i
uničuje in civilno prebivalstivo se mori. Vprašam vas, kam bo vse to peljalo, ako se bo tako nadaljevalo. Ali niso naše žrtve in naša življenja že dovolj velike? Ali hoče srbski narod civilno vojno?
Tako opisuje madjarski list "Pest" govor srbskega premier, ja. Nadalje poročajo madjarski listi, da je bil župan v srbski va-si Ujbidek ustreljen na cesti; napadalci so pobegnili. V isti vasi so usmrtili tri Jude in štiri Srbe radi raketirstva.
Iz Zagreba se poroča, da so se vršili na južnovzhodni hrvaški meji boji celih osem dni, najbr-že proti četašem. Drugo poročilo iz Zagreba pa naznanja, da je 40 rebelov ubilo nekega hrvatskega oficirja zadnji pondeljek v južnozahodni Hrvaški.
Dalje so darovali po $2.00: Družina Martin Kasetlic iz 665 Eddy Rd., Mr. in Mrs. Louis Le-gan 15917 Holmes Ave., Mary Jeršan, 1101 E. 71. St.
Po $1.00 sta pa prispevala John Dane, 15614 Waterloo Rd. in Anton Zallar, 138 E. 171. St.
Danes je bila bolj majhna "bira," toda od strani se nam je šepnilo, naj se pripravimo za večji ček, ki bo priromal danes po pošti. Bomo videli, "če bo res.
Iskrena hvala vsem gori omenjenim dobrim rojakom in rojakinjam. še 26 dni je in takrat bomo že šteli prve glasove in lahko preračunali, kdo bo naš prihodnji župan.
Francozi ne smejo iti v zaklonišča
London. (ONA). — Iz Francije prihajajo vesti, da so nemške oblasti prepovedale francoskemu prebivalstvu v Havrah,
da bi se skrilo v javna zaklonišča, kadar priletijo angleški, bombniki. Naciji so se hoteli maščevati nad Francozi, ker so nedavno radostno pozdravljali angleške avijatičarje, ki so se prikazali nad Havrom.
MORDA STA°BILA PRIVEZANA?
Santa Rosa, Cal. — Sally Hea-ney stara 17 let, je šla oni dan prvič na lov. In kakor imajo novinci vedno največ sreče, jo je imela tudi ona. Z enim strelom je namreč ubila dva srnjaka. Pomerila je na velikega srnjaka in ga zadela v vrat. Krogla je šla sk9zi in zadela ter ubila drugega srnjaka, ki je stal v bližini. Na oddihu
Mr. in Mrs. Lawrence Zupančič iz 6528 Schaefer Ave., se nahajata na Joe Zupančičevi farmi v Thompson, O., za nekaj dni na oddihu. Lovrenc je poznani dolgoletni zastopnik Metropolitan Life Insurance Co. Vsem prijateljem in znancem pošiljata najlepše pozdrave. Delavska federacija za Daya
Clevelandska delavska federacija je na sinočni seji odobrila kandidaturo republikanskega kandidata za župana Arthur H. Day-a. Poleg tega je federacija sklenila, da bo tudi finančno pomagala do njegove izvolitve.
Nemci vsevprek zapirajo Francoze radi kršitve postave glede deljenja živil
Vichy, Fancija, 3. sept. — Nemške oblasti so danes zapirale ljudi po vsej okupirani Franciji hoteč zatreti nepostav-no uporabo živil. Največ aretacij je bilo v Parizu, Lille, Amieson in Nancyju. Obenem so nemške oblasti ukazale francoski vladi, naj postavi patrulje ob železnici, ki naj stražijo proge noč in dan, ker so sabotaže zadnje čase zelo ovirale premikanje nemških vlakov.
Aretacije so sledile, ko so nemške oblasti prišle na sled organizacijam, ki skrivaj prodajajo živila, vsled česar jih primanjkuje na trgih in v prodajalnah. Na belgijski meji so prijeli železniško osobje, ki je imelo pod premogom na loko-mptivi skrite pol tone pšenice, hoteč jo prepeljati iz Francije v Belgijo.
V Parizu so za tri mesece zaprli največjo mlekarno Hauser, ker je ponovno kršila postavno delitev mleka. Ker bi bilo s tem prizadetih več kot 1,000,000 odjemalcev, ki jih je mlekarna zalagala z mlekom, bo nemška vlada vodila to mlekarsko podjetje za tri mesece.
-o-
Ameriška vlada je zaprla zopet štiri nemške vohune
New York, 3. sept. — Ameriška vlada je pridno na 'delu, da zatre nemško špijonažo v tej deželi. Zopet je obtožila štiri vohune, ki so izdajali Nemčiji važne informacije o ameriški armadi in pošiljali fotografije, vzete na raznih krajih ameriškega obrežja.
Trije izmed štirih prijetih so p/.iznali krivdo. To so: 18 letna Lucy Boehmler, 20 letni Hans Pagel in 19 letni Frederick Schlosser. Dekle je prišlo" iz Nemčije v Ameriko leta 1929, Pagel je prišel 1931 in Schlosser je bil rojen v New Yorku.
Vsi trije so priznali, da so pošiljali Nemčiji potom zvez v Španiji in na Portugalskem važne informacije glede ameriške armade ter važne slike in risbe o strategičnih točkah na vzhodnem ameriškem obrežju. Vlada je v juniju prijela 16 nemških vohunov.
-o-
Bi rad "marčal"
Kongresnik Martin L. Sweeney je sinoči govoril ženskam v hotelu Hollenden. Izjavil je, da če bo on izvoljen županom mestu Clevelandu, da bo mestno hišo zaklenil, potem pa pozval vse prebivalstvo, naj mu sledi v Washington, kjer bodo protestirali proti vojni. Na koncu so pa vsi skupaj zapeli Sweeneyevo himno: "Bring Back My Bingo to Me."
Peljal se je, pa ne v avtu
New Britain, Conn. — Policija v tem mestu pripoveduje o nekem svojem kolegu, ki je hotel sodelovati z obrambno industrijo in varčevati z gazolinom.. Rekel je, da ne bo vzel avta in garaže, dokler Do tako akutno pomanjkanje gazolina. Prišla je nedelja in žena je zahtevala, da se peljejo na izprehod. Strogi mož postave je bil ob ženinih solzah brez moči in vdal se je. Vzel je ženo na izprehod, pa ne v domačem avtu, ampak na avtobusu.
-o-__
Grški in srbski četniki združeni proti nacijem
London. (ONA). — Londonski "Sunday Times" poroča h zanesljivih virov, da so se združili grški in srbski četaši v gorah južne Srbije. Prisegli so, da bodo skupno nadaljevali z napadi proti nemškim vojaškim postojankam in uničevali nacijem prometne zveze. Tam. kjer so bile italijanske gar nizi je, so jih že nadomestili z nemškimi, ker si Italijani niso upali vpn. Toda nemški vojaki, ki so bili poslani sem, so ali prestari za aktivno službo, ali pa so še mladi dečaki. Poroča se o več slučajih, kjer so srbski četaši vjeli te nemške "mlade vojake," jih pretepli z leskovkami, potem pa poslali nazaj v nji.h: .taborišča z besedami: "Tecite domov k svojim mamicam!"
Nemci so se maščevali s tem, da so razsuli vse okoliške vasi. Mnogo starih ljudi je zgorelo v požarih in poroča se o celih krdelih otrok, ki tavajo po gozdovih, lačni in prezebli.
-o-
Poljaki ne smejo jesti pri mizi z naciji Zurich. (ONA). — Neki nemški kmet je bil aretiran v vasi Hjo^.ninden, /ker je dovolil, da so delavci iz Poljske jedli prit njegovi mizi. Sodnija je rekla, j da kdor kaže kako simpatijo do Poljakov, se sam izobči iz druž be Nemcev.
Rusi iztrgali nacijem 22 svojih vasi
Japonska stoji te dni pred največjo krizo v njeni zgodovini
< Washington, 3. sept. — Odločilni trenutek na Daljnem vzhodu bo vsak, čas napočil in Japonska bo morala pokažati svoje stališče napram Ameriki in Rusiji. Ameriške ladje, ki vozijo gazolin za letala v Vladivostok, se bližajo japonskim vodam. Ti parniki so neoboroženi in na njih vihrajo ameriške zastave.
Vse napeto Čaka, ali bodo Japonci te parnike ustavili in zaplenili, ali pa jih bodo pustili nemoteno naprej. Od Japonske je zdaj odvisno, če bo mir ali vojna na Daljnem vzhodu. Japonska je takoj, ko so ti parniki odpluli iz Amerike proti ruskemu pristanišču Vladivosto-ku izjavila, da kot zaveznica osišča, ne bo pustila olja in gazolina v Rusijo. Japonski premier Konoye je sani izjavil, da se bliža deželi najbolj kritičen trenutek v zgodovini. To je razumljivo, ker ako bo zaplenila ameriško olje, se bo zamerila Ameriki, ako ga ne bo, se bo zamerila Hitlerju.
Iz Moskve prihaja poročilo, da je ruska armada ustavila nemško prodiranje proti Moskvi in Lenigradu v silni protiofenzivi.
Ruska armada je ob istem času napravila dve protiofenzivi na nacije in sicer na fronti pred Moskvo in pred Leningradom. Na obeh frontah so Rusi vrgli Nemce nazaj. Pred Moskvo so zagnali Rusi Nemce 30 milj nazaj v zadnjih desetih dneh in jim iztrgali 22 svojih vasi. Pri tem so Rusi uničili eno pelo nemškb divizijo elitnih čet, takozvanh črnosrajčnikov. Pred Lenngradom so pa Rusi pognali Nemce tri milje nazaj.
Nemško vrhovno poveljstvo ne
Važna seja
Vse zastopnike Kluba društve kot tudi posamezne člane se opozarja na važno sejo 8. septembra v Slovenskem društvenem domu. Na dnevnem redu bo veliko važnih zadev, katere je treba urediti. Tudi direktorij naj se udeleži te seje, katere začetek bo ob 7:30 zvečer.
Zadušnica
V petek ob osmih bo darovana sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojno Marijo Zaviršek ob priliki četrte obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Nemško poveljstvo noče poročati o svojih izgubah
London. (ONA). :— Angleški
časopis "People" poroča, da je nemški narod silno razjarjen, ker je nemško vrhovno poveljstvo naznanilo, da ne bo poročalo število padlih vojakov na ruski fronti pred koncem vojne.
Da pa nemške izgube na vzhodni fronti niso majhne, dokazuje dejstvo, da jetvojaštvo rekviri-ralo vsa javna poslopja in vse hiše, ki imajo več kot 14 sob, kamor devajo ranjence. Toda bolj opasno ranjene vojake pa pošiljajo v Italijo, Francijo in na Norveško.
Da se Nemčija pripravlja za čez zimo na ruski fronti tudi dokazuje to, da je vlada pobrala vse smučke po deželi ter pobrala po lekarnah vsa mazila proti ozeblinam.
poroča nobenih podrobnostih s fronte, kar znači, da jih Rusi dobro pestijo. Nemci so včeraj trdili, da so samo 20 milj še od Leningrada. Da bi Nemci kaj posebno napredovali proti Moskvi, pa ne javljajo ter so še vedno v okolici Smolenska.
Maršal Vorošilov je prišel osebno k svojim četam in je vodil naskok na Nemce pred Leningradom. To je najbrže vlilo ruskim vojakom novega poguma, da so s podvojeno silo padli po pacijih in jim zabranili obkoliti mesto Krasnogvardejsk, ki leži 20 milj od Leningrada. Vorošilov je dospel na fronto ponoči, izdelal načrt za napad in zjutraj je izvedel naskok na Nemce ter jih pognal nazaj.
Na spodnjem teku Dnjepra Rusi neprestano vsipljejo topovski ogenj na zahodni breg, da Nemci ne .morejo blizu, da bi si napravili mostove za prehod. Odesa, kateri so romunske čete presekale dobavo pitne vode, se še vedno drži.
"Lausche for Mayor"
V petek večer se vrši seja "Lausche for Mayor" kluba v SDD na Prince Ave. Do volitev bo seja vsak petek večer v istem prostoru in istem času. Opozarja se člane in članice, da vrnejo tajniku denar za prodane listke in proste prispevke, da se jih bo izročilo v glavni kampanjski stan. Zadnjič se je pomotoma izpustilo ime Mrs. Milke Silbit-zer, ki je zapisnikarica tega kluba.
Ples v počast kandidatu Franku Lauschetu
Kozmopolitska dejnokratska liga namerava prirediti v SND na St. Clair ju sijajen ples v počast Frank J. Lauschetu in sicer v petek večer 19. septembra. Člani te lige, v kateri so vse narodnosti v Clevelandu, so na delu, da pripeljejo takrat udeležence iz vseh krajev mesta, da se bodo v rojstnem okraju sodnika Lauscheta sestali in se spoznali ž njim, ki bo naš bodoči župan.
Vstopnica bo samo 35c in dobite jih lahko tudi v našem uradu. Za ples bo igral popularni orkester Hornyak. Za najbolj; ša okrepčila bo preskrbljeno in fina domača zabava je garantirana vsakemu. Torej ne pozabite na petek 19. septembra in pridite v SND.
Ameriška vlada pomaga pri državljanstvu
Washington, D. C. — Ameriška vlada je določila vsoto $20,-000,000, s katero se bo ustanovilo tečaje za pouk v ameriškem državljanstvu. Več kot 1,750,-000 nedržavljanom bo s temi tečaji pomagano, da bodo postali ameriški državljani.
' Program bo pod vdostvom novo ustanovljene organizacije pod načelstvom dr. Williama Fletcher Russella s Kolumbia univerze z sodelovanjem justičnega oddelka vlade, WPA in federalnega urada za izobrazbo.
Nov program bo dal pouk o
ameriškem državljanstvu najmanj 1,000,000 nedržavljanom od 5,000,000 tujezemcev, ki so se lansko leto registrirali kot ne-državljani in od katerih jih je 1,750,000 že zaprosilo za državljanstvo.
Včeraj in danes se vrši v Washingtonu konferenca 130 prominentnih vzgojiteljev, WPA uradnikov in direktorjev nasel-niškega urada. Sestali so se v Beli hiši na povabilo Mrs. Roosevelt, ki bo naznanila započetek tega državljanskega programa po radiju.
V vsaki državi Unije bodo ustanovljene posebne organizacije, katere bodo apelirale na ci-vične in patriotične organizacije naj ustanove tečaje za pouk v državljanstvu, h katerim se bo povabilo nedržavljane.
Kje in kako se bodo vršili ti tečaji bo razvidno iz časopisov (tudi v Ameriški Domovini bo to objavljeno), ki bodo .dobili tozadevne informacije iz Wash-ingtona. Organizacija je prepričana, da se bo dalo pouk lahko vsakemu, ki ga bo hotel in ki bi rad postal ameriški državljan.
V senatu se je začel boj proti novim davkom
Washington, 3. sept. — Senator La Foljette, progresivec iz Wisconsina, je danes apeliral na senatno zbornico, naj ne sprejme davčne mere, kot jo je predložil senatni davčni odsek. "To je zahrbten napad na davkoplačevalce," je rekel senator, ki je svetoval, naj bi se sprejela taka davčna mera, da jo bodo mogli ljudje plačati.
Novi davki, kot jih je odobril senatni odsek, bi znašali $3,679,-000,000 letno, ali za $463,000,-000 več, kot jih je pa sprejela poslanska zbornica.
Senatni odsek je znižal vsoto, kj je prosta davke za oženjene, od $2,000 na $1,500, za samce pa od $800, na $750. To bi zvišalo število davkoplačevalcev za 2,256,000.
La Follette je označil to davčno mero, da bo skubla gos, ki najmanj vpije, to je, da bodo primeroma oni z malim zaslužkom več plačali, kot pa korpo-racije, ki bodo delale denar pri vojnih naročilih. Debata se bo nadaljevala.
V Nemčiji je nastalo veliko pomanjkanje delavcev
Kralj bo govoril
V soboto popoldne od 2 do 2:30 (EDST) bo govoril po radiju ameriškemu narodu jugoslovanski kralj Peter iz Londona, kjer se nahaja v ubežništvu. Več ameriških governerjev proglasilo soboto 6. septembra za "jugoslovanski dan svobode" in v mnogih ameriških mestih bodo prirejene slavnostne pojedine ob tej priliki.
Brezposelnost grozi
Delavske unije napovedujejo, da bo v Clevelandu izgubilo delo 4,000 oseb, ki so zaposlene v avtni industriji. .To je vsled tega, ker je vlad«i ukazala za 25 odstotkov manjšo produkcijo avtov. Najbolj bo prizadeta Fisher Body.
Manjši proračun
Euclidska mestna zbornica je odobrila proračun za leto 1942 in sicer v vsoti $288,200, kar je za $8,100 manj kot je znašal proračun za letos.
Bern, Svida. (ONA). — V nemški industriji se fje začelo kazati resno pomanjkanje delavcev. Nemci so mislili, da bodo rekrutirali dovolj delavcev iz Francije in Belgije, toda vsa sladka vabila niso nič pomagala. Nemška vlada si je začasno pomagala s tem, da je ukazala vsem dekletom, ki pohajajo v višje šole, da morajo delati najmanj tri mesece v industriji.
Zdaj so nemški agentje na agitaciji tudi v Švici, kjer bi radi dobili vsaj 10,000 delavcev za nemško industrijo. Stroje, ki so jih Nemci pobrali po Franciji po okupaciji in jih prepeljali na Nemško, zdaj zopet pošiljajo nazaj v Francijo v upftnju, da bodo francoski delavci v domačih tovarnah pripravljeni delati za Nemčijo.
Nemčija je hotela dobiti v Franciji in Belgiji najmanj 250,000 delavcev, toda oglasilo se jih je komaj 25,000, pa še ti niso strokovno naobraženi.
■ --o-
Dež jih je pregnal
Sinočna slikovna predstava na prostorijt pri sv. Vidu se ni mogla vršiti na prostem radi dežja. Nadaljevala se je v šolskem avditoriju s polnim programom. Ljudem se je zelo dopadla slika "Triglavske strmine." Mr. Grdf-na tudi naznanja, da se nocoj ne bo vršila slikovna predstava v Collinwoodu.
Politična seja
V Turkovi dvorani se vrši nocoj seja "Lausche for Mayor Committee" iz 32. varde. Dobro so došli tudi člani sličnih odborov iz drugih vard.
IIL,, '	■_AMERICAN HOME__da«^ ________
CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 4, 1941	LETO XLIV. — VOL. XLIV.
I«
1 teče v potokih po Jugoslaviji
^ski predsednik Nedič je svaril narod po radiju, da bo nastala civilna vojna
1 tjst- 2. sept. - "Potoki iijt. Jugoslaviji in na-
stv0gr°Ze' bodo uničile
^skega naroda in nje-
INnV 36 govoril ministrski Iti y Nedič, bivši jugoslo-
pii I pred*1' minister-' ki Je se"
a v]it|() nekaj dnevi novo srb-
j- 2 odobren jem nemške jp \
t po govoril v pondeljek arjalradiju iz Belgrada in ivii '	P°l°žaj že sli-
kj J v°ini, v kateri si bo-« ft)ija Upali SV°J lastni grob. P Host Je izgubila svojo ne-
£ iralj J aprilu (ko so naci.ii
e\ setia u.g°slavijo) in če se
a<Jalje31 zložini in razdeja-„ ljf,n „ Vafa> bo srbski narod % ^ ' je govoril Nedič. ke 'Se bori proti bratu.
"5 C, lke' hiše ^ £°zd°-
'p ga> Javne naprave se
i
J ka AT	-
,163	Mary Lušin iz[
>'; ' Ceste je prinesla vče.
* w «Larjev in p°vedaia'
$ l ,75-00 podružnica št.
5 10ria USchetovo kampa-
'■( diist m pa njen soprog ; Pa dva dolarja.
5 a' Joseph Jakic iz
j'0 j • sta prispevala
i '^iiiw nam je pove"
pef	0 Ponosna, ker bo
ff . Sche naš clevelandski 'id >spodSamo zato, ker bo do-
Ž ! iT' amPak tudi zato>
11 ta?en nekda".ii sošolec a 0 visoko. S France-it* izpred dolgimi leti 1 sv p šolske klopi v far.
ive*	__n_
lep", '	- -
| lsPevki za Lauschetovo kampanjo
SsL: .--0
^iiJj- govci obso"
r*<*i sabotaže
VhHCa' (ONA). —Ra. 'ftiftoai>este naznanja, da SC r°munskih trgov-y , radi ekonomske trJ^iju je bilo obso-M K Ir	na skupno
ll&iisi] Jitl te bilo obsoje-JNob0 del° in 154 na de-v 'ejev V skuPni vsoti 1,-
IgiSTv
^ 28 Walter Kozlov-
^ah! ' ne more £°vori-%er.a rokama. Pa je S, (j^ipovedoval s tali V,,36 sunil z roko v 3e v bolnšinico, i prerezano žilo.
SvSo^L
Nv^^tevponde-Nov Atenci 100 nem-?v-	temi več avi-
^o£jlmjedalsvoj
N^jj °v> toda ni ž nji-
0	h v. n°bene besede.
————
ZaPoslitev
h	trgovska zbor-
,	a te v 100 lo-
<v i 46 osi anes zaposle-
'	je naJ'viš"
1	Sm 20 letih-
l ^ \ .°<%anu, 15617 *	VeHka razpro-
1KS lih pečeh in
M	KU'Pite sedaj,
ne Poskočile!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
0117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
BESEDA IZ NARODA
t
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
/5a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.<X. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c	._
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year D. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year
Single copies, 3c	_
Entered as second-class matter January 5th, 1900. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.____
*83	No. 206
Thur., Sept. 4, 1941
Medeni tedni v Ameriki se bližajo koncu
West Park vas vabi
Obrambna produkcija bo dosegla v Zed. državah kmalu točko, kjer bo to začelo čutiti tudi civilno prebivalstvo in potem bomo videli, kako se bo obnašal ameriški narod, ki zdaj javno kaže svojo apatijo proti vojni.
Dozdaj je bila produkcija za obrambo in za pomoč onim državam, ki se ustavljajo osišču, na zelo malem nivoju, kar se tiče dejstva, da bi to čutilo tudi civilno prebivalstvo. V prvih petnajstih mesecih obrambne industrije, ki se je pričela v maju 1940, je bila večina le nekakšna priprava za glavno delo, ki ima slediti.
Tekom prvega leta obrambne produkcije so Amerikan-ci kupili za 40 odstotkov več avtomobilov, 35 odstotkov več električnih ledenic, 20 odstotkov več električnih čistilcev, 20 odstotkov več radijev, 50 odstotkov več električnih peči in 50 odstotkov več pohištva, kot v letu poprej. Zaposlitev se je sunkoma višala, mezda delavcem boljšala in nakupovalna moč odjemalcev je vidoma naraščala. Tovarnarji, trgovci na debelo in drobno so dobivali naročila, o katerih se jim tekom zadnjih deset "suhih let" niti sanjalo ni.
Toda zdaj se bližajo ti "medeni tedni" svojemu koncu, kot napovedujejo uradniki, ki vodijo obrambno industrijo. Časi za žrtve, o katerih je ameriški narod sicer slišal, toda jih ni okusil še, so okrog vogala.
Prvi jasen dokaz temu bo, da bo več tovaren zaprlo vrata in sicer bodo to one tovarne, ki izdelujejo zdaj večinoma potrebščine za civilno prebivalstvo. Zaprle bodo radi tega, ker jim bo primanjkovalo materiala, zlasti kovin, kav-čuga in kemikalij, kar bo vzela obrambna industrija, ker vlada zahteva, da gre ta material v prvi vrsti za obrambno industrijo.
Sprva bodo te tovarne semintje po deželi in narod bo to občutil zlasti v mestih, kjer je le ene vrsta industrije. Čutila se bo brezposelnost, najprej med tovarniškimi delavci in potem med prodajalci. Uradniki obrambne industrije prerokujejo, da ta brezposelnost ne bo trajala več kot štiri do pet mesečev, kar je dovolj dolgo, da bo dežela ekonomsko precej občutno prizadeta.
V takih razmerah pričakuje vlada začasne delavske nemire, propagando za stavke in višje mezde ter zaprte delavnice, ker si bo hotelo delavstvo zasigurati izboljšave, ki jih je dozdaj doseglo. Predsednik Roosevelt dela že na načrtih, da se preskrbi denar za delavce preko te začasne depresije.
Toda bolj kot tega se vlada boji publike, ki ne bo mogla dobiti potrebščin niti za denar. Toda vlada upa, da se bo pokazalo pomanjkanje najprej v onem blagu, ki za vsakdanje življenje ni neobhodno potrebno. Kar se tiče živil, vlada upa, da ne bo pomanjkanja.
Kolikor se more soditi sedaj se bo pokazalo prvo pomanjkanje v potrebščinah, ki sestojajo iz kovin, kot v avtomobilih, ledenicah, pralnikih, radijih, monterskih potrebščinah za hiše in podobno. V prihodnjih par mesecih bo vlada ; izdelavo treh produktov zmanjšala in publika se jim bo morala odreči, rada ali nerada. Vlada zaenkrat ne vidi nobenega pomanjkanja v gradbenem materialu, kot v opeki in cementu, toda ni pa gotova glede lesa.
Vladni ekonomist McConnell riše bodoči položaj sledeče: "Lahko imamo nekaj topov in kolikor hočemo sirovega masla; ali imamo dosti topov in le nekaj sirovega masla; toda imeti ne moremo vse topove in vsega sirovega masla istočasno."
Zato je zdaj ležeče na vladi, da si pridobi narod in ga priuči na prostovoljne žrtve, da bomo na sebi čutili, da smo v vojni, če že ne direktno pa indirektno. Med narodom se sliši godrnanje, da vlada v Washingtonu ni bila niti v preteklosti, in sedaj ni popolnoma odkrita s publiko. Nekateri pravijo: "Brez skrbi nam zaupajte vse, saj znamo vzeti in prenesti!"
Roosevelt je postavil odbor sedmih mož, ki naj skrbe za to, da dobe industrije, ki izdelujejo obrambne predmete, prednost. To se pravi, da dobe te industrije material v prvi vrsti in šele potem one industrije, ki izdelujejo potrebščine za civilno prebivalstvo. Zelo važno bo, kako bo ta odbor to vodil, da bo dobila obrambna industrija dovolj materiala, a da ga ne bo niti za civilne potrebščine akutno primanjkovalo, da se narod ne razjari.
Predsednik Roosevelt je že davno videl, da bo do tega prišlo in je o tem tudi svaril ponovno, toda brez posebnega uspeha. Roosevelt je že davno govoril narodu, da bo treba žrtev, če hočemo zaveznikom pomagati dejansko in ne samo z besedami. Toda treba je b^o in bo bolj drastičnih odredb, drugače ne bomo nikamor prišli.
Gčividno si je Roosevelt izbral tako pot, da bo narod počasi navadil na žrtve, ne pa da bi kar naenkrat pograbil ves material in ga vtaknil v obrambno industrijo. Roosevelt se zaveda, da je treba istočasno nadaljevati z obrambno industrijo, obenem pa mora biti narod oblečen in nasičen ter v. stanu plačati davke, s katerimi se bo izvedel obrambni program.
Vlada bo skušala zainteresirati publiko v nakupovanje
nadomestil, da ne bo čutila pomanjkanje potrebščin, ki jih ----—	. ———-
je bila dozdaj navajena. Koncem konca pa to ne bo tako imeli srajco na sebi, posebno še, če bomo premislili, da gre težko, ker ti časi tudi ne bodo večno in nekaj mesecev ali ma- za biti ali ne biti demokracijam in za boljšo bodočnost vseh pari let, bomo že potrpeli, če ne bomo lačni in dokler bomo narodov.
V nedeljo, 7. septembra, priredijo članice Gospodinjskega kluba narodnega doma na West Parku velik piknik in to bo res nekaj posebnega, da kaj podobnega še ni bilo v West Parku.
Piknik se vrši na prostorih Slovenskega narodnega doma v West Parku in čisti preostanek je namenjen za zidavo novega doma. Kako potrebni smo Westparčani novih prostorov to vsak ve. Novega doma potrebujemo ta stari in še bolj pa ga potrebujemo za našo mladino, da jo na ta način obdržimo pri sebi in če že misli potrošiti kakšen cent, naj ga raje potroši v svojem narodnem hramu, kar bo v našo splošno korist. Zato pa so nam v prvi vrsti potrebni prostori, da se bo mladina imela kam shajati k zabavam in sestankom namesto, da bi hodila k tujcem. Vsak pa ve, da sedanji naši prostori nikakor ne odgovarjajo današnjim časom in potrebam.
Iz tega vzroka vas prav prijazno vabimo, vse cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da nas posetite na našem pikniku v velikem številu in nam tako pomagate do moralnega in gmotnega uspeha. Pomnite, da potrebujemo vaše gmotne pomoči, ki nam bo. omogočila in nam dala korajže, da bomo lahko začeli z delom. Pravijo, da če voz enkrat poženeš v tek, da potem tudi teče in ravno tako pa je tudi pri nas z novim narodnim domom in naše upanje je, da se bodo te naše želje tudi kaj kmalu uresničile.
Članice Gospodinjskega kluba vam bodo prav dobro postregle z vsemi dobrotami tega sveta. Možaki pa bodo spekli lepega, debelega in mladega prašička. Rečeni Vam, da bo to pečenka prve vrste. Poleg tega pa bo tudi dovolj pečenega krompirja in kislega zelja in to bo jed kakršno znajo pripravit samo naše slovenske žene in dekleta. Seveda poleg tega pa bo dovolj še drugih okusnih jedil, katere pa boste lahko zalili s pristno kapljico, ki vam jo bodo natočil prav od zida.
Poleg vseh teh dobrot pa bo tudi vsepolno razne zabave za stare in mlade. Oddane pa bodo tudi lepe nagrade in bo prav gotovo vsak kaj odnesel domov.
Torej ne pozabite v nedeljo priti v West Park na prostore Slovenskega narodnega doma na zapadni 130. cesti in ob priliki vam bomo radevolje povrnili vašo naklonjenost. Prosimo vas tudi še vse tiste, ki še niste kupili delnic za novi narodni dom v West Parku, da sežete po njih in s tem boste izvršili svojo narodno dolžnost in vaš denar bo tudi najbolj varno naložen.
Kličemo vam vsem skupaj na veselo svidenje v nedeljo, 7. septembra v West Parku. Z narodnim pozdravom,
Ančka Pelčič.
Collinwoodski drobiž
Politika:
V Collinwoodski naselbini vlada veliko zanimanje za izvolitev Frank Lauscheta za župana mesta Cleveland. Prešnja le-
nasproten element šteje malo.
Kandidatov za mestno zbor nico imamo mnogo in med nji mi tri Slovence. Ti so letos v agitaciji pripuščeni samim sebi in med njimi ni tiste žilavosti, katero smo opažali prejšnja leta. Mogoče bo njih kampanja pred volitvami postala bolj živa in zanimiva. Regularni in Slovenski demokratski klub v 32. vardi sta sklenila, da bosta do primarnih volitev zainteresirana samo v izvolitev Frank Lauscheta za župana. Zdi se mi, da je ta korak v očigled mnogih kandidatov v vardno mestno zastopstvo pravilen in pošten. Karkoli bi se tozadevno storilo bi gotovo nakopalo sovraštvo med demokrati, kar bi škodovalo izvolitvi županskega kandidata. Kandidatje v mestno zastopstvo naj si v prvi vrsti' sami pomagajo in kadar bodo primarne volitve končane in oni, ki bo dobil največ glasov, ga bo stranka in organizacija podprla.
Gradbena dela pri Slovenskemu domu na Holmes Ave.
Zidarji so že dovršili svoj posel in sedaj pridejo na vrsto mizarji in druge stroke rokodelci, da završe notranja dela. Ogre-jevalni sistem bo popolnoma renoviran, radiatorji v dvoranah bodo izginili in mesto njih bo zračna gorkota prihajala od koncev dvoran potom ogreje-valnih zračnikov. Zgornja dvorana se bo ponašala z veliko pivnico in drugimi ugodnosti. Spodnja dvorana bo dobila, tudi točilnico in več drugih ugodnosti. Spodnji klubovi prostori bodo moderno urejeni z najin o d e r n e j.š o razsvetljavo Sprednja bara bo dolga 36 in zadnja pa 32 čevljev. Zid krog in krog v klubovih prostorih bo obit 5 čevljev visoko z trdim lesom. Hladilniki za pivo bodo1 najmodernejšega izdelka in prikrojeni tako, da bo lahko hitra in točna postrežba. V klubovih prostorih bo lahko nameščenih dvajset ali več miz in še bo dovolj prostora za pa-sante in one, ki vrjamejo, da je pri bari najboljša postrežba in pijača.
Gradbenik Jos. Demshar je obljubil, da bo vse gotovo v teku treh tednov. Bo li to res, ne vemo. Moralo bi biti.
Direktorij je prvotno mislil, da bo zgradba stala ravno tre-tino manj, kakor se je sedaj pokazalo. Seveda, če bo vse drugo novo, naj bo pa še pohištvo in oprema. Res je, da se bi dalo marsikaj porabiti, ampak vprašanje je, kako bi izgledalo v točilnici in kakšem vtis bi napra vilo na goste, če bi bila vsaka miza in vsak stol drugačen in poleg pa zastarela bara in hladilni sistem za pivo. Če že ima fant novo obleko naj poleg nje ima tudi nov klobuk in čevlje, da bo konpleten.
Žene pri Ženskemu klubu se trudijo, da bodo opremile stpo-sodo tri kuhinje, katere bo poslej poslopje imelo. Vrle žene so v to svrho nabrale veliko prostovoljnih doneskov in reči se mora, da kadar ženske popri-mejo, puste možke zadaj.
Direktorij Slovenskega doma se dobro zaveda, da bo prihodnjih par let bolj trdo hodilo. Potreba bo dobrega in skrbnega gospodarstva. Vsak cent bo po-
se narodne stavbe. Ljudje pri vodstvu se lahko zamenjajo ali z drugimi nadomestijo, toda narodnih domov se ne da samo z besedo postaviti, nasprotno se jih pa lahko z slabo besedo z lahkoto podere in uniči. Kdo ima od tega dobiček? Naselbina in društva ne, posameznik pa še manj. Kdor hujska proti narodnim domovom, vedite, da tisti je razdirač in uničevalec našega skupnega narodnega življenja. Bodimo si odkriti prijatelji in iskreni sodelavci v skupni narodni misli. Sloga ja-či, nesloga tlači.
J. Penko —-o-
Oglejmo si Radeče in okolico
Dolenjske Radeče ^195 m, 1,-300 prebilavcev) so na desnem bregu Save ob izlivu Sopote, kjer se savska dolina nekoliko razširi, in so zvezane po 84 m dolgem in skoraj 6 m širokem
Osti'ovrhar zlat prstan od kralja pritlikavcev v dar in sicer pod pogojem, da mu pomaga v boju z drugim kraljem pritlikavcev. Ko je njegova žena izvedela o sestanku s pritlikavcem, je pregovorila svojega moža, da ni šel^na pomoč pritlikavcu. Nekega dne so Ostrovr-harju zopet pokaže pritlikavec, mu očita nezvestobo in mu prerokuje nesrečo v ljubezni, prijateljstvu in vojski. Od tega časa dalje je bil Ostrovrhar žalosten, naveličal se je življenja, šel v vojsko in bil ubit v bitki pri Grebinju na Koroškem leta 1293.)
Leta 1336 sta avstrijska vojvoda Albreht in Oton podarila Frideriku Žovneškemu, poznejšemu celjskemu grofu, poleg Laškega in Zidanega mostu tudi Radeški Stari grad. Celjski grofje so gospodovali na gradu do leta 1456. Razvaline romantičnega gradu so še danes vidne na razglednem pobočju nad mestom. Pod Starim
ta se je vse preveč posvečalo pažnjo na izvolitev mestnih zastopnikov medtem, ko so bili republikanci bolj pametni in pazili na mestno hišo, da jo ob-drže v svojih rokah.
Frank Lausche for Mayor Club je živo na delu, da pridobi kandidatu čimveč glasov. Zdi se mi, da v 32. vardi še nikoli ni bilo tako složnega političnega sodelovanja kakor je letos. Sicer ni vse sto odstotno toda
treba v dobro obrniti ter se iz ogibati izrednih stroškov. Ce se "bodo društva, delničarji in prijatelji narodnega gibanja po služevali postrežbe pri narodni korporaciji, ni nikakega strahu, da ne bi skozi najhujše z lahkoto prerinili. Skupnost, sloga, sporazum in ko-operacija naselbine nam je potrebna, pa se bo vse gladko izšlo. Neumestno je radi osebnosti ali mogoče radi malih pomislekov izogibati
železnem mostu z istoimensko postajo, ki je na nasprotnem bregu pod navpično steno Brusa. (Brus ima baje ime po naslednjem dogodku. Ko so se nekoč Radečam približali Turki, so vsi moški žbežali v hribe in se tam poskrili. Ko so pa Turki odšli, so se tudi možje vrnili domov. Pripovedovali so potem svojim ženam, da so šli sablje brusit na pečino in da jim je prav žal, da so odšli Turki, katerim bi pošteno posvetili s svojimi nabrušenimi sabljami.)
Skozi mesto pelje banovin-ska savska cesta iz Zidanega mostu v Krško. Radeče imajo avtobusno zvezo z 2.5 km oddaljeni^ Zidanim mostom Iz Radeč se vije tudi cesta na za-pad proti Litiji in na jug v St. Janž.'
Radeče imajo precej znamenito zgodovino. Kraj je bil obljuden že v prazgodovinski dobi, kar pričajo številne prazgodovinske gomile na hribu pod mestom iz mla jše kamene dobe in kosti jamskega medveda, koščeno orodje ter kamenitna ar-tefakta, kar vse je 1. 1934 našel profesor Brodar v votlini pri Njivicah zahodno od Radeč. Številne so tudi rimske izkopanine, kakor oltarji vodnih božanstev Neptuna in Savusa (Sava), rimski denar itd. Že v rimskih časih je bilo v Radečah ali na nasprotnem bregu (Ver-rek) važno savsko pristanišče za trgovino iz Italije v Panoni-jo (pokrajino vzhodno od Ljubljane). Tu je bila rimska postaja (34. mansio) ob cesti Ne-viodunum (Drnovo pri Leskov-cu) — Celeia (Celje).
V viharnih časih srednjega veka so mogočni plemiči zidali svoje gradove večinoma na strmih hribovih in bregovih. Radeški Stari grad je zgradila okoli leta 1000 ena izmed panog Svi-ben^kih grofov, ki so se odtlej imenovali Radeški gospodje. Svibenski ali Otetrovrharji so bili poleg Turjačanov (Auer-spergov) najstarejši kranjski plemiči. Njih prvotna lastnina je bil starodavni Svibenski grad (Schaerfenberg), ki se je dvigal na silno strmi in visoki pečini. Svibenski grad je baje zgradil frankovski grof Arnulf Svibenski 1. 928. Sledil mu je najstarejši sin Oton kot gospodar gradu na Svibnem, drugi sin Ortolf je zgradil grad Oj-stri vrh ob izlivu Ljubljanice v Savo, tretji sin Arnulf pa Zeb-niški grad pri Radečah. Ena panoga Svibenskih je ustanovila tudi Planinski grad (Planina pri Sevnici) in se nazvala poslej po tem gradu ter bila v sorodstvu s sv. Emo. Pod rade-škim Starim gradom so se že zgodaj naselili ljudje in tako je nastal trg,, ki se leta 1206 pi;-vič imenuje v zgodovini. Izmed Ostrovrharjev je ppsebno znan Viljem Ostrovrhar, ki je končal svoje življenje pri Grebinju na Koroškem leta 1293 v bitki Korošcev in Goričanov z grofom Ulrikom Vovbrškim. (Pravljica pripoveduje, da je dobil Viljem
gradom so zgradili nov grad, ki so ga Habsburžani kot fevd dajali raznim rodbinam v zakup. Grad je še danes ohranjen in je last rodbine Trinkove. V njem je bil nekoč sedež deželnega so: dišča.
V bližini župne cerkve stoji gradič Turn. Na oglu gradiča je grb Gutmannsthala, prejšnjega lastnika gradov Dvora in Hotemeža pri Radečah. Gradič Turn uporabljajo danes za hiralnico.
Leta 1385 je bil ustanovljen vikariat, leta 1618 pa samostojna župnija. Stara gotska žup-na cerkev sv. Petra je bila zgrajena najbrž v 15. stoletju. Leta 1910 je bila popolnom prenovljena. Glavni oltar je posvečen sv. Petru, levi stranski oltar Presvetemu Srcu Jezusovemu, desni stranski oltar sv. Jožefu. Zraven oltarja sv. Jožefa je kapelica Brezmadežnega spočetja device Marije. V župni cerkvi se nahajajo tudi krasne nove orgle. V stenah župne cerkve so vzidani trije votivni rimski kamni, od katerih je bil eden posvečen krajevnemu zaščitniku božanstvu Trojan (Atrans), drugi pa bogu Save (Savus).
Leta 1862 je bila zgrajena železniška proga Zidani most-Zagreb-Sisak. Do tega leta so blago (sadje, vino, žito, drva, deske, -železo, apno) po Savi prevažali večinoma po splavih in ladjah. Tedaj je bil ob Savi kaj živahen promet. V Radečah so nalagali na ladje železno rudo, ki so jo kopali v svibenski in radeški okolici. V Radečah je bil tudi rudarski urad. Sedaj prevažajo po Savi večinoma les in sadje.
V	Jugoslaviji so Radeče lepo napredvale in 25. avgusta 1925 so bile povzdignjene v mesto. Za gospodarski razvoj Radeč je velikega pomena lesna in papirna industrija, ki sega daleč nazaj v 19. stoletje. Velika papir niča Brata Piatnik v Njivicah pod Žebnikom izdeluje predvsem peVgamentni in kartni pa-pir. • Prijazno mesto ima zavarovano lego, ugodno podnebje in romantično okolico ter je pripravno za letovišče.
V	neposredni bližini Radeč se vije romantična savska dolina s Savo, ki nosi po vsakem več' jem deževju od zgodnje pomla-di do pozne jeseni splave z ut rjenimi spiavarji. Kaj lep je pogled z radeškega mostu, ka dar se vrstijo ob lepem vreme nu splav za splavom, kakor bi jih ne bilo konca.
Pri Zidanem mostu (197 m) se konča slikovita Savinjska dolina, tam so čez Savinjo izpeljani trije mostovi, in sicer ka-meniti most za osebni in tovorni promet (iz leta 1825-1826) in dva železniška moštva (iz leta 1849 in leta 1931). (Zidani most je dobil ime po kamnitem mostu, ki ga je dal zgraditi ba-benberški vojvoda Leopold VI. okoli leta 1222. Ta most je dal , podreti leta 1442 cesar Fride-
rik III. v boju s Celja'11!
Nadaljnje izletišče je Sopote, ob tej dolini 10® nik s cerkvijo
Žalostne;!
božje (477 m — 1 uro)1 no (580 m) s krasno 1« zgrajeno gotsko cerkvi razvalinami starega g1'3 m — 2 uri). Nad dol»w te kraljuje na seven11, Kum <1219 m — 3 i" J s cerkvijo sv. Jošta ® ter planinsko kočo južni strani pa Jatna S Kuma, najvišje lenjskem, in z iLsce y 4 lire) onkraj Save je? sen razgled preko P® j spada med najlepše * venije. (Dr--o—
Sto kokoši za en«1
O Kitajcih trdijo da so vsejedci. To ^ ma res. Na sir se še vedno ni mogel Prl j znati pa je treba, kita j ska kuhinja h drugod popolnoma jedi.	j
V letih pomanjKfJ psov na Kitajskem de, ker jih tam j® , j kakor mačke, miši i'1 ^ živali. A med tem 1 zadovolji z vsakim Ps jj 1 gatin spravi le na P^j j
-	da neki prav PoS ji i tudi le tedaj, če so«, * čas na poseben n® j,
-	Posebni sladokusci J ki jih krmijo v ni1 «1
1 pod njihovim nadz° * .
Enako s podga»*J mi. Revež se zadoV0^ teh živali, bogatin Je
I	miši, ki jih krmiJ0j, ■ predpisih. Razen ^
II	ti vse skuhano. Ki^fc r novorojene miši su1"
l» jih pomaka v med' f najbolj priljubljeni tajske kuhinje je fi§ a kokoši." Po zaplet |J 'i ku, ki se ga loti p? jJj e kuhar, duši jo veC\jjl| o koši — po pravil« 1; i- lo biti sto — več n®
>- »e sprostijo vse Ll jo dobro juho. ± u J)fil ), jo količino tekoči^ M ki zadostuje za P® y^fi i- žejo vanjo obgla j*
t- drasa, katerega y
0	kratkem
kuhanj« Jo 1, razkroji. Vse sk^f
1	jo potem z ognja.^ h da se shladi. Sei"v^ ri tečno žolico, ki iz
h Poseben pomen J 1- tajske sladokusce^. n gani, druge jedi> J ie lo cenijo; pa so ^ ij' medveda, plavuti^ j; is kov, prastara jaJ
Kakoizbofeat|
0.	svetal
'6 Skoro v vsaki 1 ki se nam .lih. vidi s * j/m i- ga ali drugega	»
ne odgovarjajo r" moderni in zdra" gfj-M; h vi razsvetljavi. , Ni potreba zavre- f ■ i- či takih svetilk. a_ ker jih lahko m"' dernizirate s prav a" ma.ihnimi stroški *MM ;e in bodo da.iale ! | ! svetlobo, ki if ie zdrava za oči- W1 Svetilka se lahko ^mm pripravi za osvet- fm 3e l.jevanje pri čita- p'*!
n.iu v naslonjaču la Odstranite stari se^icy!}, Č- mestite z novo 00» ® ječo), katero dott^pA* a" z električnimi PffX V»V'iij t- 'pa je potrebna i?" • t . svetloba bo pravi"1* jjJS je z malimi stroški-	®0
a_ Svetilko, kakršno elfeC nja slika, pa je še ko^I,,; e- viti. svetilka se la jjj 1
1
e- ^ ■ J If
tli	,.„ Ki fffJp
m	pa pritrdite v ^'st^It
m	triko. Vse to va~ j»
a-	dolar. Vse to vz» si" m
t	in iz starih svetih
najmodernejše. t^V^i
al Vsa pojasnila v ^ v I
veseljem podal » e" tričnih predmet K
Hiša naprodaj
Na vogalu 220. ceste in Miller Ave. je naprodaj lepa hiša. Jako lepa prilika. Sta dva lota, 138 čevljev dolga in 52 široka. Posestvo je od pokojne Antonije Bradač, po domače Korenke. Vredno je vsaj $4,000. Zdaj se proda iz privatne roke, in mora biti prodana v šestih tednih.	(206)
Delo dobi
.Moški dobi delo v trgovini kot prodajalec; tedenska plača. Vprašajte pri
Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave.
(206)
Soba se odda
Lepa opremljena soba se odda. Vprašajte na 1392 Gid-dings Rd.	(206)
NAZNANILO iN ZAHVALA
Globoko jpotrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt odvzela iz naše srede preljubijenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
ANTON PEKOL
»
ki je sprej^.den s svetimi zakramenti po enoletni bolezni izdihnil svojo blago dušo in za vedno zaspal dne 30. julija 1941 v starosti 64 let. Doma je bil iz vasi Breza, fara Trebnje, po domače Petere.
Dne 2. avgusta 1941 po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga spremili k večnemu počitku na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo, da se prisrčno lepo zahvalimo Rev. Max Sod ji za podeljene svete zakramente, za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na" pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede.
Iskrena hvala vsem, ki so ga obiskovali v bolezni ter vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam bili v pomoč na en način aH drugi v teh žalostnih in težkih dnevih kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so culi in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.	•	i
Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v zadnji pozdrav pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. John Pekol in družina, Mr. in Mrs. Joseph Pekol in družina, Mr. Andrew Pekol, Mr. Joseph Pečjak in Mr. Anton Pečjak družine, Mr. in Mrs. V. Vidmar, Mr. in Mrs. J. Sporar, Mr. in Mrs. John Turk in družina, Mrs. Pecnik in sin, Mrs. Rose Turk, Mr. James Pekol, Mr. in Mrs. A. H. Mierke, Mr. in Mrs. C, Cline, Carol in James Cline, Mr. Jim Lekan, Mr. in Mrs. M. Bertuzzi in hči, Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Mr. John Benčič, Adamič družina, Dibble Ave.; Trampush družina, Penca družina, Mr. in Mrs. A. Wiegandt, Mr. in Mrs. Max Trenty, The Thimble Club, Richman Girls.
Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem prijafceljem-sosedom za krasen skupni venec in darove za svete I maše.
Prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so darovali za svete maše za dušo pokojnega, namreč: Mr. in Mrs. J. Sporar in družina, Mr. in Mrs. J. Pečjak, Mr. | in Mrs. A. Pečjak, Mrs. Rose Turk, Mr. in Mrs. John i Turk in družina, Mrs. Anna Lekan, Mr. in Mrs. J. Turk Jr., Mr. in Mrs. N. Metlak, Mr. in Mrs. D. J. Conomy, Mr. in Mrs. Joe Turk, Mr. in Mrs. F. Yerfc in družina, Mr. in Mrs. J. Pekol Jr., Gozel družina, Mr. in Mrs. Jerse, Mr. in Mrs. A. Kozel, E. 61 St.; Mr. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. G. Goltz, Mr. in Mrs. L. Skoda, Mr. in Mrs. F. Klemenčič in družina, Mr. in Mrs. J. Gornik Jr., Mr. in Mrs. A. Cernoia in | družina, Mr. in Mrs. S. Krzepina in družina, Mrs. M. Globokar in družina, Mr. in Mrs. J. Merhar, Mr. in Mrs. J. Pike, Mr. in Mrs. J. Urankar, Mrs. T. Kmet, Mr. in Mrs. J. Steklasa in družina, Mr. in Mrs. J. Ske-del, Mr. in Mrs. A. Struna, Mrs. G. Travnikar, Mr. in Mrs. A. Tomšič, Mrs. M. Fabian, Mr. in Mrs. F. Pucel, Mrs. M. Pucel, Mrs. J. Bokar, Mr. in Mrs. John For-tuna, Mr. in Mrs. J. Verbic, Mrs. M. Sekera, Mr. in Mrs. F. Leskovic, Mr. in Mrs. P. Uroic in družina, Miss M. Pečjak, Mr. B. Mervar, Rose Zalar, Mr. in Mrs. J. Markovic, Mrs. A. Skul, Misses Josephine in Mary Lustig, Mr. in Mrs. M. Vinshek, Mrs. Rose Urbančič, Mary Blatnik, Mr. in Mrs. J. Tomazic, Mr. in Mrs. Vince Klaus, Mr. in Mrs. L. Strass, Mr. in Mrs. E. Smrekar, Mr. in Mrs. J. Hočevar, Mr. in Mrs. J. Solomon, Mr. in Mrs. A. Kavas, Mrs. Baroni in hči, Mr. in Mrs. J. Vidmar in družina, Mr. in Mrs. J. Kozel in družina, Mr. in Mrs. J. Jamnik, The Richman Family.
Enako tudi prisrčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu.
Nadalje se iskreno zahvaljujemo nosilcem krste, ki so ga lepo spremili in položili k večnemu počitku.
Prisrčno se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in naklonjenost in za lepo urejen pogreb v našo popolno zadovoljstvo.
Slučajno, če smo pomotoma kakšno ime izpustili, prosimo oproščenja, ker se želimo vsem prav prisrčno ! zahvaliti.
Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, dokončalo se je Tvoje trpljenje, ker Bog Te je poklical k sebi in v globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo prosimo ljubega Boga, da naj Ti bo dober plačnik in I naj Ti sedaj podeli večni mir v hladni ameriški zemlji I in nebeška luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
JENNIE PEKOL, soproga j JENNIE por. Satkovič, ROSE por. Bertuzzi, MARY I	in WILMA PEKOL, hčere
JOSEPH SATKOVIČ in EMIL BERTUZZI, zeta
JEANNE, vnukinja, DONALD in NELSON, vnuki
I Cleveland, Ohio, 4. septembra 1941.
16701 WATERLOO RD
^UMBNtUW
Opoldansko kosilo 20 centov. Vsak pe- I tek ribja pečenka 20 centov. V soboto I kokošja pečenka. Vsak petek in soboto I godba in ples. Izbira finega žganja, piva in vina. I K obilnemu posetu vabita JOHN TRČBK, ta FRANCES DOLINAR
lastnika.	I
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In bar- I vanje vašega avtomobila. Delo točno i In dobro.__
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIČA NAOROBNIH SPOMENIKOV
RE NU AUTO BODY CO. \
878 East J52nd St. popravimo vaš avto in prebarvamo,
da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC
GLenville 3830. ___ I
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj " -*
Barvanje hiš
zunaj in znotraj Delo garantirano Cene nizke Se priporoča Mike Zernic 14705 Thajnes Ave. Tel. MU 4917 * (Thursday-x)
55555555555555555555555555555552J55555555555555
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem Izvirniku K. Mays
prišel podčastnik s palicami, ki štirje vojaki so ju spremljali, ri bastonadžijevi pomočniki. Spet m se je zgrnil ves tabor krog pol- p( kovnikovega šotora!	"I
Polkovnik sam ni prav nič žc več ugovarjal, še zadovoljen je m bil in radoveden. Dal nam je te prinesti čibuke, da bi udobno p: uživali "zanimivi" prizor.	jc
Sedeli smo pred njegovim šo- "j torom, šejh je ležal zvezan SI] pred nami. Nisem ga mislil ta- se ko hudo kaznovati, vobče so mi ni taki prizori skrajno voprni, pa ra zaslužil si je polno mero kazni.
"Sto udarcev —!" je menil p] Emery. "Lepo število! Ne želel gj bi si jih —. Bo vzdržal —?" hi "Bo moral!"	ta
"In narednik bo molil Zaklju- §e čujočo —?" "Da."	že
"Čudno ljudstvo, tile moha- nj medani—! Pri pretepanju mo- pj lijo in hvalijo Allaha —!"
"Vsak po svoje! Pa navada je jako pametna.* Sto udarcev in sto Allahovih imen, — ne moreš se zmotiti in ušteti. Ni- ^ sem še bil poleg, pa pravili so ^ mi, da obsojenec sam tudi moli ^ Zaključujočo. Ali prav za prav tuli, da si olajša bolečine." ^
"Sem res radoveden —r. Bomo videli in slišali—. Well!"
Omeniti moram, da je molitev, ki jo mohamedani imenuje-jo "Zaključujočo," zbirka Al- ^ lahovih imen, ki slavijo njego- ..' ve lastnosti. Sto jih je. Imenu- ^ je pa se Zaključujoča, ker jo ^ molijo ob koncu svojih običajnih molitev.
Naj vam naštejem nekatera J imena!
O usmiljeni—! O dobrotlji- Zž vi—! O vsemogočni—! O sve- " ti _! O popolni —! O odpu-ščajoči—! O češčeni—! O ve- S1 ličastni —! CLstvarnik —! O ™ silni—! O prizanesljivi—! O S6 ^vsevedni —! O najvišji —! O J1 vsečuječni —! O vsepričujoči P' —! O uslišujoči —! O ponižu- n' joči—! Itd.	Si
Ko je šejh zagledal bastona- g džija, je strmel v mene ko od- ^ šoten. Pa so mu zaplamtele oči 11 in siknil je:	^
"Kdo — kdo je tale — člo- n vek —-?"	• d
"Bastonadži. Storil bo svojo n dolžnost."	č
"Mene boš dal tepsti —•?" t( "Da."
č
"Jaz — jaz da bi naj bil — r tepen —? Bi naj dobil udarce? § Sto udarcev —? Človek — dža- g ur —!"	r
"Molči! Sicer jih dobiš sto petdeset!"	]
"Svoboden Uled Ayun sem. t Nihče me rte sme tepsti!"	j,
"Nihče razen bastonadži j a." < "To opere le kri — kri — j kri!"
"Pusti grožnje, ki se jih nihče ne boji! Kmalu boš tulil! > Zvedel boš, da si upam uresni-čiti, kar sem obljubil."
"Življenje te stane!" ^ : "Ne renči! Ti bi bil 'pravi \ človek, da bi se te kdo bal —! i , Koj ti dokažem, da se te ne bo- ■ jim !"	•	j
Obrnil sem se. "Bastonadži, začni!" "Krepko?"
"Stori svojo dolžnost, živije-! nje pa mu pusti!"
"Umrl ne bo, ampak Allah . naj me čuva, da bi sam kedaj 2 okušal razkošje, ki ga bo šejh sedaj le užival —. Slecite ga!"
(Dalje prihodnjič)
VSE KARKOLI
e se potrebuje od zobozdravnika, > bodisi izvečenje zob, puljenje i- zob in enako lahko dobite v va-.- še polno zadovoljstvo pri dr. ! Župniku, ne da bi zgubili pri v tem dosti časa. Vse delo je na-)- rej eno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
6131 St. Clair Ave. r- vhod na 62. cesti, Knausovo po-ie slopje.	Sept. 4, 6)
Dlnce j ,
ti m za"ajalo, ura moli- p
c?;ub se je biižaia-in §t
"''1 jo zvesto in zgle-	b;
yaviio. V mošejah jo	s«
. ,Za ali kak drug moha-	ki 'ji®' ^u^0Ven' verniki pa
»Da},' na. P^ovanju, prika-	v<
ejj ,Pa ie navadno tudi kak	bi
°Pravi molitev.	p:
osel avani je opravljal	u:
f *d0?lri.Sallam- Ko se je ,»f ii2 , nil° obzorja, je za- tc
.^vij'kim glasom:	p:
f. i4et,\e.k molitvi! A1" k(
ha • • Ni ga boga razen ta ^ Mohammed je nje- zž
. *iT.molili zahvalnico, 37 E tainV U korana. V mošejah bi f med to molitvijo kadijo ijal(.
lli hj* klečali, z obrazi či
■> vne Pr0ti Mel^ki' in mo"
3li ^ lau° in gorečnostjo, ki
* h ,hk° za zgled marsika-	m
, stjanu. Le šejh ni	li, j» je ležal na tleh.
S °Cesa od mene, pre-	jc
lf: P0l'ogljiVo me je gle-	in
i? dnjj	m
'? V Uvek molitve sa-	sc
^ & t Se glasi:	m
} t0VaJ.8a razen Allaha, ki	Z;
'' 1ifJSa' Njegova je ob-	ti !»' živij ,gre zahvala! On
i" an nje, on daje smrt,	vi ^ >C.nikdar ne umre. V
^ Kl so vse dobrote, vse-	te
5 K Ni ga boga razen	j(
^po^ori, kar je oblju-	la
Iji 0a,, svojim služabni-	v<
,5»'	svoje vojske s	j<
'pO von lcuje Vojske'sovra-	m
/ - • Ni ga boga ra-	n: j (t "e siuJn nikomur druge-
)V«. ivi sh> ko njemu, mi	ir p >abniki, odkritosr-
jji i tgg. ePrav nas neverni-	vi
■J 4lgoa zaničujejo. Slava	ti
,> 'ob 'Podarju sveta! Sla-	š<
, K "i uri, slava mu ob	li
^ i ^ / Slava mu v.nebe-	si
lilNrif113*' v jutranji in	jv;
r,#&olda'Predpoldan' opo1" v
, 111 zvečer! ^m e ^ugrub je bila j-
4^kavnil: d
lj#*tVoi ko Je s tvojo ob- S 0/° Prisego?"	i3
f mT0HI
jsil^joi p1 Pozabil na svo- v i« 'f ^ si' r°ziti znaš, ures-railHogr.ožnje ne upaš!" d e^fHsj 'Sem zinil besede.
i^li"1 te"' Sne besedo! Za"
i®WeriSem Poklical. cefSi4^jeprihitel. t
il|:>i^rlitevpred 1
J' molil, ko se zve- I
»*!> i'tta • 1 ft v^,, ^a — večerno 1
c* po«'
A kliči bastonadži-
jf Jh A ^ziiovan?"
fCUll0v'' 'l '
ifSu	;
lisi nadlego nam bo
Vl^ 0 bo mogel hodi-
^ h^k na podplate, et"
fcjv^iia ! p°tem je seve-!	Oeffendi, Al-
vCl0Vi tvoje misli! l!°Hkr dana .prilika, ^ 4 Vsat^ golili Zaključu-
mHl0V,me Udar- Že h1'da 30 m0-
M >Vt,Po bastonadžija.
^IV; ki e«a m uslužne-' V'f' H v%.ma drugega po-Palico nad pod-
w ?sojenca
^	t ada potrebna v
! fa red in po"
Vi	Jazom se je vr-
' In- z njim je
Prihranite si od $20 do $40
NA
VELIKI RAZPRODAJI'
KUHINJSKIH PEČI IN PRALNIH STROJEV
KRASNE MODERNE PEČI:
Magic Chef — Tappan — Grand (floor model)
FINI PRALNI STROJI:
General Electric — Thor — A.B.C.'— Apex (floor model)
Cene bodo višje! Kupite sedaj te predmete, ki vam bodo služili v vašo zadovoljstvo skozi leta in leta, in prihranite si denar.
ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd.
...............................................................................................
i Jos. Zele i o Hi novi
e O G R.E B N I ZAVOD
Avtomobili ln bolniški vor« redno in ob vsaki url na razpolago.
Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo Š 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 0583
COtHNWOOOSKI DBA D: : 452 E. 1521) STREET	Tel.: KEnmore 311*
'.,....<..,....................................iiiiiiiiiikiikiiiii m i n umi u mili II Mill llkltlll [II lil It 1IIHI
višnjevo nebo in preganjalo bele meglice.
Julka, ki jo je že tako grba jvirala pri hoji, je sopihala in zaostajala čisto med zadnjimi. Samo Ivana je imela še pred jčmi, druge je že zgrešila, ko so ji ušli naprej. "Da se res ne jgubim," jo je zaskrbelo, da si ;udi za hip ni upala počiti ob eesti, ki se je vila v goro. Že se je zaslišala pesem zvonov, ki 30 praznično vabili romarje. Tudi sonce je pregnalo megle, da se je iz njih dvignila Žalostna gora, kot da jo je sama bo-ija roka odgrnila in postavila pred ljudi. O, Žalostna gora. Mati božja in Sin tvoj Jezus! Kako je vse to lepo na binkošt-io nedeljo, je Julki podrhteva-lo drobno srce, zdelo se ji je, da se ji uresničujejo sanje, ki jih je že tolikrat presanjala. Sama pesem slovesnega dne, zvonovi, ljudje, cesta — vse je kakor en sam veliki praznik . . . Iz zelenega drevja je vstala bela cerkvica. Pod košatimi lipami so se vrstile krog in krog stopnice, kramarji so ponujali pisano blago, lepo za oči in mlado srce, romarji so se ustavljali in se gnetli, da ni bilo moči priti naprej. In nad vsem tem šumotom je neneho-ma vabilo, pesem zvonov, ki so se zibali visoko nekje v linah, se je prelivala v sončen dan, ki ga je dalo ljubo nebo.
(Dalje prihodnjič) -o-—
španski general Franco je bil odlikovan z najvišjim italijanskim redom.
Ameriške oblasti so blokirale za 10 milijonov dolarjev rumun-ske imovine v Zed. državah.
MAH OGLASI
Peč naprodaj
Proda se Grand peč, mizni pokrov, v dobrem stanju. Vprašajte na 1246 E. 172. St. (208) |
Delo v trgovini
Išče se dekle, ki bi pomagala v konfekcijski trgovini. Pokličite Liberty 9370.	(x)
Lepotilni salon naprodaj
Naprodaj je na vzhodni strani mesta lepotilni salon, ki dela tedensko prometa $75 in več. Vsa moderna chrome oprema. Cena zelo zmerna. Vprašajte pri Apple Co., 1836 Euclid Ave. MAin 3745.__(207)
Lokal za gostilno
Odda se pripraven prostor za gostilno ali za kako drugo podjetje. Vpraša se na 6005 St. Clair Ave._'__(207)
Na božjo pot	v
-- l
(Nadaljevanje)
Pod klancem, kjer je stala ^ kapelica svetega Jurija, je ča- ■ kala družba pastirjev in pasti-ric. Ta in oni je zehnil in si ož- j mel zaspane oči, drugi pa načel , pogovor, da bi jih razživil: "Kaj, danes pa ne pojdemo zal žolnami. Pa tudi krave bodo . morale^počakati za en dan." V tem sta prišla še Slakova in Plevelova Metka, obe v rdečih jopicah in s torbicami v roki. ~ "Zdaj pa lahko gremo, pozni ; smo, drugi so že daleč na poti," f se je skoraj jezil Slakov Pepe nad dekletoma, češ, ženske mo- ^ raš pa zmeraj čakati.
"Julke še ni!" se je zavzel j Plevelov Ivan in zaskrbljen po- ^ gledal v klanec proti Petričevi • hiši. Kako, ali je zaspala? Pa g tako sveto je obljubila, da bo z še ona druge čakala.	^
"Mi gremo, čas je," je Pepe j že kazal nejevoljo in nihče mu j ni upal ugovarjati. Se sestra Francka ne, ki je bila starejša. g "Počakajmo," je prosil Ivan. ^ "Nič. Pojdimo. Kar sem jo ^ čakaj, zaspanko."
Gruča je skoraj tiho odšla j skozi vas. Ivan je ostal pred v kapelico sam. Kaj je res ne r bo, ga je čedalje bolj skrbelo. g Slednjič je Julka le pritekla g dol po klancu.	^
"Hitro stopiva. So že šli," jo je Ivan ogovoril.
"Že?" si je popravljala žida-no ruto, ki s^ ji ni nič kaj pri- Q legala na drobno glavo. Oči so ji boječe zrle v jutranjo meglo, ki je zastirala pogled na vse strani.
Na bisterških senožetih sta dohitela gručo. Julko je bilo „ skoraj sram, da je bila med zadnjimi. Saj ni mogla druga- -če, ko je pa že navsezgodaj morala kuriti pod kotlom za prašičjo kuho. Drugi so se samo I napravili pa odšli. Potem pa ] še tisto, da ji je gospodar de- š jal: "Punca, datse ne. zgubiš, " pa da boš ob Času doma!." O, — ne, teh misli se mora otresti, saj gre na božjo pot — pa, saj , gospodar tudi ni tako hudo mi- < slil . . . Tiho je stopala zraven ■ Ivana, lepe misli so jo obhajale, da je pozabila na vse, samo na staro Petričevko ni, ki ji je ; dala židano ruto za na pot. In na Ivana tudi ne, ker jo je počakal. Kje bi sama znala. Saj tod še nikoli ni hodila.
Šli so po poti, ki se je vila čez prostrano raven. Nad zelenimi travami, kjer so se oglašali prvi murni, so se vlekle dolge megle, da so še griče zagri-njale v dremavost.
Ko so stopali prek visokega lesenega mostu, se Julka ni upala pogledati v globoko reko, ki se je leno vila skozi vrbovje. "Kaj, če bi se most podrl?" se ji je vsilila temna misel, da se je stresla po vsem životu.
Ko so zavili vkreber, jih je že objelo bleščeče pramen je prijaznega sonca, ki je lezlo v

TROJKA
DR. FRANC DETELA

"Kakopa, gospod Stojan. Saj se poznamo! V nesreči se razprše prijatelji. Kaj?" je trpko dejal Majer in šel naravnost k Vla-dimirjevi materi pravit, kakšna razjarjenost vlada po vsej Gorenji vasi, da, po vsej fari, ker se brani ta naduti beneficiat pokopati njenega sina.
Gospa ga je poslušala in mu srepo gledala v male, sive oči, čez, katere je potegnil gospod Majer zdaj pa zdaj rdeč svilen robec; nazadnje mu je segla v besedo in ga prosila, naj io pusti pri miru.
"če bi Vladimir ne bil zašel k vam," je dejala, "bi se ne ,bila prigodila ta nesreča."
Gospod Majer je šel in klel sam pri sebi; a beneficiata ni napadel zaradi tega nič manj. Ljubeznivost umrlega Vladimirja in bridkost zapuščene matere vdove, kateri hočejo zagrebsti sina kakor zločinca, je opisoval ljudem tako živo, da je zbudil precej nejevolje proti beneficiatu, kateremu je postajala zadeva sitna.
K sreči je došla od sodišča komisija z dvema zdravnikoma. Doktorand Radivoj Čuk, kateremu je hodila reč nekoliko po glavi, je bil takoj okrog gospodov. Povedal je, kar se mu je zde-ln potrebno, in privlekel oba pastirja, ki sta bila prva pri mrtvem Vladimirju. Komisija ju je zaslišala, pregledala in pre-udarila vso stvar z okolnostmi vred in potrdila, da se je Vladimir res sam ustrelil. Pri raztelešen ju in preiskovanju možganov pa se je pokazalo, da se mu je bilo zmešalo v glavi, da se je tako rekoč moral ustreliti. Zdaj ni bilo nobenega vzroka več, da bi se mu odrekel cerkveni pogreb, ki se je zvršil jako slovesno.
Majhna tolažba je bila to za Draganovo družino, kateri je umrla z Vkdimirjem sreča in veselje. Prave tolažbe je iskala
oči! Oh, zmešalo se mu je, zmešalo. Preveč se je učil. Ti ne veš, Helena, z glavo je huje delati kakor z rokami. Kaj je najino delo v primeri s tem, kar je trpel Vladimir!" Potem se je zjokala in zopet hitela šivati, da se raztrese.
V delu in molitvi je topila žalost tudi Helena in Helene se je tesno oklenila Milica. Skupaj sta sedevali, tiho in resno se pomenkovali, hodili v cerkev, mirni obe, krotki, a nedostopni vsakemu veselju, tako da se je čutila Anica precej zapuščeno in hotela včasih oponesti sestri, da se ne veseli z njo. A če je pogledala v njeno mirno obličje, iz katerega je sijala tolika vdanost, v jasne oči, ki so zrle nekam v neskončno daljavo preko minljivega sveta, ji je upadel pogum in ni si ji upala reči Žale besede; Izkazala se je pač dušna sorodnost za močnejšo od telesne in prava sestra Milici je postala Helena; sklepalo je obe soglasje v nazorih, soglasje v gorečih sklepih.
Helenina mati je vidno slabela. Ni še minil teden, odkar so bili zagrebli Vladimirja, je legla uboga, zdelana žena, katere so tešile in zdrževale dolgo vrsto truda polnih let nade, ki jih je vzbujal sin. A varale so jo nade. Sin ji ni samo uničil sreče, pahnil jo je v nesrečo, kakršne se niti bala nikdar ni. Revica pač ni vedela, kaj zahteva "čast" od mladih ljudi, ni vedela, da mora čast potrgati, če treba, vse dušne in telesne zveze, pogaziti hvaležnost, pravico, božji in člo veški zakon, sploh vse, kar povišuje človeka nad žival. Preprostim ljudem se niti ne sanja ne kaj ta čast je. Ta čast, ki je umorila Vladimirja, tudi materi ni prizanesla. Dva dni je ležala uboga gospa Draganova, dve noči je prebedela pri njeni postelji Helena v bridkem strahu: da jo zapusti še mati. A kaj se meni smrt za človeški strah! Z molitvijo za nesrečnega sina ns ustih je mati umrla. Helena jc bila sama, sama pod milim Bogom, poznala ni nobenega sorodnika, h kateremu bi se mogla za teči. Dokler je ležala mati na mrtvaškem odru in so jo hodili ljudje kropit ter čuli ponoči pr, njej, je občutila hči nekako nje no tolažilno navzočnost v svo jem domovanju. Ko pa so jo odnesli in zagrebli poleg ljubljenega edinca; ko se je vrnila He lena sama pod ono streho, poo katero .je bivala toliko časa z dobro mamico, deleč z njo bridkosti in nadloge v istini, veselje in srečo pa v nadi in pričakovanju, pod katero je preživela z dragim bratom tako malo dni skupaj in je sprožil vsak njegov zaželeni prihod najprej vprašanje, kdaj mora zopet oditi; ko je sedela v sobi sama in točila solze in se niso odprla nobena vrata več in se ni od nikoder več čul mili glas materin; ko je bilo vse tako tiho in prazno: te> daj šele je začutila vso svojo o-samelost.
Obšla jo je groza; plaho je pogledala okrog sebe in se zganila, ko je stresel jesenski veter priprto okno.' Ni si upala stopiti v sobo, kjer je prebival Vladimir. Prestrašil jo je najmanjši šum, a' z grozo jo je navdajala tudi tišina; in enakomerni zvok nihala ji je donel kakor spomin smrtne ure. Mraz jo je sprele-taval, ko je premišljevala, kaj bo zvečer, kaj ponoči. Kaj pa odslej; kako bo pa živela! Premoženja ni zapustila mati nič, morebiti še kaj dolgov; potekla je tudi pičla vdovščina. Tako jo
mati v cerkvi, kjer je preklečala velik del dneva. Dohajala je zjutraj med prvimi in odhajala, ko je porožljal s ključi cerkovnik, da bi zaprl vrata. Kadar so se razleteli ljudje, se je po kolenih plazila okrog oltarja, polju-bovala posvečena tla in prosila milosti za svojega ubogega sina. Zvečer v mraku je klečala na grobu in grob močila z gorkimi solzami. Doma se je pač skušala raztresti z obilnim delom, kakršno je napravljala Aničina svatba; a Vladimirjev spomin ji ni dajal miru. Prenehavala je z delom, iskala po miznici Vladimir-jeve fotografije in ogledovala drugo za drugo.
"Ti otrok, ti,' 'je tarnala in kimala podobicam, "zakaj si mi to naredil! Glej, Helena, svojega bratca! Kako lep je! Kakor angelček. Poglej te nedolžne
PREPARE YOUR
Heating System
NO W !
New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam
Resetting........................$12.00
Cleaning..........................$4.00
Air Conditioning, Tinning
and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS
MASON
HEATINGCO.
1193 ADDISON RD.
ENdicott 0487
HWtiiiiKiKiiiinimTi
je objela po dvajsetih letih napornega dela, velikih skrbi in ve. dnega pritjgovanja večja revščina kakor kdaj. Kaj se hoče! Vla-dimirjeva čast je vzela vse, kar je bila prislužila Helenina delavnost; tej časti je morala žrtvovati Helena vso svojo mladost, vse svoje moči. O, hvala Bogu, da so na zemlji ljudje, ki imajo o časti drugačne pojme!
Ko je Helena premišljevala, kaj bf storila, ali bi ostala v grozni hišici ali zaklenila vrata in zbežala k ljudem kamor koli, sta prišla ponjo gospod in gospa Stojanova in jo odpeljala s seboj v grad, kjer so ji pripravili sobico poleg dekliške spalnice. Tja je znosila Helena preprosto pohišje, spomine na mater in brata.
Dva groba je obdala Helena z rušami in posejala s potočni-cami in pisano travo, dva spomina je hranila v srcu. Vedno blažji ji je postajal spomin materin, vedno više se je dvigala njena podoba, obdana s svetlim sijajem; spomin na brata pa jo je pretresal, da je podvojila gorečnost v molitvi zanj in nehote zavidala one, katerim ostavljajo rajniki same blage spomine.
Tiho je postalo na Pristavi. Nadejali so se Stojanovi, da potolaži čas žalost Helenino in Miličino vsaj do poroke Aniči-ne. Nekega dne iznenadi benefi-ciat starše in svetnika na Pristavi z novico, da ga nadlegujeta Helena in Milica, naj jima izprosi sprejem med usmiljene sestre v Zagrebu.
"In kaj pravite vi, gospod be-neficiat?" je vprašal Stojan zamolklo.
"Jaz jima odsvetujem in odgovarjam; opozarjam ju na velike težave tega reda; a si ne dasta dopovedati."
Tiho so se spogledali Stoja7 novi.	i
"Jaz mislim," je dejal gospod svetnik, najstarejši član rodbinskega sveta, "da se ta zadeva ne sme rešiti brez resnega premisleka. Ne se prenagliti, da se ne zaletimo! Mladost je, hvala Bogu, pozabijiva; v nekaj tednih bo svet zopet lep."
Nasvet se je zdel vsem moder. Poskusili so z raznimi zabavami ali opravki razvedriti deklU ci. Gospod ju je peljal v Ljubljano in v Trst, gospa obiskovala z njjma bližnje prijateljske rodbine ir^jih vabila na majhne domače veselice; tudi trgatev je prinesla mnogo veselja.
Teden pred adventno nedeljo se je poročila Anica z Lovrom. Radost je zavladala na Pristavi, v Gorenji vasi in Podkraju. Družici sta bili sestra in Helena. Marsikako ljubeznivo besedo, marsikak laskav ppklon iz mladeniških ust je slišala Milica; odlikovali so jo očetje nadebudnih sinov, objemale matere; srca ji to ni ogrelo.
"Ah, sestrica, kako sem jaz srečna," ji je šepetala Anica z žarečimi lici in očmi.
"Morebiti čaka mene še večja sreča," je odgovorila sestra.
Kmalu po poroTri je začela Milica sama nagovarjati in prositi očeta, mater in deda, naj ji dovole stopiti v red usmiljenih sester. Ustavljali so se ji, češ da je preslabotna za taka bremena, prosili jo, naj jih ne ostavlja, ker je Pristava že zapuščena po odhodu Anice, naj vsaj potrpi in počaka, da 30 spoznala ona in drugi z njo, če je res poklicana. Ona se je zagovarjala, da se ne izplača čakati; saj jim je tako kratek čas preživeti skupaj na zemlji; saj bi se tudi ločila, ako s6 omo-ži kakor Anica; in Anici niso Dranili ločitve, popolnejše ločitve kakor bo njena; njej niso odgovarjali posvetnega ženina; niso ji zavidali tega, kar se je njej zdela sreča. Postala je zgovorna, ko je s svetlimi očmi in žarečim obrazom navdušeno branila svoj sklep. Potem je zopet skušala omečiti jih s solzami ali nemo s tiho žalostjo, ki jih je še bolj bolela. Polagoma je premagala vse ovire,
1899
Po opravljeni slovesni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga položili k preranemu večnemu počitku dne 4. avgusta 1941 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo v globoki hvaležnosti prisrčno lepo zahvaliti Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljene molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Fr. Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Obenem tudi prisrčna hvala Rev. Max Sodji in R^v. Andrew Andreyu za asistenco pri sveti maši. Ravno tako tudi prisrčna hvala Mr. Frank Mišmaš, ki je igral na orgle v cerkvi.
Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so mi bili v prvo pomoč in tolažbo in mi pomagali na en način ali drugi v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, se poslovili od njega ob krsti, vsem, ki so čuli in molili ter se udeležili svete maše in pogreba.
Posebno se želim zahvaliti Mr. in Mrs. Louis Capuder in družina in Mrs. Mary Korošec, ki so prišli iz Pennsylvanije in se udeležili pogreba.
Globoko hvaležna se želim prisrčno lepo zahvaliti vsem onim, ki so v blag spomin pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mrs. Terezija Prince, mati; Joseph, Albert in Fred, bratje; frances Loeffler, Mary in Josephittb Prince, Molly Marcus in Bertha Richter, sestre; Mr. in Mrs. John Prince, E. 63 St.; Mrs. Mary Skodlar, Mr. in Mrs. Fr. Kotnik in družina, E. 77 St.; Mr. in Mrs. Joseph Kikel in družina, Mr. in Mrs. Frank Arko, Mr. in Mrs. Adolph Kotnik in družina, Mr. in Mrs. Louis Capuder in družina, McDonald, Pa.; Mr. in Mrs. Andrew Herblan, Little Falls, N. Y.; Mr. in Mrs. Anthony Oscredar Sr. in družina in Mr. in Mrs. Houck, Litle Falls, N. Y.; Mr. in Mrs. Albert Capuder, Kent, O.; Mr. in Mrs. Matthew Beros, Mr. in Mrs. Joseph Metlika, Antončič družina, E. 118 St.; Mr. Leo Kushlan, Mr. in Mrs. Michael Telich, Mr. in Mrs. Frank Zakrajsek in družina, Mr. in Mrs. Frank Kosir, Mr. in Mrs. Frank Mišmaš, Mr. in Mrs. Frank Laurich in družina iz Willoughby, O.; Mr. in Mrs. Posch, Mrs. Mary Makovec, Mr. in Mrs. J. J. Chunta iz Washington, D. C.; Mr .in Mrs. Louie Lautizar in družina, Mr. in Mrs. Anton Martinčič in sin, Mr. in Mrs. Anton Bartol, Mr. in Mrs. - Ludwig Metlika, Mr. in Mrs. J. Katosic, Mr. in Mrs. Geo. Kk-tosic, Mr. in Mrs. Tom Katosic, Mr. in Mrs. Stan Pe-trokas, Mr. in Mrs. Carl Scheuerman, družina Mr. in Mrs. Anton Urankar, Mr. in Mrs. August Haffner, družina Mr. in Mrs. Louis Zigmund, Mr. in Mrs. Fred B. Piper Jr., Mr. in Mrs. A. Baeder, Mr. in Mrs. Benno B. Leustig in družina, Mr. Milan Jakšič, Mr. Cyril Sulak, Mr. Joseph Saitz, Mr. in Mrs. F. Laurich, Holmes Ave.; Yugoslav University Club, Camp Silver Fox Boy Scouts and Sea Scouts, Community Welfare Club, The Cleveland Retail Grocers Assn., Haserot Co., Mr. M. W. Gluckman-Weil & Co., Jacob Laub Co., Costen and Chonis, The City Produce and Commission Co., Arndt and Stwan and Mr. Victor Drobnic, The Lasch Bakery, Sam Kline Co., društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ.
Mojo iskreno zahvalo želim izreči vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše in sicer: Mrs. Theresa Prince, Mr. in Mrs. Joseph Prince, Miss Florence Prince, Mr. in Mrs. Otto Loeffler, Mr. in Mrs. Geo. Marcus, Mr. in Mrs. Albert Prince, Mr. in Mrs. Sam Richter, Miss Mary Prince, Miss Josephine Prince, Mr. Fred Prince, Mr. in Mrs. John Prince,
E.	63 St.; Mr. in Mrs. John Germ in družina, Mr. in Mrs. A. Zabukovec, Mr. in Mrs. Joseph J. Kozell, Mr. in Mrs. Frank Kotnik, Mr. in Mrs. Frank Arko, Rev. Max Sodja, Rev. Rudolph Praznik, Mr. in Mrs. Jos. Tagler in Mrs. Mary Korošec, Forest City, Pa.; Mrs.
F.	Hoefer in (Iružina, Mr. in Mrs. John Gornik Sr., St. Clair Ave.; Mr. in Mrs. Anton Pavli, Mr. in Mrs. Fred Strniša, Mr. in Mrs. C. G. Dehler, Mr. in Mrs. Ed Jer-
Predragi in nikdar pozabljeni soprog, žalostna so naša srca, ker božja volja je bila, da si moral / svoje drage in zastonj Te sedaj iščejo oči, ker tako prezgodaj Ti je že Bog uro odločil in Te je poklica1 ^Ji« in meni odvzel najdražje, namreč ljubljenega soproga. Ostal nam boš vedno v sladkem spominu in *}t/ potrti nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš mirno v preranem grobu in uživaš večno veselje Pri
Žalujoči ostali:
v
NETTIE PRINCE, soproga ' Zapušča tudi žalujočo mater TEREZIJO PRINCE in brate JOSEPH, ALBERT in FRED ter se»fe FRANCES LOEFFLER, MARY in JOSEPHINE PRINCE, MOLLY MARCUS in BERTHA RICHTER
Cleveland, Ohio, 4. septembra 1941.
1941
NAZNANILO IN ZAHVALA
11 ■ ' i S žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebil
vest, da je bil prizadet hud udarec, ko je nemila smrt odvzela iz naše srede ljubljenega in nikdar pozablje"e?' soproga
LOUIS J. PRINCE
f r.f >	t, -i ■	v i • •	*
V spanju ga je Bog nepričakovano naglo odpoklical in njegovo spanje se je spremenilo v sladki se" ' tako je dne 1. avgusta 1941 v najlepši moški dobi, star 42 let, izdihnil svojo blago dušo moj preljubi jeni sopr°* Rojen je bil v Clevelandu.	•
man, Mr. in Mrs. Anton Debevec, Madison, O.; ^ Mrs. J. J. White, Mr. in Mrs. Frank Susman, Jj Mary Marinko, Mr. in Mrs. Frank Okorn, Mr. j0^ John Ogrin družina, Mrs. Mary Marinčič in hči, ner družina, E. 71 St.; Mr. in Mrs. Joseph in Mrs. John Petchauer, Mrs. Frances Mihelčič, Mrs. Adolph Mačerol, Mr. in Mrs. Joseph Megl«01, in Mrs. Fred Marinko, Mr. in Mrs. Frank Skodla«"'^ in Mrs. Anton Mulec, Mr. in Mrs. Frank Longa«^ Anna Laurich, Mr. in Mrs. Anthony Laurich, Mrs. Jos. Schultz, Mr. in Mrs. Geo. Jasko, Mr. i" % Jos. Starich, Mr. M. Braidech in hči, Mr. in Mrs-/ thew M. Braidech, Dr. in Mrs. Fr. Braidech, Mrs. Anton Malenšek, Mr. in Mrs. Gus Malenšfl4^ Frank Kmc, Mr. in Mrs. Joseph Perpar, Mr. in Joseph Menart, Mr. in Mrs. Louis Menart, M**; sephine Golobič, Mr. in Mrs. Fr. Golobič, Mr. >°.|| Tony Golobič, Miss Vicki Kmet, Mr. in Mrs. J■ t Sr., Mr. in Mrs. Koren, Mr. in Mrs. Petkovšek, ^ St.; Mn. in Mrs. John Simončič, Mr. in Mrs. J- ' f Mr. in Mrs. Andrew Tekavec družina, Mr. in Mrs' j ton Urbas Sr., Mrs. Josephine Jeglich družina-Anton Levstik, Mr. in Mrs. Jim Zupančič, Mr. % Rugelj, Miss Mary Smrekar, Mrs. J. Sepec, Mr- L Hrovat, Mr. in Mrs. Gus Princic, Spehek družin®' % na Ave,, Mr. in Mrs. John Znidaršič, Mr. in Mr* jj Katosic, Mr. Michael Vinter, Mr. in Mrs. Edw. J'h vačič, Mr. in Mrs. Fr. Snyder, Mr. in Mrs. J°®epA Parch, Mr. in Mrs. L. Bandi družina, Boys and of The Richman Family, Mr. in Mrs. Louis Gr^jj Mr. in Mrs. A. Welling and Mrs. Schumacher, Mrs. Henry Laurich, Mr. in Mrs. G. L. Bartelme- ^ Agnes Gole in hči, Mr. in Mrs. William Leskovifi . T. Gorencic, Mr. in Mrs. Fr. Koncan, Mrs. Fr ^ Drobnick, Mr. in Mrs. Anthony Kramer, Mr- 111 Frank Janchar, Petrincic družina, Mr. in M«"8- »pi rence Pirsh, Mr. in Mrs. Frank Suhadolnik, M«"8, |y)i Pavlik in družina, Mr. Steve Kovach druzinat-^ Pauline Koenig, Mr. in Mrs. Frank Suhadolnik ( don), družina Klopčič, Dibble Ave.; Mr. in Zakrajšek, Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek, Bonna ^ družina Jakšič, Mr. in Mrs. Louis Bavec, Mr- jp J. Urban, družina Jevnik, Mr. in Mrs. J. Loka«"i ^ Mary Millavec, Mr. in Mrs. E. Walker, Mr. !n jff Louis Cimperman, Mrs,. Agnes Opaškar, Mr- V jjf John S. Richter, Mr. in Mrs. Joseph Zalar, Mr.}*^ Paul Marcus, Mrs. Pirnat, Bonna Ave.; Mr. "ijfj Mulec, Dibble Ave.; Mr. in Mrs. Rudy Sajovec, Mrs. James Merhar, Mr. in Mrs. Frank Za^'i Mr,, A. Osterheld, Mr. in Mrs. Mike Kovalinko,1v f Mrs. Legat, Mr. in Mrs. Bob Snakal, Mr. in ^ j/f Bavec, Mr. in Mrs. Charles Winter, Mr. in Mrs-J' > Mr. in Mrs. Sterbel, Bencin družina, Mr. in " ^ Koren, Miss Sophia Posch, Miss Rose Mertic, tie Briar, Miss Marie Kosuta, Mr. in Mrs. Baro"' Theresa Kasic.	J
Moja iskrena zahvala naj velja vsem, ki svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob r pogreba.	|j
Nadalje želim izreči prav prisrčno zahva'f/ Joseph Metlika, Mr. Ludwig Metlika, Mr. LoU«8.^! zar, Mr. Anton Martinčič, Mr. John GodnjaveC 1,J Anton Bartol, ki so nosili krsto ter spremili 'n p pokojnega k preranemu večnemu počitku. ■
Prisrčna hvala tudi članom društva NaP*"6^)'! venci št. 5 SDZ za lepo udeležbo pri pogrebu spremstvo do groba.	;j<1
Iskrena hvala tudi vsem, ki so izrazili »""^jr^j poslanimi sožalnimi kartami ali pismi. Prav p/ ^ ff\ se želim zahvaliti pogrebnemu zavodu ŽakraJ8' neral Home za vso vsestransko prijazno postr, za lepo urejen pogreb.	jti''
Slučajno, če se je katero ime pomotoma prosimo, da nam oprostite ker se želimo vsen> srčne je zahvaliti.