162. številka. Ljubljana, nedeljo 18. julija. XIII. leto, 1880. NAROD Op od četinatopne potit-vrste 6 kr.? če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., Se se trikrat aH več Popisi naj »e izvole frankirati. ~ Rokopisi se ne vračajo. — U r e d n i It v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hili it. .'J ravni u t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari, je v „NAroduej le za celo leto Iti gl., za pol leta 8 gl. mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na gospode učitelje na ljudskih solsh iu leta 3 Kold. — Za oznanila se plačuje večkrat tiska. .gledališka ntolba". tiskarni" v Kolmanovej bili. Nemški „schulverein". Nemški avstrijski ustavoverci, ali kakor se krivo zovejo „liberalei", ustanovili so novo vseobčno politično društvo, katerega namen je, z denarjem podpirati nemške šole iu nemški uk povsod tam, kjer se Nemec in Slovan na meji stikata in kjer se nemštvo ne bi več širilo, kjer bi morda nameato dozdanje neopravičene samo nemščine, slovanščina uvedla se v Sole. Udje društva plačujejo nekaj malega, goldinar na leto, a ker se jih ima z marljivo agitacijo po vsem cesarstvu in še zunaj dosti nabrati, hoče to nemško društvo z mnogimi tisočaki na leto razpolagati in svoje delovanje zlasti na Slovensko in Češko vreči. Tako na primer piše „Neue Freie Presse" o tem novem političnem društvu za nemško propagando: „Od dne do dne množi se udeleževanje za to društvo, katero se je prozvalo pri mizi v gostilni, ki pa ima uže zdaj več tisoč udov. Spoznanje, da avstrijski Nemci ne smejo rok križem držati in mirno gledati, kako da jim Slovenci in Čehi ali se surovim (!) nasilstvom ali z neutrujenim podkopavanjem polagano sicer ali zato tem goto vej še iz rok trgajo jeden kraj za drugim, nego da so v svojem lastnem ter v interesu države dolžni, takemu prizadevanju nasprotovati z vsemi močmi, to spoznanje prozvalo je „nemško šolsko društvo". Njegov nalog je osnovati trdno organizacijo, s katero bi se branili jezikovne pozicije avstrijskih Nemcev. Na napadanje, na gerinanizovanje deues noben nemšk Avstrijec ne misli več. (?) Njih polože-xije je politično iu jezikovno denes samo defenzivno in opustiti ne smemo ni točke več, katero uže imamo. Mlado društvo bode svoj uamen doseglo s tem, daosnavlja in podpira nemške aole.u Toliko javno priznajo. Mej vrstami v drugih člankih, na pr. „Tugesposte", katera z zadovoljstvom konstatira, da so dežele, kjer je tienes z r u o krepke g a n e ni š t v a, kakor Pru -sija, nekdaj slovanske bile, pak se bere, da namera tegu občno avstro nemškega „schulvereina" liij ie defenzivna, leuiuč ofenzivna. Kajti Slovan Nemca nij nikjer slovauiziral, narobe pa se je grozno mnogo godilo. Tih namen temu nemškemu društvu je ljudske učitelje u a Slovenskem podkupljevati, da bodo delali za uemštvo m za razširjenje nemškega jezika mej Slovenci. Torej je društvo prav za prav eminentno politično društvo. Ko bi to nemško „šolskou društvo bilo res le š o 1 s k o, ko bi Nemci res nameravali le svojim sonaiodnjakom varovati svojo narodnost, morali bi jim mi Slovenci in Slovani iz celega srca vspeh in srečo želeti. Mi smo res liberalni. Kar mi za se terjamo, to Nemcem privoščimo. Varujte svojo nerodnost, kakor mi varujemo svojo; podpirajte se mej soboj, kakor se hočemo mi mej soboj. Kar je za nas prav, to je zu vas in narobe. Mi smo zadovoljni, Če nam vi Nemci svoje narodnosti v naše šole ne silite; mi vam svojega jezika v vaše šole, kjer ste jih opravičeni imeti, ne bomo nikdar silili. Ali če situvacijo pogledamo, ne najdemo nikjer, da bi bilo Nemcem „defenzive" res treba. Nihče jih ne napada. Mi hočemo le v svojih šolah, kjer je si o vensko ljudstvo, imeti slovenski jezik v veljavi. Proti temu tedaj hoče nemški „schulverein1* svojo „defenzivo" obrniti! Da se ohranijo stare politične krivice, ki nam se delajo v imenu nemštva, zato se hoče vleči in zato hoče podkupovati deutscher „schulverein". Stara krivica se hoče za staro pravico proglasiti in braniti! To je le Nemcem mogoče, katerih n. pr. trije posamezni industrijalci v Laškem okraji na Štajerskem morejo kot pr&vico zahtevati, da je zavoljo njih treh za ves slovenski okraj uradni jezik nemšk! Tako nesramen more le »liberalen " Nemec biti in tak pojem o pravu je le nemšk! Zatorej se bomo uže znali braniti Slo-vanje in tudi Slovenci zoper nemško propagando tega novega političnega „schulvereina" z vsemi po m očki, katere zmoremo sami, pa si jih bomo znali najti tudi od drugod, če bode trebalo. Ako namreč pusti vlada Nemcem politično narodno agitacijo v šolah podpirati zoper Slovence in Čehe, potlej saj tudi ne bode mogla slavjanskih društev braniti zoper tako nemško propagando osnovanih ? Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (14. in zadnja seja dne* 13. julija.) (Dalje.) Poslanec Svetec: Slavni zbor! Ko sem prebral to poročilo in sem videl, v kako strašanskih številkah so nam kaže potrebščina za deželni fond in za normalno šolski fond, mo ram reči, jaz sem se začudil. Mislil sem sam pri sebi za božjo voljo, kaj tako hitro napredujemo v stroških za deželno gospodaistvo. Potrebščina z« deželni fond znaša za leto tekoče :J84.268 gl.,za prihodnje leto pa 395.951 gl. in potrebščina za normalno šolski zaklad za letos 195.829 gl., za prihodnje leto pa 197.1G1 gl. Tako moja gospoda se nam kaže sedanje stanje našega deželnega gospodarstva. Komu nij še v živem spominu, kako z ostrimi besedami so sodili nekateri gospodje one desne stranke deželno gospodarstvo, dokler je bilo v rokah narodne večine, kako hudo so kritizirali in očitali zborovej večini slabo gospodarstvo in zapravljivost. Ko so potem prišle nove volitve za deželni zbor, kako so leteli oklici po deželi do naših kmetov, v katerih so se Bva-rili, naj nikakor ne volijo narodnih kandidatov, ker so zapravljali deželno premoženje, kako se je takrat obetalo, če volijo liberalno kandidate, kako se bode vse na bolje obrnilo, obetali fako rekoč zlate hribe in doline. Primerimo sedanje gospodarstvo denašnje večine z ozirom, kakšno je bilo takrat, ko je narodna stranka imela večino. Potrebščina deželnega fonda leta 1877 je bila 314.182 gl., 1. 1878 pa 318.217 gl. Takrat je odstopila narodna večina, in še 1. 1879 je bila potrebščina 369.790 gl. Lptos imamo potrebščine 384.268 gl. in za prihodnje leto 395.954 gl. Normalno šolski zaklad je imel potrebščine 1. 1877 samo 147.52«) gl., 1. 1878 pa 179.887 gl. L. 1879 znaša potrebščina 189.781 g., in kakor smo čuli, letos 195.820 g)., prihodnje leto pa 197.161 gl. Mnja gospoda, razloček od leta 1877 do leta 1881 znaša nič manj kakor 81.000 gld. pri deželnem zakladu in pri normalno šolskem zakladu 22.000 gl., skupaj torej 100.000 gld. v okroglej številki. (Klici na levej: Čujte!) Tukaj moram še na nekaj opomniti, ka-kovšen je namreč stan naše deželne blagajnice „Kassestand". L. 1877 je bilo v kasi 76.550 gld., 1. 1878 — 63.297 gld. in lani je bilo uže le 42.951 gld. Kako je sedaj, ne vem, najbrže pa se nij na bolje obrnilo. Tukaj imamo razločka 33.000 gld. okrogle številke. Moja gospoda, tako kažejo številke, da bi se bilo v tem kratkem času, kar jo sedanja večina na krmilu, naše deželno premoženje slabše obrnilo za 130.000 gld. Čudno je, da tako imenovani liberalni regime v našej državi nema nn gospodarskom polji nobene prave sreče. Ko je llohenvvartovo uiinisterstvo bilo na krmilu, takrat so bile državne finance v ravnotežji, stroškov nij bilo več, kakor dohodkov in državne blagajnice so bile napomene. To ministarstvo je bilo spodkopano in nastopila je liberalna vlada, ki je vladala v mirnem času, od nikogar motena,, celili šest let. In kaj je bil resultat v finančnem oziru? Mi imamo prazne blagajnice in stanovitni letni deficit 20 do 30 milijonov. Čudno je, da liberalizem tako slabo izpolnuje svoje obljube. In zakaj je to? Po mojem prepričanji za to, ker je ta liberalizem lažnjivec, ta liberalizem je v praznih besedah in frazah. Moja gospoda, le ozrimo se v naše državno življenje. Ali je bilo kedaj manj liberalizma v Avstriji, kar se tiče ustavnega življenja, kakor pod Auersperg - Lasserjevim minisderstvom? Kedaj so bili časniki tolikokrat konfiscirani. kakor takrat. Kedaj je bila volilna svoboda (klici na desnej: k stvari) bolj stiskana, kakor takrat. Narodne ravnopravnosti, katero nam je ustava vendar z jasnimi nedvomljivimi čr-kami zagotovila, kedaj jo je bilo manj, kakor pod tem tako imenovanim ustavnim minister-stvom. Moja gospoda, še tisto malo narodno ravnopravnost, k»r je je bilo dano pod prejšnjo vlado, so podrli in uničili (n>s je! na levej). In pri nas v deželi, ali nij tnko rekoč naš liberalni deželni odbor komaj čakal, da je prišel do oblasti, da nam je narodni jezik vrgel iz dežrlnih uradov (čujte! na levej) in daje tudi skuhal v šole uriniti nemščino in ž njo izpodriniti, kolikor mogoče, slovenščino. Še to smo doživeli, da se je v več ljudskih šol na Slovenskem vpeljal nemški učni jezik, pedagogični nonsens, kajti to mora vendar vsak pametni pedagog priznati, da v tujem jeziku nikdar ne more tako vspešno poducevati, kakor v materinem jeziku. Tudi ta nonsens se imamo zahvaliti liberalnej eri. Moja gospoda, denašnji gospod poročevalec nam je včeraj razkladal, da je bil liberalizem pred sto leti sejan, da je kakih 20 let sem začel klice poganjati in začel rasti v našej državi. Kakor vidite moja gospoda, je liberalizem vendar potreboval svojih osemdeset let, predno je v avstrijskej državi svoje klice pognal, ali sad liberalizma namreč tega, kakor sem ga jaz omenil, smo v našej deželi poku-sili v treh letih, pri nas nij potreboval več, kakor samo dve leti, da vidimo njegovo delovanje v oziru na narodno ravnopravnost in na deželno gospodarstvo. Gospod denašnji poročevalec je včeraj rekel, da se sedaj kažejo neki črni oblaki na liberalnem nebu (veselost na levej), ali on tolaži svoje tovariše, da pride skoro bister veter, ki bo te oblake razpihal. Ali mi, moja gospoda, ki vidimo denes nasledke tega dosedanjega liberalizma, mi bi želeli, da se ti oblaki prav čvrsto zgoste in nam dajo prav grobo nevihto (Pohvala in veselost na levej), katera bi prazni dim liberalizma za vselej raz-pibala, ki bi očistila zrak in spet poživila tla avstrijske notranje politike, da bi mogel na teh tleh spet pognati resnični pravi liberalizem resnične in pravne ustavnosti, ki daje vsem avstrijskim narodom pravico in ravnopravnost. (Pohvala na levej.) Potem moja gospoda, sem trdno prepričan, se bo tudi na gospodarskem polji kmalu na bolje obrnilo. (Pohvala na levej in mej poslušalci.) Poslanec Luckman se je bil napilil ali naučil iz pisanega, kakor je on gotovo mislil, velik državnišk govor, katerega pa je od kraja nameraval govoriti še le pri debati o vpeljavi nemškega jezika v večrazredne ljudske šole. A nekoliko mož nij ločil prilike, nekoliko pa si je filister mislil, da je vse eno, kedaj se znebi fraz, katere seje iz nN. Pr, Pr.H na slepo vero naučil in da če pred odrine, bolje je, zato je deklamoval pri debati o deželnem proračunu svojo polovičarsko modrost. Njegovi somišlje niki so ga nekaj časa kar plaho gledali, bo ječi se, da bi se mu ne ustavilo, ko je pri-digoval tako, kakor ndad dečko lekcijo. Luck man je iznašel, da ves napredek se imamo narodnjaki zahvaliti le ustnvovernej stranki, ki je ustvarila § 19 drž. osnovnih postav in ki narodnega napredka nij nikoli ovirala. (Glasen trajen smeh mej narodnimi poslanci in poslu-Salci. Dežman in Vesteneck se prav čudno namuzneta.) Potem pa Luckman počne oštevati narodnjake, da nijso narodni ampak goli klerikalci, da so se v državnem zboru zje- dinili z raznovrstnimi strankami in da so „schlepptragerji" klerikalizma in druge bedaste fraze, kakor jih dunajski judje pišejo in ljubljanski butelj ponavlja. Potem pripoveduje, kako zelo potreben je nemški jezik Slovencem, kakor da bi v tej stvari ne bil vsak slovenski spodnjegimnazijalec bolje podučen, kot vsi Luckmani vkup. Na dalje Luckman čenča, da narodna ali „klerikalna" manjšina hoče Avstrijo razbiti v federativne kose (čeravno federalizma v zboru živ krst nij klical) in nekako zavija, da če denašnje vlade vladanje ne poneha kmalu, bode za istino vsega konec. (Glasen smeh je spremljal deklamacijo gospoda Luckmana.) Deželni glavar opominja, da je na dnevnem redu le deželni proračun. Poslanec Ko bič tudi graja slabo finan-cijalno stanje dežele pod zdanjim ustavovernim oskrbništvom in stavi sledeče predloge: 1. Deželni odbor naj dela na to, da se izdajo postavne določbe, po katerih naj se de želne doklade k neposrednim davkom z določenim percentoin ob enem z užitninskim dav- je vse „geflunker". Narodnej stranki očita, da se je slabo posrečilo „streljanje nazaj", in da naj si narodnjaki zapišejo na svoj rovaš, če je zdaj več troškov za deželo, saj so oni krivi, (Dr. Vošnjak reče: „To je vendar aro-ganca!") Friinzl-Vesteneck toži dr. Vošnjaka deželnemu glavarju, da zmirom, kadar on govori, dela neparlamentarne opazke in zahteva od deželnega glavarja, naj dr. Vošnjaka pokliče k redu. Deželni glavar Kaltenegger pravi, da nij dobro slišal besedij dr. Vošnjakovih, sicer bi ga bil precej zavrnil. Vesteneck nadaljujoč pravi, da on ne pozna nobenega narodnega jezika na Kranjskem. On pozna dva deželna jezika na Kranjskem, katera imata oba enako pravico in njegova stranka oba pripoznava. (O! laž in hi-navščina, tvoj jezik je Vesteneckov!) O jezi-kovem vprašanji pravi Vesteneck, da bi se mi prav lehko pobotali. (Vsi dokazi ii dogodki proti govore. Ur.) Nikakeršne zveze in sprave pa nečemo, pravi Vesteneck patetično, se kom pobirajo, ter popolnem sproti odrajtujejo strank0j ki naravnost dopisuje z Rimom! (Velik c. kr. deželnej blagajnici; deželni odbor naj de \u„ovor mej naroanimi posIanci in mej poslu-luje na to, da se te naredbe na odločilnem^Md) m hoSetn0| da nagi rojaki 80 Kranjd višjem mestu izdajo. [(Slovanje torej ne? Ur.) in pravi Avstrijci; z 2. Deželni odbor ima še nadalje nalog Rimom pa nečemo nikakeršnega posla. (Smeh zaostanek doklad k užitninskemu davku v znesku 128.977 gld. 67 l/i kr. potem vseh pravnih sredstev, katere so mu da razpolaganje, strogo izterjati in o vspehu tega deželnemu zboru posebno in na drobno poročati. Poslanec dr. Schrey poskuša Svetcu, ki je nemčurjem s Številkami dokazal njih slabo gospodarstvo, ugovarjati, in pravi, da je Svetec prižgal samo brilj anten umetelien ogenj s številkami. Najboljši dokaz, da je vse v dobrem položaji, je to, da se deželne doklade nijso nič povišale. Če je za šolstvo mnogo več troškov, ne bode to dolgo trpelo, da je pa bilo pod narodnim gospodarstvom mnogo več denarja v deželnej blagajnici to je samo slučaj, pravi dr. Sehrey. Poslanec Svetec: G. dr. Schrev je rekel, da imamo zmirom enake deželne doklade in da je to najboljši dokaz, da nijsmo nič na slabšem. Nu, jaz imam še nekaj številk zabeleženih, katerih dozdaj še nijsem porabil. Morda bodo one dokazale, da trditev mojega predgovornika nij istinita, vsaj kar se tiče resultata doklad, da se je tedaj pod vašim gospodarstvom gotovo kakor sem jaz razjasnje-val, obrnilo na slabše. L. 1877 je prišlo doklad več kot jih je bilo potrebno 33.000 gld.; 1878 1. 3G.000 gld.; 1. 1879 pa 43.000 gld. Za letos pa jih ne bo prišlo več kot 4000 gld. več, kakor jih je potrebno. (Klici Čujte! čujte!) Vidite, slavna gospoda one strani, da znamo tudi mi na tej strani jako dobro s številkami račuuiti, in zato sem si usodil, napraviti si z opravičenostjo isto veselje, katero ste si tudi vi ob svojem času, akoravno neopravičeno posluževali. Naš račun o tej za devi je pobotan. (Dobro-klici in veselost.) Sprejme se precej konec debate, ki so ga bili nemčurski poslanci, katerim so se menda taki govori narodnih poslancev jako sitni zdeli, tajno z listki, poslanimi deželnemu glavarju, nasvetovali. Govori tedaj v generalnej debati le še Friinzl-Vesteneck, „locum tenens" nemčurskih poročevalcev. Jako površno in znničevalno po svojej šegi proti narodnej stranki govoreč, hoče jasne številke, katere je poslanec Svetec navedel, ovreči s frazami, ter samo pravi, da in ugovor na narodnej stranki.) Poslanec Svetec: Meni nij čisto niS znano, da bi naša stranka naravnost z Rimom dopisovala Bi, jaz tedaj pozivljem g. predgovornika, naj to stvar razjasni in dokaže. Vesteneck na to molči in je s tem najbolje dokazal, da je samo klobuštral kot stara baba, ki ne ve kaj pravi. Preide se v specijalno debato. K točki „plače" oglasi se dr. Zamik: Ko je šlo pred nekaterimi leti zato, da so se nekim uradnikom povišale plače le neznatno, takrat so gospodje denašnje večine prouzročili jako viharno debato, pri katerej so skušali dokazati, kako neizmerno narodna stranka zapravlja deželno premoženje. Šlo je takrat le za neke personalne doklade uradnikov prisilne delalnice, slapške šole in deželne blagajnice. Takrat sem jaz bil odsekov poročevalec in dobro se spominjam, da sem trdil, da precej ko bi gospodje denašnje večine prišli do take, bode jeden njih prvih činov, da bodo uradnikom povišali plače. Takrat so mi gospodje Apfal-trern, Dežman in Vesteneck z roko migali, da nikdar ne, tudi za en krajcar ne bodo poviševali plač. In zdaj ? Dokazano je, da je bila vsa vaša tedanja opozicija samo komedija in da ste še le zdaj resnico povedali. Dr. Schrev skuša narodno stranko obre-kovati, da je nagradovala z večjo ptečo samo nekatere uradnike za posebne zasluge, katerih on neSe omeniti in da je njegovej stranki bilo treba krivico popraviti. Dr.Zamik: Neki ud vaše stranke in sicer jako odličen ud, ki še sedaj sedi v zbornici, rekel je takrat, ko smo mi o nečem malem povišanji plač obravnavali: „Država lehko zapravlja če hoče, ali dežela kranjska ne more plač poviševati !J Tako se je govorilo od vaše strani 1. 1873; a zdaj ste v tajnej seji glasovali vsi kot en mož za povišanje uradniških plač, samo to sem hotel še konstatirati. Poročevalec Vesteneck pravi, da vsled tega nijso stroški dosti večji, kajti nekaj slu-žeb se bode odpravilo, uradniki ne bodo mogli imeti več delati, dopoludne in popoludne v deželnem uradu in odpustili se bodo tudi vsi dninarski pisarji. Dr. Schrev nasvetuje, naj se dovoli deželnemu inženerju vVitschlu za njegovo pohvalno uradovanje remuneracija 200 gld. Predlog se sprejme. Poslanec Pfeifer: Nijso se Se zacelile globoke rane, ki jih je zasekala strašna toča leta 1873 ubogim Dolenjcem, pa zopet krvave vsled novih udarcev od 6. in 16. junija t. L udarcev pogubuih za stotero in stotero rodbin. Visokej zbornici je iz časnikov in drugih poročil znana neizmerna elementarna nesreča, ki je vnovič zadela Dolenjsko stran; jaz sem imel žalostno priliko obiskati nekaj teh nesrečnih krajev, ter videti z lastnimi očmi velikansko elementarno poškodovanje: žito popolnoma uničeno, tersno mladike v vinogradih razmesarjene ali odbite, trava na travnikih v tla vte-pena sem in tja kviško stoječ kakšen pecelj „equisetuma". Nekatere posestnike, ki so žalostnega srca morali žito pokositi in ki so vnovič obsejali njive, da si pripravijo za jesen ne kaj kruha, je še nova nesreča zadela 16. jun.: Oblak se je utrgal, jim žalil komaj obdelane njive, preplavil travnike z blatom in zemljo, raztrgal pota in steze in tako odri vinograde, da jih mnogo ne bode mogoče preroditi. Hvaležno moram priznati, da — ko se je raznesla žalostna vest o tej neizmernej nesreči, — je bila pomoč hitra vsaj za prvo silo: deželni odbor je naklonil 1500 gl. in deželna vlada 600 gld. podpore za nakup žita, na predlog g. cesarskega namestnika je presvitli cesar nesrečnežem podaril zdatno podporo 4000 gold. iz f oje lastne blagajnice, hranilnica ljubljanska pa 10O0 gld., vedno se še nabirajo milodari, katere radovoljno donašajo vsi stanovi cele dežele. Škoda znaša nad pol milijona goldinarjev; za noj silnejše potrebščine je z nabranim denarjem vsaj nekoliko pomagano; ne pride mi na misel, da bi se poškodovanim povrnila Skoda, treba bode pa skrbeti, da poškodovani posestniki ob3cjejo v jeseni svoje njive, treba bode pšenice, rži, ječmena za .Neme, treba bode skrbeti, da se razdrti vinogradi prerode, da se pota popravijo, treba bode skrbeti, da ne bodo gospodarji prisiljeni, zarad pomanj kanja klnje živino prodati. Vsled tega ne zmagajo iz lastne moči, tedaj treba, da dežela še kaj pomore, v ta namen predlagam, da se za elementarno poškodovanje preliminirana podpora od 6000 gld. povikša za 4000 gld. tako, da se znesek od 2000 gold. stavi v proračun za 1. 1880 in 2000 gld. v proračun za 1. 1881 Ko bodo operati poškodovanih parcel zgotovljeni, bode dež. odbor v dogovoru z vlado pri merne podpore razdelil. Priporočam visokej zbornici, da sprejme moj predlog. Predlog ta se ne sprejme. Odobre se potem proračuni za 1. 1880 in 1881 brez daljšega razgovora, ravno tako od-sekovi in poslanca Robiča predlogi. Poslanec Drčo predlaga v imenu odbora za vicinalne železnice, naj se deželni odbor potegne pri kupčijskem ministerstvu in pri obeh zbornicah državnega zbora, zato, da se začne zidati dolenjska železnica. Deželnemu odboru se naroča, da dovoli brezplačno porabo nepravilnih cest za vicinalne železnice in da njih zidanje z vso močjo pospešuje, jih od deželnih doklad zkozi primerni čas oprosti in njim tudi daje z poznejšim privoljenjem deželnega zbora primerne podpore proti temu; da v domenjenem času železnice deželi kot lastnina pripadejo. (Dulje prih.) Politični razgled. TVotrttnJe e. V L j ubijani 17. julija. Oni ponedeljek je imelo državno sodišče odločevati v jednem slučaji Jezikovnega v|»ranke .... 8''3 „ Kreditne akcijo.......280 ■ London..........117 „ Srebro.........• — ■ Napol...........9 a O. Kr cekini........5 ^ Pllai n h marke.......&7 „ N 60 15 £0 66 M 66 70 Tri■■«» C€»n«? v Ljubljani 17. julija 1.1. Pšenica hektoliter 10 gld. 08 kr. — rež 6 gld 99 kr.; _ ječmen 8 gld. 90 kr.; — oves 8 gld. 90 kr.; — ajcia 6 gld. 7i> kr.; — prosd 6 gld. 34 kr.; — koruza 6 gld. 50 kr.; — krompir iOu kilogramov 4 gld. — kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masi* kilogram — gld. 82 kr.; mast — gld. 76 kr.; — špe>. frišen — gld. 70 kr.; speh povojen — gld. 72 kr., — jajce po 2 kr.; — mlnka liter kr. ; — govednine kilogram 56 kr.; — tuletnine 42 kr.; — svmj-kn meso 64 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 13 kr.; —- alame l gld. 78 kr.; — drva trda 1 kv. m«trov 6 gld. 20 kr.; — mohka 5 gld. — kr. Za šolska darila. ~w Najprimernejše darilo pridnim učencem in učenkam ob kuncu šolskega leta so: 1 «fl_ . _B Pri rudnika ia odda se v naj on« premog v Hrastniku in Dolu kupčija. Natančneje Hrastniku. pove g. Fraiic Luser, magacinar (338 ---- H. •p zbirka poučnih pripovedek za slovensko mladino. (333-1) Kujižica velja trdo vezana s platnenim hrbtom h poštnino vred 45 kr. — Lepši vezana za darila 50 kr. Uredništvo „Vrtfcevo". Lingarjeve ulice h. št. 1 v Ljubljani (l-aibacli). platnena obleka. lister-sako, rujav ali crn. \ €*ol-l) Ed. Fumagalli. Denes dve veliki predstavi se spremenjenim programom. Prva ob 4. popoludne, druga oh 8. zvečer. Omenjati jo posebno mej drugim kanonski kratj RAFAEL SKALI. V poiiedoljelt izredna predstava z jalco zanimivim programom. V cirkusu u6i tudi nadkonjar K m i I i o jahat Spoštovanjem (335) I3«L Jh'miiagalli. Im<>o »o učenec V i»ro«laJuliil«o v mesto na deželi, kateri je dovršil 1. giiunazijalko ali vsaj 4. normalni razred. — Več iz prijaznosti pri administraciji „Slov. Naroda". (334—1) V najem su daje od 1. oktobra t. 1. za najmanje 3 leta 3aot©l KlenaTda.© v Brežicah na Štajerskem. Dotični hotel ima pri tleh 6 sob za gostilno, kuhinjo, kleti, hleve za konje, mesnico in prostore za vozove. V I. nadstropji 9 sob M potnike, 1 kuhinjo in jedno veliko dvorano za plese iu gledališčne predstave. Tudi je pri hiši amerikanska ledenica, vrt za goste s kegljiščem, ki se v zimskem času 1. liko kuri. Kazen poslopja so dajo v najem tudi nukaj njiv in travnikov prav blizu mesta. Opozoruje so pa, da mora najemnik priskrbeti si pohištvo sam, razen onega, kol kur ga je treba za gostilniški namen. Natančni pogoji se poizvejo pri lastnici gospo Mariji Len ček na Blanoi pri Sevnici (Lichten-wald) na Štajerskem. (314—3) b mM i i W3 I H 0 Q M I 17 -KQ 3 'J 2 *» ca .S 2 H HlBH ,1 i IJ .s 1J 1 * S» •s j.«] «w ti a t O B 5 CA Ti — I M Čujte, glejte in strmite! Zbog likvidiranja nedavno na nič prišlo velike tovarn« ia britaiilja-greuro odda so sledečih 47 komadov od dobrega I»rl-tanlja-arebra samo za «lrt. O.OR, komaj za saino četrti del tega, kar j'h delo stalo, dakle ukoru) Eattton|9 in sicer: 6 kom. vrlo dobrih miiniznih inw,;\, z ročnikoni od britunija-Brebrn, s pravo angleškimi sreliniii jeklenimi ostrinami; © . M"* . - E a MM q > h iS n, s« c8 o ob 46 vzajemno zavarovalno društvo v Libercu (Reichenberg) na Češkem, poslopja, premakljivo blago i. t. d., posebno tudi žito v kozolcih in živinsko klajo M dobo od 8 mesecev naproj. — V preteteklem letu jo I^Om^IT-A_" v oddelku za ogenj prejela 440.930*94 gld. premije, a za pogorišča izplačala 227.096-41 gld., — v svojem 13letnem obstanku je izplačala za pogorišča 3,067.127 05 gld. — Premoženja ima „KOISTICO^IDIT-A." več, nogo je po matematičnem preračunjenji potrebno. — Škodo izplačuje točno in vestno. Oglasil« k pristopu sprejema iu pojasnila daje podpisani glavni zaatop v Ljubljani, kakor tudi okrajna zastopstva pu deželi. V Ljubljani, dnč 1. julija 1880. Glavni zastop „KONKORBfJE": Ignacij Valentinčič, (W—'-) glavni zastopnik. 6 6 12 jako lini h vili«-, britanija-srebro, iz jednega kosa; teških šile »a jt»«lf od brilamja-srubra; rt o 1 1 6 6 2 o » a 2 -n „■ B m. m S • D 4) I — * 1'fS o is •i j i I i v ia kavo od britanija-srebra, najboljše kvaliteti ; masivni zajemalec za mleko od britanija-srebra; teški zajeiualce za juho od britanija-srebra • kom. poduoiulkov od britan ja-srebra; l»onijak kuraulidelj za Jesib iu olje "«>'Uje za žvei>Ieukc za na mizo, težko, od l.ritanija srebra, prejo gl. 3.—, zdaj gl. -.9 ,. Priprava za kavo in čaj ii gl. 2.—. 2.50, 3.—, 4.- ; k!o5čo sa sladkor a kr. 35, 50, 80, gl 1.— ; sadkormki A gl. 2.—, 2.H0. 4—; sipalniki za sladkor a kr. 25, 40, 75, !I0, gl. 1. — ; karalimlelj za jesih in olje A gl Z.—, 4.— ; škatljice za sinovo maslo ;'i kr. 75, 95, gl. 1.70, 2.80, 3.Uo, 4.—; in so mnogo diuzoga blaga. V dokaz, da moje naznanilo zavežem so s tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, je vzuiuem urez ugovoru nazaj. Omenjam tudi mnogo meni priposlanih zahvalnih pisem, katera si bodem dosvoHeval polagoma objuvljiiii. — Kdor hočo te«laj dobiti dobro iu solidno blago a ne alttho za SVOJ denar, naj so obrne samo DE jedini kraj z;i niir«.eilvo za vse cea. kr. avatto ogerjko provincije pod naslovom: General-Depot der I. eiigl. Britannia-Silber-Fabrikeii Ju FBAiSS, Wien, Rothenthurmstrasse 9, gegenuber dem erzbisohbfliohen Palaia. (^02—2) Izdatu^j fn urednik Mukao Armič. Lastnina iu tisk .Narodne tiskaine".