Leta LXXIV^ St. 283 RSS^mmb • c*t**taL UnMfana, četrtek 10. decembra 1942-XXI Cena so cent. UREUMiSTVO iN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCGEKLTJSVA ULICA 6 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase Iz Kraljevine Italije in inozemstva Imi DNIOVR PUBBLICITA ITAIJANA 8. MILANO TELEFON: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ta 31- RacunJ prt postno čekovnem zavodu: Ljubljana štev. 10-351 ja vsak dan opoldne — aicaeCn a naročnina 1L— m*. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana «1 eatera: CNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO. Artiljerija obstreljuje sovražna zbirališča štiri sovražna letala uničena v letalskih bojih Glavni stan itH'janskih Oboro*9nlh hU je objavil div 9. decembra naslednje 9-S. \ojno poročilo: Na cirenajskem hojKču je topništvo z uspešnimi streli tolklo sovražne topniške postojanke in sovražna zbiranja. Nemški lovci so v l>ojih uničili 4 letala V Tunizu je slabo vreme ->\ira!o kopno in letalsko nperarijsko delovanje. £uwažna I«'tala so proteklo noć izvršila sHovft napad na Torin in povzročita znatno škodo, predvsem na poslopjih v mest-ne*n središča, med njimi na vsem "'"^či. in neki bolnišnici. Število žrtev ni se ug.>to\ Ijuc »: o» U o scvražno letalo, ki na •«* zadete protiletalska obramba, se je zrušilo nsi 1 a v srediSČa mesta na Corso Vbjusasjio. Sodem mož posadke je bilo ubitih. Iz nern^kega vojnega poročila Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem vojnem poročila o opera-rl.jah v .Sredozemlja in Severni Afriki: Na vsej afriški fronti je bilo zabelfžit' Samo krajevno 1m>jiio delovanje. Velika an-gteška tovorna ladja je bila severnozapad-n» «:d Bengazija hudo poškodovana z bombo. Nemški lovci so sestrelili 4 angleška lovska letala. Pogrešajo eno lastno lovsko letalo. Aisglrrasi priznavajo potom sveph načrtov v Tunisu S&ockh*►lm, 9. dec. s. »Daily Express« ©dkiito priznava, kakor poroča londonski dopisnik rAfton Bladctt^, da se je načrt generala Andcrsona za zasedbo Bizerte in Tunisa poponoma izjalovil. »Daily Express« r»e prikriva svojega vznemirjenja in se vprašuje, kje je prav za prav iskati vzrokov za ta polom. Po malem je postalo jasno angleškemu javnemu mnenju, da stvari v Tunisu ne gredo tako dobro kakor se je V prvem trenutku hotelo dopovedati, in v vojaških krogih pričenjajo govoriti o nekem defektu v zavezniškem vojaškem stroju. Gotovo je. pravijo, da se je ta pohod, ki je bil naznanjen na tako mnogo obetajoč način za zaveznike, ustvaril in se pretvarja v dolgo pozicijsko in izčrpovalno vojno, kar prihaja v sedanjih okoliščinah seveda v prid sovražnika. General Arnold, Šef ameriškega letalstva ic tudi podal izjave v Vvashingtonu in rekel, da se ne sme upati na uspeh s pomočjo posameznih letalskih spopadov, ki stanejo za obe strani nekaj letal, čeprav se na ta način najprimerneje dosega premoč v zraku, kar je neobhoden pogoj za zavezniški uspeh v Tunisu. Padli za domovino Objava izgub v novembru Glavni stan italijanskih Oboroženih sil objavlja: Izgube, ki so bile ugotovljene v mesecu novembru, skupno s tistimi, ki niso bile vsebovane v prejšnjih seznamih in za katere so dospele do 30. novembra predp sane listine in imenske označbe, so naslednje: Vojska in Milica: Vzhodna Afrika: (nedavno prispele označbe — za mesec oktober in november 1941) padlih 419; Severna Afrika: padlih 319, ranjenih 529. pogrešanih 23.284; Rusija: (14 seznam) padlih 132, ranjenih 357, pogrešanji] 1; Balkan pa Ilih 253, ranjenih 325. pogrešanih 46 Mornarica: padlih 109, ranjenih 266 pogrešanih 240: Letalstvo: padlih 48, ranjenih 76, pogrešanih 140. Seznami padlih so objavljeni v izrednem dodatku lista v Oborožene sile^. Slavnim borcem in njih družinam neminljiva hvaležnost Domovine! Eksc. Bottai na obisku v Berlinu Berlin, 9. dec. s. Minister Bottai, k* je prispel v Berlin za otvoritev novega italijanskega zavoda »Stud a Human tatis«, je prebil v nemškem glavnem mestu dva dne-\ a in je med tern navezal številne važne stake s predstavniki nemške kulture in nemškega vzgojstva. Minister za narodno vzgojo je podpisal s svojim nemškim tovarišem m n -trem Rustom konvencijo za narodno izdajo Gdthejevega ^Potovanja v I..i! iov*. Stirj zvezke tega dela bo natisni Državni zavod za grafično umetnost, tri zvezke pa založba Insel-Verlag v Lipskem. Minister Bottai se je z m nstrom Rustom udeležil predvajanja nekaterih vzgojnih filmov ter je nato obiskal italijanske kul- turne in šolske ustanove v Berlinu Podal se je tudi na Kr. veleposlaništvo n v Dom fašja ter obiskal ministra G$bbelsa. Minister Rust in naš odpravnik poslov kot namestnik službeno odsotnega veleposlanika Alljerija sta pr redila gostu v čast sprejeme. Minister se je nato udeležil sestankov, ki so jih priredili nemški zunanjj nv-nvster, državna tainka von Weazaclcer in von Tschamor und O.-ten ter preds;d-nik nemško-itali.;aivkega združenja. Zvečer je minister Bottai. pozdravljen na kolodvoru od ministra Rusta in številnih ta-1 janskih in nemških osebnost j, zapustil Berlin in se napotil v Monakovo, od koder bo nadaljeval pot v R m. Gshbzls o Biscefevem edgoveru Chisrdilll Nepob^ljšljivost angleške mentaLtete — Za Francko je prišel čas, da se definitivno ešleči Berlin, 9. dec. s. V običajnem tedenskem članku za revijo • Das Reiclu; se propagandni minister dr. Gobbels ponovno bavi z nadvse grobim manevrom s katerim je Churchill hotel izvajati učinkovit pritisk na italijanski narod. Ducejev govor, p:še med drugim minister, je razgalil vso mo-l-nlno bo *o angleškega ministrskega prel-sednika in razbesnel vse tiste, ki so pričakovali od takega bednega manevra bolj ali manj nagle uspehe. Ni pa treba misliti, da zaradi tega novega hudega izkustva Churchill opušča svojo namero ponoviti poizkus. Angležem zadošča upravičeno ali neupravičeno upanje, da se bo naša fronta na kaki točki začela majati. Dokler traja možnost takega upanja, ste lahko gotovi, da. bodo svoje manevrne nadaljevan s prilizovanjom in popuščanjem, ttldi z obljubami in z grožnjami, z zažigalnimi in rušilnimi bom-bami, čepiuv ve !o. da z nobenim od teh sredstev ni bil nikoli dosežen in se ne bo nikoli dosegel najmanjši uspeh. Glede na Ducejev govor, oziroma natančneje: glede na njegove izjave, tičoče s^ Francije, je izredno zanimiv uan šnji uvodnik v glasilu SS Schwarzer Korps . Uvodnik je zelo jasen in pravi, da so za Francijo prišli vsi voi.ll v česalnik in da se mora to pot jasno odločili v tem ali onem smislu. Ali se Francija zave nove evropske stvarnosti in temu primemo ravna ah* pa se pre:la vsem posledicam usodnih zmot. ki so privedle veliki narod na rab prepada. Utrpeti te posledice bi dejansko pomenilo strmoglaviti v samo brezno. med Angloameričani zaradi Barlcna Rim, 9. dec. s. General Eisenhoraret jc \z medzaveomačkega glavnega stana v Sc\crni Afriki najavil nov »dakarsiki sporazum« ter je dodal: »Generalni guverner francoske »apadne Afrike jc fprejel sodelovanje z združenimi narodi v svrho nadaljevanja vojne proti Osi Rekel jc, da bo njtg:t"o??a Volge in Dona prodrli nemike postojanke, so se tudi včo-r*? Izjalovili* s Finih:.; izguTtj-mi za sovražnika. : ovrajtai protinapadi pehotnih in okl p-nih o^telkov so pr.veali med Volgo in Do-DO □ dO io oetrife in za n::še Sete ir^jx»"i»iih bojev. Privedeni so bili ujetniki in plen, nn č nih pa 51 kiopnik voz. V velikem loka Dona so vrjrli ncenSkl kl nj grenadir ji v protinapadu sovražni- 'c i iz DJegovik postojank; -ifi ovjet .kih ckiopnlh voz je b"lo sestre!j< n'h brez lastnih izgub na okl pnih vozovih. Nemške, \t.\V. -.m-:;e in madžarske letal-: ».:;<• s'.!r so o!-trclr, val'^ na fronti ob Donu priemtkanja sovražnh čet in njJiova zaklonišča. V srednjem odseku fronte se dr«!j * razviju z v« liko si!o nemški protinapad, v teku katerega je im;1! sovražnik hude izgube. Pri t<«h operacijak n naši oddelki za-vzeH številne krajo, razen tega pa so bile zavzete mnoge sovražne postojankt in je bil nasprotnik odrezan cd zvez v zaledju. V h rib letalskih bjrbali so Sovjeti izgubil 16 letal. Južno od llmensfcega jezera so bile razbito šte\i"ne izhodiščne p stojanke za oklopna vozila že v topniškem ognju. Fri ineillnih poletih posameznih anglc-•kih lw.i;-.br.*kov nad st^vern zapadno Nemčijo ?n pri nočnm poletih nad nemško obalno C7C i\io je bilo sestr«d:enih 5, pri dnevnih poletih nad zapadno Fram-ijo in jugovzhodno balo Anglije pa 2 nadaljnji sovražni letali. 8 5;nf:I;e^a ciTreka Ilelsink.-, 9. dec. s. Kin.sko vrho\*no po-veljništvo javlja: Finsko letalstvo je v znd- večjih tovarnah nič ne naredi za vojno, temveč ne opravijo nit j normalnega delovnega programa. Dramatična epizida iz bojev na vzhodu Kerlhi. 9. dec. s. V odseku zapadno od Vaidajske višine se je. kakor ae d znava iz vojaškega vrira, med ve'lkim snežnim v barjem 6 boljšev škim tankom posrečilo n op:iž:no približati se po tejankam nemških granadir ev. Preden je poveljnik nekega protiletalskega topa mogel odrediti streljanje, so se jeki ni kolosi pojavili pred p stojanke. kjer je bi] postav'jen tep S pr sebnostjo topnič:rja in odličnostjo orož. ja je bilo mogoče re it poležnj. Top je takoj strpil v akcijo in po kratkem topev-Ekem dvoboju so bili tanki popolnoma uničeni. Trot ji tank j.- bil tako hudo zadet, da se n: več premaknil z mesta Med t m o ostali tank napadi] z boka in ogrožali so direktna bok strenih postojank. TcpniCarji so takoj obrnili top in ga naperil'' proti tem tankom Med tem ko *o stre. Ijali. so se nemšk: vojak branili tudi z rečnimi granatami v tej bitki za življenje n smrt. Po kratki bcioi so bili vsi trije tanki uničeni. Tokio, 9. tleč. s. Vsi večji japonski dnevniki objavljajo z izrednim poudarkom in vidnimi naslovi izjave, ki jih je Duce dal japonskim novinarjem, ko so bili pri njem v avdienci. V dopisu iz Rima. v katerem se poudarja izrediiost avdience iti se popisujejo Beneška palača in druge znamenitosti, objavljajo veliki japonski listi Ducejeve besede ob prvi obletnici vstopa Japonske v vojno in podčrtava /lasti globoko spoštovanje, ki .ua ima Duce do japonskega naroda ter njegovo neomajno pi epi a ani-.1 v skupno zmago sil Trojnega pakta. Japan Times Advcrti—oi omenja govor, ki ga je imel Duce v Zbornici fašijev in kor-poracij ter objavlja z največjim poudarkom besede, ki jih je Duce posvetil Japonski, katere intervencija, kakor je ie-kel, je absolutno jamstvo za zmago nti Trojnega pakta. Razstava italijanskega tiska v Španiji Madrid. 9. dec. s. Na umivat*Al v < »vieru. je hila otvor jena razstava l tanj utakaga tiska, katero je organiziral Italijanski kulturni zavod. Razstava je vzbudita največje zanimanje. Otvoritve :*o se udeležili vsi za-Ertoptiiki krajevnih t>bla>t.. Volitev visokega madžarskega dostojanstvenika Hudimpcšta, io. dee. s. Parlamentarne skupine zbornice in senata so določile in njih predlog je regent odobril 'grofi Jurija Bethlema, poslanca v parlamentu, za naslednika grofa Tvbora Telekyja funkciji čuvarja krone Sv.Mefana. 18. t. m. bosta zbornica in sen il v naiodni skupščini grofa Telekvja izvolila. Volitve na tO visoko mesto zahtevajo soglasnost obf>li zlK>rnic. čuvar krone Sv. Štefana priaelc narodni skupščini in poverjeno mu je nadzorovanje pečatov na .-d<;inji s krono Sv. Štefana. Razen tega mu regent izio* . ključe svete skrinje. Madžarski proračun Budimpešta, \q dec. s. Finančna k'*- m.sija senata se je sestala ob n*vao£nosti ministrskega pred ednika In linančne- i ministra ter je prouCla prorncun, ki ga ja poslanska zbornica ž \ odobrHa. P<» obitin1 razpravi jc bil proračun .soglasno oiibi.n v prvem in drugem čitanju. Iz hrvatske diplomatske službe Zagreb, 9. dec. s. Poglavnik je odredil nekatere diplomatske spremembe. Dr. vui_ ko Bosko, šef od* h l v ■nniSjjfira ministrstvu, je b'l imenovan za svetu ka p: i hrvatskem poslaništvu v Uimu. Qem ralm konzul Hrvatske v Milanu Viko Svilokos je bil premeščen v Zar<>. l-'\. 1 ^-n. : iln tajnik luitaskega pokreta Btai Lorkov brat zunanjega ministra, je bil ime ni b la kaznovana; končno še 34- letn-i v Smartnu ob Drpti rojen; brezposelni /idar Josip Skok, k; je bil že večkrat kaznovan/ : *• Jevšjak je b;i do jul:ja v Mariboru, kjer je prestajal kazen 1 leto in pol robije. Ker je prstojen v Ljubljano, so ga po preslan] kazn izgnalj iz Nemčije. V Ljubljani se je nekaj časa preživljal z beračenjem. Med tem se je spoznal z raznimi sebi podobnimi ptickj brez gnezda n neprijatelji dela. V St. Jakobskem okraju je hiša. kjer se zbira več takih delomrznežev. ki tamkaj nemoteno kujejo svoje načrte. Sodišče je imelo opravka že z večjim številom vlomilcev, k j so se za teki pod njeno streho, preden so se po izvršenih tatvinah in vlomih i :> 7n zapahe jetnišnice. Bilo bi dobro, če bi s pristojni organi to hišo podrobneje ogledali in poklicali na odgovornost tudi njenega gospodarja. Ko je Jevšjak uvidel, da z beračenjem ne bo prišel daleč, je začel premišljevati, kako bi drugače prišel do večjega »kapitala«. Spoznal se je z Ančko, ki tudi. ni biia zadovoljna z zaslužkom svojih rok. Ančka je zadnje čase navezana sama nase, ker je njen mož odsoten iz Ljubljane. Skrbeti mora tudi za svojega otroka. Ze prej je .-kupno z brusačem Zaveljčanom tuhtala, kako bj prišla do kakšnih nezasluženih priboljškov. Med razpravo smo slišali, da sta nekaj dni pred vlomom skušala sama priti v trgovino Magdalenčeve. Poskus pii se jima ni obnesel in sta tedaj odnesla samo lonec z maslom. Ančka zapeljive priložnosti n- hotela kar tako izpustiti iz rok. Nagovorila je Jevš-jaka. mu natančno opisala vse podrobnost; n napravila načrt za vlom. Zmenili so Se končno tako, da se bo Jevšjak splazil v prostore trgovine, še preden jo bo Iast-r. ca zvečer zaprla. Skril se bo za drva, tako da ga ne bo opazila. Ko si bo naložil plen. ga bo pri plotu čakal Zaveljčan, kt bo prevzel blago in ga bosta oba potem spravila na stanovanje k Ančki. Tam si bodo plen pošteno razdelli. Do pičice tako je bil vlom tud: izpeljan. Po aretaciji Jevšjak n; hotel takoj izdati svojih pomagačev jn sostorilcev. Kasneje se je kljub dogovoru med njim; premisi 1 in vse »pritegnil« k plačilu. Vsi trije so že v preiskavi dejanje priznavali, branil: so se le. da n,- bilo ukradenega toliko blaga, kakor je navedla oškodovanka v svoj: prijavi Jevšjak se je tako zagovarjal tudi na včerajšnji razpravi. Izgovarjal se je, da je bi v stiskj in da je bolan. Baje je božjasten In zato ni sposoben za delo. »To je čudno, da vas božjast ovira samo prj delu, ne pa tud; pri tatvinah.« ga je nejeverno prekinil predsednik, obtoženec pa je na to pripombo molčal. Zaveljčan se je izgovarjal, da je bil proti vlom lti da je pristal prav za prav samo na tatvino. Ančka, ki je prišla na razpravo lepo oblečena in je že na zunaj pokazala, da z njenim gmotnim stanjem ni tako hudo. da bi bila prisiljena krasti, je prznavala sodelovanje, zatrjujoč, da so vsi enako krivi. Le glede količine blaga, ki ga je dobila od plena, je bila bolj skopa v priznavanju. Jevšjak se je moral zagovarjati tudi zaradi obtožbe, da je neugotovljenega dne v septembru ukradel star ponošn dežn:. plašč. Tatvino je zanikal in zatrjeval, da je pla.?č kupil od nekega Hrvata, ki se je izselil v svojo domovino. Plašč je potem od njega kupil četrti obtoženec Josip Skok za 80 lir. Zato ga je državni tožilec pr:jel zaradi prestopka po § 333-1. Obenem je bil Skok tudi obtožen, da je tiste dni nekje e »sunil« kokoš, kj so jo ob preiskavi nagli v — loncu. Pripravljal s: je pravkar slastno kosilo. Glede zvora kokoš? se je Skok zelo zapletal in je izpreminjal svoj zagovor. Njegovi tovariši, ki se je nanje skliceval, ko je zatrjeval, da je kokoš pošteno kupil, so ga pustil? na cedilu. Kot priča je bila zasl šana samo trgovka Magdalenčeva. Potrdila je. da je seznam ukradenih ji predmetov in denarja, ki ga je predložila policiji, točen in da jma škode 3500 lir. Denarja n blaga je dobila nazaj le za 190 lir. Kazenski listi Jevšjaka in Skoka so zelo pestr-. Jevšjak jma za seboj že daljše kazni. Skok pa celo tri leta prisilne delavnice. Zaveljčan se je sedaj 12 let pošteno preživljal n pravj o njem pismo o glasu, da je na dobrem glasu. Senat, ki so ga sestavljali dr. Julij Fela-her kot predsednik in sos Ivan Brellh in Hajko Lederhas kot votanta. se je o krivdi obtožencev kmalu zedinil. Spoznal je vse štiri za krive. Jevšjak. Zaveljčan ;n Ančka, da so zagrešili vlom pri Magda-lenčevi in odnesl,- vse kar je navajala obtožnica, razen lonca z maslom, Skok, pa da je ukradel kokoš. Glede kraje oziroma nakupa ukradenega plašča sta bila Jevšjak in Skok oproščena. Obsojeni so bil:-: Jevšjak na 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic, Zaveljčan na 1 leto robije in 2 leti izgube častnih pravje. Ančka J. na 10 mesecev strogega zapora ;n 1 leto izgube častnih pravic. Prvi trije so dolžni solidarno plačati Magdalenčevi 2000 lir odškodnine. Obtoženci se tako hudih kazni niso nadejali in so bili presenečeni. Najboljše se je izteklo zaenkrat še za Ančko, ki ji je predsednik povedal, da se ji po določbah Proslava 300-fetnice smrti Galilea Galilei ja Zavod za Italijanko kulturo bo priredil v soboto, 13. t m., ob 18. v svojih proMo rih na Napoleonovem trgu 6 predavanje ob 30Wetnici smrti Galilea Garileija. Predaval bo prof. Bartolom eo Calvi s Kr. univerze v Ljubljani. Člani zavoda so vabljeni k udeležbi. Izredni komisar za obiino Višnjo g aro Z odlokom z dne 3. t. m. ie Visoki kemičar za Ljubljansko pokrajino imenoval za izrednega komisarja občine Višnja gora raiaata I rancesca Kabaiottija pok. Luigija. kraljevega amnest;jskega dekreta izvršitev kazn odloži za dobo 5 let. Če se bo v tem času vedla neprikorno. ji ne bo treba kazni odsedetj. Po kratkem premisleku ^o vsj obtoženci kazni sprejeli. Obtožence sta zagovarjala ex offo dr. Iz Spodnje štajerske — Zborovanje uradnikov. Urad za uradnike v zveznem vodstvu štajerskega Hei-matbunda priredi v nedeljo 13. t. m. v Mariboru veliko zborovanje uradnikov Gledališki orkester bo zaigral za uvod \Vebrovo uverturo Eurvanthe. potem bo pa izprego-voril vodja urada v zveznem vodstvu župan dr. Engelhart. Glavna privlačnost velikega manifestacijskega zborovanja bo pa govor zveznega vodje. To bo prvo veliko zborovanje uradnikov na Spod. Štajerskem. — Diirerjevi originali v Celju. Celjska ljudska knjižnica je priredila v decembru lepo razstavo, na kateri vzbujajo največjo pozornost originali slavnega nemškega mojstra Albrechta Durerja. Te umetnine so last nekega celjskega prijatelja ♦umetnosti. Zbirka knjig o Durerjevem življenju in delu izpopolnuje razstavo. — Rudarji so proslavili praznik »v. Barbare. V vseh rudnikih celjskega okrožja v Velenju. Laškem in Bukovju so proslavili rudarji v nedeljo svoj tradicionalni praznik sv. Barbare. Rudarji so se zbrali že popoldne deloma v svojih tradicijonelnih rudarskih uniformah in odkorakali z godbami na čelu na grobove svojih umrlih tovarišev. Sledila so rudarska zborovanja, na katerih so govorili govorniki delovno - političnega urada. Z veseljem so sprejeli zborvalci vest, da bodo odslej deležni vseh socialnih pridobitev Nemčije. Po govorih so bile izročene častne diplome in denarne nagrade starim rudarjem. — Uspehi sp°dnještajerskih kmetov. V soboto so se zbrali v Nemškem domu v Ptuju vsi skupinski vodje, župani in okrožni kmečki vodje. Zborovanja se je udeležil tudi okrožni vodja in deželni svetnik Bauer in drugi dostojanstveniki. Glavni govornik Lun je naglašal veliko razliko med sedanjo in pivo svetovno vojno, ko je Nemčiji primanjkovalo živil, tako da je nastopila lakota. V sedanji vojni so pa nemški kmetje v polni meri storili svojo dolžnost. Letošnje leto ie dokazalo, da tudi spodnještajer-ski kmetje ne zaostajajo za svojimi tovariši v diugih pokrajinah Nemčije. Tudi na Spodnjem štajersem so kmetovalci vzorno delali in dosegli kljub pomanjkanju tehničnih pripomočkov lepe uspehe. Posebno priznanje gre ptujskemu okrožju za vzorno organizacijo oddaje poljskih pridelkov. — Nesreče. 29-letni Anton Ranko iz Po-brežja je prišel med delom v mariborski plinarni v stik z močnim električnim tokom. Zadobil je hude opekline po obrazu. 31-letnemu kovaču Janezu šumenjaku iz Sermina je med delom v Mariboru v desno oko padel drobec železa. 31-letni pomožni delavec Anton Kure iz Selnice ob Dravi je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. — Propaganda za štajerske narodne noše. Po vseh večjih krajih Spodnje štajerske se bodo v kratkem vršila skioptična predavanja o sedanjih štajerskih narodnih nošah. Predavanje priredi dekliški odsek štajerskega Heimatbunda s sodelovanjem ženskega urada. V Marnbergu bo pa prirejena 13. t. m. razstava štajerskih narodnih noš. SPORT: Švedski lahkoatleti prvi v Evropi Kratek pregled lahkaatletike v posdinih državah GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek. 10. decembra: ob 16.30: šestero oseb išče avtorja. Red četrtek Petek. 11. decembra: ob 16.30: Primer dr. Hirna. Premiera. Premierski abonma Sobota. 12. decembra: ob 16.: Oče naš... Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Nedelja, 13. decembra: Hamlet. Izven OPERA Četrtek, 10. decembra: zaprto Petek. 11. decembra: ob 15.: Traviata. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol Sobota. 12. decembra: ob 16.: Thais. Izven. Nedelja, 13. decembra: ob 10.30: Angel z avtom. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Ob 16.: Slepa miš. Izven Po vseh računih in drugih kombinacijah so v Evropi letos švedski lahkoatleti najboljši. Na svetu so nedvomno drugi. Vsekakor izreden uspeh naroda, ki šteje komaj 6 milijonov prebivalcev. Podobne uspehe so Švedi dosegli tudi v drugih športnih panogah, kar je rezultat premišljenega in plodnega dela in delno posebnih okolnosti. Švedi niso napredovali samo v višino, temveč tudi v širino. Danes razpolaga 1 Švedska z neizčrpnimi zalogami nadarje-, nih lahkoatletov. Lani še popolnoma neznani Franzen je premagal Harbiga. Visoki stražnik Stig Solberg je veliko presenečenje letošnjih seznamov najboljših. Pa nato Še ne več mladi Haglund ali popolnoma novi in neznani Rune Gustavs-son ali Bjekholm. Vse to so lahkoatleti, na katere se more švedska lahkoatletika zanesti z vso sigurnostjo. Primer: v skoku v višino letos ni bilo slišati o Dure-gardru ki je lani preskočil 1.99. Vendar kai to pomeni ob dejstvu, da je letos devet drugih lahkoatletov preskočilo 1.90. In še morda najznačilnejši primer: drugI v teku na 3000 m z zaprekami je neki mladi Elmsiiter. ki je tudi za same Švede popolnoma nov človek. Takoj prvo leto se je uvrstil na drugo mesto v svetovni lestvici s časom, od katerega so tekli boljše samo enkrat Iso-Hollo in letošnji prvak Ar\vidsson! Švedi so bili močni lani samo na progah 1500 do 5000 m. Zaradi kratkih prog so obupavali. Letos imajo kar pet lahkoatletov na 400 m, v Strand-bergu in Ohlsonu celo najhitrejše kratko-progaše. Od 22 točk v tabeli najbolje desetorice so Š^*edi prvi v 13, štirikrat so na drugem in Štirikrat na tretjem mestu, kar pomnei. da nit: v eni disciplini niso slabši od tretjega mesta. Značilno je. da so zasedli vsa prva mesta v tekih razen na 200 in 400 m. Nemška lahkoatletika n: mnogo popustila. V šestih disciplinah so Nemci najboljši v Evropi, dvakrat po drugi, trikrat pa tretji. Skoro :sto velja za Italijo. Italija razen v zelo redkih primerih ni zabeležila nazadovanja, v mnogih disciplinah je celo napredovala. Italijani so najboljši v dveh disciplinah, v petih so drugi in v dveh tretji. Mario Lanzi je skupno s skakalcema Campagnerom in Romeom osvojil za Italijo pet prvih mesti Madžari so napredovali za eno mesto. Okrepili so svoje položaje povsod razen v disku, kjer se je lanski uspeh pokazal kot slučajen. Madžari imajo med najboljšo de-setorico dve drugi in tri tretja mesta. Za narod, ki je tako majhen kakor je Finska, je težko nadoknaditi v športu to, kar zahteva vojska. Zato je Finska letos še bolj popustila. Finci so še vedno najboljši v Evropi in na svetu v metu kopja. Razen tega so Finci zavzeli dve nadvse častni drugi mesti: v krogli in troskoku. Znatno je napredovala Švica. Do nedavna je bila Švica v »spodnji hiši'. Danes je na šestem mestu takoj za najmočnejšimi. Švicarji so se plasirali na dve drugi mesti in na eno tretje Nizozemsko držijo pokonci kratkoprogaši. Pred leti so se začeli Nizozemci lahkoatletsko lepo razvijati, kasneje so popustili. Edino kratkoprogaši so ostali na svoji višini. Na obeh kratkih progah so Nizozemci zavzeli drugo mesto, čeprav jim moralno pripada na 100 m tudi prvo mesto. Razen tega so v troskoku tretji. Francozi se popravljajo. Danes so Francozi dejansko močnejši, kakor kaže tabela desetorice. Nedvomno so močnejši od Nizozemcev, verjetno tudi od Švicarjev. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo Francozi, če bodo nadaljevali svoje delo z enakim tempom, v kratkem presenetili z izvrstnimi rezultati. Napredek danske atletike kaže najbolje 18 novih državnih rekordov'. Pri tem ne smemo pozabiti, da goje Danci lahkoatletiko že pet desetletij. Poleg sijajnega desetobojca in tekača čez zapreke Thomsona se javljajo sedaj novi talenti v Bergstenu, Petersenu in drugih. V Ceškomoravski se polagoma uveljavljajo novi talenti. Angleži, ki so bili leta 1937 še najboljši v Evropi, so danes popolnoma popustili. Belgijci počasi napredujejo, prav tako tudi Letonci. Rumunija je našla svojega moža v sprinterju Moini. Nič ne vemo o atletiki v Turčiji. Grčiji, na Portugalskem in na Irskem. Za Irsko so nekateri mnenja, da bi morala biti precej močna. Zelo je popustila tudi višina ameriške lahkoatletike. Edina izjema je neprekos-ljivi skakalec Warmerdan, ki je v skoku s palico le za malenkost zrušil 4.80, kar bi bilo za 4 cm boljše od njegovega dosedanjega svetovnega rekorda. Razen njega se odlikuje tudi Cliff Bourland na 400 m. Zanimivo je. da so letos ameriški ju-niorji pokazali boljše uspehe kakor se-niorji. Junior ji so na svojem prvenstvu dosegli: na 100 m: Smith 10.5. 200 m: Jog-gerest 21.1, 400 m: Kaiser 47.3, 800 m: Po- Razočaranje Kiatkovidni in zaljubljeni ljudje so st podobni. Eni in drugi opazijo svoj položaj šele potem, ko se ljubezen odnosno kratkovidnost že močno razvije. Cim pa kratkovidni in zaljubljeni spoznajo -svoj položaj, se njihova pota ločijo. Da bi pi išel zopet k sebi. odide zaljubljenec k zlatarju in kupi dva gladka zlata prstana. Kratkovidnež pa gre k optiku in kupi naočnike; ko pa stopi od optika zapet na ulico in nadaljuje mežikajoč in zbegano z naočniki na nosu svoje vsakdanje življenje, je navadno najlepši čas njegovega Življenja že minil. Tudi jaz sem se nekega dne začudil, ko nisem spoznal pismonoše, ki mi je prinesel denar. — Žal mi je. toda dati vam ne morem ničesar. — sem dejal in mu pred nosom zaprl vrata. K sreči mož ni bil občutljiv. Takoj je diugič pozvonil in šele potem sem ga spoznai po glasu. — Čujte. — mi je dejal. — nikar toliko ne pijte ali pa si kupite vsaj naočnike. Izbral sem drugo možnost in odšel k optiku. Bil je prijazen gospod, šibak in s polno luno na glavi. _ Ali ste kratkovidni? — me je vprašal In mi pogledal globoko v oči. — Ne vem zanesljivo, — sem mu odgovoril. — Cisto blizu vidim zelo dobro, maio dalje pa . . . — Torej ste le kratkovidni, — je odločil in dvignil kazalec kakor učitelj v šoli. — Vse vidite nekam megleno, kajne? Da. seveda, to je kratkovidnost! Potem mi je pa pokazal s prstom kot. rekoč: — Stopite tja in čitajte glasno črke na steni. Prva vrsta, prosim. — b-d-a-p-o. — sem čital poslušno. — Oprostite, če bi se kje zmotil. Teh modernih kratic se nikakor ne morem naučiti. — No. zdaj pa drugo vrsto, — mi je velel optik. V drugi vrsti so bile črke mnogo manjše kakor v prvi. — i - 1 - v - t--ne, to je k — ali morda h .. . Neka stara gospa, ki je čakala na popravilo svojih naočnikov in sedela čisto blizu stene, je poskusila pomagati mi. — k - o - p - m, — mi je pošepnila. — k - o - p - m, — sem ponovil hvaležno in siečen. da dama ni dovolila, da bi optik pomislil, da sem nepismen. — Ne, to pa ne gre. Slišali ste! — je dejal prijazni gospod in ošinil damo s strogim pogledom. Dama je zardela in začela v zadregi brskati po ročni torbici, kakor da išče nekaj, kar ji v resnici ni potrebno. Prijazni gospod mi je tedaj postavil pred oči steklo, češ. naj pogledam skozenj. Videlo se ni posebno dobro. Kar sem opazil, da je prijazni gospod zelo slabo obrit in da ima na suknjiču madež od črnila. Pa tudi tako prijazen se mi ni zdel več — okrog ust je imel grobo potezo. To mi ni bilo všeč. Všeč mi pa tudi niso bili naočniki, ki mi jih je ponudil. Z njimi ra nosu sem bil podoben stari, otožni sovi. Kakor sem bil sem odšel kratkoviden iz njegove trgovine in se napotil k drugemu optiku. Tam je pa šlo vse mnogo hitreje. Optik me je postavil takoj v kot in začel sem citati. Prvi dve vrsti sem znal na pamet še po prejšnjem čitanju in tako je šlo vse kakor po maslu. — Zdi se mi, da sploh ne gledate na steno. — mi je dejal optik smeje. Prečitati sem hotel še tretjo vrsto. Tu pa seveda nisem ničesar več videl, pa tudi na pamet nisem znal nobene črke. Začei sem torej deklamirati abecedo od zadaj z nekaterimi neznatnimi izrpemembami. šele pri osmi vrsti je postal optik pozoren name in utihnil sem. — Ne vidim dobro. — sem mu dejal. — ali je to a ali o? Kaj mislite vi? — Kje sva prenehala? — je vprašal optik. — Pri osmi vrsti! — Hm ... po mojem mnenju je to o, — je dejal optik. — toda povsem zanesljivo tega ne morem trditi. Nimam namreč pri sebi naočnikov. Stopila sva oba bliže k steni, dokler se nisva skoraj z nosom dotaknila papirja, i Tedaj sva se pa v zadregi spogledala in zasmejala. Na steni sploh nobene osme vrste ni bilo. Bilo jih je samo sedem. Cez pol ure sem odšel na prvi izprehod s svojimi naočniki. Z njimi na nosu nisem bil videti posebno inteligenten, vendar je pa imel nek bradati gospod do mene toliko zaupanja, da me je vprašal po najbližji poti do pošte. Drugače so mi pa bili naočniki pravo razočaranje. Res je vstal pred menoj cel nov svet. teda odkrito moram priznati, da mi ni bil nič kaj posebno všeč. Po livadah v parku sem videl papirje in čike cigaret, ki so se mi prej vedno zdeli beli kamenčki. Neko lepo, mlado dekle, ki se mi je prej ob vsakem srečanju na ulici prijazno nasmehnilo, zdaj naenkrat ni bilo več mlado, niti lepo, a ko se je nasmehnilo, nisem mogel z naočniki na nosu točno dognati, ali se smehlja meni ali komu drugemu, ker je bila poleg vsega drugega še krivo-gleda. Z naočniki na nosu sem tudi videl, da so električne ure zamazane in da manjkata moji sosedi, lepi gospej Kukič, oba podočnika. V izložbi delikatesne trgovine, kjer sem kupoval, sem opazil pet muh, na svoji levi nogavici pa luknjo, ki so jo bili napravili molji. lansky 1:52.8, 1500 m: Jud se 3:56 1. 50<»0 m: Casey 15:41.7, 10.000 m: Goffberg 33:41.7, 110 m čez zapreke: Hlad 14? 400 m čez zapreke: Doak 53.1, višina: Wlthney 1 93. daljina: Steele 7.96, palita: Nich in Peck 4.11. krogla: Murrav LJL27 In disk: Beierle 49.83. Korotan: Hermes Da ne bu nedelja hrt/ %j vtnft priredi-lev, sta vj dogovor:-!i športni fjkciji vod nih ljut) analogi tafotetemis igračev, da preizkusita svoje moči v obUtl dvt !-):•.i, ki bo v nedeljo 13, t. m. s pičerk m ob Id un v dvorani h<-tc-la MAH:-. — 1'rin.d'Uv je pravi.Lcma prijavljena pri Pokra j: mike m O. N. D, ter odV hrena. \/. propagandnih nudogov sc bo p b rada /ni/ana rgtoprtina po 1 lri» /a osebo*, Ta prireditev bo nekaka rvpn/i neleii sktgfl turnirja. Na>t<:p:li botf nftjtnOČafOJii ipralei, ki so se že v nedeljo bor ii /i pxA-iu>en n.islo\ 1 juh! jan-ke-a pr\.ik;i. \ in;>-vtvu k(.r;:.ma b:-.in< • videli preizkušene b :(.«ja elana Pe/enela, ki je k< t ncoMMliaeinfr-ni pri-enetH na /atlnitm turnirin. Pifu kovati o kt nčnein izidu ie vsekakor /c!o> težka stvar. Borbe bodo vse ostre in vsakj nai-manjaa napaka bo odločevala. Zatorej ljubitelji dobre iqre: v nedeljo na dvt'boj! Pregled uspehov prvih 16 igralcev na Hoimeaovem table- teniškem turnirju: i. BradeifeM) stane (Korotan), i. in»/» n«i neorganiziran, 3. Bftgataj, t. Strojnik r.. 5. Milanovic i vsi trije Hermea) 8. {jlabrav-iefc, 7. Strojnik ni (oba Korotan) B Ke-cek, Mladika, 9. Moran, neorganiziran, 10, Strojnik A.. Korotan. 11. ftabert, 12, Gre- irorčič, 1^. ličar < \>i trrje Hei i i. Metala i. Korotan, IS Meden, ni. Iriinar, (oba Mladika I. Ta vrstni red nikakor ni lest vin z. a jakost ljubijanakih Igralcev, temveč* .k;hiio sestava jakosti in uspehov z.ulniih M\ Igralcev po rezultatih doseženih r.a tem turnirju. t — Švicarsko nogometno prvenstva, V nedeljskem kolu švicarskega Ugmikega p>-venstva je bil na tujem igriacii uapeaen edino Grenchen, ki je primi a ga 1 Bicnno 1:0. Vse ostale tekme »o se koneale z. zmago domačih moAtcv: B.Tsel-I^iazei n 12:1, Can-tonal-Young- Fellows 3:1, Gcaaahoppers^Cn-rih 11:2. Lugano-Lausanne 4:2. Sank! Ga len-Seivette 3:1 in Tonug Bova-Nordatern 2:0. — Za Ifanjaimlru boksarska prvenstva IM't«'linj«' t**ž«'. Dne 1. decembra j<- bila na Fiume boksarska tekma med Itali •. ;.. boksarskim prvakom petelinje teže Ginom Bondavallijcm in izzivalcem Sergijem l''-derieom. Bondavali je zmagal po VI k-.Jili po točkah. Tako ohrani še v naprej avoj naslov prvaka. nt o a K O I, K l> A K Danes: Četrtek. 10. de< • ra: Loretska Mati božja. Melhijad I> A N A >» NT J E PRIREDI I \ E Kino Matica: Bengasi Kino Sloga: Pia Tolomejskn Kino Union: Dvoboj Razstava Musić-Sedej-Zniiić v Jakopiče-veni paviljonu Kazstava Franca Pavtovca v galeriji Obcrsnel, Cesta Ariele lica D E Ž T R N E L E K A R V K Danes: Mr. Leustek. Resljeva e sta 1. P»i-hovec Kongresni ti g 12 in Nada Komotar, ViČ — Tržaška cesta. Iz Hrvatske — Podaljšanje mediejnskjh studii. Uredba o .-krajšanju medicinskih študij je prosvetni nvnister razveljavil. V bodoče bodo trajale med.cinike študije 12 semestrov <.d-nosno 6 let, doćim so trajale po prednji uredbi 4 leta, ♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦ Tretji roman »DOBRE KNJIGE« je že skoro dotiskan in ga bodo naročniki prejeli v teku prihodnjega tedna. Knjiga bo prinesla nordijskega pisatelja T r y g v e Gulbransscna slovito delo L i VEČNO PO JO GOZDOVI Vsebina romana je visoka pesem na mogočno naravo skrajnega evropskega severa in na njene močne ljudi. Pri tem pa je polna napetega dogajanja, tako da jo boste do konca brali z največjim zanimanjem. Naročite se na »Dobro knjigo« ►•♦»♦»•♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« OTROŠKA — Ce bi moj očka ne bil umrl, bi bil zdaj star štirideset let. — Ali je že dolgo tega. ko je umrl'* — Dvajset let. — Koliko si pa star ti? — Jaz? Osem let. MUZIKAtICNA RODBIN \ — Kaj dela mož, — Operni dirigent je. — A njegova /ena? — Ona dirigira dom.i. DOKAZ — Ali veš, da se je Miha oženil zaradi denarja? — Da, saj sem videl njegovo ženo. O čudežu Osram žarnice Stev. 283 »SLOVENSKI NAHOD«, Četrte*. 10. <1ecem*ra 1W2-XXT VRSTICE O URŠUNLIKAH IN NJIH SOLI: Mater Stanislava V eni izmed številk »Kronike«, ki jo je sanjale mestna občkm ljubljanska, je napisala učvtoijica-knj^ževnica Marija Kmetova članek, v katerem omenja \-se naše b4e rat In je, k; so /::e iz ur^ulinskih Sol. Te no: Z -ka Kvedrova, Sonja Ana Fafejano-Marija Grošijeva, Marija Kmetova in Mara Tavčarjeva, imena kulturnih delavk. ki se znana sčoven ki javnosti. Na ur.:ulins»kih šolah so poučevale odlične učiteljice-redovnice. prav posebno bi bilo y udariti mator Stanislavo škvarča. ki je bila učiteljica : / \stm vcrv'jem rcei-tiiale. Mater Stanislava ic h:'a \:-<';a pojava. / izraz to visokim čeJotn in po4ezam1 v obrazu, ki ;•«•• pričale nenavadno inte4igenco. Po rodu je bila Vrhničanka in *e je po meni zelo zanimata za sort jaku Ivana Cankarje, U da takrat nisem vedela mno^o o njem. edenoie, :.;: .:\ o, Airr; Lušmova, njegovo dekle. Takrat je pisal /e »D< m in Svet« o Cankarju ki zanimal io je kot Vrhničan. i; katerem m. bile pisane ocene niegovih dol, čc ze ne v »Listku« pa na platnicah, k; jih je urejeval uršulinski i-p:ritua-l po- kojni Miha Buiovec. ki je umrl v b-. -laici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Mati Stanislava jc bčla učiteljica, ki je p<-zn;i!a vso slovensko in »vetovno literaturo in jc svoje učenke uvajala v poznavanje knjizevno*-«ti in v posamezne osebnost i Htcratc/v. Spomini na ure slovenščine so nailepši. Ka-ko- nam jc ta redovnica razčlenila Gregorčiča in A^crca. lirika in epi-ka. o tem bi bilo p:sati posebno poglavje. Mati Stanislava Škvarčcva ie bila teta znanih ljubljanskih družin, vrtnarja-čebehr-la Buko«vca. njegvih sestra učitelj ice-^ika-rice Ljudmile Bukovčcve. župnika Henrika Bukovca \/, Mokronila. ka let i. Moja molitev se dviga v nebo / vso zahvalo, ker bre/ mater Stanislave ne bi bilo Mate Tavčarjeve. PJEVNE VESTI Minister Gcrla v Tusrinu Minister za javna dela Gorli je prispel v Tin in. kjer jc predsedoval sestanku v pn starih prefekture. Razpravljal jo s predstavniki oblaste v v Tu rimi o perečih potrebah mesta glede javnih dol. Prič" tel« operne sezone v Kr. operi v Rimu. Otvoritvena predstava nove operne n v rimski Kr. operi je bila Sportini-jeva Vestalka . Ta plavna Spcntinijeva epera bila prvič uprizorjena dne 12. de-cembra 1807 v Parizu. V glavnih vlogah so sodelovali Marija Caniglia, Ebe Stigna-ni. Ivan Voyer. Tit Gobbi. Julij Neri in G i no Conti. Režija je bila v preizkušenih rokah Aleksandra Sanine. Umrl j«- princ Bitel Friderik. V Pota-đ mu je umrl za posledicami srčne kapi princ Bite] Friderik Pruski. Bil je drugo-i< je::i :dn bivšega cesarja Viljema. Doživel je staiost 60 let. Obsojeni žUL Te dni je bil obsojen pref. Izrael Hcllgrenve pred pristojnim švedskim sodiščem na štiri mesece zapora, k« r je hotel iz.Iati publikacijo, naperjeno proti r..... Ino sociJlisličnemu režimu. Odlikovanja junaško padlim. Zlato svetinjo je piejel v spomin poročnik Ben-venuto Tat to iz Ceve pii Cuneu. ki je služil pri cremonskem bataljonu osmega al-plr..-i: »ga polka. Srebrno svetinjo pa so • rmin padli poročnik Jurij Mav-licij Pistoni iz Milana. ki je bil pri 75. pehtnem polku. Podporočnik Karol Grisaffi i;: Castelbuona pri Palermu, ki je služil pri r tjem pionirskem bataljonu. Poporočnik Mari . A iz Milana, ki je pripadal 18. pehotnemu polku. Podporočnik zdravnik Avgust ArmeHo iz imperije, ki je pripadal 41. pehotnemu polku. Italija nsko-madžarska manifestacija v Rimu. Rimska mostna organizacija G. XJ. F.-a je organizirala počastitev godu madžarskega drž. upravitelja Nikolaja Horilivji. Navzocnj so bili poleg opolno-močenega ministra pri Kvirinalu Marissyja Se nemški poslanik v on Mackensen. finski cpolnomoceni minister Talas, minister Kase kot zastopnik japonskega poslanika, na-nalje pr< istavnikj španskega poslaništva in vseh ostalih poslaništev prijateljskih Ui-ž .v. Pi isostvovali pa so tej prireditvi \ ; pniki italijanskega javnega in kulturnega življenja, med drugim zastopnik senata Salvi, nar. svetnik d' Este ter pstvo G. TJ. F.-a. Dr. Karol Kovača je kot zastopnik madžarskih dijakov poveličeval zasluge admirala Horthvja. Sledil Je koncert, na katerem so izvajali izbrane Italijanske i-i madžarske skladbe. Izvajalci so bili deležni toplega priznanja. t ;*arl je izvrsten športnik. Znani vratar spoitncga kluba Novara Dino Rossi je nenalema umrl v turinski l>olnišnici za posledicami tifusa. Njegova smrt je no-varske športnike hudo prizadela. — V>\.- industrije v Albaniji. Agencija >Agil poroča: O lepem razvoju albanske Industrije pričajo številne pobude na industrijskem in trgovinskem področju, ki so bile zasnovane navzlic raznim težkočam. ki pa 9 > bile premagane. Seelaj je ministrski svet v Tirani na predlog albanskega ministra za naiodno gospodarstvo dovolil ustsn vitev šrv\ilnih manjših industrijskih obratov v Tirani. Durazzu Corciji, Pande-liju, le\i. Sookoviku in Kavaji. Navi obrati, ki so vznikli na pobudo italijanskih, pa tudi albanskih zasebnikov, so predvsem mehanične, mizarske, mlinarske in ksaton-ske stroke. — Umrl bivši milanski župan Barlnetti. V Milanu je unul bivši milanski župan G. B. BiU'inetti. Kot župan si je piiclobil številne zasluge. Živahno se je udeleževal političnega in komunalnega življenja, v Milanu ob pričetku novega stoletja. Milanski župan je bil v letih 1906. do 1908. Doživel je častitljivo starost 94 let. — smrt polkovnika Montuorija. Iz Genove poročajo: Ko je bil v vojašniški pisarni, je začutil polkotnik Carmine Montu-orl, povejlnik prve legije Kr. finančne stna-ie nenadno slabost. Častniki so mu brž priskočili na pomoč in poskrbeli za takojšnji prevoz v vojaško bolnišnico, kjer pa je kanalu po prevozu izdihnil. Nenadna smrt je nastopila zaradi slabega srca. Pokojni polkovnik je umrl v najlepši moški dobi, star 49 let. * Knjige Vodnikove družbe stanejo letos 16 lir. odpravnina 1 ali 2 liri. Naročite se pravočasno na letošnji knjižni dar te naše priljubljene ljudske književne matice. Naj ne bo Slovenca, ki bi se letos ne uvrstil v krog Vcdnikovcev in za skromno i članarino prejel dve izbrani, izvirni slo- | venski publikaciji! j — Novi nacionalni svetniki. V smislu j objave v Službenem listu so bili imenovani za nacionalne svetnike, člani nacional- ] nega korporacijskega sveta. Francn Mari-ani Avrelij Moro. Vineenc Tecbio. Ivan Vitalini Sachoni. Renato Bcdzarini in Ivan Dali" Orto. Za nacionalne svetnike, člane fašijske in korporacijske zbornice, pa so bili imenovani Anton d' Aroma. Fulvij Ge-rali, Olio Nimzi. Karol Perusino. Dino Sauro. Orfej Sellano in Gino Sotis. — Predsedstvo venezijskih hranilnic. Službeni list v Rimu objavlja vest. da ^o bili potrj:ni v svojm funkcijah predsednika ter podpredsednikov Zveznega zavoda venezijskih hranilnic dr. inž. Josip SmeraV di, grr»f inž. Jakob Viari de Cuniani tci senator Rhard Ga!li. — Tekma plemenitosti v prid »nat^r treh vojakov. \T Padovi živi vdova Marija Panizzon, mati treh sinov, ki so vsi pod orožjem. Dva sta na ruskem bojišču, tretj: pa se zdravi v vc jaškem sanatoriju. Vclovtf je živela v berni hišici, ki je bila izpostavljena vsem vremenskem neprilkam. Med padovan^kimi m2ščani pa je bila sprožena plemenita tekma, k ko pomagati materi treh vojakov, da bi prišla v lepše stanovanje. Pričela se je prava tekma plemenito:ti. v kateri so zbrali cbilo mat:riala m denarja. Z nabranimi sredstvi so zidaiji fašisti postavili Mariji Panizzonovi čedno hišico. Zidarji so opravili svoje delo brezplačno v prostem času. Hiš'ca je bila podarjena materi treh vojakov, ki se je že vselila v lastno stanovanje. Hišica je pritlična, ima dve čedno urejeni sobi. kuhinjo ter druge pr;tikline. Tako je padovanske prebivalstvo izpričalo svojo dobrosrčnost. — Nove ljudske stanovanjske hise v Spalatu. Agencija > Agit? poroča: V gradnji so v Spalatu prve skupine novih ljudskih stanovanjskih h š. ki naj zagetovijo širokim slojem mestnega prebivalstva udobna, cenena in higijeni ma stanovanja. Z vselitvijo prebivalcev iz manj zdiavih stano-va-1! v mestnem sred šču v nova. bolj zdrava --tanovanja na mestni periferiji, bo storjen va'Cfi korrk v zdravstveno stf.ro-vanjski to':t-ki rnfsta Spalato. Dosej =o bila zgra.rna tri ptslopja s cenenLoi Ijud-sk mi stanovanji, kamor se bodo IjuJske družine l< »dagar-agar CIMENA : KINO: UNION UNCOLPO 01 PIŠTOLA Dvoboj IVI lULMj bi'e čitane pesmi pesnic Prisce <• ■ i iz Venezije ter Marije G nt ili i/. Rima, nadalje pesnikov Antona Haeaeliija tei ESlija Alipeitija iz Neiplv Svoj« prsmi je recitiral tudi tri istinski pesni!« ter pisatelj Avrelij Peterlin. — Pozabil in kni.tlu spet danil I8UMM lir. a. f. iz Tricata Je del kup t v trafllto t ul'ci Ghega nekaj znamk, Ka we je rmli domov, je opazil, di mu je zmanjkala Ustnica, v kateri je imel 12 000 lir. Meril je, da jo je pozabil v vlaku, kei se je b l pravkar vrnil a potovanja. Računal je že leni. da jih ne bo mogel več dobiti. P 1 |u i« zelo prijetno pies nečen. k.; je naslednjega dne spet vstopil v omenjeno n.ii ko, kj)>r mu je prodajalka irena Amateri Lxroć:la pozabljeno listnit^o. v kat i1 je bilo 12.000 lir. Srečni lastnik je naklonil p »Steni n ijdi-r-eijici lepo darilo. Radio Ljubljana PETEK, 11. DECEMBRA 1H1! XXI 7.30 Lahka glasba. 8 Napoved ča-a — Poročila v italijanščini. 12.20 PI - 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Valček. 13 Poročila v italijanščini. — Napoved fcas 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Radijske pesmi — Orkester pesmi vod: dir geni Angelini. 14 Poročila v Italijanščini H.ifs Koncert radijskega orkestra — vodi dirigent D. M. sijanec — Glasba za godalni orkester. 14 45 Pisana glasba. 15. P< r v slovenščini. 17.15 Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. 17.40 Koncert Dua Golob-Adamič. 1P Govorimo italijansko — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 10.90 Poročila v slovenščini. 19.45 Simfonična glasba. 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45 Simfonična prireditev družbe EIAR: Simfonični koncert vodi dirigent Armando la Rosa Parodi — sodeluje pianistka Ornella Puliti Santoliqu?do. 22.45 Poročila v italijanščini. Kazni zaradi kršitev predpise v o prehrani in preskrbi Urad za kontrolo cen pri Visokem ko-m sarlatu objavlja, da so bile po Kr. kve-sturj v Ljubljani od 1. do 15. novembra 1942-XXI. izrečene naslednje kazni zarodi kršitev predpisov o prehrani ;n preskrbi: Zaradi poviševanja cen: Helena Ogrin, prodajalka na Poljnnah 1. na 500 lir globe: Štefan ja Zunič. prodajalka na Biei-vveisovi cesti 52, na 500 lir globe; Adolf Slapernik. proizvajalec brezalkoholnih pijač v Šibenski ulici 18, na 1000 lir globe; Miroilav Mlakar, namestnik trgovske agen_ ture v Veliki Čolnarski ulici 23, na 2000 lir globe in 20 dni zatvorit ve obratovanja; Leopold Bajželj, trgovec v Gasilski ulici 7, na 1500 lr globe; Karel Jazbec, pek v Rožni dolini V-15 na 1000 l^r globe; Cecilija Parma, trgovka v Wolfov; uhcj 6, na 500 lir gl-cb? in Brna Blejec, gostilničarja na Vrtači 5, na 500 lir globe. Zaradi nakupa ]n prodaje olja brez živilske nakaznice: Ivana Vrhovnik, gospodinja na Sv. Petra c. 35, na 500 Kr globe. Zarad; prodaje vina po neodobrenih cenah: Ivan Zidar, trgovski zastopn k na Gosposvetsk- 10, na 1000 lir globe. Zaradi prodaje racioniranega blaga bre> odvzema odrezkov živilskih nakaznic: Josip Sašek, pek na Celovški cestj 62, na 1000 lir globe in 10 dni zatvoritve obrata. Magda Zupan, trgovka v Frankopanski 24, na 1000 lir globe. Rudolf Zobar. trgovec na Dolenjski 94. na 1000 lir globe in 15 dn: zatvoritve obrata, Ivan Menart, trgovec v Čopov 21. na 1000 lir globe in 15 dnr zatvoritve obrata, Franc Peterman, nadzornik firme Meinl. D. M. v Polju 186, na 100o lir globe in 15 dni zatvoritve obrata, Franc Bradan. trgovski pomočnik pri tvrd-k| Meinl z Vodnikove 35, na 1000 lr globe in Franr Pogačnik, vodja podružnice Me;m na Poljanski 15. na 1000 lir globe in 13 dn; zatvoritve obrata. zaradi nedovoljenega in skrivnega nakupa govejega mesa na prepovedani dan: Troha Avgust, delavec v Tovarniški 24, na 1500 lir globe; zaradi skrivnega zakola in zviševanja cen: Kovačic Lovrenc^ delavec v Zvezni 1, na 2.000 lir globe; zaradi odtegnitve rac k>nl rane ga blaga običajni potrošnji: Novak Alojzij, železni- čar na Rimski 3, na 1000 lir globe; zaradi kopičenja blaga: Kovačk J os: p, steklar v Zcleznikarjevi 22. na 1000 lir globe; Plevčak Gustav, posrednik v Rožni dolini 15. na 2000 lir glob-; zaradi nedovoljenega in ikrivnegn nakupa mila: Svetlin Rudolf, trgovski pomočnik na Šmartinski 24, na 1000 lir globe: zaradi nakupa tekst ilnega hta^a bre* nakaznic: Goričar Ivana, trgovka na Sv. Petra cesti 29. na 500 lir globe. Biunik Ignacij, upokojenec v Kettejevi 2. na 1000 lir globe; zaradi nedovoljen«* uporabe dodatne živilske nakaznice: .-Oksidu Rudolf, mizrr v Vodnikovi 13, 100 lir globe; zaradi prodaje oblačilnih pr. dnieti>\ na predložitev osebnih nakaznic, katerih lastniki niso bili člani družine kupca*. Ta Kari, trgovec na Dvornem t>gu 3, na "".00O lir gloiie in na 20 dni gatvoritve obi zaradi ir*rcdiio vodenih zapeko v g prihodu In odhodu blaga: Kovača'- Marija pekarna v Kolezijski 23 na 1500 lir globe :n na 15 dni zatvoritve obrata: ker ni»o imeli vidno izpostav Ijenega cenika: Božič Antonija, tigovka v Ciga!etovt 11, DUlervt Hinko. trgovec v Rožni doiini V26. Borčič Slavko, trgovec na Vrtači i. Čuden Franc, trgovec v Verdijevi ". POKI Alojzija, trgovka v Selenburgovi 5. I^oga--| Alfonz, trgovec na ZeleDi poti 10 vsak na ! 500 lir glob.-. Mali oglasi gospodje, pozok: Klobučar na >PAJX« Vam strokovno osna-ii, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zg'eda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. — Se priporoča — Rudolf Pajk. Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 3S, Miklošičeva cesta št. 12. — Nasproti hotela Union. PREMOG DRVA L Pogačnik UVBUANA Bohoričeva ulica 5 Telefor 20-5P Stran 4 Eter. 293 580 let ljubljanske škofije Nekaj podatkov o zgodovini ljubljanske škofije in šentklavSke Ljubljana. 10. decembra Ce t>! Ljubljana že ne imela svojega pstrcr.a. b; bilo prav, da bi si izbrala ^7 klavža, ki je nedvomno najbolj priljubljen svetnik; že njegovo ime nam zveni najbolj domače, še skoraj bolj kakor n. pr. Janez. Včasifj se nam vsiljuje vprašanje, zakaj je postal Miklavž tako priljubljen ter popularen v Ljubljani. Ali ni to morda v zvezi, da je Miklavž pr:tron stolne župnije? Vsekakor so tega svetnika vneto častiti že naši predniki, tako da se je lahko razvil pravi Miklavžev kult Miklavž je bil zaščitnik ljublinnskih čolnarjev in ribičev in cerkev mu je bila posvečena že zdavnaj, ko še ni bilo ljubljanske škofije Starost Ijub'jrnske škofje Ljubljanska škofija v primeri š starostjo Ljubljane in najstarejše župnfjel šentpetrske. ni posebno stara. Sicer je pa 580 let že lepa doba. Ce >e hočemo poglobiti dovoli temeljito v zgodovino ljubljanske škofije, se moramo seznaniti vsaj nekoliko tudi z zgodovino krščanstva v naših krnjih. Marsikatero vprašanje so zgodovinarji razjasnili precej dobro in mnogo dela so posvetili v začetkih krščanstva med Slovenci, vendar na n; bilo mogoče dognati, kdaj ie bila ustanovljena šentpe-trska župnija v Ljubljani, ki sc se iz nje razvile številno druge Do L 1935 ie zraslo iz prastare šentpetrske župnije 40 župnij. Sentpetrska župnija je bila Ustanovljena vsaj že po 1 701 V listinah pa je ?entr?etrska župnija prvč omenjena šle 1. 12H2 Dokazano 'o. Ha ir stbtli*. mor-d:> najstarejša, prva. sentpetrska . cerkev, nc.jbrž romanska baz'lika do 1. 1335. Potem so na istem kraju sezidali cerkev v gotskem slogu. Na zgodovino šentpetrske župnije se moramo ozirati, ko govorimo o nasi inku ljubljanske škofije, ker je neločljivo zvezana z razvojem škofije in ustanovitvijo šenklavške župnije. Ljubljanska župnija je bila ustanovljena v 19. stoletju. Njena zgodovina je znana podi cbno Prav tako je znano dobro, kako je bila ustanovljena. Zato lahko ugotovimo njeno starost: ustanovljena j bila leta 1461; preteklo je torej 530 let od njene Us tanovitve. Ozadje ustanovitve škofije Preden je bila ustanovljena ljubljanska škofija, ie ozemlje Kranjske spadalo pod oglejsko cerkveno področje. Avstrijski vojvode so že dolgo stremeli, da bi se nji-hove dežele osamosvojile v cerkvenem podu, kajti oglejski patriarh ni bil av-jski. temveč benečanski podložnik. Ped oglejsko cerkveno oblast so spadale kranjske m še mnoge druge župnije n trijskem ozemlju. Oglejski patriarh se je 1. 1218 preselil v Ud i ne, torej na benečansko ozemlje. Med Avstrijci in B( nečani ni vladalo posebno prisrčno prijateljstvo, /.ato avstrijskim vojvodom ni I o všeč, da je cerkveni poglavar bival onstran meje. < Čeprav neupravičeno, so avstrijske posvetne oblasti pogosto dolži-1« duhovščino, ki je prihajala po svojih nih opravkih z benečanskega ozem--e pečajo tudi z drugimi posli, češ službi benečanskih mogočnikov kot ogle i. Toda niso jim mogle pre-prečiti, da bi duhovščina ne prihajala na avstrijsko ozemlje. Avstrijski oblastniki so iskali izhoda, kako bi se otresli neljubih tujcev in zdelo se jim je najbolje. d b bila ustanovljena škofija za avstrijske ozemlje, ki .ic : .. tO pod oglejskega p trii rha. Toda u tanovitev škofije ni b:!a tako preprosta zadeva, saj je odločal papež Cerkveni poglavar se je pa odločil za ustanovitev škofije seveda le, če se mu je zdelo nova škofija res potrebna. P'j H., pr.'jatelj avstrijskega cesarja Do ustanovil ve škofije je prišlo vendar precej hitro, in sicer predvsem zaradi tega, ker je papeški prestol zasedel prijate1' avstrijskega cesarja E. S. Piccolomini koi Pij IT., ki je imel razumevanje za cesarjeva stremljenja Cesar se je seznanil z mladim, nadarjenim duhovnikom na cerkvenem zboru v Bazilu. Piccolomini je b:l tedaj brez službe in cesar se je zavzel zanj ter sa vzel s seboj na Dunaj. Zaposlil ga ie v cesarski pisarni. Piccolomini je bil zelo razumen in sposoben, tako da mu je cesar lahko zaupni tudi najtežavnejše posle in večkrat ga je pošiljal •»* Rim. kjer se je nadarien: duhovnik seznanil z vplivno duhovščino in plemstvom. Kmalu so spoznali njegove sposobnosti ''er so ga zelo čislali. L. 144? je postal škof v Triestu. 1. 1451 pa kardinal. Po smrti papeža Kalista III. je bil izvoli en za papeža kot Pij II. Ni pozabil, kako mu je bil cesar naklonjen in skušal se mu je izkazati hvaležnega. Zato mu je tud" rad izpoln:! že!jo. ki so jo gojili avstrijski vojvode že stoletja, naj bi av-j strijsko ozemlje, ki je spadalo pod oglej-skga patriarha, dobilo samostojno škofijo. Tako je bila I. 14H1 v Ljubljani ustanovljena škofija, k: je obsegala ozemlje Kvaniske. Cesar Friderik IV. je bil velik prijatelj Kranjcev, čemur je tudi treba pripisovati, da je Kranjska dobila svojo škofijo. Hud nasprotnik ter tekmec Friderik . IV. je bil celjski grof Urh III. v bojih ter trenjih s celjskim grofom so bili Kranjci na strani cesarja, ki se jim je izkazal hvaležnega. Prvi lrjbljanski škof Prvi ljubljans škof je postal dotedanji župnik v Šmartnu pri Kranju. pL Lamberg. Ta ni bilo naključje, t.amberg se je seznanil s poznejšim Pijem II. na Dime ju. kjer s?ta bila skupaj zaposlena v cesarski pisarni. Ko je postal Piccolomini kardinal, mu je baje rekel v ša!'. da bo Lamberg postal škof. če bo on papež. V resnici Pij II. ni pozabil svojega prijatelja. — Ljubljanska škofija v začetku ni imela nobenih dohodkov ter posebnega premožnja. Cesar je oa primerno poskrbel tudi za gmotno stra.1 škofije in podaril ji je graščino v Goričanah pri Med-• Ta graščina je prešla po smrti L'rhn III., celjskega grofa, v last cesarja. Cesar je tudi združil šest kranjskih župnij — šentpetrsko. šmartinsko, šentviško, radovljiško, Šentjernej sko (na Dolenjskem) in svibenjsko — in njihove dohod-prepustil škofu. Cesar namreč ni bil le - tren teh žttonij, temve? pravi t»st-Z ljubljansko škofijo se je združilo -e utkaj šta^resK h In koroških župnij V primeri z obsegom drugin škofij je pa b" ljubljanska "e vedno maj1 ni. Do ustanovitve ljubljanske škofije je Ljubljana spadala pod šentpetrsko župnijo: druge župnije v mestu samem (Sent-peter je bil zunaj mesta) še ni bilo. Ko je bila ustanovljena škofija, je bilo samo ob sebi umevno, da je bila ustanovljena tudi samostojna župnija na sedežu župnije. Senklavž je bil dotlej sentpetrska podružnica. Nova ljubljanska župnija je prevzela vse mestno področje, tako da je bila vsa tedanja Ljubljana izločena iz velike šentpetrske župnije. Mesto je bilo tedai seveda majhno, vendar je bila stolna župnija po številu župljanov kakor tudi po obsegu malo večja od sedanje šenklavške župmie. Tedaj je bilo v Ljubljani razen šenklavške še pet cerkva, torej sorazmerno mnogo glede na obseg mesta, upoštevati pa moramo, da so bile vse cerkve majhne. Najstarejša je bila frančiškanska cerkev, ki je stala na sedenjem Vodnikovem trgu in ki je bila sezidana, če drži Valvasorjeva ugotovitev, že 1. 1073. Druga po starosti je bila kri-ževniška cerkev in tretja špitalska cerkev sv. Elizabete, sezidana L 1345. Na Bregu je bila L 1363 sezidana cerkev sv. Klemena in Fridolina. Med cerkve so pa šteli tudi grajsko kanelo. ki je bila menda najstarejše svetišče v Ljubljani. Pod stolno župnijo so spadala tedaj tudi predmestja: Gradišče, Krakovo in Trnovo ter del kapucinskega predmestja. Druga ljubljanska okolica je ostala še pod šentpetrsko župnijo. V predmestjih sta bili tedaj samo še dve cerkvici: sv. Janeza, v Kravji dol;-ii, in sv. Martina, nekje tam, kjer je zdaj franč;škanska cerkev. Po ustanovitvi ljubljanske škofije je sentpetrska župnija postala šenklavška podružnica; župnija ni imela več samostojnega župnika, temveč le vikarja. Do ponovne osamosvojitve šentpetrske župnije je prišlo šele 1. 1735. "V ■4» Ameriško letalo najnovejšega tipa, ki so ga v Severni Afriki sestrelili italijanski lovci bilo nobenega znaka telesnega razkroja ali razpada. Zdravnik je napisal čez dva dni nov mrliški list, župnik pa je ponovno odklonil pogrebne obrede. Na mladenki še vedno ni videti nobenih znakov razkroja. Dogodek je vzbudil veliko pozornost ne samo v santandrski pokrajini, ampak tudi po vsej Španiji. Madridski listi obširno poročajo o njem. MODERNI OTROCI Desetletni Mirko pride z mamo k fotografa. — Poglej v tole luknjico, iz katere prileti zdaj zdaj drobna ptička. — mu pravi fotograf v strahu, da bi >e deček m<\i fotografiranjem ne premaknil. — Nikar ne govorite neumnosti. — odgovori Mirko. — Vzemite raje fokus ti 5 in petindvajsetinko sekunde. Križanka št. 6 Beseda o otroških Otroku je zelo težko potegniti mejo međ fr p in neresnico Besede pomenijo Vodoravno: l. potomci Holandcev v Južni Afriki, 4. prirodni pojav v gorah, S. pevski glas, 10. levi pritok Ebra v naval rski pokrajini, 11. kratica za enoto nemške valute, 12. redek gozd. graj, 14. površinska mera, 15. pagansko božanstvo, idol, 17. mlad sloven ki dramatik. IS. pesnik pri keltskih plemenih. 19. letna doba. 21. začetnici imena in priimka angleškega filozofa (1588—1679). 23. srečanje dveh trdnih premikajočih se teles v isti točki, 24. začetnici imena in priimka, izdajatelja ^Slovenskega Glasnika 35. okrajšamo žensko ime. 27. pritok Save na Hrvatskem, 28. vojaški oddelek, polk. 31. majhno okroglo telo napolnjeno z zrakom ali plinom, 33. bivši mednarodni književniški klub, 34. žensko ime. 35. otroški vzklik bolečine, 36. domača žival. 38. začetnici imera in priimka še živečega slovenskega jezikoslovca in slovničarja, 39. slovenski pe nik (1835— 1S69). 41. egipčanski bog. 42. neparno. 43. telefonsko telegrafska napeljava, 45. pred- log, 47. čut: značilna oblika, 48. kratica za krajcar, 49. sport? 51. okrajšan italijanski naziv za brata, meniha. 52. svetopisemska oseba, 53. gora v Ljubljanski pokrajini. Navpično: l. aparat za napovedovanje vremena. 2. mesto ob Donavi v Nemčiji, 3. zemljep:sni pojem, 5. francoski spolnik, 6. turški go podar. plemenitaš, 7. smešeče I posnemanje književnega dela, 9. začimba. ! 12. del roke, 13. prožen, uren. 15. mesec, 16! j tatarski poglavar, 20. poniževalen, grd, slabega glasu, 22. enota kruha, sira, 21. j del radijske napeljave, 26. desni pritok ; Oba, 27. utežna enot? v' Grčiji. 29. italijan-I ski spolnik, 30. število, 32. brzojavka. 36. hišni bog pri Rimljanih, 37. zaključek, konec, spojki del. 39. izraz; žalosti, bolečine, 40. olje (angfl.), 44. domača žival. 46. hrast, 48. dragocena tekočina, 50. množinska ženska oblika osebnega zaimka, 51. kratica za francosko in švicarsko valutno enoto. REŠITEV KRIŽANKE ST. 5 Vodoravno: 1. harlekin, 8. harmonija, 16. Ibsen, 17. Ne, 18. idiot, 19. Ar, 20. ri, 21. ego, 22. sv. 23. ti, 24. kra, 25. otesan, 28. natovorim, 32. mutiram, 34. pokaranec, 36. ar, 37. Karakala, 38. ime-tek, 40. nivo, 42. en, 43. notes, 44. sito, 45. temo, 47. ragu, 48. to, 50. nit,, 52. Bug, 55. 2iri, 56. vdane, 58. J(anez) T(rdina), 59. orhideja. 61. Ren.. 62. J(anko) K(er-snik); 63. Brion, 64. Crni les. Navpično: L hiromantija, 2. abitu-rient, 3. rs. 4. leksikon, 5. en. 6, ing. 7. neon. 8. histlogija. 9. advokatura, 10. ri, 11. motorist. 12. otiranm, 13. ni. 14. jar. 15. Arad, 21. Enare, 24. kmetica. 26. et. 27. ara. 29. apanaže, 30. VA, 31. Ines. 33. Mau, 35. Cetinje, 39. kodeks, 41. vrt. 46. Obri, 49. ocean, 53. ulo, 54. gin, 57. dni. 59. or, 60. di. 61. rr. žrtve potresa v Anatoliji V industrijskem področju Balikestri v severozapadni Anatoliji je našlo med po-trsom smrt 463 ljudi. Za 20 prbivalci ni nobenega sledu. 800 domov je bilo popolnoma porušenih, 200 pa jih je bilo težko poškodovanih. Mrtva ali živa ? V naselbini Cueto v pokrajini Santan-der je umrla 181etna Marija Gomez. Zdravnik je napisal mrliški list in občinski organi so določili uro pogreba. Domači župnik pa n4 hotel opraviti pogrebnih molitev, češ da so pokojničini udi ohranili popolno gibčnost in tudi barva obraza je ostala neizpremenjena. Ni Mnogi starši se pritožujejo, da njihovi otroci radi pretiravajo in lažejo. Enake križe in težave so imeli starši z otroki tudi v starih časih. Tudi naši dedi in pra-dedi so se pritoževali, da otroci lažejo. Vsi vemo, kako strogo so nastopali naši roditelji, če se jim je le zdelo, da nismo govorili resnice. Najhujše je bilo, če je izgubil otrok strogo merilo resničnega in neresničnega. Roditelji so se jezili, češ, iz naših otrok ne bo nič, in vendar postanejo taki otroci pošteni, iskreni in odkriti ljudje.i Ali otrok1 sploh laže? Deklici se razbije punčka Jzato je vsa nesrečna. Kaj čuda, saj se je stri s tem košček njenega srca! Otrok se boji samega sebe. Joka in se sramuje, najraje bi spravil nesrečo s sveta, opravičil bi se rad sam pred punčko. Zdi se mu. da je kriv sam, da je storil svoji igrači zlo. V svoji naivno«*! in neposrednem dojemanju vsega se otrok punčki res opraviči, češ, saj ti nisem prinesel nesreče. Ta nedolžna opravičevalna laž se porodi iz rahločutne otroške duše. Otrok obstane tudi ko je pogovor s punčko končan, in vpraša oče, kdo je punčko razbiL Sodba je torej izrečena: otrok laže. To je en način otroških laži, ki mu pa lahko pridemo do dna, če se znamo zamisliti v otroško dušo. Drugi način laži izvira iz fantazije. O tem bi vedeli marsikaj povedati sodniki. Otroci radi izpovedo kaj takega, kar pomeni za odrasle najhujše osumljenje. Celo po najresnejših svarilih izpovedo otroci tako, da človek ne more dvomiti o resničnosti njihovih izpovedb. In vendar so mnoge izpovedbe lažne. Tudi sicer radi postavljajo otroci trditve in opisujejo dogodke, ki se zde povsem resnični, dokler se ne izkaže, da je bilo vse skupaj zlagano. Starši so v takih primerih vsi nesrečni. Kaj radi obsojajo svoje otroke in jih proglašajo za lažnivce. Ali je pa to prav in umestno? Tudi ta oblika laži se da psihološko pojasniti. Otrok ima bujno domišljijo. Nešteto želja vstaja pred njim. V podzavesti se že krije neurejen in nejasen tisti svet, ki dobi v poznejših letih točne oblike. Fantazija in želje so močnejše od mišljenja. V mnogih primerih je fantazija tako močna, da je otrok ne razločuje več od resničnosti. Na otroških risbah in izjavah spoznamo, kako daleč lahko gre fantazija. Tudi iz nje izvirajoče laži ne pomenijo nobene velike nevarnosti, če zares prihajajo iz otrokovega sveta sanj. Take laži same po sebi izginejo, ko otrok ne verjame več raznim pravljicam. Pač pa so nevarne tiste laži, ki hoče otrok z njimi kaj doseči. Tu nam psiholog svetuje največjo strogost. Enako nam svetuje odločno nastopati proti otroškim la-žem, izvirajočim iz strahu. Pri takih lažeh bi morali starši dobro opazovati sebe in se vprašati, da-li niso sami dali povoda otroku, da je lagal. To se zgodi, če starši nimajo pravega razumevanja za otrokovo duhovno življenje in če ga za vsako n lenkost strogo kaznujejo. Otrok nikoli I smemo odbijati s kaznimi od sebe, a u siliti z grožnjami in strog;m ravnanje n v laži, izvirajoče iz strahu. Najboljše sredstvo proti takim otroškim lažen ie utrjevanje otrokove samozavesti. Življenje je pokazalo, da sc lahko z mnogo večjim uspehom borimo proti otrošk m lažem, če se poglobimo v otrokovo duhovno ljenje, kakor pa z grožnjami in kam -van jem. Treba je pač pravočasno odstraniti vse nagibe in priložnosti, ki lahko zapeljejo otroka v laž. Vedno pa nai ima'o> odrasli pred očmi, da io zelo težko p -tegniti otroku mejo med fantazijo In rt -nico. Zvišanje psksjssla v Bolgariji Bolgarski finanči m;ni tet B izročil sobranju štiri zakonske Osnutke. Prvi se nanaša na 25 do 45 odst. zvišai • vseh državnih pok'\m:n. drugi določa d i se mora vsem boluaisk m irpol tem dodatno izplačati poimes ena pok tretji odreja 10 odst. zvišanje ima vsem bolgarskim kmetovalcem, četrti pa ureja pokjninske praviee v !i B '' živečih na bivših grških ha jo. t ozemlj:h, ki bodo preJemati od t. Januarjn 1943. pokojnine od bolgarske države. Zvišanju plač državnim tli uSnikon di zdaj še zvišanje pokojnin, k -i prvo zvišanje gled na porast cen nese no. Osnutek zakona določa, da se zvin.: # pokojnine izpod 3o00 levov za 30 do odstotkov, kolikor ima paf ' preskrbljamh otrok. Posebne do \ - ljajo za zvišarje pokojnin vojnih U . dov, pri katerih se ravna osnutek z\, n a, po stopnji invalidnosti. Kmetovalceni zvišajo pokojnine v splošnem za 10 od t. Gotove izjeme veljajo za upoll postranskimi zaslu/.ki. Pokojnino ne b » zvišane tistim upokojc'cem, k* Imajo p -leg pokojnin še 4000 levov mesečnih do« hodkov. Potres v Španiji Madrid, 3. aec. a. Potres srednje siic WO ugotovili danes v sanj pokrajini Aiieante; zlasti močan sunek -e je občutil v Minil ru in v Elli. Javljene so poškodbe nekaterih poslopij, člov.Okih žrtev pa m ti! j, dasi je potres hudo prvplnšil ljudi. Stavbna nesreča na Portugalskem Lizbona. 3. dec a. V stolnici sv Petra v Guinaresu sv je zrušil hodnik pod tež nekoliko stotin siromašnih ljudi ki sc čakali na miloščino. Pri tem je našlo sn. 10 oseb. 50 Da jih ^e bilo ramerih. J. O. CURWOOD: brahamova polja ROMAN Od tistega dne. ko je stopil hudič s svojo parkljasto nogo v raj. smo Adamsi ves ta čas cvet človeštva; in odkar so se ljudje začeli biti med seboj, smo se mi zmerom bili; in kadar koli bo treba napisali novo poglavje zgodovine, ga bo zmerom napisal kak Adams, nikoli ne kak Francoz. Ako po vsem tem še količkaj dvomite o lastnostih našega fanta, bi bilo za vas bolje iti svojo pot ali pa izmenjati z menoj udarec ali dva, da vam dokažem resničnost tega, kar pravim.« Tonteur je od ogorčenja poškrlatel. *Kaj? Torej se upate trdite, da se je Jeemsova mati osramotila s tem, ko je vzela Francoza!?: je za vpil. ? Oho, tako daleč se nisem izpozabilk je rekel Hepsiba. »A da me boste prav razumeli, povem še to, da se vsak Francoz, kdor koli bi bil, lahko šteje prekleto srečnega, če dobi ženo iz Adamsovegu rodu, In da je tisti, kdor nosi Adamsovo ime, več vreden J od vsake princese, ki se piše Tonteur.« Tonijetin klobuček je padel baronu iz rok. * Noben Francoz ne more pogoltniti take žalitve, gospod!« je odvrnil. »In, da bo vse jasno: vi torej namigavate, da je moja hči odgovorna za nesrečni prizor ,ki se je odigraval na Lussanovem dvorišču ?« »V celoti ne, a v marsičem,« je Hepsiba odvrnil; »to vam moram odkrito povedati.« Vaš nečak je začel pretep, čeprav ni imel za to nikakega razloga, da, niti izgovora ne.« »In vaša hčerka je bila tista, ki je planila vmes, čeprav ji ni bilo nič mar, samo da bi storila nesrečo še večjo.« »Jeems ji bil vrge vanjo pest blata.« »Po nesreči!« > Nalašč, gospod! Na svoje oči sem videl U »Ni res!« je zatulil Jeems. »Nje nisem hotel zadeti!« Toda moža, vsa goreča od jeze in od ljubeče in neugnane skrbi, ki sta jo malo prej še posvečala sodčku s pivom, se nista zmenila za njegovo oporekanje. Približala sta se bila drug drugemu: baron je sopihal tako, da mu je razganjalo telovnik, Hepsiba pa si je vihal rokave. »Torej me pitate z lažnivcem!« je za vpil Hepsiba. »Tako je! Lažnivec vi in ves vaš Adamsov rod!« Jeems je vzkriknil, in Kolo je zalajal, kajti ta mah se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Hepsiba je bil zamahnil, da bi udaril, toda urnejši in gibčnejši od njega je bil Tonteur, ki je krepko in točno dvignil svojo leseno nogo in z njo tolikanj silovito udaril nasprotnika po sencu, da se je sesedel na tla. Prijateljstvo obeh mož se je bilo tako naglo izpremenilo v odkrit boj, da je Jeems kar osupnil, ko je začul udarec, ne vedoč, ali je počila stricu lobanja ali baronu lesena noga. Pogled na neustrašnega sorodnika, ki je ležal premagan na tleh, ga je za nekaj trenutkov tolikanj prevzel, da se ni mogel niti ganiti niti zasopsti; ko je pa videl, da strmoglavljeni malik vstaja in da ga hoče strašna lesena noga že spet udariti, je divje zakričal in jel vročično iskati palice ali krepelca. Ta čas se je bil na pol omamljeni Hepsiba srečno izognil novemu udarcu čudnega Tonteurjevega orožja; še pih, in moža sta držala drug drugega v srditem spoprijemu in se vzajemno skušala podreti na tla, pri tem pa sta čedalje bolj rinila proti vodi. Jeems si je obupno prizadeval, da bi dal Tonteur j u pokusiti krepelec, ki ga je bil našel nedaleč od bojišča, to pa tako, da strica ne bi udaril; a preden je utegnil lopniti po baronu, se je mehki breg mlake udri, in nasprotnika sta štrbunknila v vodo. Hepsiba je po mnogem pljuskanju in otepanju prvi prilezel na suho, sopi-haje kakor tjulenj in vlekoč Tonturja za seboj. Ko je stal spet na trdnih tleh, se je Hepsiba v nečakovo silno začudenje obrnil k baronu, ki se je bil tudi nekako spravil na noge, ter buhnil v vesel in hrupen smeh. Tonijetin oče, ohlajen in rx>mirjen od nepričakovane kopeli, ni bil videti prav nič užaljen ; in Jeems, ki je stal z dvignjeno palico ob strani in prežal, da bi mu zadal milostni udarec, je strme videl, kako sta moža pravkar še podobna dvojici steklih psov, prijateljsko segla drug drugemu v roko. Tedaj je izpustil krepelec, stekel tja, kjer je imel obleko, in se jel napravljati, med tem ko je Kolo, njegov zvesti spremljevalec, debelo gledal, kakor bi hotel reči, da to, kar se dogaja, presega njegovo, pamet. Pravkaršnjih nasprotnikov se je ta čas po-laščala čedalje večja veselost, in nazadnje je Tonteur v hipnem navdahnjenju izjavil, da ga ne moro nič drugega potolažiti po vsej tej nesrečni istoriji, kakor steklenka ;brandyja< iz kleti gospe Lussa-nove. Jeems je gledal za njima, ko sta korakala preti hiši, na njuno naročilo, naj počaka, dokler se nc vrneta, pa ni rekel ne bev ne mev. Da bi ju ubogal, mu ni hodilo na mile. To, da ga je bil stric pred Tontuerjevim prihodom tako prijazno pohvalil, mu nikakor ni dvignilo duha iz mučne potrtosti, ki gn je bila prevzela. Seveda je bil ponosen na stričevo priznanje, da se je v boju pokazal junaka! Toda ena misel mu ni dala miru, in pogled na Tonijetin klavrno zdeleni klobuček jo je delal le še bolj mučno. V duhu je videl deklico, kakršna je bila od kraja, ko so se ji izpod tega klobučka usipali binnl mehki kodri in ga je iz njegove sence nenavadno prijazno gledal njen rožnati, mili obraz. V bojni ihti je bil pozabil vse te podrobnosti, a zdaj so mv vstajale v spominu, bolj žive in jasne ko kdaj. V grlu ga je stisnilo, ko je vzel izmaličeni klobuk v roko, in Kolo je začuden opazil v očeh mladegn gospodarja dve debeli solzi, ki si jih je sicer neute-goma obrisal. Nato je pokleknil k vodi in umival klobuk, dokler mu ni ostala v rokah nekakšna beh kasta gmota, ki pa je vendarle še ohranjala trohico prvotne mehkobe. Potem se je vrnil k očetovem?« vozu, vzel lok in tul s puščicami in se napotil do>-mov, ne misleč na to, da bi bilo dobro obvestiti oč«v ta in strica. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za tnseratn! del lista: Ljubomlr Volčič — Vsi v Ljubljani