Pottnlna pla&um t gotovfnL Leto LXVH., št. 74 LJubljana, sobota jI. marca 1934 Cena Din 1. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit TTnFnviATvn IV TTPH4VVlArvn Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit t~JttZ* I * tr * iT #iJ5 uf-T*T * telefon št. 26. — CELJE: celjeko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65, vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni lavek posebej. — »Slovenski Narod« UUBUANA, Knanjeva nuca tU 0 podrutniea uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se oe vračajo. Telefon it. 3122, 312«. 3124, 3125 in 3136 Račun pri postnem čekovnem savodu v Ljubljani it. 10.351. (tJstajetife Italija tajno oborožuje Avstrijo in Madžarsko Senzacionalne podrobnosti o tajnih pošiljkah orožja, opreme in vojaških letal iz Italije — Avstrijske oblasti same nadzirajo in vodijo tihotapstvo — Proti komu se Avstrija oborožuje? pinge in druge take vaj'e. V soli so deloma že izvežbani avstrijski civilni piloti, deloma pa tudi začetniki, ki se pripravljajo na službovanje v avstrijskem vojnem letalstvu. Letala v Tahlerhofu so zgradile Fiatove tvornice. Njihovi motorji razvijajo 750 HP, brzina letal znaša povprečno 260 kilometrov na uro. Tri izmed teh letal so dobila sedaj nove znake, in sicer A 33, A 43 in A 53, ostala letala so pa ostala že brez takih znakov. 12 letal je lovskih, 3 pa so napadalna. Vest o vajah teh letal je objavil tudi londonski »Dailv Express«, ki mu je o tem poročal njegov posebni dopisnik Paeiton Keporter je skušal tudi fotografirati letala na letališču, a so mu to zabranili. Tudi na Dunaju pričakujejo nova letala iz Italije, da bi se lahko tudi na letališču v Aspernu otvorila vojna pilotska šola. Transporti orožja in letal na Madžarsko Bratislava, 31. marca. r. Po naknadnih podrobnih podatkih iz zanesljivih avstrijskih virov so se doznale nove podrobnosti o transportih orožja iz Italije na Madžarsko in Avstrijo. 30 vagonov raznega vojnega materijala, med katerim so bili tudi štirje oklopni avtomobili, so prepeljali v Avstrijo 4. marca. Avtomobili pa niso bili prepeljani z vlakom vse do končne postaje, marveč so jih raztovorili v Lienzu in Innichenu. V Lienzu so spravili avtomobile v vojašnico alpinskih lovcev. Naslednji dan so jih zopet natovorili na vagone. Vagoni, s katerimi so se vršili ti transporti italijanskega vojnega materijala, so imeli naslednje številke: FSG 180.4S8, 251.718, 182.232, 132.614, 155,144, 1,004.709. ki so bili opremljeni v Brunn am Gebirge, FSG 1,000.368, 1.009.3S8, 1,004.226, 166.659 in 1.006.534, ki so jih spravili v Felixdorf, FSG 1,005.336. 167.003. 1,000.742. 156.301, 155.190. 351.S00, 1.021.756, 201.250, 200.805 1,028.713. 1.012.154, 1,012.154, 1,020.760, 1,003.006. 165.498 in 203 804, ki so jih odvedli v Kaiser-Ebersdolf ter 5BB 4S1.526, 483.761, 483.552 in 483.212, ki so bili nato-vorjeni z oklopnimi avtomobili in so jih odpravili v Kaiser-Ebersdorf. Dva dni prej. dne 5. marca sta vozila skozi Trbiž iz Italije v Avstrijo dva vlaka z rezervnimi deli za letala. Oba vlaka je prevzel generalštabni polkovnik inženjer Morro, ki je nekoč sprejel tudi materijal, poslan v Hirtenberg". Oba vlaka je vodil inspektor avstrijske generalne železniške direkcije Fellman. Za naslednji transport je generalna direkcija izdala naslednje naredbe: 8. t. m. pride tja tovorni vlak z 29 vagoni in 900 tonami. Vlak se ima odpre-miti pod številko 8670 do Beljaka, od tamkajšnje glavne postaje pa pod številko 8658 v Bruck na Muri. Treba je poskrbeti, da bo vlak vozil pravilno in brez vsakih ovir. Ta tovorni vlak so spremljali avstrijski železniški kontrolorji. Vlak je prispel z znatno zakasnitvijo v Murzzuschlag, od tam pa je vozil točno po voznem redu. Carinskim oblastem je bilo odrejeno najstrožje molčanje. Zapretili so jim s hudo kaznijo za vsako indiskrecijo. Vlak se je ustavil v Beljaku ob 4. popoldne. Na vagonih so se lepo videle konture oklopnih avtomobilov. AM so bili ti vagoni namenjeni za kako avstrijsko vojno skladišče, ali dalje na Madžarsko, bo lahko ugotoviti, če se kontrolira, kdaj so vagoni vozili preko meje in kdaj so se vrnili. Razen tega so iz Italije poslali v Avstrijo tudi 1000 vojaških oblek za obrambo proti plinom. Bratislava, 31. marca. r. Preko Dunajskega Novega mesta je prispel 21. marca iz ItaM^e kompleten vlak s topovi in letali, namenjen na Madžarsko. V posameznih vagonih so bili oklepni avtomobili in vojaški vozovi. Vozovi na avtomobilih pa so bili demontirani. Montirali so jih ponovno v tovarnah v Oyen: na Madžarskem. Oklopni avtomobiM so sistema Weiss-Man-fred. Istega sistema se tudi voiaški vozovi. Za Madžarsko »rečno obrambo« so pripeljali iz Italije tudi 8 italijanskih letal tipa Fiat CR 20 s čolni. To so lovski aparati z motorji 400 koniskm sil. Daiie so poklali na Madžarsko 18 letal tipa Mačehi M 18 z motorji po 200 konjskih sil in 6 letal tipa S°vova z motorji po 750 konjskih sil ter 20 druerih letal različnih tipov. Razen tega je dobila Madžarska tudi okrog 4000 vojaških uniform za obrambo proti plinom. Uniforme so take, da plin ne more prodreti do kože. Pariz zahteva preiskavo Pariz, 31. marca. Današnji »Echo u«. Pariš* prinaša podrobnosti, kako Italija tajno oborožuje Avstrijo in Madžarsko. List zahteva, da se nemudoma uvede mednarodna preiskava, ker sta Avstrija in Madžarska v sporazumu in ob sodelovanju Italije kršili določbe mirovnih pogodb. Teror ali sodelovanje Organ češkoslovaškega zunanjega ministra o razkritjih v atentatorskem procesu Beograd, 31. marca r. »Politika« objavlja pod naslovom »Prve posledice rimskega pakta« obširno in izredno zanimivo poročilo iz Bratislave. Med drugim piše: Ko je naš list pred kratkim objavil vest o transportu orožja iz Italije preko Avstrije v Madžarsko, se je zdelo avstrijski vladi potrebno, to vest kot izmišljotino demantirati. Toda že nekaj dni pozneje sta angleški in ameriški tisk objavila isto vest izpopolnjeno z novimi podrobnostmi in točnimi številkami vagonov, s katerimi so prevažali orožje in vojno opremo. Tedaj je avstrijska vlada molče šla preko tega senzacionalnega odkritja. Medtem se je politična situacija v Podu-navju znatno spremenila. V Rimu je bil podpisan konzultativni pakt, ki je definitivno zapečati odvisnost Avstrije od Italije. Cenrav se tako z italijanske kakor z avstrijske strani krčevito demantirajo vesti, da bi ta pakt, ki bi moral biti podlaga za sodelovanje srednjeevropskih držav, vseboval poleg objavljenega uradnega teksta še kake tajne določbe, je vendar značilno, da so rimskim razgovorom poleg gospodarskih prisostvovali tudi vojaški eksperti. Od takrat transporti orožja niso šli več po običajni poti preko Celovca in St. Gotthania, nego so se izbrale nove poti, da bi se zabrisali sledovi in se svetovna javnost > po nepotrebnem« ne bi vznemirjala zaradi teh prevozov. 9. marca je prišel poseben vlak s 4 avstrijskimi m 14 italijanskimi vagoni na Italijansko obmejno postajo San Can-dido (blizu Innichena na Tirolskem). Kompozicijo so spremljali do meje italijanski vojaki, tu so jo prevzeli Heimwehrovci. Avstrijski vagoni so bili odprti in pokriti s ponjavami, italijanski pa zaprti. V Lienzu v avstrijski vzhodni Tirolski so ponja-ve zamenjali, tako da je lahko mnogo ljudi videlo, kaj se skriva v teh vagonih, glede katerih je bilo prijavljeno, da vsebujejo karfijolo in dele avtomobilov. Tako so blago deklarirali na avstrijsko-italijanski meji. Mesto karfijole pa so bili na avstrijskih vagonih štirje veliki oklopni avtomobili, v italijanskih pa je bilo razno orožje in vojna oprema. U Innichena je vla& odpeljal na postajo Sehwechat v neposredni bližini Dunaja, l-judje so postali pozorni, ko so videli, da vlaka ne spremljajo običajno železniško osobje, marveč sami železniški kontrolorji in uradniki ter da se spremljevalci vedejo izredno previdno. Kompozicija se je ustavila v Kaiser-Ebersdorfu, kjer so glavna skladišča avstrijske vojske. Kaiser-Ebersdorf je le nekaj kilometrov oddaljen od Dunaja in leži nekoliko nižje ob Dunavu. Ali bo to orožje ostalo v Avstriji, ali pa ga bodo odpravili po Dunavu na Madžarsko, ni znano. Po raznih znakih pa je so i it i, da bo to orožje porabila Avstrija za svojo oborožitev, čeprav še ni znano, proti komu naj bi se oborožila. Razen tega transporta je prispelo v Avstrijo v tem mesecu še več drugih transportov orožja bi vojne opreme. Deloma so se ti transporti ustavili v Kaiser-Ebersdorfu, nekateri vlaki pa s vozili do Gradca, Brunna pod Semmeringom in Felixdorfa na Nižjem Avstrijskem. Po informacijah iz najzanesljivešjih virov je prispelo v zadnjem času v Avstrijo Se okrog 30 vagonov raznega vojnega materijala. Poleg orožja in opreme za vojsko na kopnem pa je dobila Avstrija tudi letala in letalsko opremo, že pred nekaj dnevi se je razširila v javnosti vest, da se na avstrijskih letališčih v Aspernu pri Dunaju in v Thalerhofu pri Gradcu vršijo velika gradbena dela, da bi obe letališči usposobili za vojno. Z vso naglico gradijo na obeh letališčih nove hangarje, v katerih naj bi se shranila letala, katerih prihod iz Italije je že napovedan. Po drugih vesteh čaka na italijanskem vojnem letališču v Vidmu cela eskadrila letal okrog 30 vojnih edinic. Ta letala so starejšega tipa in so namenjena v Avstrijo. Pred 10 dnevi je priletelo nad Gradec 15 letal brez vsake mednarodne značke Letala so se spustila na letališče v Thalerhofu 30 km severno od jugoslovensKe meje. Italijanski piloti, ki so spremljali letala, so se vsi spet vrnili v »Italijo, le eden izmed njih ln nekaj mehanikov je ostalo v Avstriji, da nastopijo službo inštruktorjev v novi šoli za vojne pilote ki se je že otvorila in pričela svoje delo. Letala krožijo nad mestom, Izvajajo loo- Praga, ol. marca. r. Pod naslovom »Teror ali sodelovanje« objavlja današnje Ceske Slovo«, organ zunanjega ministra dr. Beneša, poročilo z Dunaja o aretaciji Singerja in tovarišev, ki so bili razkrinkani v atentatorskem procesu v Beogradu kot organizatorji atentatov v Jugoslaviji ter piše med drugim: > Beograjski proces proti hrvatskim teroristom in najnovejše aretacije na Dunaju samo potrjujejo poprejšnje domneve in dajejo jasno sliko o obsegu akcije, ki je bila naperjena proti Jugoslaviji. To velja zlasti za izpovedi Ore-ba, ki je bil obsojen na smrt in ki je podrobno opisal življenje hrvatskih emigrantov v Italiji, kjer docela mirno to- > Dunaj, 31. marca. r. Snoči je imela vlada svojo zadnjo sejo pred velikonočnimi prazniki, na kateri je zopet razpravljala o novi avstrijski ustavi. Ker še vedno ni prišlo do sporazuma glede važnih podrobnosti, je vlada sklenila, da se objava nove ustave in s tem tudi njeno uveljavljenje odgodi preko praznikov. O tem je bilo izdano tudi uradno obvestilo. Kakor se doznava, obstojajo v vladi velika nasprotja glede bodočega načina volitve predsednika republike, ki bo imel po novi ustavi zelo obsežna pooblastila. Dočim nekateri Člani vlade lerirajo njihove redne vojaške vezbe, vežbe, ki so neke vrste visoka šola za teroriste. Z mednarodnega in srednjeevropskega stališča moramo samo obžalovati, da se take stvari dogajajo baš v času, ko se na vseh straneh manifestirajo prizadevanja, ki streme za tem, da se v splošnem interesu odstranijo vsa nasprotstva ter omogoči široko sodelovanje, za katerega se že od nekdaj zavzemajo države Male , antante, še prav posebno pa Jugoslavija. Jasno je, da pojavi, kakršna je akcija hrvatskih teroristov v Italiji, otežkočajo vsako sodelovanje m še posebej vsako novo odkritje o sistematični akciji, naperjeni proti Jugoslaviji, niši vse predpostavke l zbiižanja, ki si ga vsi želimo.« uporno zahtevajo, da se voli predsednik z neposrednim in splošnim narodnim glasovanjem, se zavzemajo drugi z Doll-fussom na čelu za to, da bi volili predsednika republike delegati posameznih občin. Prav tako še ni razčiščeno vprašanje, na kak način naj se izvrši volitev članov v posamezne v novi ustavi predvidene zbornice. Pač pa se smatra že za končno veljavnega sklep vlade, da se uveljavi ustava po »legalni« poti, namreč na ta način, da bo okrnjen parlament sprejel pooblastilni zakon in dal vladi polno-močje, da izp remeni ustavo Ljubljana, 31. marca. Živimo v dobi besed, v dobi velu kih gesel ter puhlic, ko morajo dej* stva molčati pred frazami, ko je bes seda prvo, misel drugo in ko je tepta- nje logike svete jše od doslednosti. Ali smo govorili kdaj že toliko o pre* porodu človeštva, o vstajenju, o pre* rojenju narodov, o velikih pokretih in idejah, o novem človeku, odnosno prh padniku te ali one narodnostne sku= pine, o socijalnih reformah, o poslan: stvu tega ali onega naroda itd.?! In ali je bilo še kdaj več zmed med člo: veštvom, narodi, ali je bila kdaj beda zaostrena do sedanjih oblik — kljub vsem »preporodom« — ali je vladala kdaj krivica z nerazsodnostjo — pa tudi rafiniranost jo — bolj triumfalno, bolj kruto?! Ko se preboriš skozi to goščavo zmed do skrite resničnosti, mimo puh: lic do pojmov, spoznaš, da se člove= štvo res preraja, toda preraja, preoblU kuje po zveriženih kalupih, ki jih na: rekuje bog te dobe — interes. Za vsem stoji interes, pred vsem pa nje: gov videz \7es svet se mora gibati v imenu interesa, skrivnostnega, nevid: nega, vsemogočnega božanstva, ki za: hteva nenrestann žrtev, klečeplastva, krvi in duha. Vse mora kloniti pred njim, predvsem človek in njegovo do: stojanstvo, misel, razum Prokletstvo je strašna dogma, da človek ne sme niti razmišljati in ne analizirati, kaj ie prav za prav interes. \ranj moraš »erovati brezpogojno, vsak dvom je greh, vsaka nepokorščina bogoskrun: stvo. Kdo bi razmišljal o tem, kaj je in* teres, kaj pomeni »v interesu«, »v imenu interesov«, »v našem interesu«, »v narodnem interesu« — Aro stoji pred interesom vedno le videz, ko te vedno slepe z besedami, da se ne nrU boriš do pojmov, ko smeš razumeti le, da je vse sakrosanktno, kar je ali kar se mora spremeniti — »v interesu . .«! Ta videz pred interesom je, da ti do: povedu jejo. češ, v višjem interesu je, da se žrtvuješ, kar je hkrati v tvojem interesu; ta videz je tudi, da govore, češ, zoper tvoje interese je to ali ono, le mi vedno branimo tvoje pravice, ln tako se interesne skupine bore med seboj za neke res posebne interese, a sredi trenj interesnih skupin je člos vek, ki trpi največ zaradi božanstva »interesa«. Vse pokrete, prerajanja in revolucije s protirevolucijami giblje bog interes — ki je v bistvu vedno eno in isto, najsi ima še toliko vide: zov in imen. Interes je zmaj z nešte: tim* glavami, ki se koljejo med seboj, dočim rasto vedno nove glave, ki so prav tako požrešne, krvoločne ter Inž. Hansen piše Ljubljana, 31. marca Včeraj je prejel JZSS od znanega našega prijatelja in prvega trenerja jugoslovenskih smučarjev g. inž. T. Tunolda Hanssena, ki nam je gradil tudi bohinjsko skakalnico, naslednje pismo, ki je priča, kako se Je Norveška radovala velikega uspeha svojih tekmovalcev na naših tleh: Rezultati včerajšnje skakalne tekme (pismo je namreč datirano 36. marca iz Kongs-berga) v Ratečah so presenetile ves svet. Tudi jaz sem bil zelo presenečen, ali še bolj me je veslilo, da se je ves svet začel zanimati za jugoslovensko smučanje. Kot star prijatelj in smučarski tovariš JZSS si dovoljujem iz srca čestitati vam. Čestitam tudi k izvedbi tako velike prireditve. O skakalnic sem že slišal od Bjorna Jahra. Mora biti ogromna naprava. Čestitam g. inž. Bloudku, ki je, kot je meni znano, konstrukter skakalnice. Bil je to velikanski uspeh! Razvoj je kakor pravljica. V imenu Kongsberg Idrettsforeining, kjer imam čast biti predsednik, vam izrekam naše čestitke. Razumljivo, da je bil tudi za nas velik dan. Pet naših članov se Je pri veliki konkurenci izkazalo za najboljše. Upam, da se bodo prisrčni stiki med našimi in jugoslovenskimi smučarji še bolj poglobili. Se enkrat čestitam in ostanem vaš udani T. Tunold Hanssen. Izgon Izdajalca iz Bolgarske Sofija, 30. marca č. Bolgarska vlada Je izgnala iz Bolgarije jugoslovenskega emigranta Marka Došena, o katerem je bilo znano, da je imel tesne zveze z makedon-stvujuščimi. DoSen je odpotoval iz Bolgarije na Madžarsko. Bolgarski tisk je njegov izgon različno komentiral. #Mir« svetuje Došenu, naj nikar ne kuje zarote proti svoji lastni domovini, temveč naj se vrne domov in pomiri, kakor so se pomirili tudi njegovi prijatelji. zverske. Človek pa ne sme vedeti, da je za neštetimi oblikami le eno in isto, ker se pač morajo vselej podvreči ti* stemu enemu in istemu — interesu. Baš zdaj, ko bi človek mislil, da bo* do za videzom zazrli pra\'o sliko skriv* nostnega interesa, ko življenje na vsa* kem koraku kaže na izvor zla — to ljudje oslepeli še bolj, da jim jt» po* stal »interes« še večja skrivnost. Zrna: ju je zraslo še tem več glav in čedalje več ima vernikov ter njegova moč rase. Ljudje ne sprevidi jo najpreprostejše: šega, da morajo služiti nekim megle: nim interesom, namestu da bi interesi služili ljudem; ne sprevidi jo, da je bi: stvo vseh toliko poveličevanih intere* sov — sebičnost, da dandanes gradimo vse na sebičnosti ter srno jo celo proglasili za sveto, dočim nas je baš ona pahnila tako globoko; da je baš v tem koren zla, da se je druž* ba doslej razvijala v okviru individua: li zrna. Doslej je bil posameznik vse — celota nič, posameznik, ki ni izbiral sredstev, da je splezal na površje — po hrbtih drugih. Največje zlo so začeli proglašati za svetost — sveti egoizem —, da bi kdo ne zaslutil zla v zlu samem. Začeli so proglašati v najrazličnejših oblikah, da je posameznik močnejši kot skupi* na, da je skupinica več kot skupina, da je narod važnejši kot narodi, da je interes naroda pred interesom člove* štva. In narod si stoji proti narodu kot sovražnik, skupina proti skupini, posameznik proti posamezniku; to imenujejo preporod človeštva, to pro* glašajo za prerojenje narodov in vsta* jen je izvestnih narodov! Zakaj se naj sovražijo narodi in zakaj bi jih ne smela družiti zavest skupnosti in skupna, vsečtoveška korist, zakaj ne sme veljati, da smo združeni močnejši kot razdruženi — tega ljudje ne sme* jo vedeti, ker se morajo zavedati le dolžnosti služiti interesom. Toda spo* znali bodo prej ali slej sami kljub vse* mu, da velja zdaj egoizem za svet zato, ker so interesi skupnosti podvr* ženi interesom posameznikov, ker ide* ja nesebičnosti mora kloniti pred »in* teresom«. Tedaj bo minila doba besed, veti* kih gesel ter puhlic, ker bo vstal člo* vek, ki je zdaj le številka, suženj inte* resov, »narodnostni pripadnik«, »pred* stavnik rase« itd.; človek bo končno našel sebe ter se opredelil v stvarstvu ter družbi; priboril se bo do pravega, človeškega dostojanstva, do tega, kar imenujemo zdaj socijalno pravičnost; vstal bo človek iz groba egoizma ter nastopil pot življenja, svojih velikih dni Trgovinska pogodba med ČSR in Bolgarijo Sofija, fli marca. r. Ministrski predsednik Musanov je danes s češkoslovaškim poslanikom zamenjal ratifikacijske listine o trgovinski pogodbi med Češkoslovaško in Bolgarijo. Pogodba stopi v veljavo v 14 dneh. Insull bo izročen Ameriki Carigrad '! ) liarca p. Bančnik Insull Je prispel s parnikom >Maiotis< v tukajšnje pristanišče in so ga policijske oblasti zadržale, dokler se turška vlada ne odloči glede ameriške zahteve, da naj se izroči ameriški policiji. VVasbington, 3 1 marca. AA. Na zahtevo ameriške vlade, izražene po ameriškem poslaniku v Turčiji Skinnerju, je turška vlada odgovorila, da bo aretirala Samuela Insulla ter ga izročila proti izročitvi prepisa tiralice '.n popolnega besedila sodnega odloka o aretaciji. Zunanje ministrstvo je takoj nato s kablogramom poslalo v Ankaro prepis naloga o aretaciji. Večni nemiri v Španiji Madrid, 3 t marca w. V raznih španskih mestih je prišlo včeraj do novih nemirov. V Saragossi in Malagi so skušali anarhisti In sindikalisti proglasiti splošno stavko, toda niso uspeli. V Malagi je prišlo pri tem do krvavih spopadov med stavkujoči-mi in policijo. Ranjenih je bilo več oseb, neki orožnik pa je bil ubit. V Granadi je •bil ustreljen neki policijski uradnik. V St. Estibanu v provinci Zamora se je podrla zaradi bombne eksplozije velika cerkev. Madrid, 3U marca w. Zunanji minister Rumero bo, kakor poroča katoliški list »ABC«, dne 15. aprila odpotoval v Rim. kjer se bo z Vatikanom pogajal za zaklju-čitev cerkvenega modusa vivendi v Španiji Avstrijska ustava Zaradi velikih nesoglasij v vladi ie uveljavljenje nove ustave odgođeno stran NAROD«, dne 81. marca 1934 Tfv 74 Zborovanje ljubljanskih obrtnikov eek. Zarembo g. Zupan Dirigira Lavnatelj Polič, reiija Je Golovinova. Prva letošnja uprizoritev Poljske krvi bo aa velikonočni ponedeljek »večer ob 20. uri. Cene no znižane. Mestna obrtniška podjetja ln delavnice naj M se oki« I MlTUIl KTi*! OCa Čokolade nila9 samostojna obrtniška dela pa prepustila tm^Utm obrtnikom Ljubljana, 31. marca V sredo zvečer se Je vršil v veliki dvorani Zvezae javen zbor, ki ga Je sklicala podružnica Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino LJubljana-me-sto. Ob 20. je številne zborovalce ter za-ntopnika Zbornice za TOi dr. Pretnarja in Žagarja pozdravil predsednik g. Lovro Pičman, ki je poročal obrtnikom o nalogah in uspehih v ljubljanskem občinskem svetu. Poudarjal je, da sta s tovarišem Ko-šakom ostro nastopila proti šušmarstvu, oziroma proti temu, da mestni uslužbenci opravljajo obrtniška dela, razpravljal je o vprašanju zgradbe Obrtniškega doma, poudarjajoč, da se je zopet pokazalo premalo razumevanja za obrtniške potrebe. Glede Vajenskega doma je zahteval, da imej v tej instituciji tudi druga skupina kontrolo. Kot drugi se je oglasil k besedi podpredsednik podružnice DJO obč. svetnik g. Kozak, ki se je predvsem dotaknil vprašanja brezposelnosti, poudarjajoč, da bi se lahko brezposelnost znatno omilila z raznimi investicijskimi deli. Govornik je tuđi odločno nastopil proti dvojnim za-služkarjem ln naglašal, da bi morala mestna občina mnoge že davno odpustiti. Nastala je obširna debata, v katero so posegli številni obrtniki. Večina govornikov je zlasti ostro nastopila proti mestnim delavnicam, ki so celo opremljene z najmodernejšimi stroji in kjer ponekod obratujejo že na tovarniški način. Povsem jasno je, da so s tem znatno prizadeti obrtniki. Več obrtnikov je tudi grajalo dejstvo, da se pri občini zaposlujejo nekvalificirani ljudje. Stavljeni bo bili *e razni aktualni predlogi, tako glede zgradbe Obrtniškega doma. glede ukinitve mestnih delavnic, glede električnih števcev, katerih konzumenti nikdar niso lastniki itd. Na vsa ta vpraSanja je odgovarjal predsednik gosp. Pičman ter obljubil, da bo društvo storilo vse, kar je v njegovi moči, v občinskem I I svetu bosta pa on in toTaril Koftak zahtevala, da se interesi obrtnikov vsestransko upoštevajo. Vsa poročila no bila soglasno ln s odobravanjem sprejeta, obema govornikoma pa izrečena posebna zahvala Tajnik osrednjega odbora DJO g. Kunstler in zbornični konzule« t g. Zagrar sta predavala in dala pojasnila o davčnih napovedih, naposled Je bila sprejeta obširna resolucija, v kateri obrtniki zahtevajo ukinitev mestnih obrtniških podjetij in delavnic in da se vsa samostojna obrtniška dela opuste ln prepuste legalnim obrtnikom. Glede na izpremembo davka na pridofr-nino. ki ie občutno prizadela obrtniške interese, naj prosijo obrtniki merodajna kroge, da se pridobninski davek pavšalira tj-di v mestih. Odpravi na>i se načelo, da se iemlje osnova za pridobnino najemninska vrednost obrtnikovega stanovanja. Obrtniki že«le. da ie niib stan v več>i meri zastooan in da soodločuje pri davčnih odborih, kakor tudi pri sestavi zakonikih osnutkov, iavnih daiatev sploh. Upoštevalo nai se tudi napovedi obrtništva. Glede bednostne«-ga fonda, ki ga te uvedla banska mprava, nai odločajo tudi obrtniške organizacije. Glede nov? spremembe nri taksiranju rakunov, ki moraio biti od 20. ajprila naore? vezani v zvezke, apelirajo obrtniki na Tinančno ministrstvo, da v tem pocledu izda potrebna navodila podrejenim oblastem in organom, da lahko tudi po tem termini obrtniki uporabljajo račune, ki jih imajo tiskam, a ki naj iih davčne uprave taksirajo. Pri izteriavanju davkov na! se ne postopa tako risorozno in pri prodafi zaroMfenOi predmetov upošteva težak pologa i obrtništva. Obrtniki tudi zahtevate '.ukinitev okrožnih odborov obrtniških združani. Resolucija izreka tidi priznanje Lovni Pičmanu in Tvanu Kozaku za njuno delovanje v občinske-m svetu, kakor tudi v podružnici. Proračun trebanjske občine Izdatld znašajo 277.070 Din In toirko tudi dohodki — Obravnavanje tekočih zadev Trebnje, 30. marca Po daljšem presledku se je v nedeljo zbral trebanjs1 i občinski odbor k redni seji, za katero je vladalo med občani živahno zanimanje. Navzoči so bili vsi odborniki razen enega, ki se je opravičil Pred prehodom na dnevni red je bila prečitana zahvala šefa kabineta ministra notranjih poslov za pozdrav Nj Vel. kralju. Po prečitanju zapisnika zadnje odborove seje je odbor prešel na dnevni red. Predsednik občine Mi klic Josip je prečital obširno revizijsko poročilo glede poslovanja občine v letih 1929 do konca leta 1933. Do revizije je prišlo na prošnjo občinskega odbora, ker so se širile po občini govorice, češ, da je bila občina v l 1932 in 1933 oškodovana za znatne zneske Obširno revizijsko poročilo uradnega revizorja banske uprave vse te očitke odločno zavrača in ugotavlja, da je pisarna občine zadovoljivo urejena. Vse nepravilnosti, ki jih je grajal odbornik opozicije g. Žafran Josip kot preglednik računov so zgolj formalnega značaja, kar revizijsko poročilo izrecno poudarja. Pripominja pa, da odborov sklep, s katerim je obč odbornik g. Žafran Josip izvoljen za pregledovalca računov, ni v skladu z zakonom o občinah, ki predvideva za pregled obč. računov samo predsednika občine in pa občinsko upravo. Občina mora tozadevni sklep revidirati Pri debati je večina z ogorčenjem odklonila »oštarijska« namigavanja in očitke nepravilnega gospodarstva bivšega občinskega odbora in je izrekla z navdušenim odobravanjem bivšemu predsedniku občine, sedaj Članu uprave g. Josipu Zupančiču priznanje za nesebično delo in za mnoge podpore, ki jih je dosegel od strani banovine za našo občino. Z malimi spremembami je bil sprejet nato predlog proračuna za leto 1934/35, ki izkazuje Din 777 070 stroškov in ravno toliko dohodkov. Med najvažnejšimi postavkami med izdatki so vsekakor odplačila dolgov, za katere je predvidenih Din 153.000. Šolstvo potrebuje za kritje svojih izdatkov Din 48.819, osebni izdatki znašajo Din 20.850, občinsko gospodarstvo bo zahtevalo 15.313 Din, obče upravno gospodarstvo Din 6952. imovinska varnost Din 3000. gradbena stroka 6000, kmetijstvo 73S4, ubožni sklad 4000, prispevek kraj. odboru »Krke« za pospeševanje turizma Din 1000 in nepričakovani izdatki, ki se prvenstveno porabijo za stroške elektrifikacije kraja Din 9440. — Dohodki občine so: Občinska do-klada na vse neposredne davke od predpisa 124 000, 98 odstotkov kar znese Din 121.520. (Lansko leto je občina pobirala 164 odstotno doklado!) Občinske trošarine so predvidevane z Din 38.770. odkupnina za osebno delo Din 1400, dohodek od zgradb 61.380, preostanek iz leta 1933 Din 54.000 in so tako izdatki s temi dohodki pokriti Proračun je bi1 sprejet soglasno. Po sprejetju proračuna je bil izvoljen gradbeni odbor. V ta odbor so izvoljeni občinski odborniki gg. Pavlin Dolfe, Miklič Jože, Ceh Jože, Kolenc Alojzij. Eržek Anton. Kozlevčar Franc in Udovič Josip. Vse podobčine so tako zastopane po svojih odbornikih v gradbenem odboru, ki ima za letošnje leto velike načrte izvajanja javnih del, da zaposli siromašno prebivalstvo občine V naslednji točki dnevnega reda je bito sklenjeno, da občina prevzame po svojih občanih v last in vzdrževanje kapnico v Gor Medvedjem selu. ki jo bo zgradil Higienski zavod Glede dolgov šolam Je sklep občinskega odbora ta, da se šolam vse tangente, ki predstavljajo naložbe in. ki znašajo skoraj 50000 Din odpišejo, kar bo občino pri izvajanju proračuna znatno razbremenilo. Za podpisovanje obvezujočih listin za občino sta izvoljena člana uprave gg. Zupančič Josip in Tomic Viljem Kot delegata v gasilsko četo sta izvoljena za Trebnje Udovič Josip in za Ponikve Kolenc Franc. V krajevne šolske odbore so izvoljeni in sicer za Trebnje gg. odborniki: Josip Zupančič Josip Udovič, Eržek Anton. Josip Huč in Josip Pust. V šolski odbor DoL Nemška vas: Žafran Josip, Uhan Martin Kolenc Alojzij, Skušek Franc in Rajer Alojzij V šolski odbor Mirna pa Je določen Dim Janez — V domovinsko zvezo je bil sprejet Špolar Anton z družino iz Rihpovca. Zaradi trošarinskega prestopka je bila neka oseba iz občine kaznovana po obstoječih trošarinskih zakonih z občutno globo Ker je pa med tem stranka umrla, občinski odbor v zadevi ni sklepal Na vloge vseh uradov, ki so nastanjeni v novem uradnem občinskem poslopju v Trebnjem glede znižanja najemnin, je občinski odbor soglasno sklenil, da se zahtevam po znižanju ne ugodi ker so najemnine krajevnim razmeram primerne, posebno pa, ker mora občina odplačevati letno 153.000 Din na amortizaciji 1.800.000 Din posojila Daljša debata se je razvila tudi ob obravnavanju rednih podpor ubožnim in je občinski odbor določil podpore po gotovem ključu, tako da so z najnujnejšim vsi ubožci v občini preskrbljeni V tajni seji je bila odklonjena prošnja Opara Alojzija iz Dol Nemške vasi ki je prosil za podelitev gostilniške obrti Odklonitev je utemeljena s tem, da je v občini že dovolj gostiln in zato ni dana krajevna potreba. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri SObota, 31. marca: zaprto. Nedelja. 1 aprila: ob 15 url INRI. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 30 Din. Ob 20. uri Beograd nekdaj in sedaj. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 2 aprila: ob 15 url INRI. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. Ob 20. url Charleyeva teta. »Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. Torek, 3. aprila: zaprto. • Dve veseloigri v dramskem gledališču. Na veliko nedeljo zvečer ob 20. uri bomo videli na odru, kakšen je bil Beograd nekdaj in kakšen je sedaj. V izredno uspelem in zabavnem Nušičevem delu nastopajo tri beograjske generacije, vsaka po svoje, a vse zaljubljene v svoje rodno mesto. — Na velikonočni ponedeljek pa uprizori ljubljanska drama poslednjič v letošnji sez^rni burko iz študentovskega življenja. Charleyevo teto. Za obe predstavi veljajo znižane cene. OPERA Začetek ob 30. nri Sobota. 31. marca: zaprto. Nedelja. 1. aprila: ob 15. uri Parmtfal. Gostuje tenorist H. Dokfer. Izven. Ponedeljek, 2. aprila: ob 15. nrl Ples » Savovu. Izven Znižane cene. Ob 10. url Poljska kri. Izven. ZnHtan« cent. Premijera. Torek, 3. aprila: zaprto. Parstfaj % gostom, znamenitim tenorjem H. Depferjem t naslovni vlogi. Na velikonočno nedeljo popoldne ob 15. uri se ponovi Wagrnerjev svečani Igrokac Parstfal. Tudi pri tej predstavi bo pel naslovno vlogo tenorist Hana Depfer, ki je dosegel v petek na našem odru izredno velik uspeh. Ostala zasedba glavnih vlog je: ga. Thierry-Kavčnikova, Poličeva, Ribičeva, Kogejeva, španova, Golob-Bernotova. gdč. RamSakova ter gg. Betetto k. g., Primožič. Banovec. Petrovčič k. g., M. Rus. Janko, Derznota, J Rus. Dirigira ravnatelj Polič. Začetek točno ob pol 15. uri. konec pred 20 uro. Cene običajne Opereta Poljska kri spada med najboljša dela te vrste. Lahko jo prištevamo h klasičnim operetam, v muznkalnem ožini je delo na zelo visoki umetniški stopnji. Tipični poljski ritmi in plesi, krasne melodije in vesela vsebina «o glavni znaki operete, ki si Je osvojila odre cele Evrope ter je že leta na repertoarju. V glavnih vlogah nastopijo: Heleno poje ga. Poličeva, Vanda ga. Španova. Jadvigo ga. Kogejeva. Bola poje g. Gostič, Popiela g. Pe- _ Specijalitete so: MUEKTTA — polmlečna Čokolada KAVTTA - mlečna a kavtnim okusom M A SLIT A — dezertna čokolada brez primesi GRENK1TA — plemenita gorčica naravne čokolade. Zapomnimo imena, da moremo zbirati po rvojem okusu, ko kupujemo čokolado. Parsiial sooči in jutri Vzorna predstava z gostom Dćpferjem Ljubljana, 31. marca. In vendar smo ga slišali in videli! Zaradi hripe oboleli naš tenor g. S. Marčec nikakor ni mogel peti Parsifala, predstava je bila že odpovedana, a znameniti wagne-rijanski tenor g. Hans Do p fer nam je predstavo sijajno rešil. Uprizoritev in izvedba Parsifala je bila snoči zopet vseskoz izvrstna in vsi solisti na višku. Zlasti je zanimal g. Dopfer, odličen igralec in pevec krasnega glasu, vzornega izgovarjanja, umetnik izredno simpatične zunanjosti. Žel je vsesplošno praznanje. Partijo je pel v originalu z jasno vokalizacijo, in smo tako slišali enkrat tudi značilno \Vagnerje-vo izvirno besedilo. Gg. Betetto (Gur-nemanc) je bil zopet vzgleden. P r i m o-ž i č (Amfortas) Rus Marijan (Klingsor), Petrovčič (Titurel) in ga. T h i e r r y-Kavčnikova pa izvrstni. Tudi orkester, zbori in vsi pevci in pevke za odrom in nad stropom so dovršeni. Predstava je ostavila mogoče vtisk. Opozarjam, da se »Parsifal* ponovi v nedeljo, t. j. jutri popoldne ob 15. z gosp. gostom Dopferjem. Cene vstopnic so znižane. Prekrasna predstava pod diri-gentstvom in režijo g. ravnatelja Poliča zasluži največjega zanimanja in obiska. Fr. G. Csibi in Planica Ljubljana, 31. marca. Kakor ptička v pomladnem logu nam bo za veliko noč v kinu Matici zapela veselo pesmico Frančiška Gaal. ko bo zaigrala razposajeno Csibi. To ime so dali dekletcu, ker je pravo »seme«, kakor je tudi naslov f'lma v originalu. A Csibi je prav za prav že slavna šansonetka, ki javi svoji še mladostni in lepi mami svoj prihod, a pri mami je prav tedaj njen prijatelj, ki je pred njim prikrivala, da ima že odraslo hčer. Začudenemu kavalirju zato pokaže fotografijo punčke z veliko pentljo v laseh — saj vendar nikdo ne mara veljati za starega. Hočeš — nočeš prevzame Csibi vlogo razposajenega pozreta in jo igra tako imenitno, da si osvoji tudi resnega čestilca. Ali Czibi se tudi izpreminja v odraslo damo in spet v poredno dekletce, da zaljubljenec popolnoma izgubi glavo. In tako gre vesela stvarca dalje ob najveselejši muziki, najsijajnej-ši igri najboljših igralcev in ob najlepših pesmicah, da se ne bomo niti zavedli kdaj mala Csibi postane srečna ženica. Film je tak, kakršne nam kino Matica vedno pripravi za velike praznike, ali letos nas je presenetila res z velikonočnim filmom, ki je poln mladostnega veselja in pomladi. 2e pri premijeri, ki bo drevi ob 19.15, in tudi pri vseh drugih predstavah bomo pa občudovali tudi nov film Metoda Badjure, ki smo ga včeraj na kratko opisali. Videli bomo vse grozote povodnji na Barju in v Strugah in vse veselje ob trgatvi v Gadovi peči in ob pokušanju najžlahtnejšega cvička, nato si pa ogledamo krasote Dunni-nici z vsemi slavnimi svetovnimi rekordi. DOBRNA BOLEZNI. POČITKA POTREBNE! ZA SRČNE, 2IVCNE IN 2ENSKE Do 30. junija in od 1. septembra do 30. oktobra 20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1200.— (oziroma Din 1.380.—) (avto. soba, hrana, kopeli, zdravnik, taksa in davki). Prospekti na zahtevo. Pomoč Beli Krajini Metlika, 30. maTca. V sredo zvečer so »e vrnili v Metliko delegati naših krajev gg. narodni poslanec Dako Makar, banski svetnik Martin Bajuk. metliški župan Ivan Malešič in podžupan metliške okoliške občine Martin Plut, ki so obiskali v Ljubljani podbana g. dr. Otmar-ja Pirkmajerja in mu pojasnili bedo v Beli Krajini. Bela Krajina iz leta v leto gospodarsko hira, ker kmetu uničuje zdaj suša zdaj toča pridelke še skoraj v kali in mu ne ostane niti najnujnejše za hrano družinici, a kaj šele seme za prihodnje leto ali večja količina pridelkov, ki bi jih mogel vnovčiti in plačati dajatve ter nabaviti najpotrebnejše za dom in gospodarstvo. Porazne nosfledice zadnjih suhih let v Beli Krajini so tudi naši širši javnosti dobro znane, ker je zlasti »Slovenski Narod« vedno prvi in najizčrpnejle poročal o težkih razmerah in nevzdržnem stanju, kakor tudi o splošnem pomanjkanju hrane in semen. Klic v javnosti ni sicer naletel na gluha ušesa, ker je banska uprava pokazala največje razumevanje in preskrbela vsaj precejšnje količine semenskega krompirja, a tudi sicer skrbela za povzdigo Bele Krajine na gospodarskem polju, kolikor so to pač težke prilike dovoljevale. Belokranjskemu kmetu je bilo sicer na ta način malo pomagano, ker je prišel do najnujnejšega živeža, a je položaj na drugi strani vendar še vedno ostal nespremenjen, ker kmet ni več zmogel davkov in drugih dajatev, predvsem tudi občinskih, ki so v Beli Krajini zaradi velike pasivnosti zlasti občutne, kar je priznal tudi sam podben g. dr. Pirkmajer, ki je belokranjske delegate zaslišal z v »o pozornostjo in fim obljubil, da bodo za letošnje leto znižani davki za metliški s rez za 30 do 50 odstotkov, dočim je narodni poslanec g. Dako Makar seveda prosil za iste ugodnosti tudi za nič manj prizadeti črnomeljski srez. tako da ta davčna olajšava nomeni veliko razbremenitev za vse belokranjske kraje brez razlike. Naši nacijonalni Beli Kraiini bo tako v usodnem trenutku pomagano in bodo za uvidevnost in pozornost Belokranici pod-banu g. dr. Pirkmajerju iskreno hvaležni, a enako tudi vsem delegatom, ki so sedaj ponovno dokazali, da so zaslužili in da zaslužijo narodovo zaupanje. Železničarska knjižnica v Novem mesta Novo mesto, 30. marca. NovomeSka železničarska jubilejna knjižnica se sme ponašati, da je izmed najbolj napredujočih knjižnic v našem mestu, zato pa tudi najbolje obiskana. Ze dejstvo, da se knjižnica vzdržuje iz lastnih, rednih dohodkov, veliko pove v prid te kulturne ustanove. Res, da radi gospodarske krize niso bile mogoče večje akcije, ki bi knjižnici zagotovile finančna sredstva, vendar si je pa nabavila lani 176 novih knjig v vrednosti Din 575390. Velik moralen uspeh je viden, saj se posojajo knjige v Novem mestu, pošiljajo se pa tudi po vseh dolenjskih progah. Tako je bilo prebranih 3280 slovenskih in 1500 nemških knjig. Skupno se je torej prebralo v enem letu 4780 knjig. Že iz teh številk se vidi veliko zanimanje za knjižnico. Bili so večeri, ko je stalo pred knjižnimi omarami po 50 posetnikov in je bil povprečen promet na večer 230 do 250 knjig. Tako je bilo izposojenih v primeri s predlanskim poslovnim letom 25% knjig več. Knjižnica ima svoje ure dvakrat na teden. Zdaj je v knjižnici 90 srbohrvaških, 1700 slovenskih, 860 nemških knjig, skupaj 2650. Dohodki so vzeti iz članarine, ki je znašala v preteklem letu Din 2004 in izpo-sojevalnine v znesku Din 54S9.50. Dosedaj je 119 rednih, 125 izrednih in 1 časten član. Za tak napredek knjižnice se imajo agilni železničarji zahvaliti predvsem knjižničarju g. Štefanu Obalu, ter njegovim pomočnikom g. Vovku in g. Hribarju. Omeniti je tudi, da bo knjižnica sodelovala pri žclezni-čarski razstavi v Beogradu, ki jo organizira prometno ministrstvo. V to svrho je odposlala že lepo število razstavnih predmetov, zlasti diagramov, iz katerih je razvidno delovanje knjižnice. Odbor jc letos isti, kot lansko leto, z agilnim predsednikom, šefom prometne službe g. Alojzijem Kavškom na čelu. Vstopil pa je tudi že novi delavec kot podpredsednik, šef postaje na Grosupljem, g. Privšek. Železničarska jubilejna knjižnica je gotovo ena največjih javnih knjižnic na Dolenjskem. Njen razvoj in delovanje, ter uspehi jasno dokazujejo veliko marljivost dolenjskega železničarja, ki ne opravlja samo vestno svoje težke službe, temveč se tudi pridno in požrtvovalno udejstvuje na kulturnem polju pri delu za narod Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz šmartna pri Litiji Mislili smo, da bomo velikonočne praznike lepo v miru preživeli, pa se je zahotelo nekaterim, da so prav za praznike zanetili ponoven volilni vihar med šmarskimi občani, ki so že 15. oktobra lani javno povedali, da so mostovi, ki drže v prejšnje politično stanje, za vedno podrti. Naša trčl-na želja je živeti v miru in delati z združenimi močmi za blaginjo vseh občanov. Delo predsednika naše občine boli tiste, ki so v prejšnjih občinskih upravah bili le glasovalni stroj bivše SLS in prav malo storil za ljudsko blaginjo. — Danes hočejo spet zlorabiti gospodarsko stisko v politične svrhe, ter se trudijo v potu svojega obraza, kako bi zdrav narod zapeljali v slepo politično ulico. — Javna dela. zniževanje klancev na cestah, preskrba prebivalstva z živili, nabava umetnih gnojil in semenskega krompirja, podpiranje brezposelnih z zaposlitvijo in mnogo drugega dela nam dokazuje, da občinska uprava z g. Josipom Str manom na čelu vestno izpolnjuje svojo dolžnost. Da uživa g. predsednik občine popolno zaupanje, dokazuje dejstvo, da so ga župani litijskega sreza izvolili v banovinski odbor za javna dela v litijskem srezu. Z njegovo pomočjo bomo dosegli nadaljevanje del na cesti Litiia—Radeče, kjer Kodo prišli do zaslužka delavci in vozniki. — Novi občinski proračun izkazuje delno znižanje, kar kaže, da se večinska uprava zaveda potrebe varčevanja. — V nedeljo 15. aprila bomo imeli ponovne občinske volitve. — Ni dvoma, da bodo volilci ponovno storili svojo dolžnost. Oprti na zaupanje volilcev, in moč velike jugo-slovenske nacijonalne stranke, bodo mogli občinski odborniki delati v korist občine in občanov, ker punktaška politika nima upov na uspeh. — Med prazniki razmišljajte o tem! — Želimo vsem občanom vesele velikonočne praznike! Z Jesenic _ »Turške ku marec na tokolsk&m odru. Gledališki odsek Sokolskega društva j9 po daljšem presledku dal minulo soboto in nedelio na oder sijajno burko > Turške km>-mare«. ki k) ie reži ral brat Franjo Klavo-ra. Burka, ki ie vseskozi prepletena z zdravim humorjem, je bila e strani igralk in ieralcev zelo dobro podana. Vživeli «0 se do dobra v svoje vloge in v raznih prizorih izzvali salve smeha med občinstvom, ki ie prišlo v veliki meri na evoj račun. Žal. pa je bila prireditev obakrat zelo slabo obiskana, kar >e pripisati slabi propagandi med članstvom in d ničim prireditvam, ki so se vršil? oba dneva na Jesenicah in v okolici. Vendar pa so vrli icralci vsekakor zaslužili za svoie idealno delo večio pozornost, osobito pa s strani sokolskega članstva. — Lep socialen čin Jeseniških fanU>v. Jeseniški fantje so minuli pred pust priredili v Sokole k em domu svoi fantovski ni as. ki ie bil zelo dobro obiskan in katerega čisti dobiček je bil določen za dobrodelne namene. S prebitkom Din 2300 so nabavili 18 parov čevljev za otroke najbolj siromašnih družin z Jesenic in okolice. Čevljarski mojster g. Josip Janša ie po meri napravil močne in lepo izdelane čevlje ter en par Se sam daroval za nameček. Minili četrtek se je v salonu Dezmanove restavracij razdelievalo Čevlje ubogim otrokom, kj so srečni in veseli tekli z njimi na svoie domove. Navzoč ie bi! skorai celokupni fa-ntovski Jkomite s predsednikom ff. Francetom Dežmanom in tainikom e. Oarinom Ridolfom na delu. Ta lepa gesta naših fan« ov zasluži tem boli priznanje, ker njihova akciia ne nosi nobeneca bleščeče« a kari ta* tivnega naslova in govore tu sama res dobra dejanja — Lep uspeh jeeeniSksga amaterske«! rokoborca. Te dni so se vršile v IMavskem domu na Savi rok o borbe med prof^aifooal-nimi in amate-skimi rokoborci širokega slovesa. 0 izidu rokoborb prvega večeru smo že poročali pri naslednjih borbah pa ie amaterski rokoborec Tine Zupan t Jesenic pritisnil k tlom državnega prvaka profesionalnega rokoborca Herzoea in rokoborca amaterja železnega Jaosza Sotl*-ia iz Ljubljane. KOLEDAR. Dane«: Soboto. 31. marca katoličani: Mojmir, pravoslavni 18. mnrea. Jutri: Nedelja, 1. aprila: katoličani: Velika noč. Hugo, Melita, pravoslavni 19. marca. PojntriSnjem: Ponedeljek. 2. aprila: katoličani: Frančišek Pavi, pravoslavni 20. marca. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matira: Csibi (Frančiška (rani). Kino Ideal: Dt^kle z ulice Kino Dror: Kavaliria (Pad in PaA mila Se jemo in se jemo na situ male stvarce in presejemo tudi velike zade\,e, ali prilU so Čudni in težki časi, da ie sito obstalo v začudenju. Ves svet pričakuje praznik veselja, darov in pirhov, vse oživijajočo in osrečujočo veliko noč, ki naj pomeni vsta' jenje tudi najbolj ponižanemu in najbed* nejšemu. Ali letos nas je goljufiva usoda osleparila celo s koledarjem, ko nam Je mesto praznika veselja prinesla lažnjlvi L april, ln to pomenljivo naključje so nam davi dokumentirali celo dnevniki, ki so nam dali aprilske številke namestu velikonočnih. Zle slutnje nas obhajajo zaradi tega naključja, da vendar ne bi zmagal 1. april, dan razočaranja, namestu velike noči, ki jo praznujemo kot dan izpolnjenih upov in nad. Za bedo gre vse leto, za revičlno tn brezposelnost. Vsi prepevamo milo zveneče socijalne melodije, pa se je ta sladka melodija prevrgla v 1. april in grdo razgrnila vsebino naše že obrtne in profesionalno socijalnosti. V Ljubljani so v neki banki reducirali in odpustili tudi revo brez očeta in matere in brez premoženja, da ne ve, ne kod ne kam. Ali v kratkem so pričeli iskati drugo in za pirhe so nastaviti hčerko velikega podjetnika, ki je svojim otrokom zgradil pravo kolonijo vil tako, da je dobila službo obupane sirote lastnica krasne vite ln soproga dobro podprtega državnega uradnika. Pravijo, da imajo banke statut, ki prepoveduje nastavljanje omoženih uradnic, A kaj hočemo, če nam je usoda za pirhe namestu velike noči naklonila le 1. april. Vsem tistim, ki izgube baš jutri svoje že itak več kot skromne službice in ostanejo na c""* t- pa želimo skorajšnje resnično, ne več pivoaprilsko vstajenje! Težave kamniške lesne Kamnik, 30. marca. Z nuno Js, da le bila lesna trgovina So od nekdaj rvarvečji dohodek kamniška okolice. Izvoz lesa iz Kamnika pa je v zadniih štirih letih padel za 300 odstotkov. V l*u 19rW) smo namreč izvozili 2378 vagonov, lani pa samo 520 vagonov lesa. Kamniški lesni trgovci pa bi kljub valutnim in deviznim tažkočam lahko izvozili večjo količino Ipsa. ako ne bi imeli §e posebnih težkoč zaradi kamnižke Železniške proge. Ta te namreč zelo elabo zgraiena in ne prenese polne nosne t* *.e vagonov. Na 15tonske vagon*"1 Fmejo nalagati le 5.5 tone na osni pritisk. Razumljivo ie, da dela to velike neprilike pri izvozu, kamniški in prav tako seveda tudi domžalski lesni trgovci pa u trpe veliko škodo, ker prevali inozemski kipec praznino tovora na prodajalca, ki mora kriti lazliko iz svojega čistega dobička. Danes, ko «e prodaia les z majhnim dobičkom, le ta razlika za kamniške lesne trgovce odločilna važnosti, pa tudi železniška uprava ie precej oškodovana. ker se ne izrabi pri tovornih vaconih, naloženih na kolodvorih ob kamniški progi, pol-ia nosna teža. Leta 1925. ie bil že odobren kredit 800 0O0 Din za ojačenr? kamniške pro??e, vendar oa dela niso bila izvršna. Ker za bližnjo bodočnost ni pričakovati v tej smeri kakega zbolišapia, so pričeli kamniški lesni trgovci razmišljati, kako bi odpomopli te i težkoči in povečali izvoz r-sn iz Kamnika pod ugodnejšimi prilikami. Računi so Dokazali, da bi se zeilo izplačalo, če bi vozili les e tovornim avtomobilom na postaio v Krani, kier bi lahko naložili poln vagon. Prispevek za praznino tovornega vagona ie po zvišani železniški tarifi znatno vjčii kakor pa vožnja lesa iz Kamnika v Kranj. Po vsestranskem razmišljanju je dozorel sklep, da se v Kamniku ustanovi družba za prevoz lesa na kranjski kolodvor. Za člane so se že javili vsi kamniški lesni trgovci Ta akciia je zbudila razumljivo pozornost in je samo dokaz, s kakimi bežavami ae mora boriti naša lesna trgovina, da si obdrži svoi trg v inozemstvu in kako prevdarno iščejo naši trgovci vsako možnost, da bi mogli povečati izvoz. Tudi vzrok. — Zakaj pa zidajo zdaj toliko hiš z ravnimi strehami? — Menda zato, da lahko na njih varno leže hipoteke. Mev 74 »SLOVENSKI NARODc dne 81. marca 1034 Stran 3. Prvi smučarski do: na Dolenjskem Naš najmlajši smučarski klub hoče še letos zgraditi pri Sv. Duhu nad Višnjo goro lep, velik dom LJubljana, 31. marca Malo bi našli v življenju narodov primerov, da se je katerakoli panoga sporta v razmeroma kratkem času tako mogočno razmahnila, kakor pri Slovencih smučar-stvo. Le kratek pogled nazaj nam pokaže, da imamo za telesno kulturno, za gibanje na prostem in za uživanje naravnih lepot toliko smisla, da obračamo posebno v zimskem sportu nase vedno večjo pozornost zunanjega sveta. In nobenega dvoma ni, da bomo v smučarstvu še in še napredovali ne samo tehnično, temveč tudi številčno. Vrste smučark in smučarjev se bodo pri nas množile, in kar je posebno važno, ta zdravi pokret se bo širil vedno bolj tudi med našim kmetskim ljudstvom. Fo krivici je bila naša Dolenjska doslej G. Badiura je že dokončal traso Višnja gora — Pristava — Zavrtače m Pristava — Grmada — Križki hrib — O j stri vrh — Sv. Duh. Na obeh progah bo treba osvežiti stare markacije z barvo. Poleg tega >e našel novo traso, ki bo za manj izvež-bane smučarje kakor nalašč brez vsake nevarnosti gladka, lepo viseča. Pot bo treba samo potrebiti, odstraniti nekaj neznatnih dreves in popraviti v nekaterih krajih stare kolovoze. Trasira! je tudi že progo Sv. Duh — Vel. Vrhe — Dol — Mal-ci — Slemnišče — Crnelo — Stična odnosno Ivančna gorica. Smučarji, ki že poznajo te kraje, bodo gotovo veseli vesti, da bodo imeli prihod- «5* Pogled na severno lice doma. Skozi okno bo krasen razgled na planine. v pogledu smučarstva pozabljena in zanemarjena. Zasnežene dolenjske griče in doline so poznali sicer mnogi smučarji, ki pa niso imeli na njih nobene postojanke, niti niso bili organizirani. Zato ni čuda, da I>olenjska pozimi še vedno ni bila deležna za-lužene pozornosti, da so mnogi majali z glavo, če si omenil, da so posebno kraji od Grosupljega do Stične kakor ustvarjeni za smučanje. Končno se je zganilo nekaj podjetnih smučarjev, Dolenjcev in prijateljev Dolenjske, ustanovili so smučarski klub in sklenili zgraditi že letos prvi smučarski dom na Dolenjskem. In zopet so mnogi majali z glavo, češ, kako neki naj zgradi peščica entuzijastov smučarski dom, ko pa nima v rokah nobenih sredstev. Toda kjer je navdušenje, opirajoče se na ljubezen do stvari in razumevanje skupnih interesov, tam se ni treba bati ovir. Naš najmlajši smučarski klub Je sel ta-aoj na delo: obrnil se je na nekatere ustanove in zasebnike, pa je povsod naletel na polno razumevanje. In že se kažejo prvi sadovi klubovega dela. Ideja prvesra smučarskega doma na Dolenjskem je padla na rodovitna tla. Prebivalstvo vasi okrog Sv. Duha. kier bo stal dom se je z navdušenjem oklenilo te misli in bo napelo vse sile, da bo čim prej uresničena. Klub sam pa deluje v Ljubljani z vso vnemo. Naj-prei se je obrnil na Ljubljansko gradbeno družbo s prošnjo, naj bi mu napravila načrte za dom. seveda brezp^čno. ker klub kot rečeno sredstev nima. In Liublianska gradina družba je ponovno dokazala, da pravilno pmrnuje svoje poslanstvo v službi skupnosti. Takoj 1e bila pripravljena doprinesti svoi znatni delež k tej akciji in danes že vidimo rezultat njene uvidevnosti in požrtvovalnosti. S priznano tempijitoetjo in veščo roko je napravilo to na*e renomirano eradbeno podjetje načrte za prvi smučarski dom na Dolenjskem, ki bo stal pod idilično cerkvico Sv. Duha sredi med obema idealnima črnuškima vežbališčema. Dom bo enonad-stronno lfi.SO m dolgo in 11 m široko no-slople. ki bo imelo vse potrebne, udobne in idealno razvrščene prostore. V pritličju je prava dvorana, 14X5 m jedilnica ali Če hočete plesna dvorana ki jo znajo smučarji tudi dobro porabiti. Dnevni prostor mora biti dovolj velik, da smučarji niso v zadregi, kam bi sedli, kakor so včasih v gostilnah, da imajo prijetno, udobno zavetje ob slabem vremenu. Da bo prijetno toplo, bo jedilnico ogrevala široka kmečka peč. K nji se bodo lahko stisnili na klopeh prezebli smučarji in oni. ki cenijo razen ostrega zraka na snežnih poljanah tudi prijetno toploto na zapečku. V pritličju bo tudi prostorna kuhinja. 4.85X5.30 m. kakršna je pač potrebna za tako velik dom. Za smuči bo posebna shramba s posebnim vhodom od zunaj, da ne bodo prinašali smuči v druge prostore. Stranišča so ločena za moške in ženske v obeh eta-t&h. V prvem nadstropju, kamor bodo vodile udobne stopnice, so spalnice. V skupni spalnici bo lahko postavljenih najmanj 8 postelj, sicer pa je dovolj prostora še za 5 postelj Razen tega sta še dve spalnici z dvema posteljama, dve z eno in ena s tremi posteljami. Oskrbnik ima svojo sobo. Tudi v podstrešju se še lahko napravi ena ali celo dve skupni spalnici. Poslopje bo leseno, zgrajeno v predalčnem sistemu. Lesena zgradba Je mnogo toplejša od zidane, kar predvsem odloča. Stene bodo imele pa še toplotno izolacijo. Zunanji opaž, obdelan posebej za svoj ramen, bo ostal v naravni, lepi barvi lesa, a prepojen s firnežem. Svetla barva lesa in lepa fasada bosta dali domu prijazno lice. Načrt je dobro premišljen ter Izdelan po Izkustvih. Z globokim razumevanjem ln vso ljubeznijo se je oklenil misli zgraditi prvi smučarski dom na Dolenjskem tudi naš priznani strokovnjak g R. Badiura, ki hoče praktično pokazati, kakšen mora biti črnuški teren. V ta namen bo planiran in urejeno pod njegovim vodstvom ves za smuko v poštev prihajajoči teren okrog Sv. Duha. Vsa pota bodo dobro markirana tako, da se bodo lahko smučarji orijentirali do naimanjših podrobnosti. Tudi pri Izdelavi načrtov za dom je g. Badiura pridno sodeloval s praktičnimi nasveti. njo zimo na razpolago !epo urejen in p'a-niran smuški teren. Zaslovele bodo zlasti trasirane poti od Sv. Duha v Ivančno gorico, Višnjo goro in Žalno, ki se bodo smučarji po njih lahko pripeljali skoraj do kolodvorov. To bo gotovo privabilo v te idilične kraje tudi vse tiste smučarje, ki jih še ne poznajo in ki so v ibLižini Ljubljane zaman Iskali lepe smuške terene. Zahodno lice doma. Seveda bl bilo pa še prezgodaj govoriti, da je vse delo v zvezi z zgraditvijo prvega smučarskega doma na Dolenjskem že opravljeno. Nasprotno, storjeni so šele prvi praktični koraki in treba bo še pošteno zavihati rokave, preden bo dom pod streho in opremljen Treba bo pa tudi Se marsikje potrkati in apelirati na čut skupnosti, na ljubezen do naše lepe dolenjske zemlje SK Polž, ki kakor vidimo, ni v nobenem sorodstvu z onim priklenjenim polžem, se prav dobro zaveda, kako težko nalogo je prevzel, zaveda se pa tudi, da v svojem plemenitem prizadevanju pred javnostjo ne stoji sam. Računa s svojimi prijatelji, računa z vsemi onimi, ki v naši mračni dobi golega egoizma še niso izgubili vsega smisla za skupne interese. Vodi ga pa pri tem edina želja doprinesti vsaj skromen delež k razvoju in razmahu smučarstva pri nas in pomagati nekoliko siromašnemu ljudstvu v teh krajih, kjer je beda od dne do dne večja. In krepi ga zavest, da njegov glas ne bo ostal neuslišan nikjer, kamor se bo obrnil. Zanimivo predavanje Litija, 30. marca. Pod okriljem ZKD snio imeli zanimivo predavanje predsednika SPD g. dr. Pretnarja, ki je popeljal Litijatie v duhu v zanimive in najoddaljenejše predele naše države. Navzočnost velikega števila poslušalcev je presenetila gotovo vse, saj je bila dvorana v kino Dragi premajhna, da bi našel v njej vsakdo svoj sedež. Smelo trdimo, da tolikšnega Števila poslušalcev ni imel dosedaj še noben predavatelj v Litiji. Predavanje sta pripravila JUU-sresko društvo in marljivi litijski Fotokhib, čigar člani so tudi sami prevzeli tehnično delo v projekcijski kino-kameri. Odličnega gosta in številno občinstvo Je pozdravil predsednik Fotokluba g. učitelj Župančič, ki se je tudi zahvalil matici naJega prosvetnega dela ZKD, ker omogoča predavanja na deželi. Zatem pa je pov«in na 38 Din, torej z? 22 Din pri izvodu, kar znaša pri 1000 izvodih 22.000 Din izgube pri Kapusovem založniku. Gg. S. F. B.! Navedli ste, radi odmerjenega prostora, po vašem mnenju gotovo 7 najhujših slabosti moje knjige — a sedme »močne pogreške« bi gotovo ne navedli, če bi prej pogledali v Paulinu si. 305 na str. 255. kjer imenuje naš svetovno priznani botanik iz koreničice nastalo korenino glavno korenino in jo zaznamuje v sliki z dr. Pri vseh ostalih nedostatkih pa le gri-zete besede in je vsakemu mislečemu človeku jasno, da nekaj iščete, česar pa ne morete najti. — Da je Kapusova knjiga takorekoč čez noč zletela iz večine gimnazij dravske banovine je vzrok ta. ker Je knjiga metodično nemogoča in ima rudi skrajno hude stvarne napake. Dovolite gospodje, da naštejem tudi jaz le 7 hudih stvarnih pogreškov le s prvih 12 strani — a knjiga ima skoro 300 strani. 1. G. K. trdi v zadnjem odstavku str. XIV., da je veliki zvonček dvokaličmca. Po Paulinu in vseh drugih botanikih pa Je zvonček enokaličnica. 2. Po istem odstavku ima vel. zvonček dvojno cvetno odevalo in je prostolistnica, ker nima venčnih listov zraščenih. Pri tej trditvi se sklicuje g. Ka-pus še celo na sliko III. A na str. VIII. Gg. S. F. B ali ni ta nekoliko prehuda? 3. V 2. odst. XIV. str. čitamo, da praproti nimajo cvetov, zato so pa troso cvetke. 4. Str. X. 4. odst. »Odstranimo na fižolovem semenu kožico, semensko lupino! Jedro, ki ga na ta način izluščimo, imenujemo kalček.« Zopet trikrat podčrtana napaka, ker kalček je samo majhno ukrivljeno telesce med kalicam. (Paulin str 213 pod. 229.) 5. Str. X 2 odst. »Xa telohu ie med v rumenih tulcih, ki so med prašniki.« Ne more biti res. ker so medovniki teloha le pretvorjeni listi cvetnega odevala. ki pa nikdar ne leže med prašniki. (Paulin str. 108) 6. Str. VII. 3. odst »Dele stebla imenujemo cvetove.« Ni res. ker cvet imenujemo le skupino ovr^nih listov. (Paulin str. 234.) 7 Str. VI. 4 odst »Na rastlinah s potvarjenimi listi opažamo, da ne obrode, dočim nam dajejo rastline s temnozelenimi listi obilen sad! Velika neresnica! Preteklo jesen so imele jablane obilo temnozelenenih listov, a Jabolk ni bilo nikjer Kako in kdaj nastane sad. glej Paulin str 250 Vsakemu gg. S F B. po eno pozitivno mnenje o moji knjigi: G A. T. avtor »Bot vrt in bot ekskurzije* piše: »Vaša botanika je za srednje šole naravnost vzorna, krenil-' ste s stare suhoparne poti na pot življenja itd.« Ravnatelj srednje Sole: »Tvoja knjiga je mnogo boljša od Kapusove in se da lažje po nji poučevati. Tvoja knjiga se ho tudi na našem zavodu postopoma uvedla.« — Ravnateljica meščanske šole: »Učiteljicam posebno ugaja, ker poudarjate biološki in fiziološki moment. Gotovo jo bomo že letos učenkam priporoči1! kot pomožno knjigo« Do bom naletel radi slik na odpor, sem tudi vedel Po učnem načrtu se mora botanika poučevati le na živi rastlini in zato morajo biti slike šematične. da jih tudi učenec lahko riše Glede slik piše avtor bot eksk Pridni učitelji, ki večkrat vodijo učence na bot ekskurzije, prav lahko pogrešajo slike zato je čisto prav, da ima vaš kniiga le potrebne skice* Spričo vsega tega gg S F B se z vami tudi meni in mnogim drugim zdi čudno kako ie mogla Kapusova knjiga iti preko treh recenzentov do aprobacije Dr. Kozina. ZOBNI KAMEN It Kamnik?? — Gostilničarska zadruga se bo organizirala po novih zakonskih določbah ns občnem zboru, ki bo 16 apri'a dopoldne v restavraciji Cerer v Kamniku — Zanimivost s Starega gradu, ki bo posebno zanimala izletnike na velikonočno nedeljo Kakor že namreč znano je bila na najvišji vzpetosti Starega gradu poleg mogočnega gradu tudi lična kape1.ca sv Janeza Krstnika. Ko se je že grad podrl. Je kapelica še stala in leta 1749 se je v nfej zadnjič brala maša. Kmalu nato pa je strela udarila v mali zvonik kapelice ki je pogorela in se podrla. V četrtek popoldne je na razvalinah te kapelice, ki jih danes prerašča drevje in grmovje, nekdo hotel od-kopati jabolčni divjak, pri tem pa je s krampom zadel ob kovino in izkopal na dan zvonček, ki je pred 200 leti zvonil v kapelici. Zvon, ki je težak 60 do 70 kg in še prav lepo ohranjen, bodo po praznikih prenesli iz visokega Starega gradu v Kamnik. Izletnike, ki bodo na velikonočno nedeljo obiskali Stari grad, naprošamo, naj ne razbijajo s kamenjem po zvonu, da ga ne okrušijo. — V Domžalah bi se morali vršiti za praznike dve mednarodni nogometni tekmi s celovško Vulfenijo, ki pa sta bili odpovedani Zdaj bosta domžalska kluba igrala v napovedanem terminu z dvema ljubljanskima kluboma, v ponedeljek pa igra v Domžalah tudi druga garnitura SK Kamnika. — KamniSki Sokol pripravlja v proslavo 301etnice veliko akademijo, ki bo dne 8. aprila v Čitalnici. Program obsega nastope vseh oddelkov, glasbene in pevske točke itd. vseh sokolskih društev kamniškega okrožja. Za to lepo sokolsko manifestacijo vlada že sedaj veliko zanimanje, saj bo prva te vrste v Kamniku. vir vsega zla - POKAŽE PREISKAV/V Nespametno bi ravnal, kdor bi čistil zobe, pa bi se hkrati no zmenil za nevarni zobni kamen* Zakaj celo najbolj zdrave zobe lahko razrahlja, da začno izpa«. de naše društvo pri merodajnih obiastvih, vpoštevajoč dane prilike, še precej razumevanja. Resnici na ljubo je treba priznati, da se je posebno sreski načelnik v Črnomlju g. dr. Trstenjak zavzel za napredek Be-Ie Krajine in je črnomaljski srez pod njegovim vodstvom danes tako urejen, da s j je pridobil pri vseh Belokranjcih prav poseben ugled in vsestransko spoštovanje. Tudi drugi lokalni činitelji mnogo storijo in moramo predvsem omeniti kmetijskega referenta g. Stoklasa. ki je rojen domačin, pa Je čisto naravno, da se je s tako ljubeznijo vrgel na delo za gospodarski rrospeh Bele Krajine. V slovenski Javno s a se je zanimanje *a Belo Krajino v zadnjih letih zelo poživilo. Veliko zasluge si je pri tem pridobilo naše časopisje, med njimi zlasti »Sloven-sk" Narod«, ki stalno in izčrpno poroča o BeH Krajini, pa je tako zgovoren propagator za razumevanje naše Bel© Krajine. Jubilej domačega podjetja Ljubljana. 31. marca. V nedeljo poteč? 25 lett, odkar si i« nar v mestnem delu Rožne doline, laslno podietje za izdelovanje peči in štedilnikov. Iz skromnih začetkov ie napredovalo podjetje do renomirane tovarne, ki uživa po pravici zaslužen ucled. Tudi aicer ie iz. Ko-vačič zelo popularna oseba in ie znan kot izboren družabnik. 2-elimo ni?mu in po 1-fetia k jubileju vse najboljše. Iz Metlike- — Smrtna kosa. y torek ponoči Je umrl zidar g. Janko Kerč iz Majlanda v Metliki, star 50 let. — Istega dne je preminil na Svirkovem vrhu pri Metliki uzit-kar g. Franc Kapušin, star 57 let. Naj počivata v miru! — Premestitev. Nižji gozdar g. Miroslav žamp je premeščen iz Novega mesta v Metliko, ki bo tako dobila prvega gozdarskega strokovnjaka. • — Izpopolnitev kopaJIšča. Tujsko-promet no društvo v Metliki izpopolnjuje in okrašuje svoje kopališče ob Kolpi. Pred tedni so na prostoru in ob meji zasadili precej sadik lip. jagned in kanadskih topolov ki jih je društvo prejelo v dar. Sedaj urejujejo še živo mejo ob poti na na-pajališče iz smrečja, ki oo lepo povzdignilo vnanie lice vsega prostora. Letos namerava društvo postaviti tudi še drugo lopo s kabinami tako. da bo kopališče ustrezalo vsem potrebam. Društvu želimo Se mnogo uspehov v korist in napredek Metlike. 11 DANES VELIKA PREMIERA ZABAVNEGA VELECTLMA Frančiška Gaal CSIBI NOV ZVOČNI ŽURNAL Pri YMh predstavah m pred« vaja film smučarskih tekem v Planici Elitni kino Matica TELEFON 21-24 Film razkošne opreme, veselih popevk in lepih Predstave danes ob 7H ln 9%, za praznike ob domislekov 3., 5., 714 ln 9*4 uri zvečer DNEVNE VESTI Veselo alelujo vsem naročnikom, inserentom, dopisnikom in čitateljem. — Izpit ca pooblaščenega civilnega inže-nierja pred komisijo v Bdogradi ie po.ozl C- injj. Kubtrt Golob iz Lnublfaue za eVk-trični frtroino stroko. — Razpisana služba. Kr. banska uprava dravske banovine razpieuie službo zdravnika - uradniškeua pripravnika pri banovinski splošni bolnici v Mariboru. Prosilci mo-raio dokazati, da izpolnjujejo splošne pocoie za sprejem v državno, odnosno banovinsko službo ter da so opravili enoletno zdravniško - pripravniško službo (staž). Prošnje se naj vlože pri kraljevski banski upravi drav-ake banovine v Ljubljani do 12. aprila 1934. — Drž. strokovni izpit na banski upravi je položil te dni urad. pripr. G e r č a r Ivan, rodom iz Maribora, čestitamo! — Občinske trošarine na alkoholne pijače. Zaradi pomanjkljive kontrole nad prevozom vina in žganja je zadnji dve leti znatno število občin občinsko trošarino na alkoholne pijače pavšaliralo. Pri ocenitvi teh pogodb se je v splošnem opazilo, da je bil pavšal v večini primerov skrajno nizek, zato je padel donos trošarin med občinskimi dohodki na minimum. Zato so vse občine s posebnim razpisom opozorjene, da bo z aprilom zopet uvedena banovinska trošarina na alkoholne pijače od dejanske potrošnje vina, t. j. pri vinu od litra, pri žganju in ostalih destilatih od hektolitra stopnje alkohola. Banovinsko trošarino na alkoholne pijače bodo ob kontroli pobirali finančni organi, ki bodo istočasno pobirali občinske trošarine od teh pijač. Zato je vsem občinam priporočeno, da pri obravnavanju občinskih proračunov za leto 1934-35 za novo proračunsko dobo ne sklepajo s točilci nikakih pavšalnih pogodb glede trošarine, temveč naj poverijo tudi pobiranje občinske trošarine na alkoholne pijače finančnim organom. — Radioaparati oproščeni občinskih davščin. Notranje ministrstvo je odredilo, da se radioaparati, ki se postavljajo na osnovi pravilnika o sprejemnih radio-aparatih za zasebno rabo, ne smejo obdavčiti z nobenimi drugimi taksami ali davki, razen z onimi, ki jih predpiše minister za pošto in telegraf sporazumno s finančnim mininstrom. četudi je po tem odloku jasno, da občine ne smejo obdavčiti sprejemnih radioaparatov z nobenimi davščinami niti z drugimi dajatvami, vendar nekatere občine to delajo. Da se to v bodoče prepreči, so vse občine s posebno okrožnico obveščene na ta odlok, nadzorna oblastva bodo pa zadržala izvršitev sklepov občinskih odborov, ki so v nasprotju s tem odlokom. Praznično veselic v vašem domu bo pravo le, če takoj naročite najboljšo slovensko družabno revijo „NAŠA POTA" Celoletno Din 60.— Ljubljana, poštni predal štev. 114. — Nov krajevni odbor Krke. V Dolenjskih toplicah je bil te dni ustanovljen kra~ jevni odbor »Krke«, ki je njene predsedniške posle prevzel nedavno ljubljanski podžupan prof. dr. Evgen Jarc. Tajnik centralnega odbora Anton Podbevšek je prikazal zborovskem dosedanje »Krkino« delo in odkazal delokrog novemu krajevnemu odboru. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni za predsednika gostilničar in posestnik v Toplicah Ivan Sitar, za podpredsednika tesarski mojster in posestnik v Sel'h Franc Zefran, za tajnika posestnik Ivan Zvan, za blagajnika čevljarski mojster in posestnik Miha Darovec, oba v Toplicah, za odbornike pa posestnika in gostilničarja iz Toplic Milan Zupane in Oskar Klemen-Čič ter posestnik v Dol. Lušioah Ivan Stro-jin, za člana nadzorstvenega odbora pa po* sestnik in trgovec v Tonlicab Jože Kapš m posestnik v Dol. Lušicah Ivan Pezdirc. — Prevažan ie potnikom s motornimi volili na prosi Brezno - Ribnica - tre Ribnica na Poborhi. Reflektanti na dovoljenje za redno prevažanih potnikov z motornimi vozili na prosi želez, postaja Brezdno Kib-nica na Pohoriu *e vabijo, da vlože Dro^nie po določbah § 95. ob^tn^ca zakona do 15. aprila. Prosilec, ki prihaja v poštev tudi za prevoz pošte, mora nuditi zadostno moralno in crmotno iamstvo za oravilno obratovanje. . . . _ Občni zbor lutkarjev. Jugosl o venski lutkarski savez bo imel svojo letošnjo glavno skupščino prihodnjo nedeljo, dne 8 aprila ob 10. v restavraciji »Zvezdic v Ljubljani. Vabila so bila razposlana samo tistim članom, ki so poravnali Članarino, kljub temu pa se lahko skupščine udeleži vsak Interesent m prijatelj lutkarstva. — Gradnja novega železniškega mostu čez Savo pri Zagrebu. V ponedeljek se je vršila v Beogradu v železniškem ministrstvu konferenc« glede zgradbe novega železniškega mostu čez Savo pri Zagrebu, kar je nujna potreba Most bodo začeli kmalu graditi. Dolg bo 304 m in bo imel tri opornike. Do zdaj še ni določeno, ali bo čez most vodila ena proga ali dve. V prvem primeru bo veliale zsradba okrog 20. v drugem pa 34.000.000 Din. _ Živahno delovanje strelske družine na Vačah. Iz Vač nam pišejo: Po vztrajnem f>rizadevanju tukajšnjih krajevnih činite-jev. zlasti pa še po vnetem micijativnem vzpodbujanju komandirja orožniške stanica g. Franja Kurnika se je ustanovila že lansko leto strelska družina, ki se sedaj razvija prav lepo. Odbor je določil strelišče na Gabeli pod Slemskom, kjer se zdi vsakomur za ta namen najprimernejši prostor. Došla so tudi deloma že strelna sredstva za merjenje. Nadejamo se, da bomo dobili čim prej tudi puške in naboje. Za strelno tekmovanje vlada v kraju veliko zanimanje. Posebno si žele strelnih vaj bivši bojevniki, ki že komaj čakajo na to. Želimo strelski družini na Vačah čim živahnejšega delovanja v prid strelske izvežba-nosti in nacionalne vzgoje njenih članov! — Litijski most popravljajo. Naš most, ki je bil zgrajen pred dobrimi 80 leti in je iz lesa, rabi skoro vsako leto večjih popravil. Te dni mu izmenjavajo »kosti« — dolge borove nosilce — na litijski strani. Pri delu so zaposleni naši brezposelni občani. — Srečna občina. Občinski urad v Bač-kem Petrovem selu je bil obveščen, da je v Ameriki nedavno umrl neki Franjo Grčič, ki se je pred desetletji tja izselil in postal milijonar. Zapustil je šest milijonov dolarjev, od teh občini 100.000 dolarjev. Tako se bo občina iznehila vseh dolgov Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz< Josefove« grenčice takojšnie poživljanje zastale orebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« gren-čica se dobiva v vseh lekarnah, drogeri-iab in sr^oAriiskib trerovinah. — Italijani uničujejo ribe » ihšcui m»»r- ju. Med naš.mi ribiči v Dubrovniku in bliž-nii okolici Je zavladalo veliko *mm r?*-nie. k*r Italijani uničujejo ribe v našem m< riu. Dobro cmanizirana in tehnično izpopolnjena flotil'a približno 5o italijanskih čolnov v^ak dan lovi ribe na na Jem teritoriju. ki*r jih ne bi smele. Nali finančni organi sicer kaznujejo z denarnimi globami Italijane, če lih zalote pri ribolovu, ker ie pa kazen z-*-lo maihna. se Italiianom ribolov vajeno izplača. Pa ne samo to. italijanski ribiči e evciimi modernimi mrežami uničujejo ribji zarod. Naši ribiči zahtevajo, nai nase oblasti energično zatro to uničevani* ter preprečijo Italiianom ribolov v na Sem moriu. — »Naša pota«. Marčeva številka nove mesečne revije za propagando turizma, družbo, sport in kino »Naša pota«, pomeni zopet nov korak v naši tujsko prometni propagandi Revija, ki je tiskan« na lepem gladkem papirju, je tehnično zelo dobro urejena. Naslovno sliko je okusno napravil znani tehnik in risar g Trpin, a njeno prvo stran krasi prekrasen posnetek Fran« Kra-šovca iz narave. Z uvod je prispeval predsednik Zveze za tujski promet banski načelnik dr. Rudolf Marn članek »Naša pota« neumorni Vladimir Regallv je napisal reportažo iz dolenjskih krajev, ki jo je opremil z lepimi posnetki naših lepih mestec in vasi. Za številko so prispevali zanimivo be-letristično gradivo tudi Janez Kovač. Mija Brejčeva. Spectator. Branko Gjukič. Tone Vovk in drugi, izpooolnjujejo jo pa rubrike sport, ki jo ureja r-lenko Aliančič, ter film. kakor tudi kratek pregled naših knjig in revij ter šaljivi kotiček »Meh za smeha. »Naša pota« izhajajo vsak mesec, uredništvo in uprava sta v Ljubljani, poštni predal 114. Naročnina za vse leto znaša Din 60. posamezna številka Din 6.-- Revijo tiska Delivllr* *-<:VK1 dom V TAKI - Telefon S3-87 Na Velikonočno nedeljo ln v ponedeljek ob 3., 5., 7 in 9. uri v povsem novi kopiji nepozabna Leharjeva ope reta s slovitim pevcem RIHAKD TAUBERJEM Zcmlia AmehliBJtt Dopolnilo nov zvočni tednik! Pride v torek: Pride! OPOROKA DR MABUSA — j.Naš vrt« je gotovo najlepša revija, kar jih izhaja v Jugoslaviji, obenem nam pa je ta revija tudi najlepši dokaz, kako silno se je pri nas razmahnilo ljubiteljstvo za čudeže in lepote vrtov. 2e o I. številki tega krasnega strokovnega lista, ki ga izdaja Hortikulurno društvo v Zagrebu, smo pisali prav pohvalno, vendar je pa sedanja številka še lepša in bogatejša po vsebini in tudi po slikah. Prav zanimivo razpravo o ideji vrta objavlja znani botanik vseuč. prof. dr. v«1p \ ouk. a vrtni arhitekt Ante Džamonja opisuje Kalemegdan nekdaj in sedaj. Prav poučno piše o magnolijah dr. Zora Klas, o tulipanih, pa prav obširno Janko Jellachich. Končno nam je naš rojak ing. Ciril Jeglič onisal tudi našo slavno Pančičevo omoriko ali smreko, Janko Jellachich nam pa zelo informativno poroča o zimski vzgoji rož, nageljnov in drugega cvetja v Dalmacije. Ta članek naj predvsem preštudirajo naši podjetni vrtnarji, ki sedaj to cvetje uvažajo iz tujih držav! O sadnem drevju na domačem vrtu piše Milan Marsič in o zelenjavi Stjepan Pimat, razen tega pa drugi najodličneiši strokovnjaki razpravljajo o najpotrebnejših stvareh in o vprašanjih, a številko zaključujejo vrtnarski koledar, poročila o literaturi m društvene vesti Ker mesečnik na leto stsne le 80 Din. naj ga naroče vsi ljubitelji in tudi kavarne, kjer ga bo gotovo vsakdo rad vzel v roke. Za naslovne strani p« uredništvo pri- poročamo sijajne posnetke naših fotografskih umetnikov, ki so se tudi s fotografiranjem cvetlic odlikovali že na inozemskih razstavah. — Najlepše darilo za velikonočne praznike je luksuzna kolekcija cigaret. Ta vsebuje 80 naših najboljših cigaret in je zelo okusno opremljena, tako da sluzi vsaki mizi za okras. Prikladno darilo za praznike so tudi Vardar cigarete, ki so izdelane iz Juznosrbskega tobaka, blagega okusa in zelo aromatične, ali pa iz hercegovskega tobaka izdelane Drina cigarete, ki so tudi aromatične ter se razlikujejo od Vardar cigaret po Jačjem okusu. — Nov grob. V Trbovljah ie umrla dane« rosestnica ea. Neža D r e o. žena posestnika Dree ter mati in«. Jož. Železnika v Hrastniku in Francita Zelaznika. Pokoma ie bila blaca in dobra žena ter v Trbovljah in bližnji okolici položno znana. Pozreb bo na velikonočno nedeljo ob 16. iz hiše žaloeti na farno pokooališee v Trbovljah. Bodi ii ohranjen blag epomin, preostalim naše iskreno požalj?! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Snlitu. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 17. v Ljubljani 16.8, v Mariboru 15.4, v Beogradu, Sarajevu in Splitu 15, v Skoplju 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.8, temperatura je znašala 6.8. — Ustavljeno sodno postopanje. Lani sredi decembra smo poročali, da je zagrebški komisijonar Ervin Orlik zapustil Zagreb in da je uvedeno proti njemu sodno postopanje. Njegov pravni zastopnik nam zdaj poroča, da je na predlog državnega tožilca v Zagrebu zagrebško sodT^če ustavilo sodno postopanje proti g. Orliku. ker so nieoove 7*deve že ureiene. DR. CIRIL CIRMAN zobozdravnik LJUBLJANA, Bethovnova ulica 15 ne ordinira do 15. maja »radi Studijskega potovanja v Inozemstvo. Iz Ljubljane —Ij Kresija se podira! Že po povoanji, ko je Ljubljanica izpodkopavala stebre tromosLovja in njegove podstavke, smo pisali, da je kresija v nevarnosti, in že so Maverjevi so t rudni ki plašno gledali po stelazah, kam s tolikim blagom. Sedaj se je pa res pripetilo nekaj, ki učinkuje kakor opomin na pretečo nesrečo. V zgornjem nadstropju se je namreč podrl strop in s svojo ogromno tezo predrl tudi skozi vsa nadstropja doli do kleti. Nagli mestni delavci so pridirjali v tisti sekundi z vseh strani LJubljane in strme gledali na zasuto klet. Kaj bi tudi pomagali, sij ni več mogoče iz groblje napraviti stropa. In Se bolj naglo so se odloČili, da preiščejo zadevo. Inženjerji so ugotovili, da je bil strop mnogo, mnogo pretežko obremenjen, zakaj v grobi ji se je svetilo polno samega jekla, čez tri ure je zlezel prvi reševalec na grobljo in odkril začudeni komi-liji. da ni morda jeklo težkih polnih blagajne predrlo stropa, temveč da so to jeklo same šivanke. Pa se je komisija ozrla navzgor po strmečih stanovalcih kresije In zagledala družino s tremi odraslimi hčerami. V protokolu komisije je za večno zapisan vzrok nesreče: Dekleta so same šivale obleko za veliko noč, da stropi niso mogli več zdržati teže izgubljenih šivank. —lj Šahovski mateh Ljubljana-Beograd. Glede na veliko zanimanje občinstva za finalno tekmo jugosl ove nakega šahovskega prvenstva je vodstvo L6K poskrbelo, da bo občinstvo sproti obveščalo o poteku turnirja. Rezultati bodo razvidni na posebni tabeli, ki bo prijateljem aaha na razpolago v kavarni Evropi. Prvo telefonično sporočilo bo dospelo iz Beograda med 14. in 15., ko bodo partije v opoldanskem odmoru prekinjene, okoli 20. bomo pa že zvedeli končni rezultat. —lj Mestna plinarna naznanja, da daje za Veliko noč v reklamne svrhe 50 modernih kuhalnikov z najnovejšimi Štedljivim! gori]ci na dveletne obroke po 10 Din mesečno. Prijave se spreiemajo v lokalu mestne plinarne v prehodu palače Viktorija«. Ker je zaloga kuhalnikov majhna, vas opozarjamo in vabimo, da se prijavite čim prej. da ne bo prepozno. — Mestna plinarna ljubljanska. — Ij. Umrli so v Ljubljani od 23. do 29. t. m. KiakoČar Anton, 76 let. delavec, Vi-dovdanska c. 9. Costaperaria Mira, roj. Dev, 52 let, žena arhitekta Josipa. Vrtača 4/1. Gomiršek Marija, roj. Senica, 54 let. žena pregled, fin. kontrole v p., Med hmelj-niki 2/1. Troha Joža, 63 let. posestnik, Bab-no polje 62 pri Starem trgu. Vovk Ignacij, 81 let, urar in zlatar, \ idovdanska c. 9. Kolbezen Milena, 18 let, trgovska vajenka, Vidovdanska c. 9. Orinčič Marija. 58 let, postrežnica, Vidovdanska c. 9. Chromi Marija mati Viktorija. 62 let. Kongresni trg 17. — V ljubljanski bolnici umrli: Konjar Nikolaj. 4 leta, sin zidarja. Smlednik pri Kranju, Kralj Deva roj. Volavšek, 27 let. hči tehn. železniškega uradnika, Goričane pri Medvodah. Vrez Marija, roj. Germek. 31 let, delavka, Moste. Tovarniška ulica 36 Maver Marija Aleksandrova, roj Lisovska. žena strojnega stavca, Aleševčeva ul 26 Kem Ivan. 72 let. preglednik fin. kontrole. Kranj 63. —lj Ali ste le videli in občutili dih pomladi v Tivoliju? Pridite! Pridite vsi od vsakdanjih ekrbi in duševneva napora izmučeni! Krenite levo. kt*r i* tudi vam Te lesno kulturno društvo Atena le pripravilo •redi zelenja bela tla sa beli sport — v va- še razvedrilo. Tenis danes ni v*e£ luksuz, temveč nujna potreba v podkrepitev zdravja v prosti naravi, predvsem duševnim delavcem in diiaštvu. Primerna. razmeram prilacodena pristojbina bo to omogočila pač vsakomur. Prijave se sprejemajo v*ak dan pri oskrbniku na tenišru ter vsak torek od pol 17. v damski eobi kavarne Emona. —lj Vrsto najlepših ln najzanimivejših čeških zborov kakor tudi nekatera jugoslovanska glasbena dela bo izvajal praški pevski zbor Smetana v četrtek, dne 5. aprila v veliki unionskl dvorani. Pod vodstvom svojega zborovodje prof. Spilke je zbor na veliki umetniški turneji po raznih državah na Balkanu. Prvi koncert bo v Mariboru, drugi pa v Ljubljani kakor zgoraj omenjeno. Opozarjamo na programno knjižico, ki prinaša podroben spored in besedilo vseh petih zborov. Vstopnice od 8—40 Din so v predprodatft v knjigarni Glasbene Matice. KAVARNA „LEON ZA PRAZNIKE VSO NOC ODPRTA u —I j Koncert na strehi Ljubljanske kreditne banke. Nocoj po frančiškanski procesiji bo svirala godna Narodno železni-čarskega glasbenega društva »Sloga« več koncertnih točk (fanfare) na strehi Kreditne banke, da dvigne velikonočno razpoloženje. Hkrati je to začetek koncertov na prostem, ki jih namerava prirediti tujsko prometni svet za Ljubljano v zvezi z ljubljanskimi godbenimi in glasbenimi društvi vsako drugo nedeljo. —lj Zahvala. Ker mi Je na številne Izraze sočutja ob priliki nenadne izgube moje predrage Marusje težko pismeno se zahvaliti, izrekam na tem mestu vsem najiskrenejšo zahvalo. — Ivan Maver. —lj Pogrebno in podporno društvo drž. uslužbencev t Ljubljani. Člansko zborovanje se vrsi 8. aprila ob 8. uri v ealonu >Pri levu«. —li Velika atrakcija fe naslov filmu, ki ea predvaja ZKD v Elitnem kinu Matici. V tem filmu nastopa slavni tenor R'har.1 Tauber. Vstopnina za predstave bo 2.50. 4.50 in 6.50 predstave za praznike ob 11 —lj Ljubljanske naročnike pro*i upravit, naj poravnajo zaostalo naročnino do 5. aprila, da jim ne bo list ustavljen. —lj Obleke kemično čisti ŠIMENC, Kolodvorska 8. —lj Bluze, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavice Vam nudi v najnovejši modi tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. —I j Zvezna knjigama, družba z o. z., se je preselila v »pasežo« palače »Viktorije«, Aleksandrova c**ta 4. g J Pozor!! Danes in naslednje dni! Senzacija!! Film kot dopolnilo programa! »Smučarske tekme v Planici" »ELITNI KEVO MATICAc Telefon 2124 Iz Trebnjega — Našim naročnikom in čitateljem. Edini slovenski popoldnevnik »Slovenski Naroda je posveča! in bo tudi v bodoče vso pozornost našemu kraju s tem, da dela zanj tujsko-prometno propagando in prinaša vse novice lokalnega značaja. Pomena tujsko-prometne propagande menda ni potrebno še posebej poudarjati, saj danes naši dolenjski kraji med seboj tekmujejo, da se na tem polju čim bolj uveljavijo. Zato priporočamo svojim naročnikom, da listu, ki dela tako uspešno propagando za naš kraj. ostanejo tudi v bodoče zvesti naročniki vse čitatelje pa prosimo, da se na list naroče Cim večji bo krog naročnikov, tem večjo pozornost bo posvečal list kraju. Rol.a roko umiva. Vsem pa vesele praznike* — Razpis. Razpisana je ustna licitacija za dobavo gramoza Licitacija se bo vršila v soboto 28 aprila ob 10. v občinski pisarni v Trebnjem za progo med km 562.5 do 577 drž ceste štev 2. Dražitelji morajo predložiti licitacijski komisiji še veljavno po-trdik davčne uprave o plačanih davkih. Podrobni pogoji so na vpogled v občinski pisarni. — Kontrola mer pri postaji za kontrolo sodov v Novem mestu bo poslovala v mesecu aprilu 9. 10-, 11. in 12. Gostilničarji in interesenti se s tem obveščajo in bo naš list kontrolne dneve mesečno sproti objavljal. — Obrtniki se opozarjajo, da je rok za vložitev davčnih prijav za pridobnino davka na poslovni promet, rentnino in davka na luksus za davčno leto 1934 potekel z današnjim dnem Naknadne prijave sprejema davčna uprava odnosno občina v naknadnem roku, ki traja do 15. aprila nakar se seznam zaključi in predpiše vsem zamudnikom davčna kazen Tiskovine ima v zalogi občina in vabi vse, da prijave pravočasno vlože. — Boben poje. Davčna uprava je odredila prodajo zarubljenih predmetov za neplačane da-ke za leto 1933. Pri vseh za ostankarjih se prične dražba s 4. aprilom in traja do 11. aprila. Ce zarubljeni predmeti ne bodo prodani na prvi dražbi bo teden dni kasneje transferacija v Novo mesto. Mnogo jih je, ki davkov res ne morejo plačati in ki okušajo vse breme slabih časov, so pa tudi nekateri, ki bi davke že lahko poravnali pa so odlašali v dobriii željah boljših časov in odpisov davkov, kar vsekakor ni bilo na mestu. Ženin ostal brez neveste Novo mesto, 29. marca. Iz okoliških krajev prihaja v naše prijazno mestece več originalov, med katere smemo prišteti nam najbolj znana imena, kakor Andrejca, Rakarja. Erštetovega Francija božjega romarja žutka, baran-tača z urami Korla in signoro Marjuči. Za te bi dejal, da so najvernejši oibskovalci našega mesta, ki posedajo po klopeh, prosijo miiodarov in ogledujejo izložbe. Izmed naštetih je eden doživel že več katastrof«, ki je spričo teh postal že za vse povsem brezčuten, živel pa je v udobnem brezdelju in pohajkoval po mestu. Kar je prišel do spoznanja, da človeku ni dobro samemu biti. In sklenil je poiskati si zakonsko družico. Poročil se je po vseh predpisih katoliške cerkve, enkrat, dvakrat in tretjič. Vse tri zveste zakonske družice pa je mož preživel in spravil pod rušo. dasiravno je on številčno večkrat bolehal kakor pa vse tri njegove pokojnice. Smrt zadnje žene je prenesel z isto vzorno potrpežljivostjo, kakor prvih dveh. žalovanje je bilo kratko in že se je hotel poročiti Četrtič. Imel je zbrano jesensko« dekle. Hudobni jeziki pa so ji ta korak odsvetovali, češ, tudi ti ga ne boš preživela! Preveč tragično pa si tega start ognjevitež vendar ni vzel k srcu. Zanj je prišel odločilni trenutek pred dnevi, ko se je zagledal v brhko in zastavno žensko, ki jo je brezdelna pot zanesla v naše kraje. In res sta se kmalu našla. On, hrepeneč po družinski sreči, je tujki takoj razodel, da je z njo pripravljen stopiti pred oltar. To razodetje pa je premetena tujka takoj izkoristila. Navihanka je pristala na poroko, ali samo s pogojem, da se poročita v Ljubljani, katera pot bo hkrati ženito-vanjsko potovanje. Njegovega predloga, da bi se poročila v šmihelski cerkvi, pa tujka ni hotela sprejeti. Po zelo kratkih pripravah sta Jo veselo mahnila na kolodvor in se odpeljala k poroki v Ljubljano. Naš znanec, željan privesti na svoj zapuščeni dom četrto ženo, je pred odhodom v Ljubljano vzel poleg gotovine tudi nekaj popotnice. Prispela sta v Ljubljano zadovoljna in žarečih lic, posebno še ženin, ki kljub svoji precejšnji starosti še ni videl bele Ljubljane. Do tu je bilo zanj vse v redu. Toda navihana nevesta Je menila, da je prenašanje zavitka s popotnico po Ljubljani nerodno. Sklenila sta spraviti ga na primeren kraj, kamor prideta ponj po končanih opravkih. Zavoj je vzela nevesta, ženina je pa pustila s primernim navodilom na prometnem kraju, čea, naj jo počaka. Mož, ki se je vestno držal nevestinih navodil, je čakal in čakal, toda nje, v kateri je že gledal svojo četrto zakonsko družico, ni bilo od nikoder. Naveličan dolgega čakanja je srdito tolkel s palico po ljubljanskem asfaltu, nato pa jo Je ubral, »ker ni imel denarja«, peš brez ljubljene ženice po Dolenjski cesti nazaj v našo metropolo, kjer sedaj svojim znancem pripoveduje, kako je nasedel navihani tujki. Iz Ptuja — Rekrutnl spisek Je pri vojaškem uradu mestnega načelstva razgrnjen in Je občinstvu na vpogled med uradnimi urami od 8. do 12. ure. Vsi vojaški obvezniki, kakor tudi njih svojci, se v lastnem interesu pozivajo, da se pravočasno prijavlja radi nabora. — Uradni dnevi meroizknsnega arađa za sode so določeni za mesec april, maj in junij in je več razvidno iz tozadevnega razglasa na občinski deski. — Razburljiv prizor pred sodiščem. V ptujske sodne zapore so bili pripeljani te dni trije osumljenci radi nekega delikta. Pred dnevi pa se Je med zaslišanjem nenadoma pojavil v sodni dvorani posestnik E. J. iz Sv. Lovrenca na D. p. ter z vso odločnostjo zahteval, naj izpuste njegova dva brata, češ, da sta potrebna doma prt delu na polju. Sodnik se je tej zahtevi zelo začudil ter je E. primerno poučil o sodnem postopku. To pa je dalo povod, da se je E. zelo razburil, rabil je besede komunističnega značaja ter postal tudi telo nasilen, tako da je moralo na pomoč priskočiti sodno o8obje, ki Je nasilneža odvedlo v varno zavetje za mreže. — Napad s kolom. Pred dnevi se je vračal lz vinske kleti domov posestnik Rudolf Murko iz Svetine. Na krlžpotu v Sve-tincih pa ga je iznenada napadel s vino* gradnim kolom Zelenik Anton lz Svetine in ga udaril po glavi tako močno, da se Je Murko zgrudil. Med tem Je pri-hitel še Zelenkov oče Tomaž, ki Je na tleh ležečega Murka začel pretepavati s kolom ter zlomil na njem kar tri kole. Murko Je obležal nezavesten. Oba napadalca sta ovadena sodišču. — Smrt mladega stražnika. V mariborski bolnici je umrl 321etni policijski stražnik Leopold Rupnlk Iz Ptuja. Pred dnevi je šel iskat leka zoper bolezen, kateri je žal kmalu podlegel. Pokopali so ga v nedeljo ob veliki udeležbi Ptujčanov. "t Umrla Je po težki bolezni, previđena s svetimi zakramenti naša nad vse ljubljena soproga, mati in stara mati, gospa iVezci (D re© Pogreb drage pokojnice se bo vršil na velikonočno nedeljo ob 16. uri lz hiše Žalosti na farno pokopališče v Trbovljah. TRBOVLJE, dne SL marca 1934. Oloboho žalujoči soprog in sinova. Sfer. 74 »SLOVENSKI NAROD«, dne SI. marca 1934 Težak položaj v rudarskih revirjih Letos trka pošast krize baš za praznik vstajenja s podvojeno krutostjo na vrata ubogih rudarskih družin Trbovlje, 30. marca. Odkar traja krlm t rudarskih revir-Jih, se vsako leto ob koncu marca aH v začetku aprila polasča ruaar.-Kega delav ■tva velik nemir ln skrb za bodočnost. .Prvega aprila vsakega leta namreč pote* če pogodba med državnimi železnicami in lastniki privatnih rudarskih podjetij, mei katerimi Je tudi TPD. Ker so državne Železnice doslej glavni odjemalec trboveljskega premoga. Je obseg obratovanja v trboveljskih rudnikih v največji meri odvisen od množine premoga, ki se na podlagi vsakoletne, v začetku ».prila sklenjene pogodbe, dobavlja lz trboveljskih rud-nikov državnim železnicam. Ce se torej do J., aprila, ko poteče stara pogodba, nova ne sklene, nastopi lahko daljše brezpogod-■j&iio stanje, ki povzroča običajno pomnoženo praznovanje delavstva. In bas zato je nastalo tudi letos med rudarskim delavstvom povsem razumljivo vznemirjenje, zlasti ker se je že lani z merodajnib strani zagotavljalo, da se bodo v bodoče nove dobavne pogodbe pravočasno sklepale. Letos prihajajo te slabe vesti prav za velikonočne praznike, ki so Jih praznovali v prejšnjih letih tudi naši rudarski trpini kolikor toliko v veselju ln miru. Letos pa trka pošast krize baš za praznike vstajenja s podvojeno krutostjo na vrata naših od dolgega trpljenja in pomanjkanja izčrpanih Ln izmučenih rudarskih družin. Komaj 2 dni v prihodnjem tednu bodo smeli delati naši rudarji, kako bo v bodoče, pa še ni znano. Z dvadnevnim zaslužkom naj se preživljajo veččlanske rudarske družine skozi 7 dni, poleg tega pa si naj nabavljajo še potrebno obleko in druge nujne vsakdanje potrebščine! Toda hujša kot pomanjkanje je negotovost glede bodočnosti, ki že vsa leta krize, prav posebno pa v pomladanskih mesecih vsakega leta kakor mora tlači naše bedno delovno ljudstvo. V tako žalostnem razpoloženju bodo torej letos naši rudarji preživljali velikonočne praznik**, ki naj bi bili prazniki vstajenja, prebujenja in novega življenja saj tudi narava oživlja ln se prebuja k novemu življenju. Toda v revirjih je žalost, življenje usiha in cvet vene; mori ga počasi in vztrajno pošast krize Ln pomanjkanja ... Svareče so številke, ki se zbirajo v Protltuberkuloznem dispanzerju, vendar še ne obupne, kajti še je čas, da se prepreči najhujše. Toda prebuditi se mora naše delovno ljudstvo samo, vstati mora in se otresti nesrečnih sr»on preteklosti ter stopiti na pot pozitivne ustvarjajoče bodočnosti. Koliko odrešenikov je ie prihajalo v naše rudarske revirje reševat naše bedno delovno ljuistvo? Vsi z lepimi, vabljivimi programi, borbenimi ae-sli, socijalno zvenečimi frazami ter prl-kupljivlmi razrednimi barvami, toda večina teh številnih proletarsklh odrešenikov Je imelo v vidu le prestiž svojih interesov, na težnje in potrebe delovnega ljud-•tva so pa že spotoma pozabil!. Mi smo že opetovano naglasa!!, đa niti lepi programi, niti še tako socijalne trate, še manj pa vabeče razredne barve ne bodo odrešile delovnega ljudstva trpljenja, marveč edlnole njegova solidarnost in zavest skupnosti interesov. Delovno ljudstvo Ima danes vse enake interese, t. j. da le mu zasigura delo ln zaslužek. Interes-ia povezanost posameznih stanov se je baš v sedanji krizi ln prav posebno ie v rudarskih revirjih močno utrdila, kajti vsi sloji ln stanovi so bistveno odvisni od prosperitete rudarskih podjetij ter zaposlenost! delavstva Zato smo med krizo opetovano poudarjali potrebo, da se združijo v rudarskih revirjih vsi stanovi v enotno socijalno gospodarsko akcijsko fronto, ki bo koncentrično vodila borbo za zboljšanje težkega položaja v rudarskih revirjih. Te potrebe žal do danes naii strokovni delavski voditelji v veliko Ikodo delovnega ljudstva Se niso uvideli, dasi-ravno so vsakodnevno priče naraščajoče bede v rudarskih družinah. Prav nič jih ne uči zla preteklost, v kateri je ba8 radi razdvojenosti Ln nesolldarnostl proletarijat najbolj trpel. In prav naloga strokovnih voditeljev rudarskega delavstva bi bila, da bi dali pobudo za tako združeno socijalno gospodarsko fronto, ki bi združevala vse stanove od obrtnlita, trgovca, gostilničarja pa do delavca, nameščenca In kmeta, saj so prav vsi več aH manj pri-"*ideti od težke u-ize. Veljati bi moralo geslo: Vs! za enera, eden za vse! Vsi stanovi bi si medsebojno pomagali in se podpirali Tedaj bi delavska strokovna dene-taMja. ki Je te dni odpotovala v Beograd, da intervenira radi premogovnih dobav, vrp drueače lahko nastopala na tnerodaj-nlh mestih, kjer bi se morali zavedati, da stoji delovno ljudstvo rudarskih revirjev kot en mož kompaktno za denutacijo, ki bi Imela s tem silno moralno hrbtenico. 8 tem bi se ustvarilo v rudarskih revirjih pravo narodno-stanovsko bratstvo. Zato je nujno potrebno, da se dosedanje nasprotstvo med strokovnimi delavskimi etcupinami omili. Volitve so pri kraju, zato so tudi glede njih interesi posameznih krmilarjev stopili v ozadje, v ospredje pa morajo sedaj stopiti pereči socijalni problemi, o katerih rešitvi naj bi vse strokovne frakcije združeno razpravljale, ker so eminentnega pomena za naše delovno ljudstvo Načeti se morajo problemi, ki nujno kličejo po rešitvi, saj na pr. pri zadnjih volitvah nismo slišali, kako si posamezne strokovne skupine, ki so imele glavno besedo pri občinskih volitvah, zamišljajo rešitev problema brez-poslenosti. če pridejo na upravo trbovelj-ke občine S pametnim, razumno sestavljenim načrtom bi se dala brezposelnost v občini sami učinkovito omiliti, z dobro organizacijo socijalnega skrbstva pa če že ne docela, pa vsaj v veli si meri odpraviti Socijalno-gospodarskl akcijski odbor, kakršnega si zamišljamo, bi seveda mora' sestaviti najprej točen program svojega dela, posamezni stanovski odseki bi pa vsak za sebe Izdelali svoje akcijske delovne načrte, po katerih bi se delovalo za omlljenje krize v revirjih. Prepričani smo. da bi se dala taka združena socijalno gospodarska akcijska fronta v rudarskih revirjih v kratkem stvoriti One skupine, ki bi sodelovanje vseh stanov odklonile, bi delovno ljudstvo Itak samo onemogočilo, ker bi Jih smatralo za razdiralce pomlrljivosti Ln solidarnosti delovnega ljudstva. Taka združitev vseh stanov naiega delovne?« ljudstva bi pomenila njegovo vstajenje od trpljenja Ln prehod Iz dosedanje neeotovostl lepši ln srečnejši bodočnosti naproti. šolstvo Srebrni jubilej viškega Sokola Sokolsko društvo V« se pripravlja v letošnjem letu na pomemben praznik — na proslavo društvene 26 letnice. Društvo se že danes marljivo in vestno pripravka na ta svoj praznik. Telovadnica je oživela pri vseh oddelk!h, da prednjaški zbor s težavo zmaguje delo. Zlasti mladinski oddelki izkazujejo velik porast, pa tudi pri članstvu se opaža večje zanimanje za telovadbo ter sta se tudi ta dva oddelka znatno pomnožila Skupno obiskuje redno sokolsko telovadbo nad 600 sokolskih pripadnikov. Društvena uprava je že izdelala podroben načrt proslave, ki se bo vršila po naslednjem sporedu: 5. maja slavnostni občni zbor in slovesna proglasitev vstopa v društveni jubilej, 1 julija: otvoritev društvene jubilejne razstave, popoldne velika gledališka rredstava na letnem telova&i-šču, od 2. do 6. julija društvene in med-društvene tekme vseh oddelkov, 5. julija: slavnostna akademija na letnem telovadi-šču in Gir.l metodo v kres, 7. julija: bak-Ijada m podoknice. 8. julija: dopoldne skuinjes popoldne sprejem gostov, povorka, razvitje naraščajskega prapora in jubilejni telovadni nastop. Kot zaključek jubilejnih slavnosti je predvidena velika tombola na Kongresnem trgu, ki bo v začetku septembra. Najvažnejši del celotne proslave bodo telovadni nastopi ter so priprave v polnem teku. Pozivamo vse brate in sestre k rednemu posečanju telovadbe da bodo nastopi 6im lepši in da bodo tudi številčno odgovarja moči viškega Sokola. Pole« telovadnih nastopov bodo tudi prosvetne prireditve tvorile drugi najvažnejši in najvidnejši del društvenih slavnosti. Delavno članstvo prosvetnih odsekov vabimo na vztrajno In požrtvovalno delo, da bodo tudi prosvetne prireditve tvorile dostojen okvir telovadnim nastopom. V okviru društveni svečanosti se »bo vršila društvena jubilejna razstava ter zato pozivamo vse brate in sestre, ki hranijo spomine na društvo, da Jih dajo razstavnemu odseku na razpolago. Za točno in brezhibno vrnitev iamči društvena uprava. Ravnotako namerava društvo izdati v proslavo društvenega jubileja »Spomenico Sokola Vič«. Društvene delavce, zlasti starejše brate jo sestre, prosimo, da prispevajo z idejnimi in zgodovinskimi Članki, da bo »Spomeni- ca« čim popolnejše zrcalo 25 letnega dela. Bratje in sestre! Proslava 25 letnega obstoja mora biti mogočen odmev naše sokolske volje In našega ponosa, pa tud mogočen dokaz hvaležnosti do vseh onih bratov in sest&r, ki so položili temelj in z delom pisaH 24 letno zgodovino Sokola Vič. Zdravo I Uprava. Naraščajsko popoldne vitkega Sokola Vaditeljski zbor moškega in ženskega naraščaja je priredil v nedeljo popoldne ob 17. v dvorani Sokolskega doma prav lepo uspelo mladinsko popoldne ob dokaj zadovoljivi udeležbi mladine in članstva. Spored je bil pester ter sta ga izvedla popolnoma samostojno moški in ženski naraščaj Uvodoma Je naraščajnik Jurman v lepih in jedrnatih besedah orisal zgodovino sokolstva od ustanovitve pri Cehih, 'a-lje pn Slovencih in končno pri Jugoslove-nih ki so se združili na Vidov dan leta 1919 v edinstven Jugoslovenski sokolski savez. Predavanje je napravilo na zbrane prav prijeten vtis. da so nagradili predavatelja z obilnim odobravanjem zanosno in samozavestno je recitiral naraščajnik Pa-škulin Župančičevo »Prebujenje« nakar Je mladinski orkester zaigral venček slovenskih narodnih pesmi. Desetorica ženskega naraščaja je izvedla lepe vaje na gredi, ki pa bi pri večji pazljivosti nekaterih telo-vsdk dosegle še večji uspeh vendar pa občinstvo ni štedilo s priznanjem NaraščaJ-nic Tilka Klemenčičeva je s svojim zvonkim glasom zapela koroško »Gor čez izaro* in pa »Jaz pa mam konjča belega« med navdušenimi ovacijami poslušalcev. Dobro sta izvedla naraščajnik Logar in naraičaj-nica Briščkova Zupančičev »Razgovor«, ki je napravil na vse zelo globok vtis. Tudi zanosna recitacija naraščajnik« Kovačiča »Ob Kvarnem« je bila deležna toplega priznanja. Izvrstno se je odrezala šestorica moškega naraščaja, ki je vaje po znani pesmi »Mladi voiaki« izvedla prav dobro in dokaj skladno Zadivili so nas naraščajnik: s prav posrečeni preskoki čez konja na šir s prožno desko. Vsi naraičajniki to bili nredmet viharnih ovacij. Ob zaključku sporeda se je starosta mag phar. br Rems v jedrnatih besedah spomnil br dr Viktora Murnika. orisal kratko njegove velike zasluge za jugoslo-vensko sokolsrvo ter mu želel med navdušenimi ovacijami še mnogo plodonosnih ln srečnih let. Mladinski orkester fe zaigral zakliučno koračnico, nskar je bila prireditev zaključena Naraščaju viškega Sokola k lepemu popoldnevu iskreno čestitamo i željo: Po tej poti naprej. Zdravo! J. H. Ljubljansko 3. junija priredimo svoj V. okrožni zlet na Vrhniko. Po dosedaj došlih prijavah bo sodelovalo preko 2000 telovadcev vseh oddelkov. Ne bo pa ta zlet samo manifestacija moči okrožja, temveč tudi veliko slavje domačega društva. Otvorilo bo s težkimi žrtvami postavljeno skromno gnezdeče — Sokolski dom. Zato ie dolžnost vseh, ne samo telovadcev, da ob tej priliki, ko bo zažarelo novo ognjišče sokolskega dela, pohite tja in s svojo prisotnostjo povzdignejo pomen tega trenotka. Kako važen bo ta zlet priča razumevanje številmn odgo*or*vh činiteljev. Domačin, br. Lenarčič je dal na razpolago velik travnik, na katerem se bo vršil nastop. Železniška uprava je radevolje odobrila potrebne izredne vlake in možnost je tudi, da bo dovoljena četrtinska vožnja. Predvsem pa se trudita domača uprava In prednjački zbor, da ■ pomočjo okrožnega T. O. dostojno izvedeta postavljeno nalogo. Ker pa bo uspeh možen le s polnošte-vilno udeležbo vseh edinic, pozivamo te, da se vestno pripravljajo in točno pazijo na vsa navodila okrožnega T. O., ki bodo izhajala v dnevnem časopisju pod stalno rubriko »Okrožni zlet« ali pa v obliki okrožnic. Sodelovanje bo omogočeno vsem, ker bodo imeli vlaki iz Zasavja, Gorenjske in Dolenjske potrebne zveze z progo Ljubljana- Vrhnika. S podvojeno silo se podajmo na delo, da bo naš zlet pregled sokolske armade. Zdravol Zanimiva sokolska prireditev Dne 7. aprila priredi sokolsko društvo 2iri akademijo v Ljubljani na Taboru. V diolgi mz vseh tovrstnih prireditev se bo vključila kot skromna sLika dela naših najvztrajnejših borce v-mejaše v. V težkih prilikah prihajajo k nam. toda vkljub temu upajo, da bo Ljubljana pravilno pojmovala položaj, v katerem se nahajajo naše obmejne postojanke in bo z obilnim posetom poplačala njihov trud. Malo je danes podeželskih društev, ki bi mogla prirediti akademijo pred kritičnim očesom meščana. 2ini je eno Izmed teh. Zalo je v tem večji meri naša dolžnost, da ob tej redki priliki damo priznanja velikemu delu. Se .bolj važno pa je to, da bo ob tej priliki terjala meja moralne in materijalne podpore, katero M vedno v veliki meri odtegujemo. Doka žimo, da odobravamo delo Soko-lov-nreiašev in pravilno pojmujemo potrebo trdnih mejnikov. Naj bo 7. aprila dvorana na Taboru pretesna za vse one, ki hočejo utrditi naše obmejne brate v njihovem delu. Zdravo! Najrajši imam težko delo! »ZVOČNI KINO IDEAL* Danes ob 7. in 9.*4 ter na oba praznika ob 3., 5., 7. in 9. Vi uri zvečer premiera velefilma po romanu >Pick Up« od Vina Delmar DEKLE Z ULICE v naslovni vlogi nepozabna Madame Butterflv Sylvia Sidnejr — Zupni prosvetni tečaj. V dneh 17., 18. ln 19. marca se je vršil v Sokolske m domu v Novem mestu tretji župni prosvetni tečaj, ki ga je priredil 2PO sokolske župe Novo mesto. Udeležba vse tri dni je bila prav lepa, do 56, in so bile zastopane vse župne edinice — izvzemši ene (Bučka). Tečaj se je vršil v soboto od 14. do 18. ure, v nedeljo od 8. do 12. in 14. do 18. ure ln v ponedeljek od 8. do 12. ure. Predavanja so bila določena po programu SPO in so predavali bratje: Zagore Franc, dr. Vašič, dr. Gross. Marinček, dr. Cer-venka, Matko Martin, Koželj, Ivanetič, Pavčič Jože, sestra Suenik Milena, brat šlibar in Tratar Marjan. Po vsakem predavanju so se razvile mestoma prav zanimive in živahne debate. Udeleženci tečaja so se udeležili v soboto zvečer pestre sokolske akademije novomeškega Sokola, v nedeljo zvečer pa so poslušali naše slavčke. ki so ravno koncentrirali ▼ Novem mestu, tako da so odnesli od tečaja m prireditev vsi najlepše vtise. Zdravo! — Sokolsko društvo 2ui*nberk ie priredilo v nedelio 11. t. m. popoldne Beguvl-čevo dramo >Bož}i človek« v režiii sestre Ruže L. Petelinov*. Ta leoa drama ie bila to pot igrana prvič na oodezel«k*m odru. Režija, soeueriia fn kostumi, vise ie bilo na mestu. Tudi igralei so avoie vloge zelo dobro podali, zato so bili z njimi tudi gledalci prav zadovobni. Spoznali so iivlienfre naših pravoslavnih bratov, lepoto narodnih noš ln si tako istvarili drugačno mnenie. kot so ga mnogi orel imeli. Društvenemu P. O. ie na takem uspehu le čestitati! — Sokolsko društvo St. Lovrenc na Dolenjskem pa ie igralo na praznik 19. marca Dopoldne v nabito polni dvorani v osnovni Šoli zelo težko žaloiero >Duše< v režiii i a. M. Perkove. Id ie dosegla prav \cro uao-sh. posebno Se zato. ker so igrali izključno sami kmečki fantie in dekleta Sokola. Udeležba s strani liudetva ie doka«, da ie Sokol na zmagoviti poti. Le 5e kai takega ^oke- — Sokolsko društvo Bi. Jani — Krmelj. Marljivi P. O. te na praznik 19. marca popoldne pričaral na oder znano Goliievo >Princezo in oesiirčkac o sodelovanjem sokolske mladine v režiji o. Lazariniieve. Uspela te nad vse dobro in se gledalci, zlasti mladina, kar ni mogla ločiti od odra. še mnogo takih igrie si Želi mladina in odrešili! _ Sokolska četa t Novih se lih ponovi na splošno željo občinstva na velikonočni ponedeljek ob 3. popoldne v prostorih narodne šole v Banjaloki kmetski igrokaz v 3 dejanjih >Sence«, katerega je spisal br. Prešeren Dolfe, starosta domače čete. — K udeležbi vabi prosvetni odbor. Zdravo! Nerodno vprašanje. — Papa, kaj je to genijalcn mož? — Vprašaj mamico, ki >e vzela ta-kega moža. — Kaj je vzela mamica dva moža? Veliko pospravilo je zame praznile Kakor bi trenil, preženem nesna-go . . • kakor bi mig* nil, napravim kuhinjo lepo snažno. Ognjišč« očistim tako, da se lah« ko ogledate v njem. In kaj šele kuhinjsko opravo! Ne — tega ni mogoče popisati. Pndifm hitro pome k trgovcu I VJ.2-JJL VIM CISTILKAVIM CISTI VSE i Na pragu nove teniške sezone Iz razgovora s tehničnim referentom in načelnikom teniške sekcije SK Ilirije R. Kosom. Ljubljana, 31. marca. Nedvomno je teniški sport eden najlepših in najplemenitejših športov in ko vstopamo v novo sezono, nas bo zanimalo, kakšno bo teniško življenje pri nas, v Ljubljani, tako v družabnem kot športnem pogledu. Za presojo je vsekakor merodajno delo SK Ilirije oz. njene teniške sekcije, ki se marljivo pripravlja na bodočo, v športnem pogledu zanimivo sezono. Obrnili smo se na g. R. Kosa, tehn. referenta in nač. sekcije, ki nam je povedal tole: Za nov narašča} Teniški sport se v športnem pogledu ni mogel razviti do sedaj do višje stopnje, ki bi se vsaj malo približala Zagrebu in drugim mestom, kjer je teniški sport na lepi stopnji razvoja Iz vsakoletnih primerov vidimo, da se pojavljajo tu in tam nove, mlade teniške »zvezde«, ki se uspešno uveljavljajo v našem jugoslovenskem kot tudi že mednarodnem teniškem svetu. — Le pri nas se noče ali ne more roditi nekaj takih »zvezd«, ki bi ponesle glas izven meja naše domovine. Mnogo se je razpravljalo o vzrokih, ki jih seveda nismo našli. Vzrok je na dlani, manjka nam naraščaja, mnogo naraščaja, iz keterega bi se v doglednem času izluščilo nekaj mladih, nadebudnih igralcev. Tudi letos se je to vprašanje pričelo z razumevanjem tretirati od zgoraj navzdol, pa kaže, da se bo pričelo na zboljšanju prilik. Akcija za vzgojo mladega naraščaja je v teku in še v tej sezoni se morajo pokazati vsaj delni uspehi. Druga težava, ki je vedno, to pa samo pri nas. ovirala razvoj osobito onim, ki^ bi bili zmožni se te panoge sporta uspešno oprijeti, je ta, da so rekviziti bili primeroma znatno dražji, kot so leto«. Pri slabih prilikah klub ni mogel žrtvovati več kot je. lansko leto je moral zavreti vse izdatke, ker ne smemo pozabiti, da mora Ilirija plačati za svoje prostore pod Cekinovim gradom 16.000 Din letne najemnine. Vzdrževanje garderob, prhe in prostorov, ki so vedno prvovrstni, stane ogromne vsote, ki se skoro ne krije s prispevki, za amortizacijo dolga, ki je nastal s povečavo igrišč, pa nič ne ostane. Poleg tega pa hoče Ilirija teniški sport ki je bil svojčas pridržan samo izvoljenim, demokratizirati vsakomur hoče nuditi možnost igranja. Zato je določila sezonski prispevek tako nizek (Din 250.—), da nikjer v državi tega nimajo. Če pogledamo samo v Celje in Maribor, vidimo, da so dražji, v Zagrebu pa gre prispevek že nad 500 Din. Glede nabave opreme se je dosegel tudi sporazum s tvrdko Banjai, ki bo dala članom sekcije proti potrdilu pnličen popust za vse teniške rekvizite. Eno velikih bremen je tudi vprašanje žog, ki so vsako leto dražje in rudi v kvaliteti ne odgovajajo zahtevam, ker se po kratkem igranju izrabijo. Letos se nam obetajo žoge »Dunlop«, ki so oficijelne v ojačeni kvaliteti. Turnirji Ilirija je lani. po osmih letih prvič, premagala v moštvenem turnirju vseletnega prvaka Slovenije Rapida iz Maribora. Letos stopa v sezono z istimi tekmovalci s Trudnom na čelu. Ravniharjeva, ki lani ni nič tekmovala, se bo letos zopet potegovala za IL mesto na državni lestvici jakosti. Sivic je lani mnogo obetal in čestokrat prav uspešno zaigral. 2e v aprilu se bodo pričeli moštveni turnirji m tedaj čaka Ilirijo dokaj lepih nastopov. V svrho treninga se bodo pnre>ah ob nedeljah oz. sobotah popoldne turnirji prijateljskega značaja z zagrebškimi prvorazrednimi igralci. Ce bo šlo vse po sreči, bomo v aprilu videli zopet naše reprezentativen, ki se mude pravkar v Afriki, to so Putt čec, Pallada, Kukuljevič, Mogin in tudi Schaffer bo prišel k Iliri ianom v goste. V maju, v dneh 19.—21., t. j. za Binko-šti bo v Ljubljani turnir za nac. prv. dravske banovine, na tem turnirju se bo zbrala elita vseh jugoslovenskih igralcev. Družabno igranje Velike prednosti je za družabne igralce možnost vsakodnevnega igranja, to pa radi osmih igrišč, kjer po potrebi igra istočasno 32 igralcev V lepem soglasju se razvrščajo igralci od ure do ure, tako. da vsi uspešno izrabijo svoj čas, ki so ga namenili teniški igri. Družabnim igralcem je vedno na razpolago nekaj klubovih članov, ki ali kot partnerji ali inštruktorji igrajo in trenirajo one. ki so še začetniki aH sa dobro no obvl*ds)o igre. Klub pa ima na razpolago tudi poklicnega trenerja v osebi g. Haftla, ki se j« ie y prošli sezoni uspešno udejstvoval. Tako je za vse prilike dobro preskrbljeno. Rdeča igrišča V začetku sezone bo Ilirija svoje pro* store pordečila, da bodo odgovarjali vsem zahtevam, posebno turnirskim, saj ja mano, da imajo že drugod povsod rdeča igrišča, in da so »e tuji igralci težko privadiM belemu polju, naši pa zopet izven Ljubljane rdečim igriščem. Kako bomo pa kaj uspeli v moštvenem turnirju, še ne vemo, nasprotnikov ie niso izžrebali, če se bo tekmovalo po pokrajinah, se bomo gotovo zopet srečali z Kapidom in zmagovalec bo igral z zagrebškim prvakom. Vsekakor pa bodo skušali v tem mesecu naši tekmovalci »priti« v formo. Z igranjem se bo pričelo z danalnJUn dnem, in sicer samo na nekaterih prostorih. Interes za tenis je letos znaten, tako, da moremo upati na uspešno sezono. Prijave se sprejemajo vsako opoldne od 13—14 v kavarni »Evropi«. Sobota ob 8., nedelja in ponedeljek ob 3., pol 6. in 8. uri grandiozni velefilm po romanuB.KeUermanna PREDOR Senzacija tehnike ln fantazij«. ŽENA V PODMORNICI Podmornički film za ljudi močnih živcev. Po dva programa pri vseh predstavah ob 8. uri zvečer. Odvetniški in notarski uradniki Maribor. 30. marca. Nedavno ie polagalo mariborsko društvo odvetniških in notarskih uradnikov obračun uspešnega dela na rednem občnem zboru, ki se ie vršil v Narodnem domu. Kako bg člani zavedajo svoje do line«« i napram društvu, dokazuje dejstvo, da ie prišlo tjdi iz Celia 5 članov. Zbor ie otvoril in vodil agilni predeednik, ki deluje na t«n nvetu že 14 let, k. Dragotin Gilčvert. Po uvodu ie podal izčrpno poročilo ter omenjal težave, ki jih imajo odvetniški in notarski uradniki v svoji službi. Predaednik sa ie dotaknil tudi zanimive okrožnice odvetniške zbornice, ki ie kaletrorično zahtevala, nai odvetniki odpravijo novoletna nagrade svojemu uradništvu. Vsi privatni nameščenci prispevajo v Pokojninski navod, ki upravlja več kot 800ui ili ionski kapital privatnih nameščencev. Ta denar ie namenjen za rente in pokoinine onemoglim in ostarelim privatim nameščencom. Nato ie poročal o podrobnem delovanrJ drjštva tajnik 2 Štefan Medved. Omenil je, da ie mariborsko društvo zastopano no predsedniku v Pokojninskem zavodu. Delavski zbornici in drugih btanovskih sosvetih, kar ie v prid vsemu članstvu. Za njihove interese se bori stanovski list >Odvdtni-Ška pisarna« in glasilo K>rganizatorc. Iz blagajniškega poročila g. Moškona prsne* mamo, da razpolaga društvo z imovino 103.207 Din. Vštet je tudi pogrebni sklad. Za brezposelne in bolezenske podpore ter ia pogrebne stroške članstva ie društvo potrošilo 11.950 Din. Z velikim odobravani*« sta bila izvoljena za častna člana ga. Lovro Cremožnik ks Celja in Janko Likar ia Ptuia. Sledila so volitve in ie bil izvoli*« naslednji odbor: predsednik g. Dragolin Gilč-vert, podpredsednik g. Karol HoŠic. za tai-nika g. Štefan Medved, za blagajnika g. Franjo Moškon, za odbornike pa gg.: Fra« nio Kežman. Jože Eichmeister in Marica Rautarjeva; v nadzorni odbor sta bila izvoljena g. Ferdo Fišer iz Slov en igra dca in g. Janko Likar iz Ptuia. Pri slučajnostih ie občni zbor soglasno sprejel nasledn;o resolucijo: 1. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru se pri d ružu je protestom ostalih organizacij, v katerih se izrekajo proti unificiranju bolniškega zavarovanja in prenosa skjpnega sedeža v Beograd 2. Za nameščence kori^lro. da o^tnneio tudi v bodoče tri samostojne bolniške blaga ine. in sicer sedania bolniška blacafna TBPD s sedežem v Liubliani >Merkur< v Zagrebu in >Trgovskn omlartinat v Beogradu. 3 Odgo vori se odvetniški zbornici zaraii novt>W nih nagrad in naoačne razlage obrtnaga reda gled-1 odvetniškega in notarskega urad ništva. 4. Društvo re proti brezposelnost' in dvojnemu zasružkarstvu. SPOMENIK BITKE NARODOV IN ŠE KAJ Še nekaj vtisov iz Leipziga — Novinarski večer — Zadrega beograjskega kolege — Lepotic v Leipzigu ni Ljubljana, 31. marca V nedeljo 4. t. m. dopoldne smo imeli otvoritev velesejma, kjer smo poslušali ideologa hitlerizma G5bbelsa, zvečer smo bili pa povabljeni na novinarski večer v krasne prostore društva >HarmonieTriumph<, ki so se videle na njem samo razsvetljene rdeče črke, vse drugo je bilo pa zagrnjeno v temo. Pri nas bi bila taka reklama senzacija prve vrste, v Nemčiji so je pa ljudje vajeni tako, da se ni nikomur zdelo vredno gledati jo. Enako reklamo z letali delajo podnevi razne industrije radioapa-ratov in potrebščin, ki imajo svoja letala nalašč v reklamne svrhe. Značilno za razmere v Nemčiji je, da sta krožila nad Leipzigom samo dva reklamna aeroplana, ko je Hitler polagal temeljni kamen za \Va-gnerjev narodni spomenik. Seveda bi bilo smešno misliti, da Nemci drugačnih aero-planov nimajo. Imajo jih še in še mnogo, samo pokazati jih nočejo, ker jim mirovne pogodbe na zunaj vežejo roke. Hitlerizem je vdrl tudi v modo in postavil stare pojme precej na glavo, človek bi mislil, da bo za novinarski večer, ko se zbere nad 200 novinarjev od vseh vetrov, predpisana večerna obleka, pa ni bila. Ne samo, da ni bila predpisana, tudi potrebna ni bila. Saj se niti domačini niso držali drugod še veljavnih družabnih predpisov. V Nemčiji so zdaj v modi črne in rjave hiUerjevske uniforme, sako, smoking in frak bodo pa kmalu samo še tradicija, saj smo celo slišali, da se pojavija rjav frak. Tako daleč torej gre opojnost hitlerizma. V prijaznih, nekoliko mračnih, skoraj preveč solidno opremljenih klubskih prostorih >Harmonie« je bila zbrana v nedeljo zvečer pisana družba, porazdeljena na Štiri velike sobe tako, da k sreči govorov v zadnjih dveh sobah sploh nismo slišali. Sicer jih pa ni bilo preveč in tudi dolgovezni niso bili tako, da bi se jih človek bal. Nemci z redkimi izjemami ne govore radi mnogo, ker so s svojimi mislimi bolj pri delu. Za dolgo mizo smo sedeli pripadniki vseh mogočih narodov. Večerja ni bila bogata, kakor so v navadi drugod. In tudi hitreje je bilo vse končano, kakor bi bilo pri nas. Komaj smo se malo razgovo-rili in pobliže seznanili, komaj smo popili nekaj čaš izbornega moslerja, že so vstali gospodje izza čelne mize in večer je bil oficielno zaključen. Pri nas bi se marsikdo čudil, če bi ofl-cijelnemu delu takega drusžabnega večera ne sledila prosta zabava vsaj v obliki neprisiljenega kramljanja in srkanja žlahtne kapljice. Ne tako pri Nemcih. Tam so natakarji urno pospravili še polne steklenice in ko sem nemškima kolegoma na desni in levi omenil, da to ni čisto v redu, sta se mi smejala, češ, da pri njih ni navada mnogo piti. Pogostili so nas kot rečeno bolj skromno, zato pa tem prisrčneje, da smo se zadovoljni po poslovilnih besedah v fo-yerju, kjer so nam servirali še črno kavo, razšli, a tako zgodaj, da smo bili še pred polnočjo doma. Morda je bila deloma kriva tega tudi štednja, kajti Nemci štedijo zdaj povsod. Le poglejte, celo na razglednicah «*p vidi to. Inozemski novinarji so Imeli pripravljene sobe po privatnih, večinoma premožnejših hišah, kjer so bili prav dobro postrežem. Velesejmski urad je storil vse, da bi se v Leipzigu čim bolje počutili. Seveda se pa človek kar nekam izgubi, ko ga zanese po dolgih letih iz provincijalne-ga mesteca zopet v veliko mesto, v vrtinec življenja in nehanja. Naletiš na marsikaj, kar te prvi hip zbega ali spravi v zadrego. Tako je bilo tudi z beograj3kim tovarišem, ki so mu odkazali sobo v premožni leipziški rodbini. Sprejeli so ga z odprtimi rokami, gospodar in gospodinja, stta kar tekmovala med seboj, da bi mu bolje postregla. Ponoči, ko se je vrnil domov, ga je gospodar navadno počakal, da Sta pri čaši vinca še malo pokramljala o o tem in onem. In prvo jutro, ko je vstal, ga je gospodinja povabila v jedilnico k zajtrku. Jedel in prebiral je domače liste drugega za drugim, a kave ni bilo od nikoder. Menda je sedel skoraj že celo uro in čudno se mu je zdelo, da mu je prijazna gospodinja servirala v jedilnici zajtrk, a kave ni bilo nikjer. Končno je prišla gospodinja v jedilnico in ga vprašala, zakaj ne pije kave. Debelo jo je pogledal ha odgovoril v zadregi: »Oprotite gospa, saj je ni, kako naj jo pijem.« — Gospodinja se je prijazno nasmehnila in odkrila na mizi stoječo kanglico, kjer se je bila kava že močno ohladila. V Nemčiji imajo namreč navado pokrivati kavo s posebnim vatiranim pokrivalom, da se ne ohladi. V ponedeljek je bil program bel, razen večera, ko smo ime1! v znamenitem Gewand-hausu koncert, kamor so bili povabljeni vsi inozemski novinarji. Dan v Leipzigu nikoli ne more biti dolg. med velesejmom pa še tem manj. Samo mimogrede sem si ogledal ogromno tehnično in stavbno razstavo, pa je bil že Slovenskega Naroda«, da vam pošlje knjigo, ki jo boste čitali z največjo naslado in užitkom. — Cena: broširana Din 20.—, vezana Din 40. —(s poštnino 3.— Din več). Preveč zahtevano. Teta: Dragi nečak, že dolgo opažam, da me obiskuješ samo. kadar potrebuješ denar. Neča: Večkrat vendar ne morem prihajati k tebi. . Naravoslovje. Miš, — razlaga profesor, — je žival, ki ooje vsak dan toliko, kolikor tehta sama. — Gospod profesor, — sra prebne dijak. — kako pa miš ve. koliko tehta? Renesansa nase ikonografije Povodom razstave dveh miniaturnih ikonostasov prof. Milenka D. GJurica v pravoslavni kapeli v Ljubljani Težnja človeka, da se pri" bliža nebesom. ki sluti, a jih ne vidi, v katera veruje, a ne ve, kje so, je večna. Ostala je v človeku od predzgodo-vinskih časov do današnjega dne. In prav ta težnja, da se to, kar je božansko, vsaj približno predočuje človeškemu razumu, je bila glavna pokretna sila ustvarjanja monumentalne umetnosti (Egipt, Asirija. Kreta, Grčija in Rim). No. človek razume samo to, kar mu je dostopno po Čutilih, posebno po vidu in tipu. A doume in doživlja samo to, kar je v skladu z njegovo naravo, z njegovo notranjostjo. In ker občuti silo, jo inkarnira v liku, ki je človeški, vendar z izrazom, ki ga na zemlji ni. (Tip grških božanstev.) Antična umetnost je koncentrirana v formi. A v njej ne najdemo še poduhovlje-n.ia materije. To dosega šele starokršćanska umetnost, ki ji je forma samo prazna pisava, ki samo opisuje nevidno dušo. A v krščanski umetnosti predstavlja bizantinska ikonografija višek možnosti, da se doseže abstrakcija preko telesnosti in da se to, kar je čvrsto zemeljsko, predstavlja tako. da postane nebeško. Bizantinska umetnost je tipološka, a ni individualna. Ona ni prosti dekoT. Ne po~ zna umetniške svobode in individualnega zamaha. Vsa je prežeta s cerkvenimi kanoni tako, da je sama prešla v okvir cerkvene dogmatičnosti. Vsak svetnik ima svoj tip, vsakemu je v cerkvi odrejeno njegovo mesto. O vsem tem mora pravoslavni cerkveni slikar voditi strog račun. Poleg slikarja mora biti bogoslovec, dogmatik in rekel bi fanatik, kajti v stesnitvi ploskov-nosti podajati imaginacijo življenja more samo oni, ki za res doživlja vse to, kar iz-Taža s čopičem in paleto. V tem je vsa težava, pa tudi vsa moč ikonografa. Zato poznamo sicer mnogo slikarjev ikon, a malo, zelo malo ikonografov. V ikonografski umetnosti strogo razlikujemo vzhod od zapada in to vsebinsko kakor tudi oblikovno, a tudi glede načina izvedbe. Zapadna religijozna umetnost vzdržuje marsikaj, kar je v nasprotju z dogmami religije in s pravili zdravega razuma. Vzhod ima določene tipe za vsakega svetnika in pravila cerkvenega slikarstva (»na-seljenske kanone«), ki odrejajo natančno obliko in pojmovanje posameznih figur. Zapad oblikuie plastično, modelira in izraža klasično. Vzhod je ploskoven, majestitičen. monumentalen. Tako bi se dala našteti Se cela vrsta razlik. V vzhodni ikonografiji razlikujemo tri slikarske šole, ki nas posebno zanimaio: ca-rigrajsko, srbsko in rusko. Srbska je derivat bizantinske, preoblikovan po rasnem poj- Ljubljana. 31. marca. movanju in izveden z močno ekspresijo. Ruska ikonografija tvori neko izenačen ie vzhodnega pojmovanja z zapadnim oblikovanjem. Rečemo lahko, da je stara srbska ikonografija 700 let pred moderno pokazala močno ekspresijo preko posebnosti kolorita v dvodimenzionalnem podajanju. Med tem nunktiranjem in današnjo vrnitvijo k čisti formi s pomočjo barv so se rodili in prešli renesansa, barok, rokoko in impresijoni/em. Razen izigravanja v pustih kombinacijah je dala likovna umetnost tudi znanstvene rezultate, mimo katerih danes ne moremo več iti niti jih moremo zanemariti. Da omenimo samo perspektivo, oblikovno in tehnično izrazno možnost, da ne omenimo potankosti. G. Milenko D. Gjurič je naš najkom-petenrnejši interpretator srbskega cerkvenega slikarstva. On ga je proučeval na mestu v srbskih srednjeveških samostanih (monastirih). In moral se je odločiti: aH začeti, kjer je nehal zlati vek Lroš-Mihiti-nove šole, ali izpopolniti staro z uporabnimi pridobitvami razdobja od 1300—1930 ter tako ustvariti nekaj novega: renesanco Ju-goslovenske nacionalne ikonografije v pravoslavni cerkvi. Moral se je odločiti za drugo. To so težki konflikti. Razumevanje oblik, ki jih je renesansa napolnila s svojim edinim realnim življenjem, prihaja samo od sebe in tudi občinstvo se je priučilo nanje tekom stoletij. Bilo mu je potrebno, da obvlada šolo, iz katere je izšel, čas, v katerem se je rodil, duha, ki ga je napajal, a spustiti se v kompromise z men-taliteto vernikov, za katere se svete podobe izdelujejo. Oba razstavljena ikonostasa kažeta obe smeri. Eden j« bolj sočnat: renesansa. Forme so bolj naglašene, bolj zaokrožene, a vendar prežite z duhom razumevanja vzhodnega pravoslavja. Tako les kakor figure kažejo kar manijo v tem koncedina-nju. Prvi april ali velika noč? To dvoje praznovati obenem je malo težko, pa se da vendar dobro spraviti v sklad. Ljubljana, 80. marca. Obeta se nam velika noc in obetamo si marsikaj od nje. In bai ti obeti so glavno, samo zaradi njih je vredno praznovati; v pratiki seveda ne morejo pokazati razen rdečega dne Se vsega tistega, kar je od prilike v zvezi z veliko nočjo, z njenim velikim pomenom, sploh s poetično stvarnostjo in nestvarnostjo. Kljub temu se jim Je letos posrečilo celo to. Da, pratika ne laže! Takšne velike noči pa tudi ni vsako leto. Letos si namreč lahko obetamo od velike noči vse. Seveda tudi najkrasnejše vreme — smučarji sneg —, a glavno je, da se lahko vesele praznika >materija!i-sti«, oni, ki sicer tako idealno hrepene, da bi lahko bili vsaj nekaj dni vzorni materija! is ti — siti ln napiti. Vse si lahko obetajo ,a samo letos. Dovolj bo gnjati, dovolj vseh sladkosti ter dobrot v raznih oblikah in količinah. Vsi bomo srečni praznovali ter blagrovali veliko noč in prati-ko, blaženi, da nam je nebo tako naklonjeno, da smo doživeli tako imeniten datum in čas. Seveda se zavedamo, da je treba praznovati takšne praznike zaradi nekih višjih potreb in namenov, da imajo nekakšne prezviSene namene in da niso le muhe pratike, da je v nji nekoč pust, drugič Miklavž in tudi enkrat na leto prvi april. To vse moramo razumeti, ubogi Zemljani, moramo prebaviti slovesne praznične besede, ki jih bo nedvomno tudi letos poStena porcija, dovolj za vse. Toda nihče ne more z nobeno injekcijo in ne s kokus-pokom pričarati še višje praznične poezije, ki bi jo lahko razumeli brez višje matematike in brez hudega glavobola. Vstajenje sem ali tja — kdo bi si belil glavo ter si skušal dopovedati, da je še namenjeno kakšnim višjim namenom, ki niso v sorodu s hrenom in klobaso! In okrog teh otipljivih zadev se sučejo vsi naši praznični obeti. Ne vodimo se za nos, zaupajmo pratiki, ki pravi, da bo prvega aprila velika noč. Stoletnega koledarja nimamo pri rokah, da bi se lahko prepričali, če so že bili zemljam tako srečni zadnjih sto let. Blagor nam, namestu prvega aprila bomo torej praznovali veliko noč. Prvega, aprila se pa seveda morajo izpolniti vse želje navadnih Zemljanov. To je njihov, njim posvečen dan, ob svetem nikoli, ko so mogoči celo takšni čudeži, kakršne lahko zahtevamo le z resolucijami. Letos bodo njihovi užitki še tem večji, ker bo porcija prazničnih (Čitaj: prvoaprilskih!) govoranc tem izdatnejša. Ne bodo jim obljubili ie nadzemelj-skega raja, temveč tudi zemeljskega, se pravi, prvoaprilskega. Nihče jim naj ne zameri, če ne bodo govorili o jajcih in hrenu; vse drugo si bomo pač morali pričarati sami. kar bo tem lažje ob tako imenitni, prvoaprilski veliki noči. Nekateri so sicer v zadregi, kako naj praznujejo tako imenitna praznika, prvi april in veliko noč, hkrati in ali naj praznujejo le veliko noč ali le prvi april, ker ne vedo. kako imenitno se lahko spravi to v sklad. To ni noben problem; praznuj, kakor moreš, saj se lahko končno potolažiš, da te je potegnila pratika za nos, čes, letos sploh ni bilo velike noči, nego le prvi april! Takšni dnevi — namreč prvi april — so neznansko potrebni zJasti dandanes, škoda le, da Jih ni več na leto, da bi pod njihovo patronanco uživali, česar sicer ne smemo, in se radovali nadnarovnih milosti. Vsaj vsak mesec enkrat bi se moral človek potolažiti, čež, prvi april je, bodimo zadovoljni, da sploh ni hujšega! Nič zadrege! Sprijaznimo se s tem, da bo treba praznovati prvi april in da bomo lahko pri tem pozabili na veliko noč z vsemi njenimi prilastki! Čestitamo si lahko, da se je luna odebelila tako zgodaj, manjkalo je prav za prav za las, niti 12 ur ne, da bi praznovali veliko noč 8. aprila. Blagor nam, da nas bosta lahko trkala polna luna in prvi april baš na praznik vstajenja, kot rečeno, posvečen hrenu in klobasam! Seveda jo danes nešteto problemov in problemčičev, ki so vsi tako važni, pereči, strasni, velikanski, kočljivi, resni, hudi, nujni in glavni, toda nihče ne more te dni mimo predmetnega problema; prvi april ima najdaljše prste io ne moremo nič zoper to, če bo marsikomu posegel tudi med klobase in pobarvane zaprtke. Iz Poljčan — Iz občinske pisarne. Občinski urad razglaša, da morajo posestniki, ki imajo Bvoja zemljišča ob potokih in rekah, strugo, odnosno bregove ob svojem posestvu osnažiti, sicer bo občina v nasprotnem primeru primorana dati osnažiti bregove sama na stroške lastnikov. — Preizkušnja mer in utež za veliki občini Poljčane in Makole bo 4. in 5. aprila v garaži hotela Baumann v Peklu. — Kdor potrebuje državnega geometra v svrho premerjenja svojega zemljišča, naj to sporazumno s svojimi sosedi javi pri občini. Ravnotako naj se prijavi občini, kdor želi v svrho cepitve proti svinjski bolezni rdečici državnega živinozdravnika. — Lastniki koles naj dvignejo svoje prometne knjižice v občinski pisarni. — Septet bratov ŽIvko priredi na velikonočni ponedeljek ob pol 16. url v eo-koiski dvorani pevski koncert. Spored Je razdeljen na 4 dele ln obsega v celem 16 pesmi naših priznanih skladateljev. Vsi ste vabljeni! — Sirite »Slovenski Narod«. Najstarejši dnevnik »Slovenski Narod«, ki izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan in stane mesečno le 12 Din, se je tudi pri nas že udomačil Kako tudi ne, saj prinaša poleg drugih zanimivosti tudi redno vesti lz našega kraja in okolice. Čim več bo naročnikov, tem večjo pozornost nam bo Ust lahko posvečal. Zato pridobivajte novih naročnikov! V tem znamenju želimo vsem našim čitateljem vesele pirhe! Me*. 7\. »SLOVENSKI NAROD«, dne SI. 1984 Stran 7 Potreba zavarovanja zoper nezaposlenost To zavarovanje je vsaj tako potrebno kot bolezensko in nezgodno Ljubljana, 31. marca Vsa zavarovanja imajo ta socialen znašaj, da so bila uvedena iz potrebe za zaščito zdravja, eksistence — imetja — itd. posameznika ali skupin. Ne spuščamo se v vprašanje, v koliki meri organizacije ter ustanove raznih zavarovanj res služijo svo* jemu pravemu namenu; naglasiti hočemo le, da je to namen socijalen, da so zavarovanja nujna posledica socijalnega razvo" ja — da so organizirana zaščita predvsem malega, nezaščitenega človeka Dokler bodo vladale v gospodarskem življenju višje sile a svojim usodnim vplivom na posameznika, se bo moral človek vedno zatekati pod organizirano zaščito zoper socijalna zla, zoper tako zvano usodo v socijalnem življenju. Ne nameravamo dokazovati, katere vrat« socijalnega zavarovanja so najpotrebnejše in dokazovati tudi ni treba, da je neobhodno potrebno zavarovanje za primer nezaposlenosti. Nihče ne more tajiti, da je to zavarovanje vsaj tako potrebno kot bolezensko in nezgodno. In nezaposlenost je dandanes tako strašno zlo, tako očitno in posegajoč« v vse socijalno življenje skupnosti, da zahteva po zavarovanju zoper nezaposlenost ni več samo zahteva, temveč resen memento ob zadnji uri. Res jih je našla nezaposlenost nepripravljene po vseh državah in niso nikjer računali z njo kot z zlom, ki lahko nastopi nenadno in ki ne prestane tako nenadno. Marsikje so krat-komalo čakali, da gospodarska kriza popu" sti sama od sebe ter da se vse samo od sebe zopet popravi. In še čakajo tu in tam. Sicer ni prišlo do uvedbe bolezenskega in drugega socijalnega zavarovanja čez noč ter zato tudi ne pride takoj do uvedbe za" varovanja za primer nezaposlenosti, toda nezaposlenost teh dni je tako izreden pojav v socijalnem življenju, tako silovit skok v razvoju socijalnih razmer, da je pretresla že vse temelje gospodarskega življenja in terja tako nujno reakcijo — protiukrepe — da ni več normalno in ne moralno, da Še zdaj nimamo tega prepotrebnega zavarovanja. Dovolj se je že govorilo o tem, da je tudi ▼ naši državi ogromna armada nezaposlenih in da so sredstva za podpiranje bednih mnogo premajhna; to pa tudi že lahko 6previdi vsak sam, kdor ne meži pred dejstvi. Pri nas je uvedba zavarovanja za primer nezaposlenosti še posebno potrebna, ker je socijalna zakonodaja zastarela in ker ne podpira nihče nezaposlenih obvezno, razen Borze dela, ki pa ne more deliti vsem potrebnim niti drobtinic, ker so nje- I na sredstva mnogo prepičla. Ugotovljeno I je, da je v naši državi nad 300.000 nezaposlenih m večina jih je prepuščena samim sebi. V drugih evropskih državah so že organizirali borbo proti nezaposlenosti, pred" vsem z uvedbo velikih javnih del in z velikopoteznimi socijalnimi akcijami, seveda uvajajo tudi zavarovanje ze primer nezaposlenosti. Nekateri še vedno mislijo, da so bili tako velikopotezni ukrepi zoper nezaposlenost potrebni predvsem v državah, kjer je zavzelo to zlo mnogo večji obseg kot pri nas. To so tiste vrste optimisti, ki vidijo zlo samo drugje, nikdar pa ne pred svojim pragom. Kot rečeno, pri nas je 300.000 nezaposlenih, kolikor se lahko ugotovi po nepopolnih statističnih podatkih, zato je število raje vzeto še nižje. V Češkoslovaški imajo popolnejšo statistiko, po kateri je Mednarodn urad dela objavil v januarju t. L številke o nezaposlenosti. V decembru so imeli 692.101 nezaposlenega, kar je seveda precej več kot pri nas. toda v CSR so socialne prilike ugodnejše v drugem pogledu in imajo uvedeno fakultativno zavarovanje za primer nezaposlenosti. Lani v avgustu je štelo to zavarovan ie 213.753 zavarovancev. Zavarovanje imajo uvedeno že od l. 1921. L. 1932. v decembru je prejemalo podporo 237.987 nezaposlenih. Vse to leto so izdali za nezaposlene 813.334.036 Kč. Značilno je, da ima Bolgarska uvedeno obvezno zavarovanje za primer nezaposlenosti že izza 1. 1926. Po ugotovitvah Mednarodnega urada dela je bdo ob koncu oktobra lani v Bolgariji 20.477 nezaposlenih. Za zavarovanje prispevajo delodajalci, delojemalci in država vsak tretjino. Sredstev se je zbiralo do L 1930 toliko, da so imeli vsako leto še celo velik suficit, n. pr. 1. 1929.. ko je bilo 15.900.000 levov dohodkov in le 2.6 mili iona izdatkov, torej 13.2 milijona suficita. Nezaposleni, samci prejema io na dan 15 levov, redniki družine pa po 25 levov, in sicer 12 tednov na leto. Na Češkoslovaškem prejema zavarovan nezaposleni podpore naiveč v višini dveh tretjin svoje zadnje plače, rn sicer redno 6 mesecev, a ta čas se lahko še podaljša na 39 tednov. V izrednih primerih je podal ?ša na tudi ta doba še za 13 tednov. Čas je, da se zganemo tudi pri nas. Ze sam navala na urade BD dokazu ie. da je beda med nezaposlenimi strašna, ki je ne more zda i nihče omiliti, saj so lani pomagali z male-nkosrninv podporicami 168.000 nezaposlenim, dočim jih je iskalo pomoči nad 300.000 potrebnih, ki žive v obupnih razmerah. Pozabljeni in zanemarjeni otroci Veliko zlo je v tem, da je življenje bednih otrok družbe povsem zasebna zadeva v očeh Ljubljana, 31. marca. Tudi pri nas včasih govorimo o popula-lijskih problemih; nekajkrat so imeli ne-tateri tudi toliko poguma, da so se izrekli ta omejevanje porodov pri delovnih judeh, ki se zlasti zdaj tako težko prebi Jaio skoz: Življenje. Seveda so takšna vprašanja zelo kočljiva tam, kjer mora resnica sramežljivo povešati oči; ne, takšnih vprašuj pri nas ne smeš načenjati kajti vse je sakrosanktno, kakor je, in zato nihče ne sme govoriti o socijalnih problemih. Toda zdaj ne nameravamo govoriti o »strahotah«, omejevanju porodov. To vprašanje mora bit: jasno tud; pri nas vsakemu razsodnemu človeku. Treba je pa opozoriti na tiste pozabljene ter zanemarjene otroke, ki so že na svetu, na tiste brezimne doraščajoče člane družbe, ki so imeli samo pravico zaživeti, dočim živeti ne morejo, nego hinajo ter se ne bodo n;kdar mogli razviti telesno in duhovno. Osnovnica družbe Je dandanes družina, ki ji je prepuščena največja odgovornost, da iz nje izhaja narašiaj družbenih članov, »up in nada naroda«, kot pravimo Prepuščena ji je odgovornost, ni ji pa zajamčeno, da lahko rodi ter vzgaja otroke, ni ji dana vedno zato gmotna podlaga kot ne sposobnosti za vzgojo otrok. Družina, celica v družbi, je prepu8čena sama sebi v ^tem, da si mora zavarovati pogoje za ob-itoj. Navidez je družba urejena harmonič-io, v življenju, v svetu dejstev ter borbe ta obstanek, »o si pa posamezni družbeni flementi z družino vred v ostrem nasprotju, v medsebojni borbi. Kdor se briga za to, da bi imeli n. pr. vsi družinski redniki zaslužek, da bi bili redniki v pravem pomenu besede?! Usta-nav'janje družin je le povsem formalna zadeva v družbi. Svoboda, ki jo už-va posameznik v tem pogledu, ni vredna piškavega Oreha. Posameznik lahko ustanovi družino, ne da bi bili izpolnjeni pogoji za njen obstoj, pogoji za življenje prirastka družine. Ljudje se lahko slepo razmnožujejo, treba je samo to razmnoževanje sanke; jo-nirati. Roditelji so dolžni skrbeti za svoje otroke, toda nihče jih ne more klicat; na odgovor, če ne morejo skrbeti za nje, če jih ne morejo hraniti kot bi bilo potrebno za njihov razvoj. Toda, kdo se sploh zaveda, da je zločin obsoditi otroke že vnaprej v liranje, zločin ustanavljanje družin, ki jim družba ne daje možnosti ;n ne jamstva za primerno življenje?! Kdo se zaveda velike usodnosti doraščanja ljudi v družinah, ki so ustanovljene brez podlage za svoj ob-itoj, zgrajene v pravem pomenu besede kot gradovi na oblakih — kdo se zaveda, da iz takšnih družin ne morejo prihajati zdravi, razviti, močni člani družbe? ! Ta čudna avtonomnost družine v družbi, da se družba ne briga za eksistenčna vprašanja družine, da samo registrira rojstva otrok, ne zanima je pa, ali so dani po" foji za življenje otroka — je prokletstvo, i tišči k tlom ljudi a ki tudi pada na družbo in ki razjeda njeno jedro Če so dani pogoji za obstoj otrok gospodarsko fundiranih družin, bi ne smeli pozabljati, da nešteto drugih otrok hira. Otrok, ki morajo biti pred družbo prav tako enakopravni kot so pres<-bijeni. Češče se divno krasno urejeni družbi, ki jo tvorijo v te" melju družine, zagovanajr družine kot te melj družbe ter jo povzdigujejo v najvišje sfere hvalnic o popolnem družbenem redu — nikdar pa nočejo videti kričečih dejstev, ran ter gnilobe, ki razkrajajo družbo baš zaradi tega. ker je družina, kakršna je zdaj, slab temelj družbe. Zdaj bi pa moralo biti jasno že vsakomur, ki vsaj neko liko misli, da je v razkroju družba, čim začne propadati družina, a družina mora propasti, če ni zajamčen zaslužek njenim rednikom — propasti v razrvanih socijal nih razmerah, kakršne so zdaj To je kriza družine, vse drugo, kar se govori razen tega o tej krizi, je pa slepomišenje. Čemu iskati nekakšnih abstraktnih vzrokov za t iskati nekakšnih abstraktnih vzrokov za tako očitno? Ne zatiskajmo oči, ne slepimo se več! Prejšnje čase, ko protislovja v družbi niso bila še tako ostra, je bilo še nekoliko razumljivo, da nismo opažali otrok, ki žive manj ali več prepuščeni sanvm sebi ki so pozabljeni — nihče noče vedeti za nje, nihče se ne briga, kako žive, v kakšnih razmerah odraščajo in ne kaj bo iz njih Da je mladina naša bodočnost — to je bila fraza že včasih, fraza kot zasmeh baš naši bodočnosti, zdaj je pa ta fraza se obrablje na. Težko je razumet dandanes, da ne opa" zimo najhujšega zla razrvanih socijalnih razmer — stradajočih otrok, ki doraščajo v pravem pomenu besede v brlogih v barakah, v temnicah — kleteh, v človeka ne" vrednih stanovanjih. Marsikdo si ne more predočiti trpljenja otrok, doraščajočih v ne-higijeničnih barakah m slep je za trpljenje otrok roditeljev, ki n ©odgovora- množe armado bednih in ki ne čutijo do otrok nobenih dolžnosti in jih tudi ne prevzemajo, ampak jih pode na uHco — beračit in krast Otroci ne morejo obtoževati svojih roditeljev, ne morejo apelirati na nikogar, za kulisami njihovega bednega življenja se pa gode strašne stvari. Beda sama na sebi, ki se kaže na njih, glad, ki jim gleda it odi — samo to obto*uj>. To so pa dandanes že tako vsakdanje stvari, da se dojmi jo le red kokosa m le redki se zamislijo ob njih. Ali ne spre vidite, kakšno strašno rk» je v tem, da je povsem zasebna zadeva življenje bednih otrok, ki morajo hirati v neznosnih razmerah, v nečloveških brlogih? Ali ni značilno, da je vse naše življenje uklenjeno v forme, zakone, da skuša družba vse urediti smotreno, da imamo n. pr. točno in strogo določen cestni prometni red _ dočim m nihče odgovoren za to, v kakšnih socijalnih razmerah odraščajo naši otro-oi, nikomur se ni treba brigati za nje. če se ne more. nihče jih ne ščiti praktično in dejansko so roditelji popolni gospodarji njihovih teles in duš. Da, kdo ve, kaj se godi za kulisami, kdo ve ter se zanima za to. kako žive otroci nezaposlenih, otroci pijancev, otroci barakarjev? Zgodi se tudi. da priklene »oče« svojega otroka s težko verigo v baraki k tlom. To samo kot primer — kdo bi našteval vse primere... Hočemo le pokazati na usodno dejstvo, da so otroci povsem prepuščeni bedi in skoraj povsem roditeljem — nikogar ni, ki bi ščitil otroka dejansko, ki bi onemogočal zlo. Otroci nimaio socijalne zaščite, ker je družina tako avtonomna v družbi, ker je zaprta vase pred njo in ker v sedanji družbi človek nima svoje cene — človek je sredstvo družbe in ne da bi družba služila človeštvu. Ko zagovarjate svetost m velik pomen družine — ne pozabite na nezaščitene otroke, ne pozabite, da je strašen zločin nad človeštvom, da so zdaj drjžine prav za prav samo tovarne za naraščaj bednih in manj vrednih — dedno obremenjenih — niso pa ustanove za doraščanje vrednih, življenja sposobnih ter močnih članov družbe! Razmislite o tem, čas je! Toda naj ne ostane le pri besedah! Zaščita otrok je tako potrebna in pomembna, da je ne moremo izvesti le z besedami in dobrodelnostjo. Petletke na vseh koncih in krajih V petih letih se morajo ljudje tudi v civilizirani Evropi odvaditi jesti ali pa umreti Ljubljana, 31. marca. Pudi ta epopeja našim petletkam je v programu petletke ln jo je treba seveda takoj napisati, kajti vsako petletko je treba končati čim prej. Kaj je prav za prav petletka, s tem si pri nas nihče ne bel: glave ln vam tudi ne nameravamo razlagati, kaj je. Beseda sama na sebi nam je tako všeč, da so postale petletke velika moda. In o modi je treba izgubljati slovesne besede. S petletkami so s« baje začeli najprej ukvarjati pregrešni boljševiki, ki so sploh strašno poosebljeno pohujšanje vsemu svetu. Kaj so počeli, tega seveda ne vemo, kajti o Rusiji čitamo le, da tam ljudje umirajo od lakote na debelo, bolj kot so včasih za kugo, in da sklenajo Rusi pakte z vsemi državami, ne glede na to, ali so svete ali zapisane hudiču. Ves svet se je že pohujšal m menda je naleze! tudi o4 Rusije tolezen, da so ljudje začeli umirati od lakote tudi drugje. In z>1aj smo pri petletkah. V petih letih se morajo ljudje odvaditi jesti tudi v civilizirali Evropi, ali pa umreti. Uspeh te petletke je v obeh pogledih zanesljiv. Za to petletko ploh ni treba načrta, kdo bi se ukvarjal s takšnimi malenkostmi! Uspehi se že kažejo brez statističnih podatkov, navdušenje je velikansko, požrtvovalnost idealna, izgledi so najlepši. Petletke so se pa pri nas udomačile na vseh področjih. Nekatere napovedujemo, druge pa pripravljamo sa/mo za za-pečki Nalog nas čaka res toliko, da je treba neprestano govoriti o petletkah kot smo včasih, v blaženih čitalništkih časih, govorili o ciljih ter simotrlh. Zdaj stmo še mnogo bolj zgovorni, kajti tudi za zgovornost smo pripravili petletko. Dolgih 5 let bomo sukali jezike s podvojeno vnemo, kot smo se udejstvovall v zaslužmem ml-ganju z jezikom. Tudi uspeh te petletke bo popoln, o tem ne ame nihče dvomiti. Ponosni smo že v naprej, kajti tako veličastna petletka bo opozorila ves svet na našo čudovito energijo, sijajno tehmlko jezika, izredno vztrajnost, brezprimerno požrtvovalnost In sploh na naše junaške podvige. V drugI petletki bomo proslavljali mogočen uspeh prvih petletk. Cedil se bo cviček od miz kot se lahko le v petletki. Svet ne ve, kako delavni amo vsestransko, ne pozna niti naše najimenitnejše petletke, ki bomo v nji toprasniM vse sodčke. Nekatere petletke smo Javno najpove-dali Ln bi moral svet govoriti o njih vsaj toliko, kot o ruskih. Najvažnejše petletke so to, razen veličastnih in najimenitnejših, društvene petletke. Društvo za društvom napoveduje petletke; seveda nI važno, kaj bo naredilo t petih letih, zato se o tem pri nas ne govori. Kdo bi se zanimal za interne društvene zadeve, glavno je le, da število društev, ki napovedujejo petletke, razveseljivo narašča, če bodo društva izterjala v petih letih zaostalo članarino ali izvedla »čistko« ter izbrisala vse svoje članstvo, to je končno vseeno. Petletke so potrebne in moderne, kar je važno. Prav tako je potrebna tudi petletka, da bomo 5 let mirno spali. Začeli smo tudi petletko, da bomo govorili o krizi, dokler nam ne bodo obnemogli jeziki, česar se nam pa nI treba bati. Petletko si lahko privošči vsak posameznik, ne le društva. Zgledi vlečejo, zato je bilo zadnja leta organiziranih nešteto zasebnih petletk s programom, da je šel podjeten posameznik čim večkrat »po copatah«. Takšne petletke so očitno imele tudi nešteto samopomoči, ki so dosegle v prav rekordno število konkurzov. Kot vidite, petletke so oficijelne ln ne-oficijelne ka vsak se lahko udejstvuje na kateremkoli področju v več petletkah, k! imajo vse izreden uspeh; ruske se sploh ne morejo primerjati z njimi. Sploh smo pa že dovolj čitali o ruskih petletkah, da so vse pogorele. Razumljivo, vsak mora pogoreti. kdor se ne uči pri nas. Notoenega načrta ne potrebujemo, samo navdušimo se za kaj ter sklenemo, da bomo nekaj naredili v petih letih. NI važno, kaj bo mo naredili, glavno je, da se navdušimo Naše petletke so končane že takoj, čim smo se navdušili pri pogrnjenih mizah ter vstali od njih. čez pet let o tem več nihče ne govori, saj mu nI treba misliti na to že drugi dan. Glavno je navdušenje, da se ganjeni začenemo kisati ter da smo vzvišeni nad vsem, tudi nad petletkami V ganjenosti sestavljamo resolucije in pozdravne besede, v ganjenosti čakamo, da nam bodo začele leteti pečene piske v usta ln v ganjenosti, seveda, tudi radi pozabimo, kaj smo le/pega povedali ali slišali. Toda tudi petletke za navdušenje imajo mogočen uspeh; vsako leto je navdušenje silnejše, vsi smo že hripavi od živahnega, junaškega vzklikanja ln dlani nas žgo zaradi divjega ploskanja. »Izreden uspeh Ima tudi petletka za fabriciranje resolucij, ki so zdaj že na višku po stilizaciji, prav za prav so že standardizirane, klištrane, da društvom ni treba več drugega, kot da pritiskajo na nje stani-piljke; resolucije zdaj lahko fabriclrajo tl-skarrne -po enotnem vzorcu. To Je epoha len napredek na vsej črti! Dušimo se v petletkah, topimo se ganjenosti, tonemo v resolucijah, norimo v navdušenju, redimo se od govoranc in proslavljamo se pred svetom kot edini zadovoljni, vprav blaženi, presrečni ljudje, ki imamo glave zato, da lahko z njimi kimamo. Beseda o ženskem problemu Potrebna }e popolna preosnova izobrazbe ženske mladine. LJubljana, SI. marca Mnogo se danes govori ln razpravlja s predavanji, v časopisih ln celo v Narodni skupščini z največjim poudarkom o ženski v državni službi Sto mnenj se sliši za in proti. Katero naj bo merodajno? Ali naj se to vprašanje da šablonsko na glasovanje samo moškim poslancem in naj le večina glasov odloči o usodi ogromnega števila žensk? če pa ostane vse pri starem, bo tudi to nevzdržno stanje trajalo dalje. Splošna redukcija žensk bi socijalno bedo le še povečala. Kakor povsod, bi bila tucn tukaj srednja p< t najboljša. Kot prehodno sredstvo in lek v olajšanje akutnih socijalnih bolečin sedanje brezposelnosti Inteligence, naj bi se reducirale one državne uradnice (pa bodisi katerekoli stroke), poročene ali neporočene, katerim nI služba življenjski pogoj. Skrajno nesocljalno bi bilo reducirati ženo le zato, ker je poročena, dokler nima mož minimalnih eksistenčnih dohodkov za vzdrževanje rodbine. Iz zagate, t katero je zašlo dandanes ženstvo, se ne da najti tako hitro izhoda. Krivda tiči v popolnoma napačni smeri vzgoje Ženske mladine. Naša dekleta se premalo žensko vzgajajo. Pozabljajo se vse preveč ženski poklici. Vse hočejo biti dandanes profesorice, doktorice ali vsaj učiteljice ali kon-toristinje. Vsi ti poklici pa delajo močno konkurenco moškim. Odtod nerazpolože-nje proti ženskam. Praktičnih Ženskih poklicev se jih le malo loti. Sicer jim pa tega tudi ni zameriti. K J« naj se praktično strokovno Izobrazijo? Pri nas imamo polno Ženskih gimnazij m učiteljišč, a premalo Ženskih obrtnih in gospodinjskih iol. Namestu pet Ženskih učiteljišč t nali banovini bi zadostovalo eno, druga bi ae pa preoenovala v gospodinjske ln obrtne šole. Kakor Je narodni poslanec dr. Dragotin Kostlč v svojem govoru v Narodni skupščini obsojal dejstvo, da imamo v naši drŽavi, ki Jo tmenujemo agrarno, trideset bogoslovnih fakultet, pa le tri kmetijske šole, tako Imamo tudi preveč ženskih srednjih šol, a premalo gospodinjskih in strokovnih. Učiteljice z gospodinjsko In obrtno strokovno Izobrazbo naj bi se nastavljale tudi na vseh osnovnih šolah vsaj za štiri zadnja šolska leta Naša kmetska dekleta ne potrebujejo toliko znanosti fizike, kemije, geometrije, kakor pletenja, šivanja ln krpanja perila ln oblek za domače potrebe, da ne govorim o potrebi gospodinjskih naukov. To Je polje, na katerem naj bi se udejstvovale ženske brez konkurence moškim. Rasen tega se vedno pritožujemo, da Je pri nas nameščenih po raznih obratih toliko tujih moči. Zakaj te pa nala dekleta no Izobrazijo za voditeljice obrtnih pod- jetij Ženske stroke? To ae da doseči le z obrtno šolo. iz tega Je razvidno, da Je potrebna popolna preosnova izobrazbe ženske mladine, ženske naj se bolj praktično izpopolnjujejo v ženskih poklicih. S tem postanejo tudi dobre gospodinje, katerih se količkaj situirani moški ne bodo tako bali, kakor se jib dandanes. Pa tudi v ženskih bolnicah, zavetiščih za žensko mladino, v ženskih kaznilnicah naj bi bile nameščene praktično ln strokovno Izobražene ženske. S popolno odpravo ženskih iz državne službe, bi te službe postale Izključni monopol moških ter bi bile s tem kršene osnovne državljanske pravice žensk. Le pametna razdelitev dela med moške in ženske nas lahko polagoma reši iz sedanjega kaosa t splošno korist države ln posameznika. A. Klub ljubiteljev jamarjev Ljubljana. 31. marca. Klub ljubiteljev jamarjev je imel 30. t m. redni občni zbor, na katerem so se obravnavale ob obilni udeležbi članov in prijateljev kluba vse tekoče zadeve. Sestavil se je tudi nov delovni odbor pod predsedstvom industrijalca g. Viktorja Medena in bančnega ravnatelja g. Bruno Hugo Sta-reta. Za tajnika je bil izvoljen g prof. Peter Zmitek. priznan javni delavec na polju kinologije. Sklenjeno je bilo med drugim prirediti mednarodno razstavo psov v zvezi z "ele-sejmom v Ljubljani. Vsi lastniki psov, ki mislijo svoje ljubljence razstaviti, so že danes vabljeni, da primerno ukrenejo za opremo svojih psov, tako specijelno za čupanje (trimanje) foxterrijerjev. Priprava se mora izvršiti najmanj mesec dni pred razstavo, tako da bodo naši posestniki psov zamogli zavzeti častno mesto če ne že pred tujci, pa vsaj v njih vrstah. Klub ima svoje poslovne prostore na Aleksandrovi cesti 5 (v prostorih Splošnega kreditnega društva), kjer se dobe vse informacije brezplačno. Ce si želi kdo nabaviti res dobrega in plemenitega psa. je najbolje, da se obrne na klub, ki mu poide rade volje vsestransko na roke. Klub ima razen drugih ugodnosti tudi to, da ima naročenih več strokovnih časopisov, tednikov in mesečnikov, ki so članom kluba in prijateljem kinologije na vpogled na razpolago v kavarni Metropol. Masarvkova cesta. Ker nudi vsakemu tujcu pogled na lepega psa v vsakem mestu užitek je treba stremljenje kluba tudi z narodnega kakor tujskoprometnega stališča pozdraviti. Zakaj se pri pranja jezite ? Res, mnogo muke je, prodno je perilo oprano. Toda odkar ima Vaš trgovec na zalogi rPERION« pralni prašek, si delo lahko olajšate. ?PERION„ je brez klora in Vašemu perilu ne škoduje in ga opere brez truda. Veselje v racmanovl hiši Kamnik. 30. marca. Iz mrzlega severa, kjer ie zima vklenila v trd leden okl^ vse. potoke in močvirja, ie prišla v kamniški okraj prearimoval lata diviih rac. Tam nekje okrocr Suhega doln. kjer pravilo, da ie inrje laže narediti, kakor pa zaslužili, ie v bi če vi u in ločin lenega in plitvega potoka naše«] skrito zatočišče ponosen racman k svojima boljšima polovicama. Veseidi ae božje narave in stika-kri! 7a vsakdanjim živežem raemanova družina hvalila previdnost, ki U ie naklonila za udobno zimsko bivališče tako lep in romantičen košček naše ožje domovine. ' Ko ie na obronkih planin in zelenih gri-čW proti homski in 1 'i strani 'oplo solnce že pobralo ves sneg in se je raemanova družina ?e pričela veseliti skorajšnjega povratka v severno domovino, je zvedavo človeško oko odkrilo nieno skrivno zatočišče. Na mah ie bila o tej najdbi obveščena vsa zelena bratovščina daleč naokoli, ki ie prisegla racmanu m njegovi družini boj na živi Jeni e in smrt. Trije Mani zelene bratovščine so se domenili, da bodo na skrivaj prehiteti *voie tovariše in presenetili plaho racman ovo družino ter io pobarali v svoje nahrbtnike. Triie pihalniki — 7a vsako raco eden. so si mislili lovci in se priplazili k obrežju potoka, kier ie imel racman svoje skrivališča. Pa filei šnvental Tam sta stala že dva druga lovca, ki sta prišla z istim namenom. Ko se ie vseh pet oboroženih mož razvrstilo na stojiščih v prepričanju, da \e udaj napočila raemanovi družini zadnja ura. sta io od nekod primahnli se dva lovca. Tudi ta dva sta hotela prehiteti svote tovariše in na skrivaj napasti racmanovo družino. Kaj h>>-čemo, lo ie običajni in pogosti lovski greh, ki ie žie vnaprej od pusti i i v. Vsa sedmorica zelene bratovščine s? ie razvrstila v falango in se z d vi [in jen i m i pi-halniki premikala naprej. Uboga raemanova družina ie zaradi silne premoči sovražnika izgubila eleherno nado na rvsitev. V obupni odločitvi je tvegala vse in se brez ipa zrnate spustila v neenaki boi proti sovražni falangi, ki je že prešla v odločilni napad. Vsakega lovca pa le na skriva i mikala želja, da bi ustrelil prvi in si med sedmimi tovariši priboril vsai eno k)veko trofejo. V tei lovski zavisti ie bila edina šansa hrabre racmanove d ražine in izkazalo se rX da ne brez vzroka. K namreč junaška trojica dvignila iznad grmovja, sta že zabobneli dve salvi po 7 strelov. Kdor je bil kdai v bobnečem ognju na ftoSkj fronti, si bo lahko predstavljal kakšni oltčutki so obhajali racmahovo družino, ko je bruhnil za njo oblak šiber iz Štirinajstih atre-lov. V sovražnem taboru m se ž* vesDlili zmage, toda veliko ie bilo razočaranje lovcev, ko so videli, da nobena raca ni padla na tla. Hrabra raemanova družina je izšla iz neenakega boja kot zmagovalka Lovci pa so si mislili na litem; »Se bolje tako, nam vsaj ni treba deliti skromnega plena!« Po tem dogodku ie zavladalo veliko veseli«? v ranem plemenu. Ko je častitljivi poglavar račjega plamena zvedel za herojično boibo treh hrabrih sočlanov. je takoj sklical svečan zbor. Iz zapisnika uradnega izročila o tem zboru posnemamo, da je bila zmagovalna trojica sprejeta z navdušenimi živio-kliei in predlagana v odlikovan ie. Službeni komunike ne \- javil po vsem račjem kraljestvu kratko in značilno ugotovitev: Na zapadu nič novega! Zdai se raomanova družina že veseli zgodnje pomladi na visokem a vera, misli pa ii brez dvoma pogosto uhajajo na iug y prelepo okolico Suhega dola. kjer so si priborile tako lepo in pomembno zmago. Skoro gotovo ie že zdai trdno odločena, da se prihodnjo zimo zopj-t vrne. Lovci se že pripravljalo na revanž. ■BSSSIBnBSSBKSHI! Za praznike nas bosta zabavala Pat in Patachon v veselem velefilmu Kavalirža Smeh, zabava, veselje in krohot ZVOČNI KINO DVOR Telefon 21-24 Predstave danes ob 7 in 9., za praznike ob 3.. 5.. 7. in 9. uri zvečer Stran 8 'SLOVENSKI NAROD«, ta SI. mam 1934 Btev. 74 ZAKLADI V STAREM PAPIRJU 440.000 Din vredna znamka — Skromen karminasto rdeč papir — prodan za 3 milijone Ljubljana, 31. marca. Že večkrat smo poročali o dragocenosti redkih poštnih znamk in Lani smo po vsej deželi zbudili pravo senzacijo, ko smo opisali slovensko znamko za 20 vinarjev, ki jo zaradi redke rumene barve tudi naši filatelisti plačujejo že po 1000 Din. Tedaj smo z vseh strani in tudi iz najneznatnejših vas'C celo od kmečkih ženic dobili vprašanja o teh znamkah in tudi ponudbe na prodaj. Na žalost med vsemi temi znamkami ni bilo nobene prave, pač so bile pa na drugi strani te ponudbe prav zgovoren dokaz, kako slabo gre našemu kmetu, da išče celo v svoji redki korespondenci zaklade, da bi si spet pomagal na noge. V državah z velikim blagostanjem so seveda znamke najdražje, zato so tudi najboljši plačniki Angleži in Američani, a tudi Nemci. Pred kratkim so listi poročali o velikem procesu v Ameriki, kjer je šlo za staro dragoceno znamko. V Kanadi je nekdo podedoval zbirko znamk ter naprosil neko svojo sorodnico, da jo je vzela s seboj ▼ Nevvvork, naj jo da ceniti in če se ponudi prilika, tudi proda. Ali lastnik ni so-rodnici izdal, da je v njegovem albumu tudi ena slavnih tako imenovanih poštarskih znamk iz 1. 1846. Teh znamk ni izdala dr" zova, ki jih tedaj tudi še ni imela, pač so jih pa dali natisniti posamezni poštarji kar privatno, da so si prihranili pri franki-ranju poštnih pošiljk delo s pisanjem. Teh znamk je silno malo in se plačujejo dandanes z velikanskimi vsotami. V Nevvvorku je neki trgovec sorodnici ponudil za zbirko 200 dolarjev, ona je privolila in znamke so bile izgubljene. Ko se je vrnila domov in mu prinesla denar, se je lastnik seveda neznansko prestrašil, a kupec ni hotel albuma vrniti niti doplačati in tako je prišlo do tožbe, ki je trajala štiri leta. Končno je najvišje sodišče države Newyork kupca obsodilo na doplačilo 9260 dolarjev, ker so strokovnjaki cenili samo to marko na 8300 dolarjev, torej skoraj na 440.000 Din. Prva državna postna znamka sploh, ki jo )e angleška poštna uprava izročila prometa meseca mejnika L 1840. Ogromna vsota za majhen in najbrže tudi že davno preperel košček papirja! Marsikdo je mislil, da so mu listi natvezili prav mastno raco, vendar pa ta velika vsoto, ae vedno ni najvišja, ki je bila plačana za kako znamko. Ker je vedno manj denarja in se tudi moda v filateliji menja, so padle rudi cene nekaterih najredkejših znamk. To se vidi najbolj, če primerjamo tucat onih znamk, ki veljajo v filatelistič-nem svetu za najredkejše in najdragocenejše, kako so se izpreminjale njih cene in kakšna je njih usoda. Za najdragocenejšo redkost med okroglo 70.000 različnih znamk, ki jih imamo dandanes, slovi skrajno skromen karminasto rdeč papirček, ki ga je L 1836. Britska Guiana, angleška kolonija v severovzhodni Južni Ameriki, prav primi" tivno potiskala z nekaterimi obrobnimi črtami, preprosto narisano jadrnico in latinskim geslom, po pomoti je pa na njej namesto »4 Oents* napisano »One Cent«. Razen tega je ta skoraj grda znamka se po~ čečkana s podpisom poštarja, kvarijo jo pa tudi odrezani ogli, kar pri znamkah silno znižuje ceno. Človek, ki ne zbira znamk, bi z« tak papirček ne dal niti počenega groša, vendar je pa ta unikum — saj je dosedaj v resnici znana samo ena taka inamka — napravila resnično sijajno kariero. Ko jo je 1. 1873. med starimi družinskimi papirji našel mlad Anglež, jo je kupil za 6 Šilingov neki star zbiralec v Glasgovu. Od njega jo je 1. 1878. kupil neki londonski trgovec z markami že se 25 funtov šterlin-gov, pozneje je pa znamka prišla v zbirko slavnega avstrijskega rbiralca grofa Ferarri-ja. ki je bil do vojne diplomat v Parizu. Kakor je filatelistom znano, je svoje ogromne filatelistične zaklade v svoji oporoki zapustil nemškemu državnemu poštnemu mu" xeju v Berlinu, a ko je lO]7. umrl, j« fran" coska vlada zaplenila zbirko in jo pozneje na drobno prodala na račun reparacij na javni dražbi. Opisano znamko je 1. 1°22. na tej dražbi izdražii severnoameriški milijonar ArthuT Hind za okroglo 146.000 nemških mark. razen teaa je pa moral doplačati ie visoke pristojbine in davke. Ta vsota danes zm^ša 3 milijone dinarjev! Tako je mali, zamazani in postriženi košček prepe-relega starega papirja postal najdragocenejši papirček na svetu. Zato se nikdo ni čudil, ko je bila ta znamka na mednarodni filatelisti f ni razstavi v Berlinu 1. HfcO. razstav-liena v zanesljivi najmodernejši blagajni, ki jo >e stražilo več detektivov. Ta nesrečna in nezdrava angleška kolonija ie pa najsrečnejša dežela na svetu, kar se tiče dragocenih znamk, ker lahko vsaj 4e dve drugi nieni znamki prištejemo v ručat najredkeiših znamk na svetu. Prav tako je iz 1. 185o\" ie modra znamka za 4 cente, ki jo danes nerabljeno cenijo na 600.000 dinarjev. Samo malo jih ie seveda m po večini so že slabotne in ostarele, a najlepšo ima v Xewvorku zbiralec Casparv. Se znatno dražja je pa druga njena ro-3akinia. namreč prva znamka te angleške kolonije iz 1. 1850. Nenavadno je skromna in skoraj grda. saj ie na njej samo enostaven krog z napisom »British Guiana 2 Cents« in z roko napisan podpis poštarja. Cenijo jo na 1 milijon Din. Poznamo 4 po" samezne komade in 2 še nerazrezana para. ki je enega kupil francoski zbiralec Burrus aa nad 2 milijona Din. O ameriških poštarskih znamkah smo že govorili. Najbolj ceniio znamko za 5 centov ki jo je dal tiskati poštar mesteca Boocawen in je taka, kakor jo bi bil narisal fantič iz otroškega vrtca. Nji sledi okrogla znamka Mesteca Aleksandria v Virginiji, ki se jih je tudi nekaj ohranilo. Šele na tretjem mestu je pa znamka baltimorskega poštarja, ki se je zaradi nje vnela zgoraj opisana tožba. Papirčke, ki na njem ni ničesar drugega razen lastnoročnega podpisa poštarja Jamesa M. Buchanana in pa vrednost 10 centov, pomeni danes že znaten kapital. Poznamo samo 4 komade. će Je ta znamka rumena, dobite z&njo 1000 Din. Po redkosti pride sedaj na vrsto filate-lističen biser, ki je nastal na vulkanskih Havajskih otokih. Prve havajske znamke iz 1. 1851. z napisom in številko vrednosti v okvirčku slove pod imenom misijonarskih znamk, ker so v tistih časih na Havajskih otokih pisali edina pisma pač le ameriški misijonarji. Ohranjenih je 14 komadov modre znamke za 2 centa, druge so se pa izgubile in raztrgale, ker so natisnjene na prav slabem papirju. Najlepše ohranjeni komad je 1. 1921. kupil že prej omenjeni francoski filatelist Burrus iz Ferarrijeve zbirke za nad poldrug milijon dinarjev, čeprav je te znamke znatno več, kakor poštarskih znamk, je vendar mnogo dražja od njih, ker je ta znamka prava, od države izdana znamka. Dve taki havajski znamki sta v Britskem muzeju v Londonu. 2 sta v zbirki že imenovanega Američana Hinda, ki je pa umrl in je sedaj tudi njegova zbirka na dražbi, ena je v berlinskem državnem poštnem muzeju, druga pa v muzeju glavnega mesta njene domovine Honolulu, a ostale imajo bogati severnoameriški zbiralci. Pojdimo na drugo stran zemeljske oble v Indijski ocean na filatelistično najslavnejši otok Mavricij. O teh znamkah je pač ćital in slišal že vsakdo in prav zadnjič, o smo pisali o njih, smo dobili glede teh znamk več vprašanj, ker so lastniki silno pogostih angleških znamk, ki je po njih posneta na mavricijskih znamkah slika kraljice Viktorije, mislili, da imajo ta zaklad. Prvi dve mavricijski znamki sta najpopularnejši rariteti med vsemi znamkam? sveta. Morda zato, Ker je risar znamke, nrmreč francoski urar Barnard poleg glave angleške kraljice Viktorije po pomoti narisal besedi »Post Office« namesto »Post paid« in je tako napisal »poštni urad« namesto »poštnina plačana«. Oranžno rdeči taki znamki po 1 pennv poznamo 2 nerabljeni in 11 rabljenih ter po 6 rabljenih in nerabljenih modrih znamk po 2 pence, torej skupno 25 komadov. Tudi te znamke so bolj pogoste kakor druge redkosti, vendar so pa tako priljubljene in cenjene, da so vredne po poldrug in tudi po 2 milijona Din. Kuverta, ki jo objavljamo in vidimo na njej dve taki rabljeni znamki, je bila pred leti prodana za 4 milijone 400 tisoč dinarjev! Prav lepo je narasla njena cena. saj so se te znamke v 60 let.h minulega stoletja prodajale po 100 in 200 frankov! Tudi državni postni muzej v Berlinu Ima tako kuverto z 2 znamkama vzidano pod debelim steklom v močnem železnem okvirju v steno. Tri zadnje znamke slavnega tucata so pa iz Evrope, vendar pa pri njih gre za tiskovnega škrata. O, če bi bili čitatelji listov taki, kakršni so filatelisti, ki se ve->ele tiskovnih pogrešk, kakor dragh kamnov7 N ajredkejša evropska znamka, ki je pa tudi edinka, je rumena švedska znamka za 3 skillinge iz L 1S55. Zato je tako veljavna, ker je rumena 'n t>i morala biti zelena kakor vse ostale znamke po 3 sklllinge te izdaje. Zaradi nepaz' ;Ivo -t: * skarja je pršel klišejček znamke s številko 3 v polo znamk po 8 skillingov, ki so bile tiskane z rumeno barvo. Ta površnost tiskarja se je po* plačla s petštevilčno vsoto! L. 1885. je neki švedski šolarček med pismi svoje babice našel to znamko in jo nesel trgjvcu. ki s^ mu je zdela zirad. rumene barv; silno sumljiva, vendar je pa dal za njo 7 kron. Nato je prišla na Dunaj in od tam za 4000 goldinarjev v Ferarrijevo zbirko v Pariz. Leta 1922. je bila iz zbirke na dražbi prodana za 35.000 frankov baronu Leijonhufvudu, ki jo je pa čez nekaj let spet prodal za 30.000 švedskih kron nekemu inženjerju v Stock-holmu, a ta jo je prodal L 1928. odvetniku Rambergu v Gotenburgu za 37.500 švedskih kron ali za blizu pol milijona dinarjev. -v I Kuverta z dvema dragocenima znamkama otoka Ma uriti us, ki sta po sli Id od daleč nekoliko podobni prvi angleški znamki. Taka barvna zamenjava se je primerila rudi ^krajcarski znamki nemške države Ba-den, ki so jo s črno barvo zaradi površnosti natisnili na zelen namesto na predpisan rožni papir, kar so pa odkrili filatelisti šele čez 40 let. Tudi za ta pogrešni tisk je nekdo plačal 640.000 Din na Ferarrijevi dražbi. Zaključiti moramo s Španijo, kjer so 1. 1851. natisnili znamko za 2 reala z glavo kraljice Izabele v modri barvi namesto v opekasto rdeči barvi. Zbiralci so dolgo mislili na falzifikat, dokler niso našli 19 modrih znamk, ki so se držale skupaj, in jih je bilo IS pravih po 6 realov, ena je pa nosila označbo 2 reala. S tem je bila pristnost dokazan. Ko so iz tega kosa znamk izrezali 2 znamki s tem pogrešnim tiskom, je Američan Hind plačal za nji blizu 1 milijona dinarjev, drugi posamezni tak komad je bil pa prodan za nad pol milijona dinarjev. Imamo se dosti prav dragocenih znamk, ki se tudi zelo lahko proda do, vendar se pa njih vrednost zaradi mode in valute držav, kjer znamke najbolj menjajo in naj" raje zbirajo, silno menjajo. Upamo, da za pirhe tudi pri nas še kdo najde kak tak papirnat zaklad. V BRAZILSKI PARADIŽ življenje je v Braziliji kakor v raju, ki ga je priroda zaklenila z najtrdnejšimi ključavnicami Ljubljana, 31. marca ze znani nam prijatelj dr. Fran B r o -ž e k z Dunaja se je po kratkem obisku drage mu Ljubljane 23. decembra odpeljal z 10.000 tonskim prekomorskim parnikom »Amazonia«, ki je last Cozulich Linie, na dolgo popotovanje po Sredozemskem morju in čez Atlantski ocean tja v Južno Ameriko ter po reki Amazonki Se 200 km v notranjost Brazilije, kjer je občudoval vse Čudeže tega paradiža na ekvatorju, a vrnil se je po večjih postankih v zname-nitejsih krajih že 17. februarja spet v Trst in prišel nedavno v Ljubljano, kjer nam je prijazni gospod, ki je obredel že ves svet, drage volje opisal svoje vtise. Dr. P > Amazonia« je posebno urejena na tropska popotovanja in je njen oddelek aa turiste udobnejši in prijetne j« kakor pravi I. razred slovitih trans oceanskih orjakih. Termotanki, L j. priprave, ki dovajajo čez led mrzel zrak v kabine, skrbe tudi v tropi eni vročini za prijeten hlad. Na ladji je našel dr. Brožek tudi našega rojaka Schmidla iz Maribora, ki kot ladijski komisar izpolnjuje z največjo prijaznostjo vse želje potnikov. Na vprašanje, koliko je na tem popotovanju potrošil, Je dr. Brožek odgovoril, da z vožnjo, prehrano ki vsemi ostalimi izdatki na ladji ln v mestih ,ki si jih je ogledal, le 15.000 Dtn aa vse popotovanje sem in tja. To je seveda mogoče le zato, ker je večina krajev, ki jih je videl, bajno poceni m ae z njimi da primerjati glede nizkih cena edino ie naša. srečna Jugoslavija. Ko so si potniki ogledali nato dahne ttnsko obalo in Mesinsko oftlno, so najprej pristali v Napolju, kjer so otjcudovarl izkopane Pompe je, a Vezuv je spet uganjal pasivno rezistenco, da ni niti kadil. Velika italijanska luka Geuna nima nič posebnega, razen slavnega pokopališča in tudi španska Barcelona je razočaranje, ker je vsa v dimu iz silne množice tovarniških dimnikov, peč pa je krasen razgled s hriba Tibidabo v njeni bližini. Na novega leta dan zjutraj so se peljali mimo Gibraltarja in velikanska gola pečina se je dr. Brožeku zdela kakor silna angleška železna pest. ki obvladuje Sredozemsko morje. Na goli pečini se jasno vidijo vrste betonskih plošč, ki Gtbral-tančani za nflmi love tu le silno redek dež v kapnice. Glavno mesto Portugalske Ld-sabona je v resnici med najlepšimi mesti na vsem svetu, zlasti je pa krasno njeno obmorsko kopališče Estorille in pa hribovita Cintra t. najnujnejšo južno vegetacijo. To so res pokrajinski biseri in življenje v njih Je tako rekoč zastonj ta dohro, kakor v Jugoslaviji. Nato se Je pa okro-glolični dr. Brožek posmejal in dejal: »Ta-ko dobro in poceni nisem jedel na vsem svetu, kakor v Ljubljani!« Za portugalski »seudo«, ki je vreden zaradi padca valute le nekaj dinarjev, dobiš v teh krajih že prav dobro kosilo. Ob najlepšem vremenu so se vozili dva dni do slavnega otoka Ma-deire, ki je vprav ekscentrično lepa, zanimiva in pitoreskna. Klima je čudovita, da je naš doktor 4. januarja zvečer sedel pred hotelom v lahki letni obleki, razen tega je pa tudi vse poceni in vse lepo. Vsi hoteli so v angleških rokah in angleško urejeni. Na Madeiri nikdar ne pade sneg, vendar se pa v*e leto vozijo s sankami in zato poznajo le malo voz v mestu. Izvošč-ki imajo lepe sani z baldahini proti solncu, a vanje so vpreženi voli, razen tega pa tudi posamezne goste vozijo po mestu z ročnimi sankami, ki so skoraj enake našim stolom na drsališčih. Vse mesto ie namreč vzorno tlakovano z gladkimi malimi kamenčki iz morja, da so ceste gladke skoraj kakor led. Po 24 urah vožnje je »Amazonia« pristala v Las Palm as, glavnem pristanišču Kanarskih otokov. Velike sipine nas spominjajo na bližino afriških puščav. Ceste so pred sipo in peskom zavarovane z močnimi zidovi, kakor na Krasu pred snežnimi zameti. Čudovita je flora na Kanarskih otokih, še čudovitejše so pa nizke cene, ker Je Las Palm as svobodna luka Pidžama iz najfinejše čiste svile stane 40 Din, San Vinzenco na otočju Cap Verde je popolnoma v goli pokrajini brez dežja in ladje tam pristajajo samo zaradi nafte. ter iščejo raznih odpadkov od hrane. Po enem dnevu vožnje proti severu smo že v pristanišču Belemu v najsevernejši brazilski državi Para. Pristanišče ne leži na morju, pač pa 80 km od izliva navzgor na Amazonski reki. Moderno mesto leži popolnoma na ekvatorju in je vse v čarobnih parkih samih palm. Sanitarne razmere so odlične, ker so Rockefellerjeve sanitarne kolone uničile vse moskite in muhe zaradi strašne tropske ali rumene mrzlice. Oddelki teh kolon hodijo vso noč po mestnih ulicah in svetijo z električnimi lučmi po mrežah kanalov in zidovih ter uniču-jjo mrčes. Povsod in tudi po hotelih je pa dosti malih rdečih mravelj, ki pa ne gredo na človeka. Amazonska reka priteče prav iz države Peru in je 3600 km navzgor do mesta Izuitos v Peru plovna. To pa zato, ker skoraj nima padca, saj na tej ogromni progi pade tok komaj za 200 m. Tudi plima in oseka se čutita v tem veletoku do 1000 km navzgor, zato je pa voda ob plimi popolnoma mirna, ker jo zadržuje morje. Vsi njeni levi pritoki, kakor n. pr. Rio Negro, imajo kakor črnilo črno vodo, zato jim pravijo črne reke, vsi levi pritoki so pa spet beli kot naše vode in zato jim pravijo Bele reke. V veletoku vidimo zato popolnoma Črno in belo polovico, v njih pa bele ali popolnoma Črne vodene otoke. Vegetacija je očarljiva in plodnost pravljična. Potaknjenec banane rodi že v treh mesecih plodove! Domačini se šalijo in pravijo, da človek z leseno nogo ne sme obstati, ker noga takoj požene korenine, da revež ne more nikamor. Zanimiva so drevesa, ki jim zaradi oblike pravijo *dež- Park v glavnem mestu Para Tu so ie tropi, kar vtdbno na morju po letečih ribah, ki Jih Je vedno več. Vožnja čez Atlantski ocean je mirna, kakor po olju. Na ekvatorju so opravili znani šaljivi krat in po 21 dneh vožnje iz Trsta je »Amazonia« pristala v Fortalezi, glavnem mestu brazilske zvezne države Ceara. Mesto je moderno s tipičnimi nizkimi hišami brez oken, hoteli so pa najmodernejši. Higijensko je mesto na višini in voda je izvrstna, glavno je pa, da je brez moskitov, ki so v Severni Ameriki največja nadloga in tudi ze v nekaterih krajih naše Dalmacije. V teh krajih sploh ne poznajo mrež proti moskitom. Sanitetno policijsko službo opravljajo z največjo vestnostjo veliki plešasti jastrebi ali mrhovinarji. Ker so najstrožje zaščiteni z zakonom in jim nikdo ničesar ne stori, so veliki ptiči popolnoma krotki in ae sprehajajo med ljudmi niki«, a koristnejšo je drevo »mango« z debelimi, zelenim velikim oranžam podobnimi plodovi, ki imajo pa okus po trpen-tinu. Ko se človek »mango« privadi, je plod prav slasten in osvežujoč. Mango raste povsod divje, da teh debelih slastnih oranž sploh ni treba kupovati. Ljudska hrana so gomolji »jycce«, ki so podobni našemu krompirju, vendar so pa slajši. Ta »jycca« z gomolji nima seveda ničesar opraviti z enako imenovanimi palmami, ki jih imamo tudi dosti po naših vrtovih in stanovanjih. Prav koristne so tudi voščene palme, ki na listih izločajo najtrši in najfinejši vosek za gramofonske plošče. Država Para je dvakrat tako velika kakor Nemčija, ima pa le 5 milijonov prebivalcev, ki so po veliki večini Indijanci, mnogo je zamorcev in mešancev, a vladajoči Portugalci so v silni manjšini. Klima je divna in vedno enaka med 25 do 28° v senci, razen tega pa vsako popoldne med 15. in 17. uro prižene veter od morja oblake, da se vlije miren, rahel dež, ki traje približno 1 uro. Dežuje tako zanesljivo vsak dan ob isti uri, da si fantje in dekleta določajo sestanke pred in po dežju, ne pa po urah. K temu redu moramo upozoriti tudi na to, da se na ekvatorju leto in dan stori noč točno ob 18., dan se pa prične ob 6. uri. Ta vedno enakomerna toplota, vedno ob isti uri dež in ob isti uri noč in dan silno dolgočasijo tujca in mu napravijo te kraje neznosne, razen tega mu pa v notranjosti izpijejo moskiti in mrzlice kri, da postane anemičen in izdrži le kakih 6 let, če prej ne postane žrtev pika ogromnega števila strupenih kač. »Rajsko lepa in plodna dežela bi z lahkoto preživela 100 milijonov ljudi. Če bi ta paradiž človeštvu ne bil zaklenjen z 20 ključavnicami,« je doktorju dejal francoski inženjer, ki deželo pozna že 20 let. V vsej ogromni državi skoraj ni komunikacij, ker bi jih razdrle silne povodnji naraslega Amazonskega veletoka. Imajo le 200 km železnice od Belema do obale, a še ta je brez voznega reda, da prihaja in dohaja, kadar se ji zdi. Navadno opravi 400 km dolgo pot sem in tja v treh dneh. V vsej državi je pa tudi le ena boljša. 200 km dolga cesta, vendar se pa domačini silno ponašajo s temi kulturnimi pridobitvami, saj so si jih zgradili v neprestanem boju z veletokom in pragozdom. Ves promet gre samo po rekah, a kurijo samo z lesom. Drugi vzrok, da se človeštvo ne naseli bolj na gosto, je pa popolno pomanjkanje delovnih moči. Domačini so leni ln ne vedo, kaj je delo, saj jim ni treba skrbeti za nič, ker jih živi dobra mati priroda sama. Vsega jim daje preobilo: mango, banan, kokosovih orehov, kavčuga, riža, kave, koruze, pšenice, tobaka, zlata, demantov in vseh drugih kovin ter plodov. Tretji vzrok, da je ta paradiž skoraj prazen, je pa klima z dolgočasno monotonijo, z moskiti, kačami itd., da le redko kdo vzdrži. En millreis, ki se deli na 1000 delov, Je vreden komaj naših 4 Din, a za 1 millreis domačin lahko živi po mesec dni in več. Ko je dečko pri Mftu dobil 1 millreis napitnine od našega doktorja, je takoj pustil službo in šel za mesec dni na počitnice. V najrazkošnejšem hotelu stane stanovanje s prehrano in vso postrežbo 60 Din na dan, ješ in piješ pa lahko po ogromni izbiri, kar hočeš in kolikor hočeš ter lahko absolviraš tudi ves jedilni list. Zaradi kavčuga je bila vojna za to deželo zlata doba in zato vsi čakajo kot na največjo srec<;> na vojno med Japonsko ln Ameriko. Kakor Portugalci, Črnci in mešanci, tako muzikalni so tudi Indijanci, da ima vsak svojo gitaro, mesto pa izvrstno godbo 60 mož. »Ali ste srečali kakega svojega rojaka Ceha?« — >~L seveda, celo svojega nekdanjega pacijenta, Bat'inega nakupovalea kačjih kož!« Za največjo slaščico smatrajo domačini škatljico sa-dln, končno pa našim gospodinjam povemo še to, da kilogram najfinejše kave stane 8 E>in. Vso hodi v srajci in belih hlačah, a v hotel ali v ladijsko jedilnico ter druge prostore smeš le v vroči naši promenadnl ald celo večerni obleki. Bog varuj, če bi oblekel suknjič! Za tak paradiž pa ne maramo in raje ostanemo doma. Novomeški vodovod Novo mesto, 30. marca. Sejo občinskega odbora, ki se je vršila v torek 27. t. m. in ki je v glavnem obravnavala vprašanje mestnega vodovoda, je otvoril g. župan dr. Josip Rezek, ki Je uvodoma sporočil, da je banska uprava odobrila proračun mestne občine novomeške v iznosu: prejemki Din 1,014.824.—, v katerih so vštete 65'razne občinske doki ade, izdatki pa Din 1,014.619.—. V svojem izčrpnem poročilu je vodovodni referent g. Agnič podal pregledno sM-ko dela mestnega vodovoda za dobo 31 let nazaj. Omenil je, da so nekateri deli naprav že zastareli in ne odgovarjajo več zahtevam mesta, v katerem se je pomnožilo prebivalstvo iz 2459 v letu 1921 na 4045 v letu 1932. Za porast prebivalstva je važno dejstvo, da se je v času župano-vanja g. dr. Rezka zgradilo okoli 100 no-vih stavb, kar znaša 30rr prirastka. Vse nove zgradbe imajo po večini higijentčno urejena stranišča, kopalnice in več hladilnic, pa tudi že obstoječe hiše se v tej smeri kaj pridno izpopolnjujejo. Ko so vodovod gradili, se ni računalo na zahteve čase in je bilo črpanje vode maksimirano za uporabo 400 ljudi. Povprečna dnevna uporaba vode znaša danes na osebo 100 litrov poleti, 250 litrov pa pozimi. Jasno je, da so stroji preobremenjeni z delom in da jih je treba smotreno razbremeniti ali pa dopolniti, že prejšnja občinska uprava je postavila v Stopčah nove stroje in moderno centrifugalno črpalko na električen pogon, ki ima veliko večjo kapaciteto, kakor jo je imela stara črpalka. Razne druge tehnične pogreške pa se skušajo po prizadevanju g. župana ln občinskega odbora odpraviti. Graje je vredno, da leži v Stopčah Se SO let neuporaben izvrsten filter, vreden 30 do 40.000 Din, meščani pa so ob deževnemv vremenu primorani piti mesto vode rjavo( brozgo. Vodovodne cevi niso bile očiščene menda že od zgraditve vodovoda. Jasno je, da se nabira po njih ilovica, manjša njih premer in propustnost. Obenem pa bo v bodoče ta nedostek, če ne bo odstranjen, gotovo oviral delovanje vodovodnih števcev. Izvir Težke vode in nje zajetje leži 192 ( metrov nad morsko površino. Ker je filter j pokvarjen, je nagromadena v zbiralnem 1 bazenu ogromna količina gramoza in ilo-j vice, radi katere je nemogoče čistiti ba-', zen. Poleg tega pa je odvajalna cev pre-| majhna in je nujno potrebno, da se zgradi/ zatvornica, ki bo omogočala izpraznitev inl čiščenje bazena. ) V obratu je električna črpalka, ki po-» rablja 23 konjskih sil in oddaja v normal-, nem stanju 1020 litrov vode na minuto, sedaj pa le 820^—840 litrov. Vzrok obrabljenost stroja, ali pa zatrpanost salne cevi z blatom in kamenjen. Mesti vodovod ima dva rezervoarja: glavnega, ki drži 400 m3, kar pa je za sedanje razJ mere premalo, in drugega, ki vsebuje m3 vode in leži 201.5 m nad morsko vršino. Da se dožene, v koliko je nefiltri-rana blatna voda škodljiva, bo Higienski zavod v Ljubljani skozi vse leto bakteriološko preiskaval vodo. Občinski zastop je sprejel vse glavne predloge vodovodnega referenta in bo vse nedostatke sistematično odpravljal. tinuio, je ali, st se-tiestni Ster. 74 ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 31. marca 1934 Stran 9 ODMEV SKAKALNIH TEKEM V PLANICI Svetovni tisk je skoraj brez izjeme priobčil o tem velikem športnem dogodka daljša ali krajša poročila LJubljana, 31. marca. Mednarodne skakalne tekme v Planici so za nami Po svojem obsegu, zbrani eliti najboljših smučarskih skakačev in prvakov sveta, kakor tudi po doseženih uspehih, je bila to največja naša prireditev v letošnji sezoni, a obenem tudi najpomembnejša, kar Jih je bilo letošnjo zimo v Evropi in sploh po vsem svetu. Skakalna tekma nam Je prinesla rekordne rezultate, »leteči Norvežani« so si priborili nove lavorike, a naš mladi, v svetu dozdaj skoraj nepoznani smučarski sport, se je krepko afirmiral in Jugoslavija je s tem nedvomno mnogo pridobila na ugledu. Ne moremo tajiti dejstva, da Je bila ta športna prireditev tudi za na? ogromnega tujsko propagandnega pomena. Morda kdo dvomi o tem in gotovo je tudi mnogo takih, ki so zelo skeptični glede tega, toda prvi odmev tekem v Planici je zadosten dokaz, da so se začeli v mednarodnem »vetu za nas zanimati, a naša mala Planica Je naenkrat postala skoraj svetovno znana, kakor recimo Lake Placid na zadnji zimski olimpijadi v Ameriki. Vsi svetovni Usti so skoraj brez izjeme prinesli o mednarodnih skakalnih tekmah ter o rekordnih rezultatih v Planici daljša ali krajša poročila, ne'.atere revije tudi slike, kolikor so jih pač dobile ali imele na razpolago, kajti v tem pogledu smo pokazali premalo podjetnosti ln pa tudi premalo praktičnega smisla. V Ilustracijo naj navedemo poročila nekaterih znamenitejših listov: Graška „Tagesptsst" Med prvimi, ki je objavila zelo laskavo, za naše kraje tudi res v tujsko prometnem pogledu razveseljivo poročilo, je bila graška »Tagespost« pod naslovom »Das VVeltrekord Skispringen in der Planica« izpod peresa dr. A. F. Avtor najprej podrobno opisuje lepoto Rateč-Planice io pravi, da je dolina Planice najlepša v Julijskih Al^ah. Kakih 20 minut od kolodvora v dolino je Ilirija na tihem po načrtih nekega mladega domačega inženjerja zgradila dozdaj največjo in gotovo tudi najboljšo skakalnico na svetu. Naprava Ima prekrasno lego in razmeroma terena ni bilo treba dosti razstre-ljevati ter odkopavati. Podrobno tudi podaja tehnično sliko skakalnice in pravi, da napravi, če jo gledamo iz doline v njeni širini, kakor tudi največji višini, približno 140 m, kakor tudi zaradi strmine zaleta, mogočen vtis. Pokrajina okrog skakalnice je prekrasna, povsod se razprostirajo prelepi položni tereni za učenje, a sredi doline leži popolnoma varno pred plazovi gostoljuben, izvrstno oskrbovan dom, samo streljaj oddaljen od skakalnice. Pisec dalje pravi, da so se vabilu od-»vali najboljši skakači sveta, škoda je le bilo, da jih ni prišlo več iz Avstrije. Jugoslovani so postavili več nadarjenih in spretnih tekmovalcev (Palme, Novšak, gubic), ki ao lahko mnogo pridobili. Skoraj odveč je pa omeniti, da je bila skakalnica v brezhibnem stanju. Pred prireditvijo in med tekmovanjem so sneg polivali ■ kemično tekočino, da je bil trd in odporen. O znanju skakačev pa tudi o kakovosti skakalnice pač najboljše priča dejstvo, da sta v konkurenci padla samo dva tekmovalca Podrobno opisuje poročevalec posamezne skoke in tekmovalce ter zaključuje: Daljava do 100 metrov je bila dvakrat »koraj dosežena in vse kaže, da je dosegljiva. Sijajni rezultati tekmovanja so šil po žici po svetu, toda uspehi izven konkurence bodo razširili ime te visokoalpinske doline po vsem svetu: Planica! V dodatnem poročilu pravi »Tages-poet«, da je bila minula nedelja višek vseh smuških športnih dogodkov. 2e se Je smatralo, da so za letos vse velike smusko-sportne prireditve končane ln da so za letos ugotovljeni vsi prvaki. Toda današnji dan (nedelja) Je vse to spravil iz ravnotežja Tudi naslednjega dne je še isti Ust priobčil podrobne rezultate tekmova-ija. „Vossische Zeitung" Pod naslovom »Smučarski polet na 9<ž metrov« je priobčila »Vossische Zeitung« x dne 28. marca naslednje poročilo: Med tremi največjimi evropskimi skakalnicami, Breteye-skakalnici v Villarsu, novi olimpijski skakalnici v Garnisch Par-tenkirchnu ter oni jugoslovenske smučarske zveze (skakalnica je ilirijanska, op. uredništva) v Rateče-Platiici, »vodi« trenutno zadnja, Že pri treningih je bila 80 metrska meja večkrat prekoračena ln zdaj pri veliki mednarodni preizkušnji, kjer Je sodelovala elita Norvežanov, je bila prekoračena tudi razdalja 90 metrov. Potem, ko je Sigmund Ruud pri velikanskem skoku 96 metrov padel, je njegov brat Bir-ger na 92 obstal. Obseg skakalnice v Ratečah-Plantcl j« Pač najbolj razviden, če navedemo, da Je visoka celokupna naprava 124 m ln da ima 102 metra dolgi zalet na največji strmini 31 stopinj naklona. „Volkischer Beobachter" Glavni organ nemške narodno socijali-Btičce stranke »Volkischer Beobachter« je v svoji Četrtkovi številki pod debelim naslovom »Svetovni rekordi pri smuškem skakanju« tudi priobčil krajši članek, v katerem pravi med drugim: Pri internacionalnem skakanju v malem jugoslovenskem mestecu Rateče-Pla-nica pri Ljubljani blizu italijanske meje Bo bili doseženi prvovrstni rezultati. Zlasti je presenetila udeležba Norvežanov s Sigmundom ln Blrgerjem Ruudom na čelu Zmagovalec v tekmovanju je bil Birger Ruud, ki je kakor znano angažiran za olimpijskega trenerja nemške smučarske zveze. Ker pa je skakalnica, ki je gotovo najmogočnejša Evoje vrste v Evropi, k rekordnim skokom naravnost izzivala, so po tekmovanju vsi tekmovalci še enkrat skakali, to pot izven konkurence. Dosežene so bile razdalje, kakor še nikoli v Evropi 'n oa vsem svetu 80 m je večina skakačev oreskočila, toda junak dneva je bil Birger Ruud (poročilo pomotoma navaja Sigmund), norveški kralj skakačev. ki je z 92 metrskim skokom postavil nov svetovni ekord. Enako poročilo je priobčila »Frankfurter Zeitung«. Dunajski Usti Večina dunajskih listov, tako »Der Morgen«, »Neue Frefe Presse«, »Sporttag-blatt« in drugi so prvi đao priobčili kratka oficijelna poročila, katerim so bili dodani tudi kratki komentarji, a »Neue Freie Presse« je ie v sredo 28. marca priobčila izvrsten članek Izpod peresa znanega našega alpinista A. Kopinaka. Vsa poročila soglašajo v tem, da je skakalnica SK Ilirije v Ratečah-Planici ne samo najmogočnejša, temveč sedaj nedvomno tudi najboljša. Dragi glasovi Največje veselje je seveda zavladalo t domovini zmagovitih skakačev — na Norveškem Vsi veliki dnevniki, tako »Aften-posten«, »Tedeni Tegn«, »Idrehtsbladet«, ki izhajajo v Oslu, so prinesli cele strani obsegajoča poročila, v katerih so podcrtavali zlasti, da je skakalnica vzorna in prvovrstna, a laskava so tudi poročila o naših krajih, o prisrčnem sprejemu Itd. Norveški listi bodo v bodoče tudi priobčevall zanimive članke o Jugoslaviji, ki so jo doslej Norvežani tako malo poznali, a po zaslugi Planice In njene skakalnice odkrili tako rekoč čez noč. Kratka poročila, bolj oficljelnega sna-čaja, smo zasledili tudi v italijanskih listih, deloma v francoskih, seveda je pa senzacijonalni športni dogodek registriral ves angleški in ameriški tisk; seveda je pa šla ta vest tudi po vseh drugih krajih sveta. Ka] nam manjka Znana propagatorica naših lepot in Jugoslavije, zlasti pa 5e Slovenije posebej miss Copenlandova, je takoj po tekmovanju sestavila obširne dopise za več vodilnih angleških listov, ki jim tudi pošlje slike s tekmovanja Slike so predvsem na- | menjene znani angleški rev'ji »The Illu- J straded London News«. Seveda je vpraša- I nje, če jih bo objavila, ker jih j« goepa poslala malo pozno. Seveda pa nI to njena krivda, temveč Je temu kriva malomarnost naših ljudi, ki ji aiso dali ves teden fotografij na razpolago, čeprav je moledovala na vseh koncih in krajih. V tem pogledu Slovenci ie vedno ne razumemo pravega pomena propagande po svetu in zamudili smo temeljito Izrabiti najlepšo priliko, kar smo jih kdaj Imeli. Domači tisk O pomembni prireditvi so tudi nail listi obširno poročali, zlasti velja to sa beograjske ln zagrebške. Beograjska »Politika« Je poslala v Planico lastnega poročevalca g. čulafiča. a is Zagreba sta bila znani športni in sokolski delavec Hrvoje Macanovič za »Novosti«, dr. Kojlč pa *a »Jutarnji Ust«. Vsi listi so priobčili obširna in dolga poročila, ki bodo Sloveniji v tujsko prometnem pogledu mnogo koristila, povsod pa še dvignila zanimanje za ta krasni zimski sport. G. Hrvoje Macanovič je Še naslednjega dne napisal v »Novostih« daljši članek o pomenu tekmovanja v Planici ter lzne-sel nekatere podrobnosti, med katerimi naj citiramo samo naslednji odstavek: Skromen, skoraj nepoznan mož Je lahko z največjo radostjo ln z največjim ponosom užival v svojem delu. Predočll si je in ustvaril veliko skakalnico v Planici, našel je prostor, določil dimenzije, zbral sredstva in v enem letu postavil Jugoslavijo na čelo svetovnega smučarstva: inž. Bloudek! Prezaslužni graditelj športnih naprav: kopališča, drsališča, skakalnice, igrišč itd. On in •Ilirija (a to so — sinonimi) in graditelj Rozman ter družba sposobnih, zaljubljenih in neustrašnih športnih delavcev, so dali Planici in Jugoslaviji napravo, ki je dosegla ogromne uspehe. Ne moremo se pravilno oceniti važnosti tega dogodka, toda najbližja bodočnost nam bo to pokazala. Ae dva igrišča za otroke, tenisca, tritAine itd. Delo je prevzela Stavbna družba. Stroški so proračunani za celotno dograditev ograje na 250.000 Din. Gradbeno vodstvo ima g. ing. A. Poženel. Ne moremo pa ie napovedati, kdaj bodo gradili dom. Bratovska skladnica v Trbovljah Trbovlje, 30. marca, V nedeljo dopoldne se je vršila v čakalnici zapadnega okrožja letna skupščina krajevne bratovske skladnice, katere se je od 90 izvoljenih delegatov udeležilo 77. Skupščino je vodil predsednik krajevne bratovske skladnice, rudniški ravnatelj g inž. Fran Loskot. V smislu dnevnega reda skupščine je podal kot prvi poročilo predsednik krajevnega nadzorstvenega odbora kopač g Suša Jože, ki je prečital poročilo o poslovanju v letu 1933 in o pregledih računov, knjigovodstva in blagajn, ki so se vršiii enkrat mesečno. Nadzorstveni odbor je našel vsakokrat poslovanje v najlepšem redu, zato predlaga, da se odobre računski zaklučki, ki jih je prejel vsak delegat še pred skupščino, kar so zbrani delegati soglano odobrili. Nato je skupščina soglasno sklenila podaljšati funkcijsko dobo dosedanjega nadzornega odbora za prihodnje poslovno leto, naka- je bilo prečitano poročilo šef-zdrav-nika Protituberkuloznega dispanzerija g. dr. Prodana o delovanju in uspehih te vele-važne socijalne ustanove. Dosedanji uspehi so kljub najtežjim okolnostim. v katerih deluje dispanzer, vsekakor zadovoljivi, vendar pa bo treba še mnogo truda in prizadevanja, da se tuberkuloza v revirjih zaustavi in omeji. Zatem so delegati delavstva stavili številne predloge lokalnega značaja tako na pr. o premestitvi ambulance v novo bolnico, o kontroli vozičkov brez znamk na se-araciji, o plačah in ordinacijah zdravni-ov, o hranarini za slučaj bolezni, o uvedbi novega načina nakazovanja pokojnin vpo-kojencem bratovskih skladnic, o zvišanju pavšala za zobozdravljenje. o posebnih službah, ki jih imajo nekateri vpokojenci bratovske skladnice in končno o nedvignje-nih mezdah delavcev, ki naj bi se stekale v bodoče v bolniško blagajno. Glede vseh zgornjih in še drugih pomembnih socijalnih vprašanj je skupščina izčrpno razpravljala in se je razvila živahna debata. Na vse predloge delavskih delegatov je predsednik g. inž Loskot podal temeljita in vsestranska pojasnila, ki so delavske zastopnike po večini zadovoljila. Skupščina, ki se je vršila v popolnem miru in redu ob stvarni debati o vseh aktualnih socijalnih vprašanjih, ki se tičejo bolniškega, nezgodnega in starostnega zavarovanja rudarskega delastva je bila nato zaključena. Zborovanje trgovstva kranjskega sreza Kranj, 30. marca. V petek 23. t. m. se je vršila pod predsedstvom g Fracja Sirca ob številni udeležbi 15. redna skupščina Združenja trgovcev kranjskega sreza. Skupščine bo se udeležili kot zastopnik oblasti pravni referent g. Merkalj, kot zastopnik Zbornice za TOI konsulent g- F. 2agar, kot zastopnik Zveze trgovskih združenj g. I. Kaiser ln kot zastopnik kranjske občine predsednik g. C. Pire. Konsulent g. F. Žagar Je podal Izčrpno poročilo o našem finančnem položaju ter pri tem pobliže seznanil navzoče z davčnimi vprašanji, posebno z zadnji čas uvedenimi spremembami zakona o neposrednih davkih. V svojem izvajanju se je dotaknil tudi drugih uredb Ln zakonov, ki so bili zadnji čas izdani v svrho kritja proračunskega primanjkljaja Omenil Je tudi veliko delo generalnega tajnika zbornice g. I. Mohoriča, katerega zasluga je, da so se prvotni osnutki sprememb zakona o neposrednih davkih, taksah in trošarinah znatno omilili. Navzočim je dal potrebna navodila, kako naj vlagajo davčne prijave. Govornik je za svoje res stvarno in izčrpno poročilo žel obilo zahvale od navzočih. G. I. Kaiser kot zastopnik Zveze je v kratkih besedah očrtal naš gospodarski položaj koncem preteklega leta. Izdanih uredbah in njih uveljavljenja v praksi. Dotaknil se je notranje trgovske organizacije, ki bo z ustanovitvijo centralne Zveze v Beogradu enotno organizirana po vsej drŽavi in s tem nastopila novo dobo svojega razvoja in dela. Predsednik g. F. Sire Je v kratkih besedah poročal o delu pisarne Združenja ter se dotaknil zaščite trgovcev, ki se namerava uvesti in ki naj prinese aktivnim dolžnikom olajšave Soglasno je bil sprejet njegov predlog, da se pošlje poslancema gg. i. Mohoriču ln Krejčiju zahvalno pismo, da sta s svojim delom v finančnem odboru dosegla znatno omiljenje prvotnega osnutka sprememb zakona o neposrednih davkih. Iz tajniškega poročila, ki Je bilo razposlano tiskano vsem članom, je razvidno, da je ob koncu leta 1933 počivala v kranj skem srezu 201 obrt ali 28% vseh obstoječih obrtov. Lesnih trgovcev je izvrševalo od 9^6 le 50, to je le cca 50%. Nasprotno, s propadanjem obrtov so se v letu 1933 zvišala davčna bremena samo na pridob nini v kranjskem okraju za 26»/«% glede na leto 1932 Združenje je štelo ob koncu lanskega leta 720 članov, in sicer jih je med letom nanovo pristopilo 46, odstopilo pa 74. Soglasno Je bil odobren proračun za leto 1934, ki izkazuje Din 52(?) rednih in ravnotoliko izrednih dohodkov, ki se pobi rajo s članarino. Premoženjsko stanje izkazuje Din 308.786.21 Din, po večini nalo ženo v gotovini v Mestni hranilnici. Spre Jet je bil tudi predlog uprave, da se uve de obligatorno »Službeno glasilo«, kakor so bile izvršene nekatere spremembe pra vil. Med samostojnimi predlogi je bilo soglasno odobreno, da uprava ukrene vse po trebno, da se davčne knjižice strankam Izdajajo takoj na prošnjo, da se omili iz terjevanje davčnih zaostankov, da bi v bo doče trgovci ne dajali prosilcem bodisi po sameznim ali društvom nikakih podpor ako ia to nimajo predhodnega priporočila o& pisarne idruženja, da se čim prej Isdp popravljena uredba o odpiranju in zapira nju trgovskih lokalov. Skupščina je potekla v največji slogi in solidarnosti kranjskega trgovstva, kar je najlepši dokaz, da se trgovstv0 kranj skega sreia v polni meri zaveda svojih dolžnosti. Premetena tatica pod ključem Škof j a Loka, 30. marca. Delavka Amalija t itnuu »* uu uaji>rž prihodnjič temeljito premislila sprejeti zopet koga k sebi na prenočišče. V soboto zvečer se je zglasila v njenem stanovanju čedno opravljena ženska, siniipatične zu nanjosti in zelo zgovorna, tako da si je kmiaiu pridobila zaupanje Pivkovih. Pripovedovala je, da prihaja ts Zagreba, da ima še 800 Din denarja in da bi rada v ikofji Lo&i premočila. Sladkim besedam neznanke so Pivkovi res verjeli mx odka-zali tujki sobo. Drugo jutro Je odšla Malči kmalu od do>ma, tako da sta oetali pri hiši —Bio Pivkova mati Ivana ln pa neznanka, ki pa se ji ni prav nič mudilo na noge. Poležala je do 10, potem pa je prosila mater, naj gre v mesto in Ji kupi liter vina in nekaj prigrizka. Mati je njeni želji brez pcanisleka ustregla, zlasti še, ko ji Je »gospodična u. Zagreba« izročila že vnaprej denar. Totia, čim se Je čutila pretkan k a samo, je pričela s svojim umazanim poslom. V vežo je odnesla veliko košaro Pivkove-ga perila, skupno okoli 50 kosov, nato pa je pričela stikati po omarah. Prisvojila si je 4 Amalijine obleke, par novih lakastih čevljev, snežke, materi je ukradla novo obleko, pri Pivkovih stanujoči učenki iz meščanske šole pa plašč, dve obleki in ie nekaj drugih malenkosti. Ker vsa ta roba ni šla v košaro, je naredila še precejcea paket posebej in ga tudi skrila v veži. Ko je prišla Pivkova lz mesta nazaj, se je neznanka pričela prijaano poelavlja-ti, češ, da ima še mnogo posla. Hitro Je odšla, mimogrede je vzela s seboj košaro in paket in odšla v K&pucmsko predmestje k Balantu, kjer Je sedla na avto, da bi se odpeljala na kolodvor. Potniki kajpak niso niti najmanj slutili koga imajo pred sefcoj in so še celo ženačLni (pomagali skladati njene tovore, ki so bili videti zares težki. Komaj pa se je tatica odpeljala proti LJubljani, so Pivkovi tatvino opazili ln jo vsi prestrašeni prijavili orožnikom, ki so jo takoj ubrali za tatico. Sled je vodila v Tacen pod šmarno goro, potem pa proti Ljubljani. Orožniški komandir g. Krajner je šel osebno na ljubljanako policijo ter opisal tatico, ki so Jo že v nedeljo aretirali ln odvedli v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Kakor so ipozaieje dognali, je aretlranka tatica lz navade. Pifte se Moretti Neža in je bila že devetkrat predkaznovana. Časih se izdaja tudi pod imenom Biankijeva. Peljala se je s nakradenim blagom do St. Vida nad LJubljano, kjer Je začela blago prodajati. Pivkova je dobila nekaj blaga nstzaj. za ostalo perilo m obleko pa ie teče preiskava, kam Je bilo prodano, škoda se ceni na 2500 Din. Nedelja, 1. aprila. 8.15 Poročila. 8.30 Orgelski koncert (B. Arnič) 9.00 Versko predavanje. 9.30 Religiozna glasba na ploščah. 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00 Radio orkester. 12.00 Čas. reproduciran koncert godb na pihala, vmes instrumentalne solistične točke. 16.00 »Prodana nevesta« (Smetana) v reproduc. glasbi (I. in III. dejanje/) 2000 Mešani oktet poie velikonočne pesmi. 20-30 Radio orkester. 21.15 Vokalni koncert Marjana Rusa. 22.00 čas. poročil*. Radiojsjzz. Ponedeljek, 2. aprila. 8.15 Poročila. 8.30 Telovadba (TustiSek Ivko). 9.00 Versko predavanje. 933 I**"*"0* cerkvene clasbe iz franč. cerkve. 9.45 Plošče. 10.00 Žensko delo na Bolgarskem (Pavla Hočevar jeva), 10.30 Narodne pesmi v vprašanjih in odgovorih. 11.00 Slovenska glasba, izvaja Radio orkester. 12.00 Čas. malo za res in malo za ples (pestra revij« gramofonskih plošč). 16.00 O ureditvi kmet-•skega vrtiča (Lap Anton). 16.30 Srarnel kvartet Flis — vmes noie kuplete g. Bajde — vmes citre solo. 20.30 Prenos oper« Is Beograda. V odmoru: Čas in poročila. Torek, 3. aprila. 12.15 Tuji kraii, tuje pe«mi (pesmi m plesi raznih narodov na ploščah). 12.45 Po-ročila 13.00 Čas, jugoslovanska narodna Glasba na ploščah. 1&00 Otroški kotiček r^a Medvedova). 18.W Slavni pevci t reproduc. glasbi. 19.00 SokoMvo. 19.30 O državi ianski vzgoji (prof. Marinko). 20.00 LiuMianski komorni trio. 20.45 Vokalni koncert Antona Drmote. 21.15 Radio orkester. 22.10 Čas, poročila. 22.30 Angleške plošče. Sreda, 4. aprila. 12.15 Reproduciran orkestralen Voncert. 12.45 Poročila. 13.00 Čas. razni zbori na ploščah. 18.00 Radio kvintet. 18.30 Radio orkester. 19.00 O sodobnem gledališču. 19.30 Pregled jugoslovanske kn iiževnosti. 20.00 Koncert okteta »Liublian«kcga Zvona«. — 20.45 Viiolinski koncert Karla Rupla. 21.30 Dolinškov šram el kvartet. 22.00 Ca s, porodila. Radiojazz. Četrtek. 5. aprila. 12.15 Operne fantaziie na ploščah. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, reproduc. pesmi šolnine §paniie. 18.00 Zgodovinski podatki o vzgoji slepcev (Kobal Josip). 18.30 Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.00 Plošče po M\»h 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j) ?0.00 Pomlad v glasbi, izvaia Radio orkester. 20.4S Vokalni koncert ge. Josipine Si-vec. 2115 Stravinski: Capnccio (reprodukcija). 22.00 Č>»«. poročila. Radio jazz. Petek. 6. aprila. 12.15 Češka lahka orkestralna glasba 12.45 Poročila. 13.00 čn*. reproduc. voka1n; koncert Ade San. 1^.00 Kmečka kap<-1a igra na ploščah. HUO Meri ™ nedelio (dr. An-dreika Rudolf). 19 00 Franrošfn« (prof Prezrli). 19 30 Predavani? Narodne odbra ne. 20 00 Prenos iz Zagreba 22.00 Čas, poročila. RfldiO'377 Sobota. 7. aprila 12.15 VenčVj šlageriev na ploščah. 12.45 Poročila. 13 00 čas. reproduc koncert no«en*n ord#kt. ki nas spomin ta po svo*i monirm»nta1nost1 celo na vrata zrnasroslavla v Psrlzn. Da, to Je pravi triumfalni vhod za armado *-e1ov*đ-cev. ki s svoiim vstopom na telovadiSče dajo povdarek enačaju monumenta ter njegovi arhitekturi. Ograja je pri vhodu prekinjena v dolžini 4.80 m za Širino vrat. Nad vrati bo stal na visokih vitkih stebrih mogočen baldahin, in sicer na treh parih nad 8 m visokih stebrov, dolg bo 11.50 m in 5.80 m širok. Dva stebra stojita zunaj ograje, da stopiš pod streho že pred vrati. Baldahin bo visok 10 m, torej bo skoraj tako visok, kot enonadstropna hiSa s streho, saj so sami stebri visoki za dve hišni etaži. In bas višina te vhodne strehe učinkuje monumentalno. Stebri bodo zidani z naravnim kamnom, v prerezu so kvadratni s 60 cm dolgo stranico. Preklade (trami) na stebrih so rahlo upognjene, a samo vzdolžne, prečne ne, ter tako poudarjajo značilnost baldahinske strehe. Slika nam kaže, da so pročelne ploskve streSne konstrukcije živahno razčlenjene ter dekorativne. Kamniti, neometani stebri učinkujejo skladno s celotno fasado. Vrata pod streho so železna in krilna, sestavljena iz železnih palic. Na zunanjih stebrih so v kamen vklesani napisi, letnica gradnje, rek: »Mens san a in corpore sano« itd. Ob straneh vhoda sta blagajni, polkrožna kioska. Ograja sama je enostavna na pogled, a je baS zato lepa Podstavek je zidan iz naravnega kamna, visok je 57 cm In 50 cm debel. Na njem je betoniran nastavek za betonsko, tanjšo (12 cm debelo) steno, ki jo krije betonska plošča. Ograja je v celoti visoka 2.20 m V enakomerni razdalji po 2.17 so 38 cm Uroka in 1.05 m visoka okna, ki imajo vzidano po eno pokončno železno palico v sredini. Okvir oken Je iz umetnega kamna (brušene betonske ploskve). Ob Latermanovem drevoredu je 23 oken, ob velesejmskem pa 32. Betonske stene bodo ometane, omet ostane v naravni barvi, druge betonske ploskve ao pa vse brušene. Ograjo bodo morali zgraditi tuđi v enem delu ob železnici, med godbenim paviljonom, ki ga ne bodo podrli, in prostorom ki je rezerviran za bodoči sokolski dom Tu ograja ne bo Imeli oken in kamnitega podstavka, saj ne stoji ob poti, da pa vendar ne bo preveč monotona. Jo bodo razčlenjevali v manjie ploskve okrogli stebri čim bo zgrajena ograja — rok Je đo konca maja. ker bo v juniju te telovadni nastop — bodo preuredili tudi prostor tik ob nji, kot je projektirano. Naredili bodo BURNO ŽIVLJENJE ALEKSANDRA STAVISKEGA Spretno zasnovana špekulacija s terjatvami madžarskih optantov V Stresi je bil gost ministra Bonneta Gospa Alexandrova je začela zahajati v salon Rosagne na čajanke — šivati, tega ne, Šivala je v rue St. Flo-rentin za stotisoče. toda njena prisot-, host je nekaj pomenila — gospa Bon-naurova je začela pri nji naročati obleke, gospa Havottova in gospa Gara-tova tudi in končno je dobil salon Ro-sagne največje naročilo: narediti in dobaviti celo mondeno zbirko kostumov za opereto »Katinko« v gledališču Empire, kjer je postal ta Čas Ha-votte na povelje Staviskega podjetnik. V salonu, kjer so računali za obleko 5000 frankov, je pa to že nekaj pomenilo. Toda življenje Staviskega je roman, kjer se vse čudovito prepleta in za-vozljuje. Tako lahko tudi to navidez raznoliko poglavje zaključimo s temo, s katero je bilo začeto. Lepa in zape- kron, nadaljnji prispevki so pa izostali. Dasiravno položaj fondov zaenkrat ni zadovoljiv in bi prišlo do izplačila odškodnine šele okrog leta 1960, so razvili Madžari veliko kampanjo na zapadu, da bi mogli izdati na svoje terjatve bone in jih že zdaj prodajati. Tako so se vodila v začetku 1. 1932 velika pogajanja s švicarskimi finančniki, ki so bili pripravljeni odkupiti pravice madžarskih veleposestnikov. Ko so se pa informirali v Parizu, so zvedeli, da je špekulacija zelo nesigurna in zato se niso odločili za njo. Leta 1933 se je za isto zadevo zanimala londonska Midland Bank, ki pa je naročila francoskemu pravnemu izvedencu Steedu, naj poda o tem svoje strokovno mnenje. Tudi on je bil mnenja, da tu ni pravne sigurnosti. V po To bi moglo vzeti vid nezaupljivim očem Francozov in jih izvabiti v špekulacije. Tako se madžarski in interes Staviskega enako obrača v Švico, da bi se od tam dosegla čim višja cenitev razlaščene zemlje. To se je tudi zgodilo in se godi na povsem nečuven način. Kako * sta pri tem ravnala Staviskv in Bon- j naure, zaenkrat še ni znano, gotovo pa | je, da je bil to njun glavni interes v ; Švici Jeseni 1932 se je obračala \ vsa optantska pozornost na konferenco . v Stresi. » Verovalo se je, da bo tam, na bregovih j severoitalijanskega jezera, padla nova '> odločitev. In zbrali so se tam poleg potrebnih oficijelnih delegacij tudi zastopniki vseh interesentov madžarske špekulacije, da bi se na mestu informirali j vo prohibicije >šampanjski valček«. Zanimivo so zaključne besede prezidenta ameriške narodne plesne ustanove: »Divji plesi, ki so bili doslej tako v modi, so odgovarjali nemoralni dobi, ko je cvetelo tihotapstvo z alkoholnimi pijačami, zdaj, ko se lahko vsak človek zmerno napije, se pa vedno bolj uveljavlja samo valček. NajdraZestneJSa Junaki v aferi Staviskega (od leve proti desni): Havotte, Darius, Garat, Guebin, Desbrosses, Tissier, Cohen in Dubarry. Vaet razen Dariusa, smo v našem pripovedovanju že srečali. Ijiva Rose Rein je imela tovariša iz otroških let Na vida Skopenskega, ki so ga prijatelji nazivali Davidi Sko-pek. Zdaj je star 29 Let in če sta bila kot otroka tovariša, je madame Rose Rein Grzibinska v najmikavnejših ženskih letih. Tudi Skopkov oče je prišel iz Rusije, bil je krojač, pa je dal temu poklicu slovo in zdaj prodaja v Clig-nancounu zavese. Davidi se je pa lotil pametnejše obrti — trgovanja z demanti in zdaj ima za Montmartrom v rue Marcaret trgovino. Ker si zdaj vsi sodniki, komisarji, detektivi in novinarji belijo glave, kam je izginil de-setinilijonski smaragdni zaklad Staviskega. tudi to usodno zavozlanje ni moglo uiti uradni pozornosti. Madame Rose Rein je imela hišno preiskavo. Mademoiselle Sara Rein je imela hišno preiskavo. Sodišče je dalo preiskati safe, ki sta ga bili najeli dami iz Rosange v Banque de France. David Skopenski je imel hišno preiskavo. Toda o pravljičnih smaragdih ni bilo nikjer duha ne sluha. Skopek prisega, da Staviskega sploh ni poznal, madame Pose Rein prisega, da so dragulji, ki jih ima, že šest let zavarovani na njeno ime. Zlasti pa prisega, da nikoli ni bila Alexandrova ljubica, saj je samo skromna obrtnica. Ne segajmo zapeljivi gospe Rose v vest. Imamo dovolj razlogov, da se obrnemo od te rajčice ln smaragdne epizode nazaj h glavnemu dejanju. Lepi Alexander namreč že starta pod žarkimi pogledi dam chez Rosange k mogočnim novim špekulacijam. Naj bodo verižniški poskusi Staviskega v onih Časih kakršnikoli in naj so se množili, da so rasli v celo piramido, temelj vsega je bila špekulacija na Madžarsko in tu je delal z Bonnaurom in drugimi pajdaši najbolj vneto. Čas je, da povemo, iz česa je izvirala. Trianonska mirovna pogodba je neposredno in jasno uredila vprašanje, kakšno nagrado naj dobe oni državljani bivše OgTske, ki so se odločili za madžarsko državljanstvo, pa imajo zemljišča na ozemlju nasledstvenih držav. Ker je iz razlage nekaterih paragrafov mirovne pogodbe razvidno, da so si zavezniki pridržali pravico poravnati nekatere lastninske spore, če bi smatrali to za potrebno, so začeli madžarski veleposestniki veliko mednarodno kampanjo, da bi jim iz tega razloga povrnili škodo, ki so jo utrpeli po agrarni reformi vseh nasledstvenih držav. Tu je odveč razlagati, kako se je ta akcija skozi leta razvijala. Zavezniki so v načelu priznali madžarsko terjatev in iz težav z vprašanjem plačevanja odškodnine so prišli s končnim predlogom. Ustanovita se dva mednarodna fonda, eden za povračilo škode na zemljiščih, drugi pa za izgube na drugem imetju. V ta fonda bodo plačevali Madžari svoj reparacijski prispevek 13,000.000 zl. kron letno, v ta fonda se bo stekal tudi znesek drugih vzhodnih reparacij, prostovoljni prispevki velesil in končno odškodnina iz agrarne reforme držav Male antante, v praksi samo Jugoslavije in Rumunije, kajti Češkoslovaška se je pri agrarni reformi sporazumela s posestniki zemljišč. Ta fonda se bosta vodila pri mednarodni banki v Baslu in v tem času bi dosegel fond A 213,000.000 zlatih kron, fond B pa 100.000.000. Iz tega denarja bi dobili potem optanti odškodnino po tem, koliko imetja so izgubili v nasledstvenih državah. To naj bi pa določila komisija švicarskih izvedencev, a o terjatvah bi odločala mešana razsodišča v Haagu. Fonda sta bila ustanovljena leta 1930. in ker ima Madžarska desetletni moratorij in ta čas ne plačuje reparacij, se je nabralo v Baslu doslej okrotf 4,800.000 zlatih godbi o odškodnini optantom ni nikjer rečeno, kako prisiliti pogodbene države k plačilu. Madžarska je v takem finančnem položaju, da na račun reparacij ne da nič, Češkoslovaška se je poravnala neposredno, Jugoslavija in Rumunija se plačilom upirata, a skupnega jamstva držav glede plačil ni. V takih razmerah ni mogoče smatrati optantskih terjatev za nekaj zasigura-nega, tako da bi moglo to postati podlaga normalne in poštene kupčije. Tako se je izjalovil tudi angleški poskus vnovčiti te terjatve. Če hočemo povedati odkrito, kakšen je položaj op-tantske akcije, moramo priznati, da so to terjatve, ki se mednarodno v načelu priznavajo. Toda te terjatve je treba vnaprej določiti v številkah po cenitvi izvedencev, potem jih pa mora še priznati mednarodno razsodišče v Haagu in potem bi bilo treba čakati 37 let, da bi se dobilo iz fondov A in B toliko denarja, kolikor ga odpade na nje. Kako se ta denar nabira in kakšna so jamstva, da se bo nabral, smo že povedali. In to so bila tla, na katerih je hotel izbiti Staviskv z Bonnaurom iz francoskih prihrankov pol milja rde frankov. Načrt je bil zelo enostaven: pokupiti madžarske bone pri takem plačevanju za smešno ceno, potem pa izposlovati si v baselski banki primerno izplačilo in na tej razliki zaslužiti morda miljarde. Toda prve nakupe sta morala Staviskv in Bonnaure kriti iz sredstev, ki so jima bila na razpolago, namreč iz sleparskih manipulacij z bavonneskimi čeki ter z denarjem in kreditom, ki ga je imel Staviskv v svojih umetno ustanovljenih družbah. Šele ko bi imeia v rokah dovolj teh »madžarskih bonov«, bi lahko poskusila z velikim narodnim posojilom, ki bi z njegovimi obligacijami krila te nakupe. Dejstvo pa je, da doslej še nobenih madžarskih ali optantskih bonov ni; to je bila samo fikcija, ki sta jo ustvarila Staviskv in Bonnaure, to, kar sta kupovala v Budimpešti, so bile samo terjatve poedinih veleposestnikov na račun bodoče odškodnine. Madžari so seveda z velikim veseljem pozdravili ta predlog. Oni so predvsem razumeli, da mora človek, ki hoče spraviti pod streho tako špekulacijo v Franciji, razviti tam ogromno madžarofilsko propagando ter jo voditi več let v tisku, gledališču in v političnem svetu. Videč, s kakšnimi sredstvi dela Staviskv ter kakšne so njegove in Bonnaurove politične in družabne zveze, so spoznali, da sta to za nje prava moža. In tako je prišla madžarska zadeva ali bolje rečeno špekulacija Madžarov v roke največjega sleparja zadnjega časa in končala se je z nečuvenim! škandali. Poleg tega so madžarski veleposestniki še predobro vedeli, kako malo upanja imajo na izplačilo svojih terjatev v gotovini in dobrodošel jim je bil vsak, kdor je prišel, samo da so dobili denar. V tem pogledu je treba smatrati vse one milijone, ki jih je prinesel na Madžarsko Staviskv, za dobiček onih, ki so jih spravili v žep in za izgubo špekulantov. Ker je pa Staviskv špekuliral z denarjem francoskih zavarovalnic, so bili torej v prvi vrsti ti zavodi. Čijih rezervni fondi so šli v žepe madžarskih veleposestnikov. Pa še nekaj je treba omeniti. Prvi pogoj vseh terjatev je bila pravilna cenitev izgubljenega imetja. Cenitev so prepustili švicarskim izvedencem in tja se je usmerilo tajno madžarsko prizadevanje. Pa tudi Staviskv je imel vsaj za prvi čas interes na tem, da bi se madžarsko imetje kot podlaga odškodnine ocenilo z ogromnimi zneski in po potrebi takoj posredovali. Francosko delegacijo je vodil finančni minister Georges Bonnet. Nekega dne se je oglasil v Stresi klubski kolega poslanec Bonnaure, češ, da je prispel v Streso, ker bi se rad informiral o položaju in da-li bi ne mogel obedovati z ministrom. Bonnet mu je z največjim veseljem ustregel. V ozračju mednarodnih konferenc vodilne osebnosti nikoli nimajo obedov in večerij zase, vsaka jed se zo-pot izpremeni v konferenco intimnej-šega značaja. Večje ali manjše družbe sedejo za mizo, kjer začno znova intim-nejše obravnavati pereče probleme. Tako torej je v večji družbi obedoval +udi minister Bonnet s svojim pariškim gostom in tovarišem. Ko je prišla čez pol- j drugo leto na dan afera Staviskega, se je ena velikih obdolžitev glasila: Finan- i čni minister George Bonnet je hodil s j Staviskim na obed. Minister Bonnet je gostil Staviskega v Stresi! Bonnet je odklonil in odklanja to trditev. Bil sem, pravi, v Stresi najmanj petdesetkrat na obedih in večerjah, kjer je sedelo za mojo mizo vsaj 20 ljudi. Večine sploh nisem poznal. Ni izključeno, da je bil v Bonnaurovi družbi Staviskv. Toda jaz se ne spominjam, da bi mi bil predstavljen kak Alexander. To ni izključeno, toda o njem nisem ničesar vedel, nisem se zmenil zanj in takoj sem nanj pozabil. Odgovor na to izjavo je bil krik nezaupanja. In vendar, če nismo pod vplivom psihoze, ki je prevzela francoski tisk in javnost, in če poznamo le malo zbeganost in vrvenje velikih konferenc, moramo Bonnetovo Izjavo sprejeti kot upravičeno in zelo verjetno, zlasti ko drugače ni videti, da bi bil Šel v svojem resoru Staviskemu kakorkoli na roko. Staviskv sam je pa navdušeno trobil v svet, da je v Stresi obedoval a finančnim ministrom, sicer je bila pa to vedno njegova taktika in iz takih govoric je vlekel samo dobiček. Dočim so se torej Francozi cele tedne razburjali nad tem, ali se je minister sestal s sleparjem ali ne, in dočim je bila ta okolnost glede na nekakšne svoje posledice brez pomena, se je pozabilo na pravi obseg one velike konference. Le-ta namreč do obravnavanja problemov optantskih bonov sploh ni prišla in to je bilo za Staviskega najvažnejše. Če bi se bilo v Stresi začelo o tej stvari resno razpravljati, bi se kmalu pokazalo, da madžarska špekulacija preveč visi v zraku in Staviskv bi bil moral presedlati na drugo sleparijo, če je pa Bonnaure in z njim morda neposredno tudi Staviskv iz pogovora pri obedu zvedel, da ne pride do obravnavanja optantskih terjatev, sta se lahko veselila, da imata še mnogo časa, da lahko begata javnost in pripravljata tla za svojo veliko igro. In oboje sta začela obdelavati na debelo. Konec i modernih plesov j Jazzu je odzvonilo. Foxtrott počasi izginja s plesnih parketov. One-step ne prihaja več v poštev. In kdo bi se zdaj še upal plesati charleston ali black-bottom? To so besede predsednika National Institute for Social Dancing v ; New Yorku Arthura Murrava, ki je strokovnjak na tem polju in mu torej že moramo verjeti, da se zbirajo nad modernimi plesi Črni oblaki. Tudi pretežna večina newyorških plesnih učiteljev je prišla do spoznanja, da je začelo občinstvo odločno obračati hrbet modernim plesom. To pa pomeni, da se je treba takoj ozreti po novem plesu, da ne nastane preobčutna vrzel. In tako so začeli uvajati ameriški plesni učitelji nov valček, dokaj počasen, nazvan glede na odpra- V Hollywoodu so imele oni dan filmske zvezde tekmo ln igralka Drue Larvton, ki jo vidimo to na sliki, je bila proglašena za za najdrazestnejšo. Čudna policijska ura V elegantni londonski ulici Oxford Streetu se odigrava vsako noč čuden prizor. Točno ob 10. se odpro vrata vseh hotelov, restavracij in drugih javnih lokalov na severni strani ulice in ljudje gredo iz njih čez cestno železnico v javne lokale na južni strani ulice. Tujec si ne zna razlagati tega čudnega pojava preseljevanja ljudi m šele če vpraša tega ali onega domačina, zve, da se morajo vrata javnih lokalov na severni strani te ulice zapreti že ob 10. zvečer, dočim smejo biti lokali nasprotne ulice odprti do 11. in tako imajo veliko prednost v konkurenci z lokali na severni strani ulice. Ta čudna policijska ura je posledica zamotanih londonskih zakonov o licencah, ki so drugačni za vsak mestni okraj. Oxford Street pa leži po nesrečnem naključju baš na meji dveh okrajev. Lastniki javnih lokalov na severni strani ulice si že več let prizadevajo odstraniti to nenormalno stanje, ki London samo smeši v očeh tujcev. Pristojne oblasti pa nočejo o tem ničesar slišati, čeprav so lokali na severni strani ulice težko prizadeti. Zato v Oxford Streetu nočnega preseljevanja na jug še ne bo_ konec Ogromna pnevmatika To pnevmatiko so pripravili za novo konstruirani holandski aeroplan. Sesti na tla s t«-lrfnrci kolesi, bo gotovo prijetno. Za baloni letala Za polete v stratosfero bodo krna a služila tudi letala. Francoska tovarna »I arman« in nemška tovarna »lun-kers« se že dolgo ukvarjata s problemom stratosfernega letala. Obe tovarna sta že izdelali svoj tip in ga praktično preizkusili. Glavni zahtevi pri stratosfernem letalu sta, da ima motor zrak pnzemnega pritiska in da je posadka zavarovana pred slabim zračnim pritiskom. To pa za moderno tehniko ne pomeni nobene neprenmiiive cvire. Razvoj stratosfernega teta a bi bii dalekosežnega pomena za zračn! p'omet na velike daljave glede na ve-iiko hitrost, ki bi jo moglo le*a j do-, seči v visokih zračnih plasteh, k;er je zra*v redek in torej odpor mnozo manjša, kakor tik nad zemljo. Močan veter oblaki, megla in dež, vse to bi b:io brezo »membno. Letalec b! ime1 nad seboj neprestano sinje nebo. Letalo »Farman F 1000«, ki upa konstrukter z njim doseči višino 20 00") metrov, je enokrilnik s krilom zgoraj in motorjem »Farman« s 450 HP, opremljen s tremi kompresorji Prvi kompresoi začne delovati v vis" n. 5000 , drugi v višini 10.000 in tretji v viCUl 15.555 m. Kabina je duraluminijev valj. visok 2 m in v premeru 1 m. Na zgornji strani je odprtina, skoz katero pilot vstopi in izstopi. V višini 3000 m zleze pilot v kabino in odprr. no od znotraj zapre. S posebnim kompresorom »e vzdržuj« v kabini zrax,ci pri- tisk, odgovarjajoč pritisku v višini okrog 1000 m. Ker znaša zunanu iem-z>era;'jrd visoko v zraku 40 do 60 stopinj C pod ničlo, v kabini je pa zelo toplo zaradi stisnjenega zrarta, ;e opremljene letalo še s posebno regu-Iačno napravo- Kabina ima naiiirei >b straneh okenca. Nadčloveško oko Na zborovanju ameriškega fizikalnega društva je ing. Zvorikin poročal o enem najznamenitejših izumov zadnjega časa, o supermikroskopu, delujočem po načelih gledanja na daljavo. Novi aparat podvojuje v vsaki smeri mehanizem človeškega očesa, to je oko mističnega bitja, ki tako ostrega vida nima nobeno ; drugo bitje na svetu. V tem umetnem j očesu je takozvani elektronični mozaik, I v katerem so sestavljeni milijoni foto-; električnih celic, stisnjenih v kvadratno ploskvico enega palca. Ta mozaik ujame svetlobo slike in jo izpremeni v električno energijo, izraženo v kratkih radiovalovih. Ti valovi, poslani na poljubno razdaljo, se transformirajo nazaj v svetlobno energijo in tako postanejo znova vidni. K temu pa pride še druga lastnost novega aparata, nazvanega ikonoskop, da se namreč lahko z njim uporabljajo tudi ultra vi joletni in infrardeči žarki. S pomočjo ultravijoletnih žarkov lahko vidimo tudi najmanjše drobce, infrardeči žarki se pa lahko rabijo za gledanje skozi meglo itd. Izum je že tu, samo trgovsko ga Še ■ niso začeli izkoriščati. Zaenkrat bo slu-I žil le v znanstvene svrhe. Supermikro-skop ima napravo, ki jo imenujejo električni spomin. Rabiti se bo dal super-mikroskop za fotografiranje bacilov otroške paralize in bacilov nahoda, ki so tako majhni, da jih pod dosedanjimi mikroskopi ni bilo mogoče videti. Supe rmikroskop ujame vsak objekt, pred-no ga morejo ultravijoletni žarki obrti Praznik luči V Monacu so priredili velik praznik hrtn. Slika nam kaže prizor lz te čarobne nocL Konec vitke linije V New Yorku je bil 21. t m. zaključen mednarodni kongres lastnikov in lastnic zavodov za negovanje lepote. Kongresu je prisostvovalo nad 3000 delegatov iz vseh krajev sveta. Na dnevnem redu so bila seveda samo na modo nanašajoča se vprašanja, zlasti se k pa kongres pečal s problemom, kako povečati in ohraniti žensko lepoto in mikavnost. Soglasno je bik) sklenjeno, da mora biti kraljica lepote za prihodnje leto na zahtevo mode bolj okroglega obraza in pridobiti na teži vsaj šest kilogramov, češ, da slovita vitka linija ni več moderna. S tem je bil napovedan odločilni boj suhi ženski, tako zvani »ženski krizi« ali »trski«, ki je pa na zahtevo občinstva že izginila s pozorišča anglosaške revije in iz Hollywooda. Tudi platinastim lasem je odzvonilo po sklepu kongresa, a rdečilo na ustnicah mora opustiti puhlo uniformiranost enega odtenka. V bodoče si bodo morale elegantne dame barvati ustnice tako, da bo njih barva harmonirala z barvo obraza. Proti tem sklepom ni vzklica. 200 let staro vino 22. marca se je pričela v kraljevski palači v Madridu in v rezidenci bivšega Asturskega princa »El Pardo« javna dražba najfinejših starih vin in likerjev iz kleti španske kraljevske rodbine. Dražbo so dolgo in vestno pripravljali v »Uradnem listu« in interesenti so morali poslati pismene ponudbe pisarni prezidenta republike. Katalog te bogate zbirke vin in likerjev obsega 13 gosto tiskanih strani, polnih ponosnih imen najrazličnejših vrst vin in likerjev častitljive starosti Ljubitelje žlahtne kapljice bo gotovo zanimalo, da je med najstarejšimi letniki 35 steklenic značke »Johnson Gra-I ves« iz leta 1734 in 92 steklenic »Rive-! ry Sherrv« iz leta 1750; prve so ponujali po smešni ceni 20 pezet, druge pa celo po 4 pezete steklenico. Cestilci in sovražniki strmoglavljene monarhije so imeli edinstveno priliko utrditi svoje prepričanje s kapljami nektarja častitljive starosti 200 odnosno 180 let. ■tov /4 »8LOVBN8K? MA ROD« ffiM 91, marca 1934 Fontoo du Ter rali 32 Zdravnikova tajna Roman Tega dokaza ni bilo mogoče ovreči. Vendar je pa Hektorja tako silno sovražil, da je znova vzkliknil: Lahko me obglavite, toda tudi na morišču ne bom kričal nič drugega, nego: Plačal mi je HektorI XI. Od pravkar opisanih dogodkov so bili minili trije meseci. Ti trije meseci so bili bogati na dramatičnih preokretih. Proces s še-pastim Maubertom je spravil na noge ves kraj. Revež, ki je priznal, da je umor lorda Helmutha njegovo delo, je do zadnjega trenutka upal, da se mu bo posrečilo pogubili Hektorja de Mausejour. Toda prepričati ni mogel nikogar. Javno mnenje se je postavilo proti njemu in postopač je bil obsojen na dosmrtno prisilno dek>. Toda javno mnenje je zelo vrtoglavo. Ko je berač Maubert dolžil Hektorja de Mausejour, so ljudje protestirali, čim je pa pravica s svečano obsodbo potrdila to splošno mnenje, je začelo slednje kolebati. Do tega preokreta je pripomogla morda tudi poroka Hektorja de Mausejour z Berto de la Fresnaie. Javnost je bila vajena videti v obeh rodbinah smrtna sovražnika in njuno pomirje-nje je prineslo splošno razočaranje. Zgodba o siru Duncanu, ki jo je pripovedoval Hektor na dan svoje poroke, je šla od ust do ust m kmalu se k razvila v pravo legendo. Po kmetih, po pristavah in kočah se je začelo Šušljati. Drvarji, ki so bili srečali Hektorja zjutraj po umoru, so se spomnili, kako je bil razburjen in zbegan, ko je zvedel, ali bolje rečeno, ko je mislil, da je zvedel za umor lorda Helmutha. Siromaki so pa govorili: — Ce bi ne bil tako bogat gospod, bi ga bili obsodili, kakor so Mauberta. Dočim so se Širile po kraju te govorice, je bil Hektor s svojo mlado ženo v Švici na Ženitovanjskem potovanju. Zdravnik je opetovano protestiral proti tem govoricam toda za njegovo avtoriteto se ni nihče zmenil. Končno sta se mlada zakonca vrnila. Drugi dan po njunem prihodu je prišel zdravnik v grad Mausejour. — Gospod baron, — je dejal — niste storili prav, da ste odpotovali. — Zakaj pa ne, dragi doktore? Zdravnik je odkrito povedal, kaj se po kraju šušlja. Hektor je skomignil z rameni, potem je pa namršil obrvi in slednjič mu je pritisnila kri v glavo. — Kaj pa naj storim? — je vprašal. —Nič, ostanite tu. Zlobne jezike zavežete s svojo navzočnostjo. Potem pa ... kdo ve ... je pripomnil zdravnik. — Kaj mislite s tem? — je vprašal Hektor. — Dragi prijatelj. — je odgovoril MALI OGLASI V vseh malih oglasih velja Deseda 50 para, davek Din 2.—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. SLUZet TRGOVSKI POMOČNIK Jcavcije zmožen, želi primerno mesto. — Ponudbe pod »Skromen 1424« na upravo »Slov. Naroda«. DVE MLAJŠI PRODAJALKI Z večletno prakso v delikatesni trgovini, z dobrimi spričevali, iflče večje podjetje. — Pismene ponudbe pod »Prodajalka 1419« na upravo »SloV. Naroda«. KROJAŠKI POMOČNIK £eH premeniti službo, ker bi se rad izvežbal izdelovati velike komade. — Pismene ponudbe »Odškodnina 1403« na »Slovenskega Naroda«. SLUŽKINJO jr~ ivo, pošteno, ki zna sa-rr > no opravljati vsa hišna dela ( larket) , vajeno nekoliko kuhe, itaro nad 28 let — sprejmem lc 3 osebam. — Prednost imajo Belokranjice. - Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«. 1404 UČENKO sprejme takoj — lzdelovalnica aplošnrga perila — Mlhelak, Rimski cesta 5. 1405 MIZAR ISĆE SLUŽBO Položi lahko Din 2000.- kavcije. Ponudbe pod »Dober mizar 1418« na upravo »Slovenskega Naroda«. NATAKAR lice službo. — Srebrnar, Zagreb. Meduličeva 18 a 1304 fROrAM GORENJSKI SEMENSKI KROMPIR »ROŽNIK« vitnejši in popolnoma zdrav, dobavlja — Kmetijska okrajna zadruga t Kranju. 1306 STARO GARNITURO prodam. — VVolfova ulica 12. 1431 6-CLLLNDERSKI »STEYIW naprodaj. — Pavlakovič, Zagreb, Svačičev trg št. 12. 1305 HOLANDSKT LITOPHON znamke »Mastrich«, zeleni pečat, ponovno prispel. — Trgovina barv in lakov Hafner, fiiska, Celovška cesta 61. KURIM ŽELEZEN ŠTEDILNIK dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod šte»dil-nik 1354«. HRANILNE KNJIŽICE kupujemo ln prodajamo ali damo na iste posojilo. Kulantnl pogoji. PUCKA STEDIONA. ZAGREB. — Naš zastopnik za Dravsko banovino: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica st, 12, na katerega se je obrniti. ZEMITVE GOSPODIČNA brez premoženja, dobra gospodinja, čedna in postavna, bi se poročila z gospodom, ki je v državni ali stalni službi, starim 40—56 let. Obrtniki ln upokojenci niso izključeni. Za gospodinjstvo imam vse pripravljeno. Javite se; čakala bom. _ Dopise s polnim naslovom pod »Samec - vdovec 1395« na upravo »Slov. Naroda«. STANGVM ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom oddam s 1. majem. — Janševa ulica 14, Spodnja Šiška. 1429 OPREMLJENO SOBO veliko, lepo, s posebnim vhodom oddam takoj eni ali dvema osebama. — Korvtkova ulica 18. 1423 NA STANOVANJE sprejmem eno ali dve gospodični (gospoda) s hrano ali brez po nizki ceni v centru mesta. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1420 DVOSOBNO STANOVANJE solnčno, suho, zračno, suteren, oddam mirni stranki. — Livarska 3. ODDAM STANOVANJE dvo-, oziroma trisobno s 1. majem. Parket, vodovod, elektrika. — Rožna dolina, Cesta X, št. 25 (pod Rožnikom). NOVU KUCU U ZAGREBU sa hotelom 60 soba — restauracija i kavana, prodajem vrlo povoljno. »Argus«, Boškovićeva br. 6, Zagreb (1131). VELIKU KUĆU U ZAGREBU tik glavnog kolodvora sa gostionom i hotelom — prodajem za 2,600.000.-, dug 500.000.- za 20 god. »Argus«, Boškovičeva br. 6, Zagreb (1). NOVU ĆETVEROKATNICU u Zagrebu sa 13 stanova i lokalima za mesarski obrt — prodajem vrlo povoljno. »Argus«, Boškovičeva 6. (2648). POSESTVO za 150.00 Din naprodaj. — Ose-tič, St. Jungert, p. 2alec pri Celju. 1303 HI SO Z GOSTILNO prodam. — Habjan, Domžale, Industrijska št. 12. 1302 KUCU KOD VARAŽDINA sa uvedenom trgovinom mješovite robe, gradjevnim materijalom, žitom i gostionom, oko 20 jut. oranice i livade — prodaje za 750.000 »Argus«, Boškovićeva 6, Zagreb. (2388). APOTEKU U ZAGREBU sa osobnim pravom, dobro iduću, radi bolesti prodaje — »Argus«, Boškovićeva 6, Zagreb (V). 1378 VELIKA HI S A V LJUBLJANI z 11 stanovanji, vrtom in parcelo 1000 m2 naprodaj za 390 tisoč dinarjev. Deloma hipoteka Mestne hranilnice ljubljanske. — Istotam naprodaj LEP GOZD 109 ha, v ravnini na glavni cesti. Cena nizka. — Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. 1402 ENODRUŽINSKA HIŠICA nova, električna naprava, naprodaj. Cena nizka. — Poizve se pri g. Trupaj, Sevnica ob Sori. 1375 __« VEC STAN O VANJSKA HISA na Rakeku naprodaj. Kupnina se lahko poravna s hranilnimi knjižicami priznanih zavodov. — Poizve se: Moravec Jakob, Rakek 128. 1409 PARCELE PO 1000 m3 naprodaj med vilami in vinogradi na Topčiderskem brdu. Najlepši razgled. Vsaka parcela obremenjena. — Pojasnila daje Tanasković - Bogdanović, Beograd, Knez Mihajlova ulica br. 48. 1394 HOTEL U ZAGREBU sa ca 26 soba, restauracija, vrt za goste, radi odlazka iz Zagreba prodaje vrlo povoljno — »Argus«, Zagreb, Boškovičeva br. 6 (K). POSREDOVANJE vestno, hitro ln uspešne na temenu dolgoletne prakse! Izvrstne ponudbe (tudi iz Jugoslavije) za dame in gospode. Sporočite svoje podatke Id zahteve zavodu za posredovanje ženitev: Gizela A F. Kraus Bu-dapest V, Aranl Janos 34. — Dopisovanje v srbohrvatskem Jeziku. — (Za odgovor priložite 10.- Din v znamkah.) 1100 ' TRPIM, ker sem duševno preveč osamljen. Kdor je deležen enake usode in ima v srcu količkaj prostora za svojega bližnjega, naj se javi na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Brat je mio . . . 1387«. LOČENKO vdovo ali tudi izobraženo gospodično, z znanjem nemščine, želi spoznati v svrho prijateljstva akademik. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »31/1413«. NESREČNA LOČENKA išče boljšega gospoda, ki bi ji nudli tolažbo in pomoč. — Dopise pod »Zvesta prijateljica 1399«. LJUBITELJ NARAVE soliden, nesebičen, pogreša primerne moške družbe za nedeljske izlete. — Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Brez predsodkov 1397«. POSOJIL? 3 10.000.- DO 15.000.- DIN kavcije položim za vstop v službo sluge, skladiščnika ali slično. — Naslov v upravi »SI. Naroda«. 1418 GlMB KLAVIRJE PLANINE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke m nranilne knjižice. — Najceneje popravlja tn uglašuje — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. SIT PAzrso PO 50 PARA ENTLANJE izdelovalnica perila, vezenje zaves, monogramov, ažurja, gumbnic itd. — »J uljana«, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12 (poleg Slamiča), Vošnja-kova št. 2. 257T NAZNANILO! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel gostilno »Pri Moharju« v Spodnji »iSki. Celovška cesta St. 65. Točil bom prvovrstna dalmatinska, štajerska in dolenjska vina. Vsak petek morske ribe ln bakala (polenovka). — Se priporočata 1426 Marko in Ana Grgfe. NUMjJj ■ im ■ li n h ■ ■ ■ ■ ■ UU KOLESA gramofone, otroške vozičke, Šivalne stroje — vam najbolje popravi mehanik GUSTINCIC, Maribor, Tattenbachova 14 mnt ■ jljlh n m n m ncnDnrrn POZOR! POZOR! Po celi Ljubljani se govori, da »Pod skalco« se najboljše vino dobi — v restavraciji Ciglič, Ljubljana, Mestni trg 11. 1415 NOVO OTVORJENA GOSTILNA! Slavno občinstvo vljudno vabim na dobro jedačo in pijačo. Točila bom izborna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. — Na velikonočni ponedeljek domača zabava! — Se priporočava a spoštovanjem Antonija in Matija Vide, gostilna »Zvezda«, Ljubljana VII. 1427 DRUŽABNICO za frizerski, lepotilni in kosme-tični salon sprejmem; tudi brez strokovnega znanja. — Ponudbe pod »Negovanje 1421« na upravo »Slovenskega Naroda«. POZOR! POHIŠTVO! Zaradi velike zaloge smo ponovno znižali cene pohištvu: gperane orehove spalnice, črei-njeve spalnice, šperane spalnice Din 2300.-omare » 400.« postelje > 200.-kuhinjske oprave > 800.-kredence > 425.-Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri nas na obroke in hranilne knjižice. Se priporoča MIZARSTVO »SAVA«, Kolodvorska 18 — Miklošičeva Ljubljana, Kolodvorska st. 18, Miklošičeva št. 6. Telefon 2780 VABILO! Na velikonočni ponedeljek vsi na zabavo s koncertom »K dolenjskemu Lojzetu«. — Se priporoča Fabjan, gostilničar in mesar, Glince LX, St. 30. 1425 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 17fT POHIŠTVO moderno (orehove korenine) iz trdega in mehkega lesa ter kuhinjske oprave dobite po znižanih cenah pri — Andlovic, Ko-menskega ulica 34. 1274 »DRAVA«, gospodarska zavarovalnica zavaruje za slučaj smrti in doživetja do 80 let stare osebe, doto, sredstva za gospodarsko osamosvojitev ln dvokolesa proti tatvini. — Glavni zastopnik: Karlo Loboda, Ljubljana, Gosposvetska cesta 10/in. — Sprejemajo se podzastopnikl za vse kraje. 1210 ZELO POCENI se ob leče te pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta It. 14. 6/T Tudi Vate obleka bo kakor nova* ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip štev. 4-6 Pralnica — svetlolikalnlca J. JELOVSEK KROJAŠKI MODNI ATELJE LJUBLJANA, Kongresni trg 8, L nadstr. (poleg; Kina Matice) se priporoča za izdelavo oblek, površnikov in sukenj vseh vrst. Moderen kroj. Solidna izdelava. Cene zmerne. Pozor! Pozor! JUTRI GREMO V GOSTILNO »TRNOVSKI ZVON« na Krakovski nasip. — Tam dobimo vsi stalni gosti zjutraj med 9—10 uro brezplačno domačo Šunko, Tino in jajca za pirhe. — Od 9—17 ure pa se bo točilo vino črno, b<=T >, opolo in ružica čez ulico liter po 8.- Din. — Vsem prijateljem teli vesele velikonočne praznike ln kliče nasvidenje! VINKO BANS. zdravnik, — noben zločin ne ostane nekaznovan. — To vem. — Roka pravice Je zgrabila Mauberta, ki je bil samo roka, ni pa mogla zgrabiti glave, ki je to roko vodila. Toda kdo vam jamči, da bo pravi krivec ušel zasluženi kazni? — Ah, — je odgovoril Hektor. — Srnca ni ničesar našla. — Morda pa še bo. — Srnce ni več, doktor. — Kaj poveste! — Zaupal sem vam zgodbo te ne-srečnioe, ki so jo smatrali vsi za fanta, — je nadaljeval Hektor. — Da. — No torej, strah, da bi mogla priti resnica na dan, jo je znova obšel. Drugi dan po moji poroki me je prosila, naj ji dam nekaj denarja, češ da bi rada odpotovala iz tega kraja kam daleč, vstopila v službo kje na kmetih in začela pošteno življenje. Zaman sem }i prigovarjal, naj ostane, nobena beseda ni nič zalegla. — In od takrat je niste več videli? — Ne. Od tega pogovora je bilo minilo nekaj dni. Neke noči Hektor ni mogel zaspati, oblekel se je in odšel na svež zrak. Sedel je na breg ribnika, se prijel za glavo in začel razmišljati. Kar je nekaj zašumelo, da se je zdramil iz za-mišljenosti. Dvignil je glavo in zagledal pred seboj žensko postavo. Luna je sijala, vendar pa ženske ni spoznal. Šele ko mu je dejala: Dober večer, gospod Hektor, je vzkliknil: — Kaj, ti si Srnca? — Da, gospod Hektor. Srnca je imela prej rdeče, zdaj pa črne lase. Ta izprememba je zadostovala, da dekleta ni bilo mogoče spoznati. — Od kod pa prihajaš? Položila je prst na usta. — Prišla sem vam povedat, da nikar ne obupajte. In ko jo je presenečeno pogledal, je pripomnila: — Drugega morilca sem zasledila. Iz Višnje gore Kakor se nam je obetalo in kakor smo pričakovali, tako se je tudi zgodilo. Videli smo na našem sokolskem odru veseloigro 3>6panska muha«, ki nam je nudila res velik užitek. Saj se Človek tako rad malo nasmeje v teh težkih časih in Je hvaležen za vsako urico veselja, v kateri pozabi svoje skrbi in težave. In posebno še, če vidi nekaj, kar je res z veseljem, umeva-njem in tako dobro podano, kakor je bila ta »španska muha«. Kar načuditi se ne moremo, kako napredujejo naši oderski diletanti. Kljub velikim zaprekam, ki jih morajo vedno znova premagovati, ne izgube tiste dobre volje in veselja do stvari same, ki jim je neobhodno potrebna, če hočejo uspešno delovati. Vsem, od prvega do zadnjega brez izjeme naSe priznanje. Tudi gostje iz Ljubljane in Stične so se izrazili jako pohvalno ln laskavo. žal pa obisk ni bil velik, kajti predsodek, da veseloigTa ne spada v postni čas, je marsikoga zadržal doma. Pa kakor že poročamo, ni bilo mogoče zadeve urediti drugače. Računamo zato pri prihodnji veseloigri: »Ugrabljene Sabinke«, ki je na sporedu v prvi polovici maja, na tem večji obisk. Uspeh naših grafikov v Ameriki Na zadnjih mednarodnih razstavah cx-librisov v Los Anglesu v Kaliforniji so se jugoslovenski grafiki tako odlikovali, da sta ljubljanska umetnika Tone Kralj in Elo Justin dobila diplome, a ML D. G j uric je bil izvoljen za kastnega predsednika te velike pomladanske razstave, ki jo vsako leto priredi Amerika. Ob tej priliki je o delu naših grafikov izšel v češkoslovaški strokovni reviji »Bibliofi.« zelo pohvalen članek iz peresa strokovnjaka V. Rudla. kjer na kratko opisuj2 ustanovitev »Udruženja grafičkih umjetnika« ter revijo »Umjetnost« in razne razstave, ki jih je udruženje priredilo z odličnimi uspehi v inozemstvu. Nadalje pravi g. Rudi. da jugoslovenski exlibris šele v zadnjem času dobiva svoj originalno obliko ter bo- flastvo in vrednost pravega exlibrisa, ki ahko tekmuje razen s slovanskimi umetniki tudi z umetniki ostalih narodov. Med drugim pravi kritik v izvlečku: Češkoslovaški zbiralci exhbrisov že od leta 1921 izvajamo jugoslovansko-češko-alovaško vzajemnost v družbi z Jugoslove-ni in vzajemno podprti razstavljamo na razstavah kot dobri bratje, ki propagirajo ivoj exlibris v lastni državi, kakor tudi v inozemstvu. Skupna delavnost se je pričela leta 1921. s češJco-jugoslovenskima razstavama v Osijeku in v Ljubljani ter z mednarodnima razstavama v Bruslju ter v Lisaboni leta 1927. Katalogi mednarodne razstave v Los Angelesu so prva leta navajali med Cehoslovaki tudi jugoslovenskega umetnika Gjurića. Po zaslugi tega umetnika je prišlo do I. vseslovanske razstave v Zagrebu, Lvovu, Lublinu, Krakovu, Varšavi in Pragi. Končni kritik navaja 7 jugoslo-venskih grafikov, ki so ustvarili jugoslovenski exlibris in so se posebno odlikovali. Na prvem mestu imenuje Miljenka D. Gjurića, ki ima nesporno največ zaslug na tem polju. Saša Santel ustvarja figuralni exlibris, kakor tudi ornamentalni v bakro-pisu in perorisbi. Ilustrator in karikaturist Hinko Smrekar ustvarja s peresom in v lesorezu groteskne in humoristične exlibri-se. Ilustrator »Jutra« Elo Justin ustvarja stilizirani in seriozni exlibris, Dragan Re-marić ornamentalne, Božidar Jakac pa dekorativne in ekspresionistične exlibrise v lesorezu. Rako Šubic. ki je sorodnik znamenitih Hvnaisovih sotrudnikov Janeza in Jurja šubica, je pa napravil dosedaj 25 teh malit umetnin v lesorezu in bakropisu ter nekatere tudi za češke zbiralce. Udruženje je izdalo doslej dve mapi del svojih članov. Kakor ia tega članka vidimo, posveča Inozemstvo našim grafikom prav veliko pozornost, kar gotovo zvišuje ugled naše mlade umetnosti, zlasti pa grafike. Hektor je zamolklo vzkliknil. — Pravila sem vam, da pojdem iz tega kraja, toda to ni bila resnica. Potikam se tod... in videli boste, da bom našla pravega morilca lorda Helmutha. Hektor jo je objel, rekoč: — Zaupam ti dekle, saj si me enkrat že rešila. — Da, lahko mi zaupate. Toda ne vprašujte me, odkod prihajam, niti kam se vračam. Pozneje boste zvedeli vse... Zbogom! Dekle se je izvilo iz H-ektorjevega objema in v naslednjem hipu je biio že v gozdu. XII. Lord Helmuth, oče tistega, ki je tako tragično umrl. je preživel skoraj vse svoje življenje v Franciji, kjer je bil njegov sin rojen. Blagorodni lord tudi ni zavrgel svojega državljanstva in zato je bil podvržen francoskim zakonom. Ni bilo znano, da bi imel v Franciji sorodnike.^ pač se je pa govorilo, da žive na Škotskem in Irskem. Takoj po pogrebu so se obrnile francoske oblasti na pristojno angleško oblast. Mladi lord, ki je bil vzor reda. je zapustil oporoko: našli so jo v predalčku njegove pisalne mize. Toda oporoke niso odprli, ker so čakali, da pridejo njegovi sorodu . . Teden dni po lordovi smrti ie prišel iz Londona odgovor, da sta v vsej Angliji znana samo dva lordova sorodnika, dva bratranca, sir VVilliams Disburv in baronic John llapper. Sir \Villianis. navdušen za potovanje, se je mudil ta čas v Ameriki. Poslali so mu kabetogram in pričakovati je bilo, da se vrne čez nekaj tednov v Evropo. Baronic je bil pa mornariški kadet na ladji Ni. Vel. kraljice »Dunbar«. In »Dunbar« je bil baš zapustil pristanišče v Kalkuti ter krenil proti Angliji. Odsotnost bratrancev lorda Helmutha je pojasnjevala, zakaj tri mesece po njegovi smrti še vedno niso odprli njegove oporoke. Lepa mladinska prireditev Trbovlje, 30. marca. Mladinska prireditev, ki nam jo je pripravilo v nedeljo popoldne vodstvo šolskega vrtca v tukajšnjem Sokolskem domu, bi lahko bila bolje obiskana že glede na dobrodelni namen, kajti čisti dobiček je bil odkazan v socijalne svrhe tukajšnji CMD. ki je zadnja leta ko vlada zaradi krize bas med šoUko mladino velika revščina, nekajkrat učinkovito podprla z obleko, obutvijo in drugimi potrebščinami naj bedne j še med bednimi. — Ne smemo pa prezreti tudi "velikega truda ki so ga imele naše vrle voditeljice s to prireditvijo. Koliko prostega časa in truda so žrtvovale pri vajah otrok, more presoditi le oni, ki je videl in občudoval nedeljski nastop otrok iz šolskega vrtca na sokolskem odru Iv', pored je bil vseskozi posrečeno izbran in sestavljen. Uvodoma je občinstvo pozdravi] zastopnik tukajšnje CM D g. Mirko Kos, ki je v prigodno zasnovanem govoru navzočim predočeval cilje in namene CMD, ki s<> r.i-cijonalni in socijalni Mnogim cilji in nameni CMD še niti niso znani, dasiravno so bili že deležni blagodati te organizacije. Glavni smoter CMD je obramba našega naroda, naše mladine in naše lepe zemlje ne le v mejah naše domovine, marveč preko krivičnih mej na severu in zapadu, kjer še ječe naši bratje pod tujim jarmom. Geslo slehernega zavednega Jugoslovana mora biti: Slovanska zemlja Slovanom; mi nočemo nič tujega, toda tudi ne moremo dopustiti, da bi si tuiec lastil, kar je že od pam-tiveka naše! Tudi socijalno prizadevanje spada v obrambo naroda, zlasti kadar gre za očuvanje naše mladine, zato skrbi CMD tudi za to, da se pomaga najbednejšemu našemu delovnemu narodu v stiski . . .! Sledila je deklamacija Ciril-Mctodu, nato pa razni poučno-vzgojni prizori, ki so jih dovršeno kot odrasli odrski umetniki 'zvz-jali mali igralci, vmes pa so doneli akordi harmonike'mladega igralca, ki sta ga na vi-jolini in kitari spremljala dva njegova so-trpinčka. Krasno pa je bil podan prizor »na senožeti«, ki je nazorno prikazoval poljsko delo na kmetih. Želeti bi bilo, da bi v bodoče take humane mladinske prireditve bile nekoliko bolje obiskane, ker se s tem daje požrtvovalnim prirediteljicarn zadoščenje za ves trud, ki ga imajo z organizacijo prireditve, ki je vse prej kot lahka. Iz Maribora — Umakni 6e ml, će ne — smrt je vsebina grozilnega pisma, ki ga je dobil te dni neki obrtnik na PobreŽju. Neznani pisec poziva naslovnika, naj opusti v treh mesecih pekarno, ki jo ima na Pobrežju, sicer ga bo ubil in zažgal njegovo posestvo v Slov. Bistrici. Seveda je obrtnik pismo izročil žandarmeriji, ki vestno zasleduje zločinskega izsiljevalca. — Poročili »o se, V preteklem tednu so se poročili naslednji pari: Ivan BeUfi, strojevodja, in posestniška hči Katica Zorčeva; Albin šuper^er, šofer, in mani-pulantka Doroteja Henigmancva; Jože Zunko, delavec, in delavka Brigita Vodnikova; Franc šauperl, kleparski pomočnik, in šivilja Jera Rakova, ter Jože Kocijan, tkalec, in Justina Ljubčeva. Obilo sreče! — Vendar sporazum zaradi Turkiv*> hifte. Dolgo je vodila mestna občina pogajanja z g. Turkom zaradi njegove hiše, ki ovira reguliranje Pobrežke ceste. Med obema je prišlo do sklepa, da bo mestna občana s Turkovim dovoljenjem odstranila njegovo hišo. Delo se bo v doglednem času pričelo. — Kruh — Turist. Najboljši rženl kruh, hJ ostane v najhujši vredni 8—10 dni svež, dobite v glavni zalogi pekarne Feiertag, Maribor, Betnavska 43, telefon 2824, na Glavnem trgu v trgovini Skaza in v 10. oktobra ulici. — Ne ve*te, da dobite klobuke najnovejše mode edino v trgovini Lorber, Ve-trtnjska ulica. jcras t v »SLOVENSKI NARODi, 8ne SI. marca 1931 Bt©v\ 7 4 »SLAVUJA* JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA tt, TELEFON STEV. 2176, 2276 Podružnice t BEOGRAD, ZAGREB, SABAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in lgračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, Šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUN Ac F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOV A HA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova cesta 13 RESTAVRACIJA »FRANKOPANSKI DVOR« V SISKI vabi na velikonočni ponedeljek na veliko veselico s plesom brez vstopnine. — Dospela so nova najboljša pristna dolenjska, Štajerska in dalmatinska vina. — Na novo urejeno balinišče in kegljišče. Vesele Velikonočne praznike želim in se priporočam Ukmar, restavrater ZA SPOMLAD! Obleke, površnike, modne potrebščine, vseh vrst manufakturo in perilo iz lastne tovarne >TRIGLAV« si nabavite po konkurenčnih cenah v trgovinah JOS. ©LUP - LJUBLJANA Trgovski prostori: Stari trg 2 — Pod Trančo 1 — Kolodvorska ulica 8 Obleke in perilo izvršuje tudi po meri v najnovejših fazonah in najnižjih cenah. — Velika izbira dežnih ščev in kamelje dlake. pla- 19 će si kupec za kolo, kupi le novo PUCH CHROMIRANO KOLO ki ti ne rjavi in imel ga boš 10 do 20 let. Dobiš ga le pri tvrdkl IGN. VOK, LJUBLJANA Tavčarjeva ulica, ali v podružnicah v Kranju in Novem mestu. 2969 i Vsakih Din 10.000.-, ki so odtegnjeni prometu, bi moglo preživeti enega brezposelnega celo leto. Pobijajte brezposelnost s tem, da nalagate denar tjat kamor spada, t. j. v domače denarne zavode, da bodo mogli dajati nova posojila in s tem kruha brezposelnim. Nalagajte vaše prihranke v Mestno hranilnico Ifnbliansko (PREŠERNOVA ULICA ST. 3) katera vam nudi popolno varnost za vloge m ugodno obrestovan je ter izplačuje sedaj vloženi denar na vsako zahtevo. Vloge Din 420,000.000.—. Rezerve Din 12,600.000.— Na drobno! Na debelo! Najceneje ln najbolje kupite vse prvovrstne vrvarske lastne izdelke motvoz, žimo, volno, afrik, nepremocijive konjske plahte itd. samo pri Prvi kranjski vrvarni in trgovini s konopnino IVAN N.ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31. Tel. št. 2441 MARIBOR, Vetrinjska ulica št. 20. Tel. št. 2454 CELJE, Kralja Petra cesta št 33. UP Glasovirje SVETOVNIH ZNAMK prodaja, uglaSuje, popravlja in tudi posojuje T. Bauerle, Maribor Gosposka ulica 56 IVAN KACIN tvornica glasovtrjev In harmonijev, Domžale (Ljubljana). — Izdelana glasbila vedno na zalogi. Novi planini od 10.000.-, klavirji (dunajska mehanika) za 20.000.-, angleška 25.000.-, harmoniji od 2000.- dinarjev. — Popravila, uglaševanje, prenov-ljenje, zamenjava starih glasbil; izposojevanje — oddaja tudi na obroke. — Zahtevajte cenik. 1185 POCENI — KRIZI PRIMERHO ZA MALO DENARJA NOVO OBLEKO! ako prinesete staro v nase sprejemallsče za barvanje In snaženje, VOSNJAKOVA ULICA ST. 4 (prejšnja cesta na Gorenjski kolodvor). v krojačnico PREZELJ kjer se prevzema za TOVARNO VVAGNER, RADOVLJICA. Vsa oblačila se lepo popravijo in elegantno zlikajo. C0UCH Z0FE Izdeluje po najnižji ceni K. SITAR, Wolfova ul. 12, dvorišče esele Velikonočne praznike telimo osem svojim cen/, odjemalcem Zahlevajle brezplačni cenik! EI'HEROLDzal TOVARNE GLASBI L, M ARI B08 it 103 AAAAAAAAAAAAAAA Kmet Ferdinand stavbni in galanterijski klepar izvršuje vsa v to stroko spadajoča popravila. Izdelo-vatelj lastnih raznih škropilnic za škropljenje trt od Din 250.— naprej. Vinogradniki pohitite, dokler traja zaloga po znatno znižani ceni. Točna strokovna in solidna postrežba. TREBNJE, Stari trg A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHMIIIINI ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE vam nudi pristna dolenjska in štajerska vina: metliško belo 1 Din 8.- cviček 1 > 10.- rizling 1 > 10.- burgundec sladki 1 > 11.- > rdeči nov 1 » 11.- > beli, star 1 > 12.-aruševec sladki 1 > 5.- žganje: tropinovec 45 % 1 Din 20.-slivovka stara 1 > 24.- hruševec 1 > 28.- brinjevec 1 > 32.- rum fini čajni 1 > 26.- Pri večjem odjemu primeren popust! — Se priporoča »BUFFET« JERAJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38. 1370 Ljubljana, Sv. Petra nasip št 23. Izvrtajo enobarvne In večbarvne Črtne klišeje, enobarvne ln večbarvne antotipije, kombinirane klišeje za navaden tn finejšl papir, klišeje po perorisih, slikah tn risbah, rokopisih tn fotografijah ca razglednice, reklamne slike, vinjete Tvrdka Ignac Repše, LJubljana, Dvorni trg 1 priporoča vsakovrstno pohištvo izdelano iz zajamčeno suhega lesa po najnižjih cenah. Kvalitetna izdelava po lastnih in danih načrtih. Večja množina akulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda l NAJBOLJŠE VIVO KUPITE PRI TVRD KI BRACA LASAN, LJUBLJANA VII ▼ gostilni „DALMACIJA" Nudimo Vam tudi prošek, olivno olje, vinski kis ln razno lastno kuhano žganje. — Cenj. gostom želiva re-sele velikonočne praznike in se priporočava Brača Lasan Trde spalnice po najnižjih cenah iz d e 1 u j e D. LANGOS mizarstvo LJVBLJANA, VVOLFOVA ULICA ST. IZ VIN AKNA IN BUFFET I PRI TROMOSTOVJU CANKARJEVO NABREŽJE 5 nudi prvovrstna dalmatinska vina nove pošiljke iz lastnih vinogradov. Maslinovo olje, prošek, tropinovec ln razno drugo žganje. Se priporoča vsem cenj. gostom in želi vesele praznike I. A. Sunara I VESEL VUZEM želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem P. KOREN, preje šterk, ČRNOMELJ RES JEJ Največjo izbiro blaga za obleke, plašče Itd. ter manufakture sploh, zanesljivo dobre kakovosti in NAJCENEJE Vam priporoča specialna trgovina NOVAK - LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 (prt nunski oerkvi) Naše reklamne cene: stofi za deške in moške obleke Kamgarni za obleke, različni vzorci Modno za damske plašče od Din 33v— > > 98.-— > > 68.— Volneno za obleke Svila različnih vrst OGROMNA IZBERA poz»R! Pohištvo vsakovrstno in kuhinjsko opremo od priproste do najfinejše domače ročne izdelave si nabavite po zelo ugodnih cenah vsled inventurne odprodaje radi pomanjkanja prostorov pri roduktivni zadrugi mizarskih mojstrov r. z. z o. z. POZOR! MARIBOR, Aleksandrova 28 ■PjbHBBI Brezobvezni ogled, prepričajte se! I. Ker se bo v doglednem času nadaljevalo zasipanje onega dela pokopališča pri Sv. Krištofu, ki je odločen za novo cesto, najemnike grobišč ponovno pozivamo, da čimpreje poskrbe za eventuelni prenos ostankov k Sv. Križu in da odstranijo spomenike. II. Uprava pokopališča pri Sv. Križu opozarja p. n. stranke, da pravočasno obnove najemnino za grobe. Prekopalna doba za odrasle je 10 let, za otroke 7 let. PokopaliSki sklad v Ljubljani, dne 27. marca 1934. Oglasi v »Slovenskem Narodu" imajo velik uspeh! Jrejuje: Josip ZupanOC Za »Narodno tlakama« Fran Jcaeitek — Sa opravo In inaeratni del Usta: Utoo ctmatoi — Vat v Ljubljani