Kadri iz industrijske šole
Izkušnje podjetja »14. oktobar« v Kniševcu
Industrijska Sola podjetja »14 Ofctobar« v Kruševcu je zatela delati l&ta 1947. Skladišča v vasi Pafcašnlci so bila preurejena T »palnice, učilnice in delavnice za 200 učencev, kolikor jih je bilo sprejelih ob začetku prvega šol-»lcega leta. V te prostore so montirati tudi potrebne stroje, ki jih k dalo podjetje »14. okto-bar«. I>elovni pogoH so bili T sadetku precej težavni zarad: pomanjkanja stro^ovnih učite-Ijev in vzgojnega osebja, zaradi oddaljenosbi šole od mesta, za-r^di slabe predizobrazbe učen-cev ftd. Razen tega je bila šola V začetku pod upravo podjetja ter je šele kasneje dobila svojo upravo in direktorja, tako, da Ima danes razcn tega tudi svoj Sclskj odbor, Jzpopolnjen z raz-redno  in šolsko  skupnostjo.
Nekaj kasneje je bil internat premeščen v Dom za telesno vz-gojo, učiln.ice 1n delavnice pa eo ostale na vasi do konca prve-ga šolskega leta, ki se je kljub slabim pogojem konfalo t uspe-hom. V naslednjem lolskem leta Je bilo sprejetih 100 novih u-Cencev, tako, da jih je bilo skup-no 300. Naslednja leta so spre-jemali povprei-no po 50 do 70 učeneev.
Ker je spoznalo pomen Solo za izobraževanje kadrov, je pod-Jotje »14. oktobar« namenilo zanjo znatna sredsiva in ji omo-gočilo graditev novih prostorov. Tako se je ob popolnern razu-mevanju kolektiva pačasi reše-valo vprašanje dviga in šolanja delavskega podmladika. Dotlaj So ufenoi delali in se učili na enem kraju, hranili so »e na drugem. spali pa na tretjem kra-
ju in so dnevno prehodili peš po 12 km.
Sola se je čedalje bolj Siriia. Lani so zgradili še eno nad-stropje ins tem popolnoma rešili ta problem. Industi^ijska šola tovame gradbenih strojev »1*. oktobra. jma danes lepe in sv&tle ufrilnice .delavraice, konstrukcil-aki biro, inernait in prostore za kulturno in vzgojno d-elo.
Vse do leta 1952 so v Sol$ sprejemali mladince z osnovno šolo ali analfabeUkimii tečaji, danes pa je pogoj končana o-semletoa šola z opravljenim ni-žjim tečajnim jzpitom. Med de-lom in prakso so spoznali, da učencem ne zadostujc osnovna šola, da bd obvladali program, po katerem postanejo kvalifici-ranj delavci. Razvoj tehnike in industrije zahteva od kvalifl-ciranjh delavcev mnogo več, ka-kor je zahteval včasih. Zaradi solidne predizobrazbe je v zad-njih latih uspeh v šoli mnogo boljši  kakor prej, to  pa  toliko
bolj, ker je elo razvito tudi de-lo, ki rvi neposredno v zveai a Solskimd prednveti. Posebno se 3 precejšnjim uspehom razvija kulturno-umeitniško življenje in vzgojna dejavnost v literarai, dra-msJd, folklorni, glasbeni, ša-hovsfci In drugih sekcijah ter klubih.
DosleJ Je industrijako šolo končalo 564 mladih delavcev. Letos je bilo na zaključnem h-pitu 57 učencev, od katerih jih bodo 35 zaposlili v podjetju »14. oktobar«, drugi pa bodo odšli v podjetja, ki so jih štipendirala. Skupno je bilo letos v vseh raz-redih 185 uiencev, od katerih jih ni imelo slabe ocene 169 ali 91 odstotlkov. Samo en utenec Je ponavljal razred. VsJ učenci 80 prl pralctiinem delu pokazali ze1o dober uspeh.
Industrijdka šola podjetja »14. aktofoar« v Kruševou je zgled dobrega raziunevanja, kako je mogoče vzgajati kadie tudi brez pomoči od drugod ter z naložbo Skromnih stedstev. Blizu 600 skokovnjalkov — to je bilanca, s katero se labko pohvali redko katero podjetje                  M. .Dž.