LJUBLJANA, S POSVETOVANJA O ŠOLSKEM VARSTVU Šola s celodnevnim delom prehitevanje razvoja? Pred sprejemnimi izpiti Analiza učnovzgojnih rezulta- sprejemnem izpitu, ko imata kan-tov na skoraj vseh šolah druge didata, nepoznanega, pred sabo stopnje je ob tretji redovalni v splošnem samo dva izpraše-konferenci pokazala, da je kvali- valca. Varstveni oddelki, ki so bili formirani v zadnjih dveh, letih na osnovnih šolah občin Center, Bežigrad, Šiška, Moste in Domžale, ki so torej na območju ZPPS Ljubljana I — so uspešno prestali preizkušnjo. Taka je bila ugotovitev posvetovanja o problematiki organizacije celodnevnega bivanja učencev v osnovni šoli, ki je bilo 27. maja v ljubljanskem klubu poslancev. Posvetovanja, ki ga je organiziral po-bucmin te akcije — ZPPS Ljubljana I, so se udeležili predstavniki republiškega sekretariata za kulturo in prosveto, republiškega zavoda za napredek šolstva, zastopniki ZPM, CKZMS, občinskih zavodov za socialno delo, prosvetni svetovalci ZPPS Vič, Kranj, Novo mesto in prosvetni delavci, ki se praktično ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo na naših šolah. O rezultatih in problemih v razvoju oddelkov celodnevnega bivanja učencev v šoli je govorila pedagoška svetovalka ZPPS Ljubljana I Antonija Metelkova. V svojem referatu je opozorila, da so šolskemu varstvu na območju tega zavoda določili precejšnjo vlogo in prvi rezultati, ki so se pokazali v dveletnem obdobju, so na dlani. Ce jih postavimo na skupni imenovalec, so taki: precej je otrok, ki jih je varstvo odtegnilo negativnim vplivom okolja, njihovi učni uspehi so se (z oblikovanjem delovnih navad in navajanjem na samostojno delo) precej izboljšali, mnogi vedenjsko moteni otroci so postali uravnovešeni. V petih občinah je v 20 šolah organiziranih 72 oddelkov celodnevnega bivanja, v katere je vključenih 1300 Učencev ali 5 % šoloobveznih ofi^ok. V minulih dveh letih so dosegli tudi napredek v organizacSji teh oddelkov: povečalo se je število tim. »čistih« oddelkov (v katerih so učenci enega razreda z enotnim urnikom zajeti 100-odstotno ali delno), prijave na letošnje razpise pa zagotavljajo, da se bo izboljšal tudi sestav kadr& v teh odddelkih. Sicer pa lahko označimo to razvojno fazo šolskega varstva še vedno za »eksperimentalno«, za dobo neprestanega proučevanja metodike individualnega učenja, časa za pripravo za pouk. vsebine prostega časa itd. Podrobneje bo treba proučiti še razmerje med prostim in delovnim časom, izdelati vsebinski in organizacijski program dela, v bližnji prihodnosti , pa tudi osnutek novega tipa šolskega poslopja, v katerem se bo odvijala razširjena dejavnost šole,- (Vsebino in oblike dela šole v -pogojih celodnevnega bivanja bo proučeval tudi pedagoški inšti tut.) Cilj vrstva je med drugim tudi ta, da bo našel otrok — poleg časa za učenje — tudi dovolj ča sa za interesne dejavnosti, pred v.sem pa, da se bo povečal odsto tek učencev, ki uspešno končaj< osnovno šolo. Napovedi za letošnje šolsko leto so optimistične Tako npr. predvidevajo v letos njem letu za učence, ki so v šol- skem varstvu, 95 % uspeh na nižji stopnji in 70—75 % uspeh na višji. Osredn.ia misel referata in tudi razprave je bila, da je treba širiti celodnevno bivanje postopoma in pripravljeno in da lahko naglica samo škoduje. Koreferenti so opozarjali na nujnost prevzgoje tistih staršev, ki še vedno menijo, da se skrb za otroka, ki je v varstvu, konča za šolskimi zidovi. Vedeti moramo, da pogoji za celodnevno bivanje pri nas šele nastajajo, vendar pa je osnovno vprašanje — financiranje. Zato ni slučaj, da je Občina Center v svojem eksperimentiranju najdlje in da so prav, tu prišli na misel, da bi lahko že kmalu začeli s tako imenovanim celodnevnim delom v šoli, kar pomeni, da bi vključevala šola v svoj program izobraževanja in vzgoje tudi počitek, aktivno rekreacijo, prehrano itd. Večina udeležencev raz-prav4 je menila, da bi pomenilo uvajanje te oblike varstva (ki je seveda cilj na tej poti) danes — prehitevanje razvoja. Razumljivo je, da so materialni pogoji osnova za razvoj tovrstne dejavnosti, treba pa je misliti tudi na to, da zahteva šola s celodnevnim delom — preden jo uvedemo — temeljito, sistematično nrou''itr'v pogojev, velike spremembe v sedanjem šolskem sistemu in ne nazadnje kadre, ki so posebej usposobljeni za to. in tudi če bi lahko uvedli takšno obliko varstva npr. na dveh ljubljanskih šolah, bi bil to samo nov eksperiment, za katerega pa je v sedanjih razmerah še nedvomno veliko časa. M. K. teta kot tudi kvantiteta osvojenega znanja prenizka, da velik procent učencev nima kvalitet za uspešno nadaljevanje šolanja na drugi stopnji. Rrocent pozitivnih ocen pod dvajset je ob tretji redovalni konferenci več kot prenizek in odločno zahteva temeljito ukrepanje ne samo sedaj pred zaključkom šolskega leta, temveč prav v tolikšni meri tudi ob vpisu v prvi letnik. Se posebno nizki rezultati so bili po nekaterih prvih razredih na gimnazijah, kamor so prišli tudi takšni učenci, ki drugje niso bili sprejeti, ali pa se niso mogli odločiti za pravi poklic oziroma so bili premladi, da bi lahko odšli v uk ali priučevanje. Danes teče široka razprava o tem, kako naj se formira prvi letnik, da bi bili v prihodnje rezultati ugodnejši. V veliki meri prevladuje mnenje, da je potrebno kriterije sprejema v prve razrede šol druge stopnje ; zelo poostriti, tako da bi bili sprejeti res najboljši učenci, osnovnih šol. Prav gotovo je zamisel v celoti Zaključki II. občnega zbora slovenskih gimnazij V Mariboru se je v dneh no prilagajati obstoječo gimna- 21 in 22 V 1965 sestala skup- zijo zahtevam družbenoekonom-nost gimnazij Slovenije na II. ske prakse, učinkoviteje pove-občnem zboru, da pregleda zovati teorijo s prakso m ob-uspehe, zlasti pa probleme, ki ratno, da bodo tudi sedanje gejih porajajo reforma gimnazije neracije učencev ^ kar najbolj in Verifikacijski proces ter usposobljene za reševanje vpra-splošna problematika šol TI. šanj, ki jih zastavljata čas in stopnje v našem vzgojno-izo- življenje. Zlasti je treba jzPo-braževalnem sistemu, zavzame polniti strukturo predmetnika in stališča in sprejme priporočila razpored učnih enot ter tem za nadaljnje delo. znotraj posameznih predmetov, Zbrani delegati so v navzoč- da bi se izognili ponavljanju nosti republiškega sekretarja za istih enot v zvezi z različnimi kulturo in prosveto Toma Mar- predmeti. Dosledno je treha telanca in Borisa Lipužiča, nje- uresničiti načelo interakcije in govega namestnika, ter drugih korelacije med posameznimi uglednih gostov iz mariborskega učnovzgojnimi področji, le-ta pa družbenega življenja, poslušali organsko povedati v smiselno referate in poročila o aktualnih enoto od eksaktnega k dmpirič-vprašanjih mesta in vlogi gim- nemu v laboratorijih in semi-nazije v našem vzgojno-izobra- narjih do aplikativnega pri teh-ževalnem sistemu, zlasti še v nični vzgoji in v proizvodnem sistemu šol II. stopnje. 6 d' ou. . • •• „ . , in rpy- Skupnost gimnazij Slove- V referatu^ p nasied- ni^e bo sv°ia prizadevanja za pravi so se izoblikovala nasiea novo gimnazi:jo povezovala s nja stališča. prizadevanji ostalih nacionalnih 1. Občni zbor skupnosti gim- skupnosti gimnazij z namenom, crtdašfl S Štet- Ha r\ncvozJn^4«._•______: Otroški zbor osnovne šole Prule pod vodstvom Lovra Korenčana, eden Izmed nastopajočih na srečanju mladih pevcev v Festivalni dvorani Srečanje mladih pevcev 1487 mladih pevcev je nastopilo v počastitev tedna mladosti in 20-letnice osvoboditve v Festivalni dvo-dani v Ljubljani 1. Občni zbor sKupnusu s--- sKupnosti gimnazij z namenom, nazij Slovenije soglaša s sta- da posreduje in sprejema pozi-liščem, da je treba celoten tivne izkušnje in da bi le-te vzgojno-izobraževalni sistem ob- lahko postale splošna jugoslo-rplnto .in sistem vanska last ravnavati kot celoto dn šol II. stopnje znotrajmelotnega izkušnje ------ postal sistem vanska last. 5. Občni zbor ugotavlja. sistema prav tako. so mnoge gimnazije, zlasti po- 2. Občni zbor je tudi mnenja, g0jno verificirane, v času med da so temi j na družbeno-politič- obema občnima zboroma močna izhodišča predlagane reforme no napredovale, tako glede ka-šol II. stopnje v celoti sprejem- drovske zasedbe kot tudi glede Ijiva, da pa jih je treba, preden zagotovitve ustreznejše gmotne bi se začela uresničevati, pod- osnove za delo. vreči empirični preverbi, ki naj 6. Ker je občni zbor mnenja, jo spremlja vsestransko priza- da še tako idealna reformna devanje pristojnih strokovnih zamisel ne more sama po sebi organizmov, Ma bi se tako na rešiti problemov, ki se zastav-osnovi temeljitejših znanstvenih ijajo, priporoča tako delovnim analiz in praktičnih izkušenj skupnostim kot občinskim skup. izognlli prenagljenemu in nedo- ščinam in drugim za izobraže-gnanemu ravnanju in prišli na- vanje pristojnim organom, da posled do sistema šol II. stop- še vnaprej omogočajo izgraje-nje, ki bo adekvatneje zadovo- vanje gmotne osnove našega Ijeval družbene potrebe po šolstva v celoti in gimnazij po-vzgoji, izobraževanju oziroma sebej ter iščejo najustreznejše kadrih. oblike in načine za smotrno in 3. Nadalje je občni zbor mne- učinkovito uporabljanje novih-nja, da je treba začeto re- sredstev v učnovzgojnem pro-formo gimnazije v Sloveniji cesu. uresničiti do -kraja ter hkrati 7. Ker so družbeni smotri izoblikovati kritična stališča v vzgoje in izobraževanja na gim-odnosu do sedanje gimnazije, naziji neločljivo povezani z jih ponovno uresničiti v praksi vključevanjem v samoupravni ter šele nato izrekati dokončno sistem, je treba zlasti razvijati sodbo o družbeni utemeljenosti samoupravno etiko v praksi živ_ gimnazije v našem vzgojno-izo- Ijenja in dela šol, pri <$emer pa braževalnem sistemu. moramo poudariti, da je tak Povsem ne glede na to, kakš- razvoj odvisen od smelejšega na bo zaključna ocena, pa je ukinjanja mezdnih odnosov med treba že v sedanji stopnji pre- komuno in šolo ter znotraj šole obrazbe gimnazije še bolj aktiv- same. Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I in oddelek za glasbeno vzgojo Pionirskega doma sta v dneh 27. in 28. maja 1965 pripravila in organizirala »Srečanje mladih pevcev«, v Festivalni dvorani Pionirskega doma. Udeležilo se ga je 15 mladinskih, 3 otroški in 3 dekliški zbori. Namen prirediteljev je bil pripraviti ta koncert na kulturni višini, vsestransko zadovoljivo, kjer ne bo nepotrebnega čakanja, prerivanja in drugega nemira, kar se tako često dogaja, kadar so otroci zbrani v takšni množici. S tem smo tudi po vsebinski plati omogočili prireditvi mesto, ki ji gre za tako odgovorno prizadevanje pevcev in zborovodij. Ne smemo namreč pozabiti, da je sodoben otrok spričo vseh tako ali drugače režiranih prikazov (televizijske oddaje — posebno z zabavnega področja) vajen do potankosti izdelanih prireditev in bi ga takšna, ki se ne bi odvijala v redu nikakor ne zadovoljila, če ne celo za vselej odbila. Od prireditev revijalnega in tekmovalnega značaja, ki jih organiziramo v naši repubiiki že vrsto let, se razlikuje naše »srečanje« po tem, da so poslušalci hkrati tudi izvajalci. Pevcem smo omogočili, da so poslušali petje svojih vrstnikov v drugih zborih. Naš namen je torej, da bi se pevci med seboj spoznavali, se seznanjali s programom in načinom izvedbe drugih zborov in ne nazadnje, da bi gojili solidarnost in se medsebojno zbliževali ter zatirali zavist, ki se tako rada bohoti na prireditvah tekmovalnega značaja. Pobudo za tovrstno vokalno prireditev je dal že lansko leto oddelek za glasbeno vzgojo Pio- nirskega doma. Bili sta dve takšni prireditvi ob koncu šolskega leta. Če je bilo lanskoletno srečanje v manjšem obsegu, saj sta izmenjaje nastopila le dva zbora, potem lahko z veseljem napišemo, da se je letošnja prireditčv močno razrasla, tako po vsebinski in tehnično oblikovni plati, kakor tudi po številu nastopajočih in poslušalcev. Obeležje letošnji prireditvi je dalo proslavljanje 20. obletnice osvoboditve in tedna mladosti. Mislimo, da sta organizatorja in prireditelja s pomočjo številnih mladih sodelavcev, uspela v vse prej kot razkošni, vsekakor pa v topli in prisrčni obliki uresničiti svojo zamisel. Nastopili . so: Vera Šolarjeva z mladinskim zborom osnovne šole Angele Ocepek, Martin Žgajnar z mladinskim zborom osnovne šple Frana Levstika, Lovro Korenčan z otroškim in mladinskim zborom osnovne šole Prule, (Dalje na 5. strani) Dvajsetletnica tečaja v Ravnah pri Pivki Petos ho dvajset let, odkar Je bil 1. 1945 tečaj primorskih učiteljev v Ravnah pri Pivki. Zelja mnogih nekdanjih tečajnikov je, da bi še ponovno tovariško srečali nekje na Primorskem. Ker pa za marsikoga od 175 udeležencev tečaja (kolikor jih je bilo takrat), ne vemo naslova, naj velja ta objava kot vabilo vsem, ki jo bodo brali, in kot prošnja naj poleg svojega naslova pošljejo tudi naslov onih nekdanjih tečajnikov, s katerimi so obdržali stike. V kolikor bo mogoče, se bodo srečanja udeležili tudi tedanji predavatelji. Zaradi podrobne orga- . nizacije srečanja in zaradi pojasnil je zaželeno, da se nekdanji tečajniki pismeno prijavijo že meseca junija na naslov: Stanko Škrinjar, Titova 98/a, Ljubljana. pozitivna in tudi pravilna, vendar se mi zdi, da je ni mogoče povsem objektivno realizirati. Do sedaj veljavni sprejemni izpiti so števila prijavljencev za prve razrede res- nekoliko zreduciral, vendar ni nikjer rečeno, da je bila ta redukcija pravilna, da so odpadli res samo najslabši in šli dalje samo dobrino sedaj je bilo v veljavi, da so učenci opravljali sprejemni izpit obvezno iz slovenskega jezika in\po izbiri iz tujega jezika oziroma matematike. Mnenje, da bi se dala stvar popraviti samo s strožjimi kriteriji pri 'sprejemnih izpitih v sedanji obliki, je precej neutemeljeno. To velja še zlasti zato,- ker prihajajo učenci iz različnih šol. kjer so bili različni pogoji učenja in je tem pogojem odgovarjajoče tudi njihovo znanje. Sprejemni izpiti se morajo tako prilagoditi v določeni meri tudi tem pogojem. Še veliko slabše bi bilo, če bi v takšnem primeru uvedli sistem enotnih testov, kjer bi se individualni primeri ne mogli upoštevati. ■ Prav zaradi tega se mi zdi, da bi ob takšnih kriterijih, čeprav bi bili ostrejši, še vedno imeli primere, da smo odklonili sposobne učence, sprejeli pa manj sposobne. To pa prav gotovo ni namen sprejemnih izpitov. Zdi se mi, da bi se dalo v določeni meri stvar izboljšati že s tem, da bi vsak kandidat opravljal izpit iz vseh treh osnovnih predmetov, materinega jezika, tujega jezika in matematike. Takšna slika bi bila že precej bolj realna in tudi bolj objektivna. Še vedno pa menim, da bodo prvi razredi vseh šol druge stopnje morali ostati prebiralni razredi: kamor bo v začetku leta sprejetih nekoliko več učencev, bodo med letom njihove sposobnosti spremljali in ugotavljali in enoletni rezultati bodo v vsakem primeru precej objektivni. Veliko laže in bolj objektivno je ugotoviti, da nekdo, s katerim dela ves razredni profesorski *bor eno leto, ne spada v srednjo šolo ali srednjo šolo določene stroke, kot pa je postaviti trditev »nesposoben« ob Menim, da bomo zato mprali še vedno upoštevati in omogočati, da bodo prvi razredi nekoliko bolj, natrpani, preko leta, predvsem na koncu leta, pa je kaj lahko ugotoviti, kaj je potrebno napraviti s posamezniki, kdo naj gre dalje, kdo ne in koga je treba preusmeriti že med samim šolskim letom. V. P. Šolstvo druge stopnje v zagati Zelo bi bili veseli, če bi lahko našim bralcem — učiteljem na drugostopenjskih šolah sporočili kakšno dobro novico glede njihovega finančnega položaja; prav dobrb nam je znano, kakšne težave imajo vodstva teh šol letos še prav posebno in kar z izplačevanjem vsakomesečnih prejemkov učiteljev, ko iz meseca v mesec ne vedo, kako bo jutri. »Ker niso zagotovljena zadostna sredstva za financiranje osnovne dejavnosti teh šol,* pravijo v uradnem jeziku merodajni in pojasnjujejo dalje’-»Glavni viri sredstev so proračuni občin in prispevki gospodarskih organizacij. Sole so v precejšnji meri odvisne od razumevanja in možnosti občin za financiranje ter od pripravljenosti gospodarskih organizacij, da z ustreznimi prispevki sodelujejo pri financiranju šol druge stopnje...« Kako je z občinskimi proračuni vemo, prav tako pa tudi, kako je letos z gospodarskimi organizacijami. Pa vendar: vpra sanje našega drugostopenjskega šolstva bo treba urediti, skrajni čas je, dela se škoda, ljudi se polašča malodušnost, ne vedo več, ali je njihovo delo sploh še v naši družbi vrednoteno kot koristno in za splošni, razvoj potrebno. V ilustracijo stanja samo ne- kaj podatkov. Kako je z medobčinskim financiranjem: ko- prska občina bi morala dobiti od drugih občin 66 milijonov din, novogoriška pa 62 milijonov din, a nista dobili še ničesar; prav tako niso izvenmestne mariborske občine izplačale še niti dinarja v sklad združenih sredstev pri Mestnem svetu Maribor. V Ljubljani so npr. lahko izplačali osebne dohodke za mesec maj le s sredstvi akontacije občine Ljubljana-Cehter. V Mariboru znašajo sredstva sklada 60 milijonov din, za izplačila osebnih dohodkov in najnujnejših materialnih izdatkov v juniju pa potrebujejo vsaj 125 milijonov din! Sredstva iz gospodarstva se izredno počasi zbirajo. Večina gospodarskih organizacij ni podpisala pogodb, še manj pa dejansko nakazala sredstva. V Kopru so npr. od predvidenih 125 milijonov iz 1,2 "U prispevka od bruto osebnih dohodkov gospodarskih organizacij doslej zbrali komaj 8 milijonov, v Piranu od predvidenih 38 milijonov le 3,5 milijona din, v Sežani pa od 42 milijonov še ničesar. Podoben neuspeh takega načina financiranja doživljajo tudi občine v bivšem mariborskem in ljubljanskem okraju, le v celjskem je situacija nekoliko boljša, ker je od 360 gospodarskih organizacij zagotovilo svoje prispevke 100 večjih podjetij v višini 200 milijonov din (od planiranih 700 milijonov din iz gospodarstva!). Solarn nakazujejo skladi večinoma le sredstva za osebne dohodke, skoraj ničesar pa za materialne izdatke. V Celju je npr. danes to razmerje skrajno neugodno — 92:8! Tudi sredstev za investicije v glavnem ni, zato so ponekod ustavili že začete gradnje (v Celju), ali pa je nastal celo problem pokritja prejšnjih investicij (v Kopru). 'V Sloveniji primanjkuje letos samo za dograditev začetih šol II. stopnje in domov 1 milijarda 70f) milijonov dinarjev! V takem položaju naj govorimo o načrtovanju šolskega dela, o njegovem mednotenju, o modernizaciji pouka, ki bi zlasti na drugi stopnji potreboval vso materialno skrb za opremo delavnic in laboratorijev, za pripravo kadrov za sodobno proizvodnjo in družbene službe. dh SEMINAR VZGOJITELJEV NEPRILAGOJENE MLADINE NA BLEDU Na temo: AGRESIVNOST V vsakodnevnem življenju in čimo konstruktivno delaiti, ne pa 9. fizična kazen je sredstvo še posebej pri delu z vedenjsko da mu nudimo pasivno ugodje; le močnejšega za obvladovanje in Posvetovanje o empiričnem raziskovanju v družbenih vedah V Ohridu je bilo od 5. do 9. hovo kritičnost je bila značilna ben dokaz za nujnost u gotovi j e- motenimi otroki tako rekoč na preko organizirane dejavnosti in ustrahovanje šibkejšega. Prav za- maja posvetovanje o empiričnem bolj neprizanesljivost kot kon- nega. vsakem koraku zadevamo ob de- aktivnega odnosa vzgojitelja do radi tega smo jo že zdavnaj črta- raziskovanju v družbenih vedah, struktivnost. Nekdo je celo na- Tudi problematiki planiranja struktivno agresivnost. Primeri otroka in obratno ga bomo uspeli li iz našega spiska vzgojnih ukre- Posvetovanje je organiziral Inšti- mignil na mističen značaj stati- empiričnih raziskav je bilo posve- odprte napadalnosti nas motijo, osebnostno spremeniti; pov; tut za družbene vede iz Beogra- stične analize pri empiričnih raz- čeno na posvetovanju premalo celo žalijo in izzivajo našo last- e. vzgojni okvir mora biti tr- 10. režim v zavodu pogojuje da. Za posvetovanje je bilo pri- iskavah. Tudi na področju stati- pozornosti. Več diskutantov je no agresivnost, ki večkrat neza- den, a ne trd! (Omejitve so od- otrokovo dobro ali pa slabo po- praVljenih okrog 60 referatov in želeno butne iz nas ter nas s svo* visne od vrste in stopnje otroko- čutje. Ustvarjamo ga odrasli. Važ- drugih pismenih prispevkov. Zal jim izbruhom poniža, da še lep ve motenosti); na je naša osebnostna urejenost, pa je bilo udeležencem na voljo čas nosimo v sebi grenak občutek 7. sankcije so potrebne, kajti naš čustveni odnos do sveta in še v samem Ohridu le nekaj (6 ali 7) nemoči, neznanja, nepoznavanja sicer bi otroci izgubili orientaci- posebej do otrok, važna je naša ciklostiliranih prispevkov, otroka in otrok sploh, skratka j0) kaj ima okolica pri moralnem strokovna usposobljenost, saj nam spremlja nas porazni občutek ne- vrednotenju za pravilno in kaj strokovnosti našega dela. ne. Vendar ko sankcioniramo, ob- mo in mu strokovno pomagamo. pomaga, da otroka bolje razume- rt Kfr Ae bil° P™vjienegHa VPT — ------------------- 1**0 gradiva, m bilo časa, da bi Da bi pri našem delu mogli sodimo dejanje, otroku pa naše pomagati motenim otmkom, ka- naklonjenosti ne odtegnemo; 8. kaznovanje je izhod iz trenutne stiske, ni pa oblikovalni princip; To so bila v glavnem naša stališča v odnosu do agresivnosti. Seminar smo zapuščali polni novih spoznanj in načrtov za bodoče delo. B. M. kor tudi nam samim, je prav, da se vprašamo, zakalj se otrok mladostnik tako grobo obnaša, zakaj žali in ponižuje, muči, dela škodo, uničuje itd. Da bi našli odgovor na tp pereče vprašanje ter boiie- razumeli otrokove agresivne reakcije in stanja, jim znali pomagati in da hi sami ob njihovih izpadih osebno ne trpeli, se ne počutili ogrožene, ali pa morda celo obupali -----------------j------- _ . „ __.um,. nad svojim delom, smo se vzgo- tako imenovanih izvenšolskih de- Daleč najbolj p g ' _ J ’ g0le ne_ prostovoljnih dejavnosti na ra- Ne na račun pouka! Prav gotovo je, da si današnje da ni potrebno posebej poudarja-šole ne moremo predstavljati brez ti. stike sicer najdemo marsikaj ta- sicer omenjalo pomen dobrega kega, kar še nima zadovoljive te- planiranja empiričnih raziskav, a oretične osnove, toda kdor bi kaj več od. znane zahteve, da se pripisoval statističnim metodam mora raziskovalec pri planiranju na splošno mističen značaj, ta bi raziskave opirati na teorijo, ni- očitno kazal, da statistiko prema- smio izvedeli. Nekdo je iffalce bulo pozna. domušno pripomnil, da je laže . Kritičnost ob študijah, v kate- ugotavljati pomanjkljivosti em- l l SV0-l1e PnsP®v' rih uporabljajo raziskovalci stati- pirične raziskave tedaj, ko je ke v celoti zato smo shsah samo metode, je vsekakor po- raziskovanje že končano, kakor povzetke referatov in poročil. Na & biti’ ^ kvalificira^ pa že med pianiranjem raziskave in konstruktivna. Osnovno vpra- poskrbeti, da se pomanjkljivosti gl ustvariti le približno sliko o fci si ga mora kritik Msta_ ne 5i pripetile. To je gotovo res. celotnem pripravljenem gradivu. v.^ je: ^ je raziskovalec upo- iz tega pa kajpak ne sledi, da ti-Zato smo tembolj obzalovah^ker rabi, pri svojem raziskovanju sti, ki ni pomagal pri planiranju, nam org izatorji mso posiedo- najustreznejše statistične metode in izvedbi raziskave, ne bi smel If Vrvh gT?-dlva ai vsa] __ ki bi v primeru njegovega raz- raziskave kritično presojati, po- glavmn ov. iskovanja omogočile najtehtnejša tem ko je le-ta končana. Moje razmišljanje o posveto- spoznanja. Pri ’ Odgovoru na to Posvetovanje bi moralo prika-vanju temelji na tem, kar je vprašanje pa kritik ne sme misli- zati glavne rešene in nerešene bilo povedanega v povzetkih in v ti samo na statistične metode, metodološke probleme raznih faz diskusiji. ampak tudi na objektivne okoli- empiričnega raziskovanja v druž- bilo omejeno ščine, ki so raziskovalca omeje- benih vedah pri nas in v svetu. jitelji neprilagojene mladine v javnosti, s katerimi se sole ne- a^ga pouka s0 najrazlič- v glavnem na problematiko socio- vale pri izbiri statističnih metod, v tem smislu sem pričakoval, da dneh od 10. do vključno 15. maja posredno vključujejo in povezuje- šnortne nrireditve ki vča- loških raziskav in deloma še na Med takimi okoliščinami je glav- bodo problemom planiranja em- zbrali na blejskem seminarju. Te- jo s problematiko nekega področ- sih' pobereio iz oddelka toliko lju- ekonomske raziskave. Nekaj ma- na in odločilna: objektivne mož- piričnih raziskav v družbenih večaj je organizirala Sekcija vzgo- ja in tudi s celotno našo druž- ^ ln0 de]o še sko'raj wa £Tn:0 dišali tudi o empirič- nosti. ki jih je imel raziskovalec dah, kvantitativni in kvalitativni jiteijev neprilagojene mladine beno stvarnostjo. Na drugi strani np’mngota Takšnih prireditev je nem raziskovanju na področju za zbiranje izhodiščnih podatkov, analizi empiričnega gradiva, izv*. Društva defektologov Slovenile. na tudi ne smemo pozabiti, da vfasi£ -e toljko da na šolah prava zgodovine in pedagogike, to je podatkov, ki jih jč statistič- janju zaključkov ter interpreitaci- ,like izvenšolske de- kier ,e športno’življenje močno' Pedagoško podi-očje so zastopali no analiziral. Vzemimo preprost ji rezultatov analize oziroma za- razgiba.no in strokovno ter kvali- trije informativni prispevki: dir. primer. Ni mogoče npr. zahtevati ključkov posvečeni posebni (glav-. tet.no vodeno, pouk včasih že Dragutin Frankovič je prikazal od raziskovalca, da uporabi Pear- ni) referati. _ . prav oviran, razvoj empiričnega raziskovanja v sonov korelacijski koeficient, če Na posvetovanju m bila opre- Kot ovira rednega dela v šoli pedagogiki pri nas ter kadrovske ie mogel zbrati le podatke, ob deljena dovolj jasno niti sama ne mislim samo tistih izgubljenih in materialne težave v zvezi s katerih se je moral zadovoljiti s vloga empiričnega raziskovanja m ur, ki so jih udeleženci raznih tem raziskovanjem; dr. Ljubomir tetrahoričnim korelacijskim koe- ne vloga deduktivnega spoznavalo bi bile Krneta. je opozoril na nekatere ficientom. Znanstvena vrednost nja v družbenih vedah, morda še najmanj, če so udele- probleme merjenja na pedagoš- rezultatov empiričnega raziskova- Ni bil moj namen, da bi s svo f°‘ ženci tekmovanj .'tudi kvalitetni kem področju; Radoslav Ničkovič nija je odločilno odvisna od zane- jimi kritičnimi pripombami odre- Društva defektologov Slovenije. pa tudi ne Da bi se lahko pomenili v ož- imajo vse oblike izvenšolske de jem krogu in da delo v ustano- javnosti močan vzgojni moment, vah ne bi trpelo, smo se udele- k0 se otroci ob neposrednem delu Senci, zvrstili v dveh izmenah. V seznanjajo z delovnimi navadami, vsaki izmeni nas je bilo nekaj čez razvijajo in gojijo delovno mo-50. Našemu vabilu so se odzvali ralo, gojijo in razvijajo čut do tudi delegati iz Hrvatske, Bosne, kolektiva in njegovega dela, da ^ in Hercegovine ter iz Makedonije. 0 velikih možnostih idejnega vpli- “‘j J“L Seminar je bil namenjen eni* va vzgojitelja ob mentorstvu 1 sami temi: agresivnosti. Referen- takšnih dejavnosti sploh ne _ ______ __ ti so jo v štirih referatih, kate- vorimo, saj pride vzgojitelj v ta- “morda **je večja'ovira v pa’' je^sprgovoriro mal ih vzorcih siji vos ti* izhodiščnih podatkov. Ce kel posvetovanju sleherni uspeh rih vsak je imel praktični in te- kem primeru v najbolj neposre- tem da se naF]ecjnji dan in še pri pedagoških raziskavah. ne moremo zbrati zanesljivih po- in sleherno koristnost. V prvi vr- oretični del, obdelali iz psiholo- den stik z učencem in se mu kot txi7^cje opravičuje cela vrsta Osnovna značilnost (in hkrati datkov, na katerih bi mogli upo- sti sem hotel povedati, da se je škega, pedagoškega in sociološke- človek in starejši tovariš lahko učenceVj da niso pripravljeni, da pomanlkljivost) posvetovanja je rabiti natančnejše statistične me- posvetovanje premalo osredotoči- ga gledišča. Izhodišče praktičnim najbolj približa; dijaki pa posne- nirnaj0 nai0g jn podobno. Ne- hila da se je le-to preveč odda- tode, moremo pa zbrati podatke, lo na svojo temo. Beseda je tekla delom posameznih referatov je majo primer v/gojitelja v naj- dvornno so naštete ovire tolikšne, im0’ od svoje teme. Problemati- ki bodo dovolj zanesljivi za bolj vse preveč o drugih problemih, ki bila anketa, ki je bila izvedena že večji meri prav tedaj, kadar ga da bi morala pedagoška vodstva ka empiričnega raziskovanja v grobe statistične metode, se bo- so sicer zanimivi, pomembni in preteklo jesen, kakor tudi prime- nimajo pred sabo kot uniformi- Sol in drugih ustanov o tem resno družbenih vedah je bila zreduci- mo odtočili za slednje metode, tudi potrebni obravnave, toda ob- ri iz vsakdanje prakse. ranega učitelja, temveč kot člo- razlpigliti in jih v čim veejj meri v glavnem na kritiko neka- Tehtnosti kvantitativne analize to- ravnavati bi jih morali na kakem S praktičnega in teoretičnega veka z večjimi izkušnjami m vec- odpraviti terih dornačjh empiričnih študij rej ne moremo presojati zgolj po drugem posvetovanju, ne pa na vidika so nam podali referate na- jim znanjem. Krivdo za takšne pojave nosijo ter na protikritiko, v kateri so zapletenosti statističnih operacij, posvetovanju o empiričnem razis- slednji tovariši: »Agresivnost" — Ne srnemo pa seveda pri vsem na eni strani nedvomno sama avtorjj kritiziranih’ del ‘(bolj ali neodvisno od izhodiščnih podat- kovanju v družbenih vedah. Mirko Galeša in Ljudmila Bre- tem pozabiti, da so takšne de- vodstva šol, ki dopuščajo takšno manj) zavračali očitke kritikov, kov. gantova. »O kaznovanju in stali- javnosti končno res sestavni del delo na račun pouka v okviru Pri vsem tem pa ni povedal ni h- Spomnil bi še na potrebo po ščih do kaznovanj" sta spregovo- ufnovzgojnega procesa na šoli, lastne šole, še v večji meri pa nj^ novega s področja empi- kritični presoji tiste faze razisko-rila Ivan Škoflek in Ciril Brezo- vendar ne obvezen del, zato ga se mi zdi, da so krive za to razne metodologije. Metodološke vanja, v kateri izvaja raziskova- vec. »O doživljanju razvojno mo- prav, g0tovo ne smemo forsirati organizacije, ki takšne prireditve. pomanjkljivosti, ki so jih kritiki lec zaključke na osnovi rezulta- tenih otrok in agresivnosti" sta na ragun re>cinega dela v šoli. prirejajo in pri tem sploh ne po- očitali raziskovalcem, niso ima- tov kvantitativne in kvalitativne nam govorila Marija Brezovec in Na rajun rednega dela na šoli, mislijo, da včasih ob eni sami nentne empiričnemu raziskova- analize empiričnega gradiva, ter Leopold Bregant, »Doživljanje na rajun pouka, mislim zato, ker prireditvi, ob enem samem tek- marveč jih je treba pojmo- faze interpretacije zaključkov. k.' *"■" J 1* “■* *>** »««*«-<* ’ - ■ * * Ugotoviti moramo, ali izvaja Dr, J. Sagadin Zvezni tečaj za učitelje kitare med rednim vsa mogoča poukom prirejajo tudi tisoč šolskih ur, ur rednčga je 'moč izogniti (v mislih raziskovalec samo zaključke, ki so srečanja, nastopi, dela. Takšno nerazumevanje se jpam pomanjkljivosti, kot so sla- zasnovani na rezultatih kvantita- tekmovanja, prvenstva, vaje itd. mi zdi še toliko bolj čudno ker ba formulacija anketnih vpra- tivne in kvalitativne analize, ali Takoj poudarjam, da sem vse so navadno med organizatorji an San. sugestivna vprašanja, neza- pa morda izvaja tudi zaključke, drugo kot proti takšnim dejavno- pa samo sri,^ dostna interpretacija rezultatov kj ne temelje na rezultatih ana- lize empiričnega gradiva, marveč stim, vendar menim, da bi se to tev tudi pedagoški delavci, ki bi kvantitativne analize idr.), moralo opraviti vse izven red- morali dobro vedeti, kako drago- vzgojitelja in agresivnost" pa sta se vedno pogosteje dogaja, da se movanju odpade več sto in morda k”t‘ metodološke hibe’ ki nam v svojih referatih, osvetlila - .......................* - Ivan Škoflek in Vinko Skalar. Po vseh referatih so se razvile živahne, včasih že kar vroče Takoj poudarjam, da' sem vse so navadno med organizatorji diskusije. Strinjali smo se: priki?na!™mSajea odmzmpra- nega de*: ker bo le takšno delo cen je šolski čas in kako eko- . * bHa ^h Etinega ravnanja odraslih z otro- zaslužilo pravo priznanje, ker ne nomično moramo razpolagati z t^dSatnoalT.Saljnjeem- ' 2. za ublažitev oziroma odstra- rednega^na0račun ^ouka v tem ' Menim, da moramo izvenšol- viti pri rezultatih ^^tetivne pimeno raziskovanje.^^ jn_ nitev motnje moramo poiskati primeru. Zdi se mi, da ima oprav- ske dejavnosti še dalje gojiti m ^^tričnega terpretacije zaključkov moramo vziroke. zaradi katerih je nastala; ijanje vseh mogočih zadev med podpirati, vendar naj se večji del kvalitativna analiza empmcneg terpretacije za« j . nadoknaditi moramo zamujeno; samim poukom na šoli tudi precej tega opravi res izven rednega ^iva na .^ tativne a^- S« ^o asnjuje nuSt ugt 3 nobene spremembe v vede- negativen vzgojni pomen, ker se šolskega dela, kot pravi sam na- kvantitativne m kvaiitativneana kovalecpojasnjuje n J ^ nju ne dosežemo čez noč. pričako- pn tem krši sam notranji red in ziv teh dejavnosti, ker na ta na- hze je treba^zvesti zaključit« ^vlj^ h ^n^ in ^visnostn usnph* nam ie ved- delo šole še v večii meri pa čin ne bo trpelo redno delo v ]ih interpretirati. Zal o metodo- Na tej stopnji raziskovanja so no v škodo- ‘ zato ker se"bodo otroci tega na- šoli, uspehi učencev pa bodo de- loških problemih kvantitativne in spet hipoteze zapeljive^ -1 4 ne^reko strahu in pritiska, vadili in bodo pričakovali da se ležni še toliko večjega priznanja, kvalitativne analize ter mterpre- ^ temveč preko novega učenia ob lahko vse opravi med samim red- ker so jih dosegli z določeno mero tacije nismo shsah skoraj niče- ugotovljenih odnosov in odvisno nerodnih čustvenih bkušniah se nim delom. Da je takšno pojmo- samoodpovedi, poleg rednega de- sar, zagotovo pa nič takega, kar sti s hipotezami, ki bi jih b lo Krok noSe uretol in tLto! vLnje za nemoteno organizacijo in la. ne pa na račun nečesa, kar bi ne bilo že splošno znano. Go- moč_ preveriti le z nadaljnjim em- družbeno koristen- potek dela v kateri koli delovni je njihova osnovna naloga. verniki »o bili sicer zelo kritični piričnim ramskovanjem. Nepre- 5 naša natoga'je, da ga nau- organizaciji nesprejemljivo, men- V. P. do empiričnih študij, toda za nji- varjene hipoteze seveda mso no- _____________ tja do raznih prehodnih načinov angleško in francosko šolstvo, razlikovanj pri šolskem delu. Na kjer je uvedena zgodnja in ostra splošno lahko rečemo, da se sve- diferenciacija otrok. Tod se pa tovne tendence usmerjajo k spro- javljajo tendence po njeni ubla-gtitvam od skrajnosti in povsod žitvi. V Angliji se otroci že od (Nadaljevanje) iščejo sintezo' med enotnim in sedmega starostnega leta dalje Zahteva enotne šole se odpira Č1 h obvezne šole. Upraviče- učencev so uvedli v šolsko delo paralelki. Tudi tu bi bilo mogoče diferenciranim poukom. wn0„Jnn na P°trjene ugotovitve cele vrs e narekovala bistveno dokaj široko paleto neobveznih ohraniti temeljni razredni kolek- . Problem odnosov med enot- 'm^ovanem Streamin^ siste- strokovnjakov, ki ^ vsi strinjajo učne snovi, tako da se predmetov in interesnih krožkov. tiv, vendar pa bi imeli učitelji mm m diferenciranim poukom mu. Pripomniti to treba da s tem. da/azv0-l o*^,.so0b"0St' v nakladah tedanjih učbenikov Tako so iniciativne šole našle pa tudi učenci to korist, da bi pri to aktualen tudi v sovjetski peda- ta stotem Prav v zadnjem času interesov do pubertete m javliaio ob robu strani navpične pot v diferencirani pouk znotraj diferenciranem pouku v posebnih gogiki. A. M. Arsenjev, ravnatelj zelo, ostro kntizi ajo. nitiven, da pa šele puberteta p - kj označujejo tekste, ki naj razreda, v organizaciji internih razredih odpadlo motenje dela Zavoda za splosno in politehnično francoski pedagog ki se J j j naša večjo stabilizacijo in 1 0pugti, S tem so bile odddelkov, s katerimi se izmeno- med skupinama in komplikacije z izobraževanje pri Akademiji pe- tendenc#po ublažitvi se j _____________- Center za glasbeno vzgojo v Mariboru prireja ort iš. VI. do «. vrt. 1965 v Mariboru zvezni tečaj za pouk kitare: a) za učitelje višjih razredov osnovnih šol. b) za učitelje glasbenih šol Tečaj bo začetni in nadaljevalni ter ga bo vodil naš najvidnejši strokovnjak prof. Stanko Prek. Tečaj bo praviloma v dopoldanskem času. ves ostali čas Je namenjen rekreaciji z obiski turističnih zanimivosti Maribora in okolice. Šolnina znaša din 6000. Skupno s prijavo pošljite tudi din 1900 kot akontacijo in to najkasneje do JO. VI. na naslov: Center za glasbeno vzgojo, Maribor, Mladinska 12. Prenočišča bodo na razpolago od din 500 do 1500. prehrana dnevno od cca dan 1000 dalje. Začetek tečaja bo J8. junija ob 10. uri. VILKO KUS: Obisk slovenskih pedagogov na Češkem tedaj diferenciacija glede na spo- ^^^^t^gojnemu osebTu vse ma ukvarja m - Tako prip^vama ^k in dagoških znanosti v Moskvi, orne- like diferenciacije. Kritiki pou- sobnosti in interese pred tem možnosti da se koncentrira samo delo je podobno organizaciji po- tako imenovano tiho zaposlitvijo .iuje zahtevo za diferencirano in darjajo, da je difer n eija dobjem prezgodnja. Splošne izkuš- učno snov, ki naj uka na naš.h manjoddelčnih šo- ter sledenjem dveh različno za- specializirano šolo na višjo stop- iki raznih tipov sol ne le nepo- nje njihovega predvojnega sol- ^ "o^obvladali vsi učenci. Na lah. kier uporablja učitelj me- poslenih skupin učencev. Na pod- njo (9. - 10. letnik), vendar pa trebna, marveč celo škodljiva stya so te teze v P°tr- b^J °.kl CK KpC leta todo direktnega in indiriketnega lagi takih izkušenj in nadaljnjih ugotavlja da mora tudi osemlet- _o]ne^at"ld dile. Saj vendar m bilo malo ot- Pg55 s y tavliena zahteva poukai Razred se v tem primeru raziskav so prišli do zaključka, na šola skrbeti za odkrivanje in zelah se pod močnim vplivom rok. ki so se v osnovni soh od- izdelavi novih primernejših deli, vendar ne trajno, le pri ne- da bi kazalo organizirati delno razvoj individualnih, interesov in likovali, na srednjih Šolah pa so PčbenikQv Kljub temPu pa vsa ta katerih predmetih, pri nekaterih diferenciacijo pouka, bodisi zob- sposobnosti otrok ter meni. da socialno-demokratekih strank prej ah slej odpadli m ob , blematika ' tudi v naslednjih učnih urah, ali celo samo za do- liko voljenih predmetov, ali z j« nujno ze na tej stopnji name- (npr. na S edskem) ja Ijajo ten proces, “Vatorem more priti dd P^if^notoe^isSvn^S Stoh 3 p^edmetoT" “‘raznih "dphafo'novo* tieTjo81^^1^:. katerem je kolektiv učence/v ^ Vsa t/n še druga v mnogo- s?! ”reSf„S ZSZt s SStirfbSdi.^eSiSŽ Š SUZ. SSSt ssu.“trw vsa-: katere le premnogokrat de j j poudarjali njegove praktič- leta glede na svoje delovne spo- kar je progresivno, kar so pri-r se samostojno ukvarja s svojo enotnega in'diferenciranega izo zunanji vplivi. ... ne vrednote v zvezi s tem pa so sobnosti in dosežene rezultate nesle predhodne etape, vendar pa specialno nalogo. brazevanja, potrjujejo, da gre tu V dosedanji zgodPX.in' 'L ponovno podaljšali osnovno šolo premeščen iz enega oddelka v hočejo poleg tega skrbeti, da bo- V NDR imajo znanstveno-raz- za vprašanja, ki zah eyajo speci-enotne šole po 1. 1948 po 1 , devet let drugi. do vsebine, metode dela in or- iskovalm zavodi nalogo, da ugo- fične rešitve. Te specifične resit- grobo rečeno, dve etapi. V prvi na oevei ici. 6 ganizaciia pouka tako orožne da lovijo: ali je diferenciacija sploš- ve pa morajo temeljiti zopet na etapi je šlo predvsem za to, da Na podlagi znanega sklepa CK Ta oblika se -1® Y c®10^ _ bo vsejT1 Sencem zaeotovlien nega izobraževanja na najvišji specifičnih sistemih posameznih zagotovijo celotni generaciji kar KPC v aprilu 1959 o združitvi kazala kot zelo uspešna raz maj.sirnalni razvo1 njihovih oseb- stopnji desetletke, tj. od 7,—10. dežel, ob upoštevanju njihovih najkvalitetnejšo izobrazbo, in to šole z življenjem pričenja druga v pnmerih, ce so razredi štev . interesov in spretnosti razreda zaželena in v kakšnih ob- socialnih, političnih in ekonom- na ravni prejšnje srednje šole. etapa' razvoja tamkajšnjega šol- no premočni kar pa seveda zah- nin^meresov in spretnosti ^ ^ skih pogoiev fer potreb Zato je Tu p» je prišlo do nesoglasij med stva. V tej etapi izgublja problem ‘eya. nadP°^eč-"® naP° e 0 diferenciranega pouka in toPod Nič manj skrbi nimajo s prob- zelo koristno poznati šolske ustro- enostransko teoretskimi zahteva- preobremenjenosti učenčev z uč- teljskega kadra. Zat se ne vnanie diferenciaciie ki se iav- lemom diferenciacije pedagogi v je in njihove razvojne tendence mi šole in študijsko kapaciteto no snovjo na svoji zahtevnosti, remo čuditi da sl prizadevni uči- ^aa"jer “ehre"cn7hcifk’ iad' kapitalističnih deželah. Ameri- posameznih dežel in izkoristiti pretežne večine mladine, za ka- kajti zahteve šole odslej vse bolj razHkakmed diferenciacije znotraj ' razreda z kanski pedagogi kritizirajo svoj njihove izkušnje, ki morejo imeti tero so bili ti programi prežah- upoštevajo tudi možnosti, da ob- na bi ,blla PYay aP . Jca . , raznimi oddelki ali oa do večie- šolski sistem zaradi čezmerne »ni- tudi za nas pozitivne rezultate, tevni. Javnost in učiteljstvo sta stoje v razrednih kolektivih tudi tem, z? p . , ski bi ga‘števila majhnih delovnih sku- velizacije« in poudarjajo potrebo Vendar pa morajo ustrezati prin- na to situacijo reagirala na ta manj uspešni učenci za teonjo mom, in takšnim sistemom kt bi g^števu^majnmn^deiovmh sku^ ^ priJncipov ena. dpU našega šolskega sistema, n*' način, da se je povsod govorilo in prav zato naj nudijo šole takim pn n®katar* P1? doIbx-n- uč. famo tovrstne V šolskih siste- kosti in pravičnosti za vse učen- Šim specifičnim pogojem in so- “uJeSiTpžsrssrs gsss m,,.« »»- ^ ^ rsi ssu,r& at. ii CAS SE NI USTAVIL Mo^priJa^Iva (morda teče le nekoliko počasneje) TRI DOBRE STVARI • NEVERA V DVOJEZIČNE ŠOLE IZGINJA • DO ISTEGA CILJA TEŽJE POTI • PREMAJHNE NAGRADE ZA DVOJNO DELO • TEŽAVE S KADRI IN UČBENIKI (Nekaj pripomb k članku: Zdi se, da se je tukaj čas ustavil) vojni Prekmurje kot agrarni pre- . Deževna prekmurska pomlad Počasneje so se tudi dvigale ro-del znatno pomagalo ostalim kra- prijetna, ali pa tudi ne. ke za odgovore. Kljub temu jem Lepa zaradi zivozelene barve pa smo opazili, kako jasno in le- V 8. številki Prosvetnega de- nam omogočajo kvalitetnejši po- merah, na dobro opremljenih šo- Kot sem že v začetku omenil P*arvkal' izPrane trave in drevja, po izgovarjajo madžarski otroci lavca je izšel članek z omenje- uk. Sam se spominjam, da na iah. Na vaseh imamo še ponekod pretiravanje v tej smeri nam več in otožna zaradi blatnih, razmo- slovenske besede. Mnogo lepše nim naslovom, ki ga^ je objavil naši šoli 1956 (ko sem prišel ha kombiniran pouk, veliko več iz- škoduje, kakor koristi. Upajmo cenih Poti, kjer orjejo vozila glo- kot prenekateii slovenski, ki gotov. D. Ham. Podatke je tov. Ham šolo) od teh sredstev ni bilo dni- venšolskega dela morajo oprav- da se bo stanje sčasoma tudi iz- boke kolovoze. In prav po teh vore v domačem narečju, zbiral, po šolah na Goričkem gega kot diaprojektor, a še ti- Ijati učitelji na vasi, več se ude- boljšalo. Tudi na Goričkem teče m<>ramo. če hočemo do Dobrovni- Od tretjega razreda dalje je skupno s tov. Gezo Cahukom z stega niso uporabljali, ker ni bilo leževati 'v raznih društvih ipd. čas naprej, čeprav zaradi,gospo- ka, stare vasi z majhnimi hišami pouk organiziran takole: v 4. republiškega sindikata. ^ elektrike. Danes ima šola: TV, Ali ni včasih obratno? darskih, krajevnih in drugih raz- in srednjeveliko moderno šolo, ki razredu poučujejo en predmet v . Kmalu po izidu članka je bilo radio, episkop, el. gramofon, dia- .Znano je, da daje občina M. mer nekoliko počasneje. Ni pa to j6 Približno 20 km oddaljena od določenem jeziku, medtem koslu-shsati mnenja ^prosvetnih delav- projektorje s ca. 120 diafilmi, Sobota za šolstvo veliko od svo- več »Sibirija«, v katero bi bili Murske Sobote. ži drugi za pojasnjevanje. V viš- tcv’ ^ako crn° sPet ni vse. magnetofon. . ^ jih sredstev, da je težko v mož- ljudje premeščeni »po kazni« (za Naj jo predstavimo: Osnovna jih razredih poučujejo v madžar- • i™ <7?+r?1mu namenu Pisca —- Podatek, da je šola Grad na- nostih občinskih sredstev več zah- kar je Prekmurje nekoč veljalo) šola Dobrovnik z 284 učenci, od ščini geografijo in narodno zgio- pnkazati težke razmere v kakrš- meščena v bivši grajski konjuš- tevati. Bilo pa bi to potrebno in v kateri bi morali štipendisti katerih -je 74 Slovencev in 210 dovino, ostale predmete pa vslo- m je soistvo na Goričkem hi v niči, tudi ni pravilen. Spominjam urediti v okviru celotne republi- z velikimi žrtvami in odpovedmi Mrrlžarov. Razporejeni so v 14 venščini. Z eksperimentiranjem so ETeKmurju imam k omenjene- se, da sem ob priliki obiska to- ke. Menim, da bi bilo (oziroma odslužiti svoj obvezni rok. oddelkov; deset izmed njih jih prišli letos do 6. razreda. Na višji mu clanRu nekaj^ pnpomb. Nekaj varišev na ^šoli povedal, da je ni) prav, da smo prosvetni de- Kot sem že omenil, tako pre- ima razredni pouk, štirje pred- stopnji'torej dopolnjujejo znanje poaarKov namreč m točnih, po- zgradba za šolo neustrezna in da lavci, ki nas je zanesla pot (ali tiravanje nam ravno ne koristi, metnega. Kadrovska zasedba: 10 pojmov nematerinegia jezika. neKoa pa ,so stvari opisane na je adaptirana — nadzidana za pa prejšnji, sistem administrativ- Odziv na razpis je bil že doslej 'učiteljev (štirje Slovenci in šest spiosno, kot da je povsod tako. solo iz grajskih pritiklin (po pri- nega dodeljevanja — in še nismo za naše šole slab. Kadrovske raz- Maduu; w, a.M razredirh učite- vzgojni uspehi rv.J^V0 It9 * V 1^n1aglh Prepovedovanju so bila to skladišča pobegnili od tod) sem na Goričko mere so res slabe. Pričakovati pa Ijev in štirje predmetni. V to šolo Posebno skrb debi na Snb v ni 113 •“ itanov:anja služničad), a ne in v ostale dele Prekmurja, za to je, da bo odslej še manjši. Tisti, hodijo otroci iz vasi: Dobrovnik DobrovoTku kikor tudi oltalim Trnom«♦ konjušnice Le kako si pred- prikrajšani. Mnogokrat slišimo ki je doslej nameraval v te kraje, (večina Madžarov), Strehovci (slo- dvojezičnim’šrlam oosveča 7PPS staplja solo tisti, ki je ni videl, namreč trditev, da je pač ta in se bo ob članku morda zamislil, venska vas),. Žitkovci in Kamov- Murska Sobota- ’ ^ PS ™ ?dl trditev da se Potem nam lahko še tisto malo ta občina bogatejša, da ima več si premislil in zaprosil - • - ......... MursKa -°hota. učitelji potikajo v zas-*"'«' •— ------ « • — • ............... - ’ - - Kondrič Janko Grad RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU OSNOVNE SOLE LITIJA razpisuje na podlagi 52. člena stauta osnovne šole Litija delovno mesto direktorja osnovne šole Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba s petletno prakso in strokovnim izpitom ali i srednja strokovna izobrazba z desetletno prakso m strokovnim izpitom. Kandidati naj pošljejo prijave do 30. junija 1965 na ■osnovno šolo Litija. . , , , . . , , ----- --------- pomaga učite- ci (mešano prebivalstvo). . ijem dvojezičnih šol pri njiho-Prednosti, ki jih nekdaj ni bilo vem delu in proučuje metode de-Osnovna šola Dobrovnik je za- ia v dvojezičnih šolah. Tako je v čela z delom v .šolskem letu letu 1963/64 ugotavljal učne uspehe v dvojezičnih šolah in jih primerjal z učnim uspehom na slovenskih šolah. Rezultati testiranja (iz matematike in slovenščine) so pokazali, da so bili učenci v dvojezičnih oddelkih v matematiki nekoliko boljši, medtem ko so bili učni uspehi v slovenščini boljši v slovenskih oddelkih. Splošna ugotovitev je bila, da je raven znanja matematike na obeh vrstah šol višja, medtem ko je ptii slovenščini zelo nizka tudi v slovenskih šolah. Sicer pa je povedal prosvetni svetovalec ZPPS Murska Sobota Jože Žekš o učnih uspehih dvojezičnih šol: — O nekih končnih rezultatih, je težko govoriti — eno pa je gotovo: tak način pouka vpliva pozitivni:} na sožitje med učenci slovenske in madžarske narodnosti. Dokler smo imeli deljene oddelke — madžarske in slovenske — je nemalokrat prišlo do medsebojnih sporov, ne le med otroci, temveč tudi med starši. Sedaj tega ni več. Nevera staršev v koristnost dvojezičnega pouka je vse manjša. Tudi starši iz slovenskih vasi so zadovoljni, da še njihovi otroci uče _ . . . ...T ,................-.................................. .........................■ ■„.....-.»mre -TuiTt-nar-- madžaiskega jezika. Narodnostna gtt le SS Siar £ £ Učenci osnovne šole R°Saževci M«ska Sobota) pri modelarskem krožku. (Foto D. Ham) “"Svo ^ 4k*h ^ uvedbe dvojezičnega pouka. — Težave s kadri in učbeniki Bolj kot drugod je občutno icuik.u se ušlo rnaio ra oocma oogatejsa, aa ima vec si premism m zaprosil — se od , ... silnih pro- upanja, ki ga imamo — po objavi industrije, večji narodni doho- ločil za kraj, kjer čas teče. štorih, nad hlevoni ah v kakem razpisa prostih mest— upade. »V dek... Ljudje, ki tu živijo že dalj prizidku, kjer nimajo ničesar spo- konjušnico (čeprav bivšo) — pa časa. pravijo, da je prva leta po dobnega, da bi živeli. Prav goto- že ne grem učit!« — si bo kdo vo tudi v mestih in drugih pre- mislil. delih drugod razmere niso v ce- Samoupravljanje v mestih ni loti v redu. Kdo si bo potem še slabše, ker imajo tam moderne sploh upal k nam na Goričko? šole. Spomnim se, da smo se po-Tista o enem predmetnem uči- govarjali — ali je čutiti kakšen telju (pa še ta je tam iz zdrav- napredek od prejšnjega uprav-stvenih razlogov) pa je le pre- Ijanja po šolskih odborih, odkar debela. Iz- zdravstvenih razlogov je uvedeno samoupravljanje v je tovariš res tam. Iz podatkov kolektivih in odkar je prešlo' Sveta za šolstvo pri občinski mnogo pristojnosti na delovno skupščini občine M. Sobota je skupnost šole. Povedal sem, da so razvidno, da je v občini M. So- opazne večje razlike na vasi, ker bota. trenutno 16 predmetnih uči- smo imeli tu v večini primerov teljev (od skupno 281). Res je, da tako strukturo šolskih odborov je številka 16 v primeri s potre- da se večina članov ni aktivno bami nizka — 162, a se bo stanje zanimala za življenje in delo šole verjetno popravilo, saj je na PA Še seje večkrat niso bile sklepč; v Mariboru vpisanih 127 učiteljev ne, ker se posamezni člani sej kot izredni študenti. Po mnenju niso udeležili. Verjetno bo kdo — izjavi tovarišice — referentke zakričal: kako ste pa formirali za izpite na PA, -opravljajo iz- šolski odbor? Na vasi je pač izredni slušatelji izpite zelo redno, hira veliko manjša, tam je mani Res je, da o kabinetnem pou- ljudi, ki bi se aktivno zanimali ku šeme bomo mogli tako kmalu za\ življenje in delo šole. V kva-govoriti, oziroma ga izvajati. Ko- litetnejši sestavi prejšnjih šolskih liko šol na podeželju (in v mestih) odborov je torej vzrok, da je kopa to že izvaja? Smo pa v oprem, rak k samoupravljanju na vaseh Ijenosti šol z učili napravili tudi videti večji. že viden korak naprej. Seveda In še v zadnjem odstavku-šole z ucih se daleč niso tako strinjam se s tem, da cesto z opremljene, kot bi morale biti. investicijami’ nepreudarno gospo-Večma sol (popolnih) pa že ima darimo. Dodal bi še s tem v zvezi, večja avdivizualna sredstva, ki da se pogosto sliši mnenje, da je Glasbeno plesni večer v Kamniku 1958/59. To je bilo zadnjikrat, da ao bili učenci razdeljeni v madžarske in slovenske oddelke. Te- _______ ____ ____=____ ________ daj je bilo na šoli’ devet oddel- pomanjkanie kadra prav na dvo-kov — pet slovenskih in štirje jezičnih šolah. Tako bi npr. v madžarski. Vsi oddelki — razen Dobrovniku rabili 17 učiteljev, enega, slovenskega — so bili kom- premorejo pa jih 10. Učitelji se Dvajset let glasbene šole »Pavao Markovac« iz Zagreba sr V letošnjem letu praznuje glas- ki jo je leno nriia^odil tei Ta^edbi kovcumredtotoTnTnfprsdno usmer- vi™ se^je^odUSno “pr^dstarila^še ^ga »IMS f vitev te šole v jesni 1. 1945 je po- Solist je bil delist Valter Dešpall' menila za mlade Zagrebčane korak ki je z lepim tonom, izvrstno tehni/ več k ustvarjanju boljših možnosti ko desne in leve roke muzikalno za glasbeno vzgojo. Tu. velja pri- podal solistični part. Ansambel mu pomniti, da so bile te možnosti pred je prilagodljivo jn lepo sledil (brez vojno za mnoge talentirane, a šibko dirigenta). lepo sleai1 (brez situirane otroke kaj rtiajhne, ali jih Sledila je Corellijeva Sonata da celo ni bilo. Camera II op 4 št o v?- J , ° Glasbena šola »Pavao Markovac« nudila, da pokažejo “e3 svole 0^ je popolna glasbena srednja sola llkej lzVajalsk0 disciplino m Tep ton"'' v njenem okviru pa deluje tudi nl£ja To je godalnemu orkeVtru tudi stopnja. V prvem letu ustanovitve uspelo. zlasti pa stabmTnimirn je imela 709 učencev. Številni ab- zadnji dve skladbi programa ki stl solventi so nadaljevali študij na del0 profesorja, kipoučuTe ’ na lil Akademiji za glasbo, mnogi so po- šoll_ v prVi skladbl A Mai&ovi«a in-stali glasbeni pedagogi ali pa so se modo antico — plesni suiti zn or vključili v razne orkestre in gle- kester mladih v treh stavkih so nl- dališča. . . , stopili pihalci, in ciser 2 flavti oboa Dvajsetletnico obstoja je šola 2 klarineta in fagot. Izvrstno oi-praznovala s slavnostnim koncer- sana jn izyajana škladba v zmerno tom na rojstni dan Pavla Markovca, modernem jeziku, ki je nedvomno z gostovanjem Zavoda za glasbeno bllzu mladim glasbenikom - iZva. in baletno izobraževanje iz Ljub- jaicem Ijane in s svojim gostovanjem v Ljubljani. v drugem pbsežnejšem delu se Koncert sam je bil usmerjen le predstavil dirigent orkestra tudi predvsem v komorno in orkestral- komponist. Kot dirigent dobro no smer. Ce sklepamo lahko iz pro- pozri® Ji!lTS*er in njegove grama in izvajanja na tem koncertu, z™°žr)°?U- Dobra je tudi zamisel je taka tudi smer pedagoškega pri- »Div ertiip en ta za soliste in orke- zadevanja profesorjev šole, kar daje petlh vsekakor lepe rezultate. Div<5i;timento v Rim na tipnih »skicah za dve pisan na folklornih elementih z trob\nTmr^ toTombonThrvatskT ^^^viukTirldlv’ oT*0’ kjer ga komponista M. Pozajiča so se kot .,3 'le«? Ad'li.0rkvStrrf( S.e prvi predstavili trobilci, ki so sklad- 3® p°z”5if T vfrtTčTt l°ka dlrl' be odlično izvedli, zlasti v nelahkem Svnta,?.rwaT'iPV TfiS3, ktTT6®® intonančnem pogledu. Sledil je kla- Lk® zasi'Te Tl Vlv PTal Vlrski trio, ki je izvajal Balado skla- gogov, da je orkester na tako lepi datelja H. Matza, Pianistka Jesenka UUlTvlJličencpTT Tiešlč je predstavila znano zagreb- ven dosežkov učencev in pedagogov ško klavirsko šolo s skladbama Val- teKš°Ie„ x.Tfhw ni se m Toccata skladatelja M. Majer- sebp0 T Tii!™ ja. Sonata a tre baročnega mojstra nJen. .®las?f,P' riafp,-n’ G. B Vitaliia ie bila Uvedena v vzgo.imm delom da.]ejo dragocen in zanimivi izvedbi's kontrabasom (na- nikoli ^oprinos k mesto violončela). vzgoji naše mlade generacije in ra- Divertimento W. A. Mozarta je .sti naSe glasbene kulture, bila opazna storitev oboista Kosa. ’ MATE muno z manjšimi finančnimi sposobnostmi -» . kar, je tudi eden glavnih vzrokov za nezadovoljivo stanje šolstva v naši občini. Res je, da nad razmerami v šolstvu radi potarnamo in se sprašujemo, čemu ni za šolstvo v naši republiki enakih meril in enake stimulacije za delo pro- ; , - ... - --- svetnega delavca. Prav neprijetno v okvlru zavoda za estetsko vzgo- pine, ki je izvajala »-Povabilo na ples« binirani. Mno-gi Madzan so vpi- trudijo in store vse, kar je v njj-je sUšati pripovedovanja kolegov hTT le zrasel iz nek- (glasba K. m. Weber)/ večer pa je sovah svoje otroke v slovenske hovih močeh, toda šolsko delo jih (in sošolcev), da imajo^z isto de! fe^L^atT^k^rTiadlnTkl X! mIT nalmiaTa6 da T',86 več k<* obremenjuje. Zavedati se lovno prakso, z isto izobrazbo v zbore ln oddelek za umetniško bese- dovega glasbeno estetskega udejstvo- otrok naučil v soh čim vec slo- moramo, da opravljajo pravza- različnih krajih ' tako različne SennlvTTIIj nJaCcS»kule S?,vanta’ . 4 . venščine. Le v znanju slovenske- prav dvojno delo, poučujejo v osebne prejemke. Učitelj, ki dela y Mostah pn Kamniku m zavodu za branim0 spOTedomemnaiPitpSmpočakaj Sa. jezika so namreč videli mož- dveh jezikih hkrati: in nagrada v težjih pogojih na vasi, bi mo- J^vaiidno mladino, zavod postaja vse obletnico^ osvoboditve, hkrati pa po- nosrt za otrokovo nadaljnje šola- za to? Doslej 5.000, sedaj blizu ral biti zato bolje nagrajen, ka- nlTU/TčTTfTilc vzg0,|lte,Ve7-Jn n-ie' pa ^ 23 zaPoslitev- 10.000 dinarjev. Dodatek za delo kor tisti ki dela v urejenih raz- Tudi glasbeni vzgojitelji sami se iz- J ' ' ,e rlh Tako kot v drugih šolah na- ali tolažilna nagrada? ... .Kam.hlkd na posveto- ^ rodnostno mešanega ozemlja v Kaj pa učni pripomočki? V vodove vsestlSTk^ vzgofe62se Tažril Seminar IZ fizike Pomurju so tudi v osnovni šoli osnovni šoli Dobrovnik imajo si- tudi, ko gojenci zapustijo šolo. Mia- Nenrestann seznaninn-ip 7 Dobrovnik uvedli v začetku šol- cer na voljo razne avdiovizualne drna Igra na priljubljene instrumente ^ „ J T?-1 ?. 1 skega leta 1959/60 dvojezični po- pripomočke in celo televizor ie in pleše narodne plese, udejstvuje se novnimi vprašanji sodobne fizike ..k?, DrvPrT1 ra-rpd,, T p+o-a +0 prlPY cel° toieviZOT je z bAlet?m S pnitadjami. in zlasti seznanjanje z najnovej- T* TfcTTT-T v L^ Je to' nasel svo] prostar v vehkl1 s:,tol'kl rac+2b+ t5m, š1lrokem udejstvovanju pa šimi dosežki moderne fizikalne rej šesto kar ovajajo v je po načinu »varčne gradnje« -a^os^rStojT nepogrešljiv"^! ^ ^h. -takšen ^ telovadnica, klubska soba in kdo nm nastopih in prireditvah. ni čud- stalnega izpopolnjevanja srednje- ?ar 1,e d=sle] edmi primer v sve- ve kaj se. Drugače pa je z učbe- TčiiT in. ,dru?be;ne organi- šolskih profesorjev fizike Prav T’ Prva prednost teSa Poizkusa niki. Na voljo so berila za L, 2. in PomagalTTrganTzadjskoTnTmot- v ta namen je postala v okviru to "; ?o/S«ePNSMz.Ti.‘"^l! ržr&,5rr„av,t;fu“!i*,r.bA šZT s SlaT/i™//, Tš&trzz l.J«M?2i‘JS!dV.i5"1p’SiSh?£ obisk™1”" „d.r“ IfikS STR1"' “ ^k0e’ V T,,“ '*• “ »» natoči Vravl petnajstletnici u.tan.vttv, * 1» bila udeležba liSk/t v/č-' S Sliko “SlčSi„e"*dTbrkffl nS IliT' ® kateriml so prikazan svoje fjtT.faT’ Marsikateri predavatelj ko PD na: 6 straneh. Zato ponov- Hkrati prosimo naročnike, naj Meengšak0nrCe6Tiag0pebvskfh zZlv ‘iz ob za^ju^ soškega Teto za o ke ^1™° 7° "T P° možnosti nakažejo celo- Domžal, Kamnika Moravč in Luko- se ni mopol i,HeloŽfi dminarto ^ 1 'T'331' I>oravnajo svojo letno naročnino v znesku 600 din v če. revna zabavnih ansamblov aom- ogel udeležiti seminarja, obveznost do časopisa in ga red- ali vsaj v dveh obrokih po 300 žalske občine idr. n. v. V. P. no plačujejo. Vemo, da tega ne dinarjev. Uprava PD Naših d v aj s e t let — in več... KADAR KLICE DOMOVINA (PRIJATELJU, BORCU, TOVARIŠU) men. Le ko je učitelj Boštjan lastnim ustom utajiti, samo da se stopil med podboje in še enkrat imeli otroci. Zaman je bila vsaka z očmi objel ves razred, so vstali molitev, zaman še tako trdna vera in v en glas tiho odgovorili; v boga, zaman vsako upanje v »Pozdravljeni... Boštjan ,..« pravico, ki jo je delila gospoda; Odšli so: najprej učitelj Bo- le žulji so peli svojo pravično ' v teh žuljih je rasel tisočkrat pota živ- Vstalo je mrzlo januarsko ju- šel na inšpekcijo, je bil prisoten tro. čudovitemu podajanju snovi, sli- Sneg, vsepovsod sneg, mrzel šal je njen žametni glas, videl veter je raznašal drobne sriežin- njene sinje oči, čudovito postavo ke, jih prilepljal na drevesa, stre- in bujne prsi, ki so ob vsakem ' he, sipe in. obraze, ki so iskali vdihu vabljivo zvalovile, in hotel imG[ prednost; bil je predpostav- »Nov dan, novo doživetje,« je ----- , .. --- zavetje v zmrznil ovratnikih, ah jo je imeti na svoji soh, sredi 1jeni in p0Cirejeni Se mora uklo- počasi začel, govoril je vedno štjan, za njim stražmojster, ki je Pes®lin inTr , pa so se topih v posineah dlaneh; življenja, kjer jo bo videval sle- jn zcjelo se mu je, da očitek mimo, prepričljivo in ob pripove- zmkjal s težko glavo, kakor da je ®oSilar|-. Hvala; Skozi gosto kopreno zimske me- herni dan, se ji morda intimno le ni ^gggi učinka. zato je bes- dovanju so mu igrale velike rja- z nečim strašno nezadovoljen, na- hvala, ti prva gi utrdila _ gle je medlo prodiralo bledo ru- približal, zakaj v sebi je čutil no pOSk0čii naravnal desnico na ve oči »Jutro je pametnejše od to pa še trije mladi žandarji; zad- na tako pot je stopil meno sonce. .... izredno moškost m takle dodatek izbočene prsi in dolg ka- večera, tako pravijo. Tudi jaz.sem nji je mežiknil v mlada dekleta ** na mariborskem uči- Tisoč devetsto enainštiride- Pn štiridesetih letih ne bi bil v zaiec se je skoraj dotaknil rdeče teh misli. Včasih pa se oštejem. in se rahlo nasmehnil. teljišču, po njej je »topal vsa »V , b--, , V xPOZ1rl10’. P”' volnene jopice, ' Na primer, sinoči sem bil pri ve- učenci ki so prihajali v šolo sll|žbena leta, in U pot ga je pn- V sneg in mraz je odkorakala kupolo, ki človeka izm.je >>Sramota domovine!<< čerji, v krčmi pod klancem. Pri- So se ustavljali, se zbirali v gruče P« f * v Srei"*ko Mit^snoo pri- Ja:nPntrUi1f’ o močno roko A neksi ka'iMe Marta ie za hiP onemela, v ^li so gospodje: župan, direktor, in gledali, kaj se godi. Gledali so P*'J.aU ^ m zdai‘ni ^č o? toh Tj , .»tSill b.Jo«S spravljalo |S?ra«pT k pokorni- J«-*. P”"«'* S—« P f 'SS^SrlSSS,^”Si SSrti S Stražmojster j. ...1 pri ato,- sti, d. opravljajo svoje delo s to,T'ttoSe so" 'vlito »“lejaTe”, J STm doji: ~~ Pr.lzk^j. M.j bo. TA. jem peci, počasi prikoracal k srcem kjer so gredice, zasajene O domovini o naši leni domovini! ioim 4t»n_ terja domovina. Domovina khče. andarji in na pu- .10 močno roko, v nekaj, kar je -le za., mP onemeia, v - a ’ «aj se gout. -o zdaj... Na to zdaj ni mo ..e.tuiUu u, cnravlialn nndroiene ir nnknrnn- trenutku ponovila besede, jih s e strazmojsrer, prečastiti, nas upra- učitelja Boštjana, ki je bil ne- J... v.AirDi,rsr h« t« L T!! sh da onSvHa o svoie delo s enkrat dojela, potem pa ji je za- vitelj in še nekateri. Sedli so, pili kam zamišljen, nekaj težkega, ne- n« je stal pn zakur- sti, da opravljajo svoje delo s kri zaeorele so oči vitko vino in govorili. In veste o čem? razumljivega se ie v njem doga- ?ova Preizkušnja Naj bo. jem peci, počasi prikoracal k srcem kjer so gredice, zasajene > 'tj kakor da se O domovini, o naši lepi domovini! jalo gledali so tri mlade žan- ^r-!a. Pomov,n* oknu, vlekel debelo rženko in na s cvetlicami, njegovemu okusu po ^o s® ^ f^ se Na vso m„č so j0 hvalili, pri tem darje ki soobkrožali učit efj a za- KaV hoče? Hotenje je na dlani rosnato šipo z debelim kazalcem volji, in vsem je prečistil duše, noče znemti nenaane ooiecine, opazili kako so ori so- aoi ^ 1VL1 Železniška postaj«. Tu «0 steli T11 ar. .1. i,- vse sn bele in neomarieževane zamahnila je Z desnico, ki e plo- Pr5 mso opazni, KaKO SO pri so daj pa je sel stražmojster. Sl pn- , Hr,lir; ianaarii tu i. Ki in . zapisal. Ju-go-sla-vi-ja, počasi je vse so oeie m neomaaezeyane obslala na uoraviteliem sedn i mizi sedeli prostaki, brez- žigal debelo rženko in nokašlie- le i! gl zlog dobro premislil, nato je na- tako bo storil tudi z lepo učite-pisano še enkrat zažmiril, kušk- Inčo Marto, z njo, ki tako otro- nil iz našobljenih ust v vsak zlog ško naivno osvaja svet okoli sebe, ° a piasc m akiovKO, zaiopu^- b0gata oda samo za iž- t P dajale odgovor. Zdaj je od nekod d.b.. »l.8,j „pl. ..p. n.p,- W 1^-v. n.ifi n;.!S.g.. n,- gj™« » - **■»• ’ »g«; ^ »LSCjS““a 5J& ^ sano pobrisal s plosko dlanjo, se kaj, čemur se človek težko upira, hod"^-. , . . ,o1 ustooil sredi Disarne z rumenimi ^ar 3e podobno vonju žlahtnih , upravitelj je obstal, . . zobmi žvečil slinasti konec ciga- cvetic; in Marta bo najlepša roža “k°Pancn^ Pnhr^ nnH,’, " ‘ kakor Pred vrati so se zaslišali ko- ]e ^tražmojster dvignil desnico močan‘fanh^odrimrTandarja 1» Pred vrati J^c.merno kretn jo^dal Žan- stopil k B<,4tjanu. Solze « bile MM zvecu slinasti Konec ciga- v-v«««, m 00 u«j.»ep»« »oaa -^„„„ „1, L'i«v ie čutilo nknvie Trkanie darjem vedeti, naj se sprevod za v mladih očeh in v roki je driial »..v.«., k.«.«. essi. T2. ke dima pod strop. *i “bifna^asS? dMe^ovčica }***£ ^11*0 p* i* do-.. njli so se h katedru Boštjanu, ki mu je telo drhtelo dobil! Bili so sobni nageljni ker -• divjem sovraštvu, in prijazno, le ti ^ mogli v tem mraiu v^.ve. PI8E: DRAGO KUMER in žanje učitelj Boštjan, mož upraviteljevih let, telesno močan a idejno iztirjen, ta Antikrist, ki je okusil Sremsko Mitrovico, Bi-lečo in še se ni spametoval; prosvetna oblast pa mu dovoljuje da poučuje na največji šoli v do- modremu nebu; v mogočni ladji jjn^ kjer jgjg zdraho med mlaje klečalo dve dobri desetini po- (jjno jn odraslimi, seje klice rde-staranih ženic, sklenjene roke so čega komunizma, ideje prevrat-trepetale v mrazu, usta so se od- njgtva in hujska k uporu. In prav pirala zapovrstjo in na raskave njemu, upravitelju Albertu Zavr-jezike, nekam blede in preveč ju s0 podtaknili to garjevo ovco. osušene, je še mladi župnik po- njemu, ki velja kot najpredanejši lagal rešnje telo in mrmral venec sjn kraljevine Jugoslavije, da g;, božjih resnic; bolj zadaj je sedelo prevzg0ji jn spravi na pot, ki jo nekaj gospa, imenitnih v svojih je začrtal Aleksander. Njega pa oblačilih; le-tem se je mladi žup- se ne da upognili: učitelj Boštjan nik nekajkrat ljubeznivo priklo- je ogtaj nespokorjen prevratnik, nil, pri čemer so imenitne gospe zagovornik in znanilec rdečih še trdneje sklenile roke,, povite idej; množi ga preklinjajo, mno-v mehke, puhaste rokavice; po- g, poslušajo in nasedajo njego-starani mežnar je v pripravljene vim idejam. In med te, ki so se posode, klesane iz kamna, zlival g]epo prilepili na rdeče limanice, vročo blagoslovljeno vodo. v rdečo past, v nauke, ki izpod- V krčmo je stopil župan, ves kopavajo tradicije domovine, je odet v topel kbžuh, glava je ti- stopila tudi učiteljica Marta in čala v debeli volneni kapi, obraz prekrižala upravitelju načrte, jih zaripel od mraza in žganja, tope zakopala pod skalo, ki je ni moč oči z velikimi rumenimi kolobar- premakniti. Prizadeval si je upra-ji, drobne zenice pa žive in otro- vitelj Albert, prizadeval z lepim ško nagajive, ki so se ob prihodu in grdim, rohnel je in govoril pri. nekam preveč razpotegnile, tako jazno, preklinjal j,n prepričeval; 1 da so bile podobne mačjim; pri zaman je bila vsaka beseda. Si- ggjj vratih se je ustavil, samo za hip noči pa je bil sestanek krajevnih P poravnal petinpetdeset let sta- veljakov, usmerjevalcev krajevne p ro telo, začuda rejeno in obte- politike, in tam so spregovorili ženo s trebuhom; pogledal je po zadnjo besedo, ki še daje up mla. gostih in ker ni začutil primer- di in mikavni učiteljici, ki je nega zmenka, je sedel k mizi. v osvojila vso šolsko mladino, daje 1; kotu, prav pod razpelo, in zah- ji zadnjo možnost, da stopi na ' teval kozarček domačega žganja, pravo pot, pot, ki jo začrtava Fabriško zidovje, nekam gro- ladja — Domovina; zato je bila zeče v monotoni sivini, je togo klicana v pisarno, dve uri pred štrlelo v nebo in za hip je mimo- poukom, takrat, ko na šoli še ni idoči dobil privid, kakor da se direndaja, ko vlada mir, ko lah to mogočno zidovje maje in stre- ko človek uredi misli in jih kol sa, kakor da je prešibko grajeno pretehtane besede položi na jezik in ne kljubuje mogočnemu rob- Upraviteljeva desnica je po-nenju stoterih strojev; in za stro- kazala stol pri mizi, njegova usta ji vsepovsod ljudje, zaviti v prah so spregovorila prvi stavek, in ostanke bombažnih vlaken, in »Sedite, gospodična Marta!« iz mnogih obrazov je gledala skrb »Hvala,« je skoraj pretiho od »Posloviti se morate, stopite v desnico in vanjo stisnil tri rdeč* pisan™;* . . , x. . cvetove, potem pa je tiho izdavil; Boštjan je priprl oči m s po- ,Za važ trud in sn>ino »ledom prebodel rejenega straž- Zagorei je Boštjanov obraz, mojstra, premeril ga je od glave Zagorele »o velike rjave oči, des- do nog in oč, so se mu ustavile nica je gtisnila eclje- treh n,_ na pozlačenem odlikovanju na ,jnov grce je eutilo t H « kolajni, ki je visela na mogočnih je ni moč pogasiti. »ir j- - , , . . , »Mirko,, pozdravi vse moje iH »Mudi se gospod stražmojster, bodite mi zdravi. Hvala, Mirko.« domovina klice!« je rekel Bošt- ge bi g0vorila pll I0 pritisnili jan, in stopil na cesto, v široko žandarjii voz ge je ustavil pred gaz, v mraz, v belino zimske idi- pottajo in iz niega je stopil gtraž. le, ki so jo obsvelljevali bledi mojgte,.. drugj veljaki so poča-zarki jutranjega sonca. v kt>^ijj zagrnjeni v tople Sneg. vsepovsod sneg, mrzel kožuhe» stražmojster je žandarju, veter je raznašal drobne snežin- vodji oboroženega spretnstva, • • • predal dokumente, še enkrat 1 Stopili so v korak: Boštjan, pogledom preštel aretirance, »a-stražmojster in trije mladi žan- lutiral in zlezel na sedež. darji s puškami na rami in na njih svetlikajoči se bajoneti. Ve- Vlasto Kopač: Razglednica Iz leta 1936 Vlak je pripeljal in aretirance , , . „ . . so porinili v že prej zastraženi del je Boštjan, zakaj te orožne kupe Tri kratke postaje in iz-vaje, čemu so prav njega areti- topili so v metropoli zasnežene rali, vedel je, da jih mora biti doline. Na peronu množica; vose več, da je to natančno pri- ja*tvo, žandarji, civilisti, preoble-pravljena racija komunistov zna- čeni Zw,e potisnjene k nilcev novega sveta. Za h,p je zidu ^ modno protMtira e ^ obsta , zravnal svoje mogočno je stai0 Se več aretirance^-komu-telo in se zazrl v šolo, kjer je nistov; največ delavcev, vmes je prebil polnih deset let osem v bilo tudi nekaj inteligentov. Mno-službi, dve v zaporih. Na oknih žica je vzvalovila kot razdražen je videl mlade obraze, videl je osir vmeg ^ ge glišali žans5d solze v mladih očeh, videl je giagovi* strah, nemir, čutil je v njih rahel »Pustite naše može! Dajte nam upor. Roke so mahale v pozdrav, kruba! pustite nam živeti!« on pa je le rahlo prikimal z gla- Boštjan, čeprav močno zastra-y°, v potrdilo Mn slovo, ki je pn- jenj je odzdravljal znancem v šlo tako iznenada. Se se bo vrnil, množici. Visoko je dvigal desnico ne bodo ga zdrobili, ne bodo mu in v pegtj so tičali trije rdeči vzeli življenja; ne bajoneti, ne nageijnj Nekdo je glasno vzklik-grožnje, ne bolezen ga ne smejo njj streti; hoditi mora zravnano, do '»Živela naša Partija, živeli ko. konca, do svetlega cilja. In v munisti!« zbornici je stala skupina učite- Zdaj'je navalila policija. Udri-Ijev, mladih, srednjih starejših, hala fe s pendreki in žandarji so strah jim je gledal z obrazov, venomer kričali: skrb in nemo razočaranje. Pri »Nazaj k zidu’« zadnjem oknu je stala Marta, Vrveži'prerivanje in suvanje s zravnana, oči so prijazno sijale, komolci. Množica' ... . _ ——------. ------ je pritisnila, v njih je bila toplina, razumeva- kakor silna reka je vzvalovila in dilo, je poskočil, zgrabil kljuko ster. Po vojaško je pozdravil, sa- n|e in svarfl0- Gleda a je Bost- odrinila žandarje, vojsko policiste. , ----—j. -—-»j ™ in... Nič hudega se ni zgodilo, lutiral, pogledal po razredu, nato Jana> ?ako J* za trenutek obstal, Samo za hip se je Boštjan znašel . za jutrišnji dan, za prihodnost gOVorila, si z desnico popravila Na pragu je stal stražmojster, ki pa se okrenil, stopil še malo bliže d'el n-leJ1 P°gled in se nasmehnil. med množico, samo za trenutek atrok; za^ hip so roke obstale in kriio, levica je podzavestno segla je stegnil desnico in jo ponudil in se rahlo priklonil. Razumela ga je. Aajela je zrak je ušel budnemu pogledu stra- 3či so božale jutranji svit in med- v gost;e iase p0tem se je rahlo upravitelju, »Gospod Borovšak, z nami mo- ln prsi so močno vzvalovile. Ne, žarja. okrenil se je in ostrmel lo .sončno svetlobo; potem pa je zravnala, pogledala upravitelju v »Zdravo, gospod Albert!« rate. Res, nikar nam ne delajte ne ho odprla okna ne bo mahala 0d začudenja. prišel gospod in spet so se po- obraZj v ki s0 se hitro umak- sitnosti... In tudi časa ni na v pozdrav, ne bo klicala njego- »Marta!« je pritajeno vzkliknil itave upognile na premikajoča se njie_ jn giasno vprašala. Zgoraj, v prvem nadstropju, v pretek...« vega imena, slovo naj bo tiho, jn ,j0- prižel na svoje prsi. »Marta,- vretena; iz orjaškega dimnika se »Zakaj ste me klicah?« enem samem razredu pa se je Učitelj Boštjan je uganil res- ker le v tišini človek začuti pravo aij gj reg ti? Marta!« je valil dim. se zvijal v črne ko- Upravitelj je zataknil palca v pričel pouk; dvajset mladih, se- nico. Pobledel je in iznenadilo £ol.> k.1, sa oto ,!a J!pi'erl!ln:,a ,v ne‘ »Boštjan, moj Boštjan!« je tiho iobar,fe. ki so se počasi zajedah telovnik zakora5ii po pisarni na_ demnajst, osemnajst let starih ga je rahlo drhtenje; potem pa se d i * ka]'. ^ar,.i|e P°' dahnila , pogledala v velike, rja- v dolino. Zgoraj, v pisarni, je fo pa ^ ™ ustavlT korak pred ljudi se je zleknilo v pretesne je zbral, vtaknil zvežčič v aktov- dob™ "^TURn"euklonlj‘vernu. ve ^i, ki so goreIe v sreči in v ‘4ktorPmoTvefiaS^e mož kid!e učiteljico Marto, žensko tridesetih klopi; bila je to vajeniška mla- ko, oblekel plašč in stopil pred BadaJ priate^jaJ tovariša" Vso torri -°.8nju.je ugledala solzo. .•ektor, moz ve jave mož, ki je ,et( ki je kazaIa krepogti nepo. dina, ki je imela pouk le tri- stražmojstra. človeka, prijatelja, tovariša. Vso .......... V ,urRja' t k kvarjene dvajsetletnice. Gledal je krat v tednu, od sedme do desete; »Gospod Knebel, izrednih “ “ J* k a: v njene bujne lase, čeprav si je razrednik je bil učitelj Boštjan, stvari?« nS S».ZriRITl zaposlemn in Z M________J _ ; •; _ J 1^« Š r«yMi/^aTr«l m o r»cr»r»aml P) dVa U let, ki je kazala kreposti nepo- dina, ki je imela pouk le tri- stražmojstra. AijaicotiatTiio« nia»i<>i ia krat v tednu od sedme do desete; »Gospod Knebel, kaj je se je namuznil, *a '1e ,in nje8°va misel 3« bila na je osvojil s svojo preprostostjo, j( še enkrat v modre oči! s to čudovito nravnostjo. Ljubila t; ° »Marta!« jo je še enkrat prižel, ie enkrat pogledal v modre oči, oči, ki nikoli ne lažejo in Drsi. »«.*■ 1 1 "rzr»v,™ vsr&rj&ssas&r«zassMSsr ■*“• ^rs&ersir ^ s2!U»-3!2 ms sr po/ar sai&sr » spis s s Človek izrednih sposobnosti Oltar domovine govim besedam, dejanjem, zgle- njem je rastel nek stud, odpor do srca zanjo ni bilo žasa, ni bilo nd Vjhar, sto oboroženih ljudi in Pa j____________ L,, j« »«;*------ iicoitu iror- oo i-, -i,, prostora. Vseeno je bil njen naj- - ......J ’ in in 8r°ma »v.*.™tomucto.pto- zr večna šiba božja, za podrejene i„ „rci ^ skoraj skopala dosti preuranjeni obraze v klopeh, ja začutil pn- ^da|®* je obstalz*1 hio so snre Para 'e 7asikaIa v mrzel januar- in nnvLni. fki,da.n. vztrepetalo je *ilno ko- goški oče, za nekaj sto učencev pa večna šiba božja, ža podrejene „-.1 „„ mož čvrste roke, nevidni človek, - levile nfi 'Pdobile grob. pa so se v njem uprle vse tajeno zadovoljstvo. *n zaaJ J® oostai, za mp so spre- aki dan> V7.tr4,petai0 ki vse vidi in vse ve, ki sprva ... . . ■ , ’ ■ , bil zdrave sile in razbolela pljuča Stražmojster je umaknil po- govorile oči in povedale vse, vse in ge zavrieio v neznano; - «e odpusti in napravi kot UDOr' UDOr3DJroti moralnim pridi- so uporno premagovala nezacelje- gled in nekam odsotno dejal: 0 takratnem življenju. dvesto žandarjev je odpeljalo sto ovčka spokoren, vserazumevajoči P’ ,n r-hlo no ne kaverne, ki so posledica »Poznam vašo bolezen. Stara Spet so stopili v korak in veter komunistov; sto prekaljenih ljudi obraz, potem pa, ko pride pravi sam. s°cue u^mce a J P pljučnic. stvar, nikoli je ne boste počelih, je raznašal drobne snežinke. Pri- je odšlo še v eno kovačnico trenutek in strela kolje žrtve na J™ J g . 8 J V razredu je bilo toplo, po ši- nikoli. Premalo zaupanja, vere, bajali so ljudje vseh vrst, posta- IVANIČA bila je tretja ko- dvoje, jih razčetverja, jih pušča P - a- pab je drsela rosa, ledene sveče ljubezni do naše domovine. Zdaj jali ob cesti in gledali sprevod, vačnica! na stranskem tiru življenja; ta »Gospod upravitelj, ne maram 30 se iesketaie v prebujajočem se pa vas khče na preizkušnjo. Na In iz sprevoda je bilo slišati tiho Sneg, vsepovsod sneg, mrzel človek se je sprehajal po zakur- Pridi2 bodite jasni, ničesar se dnevu, Borovšak, učitelj Boštjan, orožne vaje morate, res, nikar se mrmranjp: veter je raznašal drobne'snežin- jenem prostoru, hodil sem in tja, ne bojim.« skoraj štiridesetletni velikan, je ne čudite. Ce pa ste bolni, vas »Učitelja Boštjana peljejo... ke, bledo sonce je sililo skozi ko- kadil cigareto za cigareto in spu- Ničesar se ne boji? Upravitelj zakoračil po razredu, z rokami na bodo v kasarni pregledali in na- zakaj?.,,« preno zims' ščal kolobarčke v rosne šipe, vča- je odskočil in se kakor ranjena križu; telo je bilo zravnano, le potili domov,« Kdo bi mogel odgovoriti? Na lila sirena, lih pa se je sklonil na kup po- zver pripravil na odločilni na- glava se je pogrezala v široka Se je hotel nekaj reči, pa ga vogalu občinske hiše so stali: žup- Upravitelj Albert pisanega papirja in se delal, ka- skok. Torej: bodimo jasni! Za ramena, potem je obstal pred ka- je Boštjan prekinil, nik, župan, direktor in še neka- ker- da nekaj išče, nekaj, kar bi hip, samo za trenutek jo je za- tedrom, rjave oči se merile dvaj- »Hvala za pojasnilo,..« teri. Govorili so o domovini in mu tokrat prišlo prav, zakaj on, sovražil, samo za hip je postala set mladih obrazov, uprtih v en Obrnil se je k nestrpni mla- njih obrazi so bili zaskrbljeni. ^__ gospod upravitelj, je rad s prob- njegova nepomembna žrtev in v samo par oči, ki niso nikoli zata- dini, k mladim fantom in dekle- Boštjan pa, je zravnano stopal po na v obupu vila roke'in ga ro- lemi na čistem, posebno takrat tem trenutku je izrekel besede, jile; v človeka, ki jim je razga- tom, ki niso popolnoma dojeli, kaj cesti in premišljeval svoje živ- tila: kadar je v nevarnosti domovina, za katere sc je pozneje tolikokrat ]jal življenje. Na urniku je bila se pred njimi dogaja, vendar so ijenje: rudar je bil oče, njegova »Albert!.,. Albert’...« svetinja, ki je ni moč utajiti. kesal. * zgodovina, začetek pouka se je bile vse. oči obrnjene v učitelja, žena pa mati sedmih otrok. Dva- Mraz, sneg. vsepovsod »neg ' Pri peči je stala učiteljica »Vi ste komunistka in sodelu- moral pričeti z molitvijo, pa je nepozabnega očeta, prijatelja, to- najst let mu je bilo. ko je očeta veter* je raznašal snežinke ln v’ Marta, mikavno človeče, ki ga jete z Boštjanom!« učitelj Boštjan vsakokrat zavil na varila. zasulo in mati je sama ostala z gazi brisai temne sledove pravkar je upravitelj pred nedavnim od- V obeh je zaolala kri, oba sta stranpot, besede zasukal v neko »Dragi prijatelji, lahko greste nepreskrbljenim drobižem in med storjenih korakov fcrU na podružnični šoli, visoko stisnila pesti,, oba sta zravnala pametno doživetje, v nekaj, kar domov. Lepo pozdravljeni,« njim je bil Boštjan najstarejši. v hribu, tam je bila sama in za- telo, oba sta bila pripravljena na so mladi obrazi tako željno pri- Nihče se ni ganil, kakor da je Uboga mati, koliko je morala pre- (Konec I. dela zgodbe o uči« puščena, in ko je pred letom pri- vse; toda upravitelj Albert je čakovali. njih meso v trenutku postalo ka- stati, koliko grižljajev je morala telju Boštjanu) preno zimske megle; nekje je tuje praznil kozarce, krvave oči so boljščale v ledene rože na okenskem steklu. Na pragu je stala njegova že- St. 11 PROSVETNI DELAVEC STRAN S Neopazno, toda vztrajno... čet?U1JlSr20lSkii^»le«mve«hHn; 2jeno £ino obc'1«.fivos‘ in enkratno Studiiskeea krn»k» , obJ;*ti dragocenost njenega bistva, je brez tdio pekdaggaogovŽta “oc Ifn/h najvebja odlik« tudi letoSnjeg. "5SSSžTirSf ‘P^r^r-ssf k«* *>*»•*«»*>»« Tri »angleške« iveri grama so udeleženci po »v^a^mcu študiju predelali teorijo motenj z os- pedagoškem delu Potrjeno je bilo spoznanje, da ni v razvoju otroka nič nepomembnega Vsak »zakaj« ima Judi svoj »zato-' tona za pravilno razumevanje raznih otrokovih ali mladostnikovih motenj 3e Posebno poglobljeno proučevanje neštetih, med seboj neredko zelo prepletenih, često skritih ali pa celo š.e povsem pozabljenih činiteljev. ki so tako ah drugače zaviral, oziroma iz- ikegapro- kit* ive4“'^maŽK delavcu št 8 (28 aorlla 1965 n som , nnr=hii 7 T ’ t> 3 ra« aKcephra in si sfiasoma izobražen človek. Bil je dofctor ^a&drk~ —m sem se ustavil Ob treh stvar Ji ueopoiau Bregantu se vsi udeleženci k H NalPreJ ob spisu tov. Mir- sveža 56 ^ ^ ^ V- ki P0faja »P1-^61- interpreta- knjigo o koroških Slovencih, a za njegov trud najlepše zahvaljujejo: ka Juraka, Se enkrat o pouku ai talt0 zel° sveža- clJ_e teksta« (glej zgoraj!), prav smo jo pri nas pred kakimi os- Vojan Arhar angleške književnosti. Avtor go- Pri vsem tem pa sem še zme- mc ne zanemari Frostove bio- mirni leti toplo pozdravili. vori, kako potrebno je spretne- raj mnenja, da je fabulativno ali §rafli®- ki J6 — kontrastirana z »Auf dem griinen Zweig de« niti sistem dela pri pouku ah- narativno poučevanje literatume arri<;riško asfaltno džunglo — ne- Lebens« torej! Ali: iz malega ra- gleške književnosti na gimnazi- zgodovine dobro delo. Zakaj štu- dvornno silno zanimiva. ste veliko. Ali po angleško: Great jah, ne da bi se pri tem zavedal, dij literature je v bistvu iskanje Veliko interpretacij tekstov in things have small beginnings. da naš pouk niti ni na tako nizki človeka. Človeka pa ne iščemo dolgo čepenje na enem tekstu Razvoja ne kaže prehitevati stopnji (glej Fedora samo v literarnih delih, ampak prav tako lahko postane enolično, Gimnazija je splošno izobraževal- Zarodi ogorčenja Solo in vrtec na Kapeli za en dan zaprli razvojni M? cf!;nu0rč»mo™jrer'i8a ^•P*'*,v*^oB„%njoeb«niV\o?rehni- $™k. Robert Frost, Stopping by tudi v biografijah avtorjev. Zato kot je enolično suhoparno našte^ na šola, posreduje naj osnovni gšti, nikakor ne zadostuje zgoiiPsamo pričakovali letos ioo-odstotno. Woods ... , Vestnik za moderne literarnozgodovinsko razpravlja- vanje posameznih biografij. Tudi pozitivna dejstva"in to tudi zah- Nuino' narn je po- merava?" n^KVtV "J' ‘V1 e J?zlke,Ik 1964),- Prednost nje ne more biti odveč, zlasti če interpretacije imajo lahko svoje leva. Pripravlja naj ugodna tla nig« ?znan]aZ”rlo n"en?!0izp°nhf J* bilo *ž* *vse pripravbeno* nVčru” >>Praktlcne kritike«, ki jo avtor vpletemo kako drobno zanimi- negativne strani. Zlasti žalostno za poznejši temeljitejši študij, specialne pedagogike, marveč tudi iz grim®Vela luf^odiagP^^^Sj ^ omen'la’ sem sam v sv°jem vost. Take drobne zanimivosti je videti, kako dostikrat ženejo Povprečni dijaki niso preveč »li- frazarjenje. Veliko bolj koristno predmeti imajo veliko dela. je, če dijak sliši kdaj tudi kaj ta- Estetsko-idejne analize naj dela- kega, kar ni ravno obvezno znati, i° na univerzi, kjer se vanje lah- ali bolje, kar ni obvezno »spra- ko poglobijo, ševati«, namreč tiste zanimivosti, V nečem me je tov. Jurak -- ~ ... ...... uuuamo peoagosKo „ h, —-.......... - ,» -- Čeprav je aprilska revija »Ot- morda še ne zavedajo v vsej jas- “ jih avljenje nudi brez itevila- narobe razumel. Nisem predlagal izebraževali. temveč tudi osveščali in roču prebivalstvo kapelskega pod- rok in družina« zaradi tehničnih nosti. Prav zato ie uvodno ob- Da- interpretacije! Hvalevred- naj bi sprejeli v antologijo odlo-notranje bogatili vse njihove udeie- zbriu 2*0 kubifim"metrov ^de« Te- ovir v tiskarni izšla s Precejšnjo veščanje staršev na naše peda- na stvar> cil-i in smisel literar- mek iz Beowulfa ali ariglosašk« Prav V tem da so živo začutili ^ ob,il'bni še ostalo pomoč, se je zakasnitvijo, pa smo glede vsebi- goške, socialne, zdravstvene in nega P°uka, brez dvoma! A ko- krike ali Chaucerja v originalu, kompliciranost’ človekove osebnosti ogorčinreOVNaDorr«gL0r»rtnipr°šT in ne zares Iahko zadovoljni. psihološke ustanove, kakor tudi liko pa je učiteljev, ki bi znali kar naj bi dijaki potem študirali. Kapeli io'dosegli vrhunec prav litKer nam snričo nomanikania kontinuirano vzdrževanje vzgoj- Podati idejno-estetsko in formal- Pač pa iz Beowulfa kako prozno ko »O na sugestijo republiškega se- prostora ni mogočeP podati iz- nega in Pravnega kotička v okvi- no interpretacijo in ki bi bili epizodo v moderni angleščini, iz g Ce podati z_ ru revi;je še posebno pomembno ZITleraJ primerno spočiti in Živah- Chaucerja pa kak odlomek tudi drugih sorodnih ved, kot so psiho- £”2* "‘J* , , , - - - - logija, duševna higiena socio^ogiia kredita itd.. Je kakor strela z Jasnega Itd. Higiena, sociologija prispela vest, da šole na Kapeli ne bo Le resnično znanje nrežeto z na- graditi, ker je bil kredit za grad- čeli toplega humanizma Plahko rešuie "i*, razdeljen po kriteriju večje vse tiste, ki so S kater^alco^ vzroka K" T izve- v sporu s samim seboj ali družbo ?* L ”0yic0' 50 m otroci iz pro-To Je bila brez dvoma nenehna vol Inln ^ J?-*” A0.lw, P01"**« P" S« Otrok in družina št. 4 dilna misel vseh dosedanjih kurzov, *d.*o ne samo dodatno pedagoško vrtec za en dan zaprli. Navdušenje, s katerim se Je za- Poverjenicom in poverjenikom »Kurirčka« Ob zaključku letnika se zahvaljujemo vsem poverjenikom * in poverjenicam. Brez vaše pomoči revija ne bi našla poti med učence, zato si tudi na jesen ob novem letniku želimo vašega sodelovanja. V prepričanju, da vas bo Kurirček septembra prijetno presenetil s prvo številko, vam želimo lepih počitnic, potrebnega 'počitka in razvedrila. Uredništvo in uprava revije Kurirček kretariata za šolstvo osvojili program P™510V3 n‘ mogoče p organizirane gradnje. Zelja po novi crpnejse interpretacije posamez- . , KypRli J® »tara *e 20 oziroma nih prispevkov, naj opozorimo ln ovale vredno. dralVke^lanoVne,grpad'jo‘e„,sP„0"^,r! zg^ na oajbistvenejše, in sicer: dili. Predstavniki republiških foni- nas zOani pedagog dr. S. Gogala ™i'-.,.'i,'„.so *® seznanili na lastne oči razpravlja o vrednosti ukaza in - PoTdTri*,? pHorhetno* zahteve v/zgoji. R Peršinovič o gradnjo te Sole. Šolski objekt na Ka- V10#1 pozitivnih vzgledov in VZO-ni/ 5LnTr:S d.otr1ala,lld« take stop. rov za mladi rod, M. Bregant ana. varen!* " °,roke živ,jen,sko ”«• lizira razliko med ljubkovanjem Ogorčenje in razpoloženje, ki je in razvajanjem, M. Vogelnikova močen" ^°ga«l„"dpSčn.^karkkt«* °bravnava žgo« negativni družbe. vsa pomurska javnost, posebno pa še ni pojav samomor, Z. Jelenc pa občani šolskega okoliša Kapela so opozarja na vlogo vzgojnih po-IledltU n*d nalila—, r*zd®tJ®van ja svetovalnic v sistemu naše vzgoj-rala gradnja Pte tako nuJnT"^^!^ P6’ socialne in zdravstvene služ-sole v občini, kjer še že od 192S. leta be-dalje ni gradila nobena nova šola, od- „ . pasti. Prebivalstvo upa in pričakuje, zdl se> da J6 v tej stivilki — čin sit a n s ku n š čl nT "iTvI- ■! n • ^ ^ ob' če upoštevamo tudi druge pri-trebno, da se krtvica^popjlvi.'’** nfa sPevke — nosehno nnndarienn Vojan Arhar posebno poudarjeno toplo in razumevajoče pristopanje k človeku, tudi k tistemu, ki je zaradi različnih vzrokov prišel v notranjo stisko ali pa celo v spor z družbo, katere konstruktiven član naj bi bil. Ob skrbno nanizanem in decentno ilustriranem gradivu se nam kar nehote poraja želja, da bi se dejavnost na- V začetku prihodnjega šolske- membnimi dnevi v - , , ših socialno delujočih služb kma-ga leta bo pri Cankarjevi založ- leta ipd so skega J« tak° okrepila, da bi imelo pu- bi izšla knjiga, na katero bi radi V (ek-stnvnom, o •. - ■. ?.ovo delovan.i® predvsem preven-naše bralce opozorili že zdaj. bo našel učiteli še rirnue tlve?’ ne. Pa. pretežno kurativen Nekoč je med slovenskim uči- ke v^oHne ' e ^Iugf ses,av- značaj. Ljudje bodo, pač že zato. teljstvom užival dokajšnjo popu- zmčilnosti no^ena^ni ^ ni)r' kerJ° Ijudje- imeli vedno dovoli larnost »Popotnikov koledarček-; SL r«LS ^ Problemov' Ni Pa vseeno, če jim Izšel bo «Priročnik za prosvetne delavce« to je bila priročna ^ga pa Pomagarno že takoj ob ■začetku: $ _ koncu teksta nete f^aSih'strani6zaVabeležte na'- v^du^Jfraf ^ ^ ^ ^ ‘ ^ slove, izdatke in podobno š4 ne- ležke^učencfh^n^p^obno6 ledarskih strani za beležke na V * snežnimi reai za ucence prepozno. Prav zato imi slove, izdatke in podobno !; nt Težke^ učeS^^oSno6 ^ >,0tr0k in drUŽin^ velik vzgojni kaj najvažnej-ših uredb s področja Priročnik 7a nrosvetnp P01*1611 Pn poučevanju svojih šolstva, spisek vseh službujočih ce nS bi Ltal zX? bralCMV _ staršev,. kot tudi pr učiteljev na območju tedanje Slo- valeč našega učitelia niioov ^ pralnem osveščanju tistih, ki h venije, reklame in oglase. To je motaik in fvetovS.’ 3 8 P°’ kakŠn?. t®žave: ali P* ^ bil pač koledarček, nekoliko prilagojen potrebam in vsakodnevni rabi našega učitelja, v glavnem tak, kot jih tiskajo založbe vsako leto, ali so jih vsaj tiskale nekoč. Zdaj bomo dobili »Priročnik za prosvetne delavce«, namenjen učiteljem v vzgojno-izobraževal-nJ.h “vodih. Oblika tega priroč- . ______ jih vidijo v svoji okolici, pa se jih Srečanje mladih pevcev (Nadaljevanje s 1. strani) ni? Iz svojih šolskih let imam v moderni angleščini. Kot zani-žalostne izkušnje. Zato sem se mivost pa tudi tri ali štiri ori-oklenil prepričanja, da mora biti ginalne verze iz Beowulfa. Tudi učiteljeva interpretacija najprej sem omenil, kako naj bi tolma-jezikovna, tako da bodo dijaki Čili pojav Beowulfa kot sestavni tekst z gotovostjo razumeli. Ko del germanske mitologije in sve-se dijak dokoplje do razumeva- tovne literature. Verjamem pa, da nja, napravi nanj umetniško delo to ni izrecno potrebno, vtis in ta vtis sem pri svojem Problem je v resnici širši. Gre pisanju zadnjič postavil na prvo “ modno odklanjanje starejših mesto, ne pa učiteljevo idejno- literarnih umetnin, kar je v skla-estetsko interpretacijo. Ta inter- du s splošno idejno poplitvitvijo pretacija je sicer nujna, vendar vsega sodobnega življenja. Upam, mora biti kratka in stvarna. Ce da bomo to nekoč spoznali kot namreč s svojo interpretacijo zmotno. . preveč ne silimo v dijaka, je to Naj se povrnem k trditvi, da hkrati obvarovanje dijakove svo- .ie študij literature iskanje člo-bode in samostojnega mišljenja, veka. Človek pa je v bistvu člo-Zlasti če je učitelj nespreten, ne yek brez ozira na literarne stile more dijaka prepričati. Nazadnje in družbene rede in bi zato zu-tudi za tolmačenje literarnega nanja manifestacija zastarele li-teksta velja: »kolko ljudi tolko terarne forme ne smela biti ovi-čudi«. Svoj vtis pa dijak lahko ra- Plitko je torej naziranje, da opredeli in izpove ustno, pri do- zlasti moderna književnost drži mači nalogi in tudi v šolski na- človeku polnovredno zrcalo. Drži logi. ga, o tem ne dvomim, vendar je Ni potrebno, da se dijak iz- stilno dostikrat tako zapletena, kaže s tem, koliko biografij av- da je adolescentu težko razumlji-torjev se_ je nagulil na pamet. va. Kdo bo ekvivalentno tolmačil Vendar, če mu je učitelj svojo T. S. Eliota? Predvsem pa ne bo obsežnejšo interpretacijo zdikti- videl, v čem je »modernost«, če ' | ral, je prav tako verjetno, da se ne bo poznal »nekdanjosti«. Vze-bo intrepretacijo naučil na pamet, mimo npr. Slehernika. Človek ve-kot bi se sicer biografijo. l.ia za izobraženega, če ve, da ga Dobra je misel, da naj bo na je napisal Hoffmannsthal in prer koncu teksta nekaj usmerjajočih vedel Zupančič. Jaz bi trditev za-hterarnoteoretskih ali estetskih sukal i.človek; lahko velja za izo* vprašanj. Vendar bi bilo dobro, braženega. če pozna srednjeveško ko bi bili na ta vprašanja tudi dramo in ve, v čem so odlike kratki in jedrnati odgovori. Ne Hoffmannsthalove verzije. Ali pa more učbenik samo spraševati, kako veličastna je lepota starih ampak mora tudi nekaj povedati, mitov, kako presunljive so stare Teh vprašanj naj bi bilo nemara balade, odveč bi bilo dokazovati pet. Ostalo dopolni že omenjena literarne, idejne in zgodovinske učiteljeva kratka in objektivna dimenzije biblije itd. itd. razlaga, ali bolje: učiteljeva pri- Omenim naj samo še, da je pravijenost za pogovor, ki jo iz- značilno za pisanje germanistov v razi z nekaj dodatnimi vprašanji, zadnjem času sklicevanje na tuje Sem proti temu, da bi iz li- avtoritete ter citiranje raznih del, terarne čitanke napravili splošen ki naj si jih učitelji angleščine jezikovni učbenik. Dijak lahko ogledajo. Priporočljivo bi bilo več Ugotavljamo, da ie bilo na nai hn , d?bi vtis' da -3e Merama umet- zaupanja lastni avtoriteti, ki naj obeh prireditvah kljub tako ve- svičena ^.da sloni na živem kontaktu z-vsak. trok izredno pri- stop, ja; ladi poslušalci so in sproš ukvarja z vzgojo im lzob^W * dekliškima zboroma z r^nim^em* dT1.ca- za katerimi ™oramo puku' literaturVTa molTdifak uMnje* vasTm'ča^i "sebi1 boH aarsi-ffs^s 'r asrf^sairjss “SP ssr!vobodoprepri- brazbo, čuti pri svojem vsako- CmuT^ra^^im^ ^ m^din' J°čega zbora je SazafdaTebila l P° tej strani- ^ Pa idejno-esteska in for- v visoko šote in bi manj om^ dnevnem delu potrebo po nadalj- skim L ^PaPce Dmiec z mladin- prireditev vseskozi diMmična r-o Predvidevamo, da se bo na malna analiza neznanega teksta njali zavajajoče papirnate avto-njemizpopolnjevanju, tsocimbolj Smrekarja smo se spočetka bali da bodo os1noVl letošnjega uspeha prija- kot sredstvo za preverjanje zna- ritete. Ce bi'se naučili bolj iskati praktičnih rešitvah pedagoških JI® '1 ^ ^ pevci enega zbora snremlialfz ^ ° pr]hodn:ie teto še več pevskih nja na zaključnem izpitu? To človeka v literaturi in v življenju problemov, ki jih srečuje v svo- Š J ^ VZfzavistjo svoje vrstnike na odru zbor.ov- Zaradi tega nameravamo analizo naj bi za razliko od prej bi znali bolj zajemati iz svojega jem poklicu. Dostikrat so Cisto J mlinskim ^ bii ^ ^ doC(,,Pao°dlea’ »raztegniti« čas nastopov od omenjene opravljali kandidati na in bi bili pri delu uspešnejši, časovne ovire krive, da se pas beta°™ S°i| A Otroci so kritično spremliali nette pa tja do konca maja. S ^Pitu. Mislim, da bi bite to celo 2. Ko sem prebral spis tov. učitelj ne more poglabljati v svo- z mtedte^®’ 1V?an;|a MlkeI' svojih vrstnikov in dali vsako- ten\bomo sP°dbudili pevske zbo- v materinščini hudo trd oreh, kaj Milene Kos (Pismeni zaključni K> stroko in v probleme našega ne šoIe^ad‘r,.',k,m zborom °s.»°v- mur priznanje ki «a ie bil z! rf k bo1’ intenzivnemu in bolj šele Vi tujem jeziku. Kakšen pa izpit iz tujega jezika v gimnazi-družbenega življenja .sploh, zato Mihelčič / V ‘n iVIurna. Viktor služil > » ekonomičnemu delu. Dosedanje bi bil kriterij ocenjevanja? Kak- jah), se mi je obudila živa želja bi mu prav koristno lahko sluzil skim zborr>rn t™*kim gladin- Posebno razveseHivo na ie bi- izk“šnie namreč kažejo, da se vsi sen bi bil pa tekst? Kako dolgo po centralizmu. Zakaj naj bi biU takle priročnik, ki bo vseboval - . ' osnovne šole Toma ]0 videti da so na nastnn nrisu nast°pi zgostijo ob koncu šolskega bi trajate tako izobraževanje? delavci na terenu prepuščeni najvažnejše momente iz naše ak- bjai^čje Kamnika Jernej Ha- številni ueiteljsk:ih Pzl^orov Mta Utrujenost pevcev, množica Ali naj eksaminator z vprašanji iskanju najboljših metod pri za- tualne pedagoške teorije in prak- (>sn()Vne sZ,e Jlad'nsk,m zborom bodisi kot spremligvalci b®di j vseh mogočih prireditev v enenj »vleče« iz kandidata ali naj čaka. ključnem izpitu, ko pa se lahko se; ne da bi hotel nadomestiti Cova z rntedinstem’,v! Clmper' kot poslušalci (Ob tem pa 'ie mesecu in še vrsta ostalih da se bo ta sam izpovedal? In vsak po svoje zmoti? Ali pa sb mnalni tisk, to ni njegov namen. ne ^ Francak Rozm!!Om«tSn0y' manj razumljivo da je upravitelj činitpj-lev ne govori v prid tem kako bo podal takšno analizo nam prav zaradi iskanja zmot* Priročnik, icot že beseda pove naj jz gentvfd Rozmana^taneta neke šole p^p^jj Jna Pot s‘,0.’ navadam. Nov način, tj. postaviti povprečen dijak, ki ima težave odpuščene? Ce ni osrednjega in bi nudil učitelju v priročni obliki mladinskim zbor™? Pot°Cmk z ^ zborovodio s temi-le bese- zacetek naših »srečanj« na ma- še z razumevanjem osnovnih po- enotnega navodila za izvedbo za-nekaj tistega, kar potrebuje vsak Komenda-Moste pri K^fku dami, ko ga je ta prosil za sprem- be0c’tapa veže prireditelja, da se ritivnih dejstev iz učnega progra- ključnega izpita, profesor-eksami- dan pri svojem delu. Minka Kretenova . i j1^lnilku, stvo- »Ne dam' Zakai ste se na b?sta morala ze v zečetku prihod- ma? Nazadnje je srednješolski nator pravzaprav ne more biti Upamo, da bo letošnji Priroč- zborom osn šole DlnU^K.? 'avili z« nastop?« Komentar Mega šolskega leta sniti z vodstvi dijtek le predvsem receptor takš- kriv; četudi bi se predsedniku- nik za prosvetne delavce (izhajal . st žj p "1.® Danile ku- menda nj D0trebP7i l so1 ,n zborovodji. Razgovori o nih pozitivnih dejstev in ne že inšpektorju zazdelo kaj narobe bo kot drugi koledarji vsako leto, z m j ad j n s k; m Cer n i co va Majhna Zagrada3 za nevce ie PK^ramu in morebitna pomoč, kar aktivni literarno-teoretični Ideja o centralizmu ni moder- 1* v začetku šolskega leta!) vsaj šole vjde Pregare in Miro Kokol bil tudi P^st dan, ki so jim ga ”blSk' Pevskib .va.i ipd. bodo nuj- poustvarjalec. Tak način prever- na in ni zaželena, je pa potrebna.' do neke mere ze ustregel tak m z otroSkim in mladimstem zbo- omogočila vodstva nekaterih šol. Pa °b lka sodelovanja, ki bo za- janja bi bil samo za zete sposob- Predvsem je potrebna za enotne željam naših učiteljev. Naj našte- rom Pionirskega doma m Zb° Spočitost se je poznala na izvedbi flmlla -srecanjem« se višjo ne dijake in še ti naj bi se čim- programe kontinuiranih predme- jemo nekaj iz njegovev sebine: o nastoni^ sai so lahko prišli mladi pevci na k Ak ^ , bo!JX zan,mali za angleško lite- tov, kot je angleščina ter za enot- nalogah razrednika v njegovem »KoPoo te nastopilo 1487 pev- dan koncerta že dopoldne na nev- ?b koncu pa še žel.1a. Kako- raturo, ne pa za druge gimnazij- no izvedbo zaključnih izpitov, razredu, o najprlkladnejših obli- cev. P^gpam _1 e ,egal Partizan- sko vajo v dvoranP kier so P®e. vost m številčnost pevskih zborov ske predmete. A dvomim, da si 3. Ko sem prebral razpis za kah dela s starši otrok, kot so ske, ljudske in umetne pesmi do- čer nast0pili. J bosta rastli, če bomo začeli z na- bomo na zaključnih izpitih pri- sestavo učbenikov (str 7) sem roditeljski sestanki ipd., o naj- macih in tujih skladateljev. Vse- Kel. smo v začetku na< _ šim delom že v prvih razredih voščili diskriminacijo povprečnih se močno zavzel. Angleškega uč- bolj racionalnih oblikah učenja kakor te razveselj.vo dejstvo, da stavka omenili, da je tel namen °Sn?Vne ŠolC' Tu mislimo na usta- dijak0V' Tudi bi bil° takšp° oce- benika za kateriktef razred gim! (ki v današnjem svetu veljajo za te bil spored dokaj pester in raz- prirediteljev pripraviti koncert navl-lanie otroških pevskih zbo- njevanje dijaka hudo subjektivno, nazije ni v razpisu Ne vem ali odrasle in za mladino), o dodat- "0 'k, sa3 ™\ Mšali niti ene Pa teuturni višini potem smo :°V1'.Tl s ^ojo neposrednostjo in In sploh, kako naj ga po tem je to pomota ali pa ustrezni učnih oblikah dela s slabšimi učen- skladbe ^ dveh izvedbah. Tu in dolžni p0Vedati, da jePv tem po- toPhno tako prijetno poživljajo ocenjujemo na zaključnem izpitu, benike imamo, le da učitelji an- ci. o ustvarjanju potrebnega pe- f.bli prPS Posameznib gledu naše prvo »srečaAieHado- yse pevske nastope. Tudi na na- kjer se pojavi z več ali manj gleščine zanje ne vemo. dagoškega režima na šoli itd. f-nL v^ndsT ipdtZ T®*”'1 stilr> tem željam. Brez prerivanja šem »srečanju«, so bili trije, žal, izpitne mrzlice? Da dijak tekst Pa še slovenska narodopisna Posebej opozarjamo na sestav- no roko, vendar je v celoti ustre- nepotrebnega čakanja nemira in sa^no triie otroški pevski zbori prevede ah pove s svojimi bese- šegavost v razpisu! Pisci učbe- ke o organizaciji načrtovanja z?|'daf ,?fb ®P3a^° prPgra,n po nervoze, so se zbori š sedežev v deležni najbolj spontanega aplav- dami ali se zna o njem svobodno nikov se lahko nadejajo nagrad« dela v šoli, o vsebini delovnega skladateljih, opazimo, da so po- dvorani, kjer je imel vsak svoi za' Ce pa Prireditev zaključijo še meniti, je dovolj. Tudi je zmerna do 200.000 dinarjev 2al snet ne Programa in njegovem vrednote- zfai”,htaklpl^nafI?(,,b!d11odrejen prostor, sproščeno zv?! zbon srednjih šol, imamo žago- stopnja formalizma na izpitu po- vem, ali je to samo nagrada te nju, dalje o pomenu posameznih znanl taki’ kl SI šeIe utirajo jčali na koncertni Pder pred na_ tovljeno pevsko kontinuiteto, ki trebna, tako da povprečni dijaki je delo plačano posebej kot se za samoupravnih aktov, o pristojno- Pot v tevnosi. stopom zbora, ki je pri tolikš- bo utrdila pot tudi vsem našim lahko pokažejo svojo pridnost in dete pač spodobi ali pa je ome- »tih organov upravljanja v šoli. Primerjava glas.ovnih kvalitet nem številu nastopajočih (11 zbo- nfdalinjim prizadevanjem na da ne dobe občutka, da jih eksa- njena vsota nagrada in plačilo V Priročniku bo objavljena posameznih zborov nam znova rov na eni prireditvi') zapel le gla!benem področju. minator »lovi« pri stvareh, ki jih obenem. Naj bo že eno ali drugo tudi snov za strokovne izpite uč- pokaže, da mestni ambient resnič- dve pesmi, je pevec povedal ne- . ko kot želimo posredovati ni »nikoli povedal«. to je vsota, ki jo kak nogometaš nega in vzgojnega osebja z vsemi no ni najboljši za kakovost pev- kaj besed’ o njegovi delavnosti naš? Skušnje po vsebinski in or- Pred leti sem hospitiral na ne- ali trgovski potnik zasluži v dveh Popravki in najnovejšimi uredba- skih glasov. Povsem nasprotno pa dva mlada napovedovalca pa sta Sauizaajsko-tehnični plati, bomo ki nemški gimnaziji pri profe- tednih, če ne že kar znatno prej tel. ki jih mora kandidat poznati, smo bili naravnost veselo izne- izmenjaje napovedovala niihov k ami z veseIjem upoštevali sorju nemščine. Zdelo se mi je, pri veliko manj kočljivem posili Pešeda bo o vodenju šolske admi« nadeni, ko smo pri pevcih z bliž- spored. Poveimo ob tei nrilož- Pobude in nasvete vseh, ki delajo da osnovne stvari silno prepro- seveda. Porazne posledice takš- «Hi a« na tem Področju. sto razlaga in sem mu to tudi nega »nagrajevanja« so očitne v povedal. Rekel je: »Man muss auf našem šolstvu na vsakem kora-dem griinen Zweig des Lebens ku. bleiben!« A to ni bil kak premalo Stanko Klinar »istracije in njeni organizaciji, nje ljubljanske okolice občutili nosti še to-le- Napovedi če ni natisnjen te> šolski koledar z vse- svežino glasov, njihovo jakost in spored tiskan, so po svoji funkciji mi proslavami in drugimi po- prijetno barvo. zelo važen delež pri nastopu, zato (V imenu prirediteljev: Miro Kokol) ♦♦♦♦♦♦♦ PEDAGOŠKA AKADEMIJA V MARIBORU razpisuje po 117. členu statuta Vpis rednih in izrednih študentov za študijsko leto 1965/66 Kandidati se lahko vpišejo v naslednje predmetne skupine: A. ZA UČITELJE OSNOVNE ŠOLE — razredni pouk, — slovenščina in srbohrvaščina, — slovenščina in ruščina, —.slovenščina in angleščina, — slovenščina in nemščina, — angleščina in ruščina, — nemščina in ruščina, — angleščina in nemščina, — zemljepis in zgodovina, — biologija in kemija, — matematika in fizika, — tehnična vzgoja, — likovna vzgoja, — glasba, — telesna vzgoja in biologija ali zemljepis. B. ZA UČITILJE NA STROKOVNIH ŠOLAH IN V IZOBRAŽEVALNIH CENTRIH: — strojno risanje s strojnimi elementi in strojeslovje, — kovinarski praktični pouk in tehnologija materiala in obdelave, — strokovni predmeti elektrotehniške stroke — jaki tok. (Vpišejo se lahko samo izredni slušatelji.) Študij na akademiji traja dve leti. Diplomanti dobijo visokošolsko izobrazbo prve stopnje in naziv predmetni učitelj. Nadaljevanje študija na drugi stopnji sorodnih fakultet in umetniških akademij je mogoč, vendar so prestopni pogoji različni. VPISNI POGOJI: 1. Na akademijo se lahko vpiše, kdor je z zaključnim izpitom končal popolno srednjo splošno ali strokovno šolo, kjer je trajal pouk najmanj štiri leta. Kandidati, ki se bodo vpisali na predmetno skupino za glasbo, likovno in tehnično vzgojo, morajo opraviti poseben sprejemni izpit; kandidati, ki se bodo vpisali na razredni pouk, bodo opravili preizkus posluha; kandidati, ki se bodo vpisali na telesno vzgojo, bodo zdravniško pregledani; kandidati, ki se bodo vpisali na skupino strojno risanje s strojnimi elementi in strojeslovje ter skupino'strokovnih' predmetov elektrotehniške stroke, morajo imeti opravljen zaključni izpit 'na tehniški šoli ustrezne stroke; kandidati, ki se bodo vpisali na predmetno skupino za kovinarski praktični pouk in tehnologijo materiala in obdelave, morajo imeti končano šolo za kvalificirane delavce in opravljen zaključni izpit na tehniški šoli ustrezne stroke. 2. Na akademijo se lahko vpiše tudi, kdor ni končal ustrezne srednjh šole in ima popolno osemletno šolo ter štiriletno prakso, če uspešno opravi sprejemni izpit. Program in navodila za sprejemni izpit dobijo kandidati v tajništvu akademije. Udeleženci posebnih tečajev, ki jih organizira šola (Maribor, Celje, Velenje in Ravne), bodo opravljali sprejemni izpit po programu tečaja. 3. Kot izredni študent se lahko vpiše na akademijo, kdor je v rednem delovnem razmerju, ali iz drugih upravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent. 4. Za učitelje razrednega pouka je poleg rednega dveletnega študija organizirana posebna oblika enoletnega intenzivnega študija. Vpišejo se lahko Učitelji, ki so opravili strokovni izpit in bodo uspešno zagovarjali posebno seminarsko nalogo. 5. Diplomanti višjih šol in diplomanti prve ali druge stopnje fakultet, ki želijo postati učitelji na strokovnih šolah II. stopnje in v izobraževalnih centrih, lahko vpišejo samo skupino pedagoško-psiholoških predmetov. O opravljenih izpitih bodo dobili posebno potrdilo. STUDIJSKA POMOČ IZREDNIM ŠTUDENTOM Sola bo tudi v študijskem letu 1965/66 organizirala posebne seminarje za izredne študente. Na teh seminarjih nudijo učitelji akademije študentom pomoč pri študiju. Seminarji za izredne študente vseh' predmetnih skupin bodo na pedagoški akademiji v Mariboru. Ce bo dovolj prijavljenih izrednih študentov za razredni pouk, bo šola organizirala zanje seminar v Murski Soboti, Ptuju in Dravogradu, po dogovoru pa tudi v Celju. Za kritje stroškov teh seminarjev ima akademija obljubljena finančna sredstva od sklada SRS za šolstvo. Ce šola obljubljenih sredstev ne bo dobila, bomo od izrednih slušateljev pobirali pri vpisu po 15.000 din. ROK ZA PRIJAVO IN VPIS: Kandidati, ki se želijo v študijskem letu 1965/66 vpisati v I. letnik akademije, morajo vložiti prijavo, kolkovano s 50 dinarji, do 15. avgusta 1965 v tajništvu akademije, Maribor, Mladinska ul. 9. V prijavi je treba navesti: — osebne podatke s točnim naslovom, — šolsko izobrazbo, — način študija (redni — izredni), — predmetno skupino, ki jo želi študirati, — organizacijo, v kateri je zaposlen (za izredne). Prijavi je treba priložiti: — zadnje šolsko spričevalo, — življenjepis, — rojstni list, — potrdilo o zaposlitvi (za izredne in za kandidate, ki nameravajo opravljati sprejemni izpit), — prazno dopisnico s točnim naslovom kandidata. Sprejemni izpiti bodo-v času od 1. do 15. septembra 1965. Vpis rednih in izrednih študentov bo v času od 20. do 30. septembra 1965. PEDAGOŠKA AKADEMIJA MARIBOR PJl Založba aJas Mladinska knjiga sporoča vsem upraviteljem in poverjenikom po šolah, da je zbirka KONDOR za šolsko leto 1964/65 zaključena s knjigo GRADNIK: IZBRANE PESMI V zbirki SINJI GALEB izide še osma — zadnja knjiga VANDOT: KEKEC NA HUDI POTI Obveščamo tudi, da zaradi tehničnih ovir ne bosta izšli do jeseni knjigi ' MLADI VEDEŽ PLANINA: JUGOSLAVIJA ZALOŽBA MLADINSKE KNJIGE - prodajni oddelek »M—« « ♦ »♦♦»♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦»«»♦ » Razpisi delovnih mest Osnovna šola Dol pri Ljubija- prof. pa do 92.000 din). Stanovanje m razpisuje naslednja delovna mesta: 1 ravnatelj, PRU ali P s 5-let-no prakso; 1 učitelj za slovenščino in angleščino (A — slov. jezik, B — angleški jezik); PRU ali P; 1 učitelj za likovni pouk in biologijo, PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P. Na razpolago bo le eno enosobno stanovanje. Avtobusne zveze z Ljubljano so ugodne (oddaljenost 11 km). Osnovna šola Ljuba Šercerja Ig pri Ljubljani — 1 učitelj za angleščino, PRU, stanovanja ni; 1 učitelj za telesno vzgojo (ženska), strokovna izobrazba, stanovanja ni; 1 učitelj za matematiko, PRU, stanovanja ni. Za Ig so ugodne avtobusne zveze. Osebni dohodki so urejeni po pravilniku. Osnovna šola Polhov gradeč — 1 učitelj za biologijo in kemijo PRU ali P. V kraju je na razpolago samsko stanovanje. Ugodne prometne zveze. Osnovna šola Janeza Mraka na Vrhniki — 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko ali za tehnični pouk in matematiko, PRU. Osnovna šola Radlje ob Dravi razpisuje dodatno naslednja prosta delovna mesta: — 1 učitelj za tehnični in likovni pouk, PRU — v Radljah'ob Dravi; stanovanja, ni; 1 učitelj za razredni pouk, U — na planini na Pohorju. Samsko stanovanje. Gostinska šola Celje razpisuje naknadno naslednja delovna mesta: 1 učitelj za pouk družbenoekonomskih ved, P ali PRU. Stanovanja ni. 1 učitelj za nemščino in agle-ščino, P ali. PR/U. Stanovanja ni. Osnovna šola Metlika razpisuje naknadno naslednja delovna mesta: 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitflj za tehnični pouk ali za telesno vzgojo, STU, PRU ali P. Osebni dohodki po pravilniku (PRU od 58.000 do 82.000 din, »PROSVETNI DELAVEC« Ust Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 313-722, int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva l, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina 600 din, za šole in ustanove 1200 din — St. tek. računa 600-14/608-16 — Tiska ČZP »Ljudska pravica« po eventualnem dogovoru. Vzgojno varstveni oddelek za predšolske otroke pri osnovni šoli v Metliki: 1 vzgojiteljica, VZG. Osebni dohodki po pravilniku (50.000 do 73.000 din), z nadurami do 90.000 din); na razpolago lepo samsko stanovanje. Prošnje pošljite čimprej ravnateljstvu osnovne šole v Metliki. Osnovna šola Bistrica ob Sotli: 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko PRU ali P. V kraju lahko dobite samska stanovanja. Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice razpisuje naknadno delovno mesto učitelja za slovenščino, PRU ali P. Objava MATURANTI MARIBORSKEGA UČITELJIŠČA Maturanti učiteljišča v Mariboru (1. 1949/50). bodo proslavljali 15-letnico mature predvidoma v septembru. Podrobnejša obvestila zasledujte v Prosvetnem delavcu. Gombač Milan, osnovna šola Frana Kranjca, Celje — Polule. Svet osnovne šole Šentjanž pri Dravogradu obvešča vse nekdanje učitelje, da bomo praznovali v septembru 100-letnico delovanja šole v Šentjanžu. Vse učitelje, ki so poučevali na osnovni šoli Šentjanž, vabimo, da se proslave udeležijo. Svoje naslove sporočite čimprej! Svet šole Maturanti 4. č razreda — šolsko leto 1954/55 učiteljišča v Ljubljani, bomo praznovali 10. obletnico mature. Pismeno se javite Marti Dobrovoljc, Osnovna šola Grosuplje. Margit Varro: 2IVI KLAVIRSKI POUK Izvleček iz nekaterih poglavij, priredila prof. Breda Divjak Vsebina: O muzikalnem posluhu Vzgoja muzikalnega okusa Metodika začetniškega pouka Igranje lestvic Uvod v psihološko igranje učenca Odnos med učiteljem in učencem Naroča se pri Društvu glasbenih pedagogov — Celje, Glasbena šola. Cena 800 din. Ojačevalna naprava naprodaj Svet šole osnovne šole Frana Kranjca, Celje — Polule, prodaja ojačevalno napravo znamke RIZ. Ozvočiti je možno 12 učilnic. Državna založba Slovenije ■ je izdala ponatis popularnega biografskega romana,, ki so ga narekovale želje bralcev | lika Vašte: j Roman o Prešernu j S V romanu opisuje pisateljica Prešernovo življenjsko ■ pot in hkrati z njo tudi čas pa okolje, v katerem je ■ rasel, živel in ustvarjal naš največji pesnik. Zdajšnja izdaja je že četrta, kar dovolj zgovorno kaže na pri- ■ ljubljenost dela med širokim krogom bralcev. Knjiga je vezana v celo platno in natisnjena na brezlesnem S ■ papirju. Cena: pl. 2600 din. Dobite jo v vseh knjigarnah. ■ Založba vam jo pošlje tudi na dom, če pišete na naslov: " DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE j LJUBLJANA, Mestni trg 26 Priročnik za prosvetne delavce Septembra bo izšla knjiga, ki bo gotovo dobrodošla vsem prosvetnim delavcev — PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE. Poleg čisto koledarskega dela in prostora za zapiske bo vseboval vrsto sestavkov naših vidnih pedagoških in znanstvenih delavcev, .ki bodo koristno rabili učiteljem in profesorjem pri njihovem vsakdanjem delu. Naj jih naštejemo samo nekaj: Organizacija šolske administracije in seznam zakonskih predpisov, ki so izšli do 1. maja ,t. 1. in ki so v zvezi z upravnim poslovanjem vzgojno-izobraževalnih zavodov; objavljen bo šolski koledar; nekatere podrobnosti iz zakona o delovnih razmerjih, kot so npr. načela in pravila o nastopu dela v delovni organizaciji, vprašanje dopustov, kdaj preneha delovna obveznost itd. Posebej bo zanimivo za marsikaterega pedagoškega delavca brannje o nekaterih bolj prikladnih eblikah dela s starši, kot so roditeljski sestanki, individualni pogovori ipd., dalje o nekaterih bistvenih značilnost; naše šole, o pedagoškem režimu na šoli in kako se le-ta ustvarja, da je najbolj prikladen za pedagoške akcije. V PRIROČNIKI/ boste našli praktične napotke za izvajanje dodatne pomoči slabšim učencem, ki jih mora razrednik opravljati vsak dan v svojem razredu — od razredne administracije do dela z učenci; o najbolj uspešnih oblikah učenja, kot jih danes priporočajo psihologi, pa o oblikah združevanja otrok v prostem času. V PRIROČNIKU boste našli snov za strokovne izpite učnega in vzgojnega osebja v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih z vsemi popravki in najnovejšimi uredbami, ki jih mora kandidat poznati. V posebnem' sestavku boste brali o organizaciji načrtovanja delav šoli, vsebini delovnega programa ki njegovem vrednotenju, o značaju posameznih samoupravnih aktov, o pristojnostih organov upravljanja ter o nekaterih dosedanjih izkušnjah samoupravljanja v šolskih zavodih. Tudi načrtnemu izpopolnjevangu učiteljev bo posvečen poseben sestavek, pa šolski televiziji in radijskim šolskim uram — skratka, PRIROČNIK bo nujen in vsestranski pomočnik in spremljevalec našemu učitelju, njegov zvesti prijatelj in svetovalec skozi vse leto. Zato naj ne bo prosvetnega delavca, ki bi PRIROČNIKA ne naročil. Svetujemo Vam, da si ga naročite že zdaj, da ne boste osthli jeseni brez njega, ker ga bo založba natisnila samo tolfko, kolikor bo naročil. PRIROČNIK bo stal 1800 din. Prosimo odrežite in izpolnite spodnjo naročilnico m pošljite jo v ovojnici na naš naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana* p. p. 201/IV. PodRisani(a): ........-............................—— poklic: .......................... zaposlen (a): --------.............. stanujoč(a): ................................................ .. naročam PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE za ceno UM MB. Kopnino bom poravnal po prejemu računa. Datum: .......1............-............... , _ ....... ■ Podpis, za pravne osebe tudi pečat IlilliilillilllilllinillllMIillllliiiillllHiliiMIlMlM 2000 MILJ PO SREDOZEMLJU • 9-dnevno krožno potovanje z motorno ladjo »JUGOSLAVIJA« s pristvankom v zanimivih pristaniščih Italije, Jugoslavije, Grčije in otoka Malte. Število prijav omejeno, cene ugodne. PRIJAVITE SE ČIMPREJ. „ PARIŠ • 8-dnevno potovanje z avtobusom in vlakom v juliju. PRIJAVE DO 10. JUNIJA. MUNCHEN • 5-dnevna strokovna ekskurzija, z namenom obiska L SVETOVNE RAZSTAVE PROMETA. ZAKLJUČEK PRIJAV 20. JULIJ. Prijave za izlete sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, kjer so na voljo tudi programi posameznih izletov. : : Hotel LEV LJUBLJANA, Vošnjakova 1 telefon 31 05 55 Priporočamo vam: • RESTAVRACIJO z odlično kuhinjo in veliko izbiro vin • TERASO V 12. NADSTROPJU — lep razgled na Ljub- ljano. Odlična strežba, popularne cene • DANCING BAR — zabavni program — glasba — ples • HOTELSKE SOBE — so sodobno in komfortno oprem- ljene • ORGANIZIRAMO sestanke — sprejeme — poslovne večerje t . • ! s ►s SAP Ljubljana S oddelek za turizem • VABI ŠOLSKO MLADINO — na poučne izlete z ogledom zgodovinskih znamenitosti NOB v okviru 20-letnice osvoboditve; — na izlete ob zaključku šolskega leta; — na maturantska potovanja po domovini in v inozemstvo; — na ostale poučne ekskurzije. Programe pripravljamo po želji! Znatno znižane cene avtobusnim prevozom! • VABI PROSVETNE DELAVCE — na naša zanimiva potovanja, ki jih organiziramo po domovini in v inozemstvo; — da si nabavijo v naših poslovalnicah potne liste in vizume za potovanja v inozemstvo; — da se poslužujejo vseh ostalih turističnih uslug. Za kolektive izdelamo programe po želji. Informacije in usluge nudijo poslovalnice: Ljubljana, Titova 38, tel. 315-352. 315-353, 315-342, Trbovlje, tel. 80-247, Zagorje, tel. 81-018, Hrastnik, tel 81-630, Idrija, tel 76-037, Piran, tel. 73-410, Portorož, tel. 73-138. /