OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXIX.—LETO XXIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 6. 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 153 Vtisi s pariške konference; Evattova popularnost pada PARIZ, 31. julija (O.N.A.)— Trenotno se nahaja pariška konferenca še v onem dolgočasnem položaju, katerega povzročujejo predpriprave na pravo delo. Toda med tem je na hodnikih in v predsobah že nastopilo nekoliko bolj veselo in nadebudno razpo-ložeiije. Najbrže še ni bilo splošno Razpoloženje na nobeni mednarodni konferenci zadnjega ča-•sa tako dobro kot tukaj. Dva faktorja sta najbrže pred Vsem odgovorna za to, posebno po temnih napovedih avstralskega ministra Evatt-a, ki je s tem hotel priliti nekoliko olja na ogenj malih držav in njihovih zahtev za polno upoštevanje. Znamenje o več zaupnosti •ned velikimi silami Eden izmed izrekov ameriškega državnega tajnika Byrnesa je pred vsem upoštevan—dejal je, da ne smemo nikdar, v nobenem slučaju smatrati, da je kateri koli spor brez izhoda. Mnogo delegatov meni, da je v teh besedah videti željo za 'nir, ki bo znala premostiti vse težave. Mnogo je tudi dokazov to, da je medsebojno zaupanje med velikimi silami obnovljeno, kar utegne pomeniti, da Se bo konferenca uspešno zaključila. Drugo dejstvo, ki ugodno vpliva na splošno atmosfero konfe-rence, je najbrže v zveži s prvim. Ako namreč ne bi bilo zaupanje velesil obnovljeno, je malo Verjetno, da bi bil zunanji minister Molotdv podprl načelo svobode časopisja, s čemer je dal vsem korespondentom možnost, da prisostvujejo razpravam. ®vatt postaja nepriljubljen Prt francoski levici Avstralski zunanji minister Evatt je zdaj mnogo manj priljubljen pri francoskih levičar-Jih kot je bil, predno se je zavzel na pariški konferenci za male države, zahtevajoč, da morajo ''neti isto besedo na razpravah kot velesile. Krogi levice oporekajo, da se Je v resnici Evatt zavzel za isto načelo številčne nadmoči, ki je dolgo časa onemogočalo uspeh konference zunanjih ministrov 'n sveta njihovih namestnikov, '^am so Francija, Velika Brita-'nja in Zedinjene države dosled-''o nastopale skupaj proti Sovjetski uniji. predvsem odvisen od ^®Hkih in ne niaiih držav Levičarsko časopisje naglaša, da bi tak postopek, ako bi mali narodi dobili v roke pravico, da ® svojim številom preglasujejo yelike sile, v organizaciji Zdru-^®nih narodov in vsaki drugi Ustanovi spravili štiri velike sile ^ nianjšino, kadar koli bi želeli. Tq pa ne more biti realistično ''aziranje, ako hočemo ohraniti Svetovni mir. Resnica je ta, da "O mir vedno odvisen od najmočnejših in ne od najštevilnej-'n sil. Le ako bodo velesile nastopale složno, bo mir zajamčen. Toda francosko časopisje po-®y®^a mnogo več prostora svo- domačim zadevam, posebno letošnji žetvi, ki obeta biti ^''a najbogatejših v zgodovini, ^ko da bo pomanjkanje povsem ^^''jetno kmalu odpravljeno. Povprečnega Francoza zanimajo vprašanja plač in mezd in cen v splošnem mnogo bolj kot vpra-®^nja konference. Ameriški major z družino pridržan v Kobaridu, potem pa brez odlašanja izpuščen RIM, 5. avgusta—Zavezniški glavni stan je nocoj naznanil, da so jugoslovanske čete blizu Kobarida v Julijski krajini, včeraj pridržale, danes pa izpustile na svobodo ameriškega majorja George Wood-a, ki je s svojo ženo in 7-letnim sinčkom ogledoval pokrajino, kjer se je tekom prve svetovne vojne vršila velika bitka, v kateri so Italijani doživeli enega svojega največjih porazov. Armadno naznanilo pravi, da* se majorju Woodu in članom njegove družine ni zgodilo nič žalega, da pa ostale podrobnosti incidenta še niso znane. V okolici je nedavno ameriška patrola ubila dva Jugoslovana Majorja Wood-a so ustavili jugoslovanski vojaki v okolici, kjer sta bila nedavno v spopadu z ameriško patrolo ubita dva Jugoslovana. Kobarid se nahaja na meji obstoječe demarkacijske črte med zonami A in B. Dom majorja Wood-a, ki je bil v vojni na Pacifiku ranjen, se nahaja v Philadelphiji, kjer živi tudi njegov oče, bivši podgo-verner North Dakote, Howard R. Wood, ki je sedaj uradnik pri Farm Security administraciji. Mrs. Wood je s štirimi otroci nedavno dospela v Italijo, kjer se je pridružila možu v znanem letovišču Lido. Neizkušeni roparji niso prišli do plena Pri Distillata Co. so zgodaj v ponedeljek zjutraj prišli 4 roparji v notranjost poslopja, zvezali 60-letnega čuvaja John Galloglya, nato pa so šli na delo. Po dveurnem brezuspešnem prizadevanju, da bi odprli dve varnostni shrambi, so razočarani ob 4. uri pustili delo, orodje in vse ter odšli, ne da bi prišli do plena. Bili so očividno novinci, nevešči svojega posla. NA OBISKU Mr. Henry Poklar je prišel s svojo družino iz Crosby, Pa., na obisk k sorodnikom Mr. in Mrs. Mike Poklar, 1165 E. 72 St. Tukaj so ostali nekaj dni iri včeraj so nazaj odpotovali. Upamo, da so se prav dobro zabavali v naši metropoli. SEJA Nocoj olj 7:30 uri se vrši seja podružnice št. 14 S2Z v Slovenskem društvenem domu Re-cher Ave. Članice, ki ne morejo plačati asesmenta na seji, ga lahko plačajo pri Mrs. Frances Rupjert, 19303 Shawnee Ave. IZ PENNSYLVANIJE V Clevelandu se je mudil po opravkih poznani Mr. Anton Bohte iz R D 2, Clymer, Pa., ki se je pred petimi leti izselil iz newburške naselbine v Penn-sylvanijo. Mr. Bohte izdeluje in popravlja vsakovrstne harmonike. Cestno križišče na Eddy Rd. odobreno Mestna zbornica je snoči z 23 glasovi proti 7 odobrila cestno križišče na Eddy Rd., radi katerega se že par mesecev vrši velika kontroverza v zvezi z načrtom za izgraditev široke avtne cfeste (Lakeland Freeway), ki ima pospešiti promet na vzhodni strani mesta. Prebivalci v okolici Eddy Rd. so projektu, ki bo stal $1,650,00 hudo nasprotovali, rekoč da bo gradnja velikega in kompliciranega križišča uničila rezidenčno vrednost cele okolice. Vodja boja proti izpeljavi nove avtne ceste, ki ima teči ob progi New York Central železnice, je bil councilman Edward Pucel, ki je zahteval, da se nova cesta izpelja na obali jezera. Pucel pravi, da je njegov načrt najbolj praktičen, da pa se ga noče upoštevati edino vsled tega, ker mu nasprotujejo bogatini, ki imajo svoje razkošne rezidence na jezerski obali v "mili jonarski vasi" Bratenahlu. Drugi načrt, katerega je zbornica imela v pretresu, bi obdržal novo cesto ob železniški progi, ampak križišče za dotok in odtok bi se premestilo z Eddy Rd. na E. 105 St. Ta načrt je pripravil inženir Fred R. Williams, katerega so v ta namen najeli posestniki v okolici Eddy Rd. S Pucelnom vred so glasovali proti Eddy Rd. projektu tudi councilmani: Kovačič, Cohen, Franks, Rogers, Taylor in Zin-gler. RADI ODHODA NA KONVENCIJO Mr. Anton Vavpotič, tajnik društva Lunder Adamič št. 28 SNPJ odpotuje na konvencijo SNPJ v Minnesoto in opozarja vse člane in članice, da se v vseh zadevah, tičočih se društva obrnejo na brata Mr. Wil-liama Candona, 246 E. 214 St., tel.: IVanhoe 7440 in sicer do 26. avgusta, ko se Mr. Vapotič zopet, vrne domov. V JUGOSLAVIJO SE MORE ZDAJ POSLATI 44-FUNTNE PAKETE Včeraj so stopile v veljavo nove določbe za pošiljanje paketov v Jugoslavijo in sicer je sedaj mogoče poslati v enem paketu do 44 funtov teže. Poštnina bo sorazmerna s težo paketa, ki pa je znižana, tako da stane sedaj za 11 funtov težak paket $1.62. Pomnite, eden paket lahko tehta do 44 funtov. Sovjetski učenjak I o življenju na Marsu GOV. LAUSCHE SKLIČE IZREDNO ZASEBfANJE COLUMBUS, 5. avgusta-—Go-, vemer Lausche je dal razumeti, da bo V teku tedna, dni sklical državno zakonodajo k izrednemu zasedanju, da se sprejme zakon, po katerem bo država Ohio postala deležna finančne pomoči za zvišanje starostne pokojnine, kakor se to predvideva v zveznem zakonu, ki ga je baš spre-jal kongres v Washingtonu. REDNA SEJA Jutri večer ob 8. uri se vrši redna mesečna seja društva Carniola Hive št. 493 L v Slovenskem narodnem domu, soba št. 1. Asesment se bo pričelo pobirati ob 7. zvečer. Po seji se bo serviralo okrepčila in članice so vabljene, da se udeležijo polnoštevilno. LONDON, 30. julija (O.N.A.) —Profesor M. Tihov, član ka-zaške akademije znanosti, je citiran v biljetinu sovjetske ambasade v Londonu s trditvijo, da obstoja na planetu Marsu ne le bogato rastlinsko življenje, temveč da je tudi gotovo, da je to rastlinsko življenje povsem slično našemu. Kot poglavitni razlog za svoje naziranje navaja ruski učenjak letne in zimske spremembe v barvi na tem planetu. Poleti je videti baje široke predele planeta v zelenju, a pozimi poru-mene in postanejo rujavi. Profesor Tihov in njegovi kolegi so baje začeli podrobno preiskovati razmere rastlinskega življenja na ledenih planotah Kazakstana, kjer so klimatičng razmere baje najbolj slične' onim na planetu Marsu. PRIZNAL UGRABLJENJE MUSSOLINIJEVEGA TRUPLA MILAN, 5. avg. — Policijski načelnik v tem mestu je danes naznanil, da je Mario Rano de I Pietro priznal, da je 22. aprUa ' (ukradel Mussolinijevo truplo, ki je bilo pokopano v neznanem Igiobu. ODBOR ZA VOJAKE Nocoj ob 7:30 uri se vrši izredna seja Odbora*za vpostavi-tev spomenika za vojake v okrožju SDD na Waterloo Rd. Radi važnosti seje se prosi vse društvene zastopnike in člane odbora, da se udeležijo. Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! KR02EK ŠT. 3 PROG. SLOV. Članice krožka št. 3 Prog. Slov. so vabi na polnoštevilno udeležbo na seji jutn večer, 7. avgusta ob 8. uri v Slovenskem drus.tyeneai- dottui,. ua. il^d^er Ave. NA POČITNICAH K sorodnikom v Minnesoto, se je podala na dvo-tedenske počitnice Miss Ronnie Levstik, i 1052 E..' 62 St. Obilo zabave in srečen povratek, Ronnie! "Priče Jehove" pravijo, da atomska bomba pomeni konec sveta kot prerokuje biblija DRAM. DRUŠTVO "ANTON VElBOVŠEK" Seja dramskega zbora "Anton Verovšek" se vrši v četrtek večer ob 8. uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. in sicer mesto nocoj. 'Člane se prosi, da to upoštevajo in se gotovo udeležijo seje v četrtek večer. IZ BOLNIŠNICE Iz Huron Rd. bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo, se je povrnila na svoj dom na. 19151 Monterey Ave., poznana Mrs. Frances Krainz. Prav lepo se zahvaljuje za obiske, kartice in cvetlice v času njenega bivanja v bolnišnici. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji Slickville, Pa. — Tukaj je umrla Julijana Bregar, rojena Kurent v Budni vasi pri Št. Janžu, Dolenjsko. Bolehala je tri leta. Tu zapušča moža in hčer Angelo, poročeno Helfer, v starem kraju pa več bratov in sester. V nedeljo se je v Clevelandu v mestnem avditoriju pričela konvencija članov "Jehovah's Witnesses", kateri prisostvuje do 60,000 delegatov iz celega sveta. V nedeljo so govorniki obljubili, da bo prebivalstvo v Clevelandu in okolici 40 milj ta teden deležno posebne sreče in blagoslova. Napovedovali so zopet konec sveta, kateri pride enkrat do leta 1984. Atomska bomba je začetek priprave za konec sveta, ko bo z ognjem uničeno vse človeštvo na svetu, razen pravovernih prič Jehove, ki bodo od tedaj naprej vladali svet v miru in sreči. Od tedaj bo vladala na svetu samo pravica, ker bodo vsi hudobni elementi uničeni. Svojo konvencijo _ imenujejo "Glad Nations Assembly" ali "Zborovanje veselih narodov." V podzemeljski mestni dvorani so montirali 18 velikih kotlov, od katerih drži vsak po 600 ga-lonov in v teh kotlih pripravljajo dnevno jedila za 25,000 delegatov. Postrežbo dajo tako l^i-tro, da v eni minuti postrežejo 200 ljudi. Za zajutrek računajo 35 centov, za kosilo in večerjo pa po 60 centov. Iz skupička hranijo še 6000 delavcev zastonj: to so prostovoljni delavci ali pionirji. Hrana se jim y kuhinjo dovaža kar na tone v tru-kih in železniških vagonih. Na zapadni strani mesta v Brookparku so najeli 120 akrov sveta, kjer na prostem pod šotori in v trailerjih prebiva 20,-000 delegatov. Pravijo, da jim gre vse gladko, kot bi bili tam že leta in leta. Ostalih 40,000 pa je dobilo stanovanja pri ljudeh v hišah, kjer seveda oznanjajo svoj evangelij. . "Jehovah Witnesses" ali "Priče Jehove" je ustanovil pastor Russell pred kakimi 60 leti, in šteje danes več milijonov članov; od katerih jih živi v Zed. državah kakega pol milijona. Oni ne verujejo v organizirano religijo, temveč jemljejo biblijo dobesedno. Duhovnikov nimajo, temveč vsak član se dobesedno smatra za misijonarja naukov, v katere verujejo. "Priče Jehove" so absolutni pacifisti, radi česar so bili med vojno povsod preganjani. Tudi v Zed. državah je bilo mnogo obsojenih v ječo, ker niso hoteli služiti v armadi. Nekje v Pennsylvaniji so bili pred par leti otroci "Prič Jehove" izključeni iz javnih šol, ker sledeč besedam sv. pisma, da človek ne sme častiti nobenih malikov, niso hoteli saluti-rati ameriške zastave. Zadeva je bila tirana do najvišjega sodišča Zed. držav, ki je na podlagi ustavne garancije svobode vere podprlo stališče "Prič Jehove", nakar so bili otroci sprejeti nazaj v šolo. Nad mestnim stadionom, kjer se vrši njih zborovanje;, včeraj ni visela ameriška zastava, nakar je več posameznikov vprašalo v županovem uradu za pojasnilo. Županov eksekutivni tajnik Joseph Sullivan je pojasnil, da je za dobo konvencije stadion v posesti "Prič Jehove" in da ako nočejo razobesiti zastave, je to njihova stvar. Nimajo še nobenega načrta za internacionalizacijo Trsta Velesile se ne morejo zediniti med seboj, zato bo vsaka predložila mirovni konferenci svoj načrt PARIZ, 4. avgusta—Prizadevanja štirih velesil, da bi sestavile trajen zakonik za predlagano Svobodno tržaško ozemlje, so se včeraj definitivno Izjalovila. Vsled tega je bilo sklenjeno, da bo vsaka izmed štirih velesil predložila konferenci ta teden svoj lastni načrt. Ti osnutki bodo vsebovali ne-*~ katere enake ali podobne klavzule, toda glede temeljnih vpra- šanj bo podala vsaka izmed štirih sil svoja lastna priporočila. Vzhod inzapad sta namreč brezupno razdvojena nad pomenom "internacionalizacije." Zunanji ministri tržaškega problema niso rešili Zdaj je jasno, da ko so zunanji ministri štirih velesil sprejeli kompromisno formulo, po kateri je imel Trst z okolico postati mednarodno mesto, niso dejansko ničesar rešili. Pojavile so se iste težkoče, ki so nastale glede v Jalti doseženega sporazuma med Roose-veltom, Churchillom in Stalinom, da naj Poljska in druge evropske države dobijo "demokratične vlade", čim pa so bile omenjene dežela osvobojene, je nastal med zapadom in vzhodom spor glede tega, kako naj se tolmači beseda "demokracija." Rusija in Jugoslavija pojasnili svoje stališče Razlike v tolmačenju, kakšen naj bi bil mednarodni Trst, med zapadnimi in vzhodnimi silami so enako fundamentalne. Ako bi se sprejela ruska razloga, bi Trst z okolico prišel v vzhodno zono. še korak dalj pa gre Jugoslavija, ki je predložila komisiji izjavo, v kateri se izjavlja, da je internacijona-lizacija Trsta zanjo "absolutno nesprejeniljiva", ter dostavlja, da ako bi se internacionalizacija resnično izpeljala, tedaj bi prišlo med Trstom in Jugoslavijo do resnične spojitve. Belgrad predlaga, da Jugoslavija imenuje governerja tržaškega ozemlja in da se v pogledu trgovine in carine naveže na jugoslovansko republiko. Po tem predlogu bi Jugoslavija tudi zastopala'Trst v diplomatskem pogledu. I Jugoslovani tudi zahtevajo, da jim Italija izroči 200 vojnih zločincev in da se italijanska stran jugoslovanske meje temeljito demilitarizira. Ameriški načrt se smatra za zanikanje demokracije Jugoslovanski predstavniki tukaj poudarjajo, da mora biti tržaško ozemlje demokratično in poudarjajo, da načrt, katerega je predložila Amerika, predstavlja zanikanje demokracije. Po ameriškem načrtu bi vladi tržaškega ozemlja stal na čelu tuj governer, ki bi ne mogel biti niti Jugoslovan niti Italijan, in ta tuji governer bi posedal velike moči in bil bi pod kontrolo Varnostnega sveta Združenih narodov. Avstralski zunanji minister Evatt, ki na konferenci nastopa kot "zagovornik malih narodov" pa je celo a tem nezadovoljen, češ, dg, bi bil Trst z okolico celo v takem primeru odvisen od enega samega glasu, dokler se v organizaciji Združenih narodov priznava pravica vetiranja. Zed. države pravijo, da se to pot ne uklonijo Predstavniki Zed. držav pravijo, da se to pot ne bodo podali, in zdaj obstoji predvsem vprašanje, da-li bo sovjetski zunanji minister Molotov tozadevno prejel nova navodila iz Moskve. Ker pa se to očividno ne bo zgodilo, bodo konferenci predloženi štirje različni načrti. Pravi, da ni pričakovati pocenitve mesa John L. Hoppe, urednik glasila klavniške industrije "Meat Merchandizing" pravi, da- se ni nattejati pocenitve mesa v do-glednem času. Odgovornost za to nosijo farmerji in renčerji, kateri prejemajo $28 za 1000 funtov mesa na parki jih. "Noben sistem reguMri^nja cen ne bo preskrbel več mesa in tiščal cene k tlom, medtem ko gredo plače delavcev gori, razen če se zamrzne tudi delavske plače v liniji z cenami, mesa," je dejal Hoppe. On priporoča odpravo OPA regulacije cen in davke na visoke dobičke. Izpil 48 skodelic kave na dan—dočakal 95 let V Clevelandu je umrl včeraj v starosti 95 let Fredrick Sam-stag, ki je izpil sleherni dan 48 skodelic kave, poleg tega pa je vsako uro pokadil štiri cigare in štiri pipe tobaka. V Ameriko je prišel v mladosti z Bavarske in je do 85. leta v svoji lastni delavnici izdeloval cigare. Bil je vedno prepričan da sta mu obilna raba kafeina in nikotina pomagala do visoke starosti. Ob svoji smrti zapušča štiri izmed šestih otrok, 13 vnukov in 11 pravnukov. Njegov dom je bil na 2142 W. 41 St. Dve brivski uniji Posebnost v Clevelandu sta dve brivski uniji, katerih eno tvorijo delodajalci, drugo pa najeti brivci. Obe uniji Employers Guild, katero tvorijo delodajalci in druga, katero tvorijo navadni brivci, so priključene k A. F. L. in imajo skupen urad, toda vsaka svojega poslovodjo. RAZPRODAJA PRI ZLATARJU V Čemetovi zlatarni ixa 6412 St. Clair Ave. imajo samo ta teden v teku posebno razprodajo na zapestnih urali, usnjenih denarnicah, ovratnicah, in na razni drugi zlatnini, katero dobite po prav zmernih cenah. Prispevajte za otroSko bolnico v Sloveniji! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 6. avgusta, 1948 ; ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. #2X1 ST CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sunday^ and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)----;-- For Half Year—(Za pol leta)--- For 3 Months—(Za 3 mesece)--i-- -$7.00 _ 4.00 _ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)--- For Half Year—(Za pol leta)-- For 3 Months—(Za 3 mesece)-- ..$3.00 . 4.50 . 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) --- For Half Year—(Za pol leta)---- _$9 00 _ 5,00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. Donald Bell (O. N. A.) AMERIŠKA ZUNANJA TRGOVINA UREDNIKOVA POŠTA »oooooooooooooooooooooooooc^ooooooooo Zadruga "ELAN" izdeluje športno orodje za mladino Poročilo podružnice št. 39 SANS Za otroško bolnišnico v Sloveniji so v juliju prispevali sledeči: Mrs. Teresija Cerkvenik $100. Po $50: John in Jennie Bostjančič, Frank in Rose Mih-čič. Po $25: Louis in Mary Pe-terlin, Madisin, Ohio. Po $15: Mrs. Anna Erbežnik. Po $10: Andy Kaučnik, Frank Pucel, društvo Danica št. 34 SDZ. Po $5: Max Senkar in Andy Sa-dar. Joe Vadnal iz Corlett Ave. darovali: $50 društvo Volga št. 39 SDZ, in po $5: Mr. in Mrs. Frank Jagodnik, Mr. in Mrs. John Rencelj, Mr. Joseph Zlo-sel ter Mr. in Mrs. Joseph Jagodnik, vsi iz Cantona. Dalje so darovali v uradu "E" po $10: Mr. in Mrs. Jack Svetina, 679 E. 96 St.; Gospodinjski klub Slov. del. dvorane, Prince Ave., po $5: Mr. in Mrs. Raz-boršek, RD 1, Madison, O.; Mr. Karl Konzut, 1393 E. 32 St.; Mr. in Mrs. Henry Kravos, mesto venca za Anton Bergoč; $2: Mr. Karl Marinčič. Navzlic temu, da ves svet kar joka za ameriškim blagom, so vendar vsi ameriški eksporterji zaskrbljeni in sicer z upravičenjem. Ameriški trgovski program je utrpel precej škode v zadnjem času — ako naša vlada ne bo v do-glednem času storila korakov, da organizira svoje zunanje trgovske odnošaje, bodo ameriški trgovci sprevideli, da je ostali svet razpletel svoje trgovske mreže brez nas. Začetek največje povojne trgovine smo na žalost že zamudili. Britanija je danes že prekoračila znesek svojih predvojnih I izmenjav z inozemstvom in te izmenjave pod pritiskom svoje delavske vlade še vedno širi. Britanci se nikakor ne omejujejo na trgovino s svojimi kolonijami in! dominijoni. Na vsem svetu je Britanija danes vodilna v j poročilu je bilo poročano F. Lu trgovini z avtomobili in letali — kar bo marsikogar pre- govich, pravilno js Mr. in Mrs senetilo, ker sta to dve najmočnejši ameriški industriji. Se pred letom dni so bili naši tovarnarji prepričani, da nobena dežela na svetu ne more tekmovati ž našo zares neverjetno razvito letalsko industrijo. Ne le, da smo pod zamahom vojne ustvarili ogromne tvornice, slučaj je na-nesel še, da so bila letala, katera je izdelovala Amerika, mnogo bolj pripravna za preustroj primeren za civilne potrebe. Mnogi so tudi mislili, da Anglija sploh nima potrebnega orodja in surovin, da bi se mogla uspešno podati na polje proizvajanja letal v velikem obsegu. Toda stvar je bila ta, da so imeli Angleži voljo, da take težve premagajo. Poslali so v svet svoje "trgpvske ambasadorje". Posledica je že danes, da kupujejo druge dežele angleška letala in da se ne zanimajo več za ameriške aparate. Celo Argentina, ki je pred vojno kupovala letala skoro izključno pri nas, krije zdaj svoje potrebe v Angliji. Britanski producenti so določili 95 odstotkov proizvodnje za prodajo v inozemstvo. Nasprotno pa je očividno, da je ameriška industrija mnogo bolj željna domačih naročil kot iz inozemstva. Ameriški tre nudi možnost prodaje za približno 49,000 letal, , ... . , .. ^ ,. ° ,brazno m izpopolnijo tudi v dočim bi vsa latinska Amerika danes ne mogla kupiti mno-jg^rokovnem znamenju, je vlada $2 in Mrs. Franja Markič $1. Progresivne Slovenke krožek j Za SANS so obnovfli člana-št. 2, načelnica Mrs. Cecilia Su-! rine v julijo. bel, nabiralke Mrs. Anna Grill I in Mrs. Urška Mulej. Po $10 so Vincent Salmič in prispevali sledeči: Mrs. Mary!N. Rogelj. Po $3: John Turk, Louis Kocjan, Jack Ambrož, Joseph Merhar, Joseph Kodrič, John Metelko, Frank Černe, Frank J. Svigel, Frank Mihčič, Frank Belaj, Frank Za-krajšek, Ivan Babnik, Blaž Novak, Frank Turek, Joseph Kuž-nik, Tony Kukovac, Peter Va-lenčič, Joseph Božič, Franja Markič. Za otroško bolnišnico,v Sloveniji je podružnica 39 SANS do sedaj poslala na gl. urad 24 tisoč, k tej vsoti je prispevala podružnica 20 v West Parku $300. Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk pa je med tem nabral $2,393.78. Clevelandske podružnice so do sedaj nabrale okrog 45 tisoč dolarjev ali bomo dosegli pred zaključkom leta 50 tisočakov? Upamo, da lahko, ako vsak stori, kar storiti je dolžan. Iskrena hvala pevskim zbo- Ivanusch, Chardon, Ohio, Thomas Germack. Po $5: Anton in Mary Mlakar. Po $2: Josephine Soulec, Tončka Sestan, Vincesis Pevec. Po $1: Mary Pristov, Caroline Kortovich, Mary Hribar, MA. Joseph Roz, Mary Gershich, Margaret Ko-vacič, Frances Baldek, Mary Pals. Sedem oseb darovalo po 50c in pet po 25c, skupaj $4.75. Mrs. Frances Gorshe nabrala od sledečih: Louis Merhar, E. 112 St. $10. Po $5: Mary Za-krajšek, družina Erazem Gor- F. Zugovich $10, in Mr. in Mrs. J Orehovec# $5 a ne J. Terho-^ec. V slučaju, da je kaka pomota, pokličite IVanhoe 1799, da se bo poravilo. V uradu, "Enakoparravnosti" se je nabralo: Frank Cesnik, 5709 Prosser Ave. je izročil $13, T' Glasbem MaUca, Zarja ra od katerih je Mrs. Margaret "J'" Požrtvovalnost Peme, 1142 E. 66 St. darovala o*" koncerta katere- S3 in Mr. Mike Podboy, 15250 preostanek je $834.85. Lake Shore Blvd., $10 mesto; V imenu podružnice 39 SANS venca za jokojnega Ivana Si-» zahvala vsem, ka-mončiča; Mre. Elizabeth Jagod-'?" stejjoaeda, na tako nessbi- nik, 2222-21 St., S. W., Can-j'«" ton. O., izročila $70, katere so: John Pollock, blagajnik. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE NOVICE IZ STARE DOM tečaji za dobre gospodinje V težnji, da se slovenske žs-ne in dekleta vsestransko izo- go več kot 2,000 letal. republike Slovenije ustanovila Iz tega izhaja, da nas ne bi zadelo preveč, ako bi orne-, razne strokovne šole. Med dru-jili nekoliko svoje dobave domačim kupcem in si zato osi-! j® ustanovljena tudi gurali trg južnih predelov Amerike. Osvojili bi si tako zu-! enoletna gospodinjska .. _ , • ,___,^ šola v Kamniku. Kranju m Je- senicah, v raznih krajih pa se vodijo večmesečni gospodinjski li. Koreniko dobro pperemo, odstranimo liste in drobne koreninice in posušimo. Ce je ko-renika predebela in bi se nerada sušila, jo po dolgem prere-žemo. Korenika in tudi listi vsebujejo grenke snovi, ki pospešujejo izločanje želodčnega soka in s tem prebavo. Uporabljajo jo tudi kot sredstvo za čiščenje krvi. Med košnjo se priporoča pobrati no travnikih seme kumi-ne, pravijo mu tudi kimel. Kamina je do 3 čevlje visoka rastlina iz vrste kobulnic in se dobi po travnikih. Bolj znana je ku-mina za začimbe pri kuhi. Ku-mina vsebuje hlapno olje, ki pospešuje prebavo, ureja delovanje črevesja pri vetrovih, deluje pomirjevalno pri zavijanju in pospešuje izločanje vode. Seme posušimo. Ko je suho, mu odstranimo pleve in ga preseje-mo, da je po možiosti enako veliko. Mnogo kumihe se uporablja tudi v industriji likerjev. Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" ><><><><><><><>0<><><><><><»0<>0<><><><><>C>0<><><>0 Med vprašanji naše množnič- j stroje v glavnem imajo, manj- nanji trg, ki obeta mnogo za bodočnost Drug vzgled tega nevidezno egoističnega in nepremišljenega postopanja je razviden iz našega držanja napram tečaji. Sovjetski uniji. Rusi potrebujejo nujno najrazličnejšega: Te šole so predvsem name- orodja. Njihove potrebe so ogromne, toda ako hočejo ku- "i^ne preprostim podeželskim, ... 4. u • 1 J i 4. ^ delavskim pa tudi meščanskim piti, morajo imeti tudi potrebni kredit. Ker tega pri nas , ,, . ... .... , ^ ' •' ^ ,11 dekletom, ki nimajo prilike, da ne dobe, se obračajo drugam m kupujejo v skandinavskih j^ma naučile gospodinj- deželah. ' j stva. Švedska, na primer, ki je le mala deželica, je na tem, I Poleg splošnega gospodinj- da odobri Sovjetski uniji kredit v znesku 280 milijonov do- skega znanja, to je kuhe in ši- larjev. Na podlagi tega ogromnega posojila za tako malo I vanja, ki je poglavitni predmet, , _ . , 1 1 1 1 . .. , i I so gojenke v soli deležne tudi državico, bo mogla Švedska oskrbovati svojo eksportno|j^.^g^ izobrazbe; se- industrijo in trgovino-z delom za leta m leta. Najmanj 5 g^anjajo se s pravopisom, knji- let bodo njene tovarne s polno paro ^elale za Rusijo elek- govodstvom, z zemljepisjem in z trične naprave in drugo industrijsko opremo. zgodovino Jugoslavije, z vzgo- Poleg tega nameravati obe deželi izmenjavati letno za J^slovjem in higijeno, to je s jugoslavija v filmu , , ^ , , 1 1 1 1.X , predmeti, ki so nujno potrebni pribhzno 100 mihjonov švedskih kron blaga brez kredita.; dobri gospodinji in mate- Gre pa po večini za predmete, katere bi bila Rusija mogla'j-i. iz materijala, ki gi je zbrala ravno tako lahko kupiti tudi v Ameriki. i kamniška AFŽ, je razvidno, da Pred nekaj tedni je bilo objavljeno, da je ponudila spekle 9 velikih košar peci-1 britanske filmske sekcije Mar- Sovjetska unija Britaniji novo trgovsko pogodbo, ki naj invalide, za obnovo poru Marshall je bil v Jugosla- bi bila zgrajena pred vsem na izmenjavanju blaga. Rus.'%% %Li]ah ^pLil%^288°uI % Roe!!' ke trgovske delegacije so aii že prispele, ali pa so pričako-1 a^la ter spekle za proslavo na^.^. gradnjo Rogatice savane v mnogih latinsko ameriških deželah. Pričakuje se, | Zlatem polju za 10,450 din pe- ' da bodo Rusi ponujali poleg drugega tudi male avtomobile civa, katerega dobiček je bil po-zgrajene v vzhodnih predelih Nemčije. Tudi z Dansko na-: i^j'^bljen za obnovo porušene va-meravajo Rusi napraviti trgovske pogodbe. j®'" ^ Drugače povedano — Sovjetska unija je spoznala, da nabiranje zdravilnih ne more pričakovati, da bo mogla v velikem obsegu kup- rož , čevati z Ameriko. . . ... % _________._____ Letos je veliko povprašanje za koreniko regrata. Korenike I zr ~ z , . PRISPEVAJTE ZA OTROŠKO BOLNICO j« ..Me izkopa« z . Ogžasajte Tcer z inivanjem ne gre; korenika se raje odtrga, kot pa izpu- ne telesne vzgoje je tudi vprašanje športnega orodja. Pred vojno smo to orodje največ uvažali. Zato je bilo mnogo predrago za našega malega človeka. Tudi zato se nekatere panoge telesne vzgoje pri nas niso mogle razviti. Mnogo športnega or6dja je bilo v vojni uničenega. To zelo hromi razvoj naše fizkulture. Zadrugo "ELAN" je v rodila potreba. Iniciativo sta dala mladinska organizacija, ki pravilno pojmuje važnost telesne vzgoje za mladino, in Fizkulturna organizacija Slovenije. Tako je skupina mladih delavcev ustanovila preteklo jesen v Begunjah na Gorenjskem zadrugo za izdelavo športnega orodja, ki so ji dali ime "ELAN." Zadrugo je organiziral in ji načeljuje tovariš Rudi Finžgar, znani smučarski tekmovalec. On sam je po poklicu mizar, razen tega pa je tudi dober organizator. V jeseni 1944 je vodil v Cerknem na Primorskem partizansko delavnico, ki je izdelovala smuči za kurirje, obveščevalce in udarne edinice IX. korpusa. V tisti delavnici so izdelSvali tudi lesene barake, jermene za smučke, krplje in druge potrebne predmete za vojsko. V marčni ofenzivi 1945 so Nemci delavnico požgali, toda podjetnost in izkušnje iz tiste iela\mice je presadil Finžgar v novo zadrugo. V njej vladata v resnici isti elan in podjetnost, '.:i se ne ustraši nobenih težav. Ob koncu septembra preteklega leta so je vršil ustanovni občni zbor zadruge. Zdaj šteje zadruga okrog 40 članov, med njimi eno članico. Skoraj vsi so bivši partizanski borci. Člani pa lahko postanejo vsa fizkulturna društva, ki plačajo pristojbino v znesku 5C0 dinarjev. Prav te dni so poslali vabilo za pristop vsem fizkulturnim društvom in odborom ZMS., in upajo, da bodo društva razumela važnost tovarne za športno orodje. Prej so bile vse takšne tovarne v rokah ljudi, ki so telesno vzgojo izkoriščali, da so si kovali iz nje dobičke. To je bil vzrok visokih cen športnih predmetov. Zadruga ELAN pa si je postavila za zilj, da omogoči nakup športnega orodja vsakomur, ki se bavi 3 tclecno vzgojo. Ker zadružne delavnice ne izdajajo visoki tovarniški dimniki in oblaki črnega dima, je obisko-'ec ne opazi prej, dokler skoraj : no3om ne trči v visoke sklade lesa, ki so zloženi okrog visokega, prijaznega, na novo pobeljenega poslopja s prizidki. Toda pred 10 meseci je bilo poslopje še prava razvalina. Tam o stala opuščena pletilnica, v kateri že 10 let niso delali. Ko je zadruga poslopje najela, ga je morala najprej prenoviti in popraviti. Sredi avgusta preteklega leta so se lotili dela. Odločno so ji zavihali rokave in v treh ted--lih so razpadajoče poslopje ob-aovili. Popravili so streho, pre- Dne 15. junija so v Londonu v ministrstvu z a informacije predvajali film, ki ga je lansko leto posnel v Jugoslaviji član Preskrbite potrebno nego Blav*naki mladini v Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Slovenijil V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vai deleži V SLOVENIJI! Enakopravnosti kajo jim še mizarski rezkalni stroj, za katerega tudi upajo, da ga bodo v kratkem dobili, rezkalni stroj za mehanično delavnico in čevljarski stroji. Nekaj strojev so iždelali sami, čeprav primitivno, na primer lesno stružnico. Nože za zasilni rezkalni stroj v sedlarski delavjiici so izdelali iz starih avtomobilskih peres, ker niso imeli pravega nožnega jekla. Vendar čisto dobro režejo. Kovinske dele stružnice so sami vlili po modelih, ki jih je izdelal njihov modelni mizar. Tudi dele njih valjarnice za usnje so napravili iz avtomobilskih peres. Nekaj strojev so morali celo sami iznajti. Pet mesecev so potrebovali, da so spravili skupaj najpotrebnejše stroje. Hude težave imajo tudi s surovinami. Pofrebujejo najmanj 1,200 različnih surovin, toda velik del teh sploh ni mogoče dobiti. Tako je nemogoče dobiti na primer dlako severnega jelena za polnjenje usnjenih delov telovadnih konj in medicinskih žog. Pomagali si bodo s prašičjimi ščetinami in morsko travo. Včasih pa vsa iznajdljivost nič ne pomaga, treba je najti tisto, kar manjka. "Z iskanjem potrošimo zelo veliko časa," pravijo. "Včasih je vse drugo pripravljeno, pa se izkaže, da manjka kakšen neznaten delček ali neobhodno potrebna kislina^ brez katere ne moremo začeti z delom. Nekateri tovariši so precej shujšali od samega letanja okrog. Med drugim nam ni mogoče dobiti specialnega upogljivega jekla za telovadna orodje, na primer za drogove. Poskusili ga bomo dobiti s Češkega. Tudi ping-pong žogice si bomo preskrbeli na nek način." "V teh težavnih razmerah nam vsak uspeh vlije novega poguma," pripovedujejo. "Tem bolj, ker nam je jasno, da se s takšnimi težavami bore danes naše tovarne in delavnice. Treba je pač napenjati možgane, da si sami preskrbimo tisto, kar nam manjka, in če ni drugače, moramo marsikaj tudi iznajti. Vsaka težava, ki jo premagamo, nas napravi še bolj samozavestne, ker se zavedamo, da smo napravili spet dober korak naprej." Te dni so dobili na razpolago lastno žago. To jih je zelo razve-veselilo. Za smuči mora biti les rezan po žilah, enako tudi za kopja. Zato jim trgovske dimenzije rezanega lesa ne orgovarja-jo. Iz njih pride preveč odpadkov, razen tega jim povzročajo več dela, ker jih j^ treba šele prirezovati na primemo debelino. Lestna žaga jim bo zelo olajšala in pospešila delo, zlasti izdelovanje smuči. Prav isti dan so dobili prvih 30 zračnic za nogometne žoge iz državne tovarne gumijastih izdelkov v Kranju. Kar oddahnili so si. "S temi zračnicami pa je bil zidali in prizidali, kar je bilo res križ," so mi pojasnili. "Mla- potreba, ometali in prebelili vse dina je pisarila, naj jim pošlje- prostore ter napeljali elektriko, mo žoge, toda poslali smo jim Septembra so začeli montirati lahko samo plašče. Z neke gim- atroje. Zdaj so šele začele prave nazije so nam žalostno odpisali, težave. Primanjkovalo jim ^e če smo morda pozabili ^slati najpotrebnejših strojev in orod- tudi 'dušo.' Zdaj jim jo bomo ja. Mnogo orodja so si izdelali lahko poslali. Tovarna v Kranju sami. Nekaj mizarskih strojev namreč ni imela strokovnjakov, je preskrbel Finžgarjev oče, ki ki fci znal napraviti pravo gumi- je tudi član zadruge, druge so , jasto zmes za'duše.'Sele po več- iskali in lovili vsepovsod, kjer kratnem poskusu se jim je to so upali kaj najti, v Zagrebu, v posrečilo. To je vesela vest za Ljutljatii, v Celju in Mariboru, nogometaše. Gre tudi brez in- Neprestano je bil kdo na poto- ženirjev, samo Če imamo mo- vanju. dele." Včasih niso mogli najti stro- Kljub temu, da imajo nekate- jev, mnogokrat pa tudi ni bilo re delavnice komaj najpotreb- denarja, kajti vse je bilo zelo nejšo opremo, v njih veselo brne drago. Morali pa so gledati, da j stroji. Samo čevljarska in sed- so prišli do strojev poceni. Zdaj larska delavnica šivata še vse na roko, ker si še niso mogli na- j baviti strojev. Vendar so zado-j' voljni, da imajo zdaj vsaj igle, ker sj^jih stale več truda in le-> tanja, kakor največji stroji, , preden so jih dobili. Zdaj šivajo plašče za žoge, v zimski sezoni pa bodo delali smuška stremena in jermena za palice. V kratkem bodo začeli delati tudi športne čevlje, zlasti nogometne, plezalne in sprinterice. Šivali bodo tudi nahrbtnike, toda za enkrat še nimajo platna, ker kupujejo vse na nakaznice. Mizarska delavnica je največ-ja. Nad njo so napravili nov strop. Tudi mnogo orodja v njej so izdelali sami, preden so lahko začeli delati. Od 15 skobelnih miz so jih 10 izdelali sami. Tu^ žage in kotna merila so si napravili sami. V mizarski delavnici izdelujejo smuči in vse leseno telovadno orodje, diske, kopja, bradle, konje in koze. Naj- , več izdelujejo seveda smuči. V pretekli sezoni so jih izdelali 1 samo nekaj nad 1,0C0 parov, ker * _ niso imeli dovolj orodja in su-- ^ hega lesa. ■ j Pogrešajo namreč odgovarja- j jočo lesno sušilnico. Toda še ta , Vj mesec bodo postavili novo sušil-nico. Do konca tega leta bodo i izdelali 10,000 parov smuči. Pri J izdelovanju smuči bo zaposlenih I nad 70% delavcev. Izdelovanju .J smuči posvečajo sploh glavno j skrb. Okovje zanje jim dobavlja zadruga "Plamen" iz Krope. delujejo jih po najmodernejših domačih in norveških modelih, .j-i ki jih še sproti spopolnjujejo. Zdaj delajo povečini smuči, ki so zlepljene iz dveh delov, iz spodnjega, ravnega kosa, in iz zgor-.-, njega, izobčenega. Vsak kos je -I iz drugačnega lesa. . Tako izdelane smuči so mnogo '.p močnejše. Preizkusili so jih na-,t,^; ši tekmovalci zadnjo zimo, na mednarodnih smučarskih tekmah v Romuniji in so se odlično obnesle. Edino nekoliko pretrde so^bile. Zdaj so tudi ta nedosta-^ tek odpravili "tako, da so stanjšali krivine. Izdelujejo pa tudi smuči iz enega kosa. Tudi kopja, ki jih izdelujejo, so zlepljena iz dveh ali iz štirih delov, da bolj vibrirajo in so bolj trdna. V kotu delavnice so nagrmadene lične nove sanke. Te delajo iz lesnih ostankov pri izdelovanju smuči. V drugem kotu stoje nove bradlje in ogrodja za konje, zasedaj še breZ kovinskih delov. Vse je izdelano po olimpskih modelih. Tudi sicer se zelo trudijo, da si preskrbijo najmodernejše modele. "Med nami ni posebnih strokovnjakov in inženirjev. Edino v izdelovanju smfuči so nekateri . mojstri. Kar se tega tiče, smo prvi v državi. Vendar gre tudi brez inženirjev/ samo če imamo modele. Pri delu se obenem učimo," zatrjujejo. V mehanični delavnici so mi rackazali nov stroj, ki ga je izumil in izdelal po zamisli tovariša Finžgarja 26-letni mehanik Tone Frelih. Ta stroj avtomatično struži kopja do zaželjene pri' ostrenosti. Zgrajen je enostavno, toda zelo duhovito. S tem ho izdelovanje kopja zelo olajšano in pospešeno. Pokazali so mi tudi škarje za rezanje pločevine, ki so jih napravili iz avtomobilskih" peres. Neverjetno, kaj vse so napravili iz avtomobilskih peres. V delu pa imajo tudi stroj za izdelovanje železnih konic pn kopjih. Tudi v strojnem oddelku čev-I Ijarsko-sedlarske delavnice so sami popravili stroje in nadomestili manjkajoče dele. Tako so na primer sami izdelali po izposojenem modelu izsekali no2 na stroju za izsekavanje usnjenih krp za plašče nogometnih žog. Zdaj izdelujejo plašče 12 in 18 kosov. Ko si bodo preskrbeli originalni angleški model, bodo izdelovali plašče tudi ' iz 24 kosov. Enako podjetnost I in iznajdljivost, ki se ne ustavi ! pred nobeno oviro, najdemo tudi v vseh ostalih delavnicah, v. za-I silni sušilnici, kjer jim služi za (Nadaljevanje na 3. strani) B. avgusta. 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 PISMA IZ STAREGA KRAJA h dogodkov v Špeharju pri Črnomlju Mr. John Mukavec, 6527.samo da si glavo reši. Vprašaš, Schaefer Ave., je prejel pismo čemu so nas internirali? To je od brata Franca iz Špeharji 14, pošta Vinica pri Črnomlju, v katerem mu opisuje razne dogodke, katere so tamošnji roja-prestali tekom vojne. Pismo se glasi: "Špeharji, Viniea pri Črnomlju 24. maja 1946 "Dragi brat in družina! "Prejel sem Tvoji pismi pred ^ar dnevi in dva paketa. Bilo 3® vse kakor ste odposlali in dobili smo vse, kar ste poslali. brat in družina, tako se Sam lepo vidi, ker se toliko brigate za nas in da pripozna-te naše težke in obupne čase, ^ko da ne vemo, kako bi se za poslano mogli prav zahvaliti. , Jaz sem se' informiral na ^sjih mestih za Tvoje posestvo. Za zdaj še stojijo tako, ka-kor poprej, dokler se ne bo toč-^ znalo, če v resnici mislite &riti domov. Ta odredba velja 2a vse tiste, kateri živite v Ame-^ki in imate posestva tukaj. ahko ima vsak 45 hektarov ^mlje; pri nas lahko še več, k^r smo v pasivnem pasu. Še fetos bi bili dali drugim za obdelavo, pa vendar je ostalo po ^arem. Meni so tudi svetovali, kako naj naredim in da ne rabim nič drugega, kot samo pi-od Tebe, kako misliš s po-^stvom. Pa saj boš videl še, kakšne bodo prilike ti kazale, ker naša nova oblast se briga, da bo imel vsak dosti zemlje in da ne bo več malih bajtarjev in ^ se obdela vso /emljo. Zdaj okopavamo koruzo in Krompir in trsje obvezujemo. Trto nam je po večini odnesel ®iraz še v aprilu. Zdaj je spet ^alo toča; dežja ni bilo že dva ^eseca. Trave bo malo. Sedaj ^ Namočilo ali je malo pozno. Bom malo še popisal, kakš-neprilike so se dogajale pri Najprej so Italijani od-^jjali Miho Mukovčevega i z ''iba in Franceta Stanečega iz gorice, še v jeseni 1941 leta. o kar prišli v hišo, jih odpe-3ali in postrelili, nato so jih v azvajah pustili v snegu ubi-• Drugi dan nas je šlo en par Vinico in smo bili prvi, ki ^0 jih našli. Bili smo prcpla-da nismo vedeli če bi šli ali nazaj. Lojze šmitov šel v Vinico na poroko. Še dan so ga ubili med Seč jem ®®^oin in Vinico. Dali so mu tri «trele. J. Tonice Leščevo sina so ubi-V ^ Badunčevi štali, pa je bil ^ mlad fantiček. Požgali so vso Zapudje in osem ljudi pri-onili ixa zid in pQstreljali. Tam ^ je videl Jože Mihelov, ki se ® oženil k Miščevim na Vrh. so obsodile same Zapuj-® žene in drugega ni vreden. ^ V Starem trgu so štiri mo-fašisti navezali za noge in ^ Voz, nato so jih vlekli po ce-\a'- pri Šintarju so jih pa w popolnoma nedolžne ljudi, ^ko se je delalo vsepovsod. Ko o Zagledali Italijana, smo be-in se skrivali, ker smo se bali. Pa vseeno so nas pre-in prijeli in nedolžne nas •^^evarili. Ko so mene odpeljali, 8o, iiivi , . , je ugajalo. Pobrali so po-prstane, uro, oblekp, kar je dopadlo je šlo ž njimi, 'smo jim smeli ni reči. ^ letal so nas mitraljezali ^ Vasi, da smo bežali iz hiš. j^^Sromačah so streljali iz to-' s strojnicami in z bokači, A Vasi so bombardirali, kot ^jjomelj, Vinico, Dragatuš, Se-Ljukovdol. V Lovrišino n ^ je padla granata, ki je Oti' zrušila skoraj pol hiše. ' so ostali vsi živi. Samo jij^g.^ieev Ivo, on je bil ubit na &li so na vse načine, ^^rod je bežal in se skrival, bila fašistovska taktika, da slovenski narod uničijo. Ampak se jim ni posrečilo, čeravno imamo samo v Jugoslaviji en milijon in sedemstotisoč žrtev. "Dne 12. avgusta 1942 leta zjutraj je bila' megla. Prišlo je okrog 2000 Italijanov, obkolili so vas špeharje in kogar so dobili v roke od moških v starosti od 16 do 50 leta, so odpeljali. Od nas so pobrali mene, Pereče Franceta in Ivenceca Rtički, dolenje Ivane, Mihelov Ivane, Rtički gorenji, France Kovači-čin, Jože Medvedov, Ivica in Mirka, Radunčeve Marice sin Jože iz hriba Ivane Mrtinov Pavel, Gržanov, Žalčev France, Miseričev Peter. Petra Mrtinov-ga sin je padel. S seboj nam niso dovolili ničesar vzeti. Na bor-štu šo nas postavili v vrsto, smo mislili, da nas bodo potolkli. • "Moji vsi štirje otroci so šli za menoj do Starega trga, toda jih niso pustili niti blizu mene. Niti voAe ali jesti nam niso dali. Ponoči so nas zmetali v avtomobile in odpeljali v Črnomelj. Tam smo bili dva dni. Nato so nas odpeljali v Padovo v Italijo. Povsod so nam grozili samo spuškami in z gladom. Na vseh Svetih dan je en italijanski oficir enega našega ustrelil, kar v taborišču. Dal mu je dva strela. Zmeraj smo gledali, kdaj bo kdo šel za talca v smrt. Stalno so nam bili mitral jezi za hrbtom. "Jaz, France Rtički in Žalčev iz hriba smo šli naprej v Renicci. Ko so nas ločili na razen, smo se jokali in eden drugemu naročali, da kateri pride živ domov, da naj pove kje smo se zadnjič videli. V Renicci smo prišli v močvirje pod šotore brez slame. Bilo je v hrastovi hosti. Takrat je nam na srečo hrast rodil želod, ki smo vsega pojedli. "Bilo nas je 5,000 ljudi. Pomrlo jih je precej, toda Ti ne vem točno povedati, koliko. To Pa vem, da jih je v nekaterih dneh umrlo od 20 do 30 na dan od samega glada in prehlada. Dva dni po kapitulaciji ItaUje so še streljali na nas z mitra-1 ježami. Nekaj vem da jih je bilo ranjenih. V par dnevih potem sfno se kar vsi skupaj raz-bežali in šli kar peš domov. Jaz in Mihljev Ivane iz Radenc sVa šla skupaj peš. Hodila sVa en mesec. Če bi te zanimalo, kako smo potovali, bom pa drugič opisal. "Pri nas so razmere še težke, ker so mostovi porušeni, kot tudi ceste in tovarne, ker nam je sovražnik porušil in požgal vasi in mesta. Ampak se naša oblast jako zanima in obnavlja se na veliko. Zdaj vozi vlak iz Ljubljane do Otovca; še to leto bomo imeli zvezo do Karlovca. Avtobusni promet imamo med Vinico in Otovcem. Nam kmetom je tudi težko, ker smo izčrpani v vsem. Živine nam manjka. Jaz sam sem dal za našo vojsko tri krave in dva vola. "Vsi smo začeli na novo živeti in gospodariti. Jaz nisem celih pet let delal doma, potem vedi kako je. Glavno mi je, da sem našel doma družino živo in zdravo. Jaz sam nisem zdrav. Noge so mi zmeraj zatečene. Če bom kdaj kaj zmogel, pojdem v bolnišnico, če mi bodo mogli kaj pomagati. Saj veš, da sem dosti prestal, da so mi krogle brenčale okrog ušes in šrapneli padali okrog mene, pa vendar sem ostal živ. Nisem si pisal življenja. Računal sem, da se vrnem živ na vežni prag, potem rad umrjem, samo da bi družina vedela, kje sem. "Če bi bili skupaj mesec dni, bi Ti imel dosti za povedati, no. Ti bom pa drugič še kaj popisal naše trpljenje. Prejmite srčne pozdrave vsi od nas vseh skupaj, Tvoj brat "Franc Mukavec". Osnovni zakon o zadrugah Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" pobrali kokoši, suho me-vnio izpili, vse so vzeli, kfir MOST EXPENSIVE RACEHORSE . . . Sayaji Rao, brother of the famous racer, "Dante," was purchased recently by the Maharajah Gaekwar of Baroda, Indian potentate, for 28,060 guineas, about $123,000. He will be raced in England. Spominska pesem padlemu talcu Mrs. Mary Spendal, 876 E. 77 St., je prejela sledečo pesem, katero je spisal njen bratranec Ivan Žurga v spomin padlemu talcu Alojziju Mlakarju z Ravni pri Blokah. » Jesenska sapca je pihljala in sonček milo je sijal. Sva zadnjič si roke podala. Ti dragi Lojze si slovo jemal. Najdražji bil si mi v tej vojni, prijatelj zvestega srca. Najdražji bil si mi v trpljenju, bil v zmago upanja. Mislil sem, da ločila ne tova se nikoli. Nesreča se j« pripetila, Oh, Tvoja smrt je zame bol. Spomin najljubši mi v življenju bo moja misel le na te. V srcu mojem hrepenenje, živelo Tvoje hrabro bo srce. "To pesmico sem spesnil v spomin padlemu Alojziju Mlakarju z Ravni. Prosim Tte, če Ti je mogoče, daj jo v časopis v Ameriki. Mogoče bodo čitali naši sorodniki, moje žene bratje in sestre, če so še živi, ker se nič ne oglasijo. Pozdravljam Vse rojake in rojakinje, ki prebivate v Ameriki! — Smrt fašizmu — svoboda narodu! "Ivan Žurga, komandir ^postaje v Cerknici in rtioja žena Helena, rojena Mlakar* v Ravnah, štev. 34." V torek sta zakonodajna odbora Sveta narodo^ in Zveznega sveta razpravljala o osnovnem zakonu o zadrugah, ki je bil sprejet na zadnji seji žvezne vlade. Na seji Sveta narodov je Blaž Markovič v imenu vlade podal obširno utemeljitev zakona. . Načrt zakona o zadrugah ima nalogo postaviti organizacijske in pravne pogoje za razvoj in okrepitev zadrug, da bodo mogle prevzeti odgovorno Vlogo v izgraditvi našega narodnega gospodarstva in da bodo lahko postale trdna opora države V zaščiti interesov ljudstva. Stare in nove zadruge se morajo danes še posluževati določb zakona o gospodarskih zadrugah iz leta 1937, ko je bil eden glavnih vzrokov nezdravega stanja našega zadružništva v prejšnji Jugoslaviji. Po zakonskem predlogu so zadruge prostovoljne gospodarske organizacije pretežno delovnega ljudstva, ki s skupnim delom pospešujejo interese delovnega ljudstva, povezujejo drobno vaško in rokodelsko gospodarstvo ter pospešujejo iniciativo ljudskih množic v zvezi z oskrbo in razdeljevanjem blaga. Zadružniki so med seboj enakopravni. Z novim zakonom bodo razširjene pravice in pristojnosti skupščine zadružnikov, da pridejo do izraza najširši sloji zadružnega članstva. Na ta način je zagotovljeno, da se uveljavi pobuda od spodaj, ki mora biti bistven činitelj razvoja zadrug. Zakon predvideva kmetijske, nabavno-prodajne, proizvajalne in predelovalne zadruge. Nadalje so v zakonu postavljeni pravni temelji nove, v&žne vrste kmetijskih proizvajalnih zadrug, namreč kmečkih delovnih zadrug za skupno obdelovanje zemlje in za skupno gospodarstvo. Organizacija zadrug bo po novem zakonu prilagodena noVi državni ureditvi. Zakon določa osnovna načela za reorganizacijo starih zadrug, ki je v praksi že v veliki meri izvršena, tako da bo z novim zakonom seda- nje stanje formalno uzakonjeno. Zakon predvideva tudi tesno sodelovanje zadrug z organi državne uprave, ki imajo gospodarske naloge. Da se zadruge čim bolj okrepijo in se omogoči njihovo skupno oskrbovanje in čim tesnejša povezava z državnim gospodarstvom, je v zakonu predvideno združevanje zadrug v poslovne zveze. Po pravilu se bodo take poslovne zveze .ustanavljale za pbdročje okrajev, po potrebi pa tudi za večja področja, kakor to pač zahteva poslovanje posameznih vrst zadrug. Okrajne poslovne zveze bodo tesno»povezale državno in zadružno gospodarstvo. Predvidene pa so tudi poslovne zveze viš^ je stopnje, ki bodo združevale posamezne okrajne poslovne zveze pa bodo imele po novem zakonu samo značaj revizijskih zvez. Te glavne zveze pa bodo tudi pomagale zadrugam in poslovnim zvezam pri delu in bodo zlasti skrbele za vzgojo zadružnih kadrov. V zakonskem predlogu je predvideno, da se zadrugam vrnejo ugodnosti, ki so jih imele pred uveljavljanjem zakona o g'ospodarskih zadrugah iz leta 1937. Poleg tega so v zakonskem predlogu predvidene nove ugod-nosti, ki jih zadružništvo doslej ni uživalo. Po svojem bistvu Tjo novi zakon o zadrugah okvirni zakon, ker bo vseboval samo osnovne določbe splošnega značaja za vse zadružništvo. Zato predvideva zakon, da bodo ljudske republike v okviru načel, postavljenih z zveznim zakonom, izdale svoje zadružne zakone, ki bo" do podrobno urejali poslovanje zadrug. Zakonodajna odbora sveta narodov in Zveznega sveta sta v načelu soglasno sprejela predlog zakona o zadrugah. ZADRUGA "ELAN" IZDELUJE ŠPORTNO ORODJE ZA MLADINO (Nadaljevanje z 2. strani) peč star predelan bencinski sod ter v strojni mizarski in v strojni mehanični delavnici, kjer so pravkar montirali težko električno stružnico, kupljeno v Ljubljani. V tej delavnici dela mlad primorski partizan, odličen precizni strugar, ki je nekdaj delal v podružnici Fiatovih tovarn v Trstu. Tako so se zbrali v to zadružno delovno skupnost stari partizanski borci od vseh strani, in vsak je prispeval svoje strokovno znanje. Zanimalo me je, kako žive. V takšnem majhnem kraju, kakor je Begunje, fii lahko rešiti vprašanje preskrbe toliko ljudi, ki so skoraj sami-nedomačini. Toda tudi to vprašanje so sami rešili. Te dni so odprli svojo zadružno menzo. Tudi prodajo svojih športnih izdelkov organizirajo sami. Dne 1. junija so odprli v Ljubljani svojo športno trgovino. Upajo, da bodo s časom pocenili svoje izdelke, zlasti še potem, ko si bodo ustvarili tudi lastno livarno. Zdaj morajo oddajati vsa livarska dela v Štore in v Ljubljano, kar pride drago in s čemer izgube tedne časa. Pogrešajo tudi lastno športno igrišče, na katerem bi preizkušali svoje izdelke. Toda načrti jih kar razganjajo, in kdor jih pozna, ne dvomi, da jih bodo uresničili. Fr. Dera. Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! Pomivalka posode in pomočnica v kuhinji dobi dobro službo. Zglasite se na 390 E. 156 St. Tool ^ Die Makers Popolnoma izurjeni Plača od ure Zglasile se pri The Bishop & Babcock Mfg. Co. 4301 Hamilton Ave. Kleparski delavci Tovarniško izurjeni. Plača od ure poleg "piece work". 40 ur tedensko. The Bishop & Babcock Mfg. Co. 4901 Hamilton Ave. MOŠKI za ieško mašinsko in assembly delo Plača od ure BRYANT HEATER CO. 17825 St. Clair Ave. ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93% c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R.R. Co. E. 9lh & Broadway Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"! Vesti iz življenja ameriških Slovencev DEKLETA IN ŽENE za fine Stirling suknje, suits ali FUR COAT, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu, na Will-Call pokličite Benno B. Leustig 1034 ADDISON ROAf) ENdicott 3426 t* PRIJATEL RADIO AND APPLL^CE SERVICE Radi j O aparati, pralni stroji, čistilci, itd. Mi smo tako blizu vas kot vaš najbližji telefon I ex 2680 1142 E. 66th St. . ex 3935 2. do 10. ZV. Mi popolAOma jamčimo 2. do 10. ZV. naše delo V Minnesoti je zdaj mnogo turistov od blizu in daleč. — V Chisholmu sta se poročila Andrej Levčak in Mary .Champa, na Elyju Mary Kure in E. Folio, kakor tudi John F. Fink in Mary L. Krnichar, William Erzar in Margaret Kobe, v Eve-lethu pa Margaret Petrovčič in Marshall Duff ter A. Tekautz in Angeline Lavrich. WHEEL SET-UP DELAVCI STROJNI OPERATORJI STAUS^ LIVARJI Bodočnost je v delu lahlfe medenine. Dobre prilike za veterane in može z d6brim rekordom, da se naučijo stroke s sigurnostjo stalnega dela in dobre plače od ure in kosa; primerno okrožje; prijetne delovne razmere. Imamo mnogo služb za ponočni šift. Monarch Aluminum 9301 DETROIT Aluminum Molders Dobra plača od ure Squeezer Molders Dobra plača od ure in kosa Izvrstne delovne razmere, LAKE CITY MALLEABLE 5000 Lakeside Ave. Al's Radio & Electric Service 1011 East 64th Street Albin Zhacnik, lasinik Popravljamo radio aparate električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba m PRIJATELJ Appliance Service Jamčena posluga na pralnih strojih, čistilcih, likalnikih, itd. 1142 East 66th St. Tel.: EX 2680 na domu: EX 3985 JOHN 2ULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. DIAMOND STAR DECORATED . . . Billy Hitchcock, Washington Senators' third baseman, who recently was awarded the Bronze Star by the war department. for his services as major in the AAF during World War II. VASl ČEVLJI bodo telRdali kot novi, ako Jih oddastr v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvril prvovnttto delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. Cenjenim rojakom v naznanje, da smo sedaj vse potrebno uredili v zvezi za točno poslovanje denarnih naročil, kakor tudi pošiljanje paketov v evropske države. V zalogi imamo tudi zavoje za jestvine in obleko ter vse potrebne listke za prilepiti na zavoje, katere na željo tudi za vas izpolnimo in odpremimo pošiljatev,^ Izvršujemo notareke listine, tozadevno združene z uradom. Za poslovanje točne in vljudne postrežbe, se priporočamo. da se zglasite v našem uradu, kjer bomo skušali dati vso možno poslugo. Pri nas lahko plačate plin, elektriko in drugt obveznosti. STEVE F. PIRNAT CO. 6516 St. Clair Ave, Cleveland 3,0. DAJTE VAŠ FORNEZ SCISTIT SEDAJ! Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "vacuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta F Air mount 6518 Boring Mill Operator Ni zahtevano, da bi sam uposta-vil stroj, toda je bolje, da zna Dobra plača od ure OSBORN MFG. CO. 5401 Hamilton Ave. Assemblers Upoštevalo se bo napol izurjene za "floor assembly" Dobra plača od ure OSBORN MFG. CO: 5401 Hamilton Ave. Moški 45 do 60 let stari v dobrem zdravju za nočno delo pri mazanju strojev in "dip" barvanju ter za razna dela v tovarni. Vas izučimo THE J. CLYTEL MFG. CO. 3603 E. 82 ST., blizu Union ASSEMBLER Izuri en na težkem orodju ELEKTRICAR Izurjen na assembly STAVBINSKI POMOČNIKI za zgradbo industrijskih kar Plača od ure ATLAS CAR & MFG. 1140 Ivanhoe Rd. DIE ■ SETTERS Stalno delo Dobra plača od ure pri stari clevelandski firmi Zglasite se pri The Bishop & Babcock Mfg. Co, 4901 Hamilton Ave. ®®(SXS)®®SX£®®