Tretje dejanje
(lgraližče ostane isto, kafcor v drugeia dejanji.)
PEVI PKIZOK.
Tone («am). (Stopi h hjše ter vijo t rolama). 0 Bog! — Moj dobli Bog! Pomagaj, poraagaj mi, ubozemu otrokn! AJi ga nij Sloveka, ki bi slišal moj jok in moje zdUiovanjo? — Lovro! Lovro! — Tudi li si odšel? 0 jaz ne-srečaež! — Mati ini je umila! Kakor led je mizlo njeno 6elo, ki m je tolikokrat
m
potflo 2a mene; bleda so Djena nsta, ki mi so toliko Upega pripovedoval*; mrtvi sta njeni roki, ki mi sts tolifco dobrega izfcazovali: pdfiilo je njeno blago srci, kat*rc se je t Jjnbezni do mene topilo. D4. mrtva si, preljuba moja matj, oh! mrtta — mrtva si! (Od ialosti m morc daljo goToriti.) Kako sem bil vesel, misleč, da te okrepfam z dobrimi jedili in krepilno pijaCo . . . .! Oh, dobre matere 2daj nemam reč! Da, da, tebi se zdaj dobro godi, ker si t ne-besih 2 mojim očetom, po katprem si toliko ialovala. In jaa ? — Oh jax sem sam, ter nemam nikjer uitogar, ki bi mi mogel nadoinestiti tebe, inojo pre-Ijnbo mater. 0 Bog! nstuili se mene uboge sirote! Daj mi pomot! in to-¦lažbo, tet me kmaJu ?zemi tja gori, kjer so moji preljubi Btariši! (Pade n» lemljo in joka.)
dkugi psizoa
Tone, Minica in Ivanek.
Minica (ugleda?« Toncta o<l daloc n» zomlji lcžati). Kaj jo ncki ubogemu Tonetn, kaj praviS Ivanek ?
T O n 6 (še zinirom na -aemlji lcžW}.    0 Bog! — 0 Bog!
Ivanek. Pov&ii, kaj se ti je zgodila? Povždi! Prineseva tiveselenovice!
Tone.   Oh, moja dobra mafci!
Minica («očutiw).  Tvoja dobra mati? Pa ne,  da bi jej bilo slabejše?
Tone.   Oh, moja dobra mati je — inrtva!
Mitlica (sc ah-esne). Moj Bog!
T o n e.   Jn jaz sem zdaj sirota, od vaeh ljudi zapuSčen, nenmiii —!
Ivanek (mu prekine besndo).  Nijsi ne zaptižGen!
Minie&v Daj, vstani! in poshiSaj veselo novieo, ki ti jo prmeseva! (Tomag&ta niu rst&ti.)
Ivanck. Pridi sim k meni na mojo srcč! Po sed&j si nal Najini stariS poSljejo po tf.
Minica. Najia oie je tvoj strijc, o katerem ei Daraa pripovedoval, da je otlpotoval v daljne tuje kraje. Zdaj se je naselil v tem kraji, ter je imoTit trgovec.
Ivanek. Eea je tak6, kakor ti je Hiai« povedala. Troja slika je raz-Tozlala to uganko. Najin oče uže koraaj iakajo, da to vidijo. In šc nekaj vefi! Tndi troj o č e so pri uas!
Tone (tm oBiiiiel). Kaj? — Moj oče? Jaz da injam oCeta? Kfe! To aij mogole! Ako me imata rada, prosim rajn, pustits me fcnkaj saraega. Svoje mrtve matero ne morera taki5 pustiti. Bila ini je preveč dotna in Iju-beznjiva!  In {e tudi jaz ururjem, proaim, pokopajte me poleg moje inateve.
Miniea (žalostno).   Ti tedaj ne^eš, da bi fel z nania?
Ivanek.   Tvoj oče f,hi! Pri nas je!
T o n e. Ivanek, ne bodi tako predrzen ! — Ne šali ae z mmoj t&ko ne-uamiljeiio. Moj oče so v nebesih, kder je zdaj tudi duSa moje pteflnbe matere. Tam g6ri t nebesih Dajdem cba; a tukaj iia zenilji ne ridim nikoli veiS mo-j«ga očeta.
Minica. Vemj mi, da tvoj oče žiri! In rakaj neiie§ nama verjeti? Hudo ranjeu ju padel i kiTavej bitki; a dober [jrijatelj ga. je pobral in od-
r 60
aesel 2 bojižča.   IVoj oie je potem zopet ozdravel, ler je bil dolgo vjetnik v tnjej aemlji, kder ga so najin oie dobili in reSflo iz sužnostL
iTanek. Dk, da, tvoj ooe žiri in je nže precej časa pri n»s. Zdrai je in Svret, s&mo 2aloat«n je zmirom, ker ne najde svcjih prcljubih. 0 koliko Teselje, ko ugledt s^ojega ljubega sina!
Tone (ju giednju^. Ali naj Teijamem varaa? Sesnica se vama sicer vidi na lien, ali — ali — ai — nž — ne morem-------
Minica (izkec sliko h žeps). Ni, Tzemi to sliko!
Tone (aliko naglo poljubivši). To je slika moje matere. 0 pov^dita mi kdo jo je dal vama ?                                                                                     '
Minica.   Tvoj oiie, ki se je večkrat jokal, gledajoč tc sliko.
Tone (pivde na ioleni). Tedaj je resnica, kar ini pripovedujeta! Moj o5e žiui! 0 Bog, kako sein ti Irvaležen za to veliko milost! Tukaj v k6či mi leži m&ti mrtva, a ondu pri vas živi mojoče. O6e mi tedaj živi — ftujte, m&ti! vstanite! -- oSe živi! — Oh, zam&n! — Mati je mrtva ter oe fiaje t« pre-veselo nOTice!   (Zakrijc si lic« t rokama iu joka.)
Minica (prijcmši g> x* rotoi. Utolaži se, ter ne jokaj! Idi z nama k svojemu očctn. Oče ti je žel naproli. a ktnr sra nu'dya od prevelicega veselja preve5 hitela, nij mogel naju dolmjati.
T 0 n c (kioa«), Moj Bog! kako dober iu usiniljen ei meni airomaku. Cast in h?ala Ti todi na veke!
(Zagrinjalo pade).