TRGOVSKI I.IST
časopis n trgovino« Industrijo In obrt.
•• l *r.i MA*.* -1» V*i SJJlMVUa&kd
Ifaročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Va leta 90 Din, za XA leta 45 Din, Mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XI.
Telefon št. 2552.
LJUBUANA, \ torek, dne 25. septembra 1928.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 114.
Ivan Mohorič:
Revizija železniške tarife.
Jutri se nadaljujejo v Zagrebu ankete, ki jih je priredil tarifni odbor s predstavitelji posameznih panog gospodarstva. Pretekli teden je- razpravljal v Beogradu o predlogih agrarnih krogov in o željah agrarne industrije in izvoznikov, nato je sledila razprava o tarifamem tretiranju proizvodov montanske industrije, o klasifikaciji gradbenega materijala in končno o potrebi izpremembe pozicij in tarif, ki tangirajo papirno industrijo. V Zagrebu prične razprava o predlogih naše najbolj razvite indu-»trijske panoge, lesne industrije, in o izvozu šumskih produktov. V ta namen je savez šumskih industrijalcev »klical že za torek, dne 25. septembra predkonferenco interesentov, na kateri bodo zastopani tudi lesni industrialci iz Slovenije, da po možnosti enotno formirajo svoje zahteve. Nadalje se bo v Zagrebu razpravljalo o zahtevah kemične industrije, katere želje so zelo mnogobrojne, nato o potrebah tarifnih olajšav za metalurgič-no industrijo, ki je bila dosedaj prava pastorka v tarifi. Končno pride ponovno na tapeto vprašanje tarife za cement, a zaključna razprava bo veljala reviziji luških tarif, glede katerih nastaja sedaj po ratifikaciji net-tunskih konvencij dokaj nova situacija.
Materijal predlogov, ki je bil predložen tarifnemu odboru, je zelo obsežen in v mnogem oziru kontradiktoren. Predlogi posameznih skupin industrij, katerih interesi se križajo, si nasprotujejo in izključujejo drug grugega in tarifnemu odboru pripade delikatna naloga, da skuša spraviti te predloge v sklad z interesi splošnega gospodarstva in jih po
možnosti koordinirati. Mnogi interesenti so stavili preko svojih zbornic tarifnemu odboru reakcijoname predloge, ki stremijo za tem, da se celo omrežje naše države porazdeli v posamezna interesna področja, tarife rajonirajo ter na ta način prepreči odnosno vsaj oteži konkurenca blaga iz drugih produkcijskih področij. Jasno je, da bi industrija v Sloveniji pri taki koncepciji tarif najslabše odrezala, ker se mora že itak danes pri prodaji svojih proizvodov v notranjosti države boriti z občutno konkurenco inozemstva, ki dovaža svoje blago po Donavi ceneje v naša rečna pristanišča. Pojavljajo se pa tudi v veliki meri predlogi za diferenciranje raznih vrst blaga, ki je slično in se le v cenah nekoliko razlikuje. Eden izmed takih predlogov je zahteva, da naj se tarifarno loči lignite od ruja-vega premoga, strešne od zidne opeke itd. Dosedanje ankete so že prilič-no razjasnile položaj v takih spornih primerih tako, da tarifnemu odboru glede takih predlogov objektivna presoja položaja ne bo več težka.
Čaka pa tarifni odbor mnogo težja, nehvaležna in odgovorna naloga, ki obstoja v tem, da skuša ohraniti pri tarifni reformi, ki se ima izvesti v okviru do 20% zvišanja blagovnih tarif, kontinuiteto v našem produkcijskem procesu, da reforma tarjf ne prekine stabilizacije in konsolidacije prilik v našem gospodarstvu ter da očuva vsaj sedanje ravnotežje med domačo produkcijo in inozemsko konkurenco. Rešitev tega vprašanja, ki je pri naši gospodarski strukturi zelo komplicirano in delikatno, bo zahtevala precej časa, treznega in razumnega prevdarka in napora.
Prometna mizerija.
Kritično pomanjkanje vagonov v Sloveniji je še vedno na dnevnem redu in zdi se, da bo kljub vsem pritiskom, posredovanjem ter opelom ostalo do konca glavne izvozne sezone, to je do Božica, enako akutno. Ne bi imelo torej smisla veliko vračati se na to vprašanje, ako se ne bi bili pojavili pri proučevanju vzrokov sedanjega pomanjkanja vagonov novi momenti. Izkazalo se je namreč, da stoji danes glede pokrivanja potrebe na vagonih relativno najbolje subotička direkcija, za njo prihaja beograjska, potem zagrebška in sarajevska, a na zadnjem mestu je Slovenija. Res, da v nobeni direkciji ni pokrito polno število naročil, vendar je med odstotkom, v katerem se pokrivajo naročila vagonov v Vojvodini in v Sloveniji več odstotna razlika. Pri tem pa moramo pomisliti, da je potreba Vojvodine na vagonih baš v sedanjih mesecih najmočnejša in da se razlike med potrebo vagonov, ki znaša nad 25%, niti od daleč ne da primerjati z razmerami v Sloveniji, kjer je razlika med izvozno sezono in normalnim dnevnim tovorom prav neznatna, ki gre največ do 50%.
Res je tudi, da je Generalna direkcija izdala nekaj ukrepov, da omogoči hitrejšo cirkulacijo vagonov in enakomernejšo porazdelitev razpoložljive tonaže med interesente raznih gospodarskih panog, vendar se zdi, da bo treba seči še po nadaljnih ukrepih, da se situacija zboljša. Tako na primer, ne vidimo razloga, zakaj se
ne bi pri sedanji mizeriji vagonov reduciral izvoz železne rude, katere gresrta dnevno dva vlaka na Madžarsko odnosno v Češkoslovaško, na polovico odnosno na eno tretjino in ostanek dal na razpolago onim eksporter-jem, ki že po cele mesece niso dobili naročenih vagonov. Ako vzamemo, da sedaj dnevno nakladamo 100 vagonov železne rude in da »o vagoni najmanj teden dni na poti, vidimo kaj bi se lahko tudi prištedilo.
Če vse to razmotrivamo, se ne moremo ubraniti kritike, da so sedanji ukrepi Generalne direkcije in dispozicije Centralne podele kola ostali po večini le na papirju in da od avizira-nih vagonov ni prišla v območje ljubljanske direkcije niti polovica. Enkrat ni bilo lokomotiv, da bi odpeljali prazne vagone, drugič ni bilo vlakov, katerim bi se bili še lahko priklopili prazni vagoni, ker je bil vsak vlak že do skrajnosti obremenjen, in kar se jih je odposlalo, porazgubili so se po poti na območju zagrebške direkcije. Poleg tega imamo utis, da tudi prometna služba na vzhodu države ni na višku in da so organi vagone, ki so bili disponirani drugam, enostavno uporabili v svojem območju. Generalna direkcija je sedaj poslala na progo kontrolne organe, ki imajo preiskati vse podobne primere in nadzirati vozovno službo in zatrjuje se nam, da se bo situacija za Slovenijo polagoma do konca meseca zboljšala.
Zbornica za TOI je po svojem zastopniku pretekli teden ponovno intervenirala osebno pri Generalnemu direktorju in predložila podatke o po-
sledicah sedanjega prometnega zastoja. Generalni direktor Gjuričic je z ozirom na to situacijo odredil, da se mora vzpostaviti ravnotežje v kritju vagonov med posameznimi direkcijami in da se mora v Slovenijo vrniti potrebno število vagonov, da se pokrije potreba rudnikov in vsaj deloma zadosti tudi potrebam industrije in eksporta. V resnici se je zadnje dni za rudnike položaj nekoliko zboljšal in je bilo danes dostavljenih tudi ca 50 vagonov za civilni tovor, kar pa seveda niti od daleč ne odgovarja naročilom, ki znašajo na področju ljubljanske direkcije vsled velikih za-stankov še vedno okrog 2000 vagonov dnevno. Posledice tega vidimo vsak dan in ravno danes nam je javljen nov primer, da ste morali dve tvrdki iz kočevskega kraja plačati velike vsote za stojnino za ladjo, ki je čakala na les, ki bi se moral v Splitu krcati za Albanijo, a ga naši izvozniki radi pomanjkanja vagonov niso mogli tja pravočasno dobaviti. Taki primeri, v katerih cela kupčija konča z izgubo ne le dobička, ampak mnogokrat celo robe in povrh še z gmotno škodo, se vedno množijo in pretvarjajo vso izvozno trgovino naravnost v hazard.
PLAČEVANJE DAVKA S 20% PRIZN ANICAMI.
Ob plačilu davčnih zaostankov s priznanicami o 20% odbitku ob žigosanju kronskih novčanic je davčni urad priznanico, ako se je glasila na večjo vsoto nego je znašal davčni zaostanek, prevzel in za razliko med davčnim zaostankom in vsoto, na katero se je glasila prvotna priznanica, izdal novo priznanico. Sedaj je nastalo vprašanje, ali se morejo na novo izdane priznanice porabiti za plačilo davčnih zaostankov po členu 57. finančnega zakona 1928/29. Generalna direkcija državnega računovodstva je na to konkretno vprašanje z razpisom D. R. br. 90.177 odločila sledeče:
V	navodilu za izvrševanje proračuna za 1927/28 D. R. br. 54.300 od 19. aprila 1927 je v § 3. pod a) II. oddelka jasno pojasnjen slučaj, kadar davčni zaostanek do konca 1. 1926 znaša manjšo nego ono vsoto, na katero se priznanica glasi. V tem slučaju znači, da je davčni zaostanek do konca leta 1926 plačan z enim delom priznanice, a za ostanek do vsote priznanice se izda nova priznanica. Potemtakem tu ne njore biti mišljeno plačilo po 1. 1926 nastalega davčnega zaostanka, ker ni za to nikake zakonske podlage, kajti tudi po členu 98. finančnega zakona za 1928/29 je urejeno samo plačevanje davčnih zaostankov, nastalih do konca 1. 1924. Vsled tega naj se priznanice o 20% odbitku še nadalje hranijo, dokler ne bo odločeno, kako se bodo likvidirale še ostale priznanice, izdane ob markiranju kronskih novčanic.
OBERSTNA MERA ZA ZASTAVLJALNICE NA HRVATSKEM, V SLAVONIJI,
V	VOJVODINI IN V BOSNI TER HERCEGOVINI.
Minisier za trgovino in industrijo je odločil, da obrestna mera zastavljalnic v navedenih pokrajinah, ki se bavijo z izplačevanjem posojil na račun zastave, ne sme presegati 24%, vračunši vse režijske in druge stroške.
Dr. Jos. Pretnar:
Reorganizacija obrtnega in trgovskega nadaljevalnega šolstva.
(Nadaljevanje.)
2. Vzdrževanje šol.
V	okolišu obeh oblasti Slovenije se je število obrtnih nadaljevalnih šol (vštevši gostilničarske in druge strokovne šole) gibalo okrog 70—80, število trgovskih nadaljevalnih šol pa okrog 10—12. Na teh šolah je bilo skupno nekaj nad 7000 učencev, torej skoro dve tretjini vseh vajencev, ki bi prihajali v poštev za obrtno nadaljevalno šolo. Od teh številk odpade na vsako oblast približno polovica.
Vzdrževanje teh šol je stalo po proračunih:
1.	V ljubljanski oblasti:
a) za obrtne nadaljevalne šole zunaj Ljubljane povprečno letno . . Din 550.000 —
b) za obrtne in strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani ...................„	270.000'—•
c) za čiste trgovske nadaljevalne šole
na leto povprečno	„	160.000—
Skupaj . Din 980.000 —
Visoko število za Ljubljano pojasnjuje dejstvo, da je tu ena splošna in sedem strokovnih nadaljevalnik šol s skupno okroglo 1600 učenci.
2.	V mariborski oblasti:
a) za obrtne nadaljevalne šole povprečno letno . . Din 600.000-—
b) za gostilničarske
šole...................„	40.000 —
c) za trgovske nadaljevalne šole . .	„	130.000-—
Skupno povpr. letno Din 770.000-—
Pri ustanavljanju šol po načelih, o katerih bode razpravljalo eno prihod-njih poglavij, bi se za dogledno bodočnost število šol- ne pomnožilo do-stL Tudi na pomnožitev vajencev ni računati, ker so zadruge sprejele v svoja pravila določbe o maksimiranju števila vajencev, ki ga sme imeti poedini obrtnik ali trgovec. To bo število vajencev potiskalo navzdol. Število šol in vajencev zato v bodoče ne bo znatnejše uplivalo na proračun vzdrževanja. — Tudi ni misliti na povečanje stroškov radi morebitnega povišanja honorarjev. To je itak doseglo maksimum in bi se moralo temeljito urediti, ker so honorarji neenaki.
Edin bistven povišek bi povzročila boljša oprema šol z učili. Ta povišek pa bi se dal prenesti, osobito če se nabave vrše postopoma.
Iz navedenega vidimo, da gre pri vzdrževanju obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol v ljubljanski oblasti za povprečni letni znesek 900.000 do
1,000.000 dinarjev, pri šolah mariborske oblasti pa za znesek okroglo
800.000 dinarjev.
Državni prispevek je bil največ letno 400.000 Din, a to le enkrat, sicer pa je stalno padal in dosegel lani borih nekaj desetisočev. Zbornica TOI je prispevala letno razmeroma jako velike podpore, ki so za svrhe teh šol znašale letno povprečno 150.000 do
175.000 Din. Ostalo so do lanskega leta prispevali drugi činitelji. Lani sta nastopili obe oblastni skupščini in
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 25. septembra 1928.
Štev. 114.
sicer ,je prispevala ljubljanska 161.532 dinarjev, mariborska pa 200.000 Din. Mora se priznati, da so mnogim šolam rešile življenje ravno podpore Zbornice TOI in Oblastne skupščine.
Bistvo rešitve celega vprašanja o vzdrževanju teh šol je v tem, da se preskrbi vsaj znatnejšemu delu stroškov kritje v stalnih podporah, na katere vsaka obstoječa in dovoljena šola lahko z gotovostjo računa. Iniciativnosti in iznajdljivosti krajevnega šolskega odbora je prepuščeno, da si letno zagotovi še kritje ostalih stroškov.
Kritje vzdrževalnih stroškov bi se morebiti dalo urediti tako-le:
Šolske prostore, kurjavo, razsvetljavo in sriaženje preskrbi občina, v kateri je sedež šple. Ako se razteza šolski okoliš na več občin ali dele več občin, morajo ostale občine na zahtevo povrniti del s tem zvezanih stroškov po razmerju števila vajencev.
Ostali stroški (honorarji, učila) bi se krili:
1. s prispevki oblastne skupščine in občin šolskega okoliša,
2. s prispevki države,
3. s prispevkom iz fonda, v katerega bi se stekale denarne globe radi obrtnih prestopkov in nerednega obiska obrtne šole,
4. s prispevki vajencev ali gospodarjev (šolnina),
5. s prispevki trgovskih, obrtniških in industrijskih korporacij, zadrug in društev ter raznih drugih podpornikov ter s prispevkom delavskih korporacij, katerih naloga je skrbeti tudi za izobrazbo naraščaja .
Prispevek oblastnega odbora naj bi znašal najmanj 30?,;, prispevek občine pa najmanj 20%' proračunanih Vzdrževalnih stroškov, skupno torej 50%.
Konkretno govorjeno:	Oblastna
skupščina v Ljubljani bi prispevala letno okroglo Din 300.000-— in občine Din 180.000-—, oblastna skupščina v Mariboru pa Din 240.000-— in občine Din 160.000-—.
Svoj dosedanji prispevek bi morala torej povišati ljubljanska oblastna skupščina za Din 140.000-—, mariborska pa za Din 60.000-—. Mnogo občin krije že doslej 20 in več odstotkov proračuna lokalne obrtne šole. Težkoče bi bile morebiti pri nekaterih manjših občinah. Tam pa so šole, katerih proračuni se gibljejo med 8000 in 12.000 Din. Eno petino teh stroškov pa bi tudi take občine gotovo prenesle.
Če bi se dosegla podpora oblastne skupščine j n občin v pravkar omenjenem obsegu, bi bila polovica vzdrževalnih stroškov krita, s tem pa tudi zagotovljena ekzistenca in dobro uspevanje sedanjih obrtnih nadaljevalnih šol. Ostalo polovico stroškov bi gotovo krili prispevki raznih korporacij, gori omenjenega fonda iz glob radi obrtnih prestopkov ter prispevki države in vajencev odnosno gospodarjev.
Da se bodo ustanavljale obrtne nadaljevalne šole samo tam, kjer so potrebne in da se bodo proračuni delali in se bo gospodarilo tako, da bodo mogle biti gori navedene številke vzdrževalnih stroškov stabilne, je treba upravo vsake šole dati v roke primerno sestavljenemu in iniciativnemu krajevnemu šolskemu odboru, kontrolo in upravo vsega obrtnega nadaljevalnega šolstva v oblasti pa oblastnemu svetu za obrtne in trgovske nadaljevalne šole, v katerem bi imeli priliko in pravico besede zastopniki oblastne skupščine, države, stanovskih korporacij in šolnikov. O tem hočem izpregovoriti v prihodnjem poglavju,
(Daljo prihodnjič.)
GOSPODARSKI POLOŽAJ ITALIJE.
Poročilo zveze italijanskih industrij pravi, da je polagno zboljšanje industrijskega položaja v zadnjem času nekoliko napredovalo, da so pa posamezne industrijske panoge še zmeraj zelo na slabem. Kot ugodno znamenje navajajo povišek predujmov Italijanske banke, ki so se dvignili od 1180 milijonov na 1375 milijonov lir.
Tečaj 24. septembra 1928.
ravni:
Amsterdam 1 h. goid.
Berlin IM.............
Bruselj 1 belga .... BudimpeSta 1 penffl
Ourita 100 Cr.........
DlOUti 1 BMng ....
Lcmdon l funt.........
Newyork 1 Pari* 100 h.
Praga 100 Trat 100 Ur
Povpraševanje Din
13-6625
1094-10
8-0014
276-85
66-86
221-25
168-37
296-75
Ponudba Din
Svetovni žitni trg.
Sprejemna zmožnost svetovnega žitnega trga se je V zadnjem času zelo zmanjšala. Neposredni povod za to je izredno počasna prodaja, kar se spričo letošnjega rekordnega pridelka še prav posebno pozna. V deželah pro-viška, posebno pa v Ameriki, so že danes v velikih skrbeh, kako bodo veliki pridelek porabili oziroma prodali. Ponudba je temu primerno zelo velika, veselje do nakupa pa prav majhno. Neglede na resnično majhno potrebo nočejo konsumenti že zato nič kupovati, ker prihajajo od dne do dne nova rekordna poročila o pridelku pšenice. Tako na primer potrjuje Argentina uradno, da je njen z žitom obdelani svet letos za 5*/2% večji kot je bil lani. Vrhu tega je pa v deželi še zelo veliko zalog od lanske letine, tako da je pričakovati nadaljnega padanja cen, V Kanadi je že neoporečno ugotovljeno, da znaša pšenični pridelek v treh prerijskih provincah Ma-nitoba, Saskatchewan in Alberta 527 milijonov bušelov, za celih 112 milijonov več kot lani. Od pšeničnega pridelka bodo mogli eksportirati 415 milijonov bušelov. Tudi v Kanadi so še zelo velike množine starega pridelka na razpolago, ki jih še kar naprej razpošiljajo. Tako si moremo razlagati čudni pojav, da je prišlo v Evropo od 1. avgusta do 1. septembra za 1 milijon kvarterjev več pšenice iz prekomorskih dežel kot v istem času lanskega leta. Razlago za to iščejo v dejstvu, da se dobijo v Ameriki od druge roke razmeroma cenene ponudbe, kar je za evropske importe pobuda, da nakupijo večje množine za špeku-lacijske namene. Od -evropskih dežel opozarjajo posebno na Italijo, kjer so uvozno carino na pšenico izdatno zvišali, kar ni toliko posledica velikega domačega pridelka, temveč bolj gotovo posledica okolnosti, da hočejo reducirati porabo pšenice v prilog rižu. Francija bo imela letos, kot znano, veliko večjo importno potrebo kot lani, kar pride do izraza že v kupčijah, sklenjenih z Zedinjenimi državami. V Nemčiji upajo, da bo letošnji pridelek tako glede pšenice kot gle-‘de rži boljši kot so prej pričakovali. Na drugem mestu poročamo o nazadovanju cen ovsa ter da padajo tudi cene krmil, ker so prišle v Evropo nepričakovano velike množine argentinske ali platske koruze kot nadomestila za manjši pridelek evropske koruze.
VEČERNI KOMERCIJALNI TEČAJI NA TRGOVSKI AKADEMIJI V LJUBLJANI.
Za leto 1918/29 se otvorijo pričetkom oktobra na trgovski akademiji večerni komercijalni tečaji, namenjeni pred Vsem osebam, ki se pripravljajo za vstop v javne službe ali pa so že v službah, a si želijo kot slušatelji(ice) večernih komercijalnih tečajev razširiti in poglobili svoje komercijalno znanje. Predavanja se vrše v večernih urah od 7. do. 9. ure ter obsegajo: 1. knjigovodstvo in kontoma dela; 2. trgovska korespondenca; 3. trgovinstvo s posebnim ozirom na trgovsko in menično ter stečajno (konkurzno) pravo; 4. slovenska stenografija (pri zadostnem številu pri-glaŠencev tudi nemška); 5. italijanščina s posebnim ozirom na trgovsko-pro-metno frazeologijo in trgovsko korespondenco; 6. nemščina v istem izmerju. Komercijalni tečaji trajajo do koncem aprila. Vpisovanje in vse potrebne informacije vsak dan pri ravnateljstvu trgovske akademije, Aškerčeva ul. 9./II., levo (poslopje tehniške srednje šolel ob uradnih urah.
Ljubljanska borza.
22-84
18-5925
7-9180
9-9275
1097-10
8*0314
276-65
57-06
223-25
169-17
298-76
Ruske koncesije v koncesijski politiki.
Sovjetska vlada priobčuje obrise programa za bodočo koncesijsko politiko. V ospredju te nove politike j** pospeševanje onih inozemskih koncesijskih ponudb, ki vsebujejo poizvedovalna in preiskovalna dela na polju pridobivanja zemskih zakladov. Posebne ugodnosti so predvidene za koncesijske ponudbe na polju dobivanja pisanobarvnih mineralij za iz-gradbo papirne, avtomobilske, kovinske, umetnosvilene ter strojnoeks-traktne industrije, nadalje za transport za predelujočo industrijo, za poljedelstvo, mlekarstvo, sladkorno industrijo ter za bodoče gospodarstvo
—	mislijo vpeljati torej zopet nekaj novega. — Svet ljudskih komisarjev cznača dosedanjo koncesijsko politiko za nezadostno. Posebno so poudarjali pomanjkljivo delovanje koncesijskega odbora na polju interesiranja inozemskega kapitala za ruske koncesije.
Neki nemški list odgovarja na to grajo: >Sovjetska vlada se moti, če misli, da je pomanjkljivo zanimanje inozemskih podjetij za dosego koncesij v Rusiji posledica nezadostne agitacije koncesijskega odbora. Kakor kažejo polomi raznih koncesijskih podjetij (Mologa, Harriman itd.), danes inozemskemu podjetniku še hi mogoče, da bi v Rusiji delal z rentabilnostjo. Če bi se mogla sovjetska vlada odločiti, da bi ustvarila gospodarske in pravne temelje za uspešno delo koncesijskih podjetij, bi se tudi brez posebnega propagandnega delovanja ne mogla pritoževati nad pomanjkljivim zanimanjem inozemskega kapitala.«
Šmol-ova
„Gumitran“ masi za usnje H
<»
edino pravo sredstvo i: za konzerviranje usnja | štrapacnih čevljev „UNI0“, družba z o. z. ;; - Maribor
Sladkor.
Katastrofa na Anfiljskih otokih je sprožila misel, da v bodoče velike zaloge sladkorja ne bodo prišle v poštev za svetovni trg. A vesti so bile pretirane. — Glede evropskega pridelka pravi Licht, da so se izgledi na dober pridelek v češkoslovaški in deloma tudi v Franciji zboljšali, nasprotno pa v Nemčiji ter v daželah vzhoda, jugovzhoda in juga poslabšali. To se bo videlo tudi v prvi Lichtovi statistiki o sladkornem pridelku. Na severu in tudi v Le-vanli se je začela pojavljati konkurenca angleškega sladkorja, ki je tembolj nevarna, ker je angleška sladkorna industrija od države lako negovana kot nobena druga.
Hitro druga drugi sledeče mednarodne sladkorne konference nam pravijo, da normalni položaj svetovnega sladkornega gospodarstva še daleko ni dosežen. Te dni v Berlinu zborujoča konferenca je pritrdila predlogu polkovnika Tarafa, da se za oktober določena mednarodna konferenca ne bo sklicala. Dokler se vsi važni eksporierji niso odločili za sodelovanje, so nadaljna pogajanja brezpredmetna. Java bo pridelala lelos okoli 3 milijone ton sladkorja (lani dva milijona), Kuba 4,700.000 ton. Svetovno porabo pa cenijo za 30% pod pričakovanjem. Če se bo od kubanske vlade za januar 1929 v Havano sklicana konferenca res vršila, bo videti v tem resen poskus, da se mednarodna sladkorna kriza odstrani $ skupnimi dogovori. Seveda moramo besedo »kriza« gledati le s stališča producentov in ne tudi s stališča konsumenlov.
POBIRANJE \% TAKSE PO TARIFNI" POSTAVKI 10, PRIPOMBA 4 TAKSNE TARIFE.
Nekatera finančna oblaslva v Sloveniji so zahtevala, da plačajo iudi družbe z omejeno zavezo to takso, katero plačujejo delniške družbe od kuponov, dividend in tantiem, češ, da pri družbah z omejeno zavezo tvori podlago za lo takso dobiček, ki se izplača družbenikom. Interesenti so se temu upirali, češ, da taka interpretacija pri jasnem besedilu zakona ne more biti pravilna. V zadevi je intervenirala ludi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in dobila te dni sporočilo, da je Generalna direkcija davkov že odločila, da družbe z omejeno zavezo niso dolžne plačevati gornje takse. O tej odločbi se finančna oblastva obveste še le dni.
* * *
MEDNARODNI KARTEL SUROVEGA JEKLA.
V	Luksemburgu je imel ta kartel sejo. Ugotovili so, da obstoji močno eksport-no povpraševanje. Kljub temu so pustili produkcijske kontingente nespremenjene. Vse zapadne evropske skupine so prekoračile svoje kvote, tako v prvem kot v drugem četrtletju 1028. Tudi srednjeevropska skupina (Češkoslovaška, Avstrija, Ogrska) je v prvem četrtletju prekoračila svojo kvoto. Češkoslovaška kvota je znašala po regulaciji, veljavni do 1. julija t. s., 1-43 mil. ton; a že leta 1927 je znašala češkoslovaška produkcija surovega jekla 1-88 mil. ton in je bila v prvem letošnjem četrtletju za 25% višja kot v odgovarjajočem lanskem četrtletju iter za 8% višja kot lani v zadnjem četrtletju. Drugo letošnje četrtletje je prineslo zopet povišek za 4%. Avstrijska skupina je napravila v prvih štirih letošnjih mesecih 147.000 surovega jekla, a njena kvota je bila 133.000 ton. Tudi Ogri so prekoračili svojo kvoto, določeno s 300.000 tonami. Tem trem podskupinam so znižali konvencionalno kazen za prvo polletje 1928 na 2 dolarja pri toni. Nemci so stavili predlog, ki bi pomenil v slučaju sprejetja korekturo nemške kvote navzgor.
Vstop Poljakov v mednarodni jekieni kartel je imel pri sedanjih pogajanjih le v toliko pomeu, da je nemška sku-i pina poročala o poteku trgovskih pogajanj med Nemčijo in Poljsko. Poročilo ni preveč optimistično. Vstop Poljakov v kartel je pa komaj mogoč, če se prej ne doseže z Nemci dogovor glede železa. Tvorba prodajnih zvez ni bila na dnevnem redu in je v poteku pogajanj tudi omenili niso. Belgijci se niso odrekli svojim kvotnim željam, dokler pa s svojo produkcijo zaostajajo za povpraševanjem, kot je to sedaj, so prodajne zveze odveč. Prihodnja plenarna seja Mednarodnega jeklenega kartela se bo vršila 13. decembra
ČEŠKOSLOVAŠKA SLADKORNA KAMPANJA.
Češkoslovaška državna finančna uprava je izdelala načrt, po katerem bo dala za financiranje sladkorne kampanje država državna sredstva na razpolaganje. Za izvedbo kapipanje nameravajo dali sladkorni industriji na razpolago 200 do 300 milijonov Kč po nižji obrestni meri. Sladkorna industrija je med najvažnejšimi v Češkoslovaški.
HOOVER ZA POLITIKO ZAŠČITNE CARINE.
V	zadnjem svojem volilnem govoru se je obmil Hoover zlasti na delavstvo in je trdil, da je postala Amerika bogata pod republikansko vlado ter da ji more le republikanska vlada to blagostanje naprej zagotoviti. »Blagostanje se pa da doseči in ohraniti samo s smotreno politiko zaščitne carine.« Hoover je obljubil ameriškim delavcem zaščito proti inozemski konkurenci in je poudarjal, da bo deloval še nadalje za omejitev doseljeniške kvote. Dalje je obljubil, da se bo zavzel za visoke delavske mezde, ker so samo te jamstvo za mir in blagostanje države. Seveda je Hoover pozabil oziroma ni maral povedati, da je vse sedanje blagostanje Amerike posledica svetovne vojske in iz nji izišle konjunkture.
Štev. 114.
TRGOVSKI LIST, 25. septembra 1928.
se«uaeeee*ww*B*weie»v<wiee4»miw*ea*eimMiw*i«i!W*,t><mKwnoi>HNiw«*Dicu*wiiiuw^k:;
Stran 3.
Strokovno šolstvo.
TRGOVSKA NADALJEVALNA ŠOLA G REMIJA TRGOVCEV V MARIBORU.
Vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede trgovske nadaljevalne šole v Mariboru se vrši v nedeljo dne SO. septembra od 10. do 12. ure dopoldne v prostorih državne trgovske akademije na Zrinjskega trgu št. 1, I. nadstropje, v sobi št. 31. — Pri vpisovanju je predložiti zadnje šolsko izpričevalo in dve izpolnjeni rodovnici, ki se dobita pri trgovskem gremiju ali v trgovini V. Weixl. Novinci morajo imeti razen tega še potrdilo gremija, da so tam vpisani kot vajenci. — Sprejemni in ponavljalni •izpiti se prično v pondeljek dne 1. oktobra točno ob 15. uri (ob treh popoldne). Ustmeni izpiti se vrše v torek 2. in eventuelno še v sredo 3. oktobra, nakar se razglasi definitiven sprejem novih učencev. Reden pouk prične v četrtek, dne 4. oktobra ob 15. uri. — Vodstvo šole.
CENTRALNA BANKA NEMŠKE INDUSTRIJE.
Pred par dnevi so usianovili banko z gornjim naslovom; namen ji je, da zadovolji kreditno potrebo srednje in manjše industrije. Sredstva hočejo dobiti v inozemstvu, in sicer v znesku do desetkratne delniške glavnice, to je do 175 milijonov mark; osnovna glavnica 17'5 milj. mark. Mislijo, da bodo dali industriji denar lahko na razpolago po 7'25%. Meja posojila je v splošnem določena s 50% vrednosti dotičnega industrijskega podjetja, pri čemer se sme enkratni posojilni znesek gibati med 50.000 in
2,000.000 mark. Krediti so dolgoročni in služijo v prvi vrsti pospeševanju eks-porta. O dovolitvi kreditov odločajo lokalni kreditni odbori. Banka bo morala najprvo pregledati in odsloviti že predložene prošnje za kredit. Z izplačili bo pa mogla banka začeti šele v par mesecih.
FORD V SOLUNU.
Uprava Fordovih tovarn se je obrnila na komisijo za razširjenje prostega pristanišča v Solunu in na grško vlado s prošnjo, da se prepusti Fordovim tovarnam v prostem pristanišču zemljišče v obsegu 10.000 m5 v svrho zgradbe montažne tovarne. Vemo, da je bila v načrtu gradba enake tovarne v kakšnem dalmatinskem pristanišču, a pogajanja z jugoslovansko vlado niso dovedla do nobenega rezultata.
Trgovina.
Mednarodna kovinski trg. Kupčija na mednarodnih trgih surovih kovin se je v zadnjem času samo v Ameriki nadalje dvignila. Z največjim zanimanjem zasledujejo pogajanja aluminijeve in svinčene industrije. Aluminijev kartel obstoji dve leti in gre sedaj za njegovo obnovo; norveška produkcija, po svoji večini ni v kartelu. Cilj kartelizacije je bil, da se neizbegljivo padanje cen zavozi v tak tir, da pri tem produkcija ne trpi. Najprvo je kartel evropsko ceno 118 funtov za 1 tono znižal na 105 funtov, pri čemer so mislili, da bo ta cena obstala dve leti. To ,pa ni bilo mogoče in so morali v letošnjem maju ceno zopet znižati za 10 funtov, na 95 funtov. A ta cena je še zmeraj previsoka, če hoče dobiti aluminijeva industrija na-daljne nove odjemalce. Svetovna produkcija surovega aluminija je pač že trikrat tako velika kot pred vojsko, a če bi bile cene nižje, bi lahko še narasla. Največji nasprotnik kartela je ameriški trust aluminija, .ki na posameznih prek-morskih trgih bolj poceni prodaja kot evropski kartel. — Londonska konferenca svinca naj dobi sredstva in pota za sporazum glede mednarodne produkcije. Cena v Londonu je padla od ca. 34 funtov v letu 1925 na 20 funtov in znaša sedaj nekaj nad 22 funtov. Padec cene je v prvi vrsti posledica močno narasle svetovne produkcije, ki je znašala leta 1913 še 1,168.000 ton, lani pa že 1 milijon 657.000 ton. Poraba se pa manjša. Iniciator londonske konference je angleški svinčeni magnat Horne, ki je mnenja, da je prostovoljna omejitev v produkciji svinca danes tembolj potrebna, ker se sedanja produkcija rude trajno ne more vzdržati, ker bi znalo sicer nastopiti predčasno izčrpanje najdišč.
Krmila. Kljub' pomanjkanju krmil so na trgu njih cene padle, ker je Argentina v zadnjem času evropska pristanišča s koruzo pfeplavila. Značilno za to je, da se je v zadnjem tednu dvignila v Evropo poslana množina angentinske koruze od 163.000 na 210.000 tort. To še pozna tudi pri ovsu, ki kaže v zadnjem času prav tako padajočo tendenco.
Trgovska bilanca Francije. V prvih letošnjih osmih mesecih je znašal uvoz v Francijo ,32 milijonov ton v vrednosti 34‘5 miiljard frankov, za El milj. ton ali za 244 milj. frankov manj kot v istih lanskih mesecih. Izvoz je pa znašal 2T2 milj. ton v vrednosti 33.3 milijard frankov, za 2,600.000 ton več in za 2.2 milijardi frankov manj kot lani.
j Trgovina v Italiji. Uvoz v Italijo v av-[ gustu je znašal 1500 milijonov lir, izvoz : iz Italije 1100 milijonov lir. Uvoz se je j napram juliju znižal za 166 milijonov lir,
: to je za več kot 9 odstotkov, izvoz je pa i narasel za 120 milijonov lir ali za 12 odstotkov. V času od 1. januarja do . vključno avgusta je znašal uvoz 14.300 ' milijonov lir, izvoz 9100 milijonov lir, bi-lanca torej za 5200 milijonov lir pa-1 sivna.
Trgovsko sotrudnico mešane stroke, z večletno prakso, kmečko dekle z 8 razredi samostanske šole, 21 let staro,
I pridno, prikupljivo in pošteno, z dobrimi j referencami priporočam gg. trgovcem.
| — Fr. Radešček, korektor, Jugoslovan-
1	ska tiskarna, Ljubljana.
Industrija.
Rentabilnost podjetij v U. S. A. Večina ameriških industrijskih in trgovskih podjetij je v drugem letošnjem četrtletju mogla svojo rentabilnost izdatno zboljšati. 222 vodilnih podjetij, ki jih Amerika šteje, je zaslužilo skupaj okoli 15*5% več kot v drugem lanskem četrtletju; vsota dobičkov v prvem letošnjem polletju je celo večja kot v prvem polletju zelo ugodnega leta 1926. Največji je bil dvig dobička pri avtomobilni industriji, za 20%. Za njo prideta petrolejska industrija in rudarstvo.
Nemci in Angleži v industriji umetne
svile. 1. O. Farben je prevzela delniški pokret v juliju s kapitalom 1 milijona funtov ustanovljene britanske družbe umetne svile »Breda«. Ta mimoritetni paket je dobila od neke londonske banke, ki ji niso hoteli dovoliti upravnega sedeža v novi družbi. To je prvič, da se udeležuje I. G. Farben na finansiranju tovarne umetne svile v inozemstvu. S tem, da sodeluje L G. Fgrberi z britanskim podjetjem, se je izvršila važna transakcija v mednarodni industriji umetne svile. Britanska skupina »Breda« je v rahli zvezi s francosko industrijo umetne svile, ki stopi s tem korakom v bližje kupčijske zveze z nemško industrijo umetne svile.
Promet.
Železnica Priština — Peč. Prometno ministrstvo je z odlokom dovolilo od železniške gradbene direkcije predlagano gradbo normalnotirne proge iz Prištine v Peč. To je v kotlu Metohija. Prvi del proge, 20 km, bo oddan te dni potom licitacije in bodo takoj nato pričeli tudi z zgradbo. Sedaj vršijo tam doli promet avtomobili.
Elektrifikacija finskih železnic. Povsod po svetu elektrifikacija hitro napreduje. Sedaj je sklenil tudi finski elek-trifikacijski odbor, da bo elektrifikacij-ske načrte za železnice še letos dovršil. Pospešenje del je posledica izvršbe velike državne elektrarne ob slapovih Imatra. Finska ima zelo veliko vodnih sil, odtokov jezer skoz ledeniške groblje proti morju.
»ILIRIJA« -j
Vilharjeva cesta (za Glavnim kolj, Kralja Petra trg 8, Miklošičeva c.^4 ‘Cf. i ,n Telefon gter. 2820. *,
PO SVETU.
Za zaščito označbe »plzensko pivo« v inozemstvu se pripravlja od strani prizadetih činiteljev zopet večja akcija.
Sladkorna obrt na češkoslovaškem, tako pridelovalci pese kot lastniki sladkornih tovarn, so sklenili, da se odpravijo restrikcijske naredbe, določene za letošnjo kampanjo.
Francoska Banque Industrielle de Chine je zaključila zadnje poslovno leto z zgubo 65 milijonov frankov (v prejšnjem letu 50 milijonov), in so se s tem znižale njene rezerve od 107 na 60 milijonov frankov.
Nemška avijatika napreduje; znani Hiinefeld se je podal v aeroplanu na svetovno potovanje, sedaj bo pa šel okoli sveta novi veliki »Zeppelin«. Poskusno vožno je »Zeppelin« dobro prestal.
Bangue Generale v Bruslju je dvignila v februarju glavnico od 100 na 200 milijonov frankov in jo bo dvignila sedaj na 250 milijonov.
Newyorška Excelsior Savings Bank (saving =± hranilno) je zvišala obrestno mero od 4 na 4 'A %. To je zbudilo splošno začudenje in je značilno za sedanji položaj denarnega trga. Mera 4% je obstojala nespremenjena od leta 1908 naprej, sedaj določena mera 4 lA% je pa najvišja od leta 1881 naprej, torej v 47 letih.
V	rumunski produkciji umetne svile se uveljavlja tudi nemški kapital. Svoj čas smo poročali o prvi rumunski tovarni umetne svile.
Dolžnost vsakega zavednega trgovca ]e, da pridobi vsaj enega naročnika na »Trgovski list«!
Ivan Hribar:
124
Mofi spomini.
Tu sem se spomnil, in sem to deželnemu predsedniku omenil, nekih demonstracij, katere je nekoč proti kazini zorganizoval Štefe. Bile so jako burne. Demon-strantje, katerim se je, ker je bila nedelja, pridružilo kmalu več ljudi, ki so slučajno mimo prišli, je v >Zvezdi« pred kazino vpilo, žvižgalo in semtertje je kdo vrgel tudi kamen proti njej. Tem nevarnejša postajala je situacija, ker so kazinotje kakor nalašč prišli iz kazinskih prostorov, postavili se ob kazinskem poslopju in vrtu ter se proti ljudstvu obnašali izzivajoče.
Vsa »Zvezda« bila je natlačena polna ljudstva. Red vzdrževal sem sam z občinskim svetnikom j P o d -gorškom ob asistenci vseh policijskih uradnikov in policije. Ko je stvar postajala grozeča, dal sem nastopiti tudi orožništvo.
Nekako proti 11. uri sporoči mi 'takratni tajnik deželnega predsedstva baron Rechbach, da je deželni predsednik baron Hein dal ukaz naj nastopi vojaštvo, čiš,- da se je po poročilih, ki so mu prihajala iz kazine — ta poročila dajal mu je dr. Schaffer — prepričal, da policiji in orožništvu ne bo rnogoče vzdržati reda in obvarovati kazine dejanskih napadov. Ker mi je bila najbližja telefonska postaja, •kajti to vest sem izvedel na spodnjem koncu »Zve-®de«, pri Kirbischu, stopil sem tjekaj, poklical deželnega predsednika ter mu izjavil, da proti njegovi odredbi kar najodločneje protestujem zato, ker v nastopu vojaštva vidim veliko nevarnost. Vojaštvo je namreč ob najmanjšem poskusu dejanskega napada obvezano rabiti orožje in bi tako utegnile posledice biti dalekosežne. Naznanil sem mu, da pojdem takoj na brzojavni urad, da protestujem pri ministrskem predsedniku. Baron Hein odgovoril je na to: »Ako ravno hočete, storite to!«
Od Kirbischa bil sem namenjen na brzojavni urad. Ko pridem med demonstrante v »Zvezdo«, ustavi me neki policaj ter mi pravi, da želi prezidijalist baron Rechbach z mano govoriti. Prosil me je, naj pridem v kazino. Ko pridem tjekaj, pravi mi baron Rechbach:
»Ravnokar mi je deželni predsednik telefonično sporočil, da sedaj ne more preklicati odredbe glede nastopa vojaštva, da pa Vas prosi, da prevzamete dispozicijo čez nje.« Odgovoril sem mu, da jemljem to na znanje, kar naj sporoči deželnemu pi-edsedniku, obenem pa ga poprosil, naj sede k meni v voz, da se popeljeva vojaštvu nasproti in da me častniku, ki bode imel komando nad vojaštvom, predstavi kot dis-ponenta glede vojaške asistence. Ko baron Rechbach deželnemu predsedniku odtelefonuje, stopi k meni v voz in odpeljeva se skozi Wolfovo ulico proti Marijinemu trgu. Tu nama že pride oddelek vojaštva v brzem koraku nasproti. Ustaviva ga in baron Recto-bach predstavi me poveljujočemu častniku. Na to sem dotičnemu častniku izjavil: »Odgovornost za red nosim jaz in sem si v svesti, da red tudi vzpostavim. Prosim iVas torej, da daste povelje, naj se vojaštvo takoj vrne v vojašnico.« Častnik je salutoval ter je komandoval vojaštvo nazaj 'v vojašnico. Ko so ljudje, ki so gledali ta prizor, videli, kaj se je zgodilo, spustili so se v burno živijo-klicanje ter so leteli nazaj v »Zvezdo«, da tamkaj zbranim demonstrantom ta dogodek sporoče. V dobrih petih minutah poleglo se je vse razburjenje in demonstrantje so se razšli do dobrega.
Na tak način, pripomnil sem baronu Schwarzu, dajo se najlažje demonstracije udušiti. Toda vse ni nič pomagalo; baron Schwarz ostal je pri svojem ukrepu, da bo imel dispozicijo z vojaštvom okrajni komisar Mathias.
Tisto popoldne vozil sem se zopet po mestu, opominjajoč prebivalstvo, naj bo mirno in naj zlasti zvečer ne hodi na ulice. Osobito sem svaril ženske, ki jih je radovednost gnala na ulice. Saj so v Ljubljani pri demonstracijah osobito ženske vedno oni živelj, ki
—	dasi sam miren — vendar pomaga povečavati poulične nastope. Priporočal sem jim torej, naj gredo domov in naj se zvečer ne prikazujejo na ulice. Zal, da vise to ni prav nič izdalo, kajti ulice so se, čim je padel mrak, hitro polnile in občinstvo je valovilo po njih sem in tja, kličoč tu »živijo«, tam »pereat«. O mraku nastopilo je vojaštvo.
Telefonska poročila naročil sem, da se mi morajo
podajati sproti. Proti polnoči naznani mi centralna stražnica, da je vojaštvo ob frančiškanskem mostu streljalo ter da je padlo nekoliko ljudi. Pozvonil sem ter prosil telefonsko centralo, naj me zveže z deželnim predsednikom. Ko se je to zgodilo, zaklical sem v telefon: »Kar ste imeti hoteli, to imate! Ravnokar sem dobil poročilo, da je vojaštvo streljalo ter da je nekoliko ljudi padlo. Vso odgovornost odklanjam od sebe ter prelito kri kličem nad Vašo glav ok Nato sem odzvonil, ne da bi čakal kakega odgovora ter letel na Mestni trg, kjer sem ravno pred magistratom našel precejšno množico ljudi, M je spremljala transport nekega ranjenca na policijsko stražnico.	*	,
Ko me množica ugleda, začne mi živahno klicati: »»Pereat!« Ne da bi bil količkaj izgubil svoje hladnokrvnosti, postavim se pred množico ter jej z gromkitn glasom zakličem: »Torej mene hočete križati, pcedno ste sodili! Prelita kri je hujše užalostila mojo dušjS, kakor Vaše! Prihitel sem, da zabranim nadaljno nfef srečo. Sodite šele takrat, ko boste preudarnejši!« Ki) je občinstvo slišalo te odločne besede, obmolknilo je: toda le za trenotek. Takoj nato je začelo živahno klicati: »Živijo župan!« V tem je ipred magistrat prihitel večji oddelek vojaštva ter se je postavil pred Krisper-jevo in Ledenik-Grassellijevo hišo. Častnik, ki mu je poveljeval, ukazal je, naj se pomakne — na juriš pripravljeno — brzim korakom proti množici, ki se je biia zbrala pred magistratnim poslopjem. Videč to, stopim vojakom nasproti ter — k častniku obrnjen — zakličem v nemškem jeziku na ves glas: »Ali V a (n
n i
dosti nedolžnih žrtev? Streljali ste
v neoboroženo množico. Tu sem pred Vami jaz, župan, če se Vam ne zdi še dosti, kar ste storili, zaukažite ustreliti še mene!« — Cuvši te besede, ukaže častnik Vojaštvu, naj se umakne zopet nazaj na nasprotno stran. Jaz pa sem stopil na stražnico, kjer sem videl nekega ranjenca in kjer so mi s kratkimi besedami povedali, kaj se je zgodilo. Vodja straže mi je tudi naznanil, da je poklical že rešilno postajo in da bode leta vsak trenotek na mestu.
(Dalje prihodnjič.»
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 25. septembra 1928.
■ilMMM—iuiiiih«« im w i	■HIIIBW m     m i im ■ rn rrnn i rr
Štev. 114.
GOSPODARSKE VESTI.
Uvoz vina v Avstrijo v prvi letošnji polovici je znašal nad 128.000 hektoli-irov proti dobrim 87.000 hektolitrom v prvi lanski polovici. Največ vina je prodala Italija, 36.000 hi; sledila je Grčija z 32.000 hi, Španija s 15.000, nato šele Bolgarija in Jugoslavija, vsaka s 13.000 hektolitri. Na Italijo je vsak mislil, na Grčijo in Španijo pa ne.
Sleški sladkorni industrijci so naprosili nemško državno vlado za takojšnje odredbe proti nameravani prodaji češkoslovaškega sladkorja v Nemčiji.
Poravnalnih postopanj v češkoslovaški je bilo v avgustu 152; pasiva 36'5 milj. Kč, aktiva 16'6. Konkurzov je bilo v vsej državi 27 s pasivi 2,300.000 Kč in z aktivi 900.000 Kč.
Credit General des Petroles je spričo razširjenja v gališki petrolejski industriji pomnožil glavnico od 75 na 200 milijonov frankov in jo bo smel zvišati še na 400 milijonov.
V Solunu hoče zgraditi Ford tovarno avtomobilov.
Dresdener Bank bo vpeljana na amsterdamski borzi. Nedavno je bila vpeljana na tej banki Diskontogesellschaft.
Konferenca srednjeevropskih žitnih borz se vrši 28. t. m. v Brnu na Moravskem. Pečala se bo v prvi vrsti z načrtom pogodbe o kupčiji z ječmenom. Konferenca na Dunaju se je pečala s pogodbo za pšenico in koruzo, konferenca v Pragi v letošnjem maju pa za rž.
Mednarodna sladkorna konferenca se vrši 21. t. m. v Berlinu.
Mednarodna zveza cevi zboruje 21. in 22. t. m. na Dunaju in pričakujejo udeležbo. 50 do 60 delegatov.
Svetovni dan varčevanja bo letos najbrž 31. oktober. Z raznimi letaki, predavanji itd. bodo povsod opozarjali na važnost varčevanja.
Letina v Češkoslovaški je v splošnem srednja, v nekaterih okrajih boljša kot srednja. Stanje krmil in sočivja je neugodno. Krompir bo dobro obrodil.
Trgovska pogajanja med Nemčijo in Poljsko se po poročilih iz Varšave nadaljujejo z veliko intenzivnostjo.
V Evropi se mudi C. E. Čang, predsednik trgovske zbornice v Mukdenu (Mandžurija) in narodne zveze kitajskih trgovskih zbornic. Išče gospodarskih stikov, v prvi vrsti za izrabo bogate mandžurske poljedelske produkcije in za študij vprašanj eksporta in importa.
Davčni dohodki na Francoskem so znašali v avgustu 3193 milijonov frankov, to je 223 milijonov frankov več kot je bilo v proračunu. Skupna vsota davčnih prejemkov v prvih letošnjih osmih mesecih je bila za 1895 milijonov frankov višja od proračuna in za 904 milijone milijone frankov višja kot v isti dobi lanskega leta.
Carina na žito v Italiji je bila s kraljevskim dekretom od 13. t. m. povišana od lir 7'50 na lir 11; zato se je zvišala tudi carina na moko na 16*75 in carina na pšeno na 22*75 lir.
Budimpeške elektrarne izkazujejo v proračunu za bodoče leto faktični čisti dobiček 12 milijonov pengo.
Za sanacijo ogrskega zasebnega gospodarstva hočejo pritegniti v prvi vrsti francoski kapital. Z razširjenjem kreditov morajo odpasti tudi visoke obresti.
število brezposelnih na Dunaju je padlo v prvi polovici septembra na 57.700 in je bilo za 12.700 nižje kot v istem času lanskega leta.
Predkonferenca o predvojnih dolgovih nasledstvenih držav je sklicana sedaj definitivno za dan 12. oktobra na Dunaj.
Royal Dutch bo izdala v januarju 1919 novo emisijo delnic.
Novo družbo za trgovino in industrijo so z glavnico 5 milijonov frankov ustanovili v Parizu. Udeleženi sta tudi neka dunajska in neka budimpeška banka.
Pridelek konoplje na Ogrskem pomeni rekord. Na 20.000 oralih s konopljo obdelanega sveta so pridelali povprečno 30 metrskih stotov na oralu. Kvaliteta pa vsled suše ni posebno dobra.
Pridelek koruze v Rumuniji je bil vsled suše letos tako majhen, da bo zadostoval komaj za domačo potrebo in da za eksport ne bo nobenega preostanka.
Luknemburško efektno borzo bodo otvorjli v prihodnjem letu.
Lancashirska tekstilna obrt razmotriva zopet vprašanje skrajšanega delovnega časa.
Bomo surore srile so otvorili v New-Yorku.
Španska carina se mora od 10. sept. naprej v 25% plačati v zlatu, v ostalih treh četrtinah pa še zmeraj lahko v španskem papirnem denarju.
Carino na iito je italijanska vlada zvišala, da spodbode kmete ik razširjenju z žitom obdelane zemlje.
Italijanski kemični trust Montecatini je kupii velik svet, kjer bo napravil tovarno za izdelovanje umetne svile po sistemu Gillet. Podjetje financirajo tudi Francozi.
RAZNO.
Pathe. Znana družba gramofonov itd. Pathe je odstopila nemško - angleški skupini Columbia— Lindstroem štiri petine svoje delniške lastnine po 400 odstotkov, da se izkoristi s tehniško izpopolnitvijo te skupine. Columbia-Lind-stroem bi dvignila prodajo na Francosko in bi pri tem izrabila trgovsko organizacijo družbe Pathe.
Poraba bencina in petroleja v Avstriji. V zvezi z dvigajočim se avtomobil-nim prometom v Avstriji — o čemer smo že poročali — je naraščanje porabe bencina, ki so ga prodali letos za 30 odstotkov več kot lani. V poletnih mesecih so zaznamovali doslej nedosežene količine. Prodaja petroleja je narasla nasproti lanskemu letu za 5 do 10 odstotkov, kar je posledica rastoče porabe poljedelskih traktorjev.
Surovi petrolej kot avtomobili«) kurivo. Angleški kraljevski avtomobilni klub poroča, da so v zadnjem tednu z dvema tovornima avtomobiloma, kurjenima s surovim petrolejem, napravljeni poskusi imeli nad vse pričakovanje ugoden uspeh. Ta uspeh bo mogel cestni
transportni promet popolnoma preleviti. Cena uporabljenega petroleja je znašala 4 do 5 centov za galono (4*54 1). — Strokovno mnenje o tem je sledeče: Poskuse kurjave avtomobilov s surovim petrolejem delajo že dolgo časa in so tozadevni napori prav izredni. Tvrdka Bosch n. pr. je izdala v to svrho že nad
1 milijon mark. V bistvu gre za to, da se Dieselovo načelo v katerikoli obliki uporabi v prid avtomobilne tehnike. Vest iz Londona nam samo pravi, da se tudi na Angleškem s tem problemom resno pečajo.
Borza dela t Mariboru. Od 16. do ‘22. septembra t. 1. je iskalo dela 132 moških in 97 ženskih oseb; 122 službenih mest je bilo prostih; 44 moških in 55 ženskih, tedaj 99 oseb, je dobilo delo, 26 jih je odpotovalo, 198 pa odpadlo. Koncem tedna je ostalo še 180 moških in 166 ženskih, tedaj 346 oseb v evidenci. Od 1. januarja do 22. septembra pa je dela iskalo 6183 oseb, 3368 službenih mest je bilo prostih; 2249 oseb je dobilo delo, 1507 jih je odpotovalo, 2081 pa odpadlo.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 24 hlapcev, 12 viničarjev, 1 klepar, 4 kotlarji za delavnico državne železnice v Nišu, 2 sodarja, 1 čevljar, 1 mizar, 1 kolar, 1 brusač žag, 3 zidarji, 2 tesarja, t slaščičar, 1 krojač, več vajencev (mizarske, ključavničarske, mlinarske, pekovske, kolarske in zlatarske obrti), kakor tudi 7 služkinj, 8 kuharic, 2 gospodinji,
2 kuharici v gostilno, 2 sobarici, 2 po-strežnici, 1 likarica, 1 pletilka, 1 ser-virka, 8 šivilj za perilo, 1 šivilja za obleko, 2 natakarici.
Borza dela v Mariboru išče nujno dva monterja za napeljavo plinskih cevi in zidarskega polirja, kateri dobi delo takoj.
Brazilska kava. Svetovna poraba brazilske kave pri zadnjem pridelovalnem letu se je nalahno dvignila. V I. 1926/27 so odposlali iz Brazilije vsega skupaj
13,100.000	vreč kave po 60 kg; v preteklem letu, ki se je zaključilo 30. junija, je znašal eksport 13,500.000 vreč, torej 400.000 vreč več. V Severno Ameriko je šlo 7,350.000 vreč {leto prej 7,140.000), v Evropo pa 5,400.000 vre£ (leto prej 5,270.000), torej v obeh slučajih letos več.
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG, DNE 22. SEPTEMBRA 1922.
Prvi mariborski jesenski trg ie bil le srednje založen, toda prav dobro obiskan. Sta-ninarjev je bilo kakor pretečeni teden 29, kmečkih s krompirjem, kumaricami, čebulo in zelenjavo naloženih voz je bilo 35, s sadjem naloženih pa 20. Cene mesu so ostale neizpremenjene.
Perutnine in drugih domačih živali je bilo le okoli 200 komadov. Cene perutnini so bile še iste visoke kakor pretečeni teden, domačin zajcem pa 5—25 Din, grlicam 30 do 35 Din za komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene krompirju 150—2, kislemu zelju 4, kisli repi 3, paradižnikom 3—6, zeleni papriki 8—10, hrenu 8, fižolu v stročju 8 za kg, karfijolu 3—5, kumarcam 050—2, zeljnatim glavam 0-50—3, zeleni papriki 0-25 do 1, ohrovtu 0 50—1, glavnati solati in endiviji 050—1-50 za komad, čebuli 250—3, česnu 8—10 za kg, maslu 36—55, siru 25 do 80 za kg, mleku 2-50—3, smetani 10—14 za
liter, olju oljčnemu 20—26, bučnemu 18—2® za liter. Sadju: jabolkam in hruškam 3—R breskvam 14—16, grozdju 8—12, slivam 2 do 3, češpljam 5—7 za kg. Cvetlicam 025 do 7 za komad.
Lončena in lesena roba 1 — 100 Din, lesene grablje 6—8, brezove metle 225—5 Din komad, koruzna slama 25—30 za vrečo.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 19. septembra je bilo 12 voz sena in 6 voz slame, v soboto 22. septembra pa 9 voz sena in 4 voze slame na trgu. Cene so bile senu 80—140, slami pa 45—55 Din za 100 kg.
'if—irat———pw^aai"W—ivfni—irnutcfaatcv^
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. septembra t. 1. ponudbe glede dobave železne žice in železnih mrež, to-porišč za sekire in kladiva ter glede dobave klobučevine; do 29. septembra t. L glede dobave oblek iz impregniranega platna; do 1. oktobra t. L glede dobave žičnikov, kotnega železa in zatikačev; do 2. oktobra t. 1. glede dobave 3000 komadov »Knjižic o prepotovanih kilometrih«; do 3. oktobra t. 1. glede dobave železnih matic, zakovic an podložnic; do
5.	oktobra t. 1. glede dobave vijakov, pločevine in železnih plošč. — Saobra-čajno - komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema , do 4. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2200 izvodov vrvic za signalne rogove in piščalke, 2000 komadov slamnatih podnožnic ter glede dobave santinobra. politur-laka, salinijaka v kosih, hrastove lazure. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave ca 10.000 kg jekla; do 6. oktobra t. 1. pa glede dobave ca. 300.000 komadov vijakov. — Dne 5. oktobra t. I. se bo vršila pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico, v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave
20.000	kg fižola. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Dobave. Direkcija državnega rudnjka v Brezi sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg porland-cementa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. oktobra t. L pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave inaterijala za blok-napravo; dne 6. oktobra t. I. glede dobave 50.000 komadov strešne in zidne opeke; dne 10. oktobra t. 1. pa glede dobave 20.000 komadov bukovih pragov. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) — Dne 2. oktobra t. 1. se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave 498.000 kg ovsa; dne 3. oktobra t. 1. glede dobave 560.000 kilogramov sena; dne 5. oktobra t. I. pa glede dobave živil (fižol, zelje, testenine, rezanci itd.) Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.)
Prodaja. Dne 6. oktobra t. 1. se bo vršila pri Upravi 2. Zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje raznih odpadkov od železa, pločevine, usnja itd. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni upravi.)
Izdelovanje klobas um in prekajevanje mesa
Jurčičeva ul. 3 , Telefon inf. 147
Tiskarna MERKUR, UubSana
trg. hrt, d. d. - Simo« q»goii«in trtica 23
I
Karol Ussar
IzdelovatelJ tehtnic MARIBOR, Plinarniška 17
Im * zalogi In poprnti« tukorrstne tehtnice. AvtogenICno varjenje!
»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*
\ Pivovarna
\tscheligi\
M a rib or
:	i
:	Telefon štev. 555.	'
:	j
: Prvovrstno svetlo in črno j
•	j
j pivo v sodih in steklenicah. J i Izdelovanje vseh vrst žganja, j
|	s
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1.
prodaja samo na debelo
PREMOG ta- in inozemski za industrije in domačo kurjavo, KOVAŠKI PREMOG yseh vrst, KOKS, livarski, plavžarski, plinski, BRIKETE.
VKLfiTROOVINA
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA
m
' Wreja dr. IVAN PLESS. — Za trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.