Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, sobota 20. septembra 1938 Cena Din 1* - Naročnina: letno Din 24'— polletno „ 12'— četrtletno „ 6‘— za inozemstvo letno „ 36 — Izhaja vsak drugi četrtek GLASILO JUGOSLOVANSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA ZBOR Leto III_____________________ Uredništvo in uprava: Ljubljana, Novi trg št. 4/II Štev. 14-a ssm. Ni. Vel. kralju Petru II. ob 15 letnici rojstva naš zboiaški: Zdravo! 20 letnica rojstva Jugoslavije Ozrimo se 20 let nazaj. Na Solunu: od Kajmakčalana do Dobrega polja in Vetrenika je grmelo in treskalo. Nesmrtni junaki srbske vojske in vojni dobrovoljci iz vseh krajev našega imena so se pod vodstvom tedanjega prestolonaslednika ALEKSANDRA dvignili kot orjaški val v veliko in odločilno ofenzivo. Z neizmernimi žrtvami, z neugnano silo duha junaštva in mučeništva so dne 15. septembra 1918 odprli nam vsem brez razlike jezika, vere, stanu in prepričanja vrata v SVOBODO. Tedaj se je iz krvi dejansko rodila naša Jugoslavija; njeno politično in diplomatsko rojstvo je nujno moralo kmalu zatem slediti. Slava padlim, hvala živim junakom Soluna! Bratje! Čas je, da se vsak, ki uživa sadove naše svete zemlje JUGOSLAVIJE, odkrito ogleda v ogledalu. Vsak naj se vpraša in si odgovori: ALI SEM VREDEN SVOBODE? Dimitrije V. Ljotič: Usodna zamena Vojna je imela svoj razpored: čisto spredaj (kjer je bilo potrebno najnevarnejše, krvavo rokodelstvo) je bila srbska pešadija in vojni dobrovoljci, za njim artilerija, za tem štabi, komora in proviantura, nato vojni dobavitelji, verižniki, a čisto zadaj (na varnem) — zabušanti. Ko se je sklenil mir, pa je napravila vsa kolona »na levo krog...« in razpored se je obrnil: čisto spredaj so stopili zabušanti — čisto zadaj pa je ostala uboga grhajna — pešadija in dobrovoljci, invalidi ter vdove in sirote... Čim bol j človek razmišlja o naših razmer; ih od 1. 1918. dalje, čimbolj se poglablja v globok pomen in smisel 20 letnice gigantskih naporov za ustvaritev naše skupne države — tem jasnejše mu vstaja pred očmi tragično dejstvo, da se nam je po končani svetovni vojni pripetila usodna zamenjava. I. Iz vojne 1914—1918 je izšla Srbija v sestav Jugoslavije s čudovitim oreolom, katerega so ji prinesli požrtvovalnost, nezlomljiva odpornost in junaško samoob-vladanje njenih vojakov. Tisti, ki je kdaj delil zlo in dobro z vojsko na fronti, ne bo nikdar mogel pozabiti tistega, kar je tam videl in občutil. V spominu na tiste veličastne prizore človeške kvalitete se mu zdi, da zvonijo vsi zvonovi! Takih lepot in veličin, kot jih je videl med vojno v prvih bojnih črtah in vrstah, ni mogel videti nikdar po vojni — v miru. Naj samo zapre oči, da ne gleda vsakdanjih prizorov današnjosti — pa ga bodo obsuli grandiozni spomini. Zagledal bo tovariše, ki so štirikrat v šestih letih prehodili v borbi ali pa le v napornih marših največji del balkanskega polotoka. Videl bo, da jih na teli težkih potih niiti zvesta komorska živina ni mogla spremljati; izčrpana od naporov je opešala preje nego človek. Človek pa je šel naprej — uporno, neugnano; imel je manj počitka, manj hrane, več nevarnosti, več trpljenja, a vendar sem 1915. leta videl prvega mrtvega vola pri Kruševcu, prvega konja na Kosovu — toda prvega človeka, počrnelega, hladnega, umrlega od napora sem videl na prvem klancu pri Žlebu, blizu Peči. Treba je pogledati samo zemljevid balkanskega polotoka, da bi se mogel približno oceniti ves ogromni napor, kate- rega so tisti stotisoči ljudi v šestih letih prenesli. Če bi bilo samo to — bi bilo resnično vredno začudenja in občudovanja. Ni treba naštevati nočnih in dnevnih borb, ob napredovanju in umikanju — da ne govorimo o napornem utrjevanju v nočeh po težkih dnevnih marših, katere utrdbe pa so se zopet brez strela zapuščale; ni treba opisovati raznih krvavih in težkih neuspešnih poskusov, da bi se odvzelo sovražniku nekaj, brez česar bi se moglo biti. Pozabimo na ono vojsko gladu, ki se je ozirala z Žleba ali Čakora, da še enkrat vidi, kako obseva sonce Kopaonik — nato pa hitela resignirano po poti, ki je v vsej njeni zgodovini bila najdaljša, ker je bila najstrašnejša — po poti, na kateri so zreli in krepki ljudje od 22. novembra do 20. decembra dobili v najsrečnejšem slučaju samo štiri hlebe vojaškega krulia in pol kilograma prepečenca ... Zato so — ko so prišli do morja — bili samo še vojska živih mrtvakov ... Zaprimo oči pred spominom na slike zgrbljenih trupel ob tolikih ugašenih ognjih, mirno katerih smo šli od Bratono-žiča do Podgorice, od Podgorice do Tuzi-ja in po močvirju okrog Skadarskega jezera do Skadra; od Skadra na Bojani proti Lješu in San Giovanniju di Medna, odtod še do Drača in Valone... M Naj se spomnim na tistega mladega francoskega oficirja na francoski ladji »La Lorraine«, ki ni mogel verjeti, ko sem mu na njegovem zemljevidu velikega formata razlagal pot. ki jo je pod borbo prehodil moj polk od Donave do meje Črne Gore, odtod pa brez borbe do Drača. Rekel je: »Gospodine, če bi francoski narod nekdo privedel do Pirenej in mu tu zapovedal, naj zapusti svojo zemljo s štirimi hlebi vojaškega kruha in pol kilograma prepečenca na mesec — ne verjamem, da bi se v tem čeprav desetkrat večjem narodu našlo tako veliko število vojakov, ki bi prešli na drugo stran Pirenej!« — * In zopet vidim ostanek teh istih ljudi, kako uporno, korak za korakom, po kršili in kamenitih prodih svoje južne meje, neuklonljivo, požrtvovalno in disciplinirano visoko iznad vseh narodov sveta držijo zastavo svoje zemlje in s tem osvajajo uspeh za tisto misel, katero je Srbija od 1. 1914. odkrito zasledovala kot svoj vodilni politični cilj in za njeno ustvaritev pretrpela najtežje žrtve med vsemi narodi sveta. Naj se nihče ne razburja radi tega, če tako na široko razlagam te dogodke, naj strpi do konca. Razume naj, da tega ne navajam morda preračunano ali da bi si koval kake pravice — marveč da bi nasprotno: na tiste junaške rame natovoril nove dolžnosti in nove velike odgovornosti! Dočim se je taka ogromna moč izražala na fronti, pa so drugi elementi kot »moralno in fizično nesposobni« državljani, kot malodušni omehkuženei in brezvestni liferanti in profitarji skromno, toda ravnotako trdovratno živeli v varnem ozadju, pozneje v taboriščih ali v državi sami. Ob času vojne so le-ti imeli samo t*no misel: da bi čim manj bili vidni in opaženi ter da bi tako potrpežljivo čakali na konec vojnega viharja... Zgodilo se je sicer, da je kl jub njihovi želji, da bi ostali skriti, vendarle prodrlo v javnost marsikaj, kar je kazalo njihovo pravo lice. Toda vse to so bili drobni, mali pripetljaji v primeri z velikimi in tako tragičnimi dogodki one prave in prekrasne Srbije — tako da niti sramotne »pekarske« in »opančarske« (čevljarske) afere niso mogle dolgo ostati glavni dogodki dneva ... Medtem pa je ona druga neprava Srbija potrpežljivo čakala na svoj čas. Kot je bila skromna za časa vojne, ravnotako drzno je takoj po končani vojni stopila na plan in je — izkorišču joč ogromni moralni kapital, katerega so drugi zbrali in ohranili — zamenjala tiste, ki so vse do-tlej bili brez zamene (izvzemši zamene v smrti) in ki so vestno do skrajnosti izvršili svojo dolžnost. Ni bilo dvoma o tem, da bo po letu 1918 v zedinjeni državi, v današnji Jugoslaviji morala Srbija imeti največjo in najpomembnejšo vlogo. To so narekovale zgodovinske razmere, nikakor pa ne želja po nadvladi. Saj je tudi nosila največji del vojnega bremena na svojih ramah, kar ji je v očeh vsega sveta prineslo nesporen ugled, avtoriteto in politično moč. Srbija je bila v prvi vrsti poklicana, da upostavi ugled državne oblasti in red. ki je prva dobrina vsake države. Ravno tedaj, ko se naj bi bilo to izvršilo, pa je prišlo do one usodne zamenjave: ljudi fronte so zamenjali ljudje iz ozadja!... To je v resnici bila zamenjava dveli gledanj na svet in zamena dveh moral. Združeni in »zedinjeni« s sebi podobnimi parasiti iz ostalih delov nove drža- li Naš tovariš predsednik v prvi črti solunske fronte pred 20. leti. (Od leve proti desni spodaj: rez. podporočnik Dimitrije V. Ljotič — sedaj predsednik »Zbora«; rez. kapetan Todorovič — sedaj učitelj v Valjevu; akt. kapetan Milanovič — sedaj akt. oficir: v sredi: akt. podpor. Zotovic — sedaj invalid brez obeli nog: rez. san. poročnik dr. Mrvoš — sedaj upravnik OUZD v Zagrebu; zgoraj: rez. podpor. Corbič — sedaj odvetnik v Kos. Mitroviči; rez. podpor. Gosparic — sedaj učitelj v Valjevu.) ve, so sedaj hitro dali drugo barvo življenju in ljudstvo je hitro — ne poznavajoč prikriti ' mehanizem te zamene ________ z ogorčenjem obsodilo tudi tisto Srbijo, o kateri je preje govorilo z občudovanjem in ljubeznijo. * Posledice te usodne zamene so tudi danes splošne in javno znane — mi se ob njih na žalost nimamo časa ustavljati. 1 oda kot odločni nasprotniki »stališča prekrižanih rok« smo to napisali ne samo radi ugotovitve nekih resnic, marveč zaradi izpeljave konkretnih zaključkov in odločitev, katere zahteva od nas boljše narodovo življenje. Zato trdimo: Treba je znova napraviti zamenjavo — toda ne slučajno — pač pa zameno po strogo ustanovljenem merilu! 1 reba je napraviti, da bo oblast postala popolna in dejanska, toda jo vezati oh enem na popolno in dejansko odgovornost! In kaj se bo zgodilo? Takoj se bodo — kot z bojnega polja — razbežali vsi ■»moralno in fizično nesposobni« (katera Resnica o mardohajski »ljubezni« da Slnvannv V zadnjem času mardohajci in njihovi purgarski zavezniki iz vrst »največjih« nacionalistov prav radi brenkajo na slovansko struno, kadar gre za Marxovo dete SSSR in njegove zaveznike izven SSSR. Posebno pri zadnjih nemilih dogodkih v bratski ČSR je ta struna prav glasna. Zato ne bo odveč, če se seznanimo kar z izvirnimi besedami samega »nezmotljivega preroka« Karla Marxa-Mardoehaia in njegovih najbližjih sodrugov, da se prepričamo, koliko iskrenosti je v tem brenkanju in kakšna mu je dejanska vrednost. Marx je 1. 1848. ustanovil svoj list »Neue Rheinisehe Zeitung« in v tem listu je neprestano izlival svoj žolč proti Slovanom sploh. Tako piše v njem dobesedno to-le: »Kje je Slovanstvo, kakor v glavah nekaterih ideologov, kje je slovanski jezik, kakor v domišljiji gospodov Palac-kega (Čeh), Gaja (Jugoslovan) in tovarišev? V resnici imajo vsi ti narodi najrazličnejšo omiko: od precej visoke novodobne industrije na Češkem, ki so jo Nemci razvili, do skoraj nomadskega barbarstva Hrvatov in Bolgarov in v resnici imajo torej vsi ti narodi najbolj nasprotujoče si težnje. V resnici sestoji slovanski jezik 'teh deset do dvanajst narodov iz ravno toliko, večinoma med seboj nerazumljivih narečij, ki so postala zaradi popolnega zanemarjenja njihovega slovstva čisti patois in ki so imela z malimi izjemami vedno kak tuj neslovanski jezik za svoj pismeni jezik. Lepa stvar bi bila. ko bi Hrvatje, pan-durji in kazaki bili v prvi vrsti evropske demokracije, ko bi sibirski poslanik izročal svoja akreditivna pisma v — Parizu! Ponavljamo: Razen Poljakov, Rusov in k večjem še Slovanov na Turškem nima noben slovanski narod bodočnosti iz lahkoumevnega vzroka, ker nimajo vsi drugi Slovani niti temeljnih zgodovinskih, zemljepisnih, političnih in gospodarskih pogojev, da bi bili samostojni in da bi mogli živeti. To seveda ni prijetna prihodnost za narodno častihlepnost panslavističnih sanjačev, katerim se je posrečilo razgibati del Čehov in Jugoslovanov. Ali pa smemo pričakovati, da se bo zgodovina ustavila za tisoč let na ljubo nekaterim jetičnim družbam, ki imajo v vsakem delu zemlje, kjer prebivajo, Nemce poleg in okrog sebe, ki že od pamtiveka nimajo za vse namene omike drugega jezika kot nemškega in ki nimajo niti temeljnih pogojev narodnega življenja, ne velikega števila ljudi, ne zaprtega ozemlja.« Posebno danes, ko se naš bratski če-hoslovaški narod bori za svoj biti ali ne biti in se mu -mardohajci delajo velike prijatelje, je nad vse značilno, kar je osebno »nezmotljivi« Marx napisal o Čehih v »New York Tribune«. Mi priobčujemo to od besede do besede čisto dobesedno verno po originalu: »Umirajoča češka narodnost je 1. 1848. zadnjič poskusila, da si zopet pridobi svojo življenjsko moč. Ta poskus se je ponesrečil in dokazal, da more Češka živeti le še kot del Nemčije, če bo tudi nekaj njenih prebivalcev nekoliko stoletij govorilo jezik, ki ni nemški!« Vse te Marxove »prerokbe« o Slovanih nismo morda zbrali mi v svojem »fašističnem besu«, temveč strasten Marxov pristaš Karol Kautsky, kateremu so bile le-te posebno pri srcu, in ki jih je -skupno priobčil v svoji knjigi »Revolution und Contrerevolution«, Dietz, Stuttgart, 1896. in kjer vsak neverni Tomaž lahko najde to fašistično izjavo gospoda sodruga Mar-dochaia na strani 62 te knjige. Seveda se gospoda sodrugi branijo, da je Marx tako pisal, ker se je blagovolil razjeziti na takratne avstrijske Slovane, fraza jim je služila med vojno za zabu-šavanje pred vojaško obveznostjo), razleteli se bodo vsi omehkuženci in vsi profitarji. Kajti oni imajo raje senco neodgovornosti kot svetlobo odgovornosti! S težkimi vzdihi se bodo zavlekli nazaj v svoja skrivališča ... Kot med vojno ... Tedaj pa bo zažarel v veličastni lepoti ves sijaj, ki ga je Srbija prinesla pred 20 leti skupno z legijami srbskih, hrvatskili in slovenskih dobrovoljcev z makedonskih planin! Šele tedaj bo dolžnost Srbije napram Jugoslaviji — dokončno izpolnjena. ki so skupno z Rusi pomagali Avstriji zadušiti madžarski upor. Toda vsak, kdor prečita vsa gornja Marxova zasramovanja Slovanov, bo videl, da je ta obramba zelo majava. Kajti Marx ni z njimi samo nehal biti »nezmotljiv« (avstrijski Slovani so dobili po svetovni vojni tri samostojne države, ne da bi se bila zgodovina ustavila za tisoč let), ampak je v svojem slepem sovraštvu do Slovanov postal tudi čisto navaden lažnjivec. Če bi bil ta gospod sodrug res mednaroden, ne bi z najordinarnejšimi lažmi navijal v prid nemškemu narodu proti vsem slovanskim narodom, če bi bil res proti zatiranju narodov, kakor se sedaj mardohajci stalno širokoustijo, potem bi moral na ves glas povedati, da je Avstrija 1. 1848. nesramno ogoljufala svoje Slovane, ne pa da je vsemu svetu dokazoval, da je naravnost neobhodno potrebno, da Nemčija podjarmi vse avstrijske Slovane! In slednjič, če bi bil Marxu res tako strašno pri srcu proletariat, potem bi mu morali biti pač najbližji ravno tisti »skoro nomadski barbari«, ki vendar nima jo pri taki stopnji civilizacije niti svojih kapitalistov niti buržuazije in bi torej morali biti kot pristni proletarski narodi vendar najidealnejši objekt mardohajske vroče ljubezni! Če bi za kakega puhloglavea le še bilo dvomljivo, ali je cela Marxova banda res delala samo -na ponemčenju Slovanov, potem naj vzame v roko knjigo Marxovega pajdaša Žida Bernsteina: »Ferd. Lassalles Reden und Schriften«, Berlin, 1892, L. pa bo na strani 59 te knjige našel zapisano, da je največji razšir-jevalec marksizma Lassalle napisal to-le: Avstrijske nemške dežele se bodo prej ali slej priklopile Nemčiji. Danes pa mora nemška država mirno gledati, kako v teh deželah napreduje — poslovenjenje!! Kakor posnemamo iz zbirke Ad. Wagner, Briefe von Ferdinand Lassalle an Carl Rob e r t u s - J a ge t z o v v pa je komunistični teoretik Rodbertus napisal v pismu z dne 8. 5. 1863 Lassalleu to-le: Nadam se, da še doživim, ko bo turška dediščina pripadla — Nemčiji in ko bodo nemški vojaki stali na — Bosporul! Lassalle pa mu je na to odgovoril: Kolikokrat sem jaz prav to misel zastopal pred svojimi prijatelji, pa so me za to imenovali sanjača! Mi torej vidimo, da so se očetje marksizma prav krepko bavili ravno z istimi fašističnimi skominami, katere na videz pobijajo njihovi sedanji otroci. Na videz, pravimo, kajti dejansko stanje je čisto drugačno! Kot pristaši od Marxa zmaterializira-ne Heglove razvojne podmene in Darwi-novega boja za obstanek, v katerem člo-ve.k-žival izpodriva drug drugega in se ohranja le borbe sposobna vrsta — rasa (rasizem!) so si Židje napravili približno to-le sliko najbližje politične bodočnosti: Po Kristusovi smrti propadla latinska rasa se je zmešala s svežo germansko raso, se kot regenerirana romanska rasa ohranila do XIX. stoletja, ko je dosegla svoj višek in je začela pod viplivom razkrajajočega židovskega duha zopet propadati, dokler ne bo popolnoma propadla. Od germanske rase imajo Nemci največ izgleda, da dele z Židi bodočo nadoblast v Evropi, razume se samo dotlej, dokler se Židom ne posreči razkrojiti tudi Nemce, pa da ostane nadoblast njim samim. Edino resno nevarnost tej skorajšnji, izključno židovski nadoblasti predstavljajo sveži slovanski narodi. Zato je treba nje na primeren način spraviti pod oblast Nemcev, da bi .mogli Židje skupno z Nemci da odpravijo še Slovane. To je edini pravi vzrok 90 letne mardohajske mržnje proti Slovanom!! Svetovna vojna, katere glavni vzroč-niki in koristniki so Židje (najmanj tri četrtine vse oboroževalne industrije je v njihovih rokah) je to njihovo nadvlado že prav nevarno približala svoji uresničitvi. Ž njo so Židje z enim udarcem ubili dve muhi. Opravili so z Nemci in naj večjim slovanskim narodom z Rusi. Z ostalimi malimi slovanskimi narodi se jim je že zdel lahek posel. Toda nastopilo je nekaj čisto nepričakovanega, s čemer materialistični mardohajci niso nikdar računali, ker pač ne priznajo duha in ne vedo, da je bil glavni vzrok propada kakor rimskega cesarstva tako tudi vseh drugih propadlih držav predvsem razkroj njihovega duha! Nemci so spričo svojega poraza v svetovni vojni in Italijani spričo občutka svoje manjvrednosti ob isti priliki šli vase, našli sebe in svojega duha, začeli svoj preporod iz samih sebe in — izpljunili Žide! Načrt Židov se je moral tedaj iz temelja izpremeniti. Židom odtlej nikakor več ni kazalo navijati za Nemčijo, katero so dotlej že smatrali za svojo matično državo, ampak so kot uzurpator ji Rusije, ki so si s tem že podredili glavno oporo slovanstva, zamenjali krinko germanstva, katero so si nadeli pred 90 leti, s krinko slovanstva in so pod to krinko sklenili opraviti še s tistimi slovanskimi narodiči, ki ravno po mnenju prvoboriteljev »znanstvenega socializma« itak nimajo niti temeljnih pogojev, da bi bili samostojni in da bi mogli tako maloštevilni kot so, živeti na nezaprtem ozemlju. Svojega mnenja o Slovanih niso torej Židje niti za las spremenili! Menjali so samo način, kako jih ugonobiti!! Namesto da bi Nemčija za njih podjarmila Slovane, so se odločili, da si jih sedaj podjarmijo kar naravnost in neposredno zase! Največja trdnjava »panslavizma«, Rusija, je že zavzeta, vreči se treba še na najkulturnejšo ČSR, potem bo s »skoro nomadskimi slovanskimi barbari« na Balkanu posel lahek! Izumirajoče zapadno evropsko roman-stvo in germanstvo po njihovem zgolj materialističnem nazoru samo od sebe izumira. Temu treba samo milostnega sunka — ljudskih front. Vstajajoče Slovane, zdrave in odporne narode, pa je treba pod krinko slovanstva (kakor prej pod krinko germanstva) najprej navidezno braniti pred neslovanskim fašizmom (ki pa ima, kakor smo videli, prav iste skomine kot sodrugi Marx, Lassalle, Rodbertus itd.), potem pa, ko bi si Židje že podredili vse Slovane, naj bi ti Slovani kot židovski najemniki hodili v žerjavico po kostanj, da pribore Židom dokončno svetovno nadoblast! Žid se bori za svoje interese do zadnje kaplje krvi — Slovanov! Res lepo vlogo so nam namenili go-gospodje sodrugi in njihovi zavezniki »največji« nacionalisti! Mi zboraši pa vemo, da nam je rešitev le v slovanstvu, ki bo šlo samo vase, se iz sebe preporodih) in izpljunilo, kakor je že Dostojevski hotel — Žide in samo, čisto samo postalo svetovna moč, pred katero bodo trepetali Židje in vsi drugi! »Taborov« mucek »Tabor« zelo nazorno dokazuje, da je res tednik za mačja javna vprašanja in da se ne bavi samo s prežvekovanjem JNS tiska. Zato je posvetil svoj podlistek mucku, ki so ga ujeli kaznjenci. »... in je šel iz rok v roke in vsi so ga božali... To je vse silno zabavalo in smeh se je neprestano razlegal. Bratci! Dajte, pobarvajmo mačka! — je zadonel Zazu-briuov glas. Pa saj bo crknil zaradi tega! — je rekel nekdo. Zaradi barve? Pa še ka-aj!« Tako piše »Tabor« o mačku, da se človeku nehote zazdi, kakor da piše kot tednik za mardohajska tajna vprašanja o — Mačku v Beogradu ... „Tabor“ in njegovi informatorji Pred dobrim mesecem je začel v Ljubljani izhajati nov tednik za mačja javna in mardohajska tajna vprašanja pod imenom »Tabor«. Že v svoji četrti številki je ta list »osrečil« Slovence s prežvekovanjem napada slovenskega JNS trska (»Nova doba«, »Jutro«) na nas. Smatramo. da je »Tabor« zares korajžen, da si upa kot internacionalen proletarski Sa-moslovenec jemati v zobe tisto kašo, ki so jo v svojih čeljustih premlevali že vsi buržuazni JNS listi, — pa se ne boji, da bi se od tega zastrupil. Saj so vendar ti listi vsaj doslej jemali izključen patent na celoten jugoslovanski nacionalizem! Ali »Tabor« mogoče ve, da ga od-slej več ne mislijo jemati, ker v njihov »nacionalizem« čisto enostavno več nihče ne veruje? Končno bodi omenjeno, da »Tabor« ob svojem prežvekovanju — »trdno pričakuje, da mu bo »Zbor« odgovoril z mardohajsko-judovsko-framason- sko olikanim vikom in krikom,« — kakršen je za »Tabor« pač edino prebavljiv. Mi mu s tako mednarodno žlobudro ne moremo ustreči, ker kot jugoslovanski, sicer ne »največji«, pač pa edini nacionalisti take nimamo. Njegove »največje« nacionaliste pa mu rade volje prepuščamo kot izvirnike za njegove napade na nas. za kar so ti »nacionalni« vitezi edino še sposobni, in so si za to klavrno vlogo izbrali po njihovi špekulaciji za njih najbrž najprimernejši čas, kar si treba še posebno zapomniti! Poleg trenotka napada je tudi vsebina napada tem bolj značilna, če se spomnimo, da je takoj prvi dan po ustanovitvi stranke »največjih« nacionalistov JNS v njo vstopil vodja naših Nemcev, predsednik razpuščene »Nemške stranke« in »Kulturbunda« g. dr. Kraft!! Dosledno temu je zato nek slovenski sicer mali. pa težak vodič JNS znal v Kočevski Reki in drugod prirejati volilne shode samo v nemškem jeziku in mu je bil prav vsak tič saino — titsch! »Tabor« sam na sebi, niti ljudje okrog njega niso tako važni, da bi jim posvetili cele stolpce našega lista. Vse to kar pišemo, ne pišemo radi tega, ker smo morda izgubili živce, ki so nam dokazano dovolj močni, še manj radi omenjenih ljudi, pač pa zaradi miselnosti, ki veje iz takih člankov in izjav. Ljudem take miselnosti, kjerkoli bi se nahajali, najmanj pa samemu »Taboru« in njihovim informatorjem velja ta članek. Ker pa ljudje take miselnosti očivid-no zelo ljubijo razna vprašanja, si uso- jamo tudi mi staviti jim nekaj ponižnih vprašanj: 1. Če je »Tabor«, kakor bi iz njegovega pisanja sledilo, res tako strašno proti temu, da bi se »boril s tujci proti tujcem«, ali temu dosledno obsoja in zametuje tudi vse internacionale sploh, ki se vendar vse brez razlike »bore s tujci za tujce«, čisto brez ozira na to ali se člani posameznih pajdašij kličejo med seboj sodrugi, soverniki, bratje te ali one lože ali distrikta ali kako drugače? 2. Če je »Tabor« hud nasprotnik avtonomije Slovakov, Nemcev in drugih v ČSR, ali je dosledno temu tudi strašno hud nasprotnik avtonomije Slovencev in Hrvatov, ki so najbrž celo po »Taboro-vem« v Jugoslaviji vendar le bližji Srbom kot Nemci Čehom, — seveda če »Tabor« slučajno ne deli mišljenja »Matice hrvat-ske«, da so Hrvati — Goti? Če misli, da bi avtonomije slabile ČSR, ali se mu ne zdi, da bi slabile tudi Jugoslavijo in narobe? 3. Ali spada v »Taborov« novi evangelij svobode, — po katerem se ljudem predpisuje, kdaj smejo v gledališču ploskati (posebno če konec dejanj ploskajo gospoda komunisti) — tudi svoboda laži? Laž je namreč, da bi bil Ljotič kadarkoli »blatil« ČSR ali pisal »prezirljivo« o Slovanih! Mi smo v zvezi s tem nesramniin očitkom že napisali v našem listu, da »ni večjega zla zn ljudstvo od njegove nepoučenosti«, pa je to bilo za talmudizirane možgane premalo jasno povedano. Niso razumeli. Zato jim povemo danes tako razločno, da bo tudi za skisane možgane oprijemljivo: Vi lažete ljudstvu, mi pa mu govorimo resnico tudi takrat, ko ista ni prijetna, ker hočemo, da bo ljudstvo še prav posebno v takem primeru pravilno poučeno. Vi pa mu lažete, ker živite od njegove nepoučenosti in svojih laži! Goljufate svet, da vas ne bi zbrisal z zemeljske površine, čim bi vas izpregledal! Vam je nemški vojni ataše in Hitlerjev venec na pogrebu čehoslovaškega državljana nemške narodnosti, ustreljenega v sami ČSR od službujočega stražnika radi nepokorščine, pa sedaj najbrž tudi Anglež Runciman pri reševanju čisto notranjega vprašanja ČSR izraz moči ČSR, — nam pa ni, ker dejansko ni, pa če je to nam všeč ali ne! Mi povemo ljudstvu resnico, čeprav ona ni prijetna, vi pa lažete, lažete, kar vas je! Varate svet, ker vam to nese! Kdo razen vas samili naj bi imel koristi od vaših laži? Mar ČSR ali Jugoslavija? O »Taboru«, »Jutru« in podobnih velelistih vedo v ČSR prav toliko kot o ljudeh na Marsu. Ostane torej samo narod jugoslovanski, ki to čita. Ta naj bi živel zaziban po važili lažeh v sladko brezskrbnost v prepričanju, da se je Hitler vstrašil mobilizacije dveh čehoslo-vaških letnikov in nekakšnih groženj sovjeti je in demokracije. Ta naj bi mislil skupaj s čehoslovaškim narodom, da se mu pod okriljem sovjetije in demokracije ni treba ničesar bati, — medtem ko nista bila oba naroda že celo stoletje v večji nevarnosti kot prav sedaj! In zaka j je to vam lažnjivcem potrebno? Zato, da bi ljudstvo v občutju svoje varnosti pozabilo na nevarnost, pozabilo na to, da sedaj ni čas, da bi se šlo stranke, narode in plemena, brez česar bi vi postali brezposelni! Ljudstvo naj bi se kar naprej igrajčkalo z demokracijo, od katere si vi obetate — korita! Vi pa trdite, da Ljotič — blati ČSR, zato ker si upa edini v Jugoslaviji napisati resnico! Vi s svojim čisto svojevrstnim pojmovanjem svobode in morale kričite: Z nami vred moraš lagati, Ljotič! Če ne. te razvpijemo kot prijatelja Nemcev! Obenem pa sami igrate vseskozi tem slednjim v karte, ker hočete s svojimi lažmi zabrisati učinek Ljotičevega resnega svarila na iztreznjenje: Samo iz nas samih lahko postanemo močni! Čvekali ste tudi prej, da sovjetija in demokracija nikdar ne bosta dovolili^ italijanske Abesinije in »anšlusa«. Zazibali ste ljudstvo s svojimi lažmi v brezskrbnost, kakor vaši enakovredni kolegi drugod svoje narode, in povzročili ste, da so narodi dočakali oboje — nepripravljeni! Potem pa ste čvekali o stavljanj.u pred dovršena dejstva. Komu ste s tem koristili? Istemu, kateremu koristite sedaj! In sebi seveda! Sebi. sebi! Mi bijemo plat zvona, vi pa se smejete in mirite: Saj ne bo nič hudega, narode, nad teboj bdita sovjetija in demokracija, ne daj se motiti, igraj se naprej stranke in voli — mene! Sosed pa dela trezno in premišljeno, dela, medtem ko vi čvekate! Vi pritlikavci, ki vam je narod deveta briga, vi hočete osporavati domoljubnost velikanu Ljotiču, ki je na Solunski fronti tik pred n jenim dokončnim prabojem, ko ga je Vrhovna komanda osebno klicala na novo službeno mesto v zaledje, odgovoril, da ne gre v trenutku, ko se odloča usoda Jugoslavije, nikamor, ampak ostane s svojimi vojaki v prvi črti, kjer mu je edino mesto! Vi, ki niste vredni, da zavežete Ljotiču čevelj na nogi, vi se drznete še kaj več kot stati pred njim pokončno? Upamo, da smo se sedaj tudi za skisane možgane dovolj jasno izrazili. Glede »prezirljivega« pisanja o Slovanih pa sta vi jamo »Taboru« v globoki ponižnosti tale vprašanja: 4. Kaj je količkaj slovanskega na nauku, ki so si ga izmislili: David Riccardo, Karl Marx-Mardochai, Lassalle-Wolfsohn. Adler, Liebknecht, Luxenburg, Lo\vy, čegar poskusno izvedbo so financirale iniljonarske banke: Singer, Sehiff, Kuhn, Lobe et Co. in katerega so poskusili izvesti: Bron-stein, Mosessohn, Finkelstein, Dugasvili? o. Ali je »mednarodna mirovna akcija« ali nauk nasilja in meca nauk, pri čegar poskusni izvedbi tiči v 300 koncentracijskih taboriščih šest in pol milijonov slovanskih kmetov in delavcev, katere so za prisilno delo uporabili s 100.000 žrtvami samo pri kopanju Belo-morskega prekopa gospodje sodrugi: Isaaksohn, Rottenberg, Ringsburg, Baren-sohn, Dorfinann, Kagner in Angert, pri čegar nasilni kolektivizaciji je padlo 15 milijonov slovanskih kmetov kot žrtve gospodov sodrugov: Mosessohna, Herschel Jehude in Baumanna, ki je z zakonom z dne 7. avgusta 1932 uvedel za ruske kmete, ki nočejo nič slišati o kolektivizaciji smrtno kazen ali najmanj 10 let ječe in prisilnega dela, ki je z zakonom z dne 17. aprila 1935 izročil tri in pol milijona slovanskih otrok iznad 12 let starosti mitraljeski »vzgoji«? 6. Ali je »Taboru« znana knjiga »Rusija v koncentracijskem taborišču« (Ra-sija u kouclagerje), katere ni spisal dr. Gobbels, temveč ruski sovje.tski inženjer Solonjevič, ki je do pred dvema letoma vse to gledal na lastne oči, pa ker je tisto, kar je videl in zapisal, zelo neprijetno čifutariji v SSSR, je ta slednja izvršila atentat na njega v Sofiji, 'kjer Solonjevič sedaj biva, in mu pri tem ubila ženo? Odgovorov na svoja vprašanja ne pri- Demokracija pa, ki jo Vi zlonamerno navajate in s katero hočete Tyrševo Sokolstvo odtujiti idealistično-organski skupini in s tem tudi zborašem, pa ni demokracija v tem smislu kot se ta beseda danes rabi in kot jo hočete Vi prikazati, temveč je samo izraz za enakost vseh pripadnikov sokolskega gibanja pred statuti organizacije. V telovadnicah, katere g. pisec gotovo zelo dobro poznate, ni v sokolskem življenju razlike med delavci, obrtniki, direktorji, trgovci itd., oziroma bi je vsaj ne smelo biti. Tam smo si, po Tyrševi zamisli, vsi bratje. Vidite, to je demokracija, ali z domačo besedo — katero Vam predlagam, da jo rabite, ker se s tem izognemo raznim napačnim tolmačenjem —- bratstvo. Na razna voditeljska mesta (veste, g. sodrug, ta beseda ni moja izmišljotina, temveč je v Sokolstvu stalno v rabi, kar Vam je pa itak znano!) pa pridejo pri nas, v Sokolstvu in v Ljotičevem Zboru, samo ljudje, ki se izkažejo za sposobne in ljudje, ki imajo potrebne kvalifikacije. In, da Vas opozorim, g. »poznavalec Sokolstva«, še na neko stvar, ki v resnici diši po Vašem firerstvu: Po organizaciji SKJ, katerega branite pred ftrerskim ljotičevstvom, se posamezne funkcijonarje imenuje in so volitve le predlog višji instanci, ki ga ta lahko sprejme ali pa tudi sama imenuje posamezne funkcijonarje. Ali sedaj ne boste začeli mogoče ljotičevstva braniti pred »fi-rerskim Sokolstvom«? Mislim, da bi bila to prevelika vnema in da to ni potrebno! Tako smo si sedaj razjasnili glavne pojme, ki se tičejo Tyrševega Sokolstva in Ljotičevega Zbora. Spoznali smo, da temeljita obadva na organsko univerzalistični zamisli družbe, ki je izvedena iz idealističnega svetovnega nazora in je njegova logična posledica. Istočasno pa smo videli, da obsega druga, materialistična, skupina, ki je s prvo v ostrem nasprotju, marksistični socijalizem, ki je potemtakem nasproten Tyrševemu Sokolstvu. Spoznali smo, da sta si svobodoljubnost in demokratičnost (po naše: bratstvo) Tyrševega Sokolstva in Ljotičevega Zbora precej blizu, da sta celo istovetni. Dalje smo ugotovili, da je Sokolstvo po statutu SKJ celo bolj »firersko« od »fašističnega« Zbora, in bi se moral pravzaprav ta otresti Sokolov-»firerjev«. čakujemo že zato ne, ker niso pisana v »Taboru« razumljivem »mardohajsko-ju-dovsko-framasonskem olikanem viku in kriku«. KvečjeJii, če bi dobili kaka zavijanja. Spet se bodo vrteli kakor mačka okrog vrele kaše, da obidejo resnico! Mi zato smatramo debato za zaključeno. Za pametnega je dovolj — sapienti sat! Za druge pa ne pišemo... In vendar se še dobi nek «dobroname-ren« sodrug iz okolice »Delavske politike« in začne naenkrat braniti Tyrševo Sokolstvo pred firerskim Zborom, Sokolstvo, ki nikoli še ni potrebovalo in je tudi ne bo, pomoči marksističnih internacijonalistov, ker je z njimi v ostrem nasprotju. Toda mi in vsi pošteni vemo kam »pes svojo taco moli«! Gospodi iz vrst komunističnih sodrugov ne ugaja to, da se je naše ljudstvo začelo prebujati in da ta val prebujenja zajema v veliki meri baš Sokolstvo. Ne ugaja jim, da se jim je naskok na Sokola pred leti ponesrečil in da tudi kasnejši poizkusi uspevajo le slabo. Še manj jim pa ugaja, da se duhovno zelo sorodni Sokoli in Zbo-raši vedno bolj razumejo. Zato manipulira z nejasnimi pojmi kot so svobodoljubnost, demokratičnost in firerstvo v rabljenem smislu in meče ljudem pesek v oči, istočasno pa vpije židovsko-hinavsko, naj gre vsak na tisto mesto, kamor spada! Zato predbadiva Ljotiču izdajanje »An-griffa«, in njegove članke v njem ter noče razumeti, da stremi Zbor po preroditvi vse družbe in torej tudi narodnih manjšin; noče razumeti, da bomo dali manjšinam v naši državi svoboden razvoj, če bomo videli, da ga imajo tudi naši rojaki drugod. Zato in-ternacijonalna »Delavska politika« (ubogi delavci, ki imate tako »politiko«!) navija naenkrat nacijonalne strune in se bori za nacijonalno čistočo Tyrševega Sokolstva. Taisti ljudje, ki so pred nedavnim še izdajali »Volksstlmme« v nemškem jeziku pri nas v Mariboru, na ogroženem ozemlju, za peščico »nemškega proletarijata«, se razburjajo nad listom, ki izhaja v nemščini in nudi čtivo kompaktno naseljeni manjšini na ozemlju, ki ga zaenkrat še ne moremo imeti za ogroženega. Toda gospodje, mi smo Vas izpregle-dali in razkrinkali! Zato je pač najboljše, da nehate s svojimi »jeremijadami«, na katere se pravi Sokoli požvižgajo. Če se pa Vam, g. pisec, želi debatiranja, upam, da se bova srečala tam, kjer rastejo in delajo pravi Tyrševi Sokoli, v sokolski telovadnici in se tam 'bolj natančno pogovoriva, kajti prepričan sem, da sle tam zelo dobro znani!? 20. septembra bo poteklo 30 let od tistega vročega dne, ko se je v odgovor na barbarski nemški napad na delegate Ci ril- M e t odo v e d ru žbe v Ptuju spontano dvignil v Ljubljani ogromen val ljudskega ogorčenja in porušil z disciplinirano revolucionarno gesto tisto, kar je moralo biti porušeno. Ne meneč se za malenkostne dnevne spore, se je zložil srd vseh slojev slovenskega naroda, da pokaže pest oholim Nemcem in petoliznim odpadnikom Slovenstva — neničurjem in da razbije dotlej nemški obraz bele Ljubljane. In če so preje rekli o Slovencih, da napravijo revolucijo le, če jim to predhodno dovoli g. avstrijski pokrajinski namestnik vlade na Bleivveisovi cesti, g. avstrijski okrajni glavar in šef avstrijske policije — je bila ta krilatica 20. septembra 1908 sijajno ovržena. Počili so streli — padla sta ADAMIČ in LUNDER. Nacionalne posledice njunih žrtev so bile za nas neprecenljive. Slava spominu septembrskih žrtev! iiiiiiiiiirriiJiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiMHiiiifmfHiifiiiiiiiiinniiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiiinOTins Hlelia Pred desetimi leti sta A. Briand in Kellog podpisala Briand-Kellogov pakt, v katerem sta, nič manj kot v imenu Francije in Amerike, stavila vojno izven zakona. Imamo navado, smejati se našim ne-prosvetljeniim, zaostalim prednikom zaradi njihovega neznanja in neprosvetlje-nosti. Toda ne znati in biti neprosvetljen ni tako smešno, kot je smešno biti neumen, pa se riniti na prva mesta in z zvenečimi besedami brbljati svetu svoje neumnosti. Ko sta ta dva »velika državnika« podpisovala ta pakt, izgleda. da nista mnogo napenjala svoje pameti, da bi razmišljala o tem kaj pišeta. »Vojno sta stavila izven zakona.« Kakor da 'bi vojna sploh imela kako zvezo z zakonom! Kakor da bi mogli vojno preprečiti z zakonom! Kakor da bi se 'še kdo pulil za zakon, kadar pride do vojne! In kakor da se zdaj sploh še spominjamo gorostasnih izjav velikih državnikov in zvočnih člankov velikega informativnega tiska, v katerih so bile vse samo »važne besede« — toda prazne, da bolj prazne biti ne morejo. Toda glej, deset let je pre ali antipatije. Ce °12 0 Ali sme biti pravi Sokol Ljotičevec? (Nadaljevanje in konec.) 1918-1938 Ko sem pred tedni stopal v prijetnem somraku po veličastni cerkvi sv. Vida na Hradčanih v Pragi, sem zazrl reliefno podobo, spomin na svetovno vojno. Skozi pester mozaik visokega gotskega okna so padali nežno pobarvani prameni na lik postarne ženice, ki žalostno zre na razbito vojaško čelado ob poti. Iz ozadja padajoči žarki sonca: simbola zlate svobode, obžarjajo oklešene lipove mladike z redkimi brstečimi listi: simbol prebujajočega se, skozi stoletja tlačenega slovanstva. Pod podobo so vklesane besede: Postuj poutmče a vspomen hrobu, znihž vyšla ti svoboda. (Postoj popotnik in spomni se grobov, iz katerih ti je vzklila svoboda.) Pred dvajsetimi leti, ko so obmolknili topovi in ko se ni več čez bojne poljane pošastno razlegal krik gavranov, ko nam je zažarelo sonce svobode, se je zopet oglasila na vasi naša mila pesem, a to pot ne tako prešerno kot takrat, ko so možje in mladeniči odhajali »in vriskali vsi so veseli«, saj je bilo tako, kot je zapel R. Maister: Jemal jih je dan in jemala jih noč — pojoče, vse v pisanem cvetju — nazaj pa jih ni, od nikoder jih ni, ne tihih ne v fantovskem petju. Strto je bilo upanje mnogih mater, deklet in sirot, da se njih dragi le še vrnejo. Vendar pa je vse tolažila zavest, da niso njih očetje in sinovi zastonj žrtvovali življenja, da je iz zemlje, prepojene s krvjo junakov, vzbrstela drobna rastlinica, ki je zrastla v mogočno drevo svobodne države: Jugoslavije. Že dolgo smo pričakovali dvajsetletnico Jugoslavije in sedaj je tu, toda v kakšnih okolnostih. Da tok časa ni ustaljen, je znano. Živimo v nemirni dobi, v dobi, ko je teptana pravica, ko vladata nasilje in laž, ko uničujejo razni plačanci in brezvestneži vse duhovne vrednote in se žene slepi svet za malikom današnje dobe — za pohlepom in osebno koristjo. A mladina polna idealov in načrtov marljivo išče, toda kdo jo podpira v iskanju in borbi, da ne zaide, da ne nasede brezvestnim izkoriščevalcem? In kdo nam razjasnjuje dvome, ki se nam porajajo o»b pogledu na današnje propadanje človeštva, narodov in držav? Kdo nam daje smernice za bodočnost in kdo nas navdaja z zaupanjem v samega sebe in svoj narod? Edino naše upanje, pokojnega Kralja Mučenika so nam ubili. Vendar mi mladi ne klonemo, sklenili smo slediti Njegovemu poslednjemu ukazu in se pripravljati, krepiti v močne borce in čuvarje Nove Jugoslavije, ki jo ustvarja nova mladina. R. O., Ljubljana. Hvalevreden primer V Jugovu, vasi v Podonavju, je bil ubit bogat kmet, Aleksander po imenu. Zapustil je mladoletne otroke. Skrbniki so postavili za hlapca na posestvu človeka, o katerem je vsa vas govorila, da je soudeležen pri očetovem umoru. Kmetje so stvar prijavili sodišču, ki pa več mesecev, morda zaradi preobilice dela, ni ukrenilo ničesar. Kmetje :so se obrnili na višjo oblast, ko pa tudi od te niso dobili odgovora, so zadevo priobčili v znanem smederevskem listu »Naši dani«. Ko tildi to ni pomagalo, so se zbrali na Veliki Šmaren pred Aleksandrovo hišo, razburjeni vdrli v njo in izvlekli iz nje od strahu na pol mrtvega slugo — zločinca. »Ti boš čuval to hišo, morilec?« so ga nahrulili razjarjeni kmetje. »Ti hočeš biti prijatelj nedolžnim otrokom? Ti, krvnik, hočeš varovati dediščino njihovega deda in očeta? Ali ti 'ni dovolj, da si izpil kri očetu, zdaj jo hočeš še otrokom.« Ob vsakem vzkliku pa so padali po hrbtu zločinskega hlapca krepki udarci gorjač, da se je v hipu okrvavljen zgrudili. Kmetje so ga pustili ležati imisleč, da je mrtev in obrisali okrvavljene krepelce v travo. Zlikovec pa ni bil mrtev, ampak le dobro pretepen. Oblasti so ga dale prene- Vesti iz pokreta NOVA RAZDELITEV ORG. PODROČIJ V SAVSKI BANOVINI Zaradi nujnosti .sem izvršil naslednjo razdelitev organizacijskih področij v Savski banovini: I. org. področje: Vukovar — srezi Vinkovci, Šid, "Vukovar in D jakovo. Starešina: Dragutin Moderčin, odv., Vukovar. II. org. področje: Osijek — Osijek mesto in srez, Darda,, Batina in Valpo-vo. Starešina: Stanoje Milenkovič, pos., Dalj. III. org. področje: Sl. Brod — Sl. Brod, Požega, sreza Prnjavor in Derventa iz Bosne. Starešina: Viktor Benašič, sodnik, Slav. Brod. IV. org. področje: Županja — Županja in sreza Brčko in Gradačac iz Bosne. Sta rešina: Ivo Mudrovčič iz Vrbasa. V. org. področje: Virovitica: D. Miho-Ijac, Slatina, Našice, Virovitica, Daruvar, Grubišno polje (spada začasno pod Zagreb). VI. org. področje: Jasenovac: Pakrac, Garešnica, Kutina, ,N. Gradiška, Novska, Petrinja, Kostajnica s srezi iz Bosne: Bos. Gradiška, Bos. Dubica, Prijedor, Bos. Novi in Dvor. Starešina: Dr. Spaso-je Madiraca, zdravnik, Jasenovac na S. VII. org. področje Bjelovar: Bjelovar mesto in srez, Djurdjevac, Čazma, Križevci in Koprivnica. (Začasno pod Zagreb.) VIII. org. področje: Zagreb — Zagreb mesto in srez, Jastrebarsko, Samobor, Vel. Gorica, Sisak mesto in srez, Dugo selo, Sv. Ivan Zelina, Stubica, Klanjec, Pregrada, Krapina. Starešina: Zoran Vukovič, stud. tehn., Zagreb. IX. org. področje: Varaždin —- Zlatar, Novi Marof, Ivanec, Varaždin, Čakovac, Prelo g in Ludberg. (Začasno pod Zagreb.) X. org. področje: Karlovac: Karlovac, Vojnič, Vrginmost, Slunj, Glina, Pisaro-vica, Ogulin in Vrbovško. (Začasno pod Zagreb.) XI. org. področje: Gospič— Gračac, Udbina, D. Lapac, Korenica, Brinje, Pe-rušič, Gospič (brez Karlobaga), Otočac. (Začasno po