Edini slovenski dnevnik -: v Zedinjenih državah. :-• i ■ ■ ■ Velja za vse leto. Z • $3.00 m Ima 10.000 naročnikov GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daiiy •: In the United States Issued every day except -: Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND^ NO. 136. — ŠTEV. 136. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 10, 1915. — ČETRTEK, 10. JUNIJA, 1915. VOLUME XXTTT. — LETNIK yvttt, NEMCI SO ZAVZELI MESTO STANISLAV. DO LVOVA IMAJO SAMO ŠE 12 MIU, RUSI SO IZ LVOVA PREPELJALI VSE DRAGOCENOSTI V KIJEV. SPOPADI NA SEVEROVZHODNEM BOJIŠČU. — V STANISLAVU SO VJELI 4000 RUSKIH VOJAKOV IN ZAPLENILI 13 STROJNIH PUŠK. — ZRAKOPLOVCI NAD PODGORICO — NEMŠKI AVIATIKI V SRBIJI. — RUSKO ČRNOMOR-SKO BRODOVJE V AKCIJI. — ANGLEŽI SO POTOPILI DVE TURŠKI LADIJI. Zavzetje Stanislava. Berlin, Nemčija. junija. — Veliki (rfiit'ralni »tab neiuike armade naznanja : Mesto Stanislav je v naših ro-I ali. V jeli Miiu preko 40U0 Rusov in zaplenili trinajst strojnih pušk. Vzhodno < h I l'r/»jn\sla je položaj riei/prcntenjeii. Malo bolj proti jutru si naš«- ("Hi1 prizadevajo zavzeli \ išint* vzhodno ."»(M> voja-1 ko\ ter zaplenili preeej vojnega i materi jala. Ruska armada izolirana. Kelmorajn, Neraeija. 9. junija. 1/ avstrijskega glavnega poroče-j valskega stana poročajo, tla j«' prejšnja hukovinska armada. ki jej hita prisiljena umakniti se proti \/hodu, popolnoma odrezana od! ostalih ruskih ret. Levo krilo ar-j mada generala Baltina nadaljuje z vriH-ii ofen/ivo. armada genera-1 la Lmsiugcna pa skoraj ueovira-im prodira naprej. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija. ;>. junija. — Kuski generalni štab naznanja:—] V okolici Sliavtli, guheriiija Kov-' no, je dobil sovražnik precejšnja ojačeiija. Včeraj je svojo fronto) izpremeuii in vprizoril vroč napad j na Douoie. Ob dolenjem teku reke Duhiee prav uspešno prodira-1 mo. V tialieiji so se vršili oh le-1 veni bregu reke Wisznije ostri s|K»padi. ti. junija se je posrečilo j sovražniku pognati naše čete ne-j koliko nazaj, kmalo potem smo pa vprizorili m»v napad iu vjeli v te-j ku nekaj ur preko 2000 nemških j vojakov. Sovražnik je dobil tudi oh levem hregu reke Dnjester nekaj j ojačeuj. Nemci prekoračili Dnjester. PetrogTad, Rusija, i*, junija. — Danes izdano uradno poročilo se glasi: V okolici Shawl i so se vršili 7. in S. junija sitno vroči spopadi. Ob Dnjestru smo pri gori 1'gart pognali sovražnika nazaj in vjeli 100 mož ter 10 častnikov. — Pri .luravnu je prekoračilo več močnih nemških oddelkov reko Dnjester. Blizu Lvova. Amsterdam, Nizozemsko, 9. junija. — Avstrijske in nemške čete so on ost ran Dnjestra dobro napredovale. Njihova kavalerija je oddaljena samo 12 milj od glavnega mesta (i a lic i je, Lvova. Berlin, Nemčija, 9. junija. — llusi so že začeli zapuščati Lvov. Vse dragocenosti pošiljajo v Kijev. Kakor vse kaže. bodo zapustili mesto brez vsakega odpora. Armada generala Linsingena. ki je prekoračila Dnjester, je prerezala Rusom vse zveze meti Galicijo in Bukovino. Avstrijci zmagujejo. Dnnaj, Avstrija, 9. junija. — Avstrijski generalni štab naznanja: Zavezniške čete so dospele do Korzova severno od Kolomeje, zavzele višine pri Otiniji in začele prodirati proti Ilalicu. Izpred Dardanel. Berlin, Nemčija. 9. junija. — Iz Carigrada poročajo, da so Turki potopili neko francosko transportno ladijo. Angleški ladiji **Maiiretania"* in "Transylvania" sta dospeli z vojaštvom in municijo v Kgejsko morje. Carigrad, Turčija, S. junija. —-Ttirško vojno ministrstvo naznanja : Ob dardanelski fronti so se vršili v torek vroči artilerijski spopadi. Naše krogle so zadele neko zavezniško transportno ladijo; la-dija je začela takoj goreti iu se j«' kmalo zatem potopila. Posadko so deloma rešili. Zavezniki stoje v ofenzivi. Pariz, Francija. 8. junija. — I lavas agent ura je dobila iz Aten sledečo brzojavko: Zavezniki so v ponedeljek na (ialipoiisu obnovili svojo ofenzivo in tia več točkah napredovali. Pri operacijah jih podpirajo francoske iu angleške bojne ladije. ki neprestano obstreljujejo turške postojanke. V varstvu bojnih ladij so se izkrcale čete pri Sed-il-Bahru. Nad turškimi postojankami se pojavljajo francoski zrakoplovci in mečejo homlie na vojake. Jetniki so izjavili, da pričakujejo Turki iz Carigrada novih ojačenj. Angleži razdejali turški kanonski čoln. London, Anglija. 9. junija. — Angleške bojne ladije so potopile turški kanonski čoln "Marmaris" iu vjeli transportno ladijo " Možni . To se je zgodilo v reki Tigris oh Perzijskem zalivu. Rusko brodovje v akciji. Petrograd, Rusija, 9. junija. — Pred par dnevi je obstreljevalo rusko črnoinorsko brodovje turški pristanišči /uuguhlak in Roslu. Skoda je precejšnja. Zdravstveno stanje grškega kralja. Pariz, Francija. 8. junija. — Ilavas agenturi je sporočil njen atenski dopisnik, da se je grškemu kralju Konštatinu obrnila bolezen veliko na boljše, da je njegova temperatura skoraj normalna in da je ponoči mirno spal. — 1'radniki poslaništva so prepričani- da je vsaka nevarnost odstranjena. Avstrijci bombardirajo Podgorico. Cetinje, Crnagora. 9. junija. — Nad Podgorico se je pojavil neki avstrijski zrakoplovee in začel metati bombe na hiše. Rombe niso napravile nobene škodo. Dardanelske utrdbe. Atene, Grško, 9. junija. — Angleško in francosko brodovje je otvorilo danes silen ogenj na utrdbe. ki se nahajajo ob azijski strani Dardanel. Zavezniški letalci so metati bombe na Smirno. Burnovo in na Menimini. Nemški zrakoplovci v Nemčiji Niš, Srbija. 9. junija. — Nemški zrakoplovci. ki so se bili vzdi gnili nad Egri Palanko. so se morali spustiti na zemljo. Srbi so letalce vjeli. zrakoplove pa zaplenili. ROJAKI NAROČAJTE SE~NA "OLA8 NARODA". NAJVEČJI •si/WFNSKI DNEVNIK V ZDB. DRfcAVAH. Z zapadnih bojišč. i Italijani se umikajo. Veliki boji v Franciji. Pognani pri Gorici v beg. Opetcvani brezuspešni naskoki na j Včeraj so vprizorili Italijani na-višine pri Lcrette. Velika bitka skok na Gorico, ki se je popolno- pri Hetuberne. PRI NEUVILLE. ma izjalovil. IZGUBLJENI TOPOVI. Francozi so zasedli zadnje skupi- Istotako se je odbilo italijanske ne hiš. — Ostri boji v gozdu Le naskoke na Gradiško in Tržič. _ Pretre. Razdejan zrakoplov. Berlin, Nemčija, 9. junija. — V današnjem ofiicjelnem poročilu jrlf-de bojev v Franciji se gh'si: "Francoske čete. ki so včeraj popoldne naskočile iztočne obronke višin pri Lorette. se je odbilo. Sličen poskus se je odibilo danes. Zadnje skupine hiš v vasi Neu-ville so ostale preko noči v rokah Francozov. Iztočno od NVuville pa smo odbiti vse naskoke, katere so vprizorili Francozi. V okraju iztočno od Heluberne divja zopet bitka, potem ko so Francozi zjutraj vprizorili brezuspešen naskok. Odbilo se je neki sovražni naskok v gozdu Le Pretre." Pariško poročilo. Pariz, Francija, 9. junija. — V popoldanskem poročilu vojnega ministrstva se glasi: "Našemu včerajšnemu večernemu poročilu ni dodati ničesar novega kot to. da smo v gozdu l^e Pretre napredovali za 10O metrov na razdalji ooO metrov.*" Angleške izgube. London, Anglija, 9. junija. — V poslanski zbornici je objavil danes ministrski predsednik As-quith. da znašajo skupne angleške izgube od pričetka vojne pa do .'ti. maja mož. Od teh jili je mrtvili .">0,:i42. Zcpetna zaplemba časopisa. Pariz, Francija. 9. junija. — Policija je danes zopet zaplenila list " La Guerre Soeiale'\ katerega izdaja Gustave Ilerve. V vče-rajšni izdaji se je kritiziralo ar-madno vodstvo. Angleži so zasedli Amaro. London, Anglija. 9. junija. — Državni tajnik za Indijo je sporočil. tla so angleške čete zasedb* mesto Amaro. Turki so se umaknili. toda posadko v mestu še vedno neprestano nadlegujejo. Angleži pričakujejo zadostnih ojačenj. tla bodo zamogli pognati sovražnika proti severu. Parnik se je potopil pri koliziji. Liverpool Anglija. 9. junija. — Parnik "(iertrude" je kolidiral v nedeljo na višinah Arlow svetilnika na irski obali s pamikom "City of Vienna". Parnik se je takoj potopil in osem oseb je utonilo. Preživele se je prevedlo danes v Liverpool. Odlikovanje posadke "Kronprinz Wilhelm". Washington, D. C.. 9. junija.— Tukajšnje nemško poslaništvo je dobilo iz Nemčije veliko železnih križcev z naročilom, da naj jih izroči častnikom in moštvu nemške pomožne križa rke ''Kronprinz Wilhelm", ki je internirana v Norfolku, Ya. Dober lov. Gloucester, Mass., 9. junija- — Ribici, ki so danes dospeli sem, so izjavili, da ob novoangleški obali ni bilo že T»0 let toliko vretenic (makrel) kakor letos. Posebno pri rtu Cod jih kar mrgoli. Seboj so pripeljali polne ladije teh rib. Samomor. Včeraj je skočil iz drugega nadstropja neke hiše na 46. cesti v New Yorku 2'Hetni John I. Da Iv in obležal na tlaku. Poklicani ambulančni zdravnik je zamogel konstatirati samo smrt. Kaj je gnalo mladeniča v smrt. ni nikomur znano. Njegov oče je bil nekoč svetovni mojster v igranj« na biljardu. London, Anglija. 9. junija. — Z Dunaja s«- j.- brezžičnim brzojavnim potom sledeče sporočilo: — Italijani so vprizorili včeraj popoldne z eno <1 i vizijo naskok na (iorico. Napad se je z velikimi izgubami za Italijane odbilo ter niso mogli slednji zdržati našega artilerijskega o«rnja. Na bojišču so pustili več topov. Istotako se je odbilo naskoka, katera so vprizorili Italijani na Tržič in Gradiško. Oficijelno italijansko poročilo. Rim, Italija. 9. junija. — Oficijelno se j.* danes sledeče sporočilo : — Na Reko je vrgel včeraj ne-ki italijanski zrakoplovee bombe. Pri povratku se j.- moral spustili zrakoplov vsled nekega defekta na stroju na tla ter je priče! goreti. Moštvo je bilo ujeto. London, Anglija. 9. junija. — Italijani utrjujejo svoje postojanke ob Soči v bližini Kobarida pa do tržaškega zaliva ter se domneva, da bo prišlo v najdalje enem tednu do prve velike bitke. Spopadi so bili dosedaj le lokalnega značaja ter so Italijani spravili že veliko svojih čet na iztočni breg reke Soče. * - - Nemci proti Italijanom. Bazel, Švica. 9. junija. — Glasom sem d osli h informacij s«» stali Italijani pri Lavaronne prvič pred nemškimi četami. Kako se je za vršil spopad, ni znano. Eksplozija v tvornici. Rim. Italijan. 9. junija. — A-dria-naprave v Tržiču, v katerih se je izdelovalo strupene pline in eksplozivne snovi v vojne svrhe. so naši letalci bombardirali in popolnoma porušili. Tirolke se hočejo bojevati. Berlin, Nemčija. 9. junija. — Vojaške oblasti na Tirolskem so dobile več prošenj žensk, naj se li uvrsti v obrambo dežel«'. Ženskam se je sporočilo, da je kaj takega nemogoče. Avstrijci se izogibajo velike bitke? Rim, Italija. 9. junija. — Tukaj se zatrjuje, da se avstrijsko brodovje ne upa spustiti v večji boj na morju ter da se skriva v varnem Pulju. Avstrijci so baje tudi natrosili v morje veliko ne-zasidranih min ter upajo, da se bodo poškodovale italijanske bojne ladije. Iz delavskega sveta. Chicago, 111.. 9. junija. — 14.r>00 uslužbencev tukajšnje cestne in nadcestne železnice je danes izjavilo, da bodo v teku 48 ur zastav-kali. če jim družbe ne zvišajo plač. Organizatorji so podpisali zahteve in jih izročili predsedniku družbe cestnih železnic. Busbv-ju. Vodstvo organizacij železniških uslužbencev je stavko že včeraj sankcioniralo. MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 ■o vendar enkrat dospele. Dum smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. in«*«™ srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večernioe, 68. svesek; 6. Duhovni boj (molitvenih), naj nam dopoilje WB~ 1 DOLAB. Knjige odpošljemo, aH po polti, ali General Villa in predsednikova nota. Villa je pripravljen sprejeti vse Wilsonove predloge. — Železniški promet se zopet vrši. AMERIKANEC UMORJEN. Villove čete so ustrelile štiri Angleže. — Villova armada je zavzela pristaniče Tuxpam. Washington, 1». <".. !>. junija. — fieneral Villa je ^pri',j«*I predsednikovo iloto in ho nanjo . C.. 9. junija. — Poslanico predsednika VVilsona na nemško vlado, v kateri s«* vstra-ja prizahtevi odškodnine za ameriške državljane, ki so bili oškodovani vsled nemškega boja s podmorskimi čolni in v kateri s,- tudi zahteva garancije, da se k;i j takega ne bo v bodoee vee zjjodilo. je podpisal dams ob 1. uri popoldne nadomestil joči zvezni tajnik Lansing. Kun uro pozneje se j,-prieelo s pripravami, da >.e j,- potom kabla odpošlje v Berlin. Istočasno se j,- objavilo, da se bo dalo poslanico jutri popoldni' časopisju na razpolago. Ob 12.:r> je prišel Hrvau v Belo hiso. d;t s«- pos!o\ i (»d predsednika. Slovo je bilo kratko, a pri-sr.-no ter j.- hil navzoč tiijnik Tumulty. Od uradnikov državnega depart merita se j«. Brvan že preje poslovil. Istotako je že tekom jutra sprejel časnikarske poročevalec ter jim izjavil, da ugasne njegov urad v istem trenutku, ko se ho odposlalo poslanico v Berlin. Izjavil j»> tudi. da bo imel sedaj kot privatnik prosto roko. da pojasni ljiul eiu svoje stališče. S predsednikom si nasprotujeta v mnenju glede dveh točk: prvi.' glede predloga, da se oživo-tvori mednarodno preiskovalno komisijo ter da naj se posvari a-meriške državljane, naj ne potujejo na parnikih vojskujočih s.-držav ali pa na takih, ki imajo municijo na krovu. Po uaziranjii Brvana naj hi Združene države v sporu z Nem-čijo uporabile princip, ki tvori podlago pogodb, sklenjenih s 30 državami. Sporna vprašanja vsake vrste in vsakega značaja na j hi Se nredložilo mednarodni komisiji. V. Nemčijo se ni še sklenilo take pogodbe, vendar pa ne dela to nikakega razločka, ker se je Nemčija že v principu izrekla za •stvar. Kar se pa tiče druge točke. j da se namre.' posvari ameriške • državljane, da se vprašuje, zakaj bi bilo kakemu državljanu dovoljeno zaplesti njegovo deželo v vojno, če ve. da gre dotični parnik skozi cono nevarnosti. Bryan je tudi izjavil, da bo na vse kriplje skušal preprečiti vojno ter da bo priredil po celi deželi predavanja. Kakih 14 dni ho-če še ostati v Washingtonu. nato pa pojde v Asliiville, N. C., da se nekoliko odpočije. Glede podrobne vsebine poslanice se ni še ničesar objavilo, zagotovo se ve le toliko, da *(* je Nemčijo zopet pozvalo, naj pojasni svoje naziranje glede mednarodnega prava in uporabe slcdnje- • ga na visokem morju. J Združene države ne želijo nika-kega spora z Nemčijo in če f»o ednja dala vsaj ejio koncesijo, bo morila na podlagi te mogoče nadaljevati pogajanja. Ako bi pa Nemčija molčala tudi na drugo po- jslanico. 1»i morale Združene drža-\ 7.1 • ve pretrgati vse diploinatične ve Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovnika v južnih Tirol&h, na Goriškem in ob obali Primorja, to je za TRST, ISTRO in DALMACIJO ob obrežju. Za KRANJSKO, spodnji &TAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej. Torpediranje parnika. Potopljen v bližini Harwich svetilnika. — Nemški podmorski čoln izgubljen in moštvo ujeto. London, Anglija. 0. junija. — Angleški obrežni parnik "Lady Salisbury". SS9 ton. je bil dan -zjutraj torpediran v bližini Ibir wieh svetilnika od nekega nemškega podmorskega čolna. Parnik se je potopil v teku petih minut ter se je rešilo 1."» mož od posadke Is. Podmorski čoln ni dal pred torpediran jem nikakega svarila. V poslanski zbornici je danes mornariški minister Balfour objavil. da se je pred kratkim razdejalo neki nemški podmorski čoln in da se je ujelo f» častnikov in 21 mož posadke. Nadaljnih posameznosti se ni navedlo. Istočasno je objavil mornariški minister.da se postopa sedaj z vojnimi jetniki z nemških podmorskih čolnov na isti način kot z vsemi drugimi. O tem se je obvestilo danes nemško vlado s posredovanjem ameriškega poslanika. Ruski podmorski čolni. Petrograd, Rnsija. 0. junija. — V nekem današnjem poročilu jrle-de morske bitke dne ."». junija v Iztočnem morju v bližini Hi pre. se glasi, da so ruski podmorski čolni napadli nič manj kot deset nemških bojnih ladij, ki so skušale prodreti v Iztočno morje. Eksplozije na krovih nemških bojnih ladij so baje kazale, da so ladije v resnici poškodovane. Dobra letina. Kelmorajn, Nemčija. 9. junija. V Nemčiji je bilo zadnje tedne prav lepo vreme. Včeraj je znašala povprečna temperatura S4 stopinj. Kakor vse kaže, bo letos letina izvanredno dobra, samo ljudi bo manjkalo, da bi obdelovali polje in pospravili pridelke. Samomor črnca. V neki hiši na 1^4. za pad ni cesti. New York, se je ustrelil včeraj črnec Clifford Flat. Maloprej je i>tl ustrelil svojo ljubico Steilo Stack, ker mu ni bila zvesta. Živ-ijenje si je najbrže vzel i/, strahu ^ pred kaznijo. ^ Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Dogoditi se zna, da avstrijska pošta ne bode delovala ob italijanski meji, to je za Goriško in mali del Primorja, a za notranje dežele kakor Kranjsko, Spodnjo Štajersko itd., pa bode promet o-9tal neoviran. Ako se pa pripeti, da v kakem kraju denar ne bode izplačan, ga pošiljatelj dobi povrnjenega. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K * K S 5... .90 120.... 19.80 10.... 1.75 130 ... 21.45 15____ 2.60 140 ... 23.10 20 ... 3.40 160 ... 24 75 26 ... 4 25 164) ... 2* 40 30 ... 5.05 170 ... 58.15 35 ... 5 90 180 . 2y 70 40.... 6 70 ISO.... 31 35 45.... 7.55 2l Uoa....................1.50 - - etu /* m »-sto New York........ 4.00 ' pot leta za rnesto New York ... 2.00 " JTvropo to v«e Jeto...........4.50 ' >.>l leta.............2.55 ♦ *Jetrtleta............ 1 <° "GLA3 NAHODA" izhaja vsak dan isvaemši nedelj in praznikov._ 'GLAS NARODA** "** i Voice of the People") |h{i>J every day except Sunday« and Holidays. S ibacriptioa yearly $3.00. podpisa in oeobtiosti ae ne pnob^tifejo. — a«j se b agovoli pošiljati po — Vr,r *>y Order. retard i kraja naročnikov pro-). da nam tudi prejinj« >r»liUe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. odločno vpraSanje. Da se je s tem poostrilo krizo ter napravilo spor I! med obema deželama skoro neizogiben, mora priznati tudi naj-j večji optimist. AVilson je odločen, da vstraju pri svojih zahtevah,' d oči m je za Nemčijo skoro nemo- Glas Xaroda priredil F. R. D. poee opustiti uspešno svoje orož- Begunci s Sahaiina, Ruski spisal V. Korolenko. —o— jio m t« »šil j at vam naredite ta naslov: •viLAS NARODA" v *»dt St.. New York City. •ten 4*587 Cortiandt, 44« Resipacija Bryana. 'Ikh večernih urali se je izda je odMopil "William -s Bryan z važnega mesta i tajnika. Besedilo druge jt> tako, da se lahko polemik o-a me rišk i spor do točke. S tem je mirna re-meriiko-nrmškega spora, ra v sled potopa *' Lositani-■žkoeena, ee ne naravnost bi bil tega v dvo- mu moralo odpreti oei po-pisanje Bryana. V svo-iiu povdaiga izrecno, da se dal oni veliki stvari, ki je a njegovemu sreu: pre- ii vojne in vzdržan ju nii-• ga razloga ne more pod-irujre poslanice na Nemei-» je raditega odločil, da jo resignaeijo. izrečeno z vso jasnostjo. :eljiva v tako važni stvarnostjo, ki dela zanieeva-obrekovanemu Brvanu ter pa stavi v vrsto onih mož, ki no ob izbruhu j»e stopili iz angleškega va, kot da bi ostali v r molče odobrili dejanja aj pa j«1 glavna stvar, da -•ga dvoma več, da je si-ad vse resna; da moramo pripravljeni na najhujše prišlo do vojne, če ne pood iste odločnosti kot jo i. Treba je zaklieati na in z vho odločnostjo: "Mi ruo nikake vojne!" ni nobenfjra časa več za anja! Treba je delati! aa eksekutiva delavske naj bi takoj na vse Iokal-razposlala brzojavne po-I>odlagi katerih bi se od io potrebno, da se prepre-Združenih držav v seda-o v Evropi. iko delavstvo lahko pre-jno, a mora pokazati, da irov namen in trdna vo- W Nova poslanica. vsega, kar se je objavilo do-j, je razvidno, da so vladala ibinetu predsednika Wilsona ca nnsprotstva v naziranjih e vsebine poslanice, katero se dposlalo Nemčiji. Predsednik ion vstraja prejkoslej na sta i, da mora Nemčija prenehati »o s podmorskimi čolni in bila le izjava v tem smislu zadovoljiva za Združene države, doČim je zastopal Bryan stališče, da bi se to zadevo kaj lahko predložilo razsodišču. Iz zadnjih poročil iz Washing-tona je razvidno, da je ostal v tem boju predsednik Wilson zmagalec in da se je vstrajalo pri ostrem tonu, v katerem je spisana poslanica. Zahtevalo se bo od Nemčije, naj na odločen način odgovori na voj » v. — rojevanje s podmorskimi čolni. Prihodnji dnevi bodo pri- (Nadaljevanje.) Čudil s^m se Burann :isto ni deželi mir. .. nesli važne odločitve in želja vseh drug. je posta]. fj0voril je pamet-resničnih patriotov je, da se ohra- no pri polni zavesti. Oči so zrle jasno, le »las inu je bil slaboten. Vse je poklical k sebi, dal nam je .še zadnja navodila ter še nekaj nasvetov: "Cujte, prijatelji*', je rekel, kaj vam bom povedal, in ohranite to v spominu: Zdaj bo-[ste potovali brez mene sko/.i Sibi-New York, N. Y. — Sezona ^a-jrijo, jaz pa bom moral ostati tu. bavnih večerov se nagiba koncu. ^ Vami je zdaj slabo, zelo slabo — Društvo za društvom pričenja s slabše zato. ker je umorjen Salta-pikniki in naši rojaki se ob nede-j uov. Vest o tem se bo kmalu raz-ljah ne dolgočasijo. Zabav je vse- širila — ne samo do Irkutska. ne, povsod v izobilju. Zadnji zabavni prav lovenski orkester bo skrbel, da zano dobroto. "Do konca svojega bo rado plesalo mlado in staro, življenja moram biti hvaležen Iju-Kuhinja in kb*t naših rojakov nas dem s Sahaiina!" j«' rekel. In res. je že zadnjič prijetno iznenadila. odsihdob nam je storil marsikako Za svoj denar se dobi dobra in dobroto in izkazal marsikako pozdrava stvar. In ker tudi cene ni- moč našim. Poiščite ga, on vam so pretirane, se ni čuditi, da uspe- bo pomagal." va njiju podjetje. Razposlali bo-J Tako nam je dal stari vsa na-mo še posebna vabila na rojake'vodila in nasvete ter potem rekel: in rojakinje, katerih naslovi so "Zdaj. bratje, ne smete več iz nam znani. 19. t. m. torej na sv i-, gubi jati časa. Ti, Vasilij, zapovej denje rojaki v Mrakovi in Kuc- vendar možem, naj mi skopljejo lerjevi dvorani! Et nune! — Od-; na tem mestu moje zadnje bivali-;1"0 bl?dltl 1)0 temneia gozdu ter l»rli smo novo knjigo in prva Šče; tu je boljše... Bo vsaj moj ■ , stran iste se polni... Naše sloven-j grob opihaval veter, ki prihaja,"10^01'1 kakor ok,lze7Ul zlvaL ske naselbine se bližajo druga od one strani in bodo valovi od,it. en ar' drugi in stiskajo si bratski rokee. tamkaj pljuskali ob moj grob. Ne V srcili slovenskih se porajajo!obotavljajte se, na delo!" Ubogali smo. Tu je siHiel stari ol» vznožju je bijo za pot. Kolikor bi jih tudi j bilo, zadovolji vse. Skliči skupaj: delavce, da se zgodi vpričo njih.' da mi morejo kasneje potrditi'".1 je rekel, ko je zapuščal hišo. » Tudi tu so slišali o Saltanovu. Ko nas je torej ugledal pomočnik, se je prestrašil. . "Eh. bratje, če ste vi oni, ki so ubili Saltanova — vam bo sla-' ba! " "No, če smo ali lic. ni tako važno. Kako pa je s tem. če nam bo^ vaša milost kaj pomagala? Buran-nas pošilja do Staheja Mitriča s pozdravi." "Kje je pa Buran sam? Zopet na Sahalinu?" "Da. na Sahalinu I**ž i pokopan."" "No, Bog ž njim! Bil je dober človek, pošten. Staliej Mitrič se ga še zdaj pogosto spominja. On bo gotovo pustil brati maše za njim. Kako pa se je zval, ali veste, možje?" "Ne. ne verno. Buran je bil vedno med nami. Mogoče je bil še sam pozabil svoje ime. Potepuhi ne rabijo imen." "To je ravno, bratje, — slabo je vaše življenje, .zelo slabo, še eelo, če bi hotel pop za vas moliti, tega ne bi mogel storiti, snj ne ve, kako naj vas imenuje. Stari je imel gotovo domovino, sorodnike, brate, sestro in morda celo ljube otroke!" "Gotovo je možno, da jih je imel. Četudi je odložil potepuh svoje ime, ki ga je dobil pri krstu, vendar je tudi njega, kakor vse druge, rodila žena."' "Slabo življenje imate, slabo, bratje!" "Ali je še kaj žalostnejšega ?! Priberačeno, darovano j«*, kar jemo. podarjeno nosimo, in če umremo. niti groba ne dobimo. Ce u-inremo v gozdu, raztrgajo divje zveri naša telesa. naše kosti s«1 suš«' na solneu. Pač žalostno naše življenje!" Pomilovanje in sočutje so zbudile naše besede v pomočniku — kajti čim več sočustva vzbudiš v Sibireu, tem radodarnejŠi ti je — in mi sami smo bili tudi razburjeni od resničnosti teh besed. On bo šel pač takoj zdeliajoč v postelj ter bo sit spal v gorki postelji. Mi pa moramo ven, mora- dremal, zasanjal sem takoj nazaj v kasarno. Mesec je sijal ter je Pripoznal uboj. .. . , Preti nevrvorškim smodnikom motno osvetljeval steno in za za- M:limi naJV"išj,^a sodišča j- iz-mrezemmi okni so spali arestantr javl, simon S;t!om,n da se na vseh svojih ležiščih. Potem krivbl uboja Dne Kt iIa je;LlUerre Soeiale _ |er v sem sanjal, da sem tudi jaz tam n;nnT,l, na ,.oIieijski ostro napadal vlado in način, ka- nova čustva, vzbuja se hrej>ene-nje po medsebojnem spoznanju, se nioramo skHvatT pred vsakim ;or ol bratje", je rekel, jaz moram iti spat. Jaz vam dam iz svojega še po en dvajsetak vsakemu in tu, vzemite po navodilu mojega gospodarja, kar vam gri- vzklila je želja po edinosti, slogi. sella, mi pa smo mu dolbli z noži1 ^ Pottfm hofie f Bogom! Vseli a mila naša slovenska pesem bodi^b. Ko smo končali, smo molili.!delavcev ne bo/n budl.1 ~ tri mo" voditeljiea do teh vzorov! Iz so-|Stari je sedel tiho, prikimaval je xe tu, ki se jim more za- sednje slovenske naselbine v Fo-jz glav:o, po licih pa so mu lile 11, bodo Potoni potrdili, rest C it v, Pa., je priromalo malo solze. Drugače .se lahko v nesrečo pn- vabilce do "Slavca", vabi ga, a! Ko je zatonilo solnee za gore,'lU'm radi vas- Samo pokušajte čujte isto doslovno: "Slavno pev-|je bil mrtev, in ko je bila tema,!moJ nasvet' ne hmLte v ^^ola-sko društvo "Slavec", New York'smo že zagrebli jamo. |.PV*k. tam je zdaj strog okrožni City. Gotovo Vam je že znano, da _ _ ____j^duik. Zapovedal je, da se mora bode naše društvo jiraznovalo blagoslovi j en je društvene zastave. Citale smo v Glas Naroda o Va-š»'m pevskem društvu ter se dnz-nemo Vas vljudno vabiti, da blagovolite priti k naši slavnosti ter jo z Vašim petji m povzdigniti. Cverjeni smete biti, da Vam bo-demo za to uslugo hvaležne. Vas pozdravlja, za društvo sv. Ane, Mary Spec, tajnica." Isti čas smo prejeli vabilo tudi od Rev. Josipa Tomšiča, ki nas v imenu eele naselbine vabi: "Izrekli so pa naši možje željo, ker je dvorana premajhna, da bi pel i dvakrat, popoldan in zvečer, kar nam blagovolite naznaniti, ako bi mogli to storiti. Za vse drugo bode preskrbljeno, da bode Vaše bivanje med nami prijetno va Vas in za nas. S srčnim pozdravom Josip Tomšič, župnik." Vabila govore sama zase in jim komentara pač ni treba. "Slavec" je enoglasno sklenil, vabilom se odzvati. Dne julija t. 1. odpotuje ob 2. popoldne z vlakom naš "Slavce" v Forest City, Pa. Dne 4. julija poje pri maši v moškem zboru eno pesem, popoldne ob -i. in zvečer ob 8. uri pa priredi koncert v Muhvičevi dvorani; 5. julija sodeluje pri blagoslovi jen ju zastave društva sv. Ane in isti dan proti večeru se vrne v New York. Natančne podrobnosti še slede. Gostje dobrodošli! Informacije pa ne!" Lahko se štejete srečne, če pridete nemoteno mimo; v mesto pa le ne vtikajte nosu." Dal nam je, kakor mu je bilo ukazano, poleg tega še rib in iz svojega vsakemu posameznemu po dvajsetak, potem se je pokri- __ , , . . . I * '«>»" «■»> Ull /v»l UU1 J ' , Ull IUUI • *'ltl« ten Saiialiiicev pa se celo je prikimaval Buranov jesen. VIII. Dospevši na sibirsko obrežje, smo zaznali, da je bila vest o strašni Saltanovi smrti že celo domačinom znana: tako hitro so jo zvedeli, kakor bi jo bil prinesel šef v svojo'sobo ter zaprl vra veter. Naleteli smo jih nekaj pn.ta_ Prižgana je ugasnila in ribjem lovu. Zmajevali so z gla- kmalu je vse spalo na pristavi, vami ter se režali; očividno so se Do jutra je bilo še dolgo, šli veselili. "Vi se lahko smejete" , liaprej in težko je žalo, smo si mislili; "kaj pa bo z nami ? Njegova glava nas more veljati naše!" — Dali so nam rib, povedali za razna pota, ki bi jih . v.-.- ■ i i i- gozd ga obdajata, aez ga moči, morali rabiti m korakali smo zo- ® ° , ® - - , , i :' veter in solnee ga zopet posusita pet naprej. Bilo nam je, kakor bi . " , , i n. - • . . ,, . , — m nikjer na tem svobodnem hodili po zrjavici. Pri vsakem ttfi- ^ . . _ mu smo se zdrznili, obšli smo vsa-;SVetu' nt " I.a . postaji zabodel Tatrin«-hik. 11« k» = bojevanju. luzujejo pri dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. PIŠITE PO ILI "ST ROV ANI CENIK! "I Z V R S T N O!" Tako se je m- vsak izrazil kdor rabi l.rivski aparat, kar jt* pa tudi r«>s, kajti s tem aparatom zelo hitro in tisto obrtjete in ^!aviio je t<>. da se ne umrete raniti. Najbolj v raid so aparati, kot ga vidite na sliki, stan" s:tiim $1.00 s poštnino. V IiL£! usnjari škatlji je pele- aparata tudi sedem najfinejših klin, ki so izdelane iz najl>oljsega jekla. IVnar i»o>ljite po Postal Money Orderu aH gotov «l«>n;ir v registriranem pismu. Naroča se pri: Alois Adamič & Co., P. O. Box 1581, New York, N. Y. PIŠITE PO ILI STKOVAM CENIK! M 1 \ \ i •rr t" Mi Ht Imam v zalogi prave importirane LUBASOVE & HARMONIKE kakor tudi KOVČBKE iz Slovenjega Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik. Prodajam tudi orgljice. okarine, dromlje itd. Alois Skulj, P. O. Box 1402 New York City, N. Y. ffl Denar meCete proč! m *ko podpirate «vejeg» rojak* i^ri meni dobite izvrstne dsmače vrne po 75c. ii/ Pri odjema več kot 10 gnion dajeci po rMt, tzr s« posebno priporočam elarain slo vans* i.Ti druatvam ob priliki kak? vete ti:c, tudi oalm 1a syatbe. V »logi imam isvrstn« dom »če klobas* in viakorrntno grocerijeko blago, katerega ljubi uaS narod. Pošiljam denar na vtt •trani sv<*ta ia parobrodne lintkc za ver proge. Zastopam "Gla« Naroda", prodajan In kupu^m avstrijski denar. 8 tvrdko Frank 3akaer sem v trgoveki sveži. Upravljam vs* v notarski počel »padajoče dela, ker saw lavef ro:sr. (Notary Public.) PRANK 1831 W. 2 Imi S JtRJOVeC Ckicairo j i n I! ij a Prodaja stare ladije. Mornariški department v Washing! onu, D. C., je prodal Johnu G. Gregory-ju staro ladijo 'Portsmouth' za $3662. Gregory jo bo porabil za staro železo. Ladija je bila zgrajena leta 1856. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Nairn tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNLJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. GLA:> NAHODA. i>"». Jl'XiJA. I Pismo iz Srbije. Prijatelj našega lista, inženir Dragotin Gustinčie, nam je poslal iz Niša sledeče pismo: Niš, aprila. 1915. Strašno slabo sem informiran o delu svojih rojakov v Ameriki in to mi zelo otežuje moje delo. Prosim torej predvsem, da mi redno j »šiljate vse ghivneje po»»sedaj veni. da ste ustanovili ''Jugoslovansko Ligo" v t'hieagi. da je ta li«ra zborovala 10. marca z velikim uspehom, da so Jugoslovani v Ameriki oduševljeni za našo dobro stvar ter da je nekoliko ljudi, ki se zbirajo okoli "Pro-letarea", proti sedanjem jugoslovanskem pokretu. O ni tem in o sto stvareh iz Srbije hi vam rad danes poročal, ali. /al, treba, da se omejim na ona vprašanja, ki s(f nam danes najbližja in najbolj važna. Ta vprašanja pa so: 1. Kako ulogo igramo Slovenci v tej strašni vojnif L'. Kako sodi Srbija o našem vprašanju in .'{. Kako smer moramo dati Slovenci v teh zgodovinskih trenot-kih svojim idejam in svojemu de- klerikalna mladina se ne ujema x[ precejšnjo serijo brošur, ki bodo nt h< I »a je pravo ozadje in temeljni povod te strašne svetovne vojne kapitalistična ekspanzivnost in ne kaki drugi višji ideli. o tem ni treba, da razpravljam. Avstrija je hotela imeti svojo tradicionalno I",t preko Srbije in Soluna na E-gejsko morje, a Nemčija prost ej-šo roko v Severnem morju in od t si m na potih na svetovne trge na eni strani, na drugi boljše trgovinske pogodbe z Rusijo, ki ji je že polofieiclno odpovedala svoje trgovinske pogodhe, katere so imele poteči leta 1917 in ki so bile njeni mladi, bujno se razvijajoči industriji v velik kvar. Ali ta fakta nikakor ne izpre-njajo drugega dejstva, namreč: je današnji boj za te svetovne ti na naši strani, boj za našo rodno eksistenco in obenem j za naše blagostanje in našo mlado kulturo. Materialno vprašanje je gotovo prvo vprašanje, ker brez rešitve tega, ne moremo rešiti nobenega ostalih, ali hvala lepa za rešitev prvega, brez rešitve ostalih! Kaj mi je za udobno življenje, ako moram ostati večni hlapec tujca in ako ne pomenim ničesar v delavnici velike svetovne kulture? A za to je treba samostojnega. neodvisnega življenja —in to je danes otto, kar nam je naj* bolj pri srcu! hvropske vojne nismo mi izvali. ker smo bili slahi in tlačeni. Evropske vojne ne moremo mi odlomiti in to iz istih vzrokov. Ali nespametno bi bilo od nas. ako hi se v teh odločilnih momentih svetovne zgodovine udajali slepi usodi, pcsinizmii iu hi rekli: nam je vseeno, kako se ta vajna konča, ker hlapci smo bili prej iu hlapci bogate gospode o-stanemo tudi {"»zneje. Tu je konec vsakega soeializma in predvsem demokrat ičnega. Nikdo me ne more prepričati, da ni bolje živeti v lastni državi-kjer me ne ovirajo v od ločevanju moje usode nalašč in umetno zgrajeni sistemi. Nikdo me ne more prepričati, da bo upliv kapitala v novi jugoslovanski državi večji, nego je bil v Avstriji, ali je v Nemčiji. Nikdo me ne more prepričati, da bo upliv militarizma v novi državi večji, nego je bil v Avstriji. Nikdo me ne more prepričati, da ni dobro, da se nemški militarizem razbije. Nikdo me ne more prepričati, da mi je ruski earizem, ki je 1000 km od nas oddaljen, bolj neva-• avstrijsko-nemški impe-kojega nosim na svojem i za jugoslovanski prole-ho tem boljše, čim ga več iženega v eniinisti državi ►sled pa še na vsak način ■rno bolj demokratični državi kakor je bila stara Avstrija. Ako pa je tako, potem mi ostane, ako se čutim moralno jednoto, samo ena pot in ta je: pomagati zrušiti staro trhlo Avstrijo, ker nemoralno je s prekrižanimi rokami čakati, da mi drugi g ivojim trpljenjem ustvarjajo boljšo pozicijo, boljšo domovino! Tako misli danes velikanska vetrna slovenskega naroda tudi v domovini, zakaj golo dejstvo je, «la nimajo klerikalni vodje a la Suiteršič Lampe nikogar za sabo nego list 4'Slovenec" in nekoliko| nerazsodnih županov. Slovenska • __ ren. n« rializei rbtu. li *prm njimi in potuje skoro vsak teden v Trst po novice. Slovenski soci-jalni demokrati so razpali v dva ostro nasprotujoča si tabora; v neznatnega '' avstrij akantskega' ki sestoja s par starejših auto-diktatov in večjega "jugoslovanskega", ki obsega vso našo soci-jakitično, akademsko in ostalo inteligenco ter skoro vse mlajše delavstvo. Stari tiče še pod uplivom italijanskih soeijalistov v Trstu, ki si opravičeno ne želi pod Italijo in še manj v socijalno neočrtano jugoslovansko državo. Da se je tudi ilr. Tavčar postavil 2iJ. jidija m. I. o priliki bojne bakljade. ki so jo vprizorili klerikalci in vlada v Ljubljani, pred ljubljanski zgodovinski rotovž ter slavil Habsbur-žane in rcntačil proti Srbiji, nas ne more to prav nič motiti! No, mogoče, da bomo Slovenci po tej strašni vojni ipak v mnogem razočarani. Bolje urejena naša "Jugoslavija" v začetku goto-| vo ne bo, kakor je bila Avstrija. ; Tudi smo vsem na potu. Pisal sem ' vam že, da zahteva Italija Trst. Goriško in Istro ter Kranjsko preko Idrije iu Logatca. Za nas bi bila to strašna izguba. Ali nikdo me ne more uveriti, da ni prosta pot v ekonomskem iu kulturnem oziru vrednost, ki se je lahko zameni z nečim mimoidočim in če je to tudi občutno slabo. Tudi ne verjamem, da bi si hotela Evropa ustvariti po teh bridkih skušnjah novo Macedonijo, nov povod za bližnjo zopetuo evropsko konfla-gracijo. Italijani bodo svoj apetit že še ublažili! Težko je reči, kako se bo odlo-I čila naša usoda, ker smo baš na j potu v južne vode in v široki svet j iti imamo mnogo sovražnikov. Ali sigurno je. da smo narod, ki zara-
  • uli L*nr cnKii-ili i- K/iin^ * - _ . 1________. i - - i • se celi 3. kor spravili v bojne črte proti sovražnemu topničarstvu. Naš polk je bil prvi. kar je bila sreča za nas. Večinoma vse granate in šrapneli so šli preko nas. Le tu pa tam je bil kateri ranjen. par urah po grozovitem boju se je moral sovražnik umakniti. Ko se je storila noč. je vse utihnilo in mi se podamo proti strani, od koder nas je prej sovražnik obstreljeval. Seveda ga ni bilo več na tistem mestu. Prenočili smo na prostem. Ko se je drugi dan svitalo. se podamo z veliko opreznostjo zopet naprej. Mislil sem si: Danes leto sem bil ob tem času veselo stopal proti Sv. Gori. od koder so nas pozdravljali zvonovi. a danes stopam proti sovražniku. od koder nas pozdravlja strahovito grmenej topov in sovražnih pušk. Okoli 8. ure se vna me strahovit boj. Zalostilo me je. ko sem videl, kako padajo moji tovariši na desni in levi. zadeti od sovražnikovih krogel. Najbolj m« je žalostilo. ker jih je tudi od moje čete dosti padlo. Ta dan jf bil tudi poveljnik naše stotnije. uadporočnik Eglseer ranjen. Šele pozno zvečer, ko je mrak legel na zemljo in je bleda luna tužno po svetila na naše ranjence in mrli če. je utihnilo strahovito grmenje topov. Tu pa tam se je oglasil težko ranjen vojak in klical na pomoč. Med temi je bil tudi četovodja Jelen od 7. stotnije. katerim sva bila dobra prijatelja. Vzeli smo ga seboj. Zaspal je v noči in se ni zbudil več. Imel je namreč obe nogi odbiti. Drugi dan se je godilo isto samo, da smo sovražnika še dalje nazaj pognali. — Vsem znamcem iskrene pozdrave! Potop francoske križarke "Leon Gambetta." Kako je Slovenec ujel sovražno patruljo. Rezervni četovodja Frane fVr-nelč, doma iz Pišee, piše s severnega bojišča: — V noči od 3. na 4. septembra sera bil poslan na poljsko stražo na cesti Lvov—Grodek. Ker mi je bilo dolgočasno, zmiraj na e-uem mestu stati, sem šel malo naprej pred svojo stražo patruljirat. Ko gledam v temni noči oprezno okoli sebe. zagledam, da se nekdo pomika proti meni. Bil sem pazen in se v leže m na trebuh in gledam dobro, kdo more biti. Ko se mi pomika ta "pošast" zmiraj bliže, vidim, da je ruska patrulja. Trije sovražniki in jaz sam! Pustim jih še bliže, in ko dobro vem. da je sovražnik, skočim pokonci in za-kričim: — Orožje odložite! — Rusi so se prestrašili in en Rus je hitro vrgel puško stran. Druga dva še vedno držita orožje proti meni. Skočim, kakor bi treščilo pred nje in zakričim: — Orožje odložite! — Sedaj pa tudi druga dva vržeta puški stran. — Sedaj ste v mojih rokah, — sem jim zaklical. Rusi so se bali in me vprašali, če jih bomo postreljali. Jaz sem jih potolažil in jim rekel, da se jim nič hudega ne pripeti. Drugi dan me je nadporočnik Eglseer, ki je poveljeval naši stotniji, laskavo pohvalil in mi obljubil. da me priporoči za povišanje v narednika ter da dobim srebrno svetinjo za hrabrost. A revež tega ni mogel storiti, ker je bil par dni pozneje ranjen in so ga poslali v bolnišnico. Dan 7. september mi je bil že od moje mladosti dan, katerega sem se posebno veselil in se vsako leto pripravljal na božjo pot na Sv. Goro pri &t. Petru, ki se vrši dne 8. septembra. Ta dan se mi je pa spremenil v letu 1914. Dobili smo povelje vreči močnega sovražnika jah slavnostno razpoloženje. Ko so zagledali proti opoldnevu podmorski čoln 4 U V. so klicali mornarji navdušeno "Hura!". na admiralovi ladiji je zasvirala godba cesarsko in princ Evgenovo pesem. Ko se je podmorski čoln u-stavil pri admiralski ladiji. ki je razvila slavnostno zastavo, so admiral in drugi častniki na admiralski ladiji najprisrčnjše pozdravili ladina poročnika pl. Trappa in pl. Seyfferitza in jima na njihovem dejanju čestitali. Razpis častne nagrade za igro iz našega Ameriki. Linijski ladji poročnik Jurij vitez pl. Trapp je poročevalcu nem-škonarodne korespondence Edvardu Rciehel pripovedoval, kako je potopil s svojim podmorskim čolnom veliko francosko o-klopno križarko 'Leon Gambetta^ pri rtu Leuea na Jonskem morju. Pripovedoval je tako-le: Več časa sem poveljeval neki torpedov-ki. Poveljstvo podmorskega čolna "U V" sem prevzel ele pred kratkim in sem pod vzel s tem čolnom svojo prvo vožnjo. Iz pristanišča sem se odpeljal šele pred tremi dnevi. Približno opolnoči sem zagledal sovražno ladijo 20 morskih milj južnovzhodno od rta Leuea. Vozila je z zakritimi lučmi. Prepričal sem se. da je to francoska oklopna križarka. Sijala je luna, nebo so pokrivali lalmi oblaki. Ko smo zagledali križarko, smo na krovu pripravili vse na hoj, ko sem doznal, s kako brzino da vozi sovražna ladija. sem jo napadel. Ko sem se približal na 500 metrov, sem nameril en torepdo na zadnji, drugi na sprednji del ladije tja. kjer se nahaja skupina dimnikov. Oba torpeda sta zadela. Pok smo jasno čuli. Na zadnjem delu skupine dimnikov sem kmalu nato videl, da je švignil mogočen oblak dima do visokosti jadrov kvišku. Moje moštvo je klicalo "llura!" obakrat, ko smo zadeli križarko. Ko sem izpustil drugi torpedo, sem se peljal okoli križarke, da vidim, če se ladija nagiba in sem dognal, da se je nagnila ladija na 35 stopin, ko je poteklo pet minut, odkar smo izstrelili torpeda. Ker se je ladija nagibala na stran, sem izprevidel, da ni več potrebno izstreljevati nadaljnih torpedov, dasi so že bili pripravljeni. Devet minut potem, ko je bil izstreljen drugi torpedo, je izginila sovražna ladija. Ko sem se pripeljal na tisto stran ladije. kjer se nahaja krmilo, sem zapazil na krovu luč, kmalu nato pa tudi luči na morju. Francozi so izpustili v morje pet čolnov in mora se občudovati, da so vse to izvedli v tako kratkem času. Z ozirom na varnost lastnega podmorskega čolna se nisem mogel udeleževati rešilnih del, a kakor upam so se rešili vsaj tisti mornarji, ki so vkrcali v čolne, in to tembolj, ker je bilo morje mirno. Moje moštvo se je obnašalo med vso akcijo tako. da se mora občudovati in je vzvišeno nad vsako hvalo. Vesel sem, da je sestavljajo taki vrli ljudje. Drugi častnik podmorskega čolna, linijski ladjin poročnik Hugo baron pl. Sevfferitz naglaša. da se mora občudovati previdnost in hladnokrvnost poveljnika, in je zelo pohvalil moštvo. Reichel poroča še: ski čoln "U V Uvažujoč#dejestva. da ima dramatična umetnost po vseh večjih slovenskih naselbinah v Združenih držav vse polno prijateljev in negovateljev. vsled splošne želje slovenskega ljudstva po lepih gledaliških predstavah iu uvažujoč nadalje dejstvo, da se povsod u-prizarjajo samo starokrajske igre. ker nimamo še nobenega dobrega ijrrokaza iz našega ameriškega živ-1 jenja, je Marijina Dekliška Družba v Jolietu, III.. sklenila razpisati tempotom častno nagrado v znesku $100.00 reci: sto dolarjev za najboljšo izvirno slovensko igro iz našega življenja v Ameriki ter povabiti vse znane in neznane pisatelje in pisateljice, da se udeležijo tega natečaja. Igra naj ima zanimivo vsebino, z nravstveno čistim, iz našega življenja vzetim dejanjem, tako da se bo občinstvo zabavalo, pa ob enem tudi vzgojevalo in blažilo. Nadalje bodi igra primerna za naše male odre, tako da ne ho delala pri uprizarjanju prevelikih težav. Obseg igre odgovarjaj od 70 i do 120 stranem male osmerke v i znani obliki ljubljanske "Zbirke ljudskih iger", Vloge so lahko samo ženske, ali pa ženske in moške. V presojo doposlanih iger in v določitev, kateri pisatelj ali pisateljica sprejme razpisano nagrado ($100.00), je Marijina Dekliška Družba v Jolietu izbrala naslednji odbor: Gdč. Elizabeta Gravhack. na-čelnica M. D. D.; č. sestra Ferdinanda, voditeljica M. D. D.; č. sestra Sebastijana, prednica šolskih sester; g. Filip Gorup, začasni u-rednik. A. S.; g. Josip Dunda; g. Fran jo Skole in g. Ivan Andreje-več Plevn ik. Nagrada se prisodi oni igri. ki jo odbor spozna za vredno in najboljšo med doposlanimi, in dotič-na igra preide v last Marijine Dekliške Družbe v Jolietu. Ostali rokopisi se vrnejo dopošiljateljeni iu najboljši izmed njih javno priporočijo v nakup. Rokopisi z izmišljenim pisateljskim imenom je doposlati do dne l. septembra 191;"» na naslov: Filip Gorup, c. o. Amerikanski Slovenec. Joliet. 111. Prava pisateljska imena z izmišljenimi vred je pa doposlati v zapečatenih zavitkih (kuvertah) na naslov: John Gravhack. 1012 N. Broadway. Joliet. lil. Mr. John Gravhack ima že v rokah denar ($100.00) in ga izplača dne 1. oktobra 101."». ko se razpečatijo zavitki in najde pravo ime pisatelja ali pisateljice, ki dobi nagrado. Na delo za prvo častno nagrado v prospeh slovenske dramatike v Ameriki! Odbor. Joca Savič, ki je bil več kakor dvajset let režiser dvornega gledališča v Monako vem. je sedaj umrl. Bil je eden najznamenitejših režiserjev, kar so jih imeli na Nemškem pred Reinhartom. Rojen je bil 1. 1847 v Banatu. kjer je bil njegov oče trgovec. Starši so ga poslali na Dunaj. da bi se izobrazil za trgovca. Joca Savič pa je pupustil to kari-jero in postal igralec. L. 1867. je bil angažiran na dunajskem dvornem gledališču, potem je bil prvi režiser v Weimarju in v Mann-heimu in končno na dvornem gledališču v Monakovem. Spisal je tudi veČ knjig o drami in vprizo-ritvi dram. Dekle ustrelilo vojaka. 29-letna praška sobarica Ana Puzinanu je ustrelila 2^1-letnega vojaka Ernsta Besk pl. Mannaget-ta. sina predstojnika botaniške učne pisarno nemške univerze, kise je vrnil z bojišča. Fužinami je nato poizkušala samoumor. pa so jo preje aretirali. Imela sta svoj čas ljuhimsko razmerje, katero j«' Besk razdrl. Pazite na nič vredne pona-redbe ter zahte vaj te odločm pristni Richter jev Pain-Expel ler zAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od Zaprli so v Marmaros-Szigetu na Ogrskem liferante čevljev za armado, Izidora Gluecka, Jakoba Kaufma-Ko se je vrnil podmor- Benjemina Pollaka in Herma-je vladalo na na Muellerja. F. AD. RICHTER & CO. 74-80 W.skiii M St., New Y.rk, N. Y VABILO NA PIKNIK, ki ga priredi društvo "Jutranja Zarja" štev. 11 s. 1>. P. in P. Družbe v < 'onemaugh. Pa., v nedeljo dne 13. junija na Woodville Heights na Kukejiovarjevi tairtii. Tem p itoni vljudno vabimo vse rojake in rojakinje i/, ('onemaugh in Johnstown ter okolice, da se polnošievilno udeleže tega izleta. ( lanom društva se pa naznanja, da srno sklenili pri zadnji mesečni seji dne (i. junija, da ho moral vsak član v okolici 5 milj plačati $1. v društveno blagajno; izvzeti mi bolniki in nad milj oddaljeni člani plačajo ."•(><' v društveno blagajno. V slučaju slabega vremena na l'i. junija se preloži piknik na prihodnjo nedeljo. Za sveže pivo in okusen prigrizek bo skrbel za to izvoljeni odbor. Na svidenje 13. junija! (9-10—6) T. Pušnik. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-svlvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mudi v Johnstown, Pa., in okolici. Upravništvo "Glas Naroda". OGLAS Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega groedja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfaudel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec D/o gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE, Box 161, St. Helena, CaL, nT.AS XARODA. 10. JUNTJA. 1915. EE Jugoslovanska EE a Katol. Jedneta a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota Sedež v ELY, MINNESOTA. "FT- * »LAVNI URADNIKI^ Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Vaj or box ST, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave^ Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Ultm Blagajnik: JOHN GOUZE, Box 105, Elv, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Cold. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: MIKE ZTNTCH, 421—7th St., Calnmet, Mich. PETER 6PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan*. JOHN VOGRICH, 444—Cth St., La Salle, 111. JOIIN Al'SEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308-6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Štv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva bv. Srca Jezusa, itv. I, Ely Minn. JOHN GRAHEK, st., od drultva Slovenes, »tv. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov ae ne bode nralo Društvene glasilo: "GLAS NARODA". ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne atvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Dve črtici. Ivan Cankar. SENCE. Ali jo mogoče, da se je to zares primerilo? Primerilo se med živimi ljudmi, oh belem dnevu, pod solneem, ki je? — < "lovek ne verjame io ne občuti. da je resnično, kar je sanj preogromno, v svoji podobi do breoblienosti spačeno in pretirano: kar plane predenj nenadoma, tuje. če strašno ali smešno; kar ga čez vsako mero poniža ali poveliča : vse. kar se neznano prividi na njegovo pot, da mil zastane korak in pamet obmolkne. Morda je t;iko. da ima človek, vsak posebej, svoje merilo za doživljaje, ki so mu takorekoe od vsega početka namenjeni po njegovi naturi in mori. Kar je onstran tega merila, ne velja, gre j mimo njega, ni resnično. In udarce, ki bi junaka pobil ob tla, ne zadene slabiča. Doživljaji, ki so presegli mero, ostanejo za človeka brez pravega znamenja, brez posebne bolečine, brez velike škode ali koristi. Kolikor jih je še v spominu, so megleni, nedoločni, podobni lieu, ki «ra ugleda človek v sanjah in ne ve. kilo da je. kje in kdaj tla j»a je poprej že videl. Ce hoče razbistriti. kar je bilo, u-stvariti si popolno sliko, je ta slika nova. ni verna; in tudi ni jasna, ni živa, zato ker je čudno tuja, čudno daljna njegovemu srcu. Podobe so sence. valovite, komaj razločne; govore v napol razumljivem jeziku, njih koraki ne odmevajo, njih smeh je brez zvoka ; in mahoma se pogrezajo v nič. JStotisoči padajo; ali jih vidiš? Ne vidiš jih, niti ene solze še nisi prelil zanje. Ce bi te zob zabolel. bi begal brezumen po izbi. bi vzdihoval in klel. Prevelik je čas, zato gre mimo tebe; šele tvoj vnuk bo trepetal in bo vriskal, se bo jokal in smejal. Cez mero je vse, kar je; pogled je zastrt, srce je o-topelo; človek gleda silne fantome. ne razloči jim oblik, ne spozna njih grozote iu ogromnosti; stra-homa se skrije v tesno lupino bolečine, ki mu je bila namenjena in ki jo more premagati. Ležal je na Gradu, na tleh, na nizki slamnici; v tilniku ga je bolelo, ker ni bilo vzglavja. Po sobi se je gnetlo iu prerivalo mnogo ! | letelo ga je po telesu kakor prita- prišla, sta se mi zasmejala s svo-jeno ihtenje. Anka je bila mrtva: jim visokim, zvonkim smehom; in komaj so bile izpregledale njene dobro je bilo vse. oči, so že ugasnile. Dalje je romali Zdi ~ —" 1 se mi. da sem videl tadva njegov spomin, od groba do gro- (nekoč s svojimi pravimi očmi; da ba : mnogo jili je bilo, ob maloka- zares živita nekje telesno, ne sa-terem je stalo znamenje. Obšla mo v mojih blodnih sanjah. Saj fra je grenka, neusmiljeno pekoča sta bolj živa kakor moji bratje in zavest, da me«l vsemi tistimi, ki so moje sestre. Poznam najrahlejšo tiho spali, ni bilo niti enega, kate- senco ob ustnicah, na lieili njega remu bi nikoli ne bil storil krivi- in nje. vsako lučko v očeh. najti-(ee. V. grozo je pomislil: "Med ra- šje trepetajočo misel v duši. Ni nami. ki so parale njih srca. je bi- jima bilo zmerom tako ime; od zala vselej tudi ena od mojega no- četka še krščena nista bila. Ko ža!" (sem komaj izpregledal. sem ju u- | Okrenil se je k tovarišu, ki je gledal; od vsega začetka sta bla-i ležal pole«- njega na slamnici. j ga in vesela in zvesta hodila z me-"Ti. veš kam se napotim koj.jnoj po vseh potih. Tisto najbolj-j kadar pojdem odt«>d. Naravnost k .še. najčistejše in najvišje, ki je J očetu. Star je in čisto sam. Živela ''i'" samovoljno iztrgalo in da je živelo «.b moji strani svoje poseb. o življenje. Zato je treba dodobre-ga spoznati vso prečudežno lepoto ti'<,r;i življenja, treba si jra je G_ svojiti. kakor j«* praviea. treba ga je naravnost zgrabiti, objeti ga z bova kakor dvoje zvestih prijateljev. < "e mu olajšam eno samo večerno uro življenja, bo obilo tolažite za vse. kar sem kdaj storil hudega njemu in drugim. Tako bo vsaj eden med mnogimi, vsaj eden. ki bo še v grobu smehljaje oljema rokama, izpiti jra. -laz bro-in brez očitanja mislil name!" dim po močvirju, z bridkost j Tovariš ga je pogledal z za mol- b»žen: onadva, moja. klim očesom, pomislil je. nazadnje je rekel: "Danes dopoldne sem govoril s svojo nevesto."' "Kaj je povedala?" "Nič posebnega. Zdaj, ko padajo stotisoči. kakor bi travo kosil. . Povedala je, da ti je oče umrl; že pred tednom dni." "Pa kaj je drugega še povedala?" "Nič novega.... Po Visli plavaj«! trupla kar od brega do brega.... in j.o Drini "Ali j<- morda rekla, da je u-mrl oče čisto sam?"' "Menda čisto sam...." Vzdijrnil se je s slamuiee težak in truden, ozrl se j.- po sencah, ki >o >,«» do stropa majale pred njim. nato se je napotil na hodnik. Ko se j.- vrnil, j.- bil bb-d in sf.tr. ljudi; brez opravila so bili. ali vsem se j«- nekam mudilo, vsi so bili nagli in hlastni v svojih kretnjah. razdraženi v besedah, prisiljeni v smehu. Nekateri so ležali in ...pal i. glavo skrito med komolce. Nikoli poprej ni videl, teh ljudi in tudi ga niso zanimali. Bilo mu je, kakor tla je na plesišču in da se mu je brigati za soplesalke le toliko, kolikor ga motijo. Od prve ure. ko je živel med njimi, se mu je zdelo, da so vsi v nekakšni megli, v gostem, z rumenim prahom napolnejnem, komaj prozornem vzduliu — in prav tako se mii je zdelo, kadar je bil na plesišču. Stopil je kdo časih nenadoma tako blizu predenj, naravnost iz megle, da je bil ves kakor od rezke luči obžarjen in da bi mu lahko pogledal v duše «lno; in se je takoj v meglo povrnil. Prerekal se je z nekaterimi, smejal se z mnogimi, razgovarjal se veselo in nairlas; ali "na drugem kraju", v srca drugem kotu je občutil, da je tako ravnal v sanjah, da je bil sonca med sencami. Vedel je. da jezdi preko vesoljne zemlje Boeeklinov strašni jez-dei\, nasilna smrt. Vedel je, da se pod svetopisemskega konja kopiti rušijo in porajajo svetovi, da nosi ogenj v svoji grivi, kugo v svoji sapi. Tudi je nadalje še vedel. da je to samo njegovo življenje na slamnici in v družbi senc podobno mrzlemu dihu, ki ga pošlje zunanji vihar skozi špranjo ob oknu na posteljo lenuha. Potrudil se je časih, da bi si natanko razložil, kje da je in čemu; in da bi spoznal svoje dobe strahotno veličino, kakor jo je zdaleč slutil. Ta trud pa je bil prisiljen in neodkritosrčen: kakor da bi bral zgodovino kitajskega cesarstva, si prigovarjal, da je sila zanimiva, ter hkrati zehaje občutil, da ga ne zanima čisto nič. Zalotil se je eelo. da mn je bilo dolgčas in da se mu je zadremalo ob belem dne-vu. Se te sence, ki so se gnetle in prerivale po sobi, so bile nerazločne sence le zategadelj, ker jih je bil na kopico nagrmadil zunanji vihar. Njegovo resnično življenje je bilo vse drugje; bilo je v krajih, v upanjih, spominih, ki niso bili v prav nikakšni zvezi s tem življenjem med sencami. Posegel je s smehljajočo ljubeznijo daleč nazaj v najmlajša svoja leta. Domislil se je svoje prve prave ljubice, srne, rjavooke Anke, in spre- jo obse solnčita na jasni loki. Pridita! Saj ni potreba, da hi vaju klical za Dioniza in za Jacinto; lahko vama je ime Mate in Francka. Lojz in Hanca. Ime je igrača: kakor >e obraz drugače nasmehne, tako mu je drugače ime. Misel pa je ena. nespremenljiva, stresa s porotini. hoče v višave; bolečina je ena. eno je upanje. V tej goli žalosti, ki je tako trda, temna in nepremična, da ni prostora v njej ne za strah, ne za slast, se prika-žita; da vaju veselo pozdravim, da se za smejem, ker so že dolgo nisem smejal. "Drugačno pesem zapojmo. vesele jšo! *' D|»a dva prihajata, on in ona; za roke se držita; tiho gresta; malo upognjena, s tako mirnim, skoraj trudnim\ korakom, da nisem njega nikoli videl takega, nje še celo ne. Zadnjič sem bral. kako je vojak ogledoval svojega mrtvega tovariša, ki je ležal v snegu. vznak. Cepiča mu j«' postrani visela globoko v čelo; golobrad je bil. v lice ves bol; iz ust pa mu je od vsakega kota usten curljala rdeča kri v lepem loku. Tovariš se je sklonil globoko čezenj in je rekel: "Zdaj si dobil bradico, lepo rdečo bradico V* — Tako je stopil predme Dioniz; in v očeh Jacinte je odsevala kri z njegovih lie. "Drugačno pesem zapojmo!" Ni še čas. Trpi, srce, potrpi, molči v tej noči gnusobe, sramote in bridkosti; molči in čakaj. Dioniz in Jaeinta nista umrla, živa sta kakor ti samo. in kmalu bosta praznovala vstajenje, mlajša, vriskajoča, ovenčana z nezaslišano glorijo. VESELEJŠA PESEM. Pred mnogimi leti sem poslušal na Dunaju deveto simfonijo Bee-thovenovo. Med vsemi oblikami umetnosti mi je glazba najbolj tuja in obenem najbolj ljuba. Vse teorije so mi zaklenjene in zapečatene; še not ne znam brati. To popolno, sramotno neznanje pa se čisto prijazno druži s prav posebno. skoraj bolno občutljivostjo za zvok. za ubranost in za neubra-nost. Vsaka melodija je bitje zase. ima svoj telesen obraz, svoj živ pogled, svojo besedo in kretnjo. Vsaka odpre vrata nastežaj mislim in spominom brez števila; in vsaka pesem je doživljaj, ki ostane v duši neizbrisljiv. Vzdignilo se je iz globočin. planilo je kakor silni krik človeka, ki je sam in v eni sami uri občutil vsega človeštva in vseh vekov gorje. Prosilo je. vpilo do nebes, 1 o samega Boga. "Da bi šel ta kelili mimo mene!'' Do dna ga je izpil človek. Najhujšo bolečino je okusilo srce: ali razodelo se je takoj. da je bila ta bolečina samo poskušnja za silnejšo, samo ozna-n jen je zadnjega. najglobljega trpljenja. Vse. kar odeva meglena beseda trpljenje, se je vzbudilo. je zaživelo devetkratno življenje. strojnih pušk je ostalo v rokah zavezniških čet, ki so tekmovale v boju za vence zmage. Razen tega so se uplenile še nepregledne množine vojnega materijala vsel vrst. med drugim, vsa sila pušk in municije. iCENIK KNJIGŠ katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T. Podrobnosti o bitki v za-padni Galiciji. Iz nemškega velikog stana se poroča Wolffovemu uradu: Cisto nepričakovano za sovražnika so se koncem aprila izvedli večji transporti nemških čet v za-padno Galicijo. Nebo je naklonilo četam krasno solnčno vreme in suhe poti. Tako so mogli letalci in artilerija priti do polne veljave in tako so se mogle premagati tudi terenske težave. Z največjimi mukami je bilo treba na raznih mestih spravljati naprej municijo s pomočjo tovornih živali, kolone in baterije so morale preko nasipov iz vejevja. Vse za predrtje potrebne poizvedbe in priprave so se izvedle brez trenja, čisto tiho 1. maja popoldne je začela artilerija umerjati svoj ogenj proti ruskim postojankam. Te so bile v času petih mesecev "2 ška luč. se je bližalo odrešenje in poveličanje; z vsemi zvonovi, od vseh strani obzorja, z božjega neba in iz zemlje globočin je potrkavalo vstajenju.--- Na tisti večer in tudi na tisto noč. ki sem je prebdel, se spominjam zdaj. Kamorkoli pomislim, koderkoli iščem, ne sežem drugam, nego v nemo bolest in v otrplo brezupnost. Kjer je še kaj radosti. je nezavedna, blazna hinav-ščina. je hripav smeh. komaj še podoben strašnemu 'scherzu' simfonije. Čutim, da ovija led moje srce; da klone v prah moja duša, da ona, prej tako veselobesedna. jeclja grozote, ki jih ne razumem. Drugačno zapojmo, veselejšo!" Pridita vidva, najlepša otroka moja, Dioniz in Jaeinta! Še vselej, kadar mi je bilo težko, sta pobočja so bila dobro utrjena z o virami. Na posameznih, za Ruse psebno važnih točkah, se je vrstilo po sedem strelskih jarkov drug nad drugim. Naprave so bile zelo spretno zgrajene ter so mogle druga drugi biti ob toku. V nočeh pred naskokom se je infanterija zavezniških čet pomaknila naprej proti sovražniku in napravila postojanke za naskok. V noči od 1. na 2. maj je artilerija v počasnem tempu streljala proti sovražnim utrdbam. V odmorih so pionirji porezali žične ovire. 2. maja ob 6. uri zjutraj se je začel na raztegnjeni, veliko kilometrov dolgi prodorni fronti uničujoč artilerijski ogenj od poljskega topa pa gor do najtežjih kalibrov, ki j trajal brez prestan-ka tri ure. « 10. dopoldne so stotine ognjenih žrel nenadoma u- Pogreb 17-letnega ljubljanskega prostovoljca. Napačno bi pa bilo misliti, da je pozicijski boj brez vsake nevarnosti. Prav lahko najde sovražna krojrla tudi v strelskem jarku svoj cilj. To priča med drugim na slednji slučaj; \ nekem močnem streljanju je bil pri nas smrtno zadet 17 b*tn prostovojlce Šuštarje i/. Ljublja no; krogla ga je ubila v trenotkn ko je deval v puško nov magacin patronov. Mlademu vojaku smo skopali grob za kritji v smeri pro ti Kranjski. Pokopal ga je dr. Ku-lovie. Naša stotnija, kateri je pripadal Šuštarič in ki je bila ravno v rezervi, je tvorila špalir ob o beli straneh groba. Kazen moštva in poveljnikov posameznih vodov so počastili spomin padlega s svojo navzočnostjo tudi gospodje: bataljonski poveljnik stotnik Žer jev. poveljnik naše stotnije stotnik Šiniil. stotnik Lenart iu pa ba taljonski zdravnik. Ganljivo je bilo. ko so častniki in moštvo odkritih glav molili za dr. Kulovi-cem Očenaš za dušo padlega mladega kranjskega junaka. Gospod kurat je v svojem kratkem, gan ljvem nadgrobnem govoru med drugim omenil, da mladeničeve smrti ne smemo smatrati kot nekaj brezupno žalostnega, saj si je poleg bojne slave na tem svetu -svojo smrtjo za domovino prido bil mučeniški venec in večno sla vo onkraj groba. Vojaki so po stavili na grob lep. s smrečjem o-krašen križ z napisom: "Tukaj počiva infanterist Valentin Šuštarič, pešpolka št v. 17, rojen leta iz Ljubljane na Kranjskem. Padel je dne 10. aprila 1915 za dom in cesarja. Bodi mu lahka bratska zemlja!" Nesreča na letališču pri Aspernu. Na dunajskem letališču pri A-spernu se je ponesrečil aeroplan. v katerem sta sedela inženih AVitt-mann iu pilot Ziegler. Aparat je padel z višine 50 ni na zemljo ter pokopal oba avijatika pod seboj. Wittmaim je kmalu umrl, Ziegler je lahko ranjen. --- Eksplozija na angleškem parniku. Na krovu angleškega pamika "Hambletonrange" se je pripetila iz neznanega vzroka eksplozija. Ena oseba je bila usmrčena, 11 pa težko ranjenih. VABILO na prvo spomladansko PLESNO IN ZABAVNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Jeronima štev. 153 K. S. K. J. v Canonsburgu, Pa., v soboto dne 12. junija t. 1. v dvorani dr. 'Postojnska Jama'. Tem potoni vljudno vabimo vsa sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje, da se te naše veselice polnoštevilno udeleže. Začetek točno ob 5- uri popoldne Svirala bode izvrstna godba na harmoniko. Gostom bo na razpolago obilo hladnega sladoleda ter več vsakovrstnih okrepčil, kar preskrbi v to izvoljeni odbor. Na svidenje v soboto dne 12. junija! John Pelhan, Box 174, Houston, Pa. 60 .50 .00 .50 .40 ,60 .60 20 20 50 —.90 20 20 20 60 .20 MOLITVENIH; Duhovni boj — Evangeljska zakladnica — Gospod usliši mojo molitev z posebno velikimi črkami $1 j Ključ nebeških vrat — 'Jezus in Marija •— : Marija Varhinja — Marija Kraljica — Marija Kraljica, elegantno vezana $1. Pot k Bogu, v šagrin vezano $1 Rajski Glasovi — Rajski Glasovi, elegantno vezano Rajski Glasovi, v slonovo kost vezano $1 Sv. L'ra, elegantno vezano $1 Sv. L ra, v slonovo kost vezano $.1 Skrbi za dušo — Skrbi za dušo, elegantno vezano $1 Nebesa naš dom, elegantno vezano $1.20 Vrtec nebeški —.40 POUČNE KNJI1E: abecednik slovenski, v*tan —.25 \hnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Vngleško-slovenski in slo- vensko-angieški slovar —.40 terilo prvo, vezano —.30 ierilo drugo, vezano .40 ierilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 >obra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 )omači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 ■litri računar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih. pisem —.70 ^enSčina brez učitelja, 1. ia 2. del po —.60 emščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano #1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo ,—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 prva nemška vadnica —.35 "Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov Blovensko-nem- Ski slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vež. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.80 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brosir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 ^mna živinoreja —.50 Hmni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma. vez. —.50 ^irovnik. narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 Izlet v Carigrad Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrufio Jaromil Jeruzalemski romar Kristusovo življenje in smrt vezano Krištof Kolumb Križana umiljenost Kaj se je Makaru sanjalo T Lažnjivi Kljukee Leban, 100 beril Lepa Vida (Cankar) Maksimilijan 1. Marija, hči polk ova Mati, socijalen roman. Malomestne tradicije Mir Božji Miklova Zala Mirko Poštenjakov!« Na divjem zapadu, ves. Na indijskih otokih Najdenček Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, S. in 3. zvezek po Naseljenci Va valovih južnega merja Nesrečnica Nezgod an a Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, vez. Pasjeglavci Pribajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Prst božji Pariški zlatar Randevouz Revolucija na Portugalskem Senila Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Strahovalei dveh kron, 2 zvezka Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Srečolovec Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov Strelec Sanjska knjiga, velika Slovenski šaljivec Štiri povesti Tegetthof Turki pred Dunajem Trije rodovi Vojna na Balkanu, 13 zvez. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča Življenja trnjeva pot Znamenje štirih Za kruhom Z ognjem in mečem 7 zvez. Življenje na avstr. dvora ali Smrt cesarjeviča Rudolfa $1.60 —.80 —.28 —.28 $5.09 —.20 —.30 —.Si —M i—.29 —.36 —.8® $1.85 —.36 —.5« —.36 —.36 —.26 $2.00 —.71 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite bvoje sovražnike —.26 2. zv. Maron, krščanski deček —.21 4. zv. Praški judek —.28 6. zv. Arumugan, sin indij skega kneza — 7. zv. Sultanovi sužnji —.2* 8 zv. Tri indijanske pove sti —.38 9. zv. Kraljičin nečak —.36 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.36 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.36 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.36 15. zv. Angel j sužnjev —.30 16. zv. Zlat okopi —.36 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.36 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —2 S 19. zv. Hlada mornarja •—.36 TALIJA: Zbirka gredalifikih Iger. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE • Avstrijska ekspedicija —.20 ,:taron Trenk —.20 Ftelgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Roj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Barska vojska —.25 rerkvica na skali —.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hči —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic ■—.20 Grizelda —.10 Grof Radeeky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, —.20 Hilde garda —.20 Hlapec Jernej —.60 Hub a d, pripovedke, 1. in 2. zvezek po ■—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi t gotovini, poštni nakaznici, ali poitnih znamkah. Poštnina je pri vaek Se vračunana, 5 . — ______ . - Brat sokol Cigani —.46 Dobro doili .26 Doktor Hribar Dve tašči —.20 Pri pušČavnika —.26 Patifarka —.26 Raztresenca .36 Starinarica —.26 V medenih dneh —m županova Micka —.68 GLAS NARODA, 10. JUNIJA, 1015. IZVRŠEVALCI ODBOB: Frank Salcaer. predsednik, 82 Cortlandt St.. New Tork. N. T. Edward Kali ah, 6119 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Kudolf Trust, 31 »3 W. Central Park, New York, N. T. J«hn Jager, blagajnik. 6241 Upton Are. So., Minneapolis, Minn. Denar, kolikor cm podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. Jobn Jagru. V suka vplačana evota bode potrjena po blagajnika In razglašena po slovenskih listih. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoea se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. ' EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse ixtise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. HRVATSKO. | Cerkev, v kateri je bil kronan hrvatski kralj Zvcnimir. Znani hrvatski arheolog Pran Itulic pisc v lis,*n "Itollcthio
  • .00. Dosedaj nabranega $264.00. Rojaki, darujte še kaj. ker je beda res velika in bo z vsakim dnem še večja! Darove sprejema: Alois Škrabar, 424 E. 9. St., New York. N. Y. ZADOVOLJNI boat*, če m pcluiite nai« ▼wm tniiM. Vsled ustavljenega parobrodstva •rao prisiljeni prodati za Evropo namenjene kla virje in Flayer-lclavirje po znižanih cenah-„ „, . . Schl»ichcr & Son*. 37 W. 14. casta, N.w York. N. Y. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Zopet boljši Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat JOHN ŽETKO, doma iz Senožeč pri Postojni. V Ameriki biva že 13 let. Pred nekaj meseci se je nahajal v Clevelan-du, Ohio. Kdor rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se sam javi, ker mu imam poročati zelo važne stvari iz domovine. — John Žetko, 719 Warman Ave., Indianapolis, I ud. (10-12—6) NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, "Wiseonsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik. so se odprli za naše rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo domačijo v najrodovitnejšem in naj-krasnejšem kraju države Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Že sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, ki jih mika iti na farme, si lahko še ustvarijo boljše čase, ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t. i j. da se naselijo v kraju, ki slovi: po svoji krasoti in rodovitnosti! zemlje in ki ima tudi vse druge) ugodnosti za uspešno kmetovanje. Blagovolite se o tem prepričati na; lastne oči! Rojakom ne moremo dovolj toplo priporočati, da si o-gledajo sedaj, ko vse bujno raste 1 in je najpripravnejŠi čas za to. — | Pišite še narn še danes za nadaljna pojasnila in natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave,, Milwaukee, Wis. IŠČEMO debro izurjenega učitelja za poučevanje slovenske godbe na pihala. Prednost imajo Slovenci. Tukajšnji člani godbe mu preskrbimo tudi primerno tlelo. Katerega veseli, naj se oglasi in naznani. pod kakšnim pogojem ga j*-volja priti. Pisma naj se naslovijo na: Slovenska Narodna Oodba. P. O. Box 112, Bessemer, Pa. (9-10—6) Lawrence Co. Upravni odbor: Predsednik: Josip Cvetkovich. 328 Bond St., Brooklyn, N. T. Podpredsednik: Frank Cerar, liT Catnma PL, Clcndale. N. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, 1S6C. Cornelia St., Rldgewood, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček. 2SOI Catalpa Ave., Rldgewood. X. T. Zapisnikar: Ivan Gerjovich, 328 Bond St., Brooklyn, N. Y. Na 8. nri zvečer. Prihodnja mesečna seja se bo vriila v soboto 20. junija 1915. 'KRACKERJEV' BKINJEVEl je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BEINJEVEC" Je: 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPIXJEVEC ln SLIVOV-KA kuhana v nasi lastni distileriji. Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal. $2.25. $2.50, $2.75 in $3.00 Slovovitz per pal.................$2.75—$3.00 Troplnjevec zaboj .................... $ 9.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 Slovenska naselbina. V slovenski farmarski naselbini v Sheldonu, Rusk Co., Wis. je že27 slovenskih familij naseljenih. Prostora imamo še za 1000. Za natančen popis, mape in MUŠTER pr9ti pišite na: A. H. SKUBIC Sheldon, Wis. ^^jt r>r>r aaaA — ^ ^ — — ^ ^ — — Kadeča Ohio vina per gal.....65c.t 60c., 65c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order tn natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. OAIR AVE., CLEVELAND, 0, ROJAKI NAROČAJTE SE >TA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH PHONE 24« Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Mr. OTO PXZDI*, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravniitvo "Glas Naroda". Vrednostna ponudba kadilcem mssjuc CIGARETTES "Standard Amerike". 10 Hassan kuponov ZASTONJ (IZREŽ1TE TA KUPON) Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN cigarete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: Milo zrn brit i ....... Čopič, ičeline §o vložene v trd gumi Britev, najboljfie jeklo . Jermen, dvojen za brušenje in glajenje . Elaotični pas, ki se R-A Z-T-E-G-N-E, mera od 30 do 44 in cev. Prikladen za vsako i elo in postavo. Zdravniki ga priporočajo povsod Žepni nožič, biserni ro^aj, dve klini ter pila za nohte........ Aparat za rezanje brane, s štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi Potreben v vsakem doma........ Kuponov 25 50 50 50 100 125 200 Kuponov Taffeta, Ženski^ ali mežki dežnik, ameriški Mission ročoik...... Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega n<"ža, Emery brusa, kuhovnice, lopatice. noža za kruh, priorave za odpiranje škatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo 250 200 650 Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . . 3900 Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEOAN, IL.1. PRODAJA fina vina, izvrstne smotka, patentirana; zdravila. PRODAJA vožn« listka TMh [rek o sorskih črt. POŠILJA denar v itari kraj zanesljive in pošteno. UPRAVLJA vi« t notarski posel spada joča del«. Poiljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street New York City, N. Y. CI- a. ( Nadaljevanji'.) Dvaindvajseto poglavje. MIKEL GRALLON. <».1 t. ^a < I ti«-, za v.-r- .lni iu t.-dnov. j.* ostala uscxla Rohana nepoznana. Iskiilo n«- ga j«* povsod, njegovo ime jr hilo nabito na vseh koncih in krajih in razpisana j«- bila nagrada, da se ^a ujame živega ali mrtveca. Vsi so bili prepričani, da je izvršil Hohan samomor. Kdina oseba, ki je vedela več. je bila Marcela Derval. Nobene besede tli i/pregovorila izza zadnjega srečanja pri ".Mlaki krvi Krista." Stari korporal je vedno zabavljal in Marcela mu ni ugovarjata. Mislila si j.-, da je vs.- pri kraju, da je Roban ali blazen ali še Jcaj slabšega. V očeh ljudi, posebno pa v onih korporala. je bil Roban bojazljivem in Marcela ni mogla odgovoriti niti bcs«'diee v njegovo obrambo. Ali ji ni liohau sem pripoznal, da je bojazljivec *: K;iko strašno je misliti na to! Hujše kot na smrt ! Njena ljube/en je bila /grajena na njegovi moški čednosti in telesni lepoti. nj *goveni plemenitem značaju in njegovih izkušnjah v drznosti. Veselila se ga je kot se veseli ženska močnega inožkega. — a sedaj! Skoro nepojmljivo ji je bilo. da je 011 strahopeten, doeim sla 1 ila Cildas in IIn«l v primeri z njim prava otroka! \Vs levji pogled tor j ni pomenil ničesar! Celo pohabljenec ali mladič najslabšega I ova iz Kromlaix bi se ne ustrašil ter se obnašal bolj junaški. Boljše da je padel Rohan z najvišjih pečin v Kromlaix. da se je ubil iu spominjalo l»i se nanj kot uajhrahrcjšega med vsemi! Ko so šle take misli Marceli po jrlavi. je večkrat rekla sama .sebi. da govori njena lastna vest zoper njo in v prilog Kohana. Do y.adnjega srečanja i;i še nikdar tako zelo občutila razlike meti njenim in njegovim bitjem, med svojim in njegovim naziranjem. Rekle si je: Morda ga pa vendar ne razumem! — Nekaj je bilo v Robanovih pogledih, nekaj v njegovih bese«lah, kar jo je napotilo do teh misli. <'utila je njegovo osebnost, moč njegove narave iu prepričanja, ki ne odstopi, se ne umakne. Ta občutek pa je vzbudil v njej strah in ljubezen. ha/je je prenesla, da «r«> .i1' smatrala sama za hudobnega in naravnost hla/nega kot pa za bojazljivca in človeka omejenega duha. Pa naj je i * i I ž.- boja/.ljivec ali * * t' h o u a n ! On je izginil iu če je še živel, ni nihče vedel, kje se skriva. Nos seržauta Pipriaca lii mogel najti nobene sledi o lisiei. v vasi ali izven nje. Na stotine vohunov je bilo pripravljenih spraviti nagrado, a nobena prilika se ni mudila /a to. Koncčuo se je utrdilo prepričanje župnika, da je izvril Rohan samomor, da je skočil s pečin ter se utopil v morju. Ko so tako t.-kli tedni ter ni bilo najti nobenega sledu begunca, ►e je celo .Marcela pričela bati najhujšega in njena samoočitanja to se umaknila velikanskemu strahu. Ona pa je morala tolažiti mater, opravljati hišno delo. iti k »studencu. Ni je Itilo ure. da hi postopala brez dela. Ako bi bila h r e / p..sla. bi umrla žalosti in tu go. Delo jo je pa rešilo. Nikdar ni bila žalostna iu poglobljena vase. I.ica so ji bila sicer bleda in oči v. kr.it kalne, a njen korak je bil vedno trden. Le kadar je šla h krivoma k materi tiwenfern. da govori z njo o Kohanu ali kadar jo obiskala < Juiu«\ .-\ i\ je dala solzam prosti tek in olajšana ji je bila duša. V/iiemirjalo. a obenem odvajalo od žalostnih misli jo jo vode-i.je Mikel »irallona. Že večkrat prejo je sumila, da se ji t i rail on približuje. Sedaj pa je hilo opa/.iti jasne znake, da ima v resnici trden fr k lep približati se ji. Dotlej iti storil še ničesar drugega kot da je prišel v hišo kor-!'<>'■•' 't i J- \ asih prinesel sve/.- ribe ter ure in ure poslušal po-' vesti starega veterana. Marcela pa je po/nala običaje ljudi in vedela. da jo želi Mikel Crallon za ženo. Na Bretonskem ni navada. d" hi mladeiiie s«m približal deklici, katero si je bil izbral v stvu za svojo. To je bil zadnji korak dvorjenje, ki se pričenja z uslugami napram starejšim, sorodnikom deklice. Grallon je bil sorazmerno d ob ros t o ječ mož. iz dobre družine. Imel je svoj lastni čoln iu pri ribolovu jo vedno uspešen. \ telesnem ožini pa ni bil posebno prikupna prikazen. Njegove tistniee so bile tenke; oči majhne, lisičje iu glava je bila v razmerju proti telesu premajhna. Najbolj značilni znak tega moža jo bila njegova tiha vstrnj-Jiost Vsik veeer. kadar je prišel, je imel vzrok za svoj obisk ter je r. Velikim Veseljem sprejel poziv, naj ostane. ko je price! tako dvoriti, je postala Marcela pozorna in vznemirjena. Kako stoji stvar, jo videl tudi Jannick. ki je našel v Cral-Icmiii predmet svojih duvtipov in katerega ni bilo mogoče pridobiti z darili. Triindvajseto poglavje. POVEST KORPORALA. Korporal Derval je hitro vb kel .lini iz pipe. sedeč poleg ognji-j '-a. Poleg njega pa je s.-del mali župnik, oče Roland. — Korporal Derval! Skočil je pokonci ter se postavil v pozituro. Iz ust je vzel pipo. Pripovedoval je namreč svoje povesti iM Vsi navzoči, dasiravno so jih /e neštetokrat slišali, so pozorno poslušali. Majhni župnik pa ;e rekel v protest proti izvajanjem korporala: A spomnite se na njegovo postopanje z našim svetim očetom. papežom! Korporal je stisnil obrvi, nekaj za mrmral, a sprva ničesar odgovoril. Pozneje pa se je ojunačil ter rekel: — Oprostit.', gospod župnik, vi me ne razumete! Vse to je bilo dogovorjeno med Cesarjem in svetim očetom! Nekateri pravijo, da je vrgel Cesar njegovo Svetost v ječo. kjer je dobil le kruh in votlo! Kaki tepci so to! — Njegova Svetost je stanoval v palači ter jed. l / /latih krožnikov. Spoštovalo se ga je kot svetnika božjega. Ne smete govoriti tako. gospo. 1 župnik! Ne smete misliti, da je Ce-tar vulgaren, surov. On se boji Boga! Kako bi ne vedel tega jaz. ki govorim?! Ali ga nisem videl s svojimi lastnimi očmi. slišal z lastnimi ušesi! On se boji Boga. k ga je poslal, da oprosti Francijo njenih sovražnikov. Mikel Grallon je pri zna val no prikimal. Tako je prav. slrie E\ven! — je rekel. — Naučil jih je plesati. te Angleže in Nemce! Korporal se ni obrnil vanj. temveč govoril proti župniku. Vi š«* ne veste kaj se pravi gledati na takega moža! Govoriti z njim čutiti njegov dih! — To ste skusili! — je rekel župnik pritrjovalno. Pogledi vseh so bili sedaj obrnjeni v korporala. — Da. jaz sem doživel to! — je nadaljeval veteran ponosno. — Da. jaz. ki stojim tukaj! Videl sem ga z obraza v obraz, zrl sem mu v Oči kot zrem sedaj v vaš.-, oče Roland! Prvič pri Cismone in pozneje še dvakrat! Še sedaj ga vidim ter mu gledam v oči. Slišim njo-1 gov glas kot slišim vašega! Včasih v sanjah, mislim, da me kliče . ..I bk oči m pokonci in hočem prijeti za puško . . . Nad glavo pa vidim zvezde kol v taborišču. Mislim, da bi se vzbudil v grobu, če bi prišel in me poklical . . .! t Glas jc postajal tišji in oči. ostre kot one jastreba, so zrle v ogenj. Nastal je odmor in vsi so molčali za trenutek. — Korporal Derval! Bil je župnik, ki ga je poklical. — Koliko časa je že preteklo od one male afere pri Cismone? Korporal >«- je obrnil proti župniku in nasmeh mu je liuškuil preko lica. Ni takoj odgovoril ter rekel čez nekaj časa: — Bilo je vnoči .sedemnajstega septembra, leta sedemnajsto 111 šest in devetdesetega . . . Kot da so besede čar. je vse obmolknilo in čuti ni bilo nobenega glasu. Priznati je treba, da je družba že neštetokrat slišala povest. Take povest i so pa vedno nove in pozornost poslušalcev je še '.spodbujala korporala. da je na široko razpredel svojo storijo. — Kdor je poznal strica Evvena. a ni slišal njegove povesti o Cismone. ga je kaj slabo poznal. Alain Derval ga je poslušal z velikim zanimanjem, dočim je uganjal .lannick svoje šale. Grenadir. poln radostnih spominov, je nadaljeval: — Zapustili smo Trident na šestnajstega, oče Roland. Bilo je v zgodnjem jutru. Dolg marš je bil to. dvajset milj po peklenskem ozemlju. Iliter pohod, razumete! Na večer smo prišli do neko vasi. - ime sein že pozabil, a bila je prijazna vasica na griču. Tako trudni auo bili. da je komaj bilo najti enega, ki je držal glavo pokonci. V noči pa se je razširila od vrste do vrste, od polka do polka vest. da je pri nas Cesar. — ne. takrat je bil še general! Vedeli smo vsi. da je to res. kaji č u t i 1 i smo njegovo navzočnost . . . V bolnicah oče, gre zdravnik od postelje do postelje, tipa žile ter pravi: — Yu je mrzlica! — Tu je zdravje! Tu je smrt! — Ko pride, se .-azjasnijo pogledi vsem bolnikom. Ko gre. omahnejo nazaj na ležišča ter stokajo. Vsi čutijo, da jo daleč in vsako srce utripa hi-lrejše. ko pride iu prične biti počasnejše, ko odhaja. Rečeni vam. da je prav tako z armadami. Skozi vse t«* vrste gre: — General prihaja! — O en era l je tukaj! — Odšel je! — Je že deset milj proč! Oddahnil si* je in mati Derval je globoko vzdihnila. I'boga žena! Ona je mislila na Cesarja, ampak na svoja dva sinova, ki sta že bila pri armadi. Korporal je slišal vzdih ter hitro nadaljeval: (Nadaljuje se). ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (IZREŽITE TA KUPON) --^ ^--^ A — -^ ^- -^ -^ — —- ^ ^- -^ ^--- ^--- -- ^ ■-■ -—A ^^ -^ ^ - ^tTW^WW^W^^W l^^^^w W^^^W w^^^^w l^wWW W^^W W^^W W^^W W^^W w^^^W Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, velikost Jo 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kusij«, Nemčije, Kreacije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in ▼sak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Najmodernejša. TISKARNA "GLAS NARODA'* lifrtoje vsakovrstne tiskovine po nizkih Me etuaae.UvTi«je jrevode v jašm il f Metati m dntitveaa Vsa naročila po*ljiU m? Slovenic Publishing Company, 82 Cortkndt Street, New York, N. Y. Izvanredna ponudba za bolne. ?-o— En mesec, — od 1. junija do 1. 'julija — hočemo natančno preiskati vaše telo. kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10 vredno. preiska\:o z X-2ARKI VSE ZA $2.00. Nobenega Ugibanja a!i pomoti glede vaše bolezni. X-iarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je; zlatu prilika in vsem boloikom se | svetuje, naj i>e je poslužijo, tudi ako žive "J'H.) miij od tu. Izplačalo^ jse bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je nevarne. Dr. L. E. SIE<;EI.STEIV 308 PernucBt BMf. 74« Eaclid A«MM, Clrrclud, Oki*. HAKmiivm^ >*kiM «r.» lalisei«« k »•»»vUta »e ujunik Huk, a M* trpete* ta a»aMlj:vo- ▼ ^urr*** •Ufv* Tmkio MU*, ktr *• * *• let Mu| t tm yoelu Is MuaJ ▼ ar* Im lutaia lomu. V mm** kra>|eke kafcor vee Sram* kunralk« *«• niuta »e l«li kakor*«« Ul mtr »J«» Hit« aa^allalk T»ralM|. JOHN WENZt Lf ItlT M. SI. Bt„ Cleveland. Ohio. Veliki vojFii atlas tojskejočih se evropskih dr?a? in pa kolouij-sldh posestev vseh yelesi). Obsega 11 raznih zemljevidov, aa ZOtib atraceh in vsaka stran je 104 pri 13j palca velik«. Cena samo 25 ccnSov. Manjši vojni atlas Obtegii devet raznih zemljovidor aa 8 straneh, vsake stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Til lemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg- površine, katero zavzemajo posamesna države. Pošljite 25c. ali pa 15e. ▼ znamkah in natančen naslov Is mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas Pri večjem P odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, it Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Tki Bureau of IadnstriM aa4 Immigration" ca državo New ¥ork varuje in pom s ga prišel j sa-sem, ki so bili oaleparjeni, oropali ali • katerimi se je slabo ravnalo. Brezplačno ae daje nasvete priseljencem, kateri *o bili oalepsr-jeai od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalčevi oarobrodnih listkov, spremijeval- j *ev, kažipotov in posestnikov go-i ttila. Daje se informacije r maturall-raeijskih. zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali a priseljenci na Ellis Islands ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of LaborJ BUREAU OF INDUSTRIE« AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkn: 2€ East 29th St., odprt vsaki dam od 9. ure zjutraj do 5. popoldae in r sredo svpSer od 8 do IS. 82 Cortlandt Street, New York, N. Y4 .00. Pišite takoj po cemk in knjižico, pošljem zaatonj. JAKOB WAHClC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio, fiwipasoie Generale freosanaoiipe »Francoska parobrodna družba.) Olrektns lr!i do Hnn, Pariza, Švice, iBomasta Id Ljubljana, "1A SAVOIS* ■ » < tp tUcki "ULOllAiNH ■iHnMI.ta iMlUMKUafc. "CMcUc", "La TonraiM", "Rodsambeai" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl It., 0fes«ssrotLgk Bnlldiaf. KOJAKI NAROČAJTE SE NA 7altai odplnjejo vsdmo ok irsdafc ta »rlmidUa ltav«ki *Gl«AS NARODA" NTA.TVT!0.n ! IT ST. 9 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobregralsem [se prepričal, da ^dospejo denarne posiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom In znancem v staro domovino, 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino! jvred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.