Posamezna Številka 10 vinarjev. Štev. 264. V LlDHIiail, v petek 17. Bovembra 1516. Leio XL1V. ТГГГ г Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . . K 28'— ia en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29*— ia ostalo inozemetro . „ 35*— V Ljubljani na doma Za celo leto naprej , . K 24'— ■a en meeeo „ . , „ 2'— V upravi ргејвтап mesečno „ !'8P ~ Sobotna Izdaja* s za oelo leto......E 7'— za NemčiJ ° oeloletno . „ 9*— ta ostalo inozemstvo. „ 12*— Inserati: Enostolpna pethvrsta [Ti mni široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 3! v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. •■ Poslano: : Enostolpna potitvrat.i po 6ovm. Izhaja vsak dan. Izv emšl nedelje in praznike, ob 5. nri pop. Redna letna priloga vozni red Uredništvo je т Kopitarjevi nlioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračalo; neiranklrana pisma ne ■s sprejemajo. — Uredniškega ieletona štev. 74 «= za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštne tiranllmoe avstrl|ske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188. I t Henrik SienMcz. | Bern, 16. nov, (K. u.) Kakor poroča »Bund<, je umrl včeraj zvečer v Vevey poljski pisatelj HenrikSienkie wicz. Zadel-«. ga je srčna kap. XXX Iz Švice nam je prinesel brzojav žalostno vest, da je umrl največji glasnik Poljske pisatelj Henrik Sienkiewicz, Nikdo ni tako liubjl svoje domovine, nikdo se ni tako globoko poglobil v vso njeno nesrečno usodo, posvetil Poljski vso svojo umetniško silo, celo svoje življenje, kakor največji sin Poljske Sienkie\vicz. In značilno je, sedaj ko se spolnujejo sanje o veliki, mogočni, svobodni Poljski, ko vstaja Poljska izpod razvalin v novo življenje, sedaj je nehalo biti srce največiemu Poljaku. Videl je, da je njegov življenski trud obrodil sad. toda svobode svoje domovine ni mogel več uživati. O njem veljajo Horacovi verzi: •Exegi monumentum aere perennius« — dovršil sem spomenik, ki bo živel dalje kol železo. Spominjam se trenutka, ko sem stal v staroslavnem poljskem samostanu na »Lysi gori- na Rusko Poljskem v grobnici poljskih junakov izpod Grunvvalda, junakov tisočerih bitk nekdanje Poliske, katero ie pesnik reproduciral v svoii »Trilogiji«. Vse sanie mladosti so oživele, sanje in utisi tistih dni, ko sem prvič čital »Z ognjem in mečem — ob pogledu na orjaški kosteniak nesmrtnega voditelja poljskih vojsk Jeremije. Višnieveckega. Istotako ko sem stal v kraljevi grobnici poljskih kraljev na »Wawelu : — tedaj sem čutil šele in tedaj sem popolnoma razumel vso historično Polisko, vso nesmrtno umetniško silo genija Poljske Sienkiev/icza. Kako je tedaj drhtelo moje srce. A sedaj pesnika, glasnika Poljske ni več. A Poljska živi, zmaguje, vstaja. Poljska žaluje, a ž njo žaluje bratski narod rlovenski. XXX Henrik S i c n k i e w i c z je bil rojen 1. 1845, v Woli Okrzejski. Vseučilišče je študiral v Varšavi. Že njegova prva dela so vzbudila splošno pozornost. Sienkiewicz je prepotoval Ameriko, v Kaliforniji se je mudil veliko časa. Istotako je potoval po Afriki. Bil jc sploh vsestransko izobražen človek, globoke duše, plemenitega srca. Njegova umetniška ustvarjajoča sila je dosegla višek v romanih »Quo vadiš Trilogiji, Križarjih, Rodbini Polane-ških in romanu Brez dogme«. Sienkievvicz je eden največjih svetovnih pisateljev, najboljših zgodovinarjev, velik socijolog in predvsem eden največjih praktičnih apologetov krščanstva. Iz vseh njegovih spisov odseva poleg ljubezni do naroda globoka ljubezen do matere Cerkve, Udejstvoval зе je tudi kot žurnalist. Nekaj časa je urejeval varšavski list >Slowo«. Bil ni samo velik Poljak, ampak tudi velik Slovan. Zanimal se je tudi za Slovenc", Vojna ga je dohitela v sredi njegovega pisateljskega delovanja na njegovem posestvu v Kielec-ki guberniji, katero mu je poklonilo poljsko plemstvo kot dor poljskega naroda. Pisal je takrat ravro novo veliko poljsko-narodno zgodovinsko delo »Legiony<:, ki je izhajalo v »Tygodniku I!ustrowanem«. Od tu se je preselil v Švico, kjer je stopil s poljskim virtuozom in skladateljem P a d e-rewskim na čelo poljskega pomožnega odbora. Tu ga je dohitela v sredi dela smrt. Njegova zadnja dela so: Wiry (Vrtinci), socijalen roman, ki opisuje dogodke na Rusko Poljskem za časa revolucije 1. 1905. Tu biča ostro nezdrave razmere na Poljskem in predvsem lahkomiselnost poljskega plemstva. Delo je dobra slika poliskega narodno-socijalnega življenja. Dalje ljubek roman: »V pustinjah in puščavi«, ki je izšel v prevodu dr. Lenarda kot podlistek v »Slovencu«. Kot iz granita izklesani sta podobi mladih glavnih junakov »Stankota in Nelke«. Njegovo zadnje, najbrže še ne-dovršeno delo, pa so že omenjeni ^Legio-ny«, ki govore o poljskih legijah izza dobe francoskih vojsk. Duh nesmrtnega genija Poljske živi. Basel, 17. novembra. (Kor. ur.) »Baseler Nationalzeitung« poroča, da ie izvedela iz neodvisnega diplomatičnega vira: Wa-shingtcnska vlada je res izjavila, da hoče sodelovati na sklicanje posveta, ki uvedi mirovna pogajanja. Posvet naj bi zboroval bodisi v Ameriki aH v kaki drugi državi, Vlade nevtralnih držav se baje zdaj o tem koraku posvetujejo. Wilson in evropski mir. Genf. Iz New Yorka se javlja: "VVil-son bo otvoril kongres z izporočiloui o obnovitvi miru v Evropi. Posveti minislrov sporazuma v Parizu. Lugano. Predsednik francoske ljudovlade Poincare je sprejel 15. t- m. ministra Lloyd George in Carcino, angleškega in italijanskega poslanika, min. predsednika Brianda in vse člane na- rodno-obrambnega odbora in jim priredil zajtrk. O posvetih ministrov sporazuma v Parizu se strogo molči. Stockholm. »Rečj« javlja: Na bodočem posvetu v Parizu se že nameravajo pečati z mirovnimi pogoji sporazuma. Angleškr in mirovno vprašanje. London, 10. no"'. (K. u.) V spodnji zbornici je vprašal Masson, če bi se lahko vršiia razprava o koncu vojske in o predlogih nemškega državnega kanclerja. Minister Bonar Law je odgovoril: Meni ni ničesar znanega, da bi državni kancler predložil mirovne pogoje, ki ne slone na priznanju nemške zmage. Prepričan sem, cla pretežna večina zbornice soglaša z menoj v tem, da taka razprava sedaj nc bi bila koristna. Petrograd, 15. nov. (K. u-) Ruski državni svet jc pričel zopet, zborovati. Predsednik G o 1u b o v je naglašal v svojem otvoritvenem govoru, v katerem je opozarjal, da. se morajo osredotočevati na narod, obrambo. Izjava Poljakov. Član državnega sveta Šebeko je prečita] izjavo z ozirom na poljsko vprašanje, ki izvaja: Krvave roke prastarega sovražnika Poljske ji podajajo zdaj hinavsko neodvisnost, a poljskega naroda taka nedostojna igra ne bo varala. Poljsko vprašanje bodo rešili Rusija in njeni zavezniki. Izjava desnice. Član državnega sveta Ščegloviiov je izjavil za desnico državnega sveta: Ni besedi, ki bi dovolj izrazile ogorčenje, ki se čuti ob bolestni preizkušnji, katero nalaga Poljski kruti sovražnik, ki zametuje vse, kar je sveto. V teh dneh preizkušnje mora viteški oklic, ki ga je bil proglasil generalisimus dne 14. avgusta 1914 Poljakom, jasno odsevati iz src vseh Poljakov, ki se nahajajo v sovražnem taboru. Takrat jc za-donel prvi resnični oklic, ki je pozival Poljake, naj se združijo pod žezlom ruskega cara. Dogodki v prvem vojnem letu so onemogočili, da ni bilo mogoče, organizirati Rusko-Poljskc. A če tudi so gro-meli topovi, je dobila Poljska samoupravo občin, kor je to ukazal cesar. Poljaki naj preženejo svojih src vsak sum, da bi se bil njih preporod namen nonm zavlačeval. Neodvisnost, ki sta jo proglasila nemški in avstrijski generalni guverner, je pot, ki vodi Poljake v grob, pot, ki jo morajo še premeriti v reki krvi. Njih blagor je v rokah Rusije, dednega branitelja Slovanov. Poljsko vprašanje se more rešiti le z velikodušno dobroto ruskega cara. Drugi govorniki so se izrazili v istem smislu. Izjava ruske vlade. Notranji minister Protopopov je končno izjavil glede na govore o poljskem vprašanju: Prej ko slej se drži vlada neizpre-menjeno temelja oklica generalisima in govora, ki ga je bil govoril 1. 1915. nekdanji ministrski predsednik Go-remikin. Vlada se ravno tako varno opira na ta oklic, kakor tudi na kri ponosnih narodov, ki se je prelila le na bojišču in edino sveti stvari obrambe nedotakljivosti carjeve države proti naklepu groznega sovražnika, ki ne pozna nobene svobode in pravičnosti. Izjava Garusijeviča v ruski dumi. Petrogradd, 15. nov. (K- u.) V dumi je prečital voditelj poljske parlamentarne skupine Garusijevič sledečo izjavo: V trenutku, ko jo vojska v popolnem tiru, so bile nemške sile tako drzne, da niso v naprej določile uaode lo Poljski, marveč celi osrednji Evropi. Kraljevina Poljska, ki so jo ustanovili Nemci, bo v mnogih ozirih podložna osrednjima velesilama. Poljski narod ne bo pritrdil, kakor so rešili Nemci to vprašanje, ker nasprotuje vsem njegovim stremljenjem. Krepko ugovarjaj« rao! Nemec je bil, ki jc prigovarjal, da se je Poljska delila; Nemec je, ki poizkuša, da bi se preprečila zgodovinska potreba združitve Poljske. Posledice nemškega nastopa groze podati napačno podobo prave volje Poljakov. To počenjanje namerava očividno, da bi se sprli Poljska in Rusija in njene zaveznice-, da bi upravičili civiliziranemu svetu strahovito novačenje. »Uverjeni smo,« tako je končal Garusijevič, »da ne bo v tem žalostnem stanju poljski narod zapuščen, da nastop nemških cesarstev ne bo ostal brez posledice, da bodo Rusija in zvezne velesile pred svetom ugovarjale in da se bo v celoti rešilo poljsko vprašanje.« (Opazka: Gre očividno za naročeno delo ruske vlade, ki ga bo znalo poljsko ljudstvo ceniti, kakor zasluži. Če bi poljski poslanci ne bili zavzeli take stališča, bi morali pač že potovati v Sibirijo.) Moj o Runiunil). Uj Ko sem se odpeljal leta 1910. iz Gorice na Rumunsko, sem znal le toliko rumunščine, kolikor sc je neobhodno potrebuje po železnici, hotelih in pro-dajalnicah, Ko sem pa živel ondi nekaj tednov in poslušal dan za dnem ta jezik, sem se vedno bolj prepričal, da je rumunščina sicer po svoji strukturi odločno romanski jezik, a v besednem zakladu, posebno v nekaterih strokah, ic neverjetno veliko slovanskih besed, ki so izposojene deloma iz stare cerkvene. slovenščino, deloma pa iz živih jezikov slovanskih sosedov: iz bolgarščine, srbščine, ruščine in maloruščine. V naslednjih vrsticah hočem podati čisto splošen pregled takih izrazov, ki sem jih slišal ali bral v Bukareštu vsak dan. Zelo znaten je slovanski element v pravoslavnem cerkvenem življenju. Neki profesor veronaukn mi jc kar iz rokava iztresel celo kopico takih cer k v c n 1 h izrazov: cyrkovnik,' duhovnik, presfvnt (iz presventi; pomeni pa »čestiti gospod«), pravoslav-nik, prapor (cerkvena zastava), potop, post, tri sfetitele (= dan sv. Treh kraljev), hram, odpust, pogrebanije, maslu (= zadnje olje), pavečernica, časlov (= mašna knjiga) služba, (= si. božja), nudežde (= nada, upanje), majka pre-čista, praznik, klopot (= zvon), klopot-nica (= zvonik), čirkovi (neki cerkveni prazniki), blagoslovenije itd. Izrazi za m e r e so večjidol slovanskega izvira, n. pr. vadra (= vedro), merca, pogon, banica, prožina. Nekega dne, ko so imeli pravoslavni Rumuni zapovedan post, so imeli v restavraciji za kosilo razne ribe; imenujejo se na jedilnem listu tako-le: ltosak, stjuka, svrluga, nisćtru (- jc-seter), pcstr&v (-- postrv), plevuška (= inenek), lin (= lin j), som, krap, i. dr. Tudi razne druge jedi imajo slovanska. imena: galuška, bob, pražit ura, smyntyna (= smetana), lapte, kovasit skvašeno, kislo mleko), slanina, hrana, buženica (= prekajen zajec) i. dr. Že prvi večer sem slišal goste klicati: »Kclimr, pluta!« In res je pri Rumun ili glagol »plati« prav v navadi- V h o t e 1 u sem čul tudi: sfešiiik (-" svečnik), preaskump (iz srbohrv. preskupo' ~ predrago), klopocel (— zvonček), ga-zornica (= petrolejka). Ko sem hodil po ulicah in gledal razne napise obrtnikov, sem bral mecl drugimi: struiigar (= strugar), zidar, stiklar, kovač, podkovar, časorni-kar (to jc urar; uro zovejo časornik), kožokar (= kožuhar), krčmar, krojito-rica {— krojačica), košar (= dimnikar). Dosti rastlin ima slovanska imena, n. pr. oves, hrean (— hren), podbeal, maslin, samur&sla, rakita, otava, tisa, štir (= amarant), hamej (— hmelj) itd. Rastlinska »koža« se zo-ve koaža. Iz živalstva naj omenim razen rib še: kyrtica (— krt), veverica, vra-bije (= vrabec), jalovica, gadina, loboda (= labod), ругб (= prč, kozel), vruh (— rjavi hrošč), vidra, rak, kokoš (= petelin, kokot), prepelica, grgalica (— žužok), plošnica (-- stenica), gyn-ska = goska, gynsak — gosak i. dr. Sc ce'o nekateri deli telesa imajo pri Rumunih svoja imena iz slo-vanščinc: trup, obraz, grklan (— grlo. grkljanec), matka (— maternica), vyrf (= vrh, trme), gleznn (-- gleženi). krak. kopita. Med imeni o r o d j a Ln p r i p r a v je skoro toliko slovanskih kot rumunskih. Naj naveclcm samo nekatera: sfredel (= sveder), dalta (— dleto), kle-šte, lopata, palica, nikovalo (= nakovalo), naprstok, matica (pri vijaku), gevćzd (iz gvozd = žrebelj), bric (- britev), bič, kobila (pri plugu), oglinda (— ogledalo, zrcalo), ceava (= cev) iu druga. Hiša in njene prit i kline: pivnica, prag, vyrf (=-- sleme, vrh), postava (= škrinja za moko), koš (= dimnik), zid, strešina, koteč, košar (—sušilnica, pajštva), obor (= pastor za živino) itd. Na mizi stoji: pipernica (posodica za poper), solnica, zaharni-ca (posodica za sladkor), čaška, stikla (= steklenica), čajnik... Slovanskih glagolov kar mrgoli: četi (= čitati), primi, juhi (-- ljubiti), pazi, trudi, slavi, hrani, krči, plati, porunči, pobvrči, pokni, dami, glumi, ispravi, inveseli, sili, sopti (— šepetati), zidi, zdrobi, goni, stropi (-= škropiti), trebui, munči (— močiti), sc pokaji, oglindi (= zrcaliti) itd. Slovanskega izvira so nazivi za kralja (kraj), kneza (kneaz, kar pa pomeni dandanašnji lo še vaškega župana; v Banatu mu pravijo kinez), junaka (vltešz; junaštvo = vi ' ;.lc). slugo, siražo, vojno (razboj; ^ ivali ?o — razboji; bojevit = ra^bo^ak). tlako (klaka), sovražnika ali noprijafcl;a (»nenriićten«), nasprotnika (»]>rottv- Protest Rusije proti ustanovitvi kraljevine Poljske. Haag. (Kor. ur.) Večerni listi poročajo: Ruskim diplomatičnim zastopnikom je naročeno, naj naznanja protest Rusije proti ustanovitvi Poljske. Ruska vlada konsta-tira, da je dotična proglasitev nična, da pripadajo poljske dežele še vedno ruski državi in da je še dalje v veljavi prisega zvestobe prebivalcem ruskemu caru. Ruska uradna izjava o kraljevini Poljski. Petrograd, 17. novembra. (Kor. urad.) Petrograjska brzojavna posredovalnica širi sledeče poročilo: Nemška in avstrijska vlada sta se poslužili začasne zasedbe dela ruske zemlje po njih vojih v ta namen, da sta razglasili ločitev poljskih pokrajin od ruske države in ju izpremenili v neodvisno državo. Naši sovražniki zasledujejo očividno namen, da bi nabirali v Ruski Poljski vojaške novince, s katerimi bi popolnih svoje voje. Cesarska vlada smatra ta čin Nemčije in Avstrije za novo, težko kršitev temeljnih načel mednarodnega prava, ki prepoveduje siliti prebivalstvo vojaško zasedenih ozemelj, da bi rabilo orožje proti lastni domovini. O tem činu sodi, da je ničev in neveljaven. O bistvu poljskega vprašanja se je Rusija, odkar je izbruhnila vojska, že dvakrat izjavila; ona namerava ustvariti skupno Poljsko, ki obsegaj vsa poljska ozemlja in ki dobi ob koncu vojske pravico, da bo svobodno temeljem samouprave upravljala svoje na-narodne, kulturne in narodnogospodarske naloge ped žezlom ruskega, vladarja in da se ohrani načelo državne enote. Sklep našega prevzvišenega gospoda ostane ne-omajljiv. Buchanan o kraljevini Poljski. Kodanj, 16. novembra. (Kor. urad.) »Russkoe Slovo« poroča: Glede na nove razmere v Poljski se je ministrski predsednik Stiirmer 7. t. m. nad eno uro posvetoval z angleškim veleposlanikom Bu-chananom in s francoskim veleposlanikom Paleo!oquem. Nekemu zastopniku časopisja je izjavil po posvetu angleški veleposlanik Buchanan: Nemčija ponuja Poljakom manjše kraljestvo. Na vprašanje, če se zadovoljujejo Poljaki sami z manjšo državo, je odgovoril veleposlanik, da Poljaki po njegovi sodbi niso zadovoljni. Mrliški Pollaki io Nova Poliska. -t« . 12. novembra je imel Poljski klub v KraKovu slavnostno skupno zborovanje. Po s? ovesni sv. maši je načelnik kluba vitez Jsiiinski na zborovanju izvajal sledeče: (-j#ZačeIo se je uresničevati, za kar je prel^o kri toliko poljskih mučencev. Pred гк^ф 150 leti so razdelili Poljsko in s tem ^to'gijH krvavo krivico poljskemu narodu, evropskim državam pa prizadjali eno najusodnejših posledic. Celih 100 let se jc to dej&^vo maščevalo nad Evropo, ki je bilo £no glavnih vzrokov svetovne vojne, ki ^jpdai v svojem razveju in doslednosti zgodovinske pravičnosti prinaša vstajenje. Monarhoma mora biti hvaležen tudi ves civiliziran svet, kajti Poljaki niso narod, ki bi |o novo državo prejemali iz tujih rok kot dar, ampak so narod, ki zre na devet stoletij slavne državne neodvisnosti, devet stoletij kulturnega dela in stoletne boje in žrtve za varstvo in brambo civiliziranega sveta. Vrača se nam le del tistega, kar ni nikdar prenehalo biti zastarana pravica naroda. V zadnjih sto letih so Poljaki na nik«, tudi »potrivnik«), gospodarja (žu-pyn iz »župan«), bogatina (bogataš), meščana (tvrgovec), brodarja (brudar), svetovalca (sfetnik), sužnja (»rob«), vojaka (»vojnik«), priimek (»porekla«), žlahto (šleahta«), davek (»daždie«, iz bolgarščine) itd. Sorodstvena imena so: majka = mati; baba = stara mati; mašteha = mačeha; mašteh = očim; nevasta = soproga, žena, zlasti mlada. Rumuni imajo nadalje veliko slovanskih pridevnikov, večjidel s obrazilom -nik; n. pr. vrednik, trudnik, vremelnik, samavolnik, prijelnik, ahot-nik (iz rušč., = poželjiv), slab, mršav, grbov, drag, prost, sfynt (= svet), le-neš in len6s (= len), običnuit (= običajen). , .jj-Vr-Л Rumunski pritrjevalni odgovor je »da«, kakor pri vseh južnih Slovanih. Ko smo govorili v bolnici o raznih boleznih, sem čul sledeče nazive: bolnav = bolan, boala = bolezen, kr-čej = krč, požar = vročica, pa tudi = ošpice, osepnice; nežit vnetje ušesa (pri razni ti slov. narodih označuje ta beseda različne bolezni), štirbina (= škrbina), rana (deležnik ranit = ranjen). Bolnike zdravi med runiun. ljudstvom takozvani »vrač«, to jc čarovnik, mazač. Tudi v n a r a vi imenujejo Rumuni marsikateri pojav in predmet z imenom, izposojenim iz kakega slov. narečja: zaduf (— zadali), vjfor — vihar, vseh poljih kulture in civilazije postavili svoje može, ki so častno delali. Poljski poslanci se zavedajo duševne enote poljskih dežel in zato s prisrčnim veseljem pozdravljajo dejstvo, da del razdeljene poljske zemlje dobi lastno državo. Ni bila lastna krivda poljskega naroda, da v tej najstrašnejši vojni ni mogel nastopiti kot vo-jujoča stranka. Toda skupno delo z osrednjima silama se je vendar pokazalo v legijah, ki so bila tudi edini simbol hrepenenja vsakega poljskega srca po posebni poljski državi. Mi smo imeli pred očmi drugačno rešit ev, kakor so jo večkrat poudarili pogosti sklepi »Poljskega kluba«, ki so boljše izražali vsebino narodnih želj in bi uresničeni ukrepili silo in moč avstrijske monarhije. Ta program se ni uresničil. Globoko smo prepričani, da se bodo obljube obeh monarhov izpolnile v polni meri. Upajo, da se bo čimprej začelo z organizacijo nove države in da bo takoj ob sklepu svetovne vojne nastopil novi poljski kralj s posebnim državnim zborom, vlado in armado. Nova država se bo vedno spominjala krvavih žrtev zveznih armad na poljski zemlji. Nova Poljska bo zopet prevzela svoje poslanstvo, da srednjo Evropo varuje pred poplavo iz vzhoda Nato je sledila zahvala cesarju in zagotovilo neomajne zvestobe avstrijskih Poljakov in posebna zahvala za razširjeno avtonomijo Galicije. Državnozborska stranka pruskih Poljakov oficielno še ni zavzela stališča. Kot poreča od vlade informirani cLokalanzei-ger«, stoji poljska stranka na stališču, da se kot poljski podložniki pruske države kot ostali državljani nimajo hrigati za ustanovitev nove države. Kako pa naj to vprašanje presojajo iz narodnega stališča, bodo sklepali šele po sklicanju pruskega deželnega zbora. Gotovo pa jc, da bo prišlo do zelo različnih nazorov, ker v stranki sedijo konservativci iz skrajne desnice in zastopniki delavstva iz skrajne levice, v sredi pa meščani in duhovniki. Vendar je upati, da bo ustavna Poljska ugodno oplivala na pruske Poljake. Že sedaj se vrača veliko število invalidnih obrtnikov, ki bi radi na novo začeli svojo staro obrt, pa jim manjka denarnih sredstev. Tudi bodo predpriprave po posameznih kronovinah rabile za organizacijo precej časa. Posebna aeputacija se je pri novem finančnem ministru Mareku prepričala, da bo vlada z interesom in vneto podpirala akcijo po posameznih kronovinah. Poljska armada. Krakov, 16. novembra. Vse poljske legije v Krakovu so pridelili poljski armadi. Poroča se dalje, da bo vodilo poljsko vojsko in ji poveijevalo nemško poveljstvo. Uniforme vzbujajo spomin na poljske vojake Napoleona I. in na sedanje poljske legije; bluza je podobna vojakom legij. Na levem zgornjem delu rokava se nahaja ko-vinasti poljski orel v rdeči zvezdi. Ta znak se je nahajal na zastavah sulic poljskih ulancev pod Napoleonom I. Pokrivajo se s konfederalko s poljskim orlom v rdečem po^u. Konjenica se pokriva poleg konfederalke s čapko belih ulanov z belim orlom. Dosedanja legija bo tvorila temelj nove armade. Natečaj za poljsko narodno himno razpiše vodstvo varšavskega orkestra. Poljaki namreč doslej nimajo prave narodne himne, kajti »Ni še Poljska izgubljena« je pravzaprav vojaška ko- račnica, dve drugi pesmi, ki se pojeta ob narodnih slovesnostih, sta prosilni oziroma žalni pesmi, ne pa himni. lunka = loka, slatina, zor = zora, povoj = prelom oblakov; zapada = sneg; prlog = prelog, (praha), kraj nov — novi krajec, t. j. mlaj; podgorije = vinograd, gorica; pojana (iz poljana) = jasa sredi gozda, snop, vazduh, brazda, vyrtež (— vrtež), ogor (= prelog), krivec (= sev. veter), jezer (= gorsko jezero, t. z. morsko oko), hylm = holm in druga. Ako odpreš rumunski slovar na poljudni strani, zagledaš brez posebnega iskanja vse polno izposojenk slovanskih (seveda poleg grških, osman-skih, albanskih i. dr.). Na primer pod črko ž (zdaj pišejo Rumuni j) beremo: žalba = tožba, žalc = žalost, žalnik = žalosten, zalete — gorje; žar; žaratek — žerjavica, žder (— kuna; seveda od žreti), želanije = žalovanje; želb&r = spisovalec tožb ali prošenj; želi — žalovati, želui = pritožiti se, žertfa = žrtev; žertfelnik = žrtvenik, žertfi = žrtvovati; žgjab = žleb; žgebni = žlebiti; žiclov = žid ; žit niča; žind; žinclul iz staroslov. žend-; žintica iz žentica (od žmem, želi); žir; žitar (= poljski čuvaj), živina, župyn (iz župan) itd. Znani ronianist Tiktin, rodom Ilu-mun, ceni v Groberjevem »Grundriss der romanisehen Philologie«, I. zv., Število slovanskih izposojenk v knjižni rumunščini na 8800, latinskih (brez učenih bosed) na 2600. osmanekih na 700, grških na 650, albanskih na 50; okrog 500 rurnun. begecl je po Tiklinu negotovega izvora. J, K. V. je razpisano. Na drugem mestu prinašamo vabilo finančnega ministra k podpisovanju, ki se začne 20. novembra in zaključi 10. decembra 1916. Položaj na bojiščih je danes tak, da v doglednem času ni z gotovostjo pričakovati konca vojne. Treba je torej pravočasno misliti na preskrbo sredstev, da bomo mogli vztrajati v boju do zmagovitega zvršetka. Zato je tudi naš finančni minister odredil novo vojno posojilo. Čas za to je ugoden. Denarja je veliko med ljudmi. Industrijci in trgovci, posebno vojni dobavitelji, imajo sijajne zaslužke. Premnogi so si v teh kratkih letih pridobili cela velika in celo ogromna premoženja. Ti morajo sedaj vedeti, kaj je njihova častna dolžnost. To pa tembolj, ker nihče ne zahteva od njih, da bi državi podarili del tistega imetja, ki so si ga tako nepričakovano pridobili, marveč napravijo z vojnim posojilom novo dobro kupčijo. Pa tudi kmečko prebivalstvo se je v vojni opomoglo, dasi ne smemo pozabiti, kolike krvne žrtve je doprineslo, žrtve, ki bodo marsikje trajno oškodovale prospeh gospodarstva, ki temelji predvsem na fizičnem delu in naporu. Res je tudi, da je bil ta stan doslej najbolj zapostavljen in zato okrepitve najbolj potreben. Blago, katero sedaj več ali manj drago prodaja, je moral z lastnimi rokami pridelati, to se pravi, svoj dohodek si mora z delom zaslužiti, dočim mnogi drugi svoje dobičke kratkomalo prišpekulirajo. V tem je treba delati razliko. A kakor rečeno, je res, da si je kmečko ljudstvo opomoglo in ni dvoma, da se bo po svojih najboljših močeh udeležilo petega vojnega posojila. V avstrijskih finančnih krogih zatrjujejo, da je sedanji čas in položaj na denarnem trgu tako ugoden za novo državno vojno posojilo, da mu je uspeh v naprej zagotovljen. To kaže, koliko notranje sile je v naši avstrijski državi, ob katero zaman butajo sovražni valovi. Vojska z Rusi in imuni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj ,16. nov. Uradno: Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Karla. Boji na obeh straneh Šila in reke Abi-te se ugodno razvijajo. Ujeli smo nad 1200 mož. Severno Campolunga in pri Soosmczo smo odbili močno rumunske napade. Severno Salte so poizvedovali avstrijski oddelki na Monte Alunis, Jugozahodno T61gycsa napadi Rusov niso uspeli. Na višinah Mestekanesti boji sprednjih straž. Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri avstrijskih četah nobenih važnih bojev. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. nov. Veliki galvni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri ključu Biinhola (jugozahodno Rige) smo pregnali oddelek ruske pehote, ki je napadel. Bojnn črta generalnega polkovnika nadvojvoda Karla. V južnih gozdnih Karpatih se je pričelo streljati s topov. Na erdeljski vzhodni bojni črti so se južno doline Putna izjalovili močni ruski napadi. Avstrijski oddelki so severno Sulte poizvedovali na Monte Alunis. Sunki Rumunov pri Soosmezo (v prelazi' Oitos) niso uspeli. Močnejše so ne pričeli bojevati severno Campalunga, Rnmun ž:lavo brani svojo domačo zemljo tudi na cestah, ki vodijo čez prelaza :>Rc1rČi stolp« m Szurduk proti jugu, NaS} so napredovali 5n ujeli včeraj 5 častnikov in nad 1200 mož. Bojna črta maršala Mackcn-s e n a, V Dobrudži mali boji prednjih oddelkov, Izmišljeno je poročilo Rumunov, da bi biii zasedli Bonascic. Na več točkah donavske črte ogenj z brega na breg. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. 14. novembra. Pri Narajovki in pri vaseh Lipnica Doljna in pri Svistclni-kih poizvedovanja in močan topovski ogenj. V gozdnih Karpatih smo z našim ognjem odbili pri Javorniku in južno gore Pncvnic sovražne napade. V dolinah rek Trotus, Oitos in Tir-gului smo odbili sovražne napade. V, Alutski dolini se je posrečilo sovražni-; ku, da je odbil trdovratne napade rumunskih čet.. V dolini Sil jo vzel sovražnik vas Rumbesti. Rumunsko uradno poročilo. 10. novembra. Severno in severozahodno bojišče. Na zahodni meji Moldave do dolin Slanic in Ojtuc so naše čete prepodile sovražnika čez mejo. Ugrabili smo 80 ujetnikov in zaplenili eno strojno puško. Od doline Puta do Predeluta nobene izpremembe. Pri Dragasteple je sovražnik s podporo težke artiljerije iznova ponovnei napadel, pa je bil povsod vržen. Naše čete drže svoje postojanke. V dolini Alt je dobil sovražnik ojačenja in nas je prisilil, da smo šli* nekoliko nazaj. V dolini Jiu so« vražnik s srditostjo nadaljuje svoj napad* Kljub vsem protinapadom so bile naše čete prisiljene, da so se umaknile na drugo obrambno črto. Južno bojišče. Ob Donavi oboje« stranski pehotni in topovski ogenj. V Do* brudži smo zasedli vas Banastic in prišli na celi črti naprej. Oba dva dneva je 80« vražnik iznova razvijal posebno delavnost* Sovražni letalci so preleteli Turn—Magru-ele — Cimulcea, Giurgiu, Tulcea, Campo-lung, Sinajo in Roman in metali bombe ter povzročili malo škode. Dalje 80 metali bombe na glavno mesto in okolica in ubili ter ranili mirne prebivalce, predvsem žene in otroke. Pri tej priliki so vrgli tudi veliko število bomb na kraljevo palačo, kjer stanujejo kraljica in princi, pa so k sreči po smrti princa Mircea zapustili grad. Ponovno in posebno včeraj so sovražni letalci preleteli manjša mesta in vasi. Spustili so se s svojimi letali zelo nizko in s strojnopuškinim ognjem zasledovali mirno prebivalstvo, ki je bilo na cesti ali je delalo na polju. ч, Žrtve zračnega napada na Bukarešt. "S Curih, 16. novembra. Pri zadnjih zračnih napadih na Bukarešt je bilo ubitih 1? oseb in 41 ranjenih, Oršova, Lugano, 16. novembra. »Corriere della Sera« poroča iz Pariza: Zveze v ozadju Rusov in Rumunov so naletele na težkoče* Zelo težko je spraviti potrebne čete pravočasno na pravi prostor. Zdi se, da Fal-kenhayn zbira močne sile na svojem levem krilu. Tudi na desnem krilu je pričakovati večjih bojev. Možno je, da bodo morali Rumuni Oršovopopustiti, Nezadovoljnost med ruskimi kmeti. »Neues Wiener Tagbl.« poroča nelc! nevtralec: Pod Stolypinom se je 1, 1910. začela znana obsežna ruska agrarna reforma. Do leta 1912. je nad dva milijona kmetij izpremenilo svoj delež na občinski zemlji v zasebno lastnino. V enem letu jei iz »mira« izstopilo trikrat več kmetov, kakor v vseh prejšnjih 45 letih na podlagi starih zakonov. Če bi se ta stvar vršila V teko naglem teku, kakor pred vojno, bi se tekom 25 do 30 let vsa občinska zemlja! izpremenila v neodvisno kmetovo last. Vojska je ustavila ta proces in pobrala! ogromno število kmetov, ki so ravno za« početo preosnovo in zboljšanje svoje zemlje morali pustiti ravno v prvih začetkih, tedaj še ne dogotovljeno, splošno brez delavnih sil in ponavadi zadolženo. Kmete so tolažili, da bo vojna kratka, komaj leta dni dolga, toda sedaj traja že tretje leta in vsled ogromnih izgub so tudi po kmetih klicali starejše letnike, kar je vzbudilo silno nevoljo. Že v vojni z Japonci je Kuro« patkin opazil, da starejši ruski kmetje vojno naravnost sovražijo in da so vsled pasivnega odpora le malo porabni v armadi* Vlada se trudi, da bi ustavila to nevarno gibanje. Baje misli kmetom dati najboljšo kmečko zemljo nemških kolonistov v Bes-arabiji. Liberalni poslanci so v dumi predložili zakon, da naj kmetje dobijo popolno državljansko enakopravnost z ostalimi stanovi,. Toda nezadovoljnost med kmeti se noče poleči. Lugano, IG. nov. Poročilo Cad.orne o bojih 14. t. m. poroča kratko, da so Italijani popoldne izpraznili nekaj jarkov. potem ko so prej odbili pet zelo silnih pehotnih napadov. Pa tudi v tej obliki je poročilo v Italiji napravilo globok vtis. Vsled neprestanih zmagoslavnih poročil so mislili, da so Italijani že blizu vhoda v Trst. Pozneje so pričeli bolj trezno misliti in so prišli do zaključka, da je za osvojitev Trsta treba najmanj še velikih žrtev. Splošno so sodili, da bodo priborjeni uspehi pri Gorici in na Krasu zavarovani pred vsakim protinapadom. To naziranje je zadalo sedaj hud udarec. Vojno vodstvo je bilo tedaj prisiljeno, da je v daljšem poročilu oslabilo ta vi is. Sicer pa italijanski listi tolažijo svoje brav-ce s poročili, cla so Avstrijci žc pričeli prazniti Trst. avstrijsko uradno poročilo. Dunaj ,16. nov. Uradno: Na?e čete so nadaljevale vzhodno od Gorice podjetje, o katerem se je včeraj poročalo. Vzele so zopet en sovražni jarek, ujele 60 Italijanov in zaplenile dve strojni puški. , Namestnik načelnika generalnega s!a"ia: pl. Holer, lini. Italijansko uradno poročilo. 15. novembra. Na tridentinski bojni črti sc nadaljuje delovanje topništva med Adiško in Assa dolino. Na julijskem bojišču osamljeni nastopi topništva pri zgornji in srednji Soči. Na vrhu pri Sv. Marku vzhodno od Gorico je napadel sovražnik 14. novembra z najmanj tremi bataljoni našo predpo-stojanko pri dveh smrekah. Naše čete so odbile povrsti sedem napadov s težkimi izgubami za sovražnika. Sovražnik je nato z mnogim topovi obstreljeval postojanko, kjer so morali naši popoldne izprazniti nekaj najspreclnejših jarkov. Na Krasu smo z malimi sunki zopet nekoliko popravili našo bojno črto. Ujeli smo nekaj mož. Ponoči na 14. t. m. so metala sovražna letala bombe pri Ogleju; ubita sta bila dva vojaka, štiri žene in otroci so ranjeni. Da odgovore so hitro naša letala napadla in metala bombe, na Prosek in na pomole v Trstu z vidno dobrim uspehom. Sovražna letala so vrgla nekaj bomb na Gorico in na kraje pri spodnji Soči. Škode in žrtev ni. Italijani se beje naše ofenzive. Lugano. (Kor. ur.) Italijanski listi poročajoča je došel v Pariz italijanski pod-tajnik za strelivo, ki se vrača v London; prišel je v Pariz tudi namestnik italijanskega generalnega štaba Porro. — »Corriere della Sera« pravi, da bo Porro sodeloval o podrobnostih izpeljave dogovora, ki sta ga sklenila Cadorna in Joffre. Porro bo sodeloval pri sestavi enotnega načrta sporazuma; zahteval bo predvsem posebne naloge Italije. List zopet zahteva, naj se nastopa enotno in opozarja na dogodke v Rumuniji in da je mogoča sovražna ofenziva. Italija zato ne more niti ene divizije več poslati v inozemstvo, ker bi sovražni uspeh proti Italiji lahko zelo neugodno vplival na izid celotne vojske. Bela smrt. »Vorarlbergcr Zeitung« poroča: V soboto popoldne je poročalo bataljonsko poveljstvo tukajšnjemu stražnernu poveljstvu: Devet vrlih strelcev je zasul 9. t, m. plaz; umrli so junaške smrti. Napad letalcev na Padovo. Lugano, 16. nov. (K. u.) »Agenzia Štefani« izjavlja, cla je dunajsko poročilo o obstreljevanju Padovo potom letalcev toliko napačno, cla poveljstvo, kolodvor in pehotna vojašnica niso bili zadeti in trdi, da ni nobena osmih vrženih bomb dosegla vojaških poslopij in kolodvora. »Secolo« pravi, da se letala radi živahnega ognja obrambnih topov niso mogla približati vojaškim napravam v Padovi in da niso bili poškodovani kolodvor, poveljstvo, vojaško skladišče in vojašnice. A poročila, ki govore o smrti večjega števila častnikov, ki so takrat zborovali, kažejo le, da so bila vojaška poslopja zadeta. Italijani sami rušijo moslove in tovarne. Lugano, 16. nov. Najvišji kasacijski dvor je zavrnil pritožbo Italijanov Laress, Pcgazzano in Gatti proti sodbi vojnega sodišča v Anconi, po kateri je bil Laress obsojen na smrt, Pegazzano in Gatti pa na dosmrtno ječo. Laress je kriv, da je povzročil eksplozijo v Cengio in da je poskušal porušiti železniška mostova čez Brento in Piave ter tovarno za jeklo v Temi, Hrepenenfe po nmu v Italiji. Lugano, 16. nov. »Secolo« izjavlja, da je mir med strankami pri koncu. Edinost strank, ki jc bila podlaga za sestavo sedanjega ministrstva, je prenehala in dežela mora napeti vse sile, cla preprečimo, cla bi borilci za napačen mir dobili nadvlado. Lurjano, 16. nov. »Osscrvafore Romano« prinaša manifest katoliške zveze, ki dela na mir. Socialisti razpošiljajo okrožnice, v katerih zahtevajo, naj se takoj sklene mir brez ozira na vojaški položaj ali politične razmere. m novice. Uitanovižcv podružnice Ijulj/r^ke »Posredovalnice sa goriške begunce v Ljubljani-« v Kranju. Kakor se nam poroča, se je ustanovila v soboto, 11. t. m., v Kranju podružnica -.Posredovalnice za goriške begunce v Ljubljani«. Podpredsednik - Posredovalnice-: g. Ivan Berhuč, prof. v pok., te je osebno peijai v Kranj, da pomaga urediti to prepolrebno podružnico. Odbor sc 'jc sestavil sledeče: Predsednik jc č. g. Anton Koblar, dekan, njegov namestnik podpredsednik g, dr. Erž-гп, zobozdravnik iz Goricc. Odborniki: Č. g. Blazij Grčar, župnik v pokoju iz Šempasa pri Gorici; gosp. Anton Jakončič, ravnatelj zastavljalnice in ž njo združene hranilnice »Monte di pieta« v Gorici, sedaj v Kranju; g. Ivan Pirjevec, c. kr. računski ravnatelj v pok. in g. Franc Prezelj, posestnik iz Tolmina. Namestniki: G. Josip Hrovatin in g. Josip pl. Premer-stein. Za tajnika je bil izvoljen g. Milan Volk, nadučitelj v Pliskovici, sedaj v Prim-skem. »Zajednica presv. Srca Jezusovega« za Trst ima svoj sestanek v četrtek, dne 23. novembra, v Marijinem domu. Začetek ob pol 11. uri in ne ob pol 12. uri kakor doslej. — Odbor. Imena ulic v Istri. Da počaste poveljnika soške armade, generalnega polkovnika pl. Boroeviča, so istrske občine Ba-ška, Materija, Kaslav in Punat imenovale po njem po eno ulico, občina Volosko-Opatija pa trg v Voloski, Na dotično obvestilo je odgovoril generalni polkovnik predsedniku deželne upravne komisije v Istri, dvornemu svetniku Lasciacu: Vaše blagorodje zahvaljujem najprisrčnejše za dobrotno obvestilo o počaščenju, katero so nekatera istrska mesta izkazala armadi ob Soči, ter Vas prosim, da blagovolite sporočiti občinskim zastopstvom mojo naj-iskrenejšo zahvalo za njihovo domoljubno čustvovanje, Z iskrenim spoštovanjem beležim najvdanejše Boroevič g. r. s. r. Kolonizacija. Veliko je število beguncev, ki so se naselili na kmetih v občinah na Kranjskem in južnem Štajerskem, kjer pomagajo pri kmetijskih delih, s čemur so mnogo odpomogli občutnemu pomanjkanju kmetijskih delavskih moči. Mnogo je tudi takih beguncev, ki bi radi vzeli zemljišča v svrho obdelovanja v zakup. Goriški deželni odbor je stavil c. kr. vladi glede poslednjih sledeče predloge: Ker je na južnem Štajerskem in na Kranjskem mnogo zemlje neodbelane, naj c. kr. vlada izposluje, da se ta zemlja da beguncem v najem. Begunci, ki so rešili svojo govejo živino, privede-edjo to poslednjo s seboj in kar bi jc ne zadostovalo, naj jo c. kr, vlada nadomesti s konji. Vlada naj poskrbi, da se tem begun-cem-kolonom da na razpolago potrebna množina gnojil. Za begunce, ki bi ne dobili stanovanj v posameznih kmečkih hišah, naj bi se zgradile ločene barake v bližini posestva, ki ga vzamejo v najem. C, kr. ooljedeljsko ministrstvo se je o tem predlogu zelo laskavo izrazilo. Pričakovati je, da bo ministrstvo notranjih svari kot kompetentno mesto ugodno rešilo to vprašanje. Podpore beguncem. Po dolgem prizadevanju se je posrečilo izposlovati od c. kr. vlade, da je dovolio begunske podpore tudi onim beguncem, ki stanujejo na južnem Štajerskem izven barak. Begunske podpore in dnine, Dosedaj je bilo v navadi, da. so se zaslužki beguncev ori kmetijskih in drugih delih odbivali od begunskih podpor. Na posredovanje goriškega deželnega glavarja se je posrečile doseči vsaj to, da se le oolovica zaslužka odbije od begunske podpore. Predujmi občinam na Goriškem. Na predlog deželnega odbora z dne 12. oktobra 1915 je dovolila c. kr. vlada občinam na Goriškem predujme na občinske naklade v skupnem znesku 168.800 K, ki se je porazdelil med Dosamezna županstva. Iz Italije. Marij Gregorčič z Vršnega pri Kobaridu, se je oglasil iz Italije, kamor je bil odpeljan. Z njim so tudi njegovi sta-riši. Njegov naslov: Marij Gregorčič, pro-fugo, Offida, Via St, Agostino, scuole ele-mentari. Prov, Ascoli Pičeno, Italia. Gozd opustošili. V gozdu Antona Antoniades v Rocolu pri Trstu so posekale razne osebe 110 dreves za drva ter ima lastnik 2000 K škode. Zaprli so 70 oseb in jih po zaslišanju zopet izpustili; proti vsem so uvedli kazensko postonanie. Na Vipavskem je udmrl 15. t. m. gosp. Franc C i g o j, posestnik, mnogoletni cerkveni ključar, občinski odbornik, c. kr. cenilec itd, iz Solkana pri Gorici. Njegovi duši večni mir n pokoj! Kringa v Istri, 7. novembra, Danes je mirno v Gospodu zaspal starosta župljanov Miho P r c n c , vulgo Jurin, star 92 let. Vojak je bil nepretrgano 12 let. V vsem tem času je dobil samo en dopust za 16 dni. Iz Prage jc prišel peš domov, porabil je osem dni. Samo čez noč jc bil doma in potem takoj nazaj na noge. To je bila ljubezen do rojstne hiše. Vojske v Italiji se je udeležil 1, 1S48., 1849, in 1859. Veliko je znal povedati o teh vojskah. Bil je živa zgodovina. Polentarje je imel vedno v želodcu. Dobro jih je poznal. Cerkveni ključar je bil 56 let. Bolan ni bil nikdar v svojem življenju. Do zadnje ure jc bil zdrav. Umrl je brez vsake bolečine. Res, lahka in blažena smrt! Zmerno je vedno živel. Bila mu žemljica lahka! — 12. t. m. po dovršeni popoldanski slui'bi božji so bile pele večer-nicc za naše padle vojake in peti rLibera« pri katalalku. 13, t. m. v jutro sc je pel ccli oficij, temu je sledil slovesni Rcquiem in absolulio pri katafalku. Ta jc bil v zelenju, ki pomenja upanje na zopetno svidenje s padlimi junaki. Slovesnosti sc je udeležilo veliko ljudi in šolska mladina. Večni pokoj padlim junakom! Oni so umrli, a njih junaštvo ostane potomcem v zgled. Slava jim! Iz italijanskega ujetništva se je oglasila Marija Simčič, Nahaja se v Flejani št. 8 pošta Krmin-Dobrovo. Družina in Katarina Lipicer jc zdrava. Prosi sporočilo o sorodnikih Leopoldu in Milki. Dnevne novice. -j- Zdravje našega cesarja. Dunaj, 16. novembra, (K, u.) Cesar kakor pri prejšnjih katarih še trdovratno kašlja, a dela kakor sicer. Danes je cesar zaslišal knegi-nja Elizabeto Windischgraetz, višjega dvorjana kneza Montenuovo, generalna po-bočnika generalna polkovnika grofa Paara in barona Bolfrasa in ogrskega domobranskega ministra Hazaija. -j- Posvetovanja avstrijskih škofov bodo te dni na Dunaju. 4- Kranjski deželni predsednik grof Attems se mudi te dni na Dunaju. + Zunanji minister baron Burlan je 16. t. m. zvečer odpotoval iz Berlina. -f V. avstrijsko vojno posojilo se je že predložilo v subskripcijo Rok za podpisovanje tega posojila je določen na čas od 20. novembra 1916 do 16. decembra 1916 in je tedaj jako kratek, V. vojno posojilo je izdano tudi sedaj v dveh oblikah, in sicer v obliki 5vojnih zadolžnic po kurzu 92-50 odstotkov, povračljivih v 40 letih ter v obliki 5г/2°/o zakladnic po kurzu 96-50 odstotkov, povračljivih v 5 in pol letih, t. j. l./VI. 1922. Prijave sprejema pod vsemi dovoljenimi ugodnostmi kranjska deželna banka in podružnica Jadranske banke v Ljubljani, ki dajeta tudi brezplačno vsa potrebna pojasnila. — Podruž niča c, kr, priv, avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani javlja, da je med drugimi prejela sledeči predpri-javi na V. avstrijsko vojno posojilo: g. ravnatelj Jos. Luckmann, t. č. c. kr. nadporočnik, 20.000 K; g. Karol Luckmann, c. in kr major, 20.000 K. 4- Podeljena je župnija Spodnji Tuhinj č, g. Ivanu Opeka, kaplanu v Komendi. -j- Posvetovanja Čehov na Dunaju in Pragi. Kakor poroča »Bohemia« z Dunaja, se jc vršilo na Dunaju dne 15. t. m. posvetovanje zastopnikov vseh čeških strank. Navzoči so bili: za mladočeški klub posl. prof. dr. Tobolka, za češke agrarce posl, d r. U d r ž a 1, za češke narodne socijalce dr, Hubschmann, za češko kat. narodno stranko dr, Hruban, za neodvisne Čehe d r, S t r a n s k y. Na dnevnem redu je bilo vprašanje tvorbe enotnega češkega kluba v državnem zboru, Posvetovanja še niso zaključena in se nadaljujejo v petek v Pragi. Kakor se poroča iz čeških krogov, je razpoloženje za ustanovitev enotnega češkega kluba ugodno. "v, -f Novo draginjsko doklado za državne uradnike pripravljajo na osrednji vladi. Ali se podeli v obliki enkratnega zneska ali pa sc porazdeli na mesečno plačo do konca vojne, še ni odločeno. Vojna pomožna akcija za cbrinike. V torek so na Dunaju vnovič zborovali zastopniki vseh obrtnopospeševalnih uradov in obrtnih zbornic in osrednjih stanovskih organizacij. Kranjski obrtnopospeševa'ni urad je zastopal njegov predsednik J. K r e g a r , kranjsko trgovsko in obrtno zbornico pa njen podpredsednik K. Parn-mer. Sklenili so novo vlado pozvati, da naj jasno pove, v koliko misli pomagali pri nameravani vojno kreditni pomožni akciji za vračajoče se obrtnike in trgovce. — >>Z3rja« — Gradec. Vkljub vojski imamo vedar še toliko Članov, da more društvo obstojati in izpolnjevati svojo nalogo: rešiti in vzdržati se do boljših časov. Občni zbor dne 11. novembra jc izvolil sledeči odbor: cand. phil. Dornik Ivan, predsednik; stud, phil. Poznič BI., tajnik; cand, iur. Matelič Anton, blagajnik, — Odlikovanja. C. kr, poročnik v rez. pri pešpolku št. 22. g. stud. phil. Jan-to G o 1 i a s je bil odlikovan z veliko srebrno kolajno. — Odlikovan je Rudoif Klein-dienst, zaveden član katol. izobraževalnega društva na Brezjah. Prctečcno nedeljo je prejel hrabrostno srebrno svetinjo II. vrste za junaški čin v Galiciji. Čast mu! Iz Mavčič. Iz ruskega ujetništva so se oglasili pogrešani naši fantje: Franc Zavrl, Mavčiče 12, Janez Novak, Jamo 24, Lovro Aljaž, Jama 9. Ujeti so bili 12. avgusta 1916. Vsi cd 27. dom. p. Ujeli so bili pri Stanislavovu, Galicija, Sedaj so vsi trije v ruski tovarni. T^ukaj je sedaj silno deževje. Sava je sedaj zelo narastla. Krompir ves zaplenjen. Dobili smo tudi že zaželjene karte za mast. Letos nas bodo tolažili ajdovi žganci. Ozimina lepo kaže. Sladkorja nam manjka. Umrl je na Reki magistralni uradnik dr. Anton Šegofp — h -uskega ujetništva piše svojim domačim Jernej CunHrč iz Gorij. Dela na nekem posestvu v Ermolovki z 12 drugimi Slovenci, Delajo v petek in svetek, vsakdanja hrana je nezabeljena kaša. Hrepeni po vrnitvi v domovino, — Tovarno zp. umetni gnoj namera-" vajo ustanoviti graške in druge banke V Fali ob Dravi v zvezi z elektrarno. — Od raznih predmetov, ki so oble-žali na bojiščih in od onih predmetov, ki jih je imelo izven vojašnic nastanjeno moštvo, katero se je vrnilo (ranjeno) z bojnega polja, se je zgubilo mnogo kosov vojaških oblek in druge opreme na ta način, da se jih je zavleklo v ozemlju zadaj za bojnim poljem. Taki obležali predmeti so se našli tudi po kolodvorih. Ker ima civilno prebivalstvo, kakor kaže izkušnja, veliko nagnjenje nakupovati take stvari za spomin, se mora v varstvo interesov vojaškega erarja paziti na to, da se taka zloraba prepreči, kakor tudi nato, da se ti predmeti za čete, ki odhajajo na bojišče, zbirajo in se jim dado na razpolago. Tem povodom se opozarja na to, da se mora predmete, spadajoče k vojaški opravi, kaj kor obleko, opreme, odeje, daljnoglede, kolesa, orodje, posode, konjske opftme, sedla, puške, samokrese in pištole, sablje, municijo, ovoje od topniških izstrelkoV!itdi nemudoma oddati na najbližnje vojaškdpo-veljstvo ali najbližnje oblastvo (občinski urad, c. kr, okrajno glavarstvo, c, кЛпро* licijsko ravnateljstvo) ali pa na najbližnjo orožniško postajo. Osebe, ki bi take Medmete našle in jih oblastvu ne izročile,'za* krive po vrednosti najdenega predmeti prestopek po § 461, kaz. zak. ali pa ^elo zločin po § 201. lit. c. kaz. zak. in bodo primerno kaznovane. Občinski uradi^no-rajo najdene predmete, ki so se jim izročili, takoj oddati najbiižnjemu vojaškemu poveljstvu in proti osebam, ki bi se proti temu razglasu pregrešile, prijaviti kazenske ovadbe. — Nesreča s šrapnclslrlm vžigalni« kom. Ivan Verbič, posestnikov sin iz Velike Ligojne pri Vrhniki, je prišel 9. t. m. s fronte na dopust in prinesel s seboj dva ruska šrapnelska vžigalnika. Pustil ju je ležati v hiši, kakor bi bila popolnoma nenevarna stvar. 13. t. m. se je lotil vžigal 9 letni Jožef Verbič in so z njima igral. Pri tem mu jo padel en vžigalnik na tla in s strahovitim pokom eksplodiral. Deček je dobil smrtno poškodbe ter je še tisti dan umrl, dočim je bila njegova 11 letna sestra težko poškodovana na glavi in desni nogi. Na oknih je popokalo 17 šip in 4 stekla na stenskih podobah. — Slanina kot steklo. Ker ie vsled pomanjkanja prepovedan iz Hrvatsko izvoz posameznih živežnih potrebščin, zato iznajdejo posamezniki najorigi-nalnejšo načine, kako bi spravili čez mejo prepovedano stvari. Tako so dne 14. t. m. zvečer odkrili v Zagrebu goljufijo s slanino. Tega dne jc opazil policijski agent sumljiv sod na vozu tvrdke Ornstein in Spitzer, ki je bil označen 7 »Eilgut« z naslovom »Glasfabrik II rastri i g, Steinbruck«, z vsebino »stekleni odpadki«. Ko so ta sod odprli, so našli izmed ene vrste steklenih odpadkov in slame 118 kg slanine, ki so jo zaplenili v korist, mesta Zagreba, odpo-šiljatelji so pa bili obsojeni na 14 dni zapora in 200 K globe. — Тп^ za sadje v Celovcu bo odslej nosil ime Cesarja Franca Jožefa trg. Trg za sadje v^ Celovcu v kratkem prelože. — Kaj delajo trapisti. Dolge zimske noči se bližajo, v katerih sc rado č-ta. Nabavite si tedaj lepo mično knjižico: :Brat I Gabricl Giraud in njegova ustanova v Raj-1 henburgu«, ki je za vsako družino zelo pri-I poročljivo berilo. Dobi se v Ljubljani v 1 Kaioliški Bukvami. t — Sod vina ukrndll so neznani storilci gostilničarju Jožefu Kavčič v Idriji. Sod, v katerem je bilo 118 1 vina, je ležal pred kletjo v Šturijah. Storilci so ga zvalili v Ajdovščino in pustili pred neko gostilno. ШШшШ novice. lj Društvo za podpisovanje V. vojnega posojila se snuje v Ljubljani. Namen društva bo propaganda za podpisovanje V. vojnega posojila. lj Desetletnico smrti pesnika Simona Gregorčiča dne 24. novembra bodo po vseh mestnih ljudskih šolah v Ljubljani primerno proslavili. Tako je sklenil 3. novembra mestni šolski svet. lj Iz srednješolske službe. Na lastno prošnjo je vpokojen profesor na II. drž. gimnaziji v Ljubljani Alojzij V r b n i k. Obenem je naučni minister pooblastil c. kr. deželni šolski svet, da profesorju Vrb-niku v imenu naučnega ministrstva izreče priznanje za njegovo odlično mnogoletno službovanje. lj Odlikovani sta bili z bronasto častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo strežnici garnizijske bolnice v Ljubljani Alojzija Novak in Ivana Kralj. lj Preselitev uradnih prostorov mestne aprovizacije. Že dosedaj je bil na Poljanski cesti št. 13 (Jakilova, preje Koželjeva hiša), oddelek mestne aprovizacije, in sicer knjigovodstvo ter blagajna. Te dni pa se je začela preseljevati v isto hišo še ostala aprovizacija. Knjigovodstvo ter blagajna ostane še naprej v pritličju, v I. nadstropju pa se nastani I. in II. oddelek mestne aprovizacije. Preselil se je ter že uraduje I. oddelek (referent tržni nadzornik Ribnikar), dočim ostane še nekaj časa II. oddelek (referent računski ravnatelj Trdina) na magistratu. Na mestnem magistratu ostane tudi še tržno nadzorstvo, kjer ima del tega referata magistratni komisar Breskvar. lj Za mestni aprovizačni fond za prehrano ubožnih rodbin so darovali: tovarnar in posestnik Karol Pollak 2000 K, tovarnar Maks Samassa 100 K in neimenovan ponovno 100 K. lj Gosp. Hans Hecking, uradnik Kranjske hranilnice, je daroval povodom sprejetja v ljubljansko občinsko zvezo 100 K za mestne uboge. lj Tretji božič na bojišču. Gospod ing. O. J. Pukl, ravnatelj tukajšnje kolinske tovarne kavinih primesi izročil je c, kr. deželnemu predseclništvu v prid božični akciji za kranjske vojake na bojišču velikodušno darilo 1000 K. lj Umrli so v Ljubljani: Silvestro Marta, pešec 113. laškega pešpolka, vojni ujetnik, — Anton Dodič, revident južne železnice, 47 let. — Alojzija Jogan, žena umirovljenega sluge finančnega ravnateljstva, 57 let. — Ana Selan, bivša kuharica, hiralka, 73 let, — Marija Franzot, vdova črkostavca, 3'i let., lj Oddaja krompirja pri mestni aprovizaciji. Vsled popisovanja zalog krompirja, ki se vrši po celi deželi od 10. t. m. naprej, pri katerem so zaposleni tudi žitno-vojni komisarji, je zadnji teden prenehal dovoz krompirja v Ljubljano. Žitno-vojni zavod meni, da se bo drugi teden dovoz krompirja nemoteno nadaljeval. Pri oddaji krompirja prideta najpreje na vrsto še III. in VI. okraj, ki v drugič nista bila prišla na vrsto. Pozneje se bodo zopet vrstili drugi okraji, tako da bo še vsakdo lahko prišel do krompirja. Tudi gostilničarjem se bo кта1д oddajal krompir. lj Najdene stvari v času od 1. do 31. oktobra 1916: 1 črnousnjata denarnica z 7 K 52 v, 1 črnousnjata derarnica z 22 K, 1 črnousnjata denarnica z 10 K 41 v, 17 znamk in poštni listek, 1 črnousnjata po-dolgasta denarnica z 3 K 21 v in 1 par uhanov iz novega zlata, 1 črnousnjata denarnica z 5 K 32 v, 1 črnousnjata denarnica z 1 K 48 v, 1 črnousnjata denarnica z 4 K 64 v in drobnarije, 1 črnousnjata stara denarnica z 4 K 4 v, 1 poštni odrezek, pošiljatelj K. Tvvers, Wachtmeister I. KI. na 10 K, 3 medaljoni, 2 igli, 1 odrezek krušne karte, 1 črnousnjata denarnica z 2 zastavnima listkama, 1 karta za olje, 1 rjavo-usnjata denarnica z 18 K in različne drobnarije, 1 rjavousnjata denarnica z 6 K, ena svetinja in 1 vojni prstan, 1 temnousnjata denarnica z 4 K 8 v, 2 ključka, 1 legitim. karta Franc Šober, 1 rumenousnjata denarnica z 2 K 36 v, 1 usnjata damska torbica, 1 črnobaržunasta damska torbica, 1 denarnica z 4 K in drobnarije, lOkronski bankovec, lOkronski bankovec, lOkronski bankovec, 8 K v bankovcih, 100 K v bankovcih, 1 zlat ščipalnik, 1 zlat velik uhan, 1 srebrna zapeslna ura s srebrno zapestnico, 1 srebrna vratna verižica, 1 nikel-nasta zapestna ura z jermenom, 1 srebrna z zlatom obrobljena damska ura z jermenom, 1 srebrna damska ura, 1 srebrna športna verižica s kompasom, i svilena šerpa, 1 črna kratka pelerina, 1 papagaj (majhen), 1 skoraj nova vozna plahta, 1 plahta za komat z 10 luknjicami in znamko Ny. S,, 1 temno-modrosiv površnik, 1 škatla svalčic, 1 električna svetilka in 1 par rjavih rokavic, 1 cev za kolo in 1 »Gummi-mantcl« za kolo, 1 rjav lovski pes, 1 pol-svilena ruta, 1 črna boa z zanjko (Feder-boa). Pa sveto. — Izložba hrvatsko narodne umetnosti v Monakovem. Zagrebška in pe-trinjska zadruga za ohranitev narodne umetnosti je priredila izložbo narodnega blaga v Monakovem. Bavarski listi izredno hvalijo hrvatsko narodno umetnost in umetniško nadarjenost hrvatskega naroda. Praška veleizdajalska sodna ob-ravnava. Precl dvema dnevoma se je pričela pred dunajskim domobranskim divizijskim sodiščem glavna sodna obravnava in sicer proti Ivanu Hajek, uredniku »Časa«, Cirilu Dušek, uredniku »Časa«; Bohumilu Mares, slugi; Alojziji Linhart, soprogi slikarja; Ja-roslavu Kabrle, abs. pravniku; Mariji Sychrava, bankovni uradnici; dijaku Vladimiru Karlu Hermannu; dr. Frančišku Soukup, odvetniku in drž. poslancu; Ani Benešov, profesorjevi soprogi; Vaclavu Olič, vpokojenemu dvornemu svetniku; vsi iz Prage. Samoumor v cerkvi sv, Petra v Rimu. Pred kipom apostola Petra v sv, Petra cerkvi v Rimu se je ustrelil mlad Srb. Bil je takoj mrtev. Cerkev so zaprli in jo nanovo posvetili. Nova vojna iznajdba. Američan C, A. Barnes je izumil svetilni aparat, ki ga letalec vrže nad bojišče in tako razsvetli dotični kos zemlje. Aparat ima zgoraj razpet dežnik, na sredi pa 40 strelnih cevi, ki se med padanjem avtomatično prožijo ter branijo sovražnemu letalcu, da bi se približal, O novih francoskih topovih, ki so prvič sodelovali ob napadu na fort Vaux dne 1. novembra, poroča »Corriere della Sera«: Ti topovi so največjega kalibra in imajo neki izreden učinek. Poročilo pravi, da razpolagajo sedaj zavezniki z novo težko artiljerijo, ki prekaša sovražno. Angleška jeklena čelada. Glasom spisa v »Daily Chronicle« sestoji jeklena čepica iz mehke čepice in prave čelade. Čepica je opremljena krog in krog z votlimi gumbi iz gumija ter je podložena s klobučeyino in vato. Na to čepico pride jeklena čelada, vmesni prostor omogočuje ventilacijo. Čelada je iz manganskega jekla ter tehta približno 0-9 kg. Čelada je neki neprodirna, za kroglo iz Webleyeve pištole na daljavo 5 m, nove čelade pa celo za šrapnelske krogle. Da se čelada ne svetlika, je površina hrapava. Pritrjuje se z jermenom pod brado. Rob je top, da vojaki v tesnih strelskih jarkih drug drugega ne ranijo. Čelada je tako ploščata kakor le mogoče. Povišanje cen želez«. Listi poročajo, da sprejemajo železarne naročila le na celotni dobavni rok. Cene železu v palicah znašajo že 35 K, dočim so znašale pred vojno samo 18 do 19 K. Prerokovanje se je izpolnilo. Na koncu 18. stoletja jc živel v Ukrajini zapo-roški kozak Vernvhora, ki je slul kakor prerok. Njegovo napovedovanje je dal napisati korsunski župan Suhodolski in do današnjega dne je krožilo kozakovo prerokovanje med Poljaki v Ukrajini. Med drugim je prerokoval tudi to: Ko bo Turek napojil konje v Dnjestru, bo Poljska osvobojena. To prerokovanje se izpolnjuje. Turki se kot naši zavezniki bojujejo na Dnjestru in novo poljsko kraljestvo je bilo ravnokar razglašeno. Morska zver. Z Visa se poroča, da je vrglo morje na njihovo obal morsko zver, ki spada v vrsto kitov. Dolga je 7 m in pol, a debela 4 m. Najbrže je bila ubita od mine. Iz njenega sala so dobili tri stole olja. Pivo v vojski. »Kvas« piše: Kakšno vlogo igra pivo v vojski, je malokomu znano. To vlogo pa igra pivo vsekako le v vojski osrednjih velesil, kjer je odprava piva na fronti organizirana. Za nemško armado je uprava odprave izročena nekemu dr. Maksu Steinu, ki je nedavno tega obiskal Ameriko in je v Novem Jorku v tej zadevi takole govoril: Slednji dan se pripelje našim vojakom ua bojnem polju na Ruskem Nemškem in na Balkanu poldrugi milijon litrov piva. Za preprostega Američana je nerazumljivo, da nemška vlada žrtvuje milijone dolarjev za pivo armadam na frontah, in da se poslužuje za odpravo piva na bojišče vseh modernih prevoznih sredstev. V Ameriki smatrajo pivo seveda za. potratni predmet, nikakor pa ne mi, pri nas velja pivo za nekaj, brez Česar bi zdravje naših vojakov veliko trpelo. Dokler nisem prišel v Ameriko, nisem poznal vzroka za te nazore Američanov, ali sedaj sem prišel stvari na dno. Posetil sem tukajšnjo gostilnicn in videl v njih samo moške, ki se gtoječ v »baru« medsebojno »traktiraio« in smatrajo uit jo bolj za kupčijo kakor za zabavo. V ameriških gostilnicah ni videti ženskih, k večjemu najdeš tu take, ki niso več na dobrem glasu. V Nemčiji je to čisto kaj drugega. Tu sedijo in pijejo pivo in jedo v kavarnah cele družine. Okoli Ver-duna vojskujoča se armada je z Brani-borsltega, Badenskega in Porenja, torej iz dežel, kjer se popije menda precej več piva in vina kakor kjerkoli na svetu. Iz tega se da posneti, ali zmerno uživanje piva in vina uničuje zdravje narodovo, ali trpi vsled teh pijač njegova sila in srčnost. Avstrijskim četam je bilo pivo v začetku vojske ostro prepovedano. Po bojih v Karpatih je bilo zanjo pivo naravnost uvedeno. V vrstah nam sovražnega sporazuma niso Rusi, v katerih je pivo, kakor znano, prepovedano, tiste hrabre čete, te-muč Francozi so, ki so se najbolj junaško držali, in kateri so vajeni piti svoje vino kakor mi Nemci svoje pivo. Ni moj namen pobijati abstinenčno gibanje, ali mecl nazori, kakršnega imamo mi na evropski celini in med onimi, ki vladajo v Ameriki, je velika razlika. Jaz tako mislim, cla Nemci, ki pijejo svoje pivo, in Francozi, ki srkajo svoje sladko vince, nikakor niso nezmerni, dočim so Rusi, ki so vajeni na svojo vodko, ki jim je sedaj prepovedana, in srebajo namesto nje »varniš«, po mojih mislih nezmerni. V Ameriki bi proglasili vse ta narode za nezmerne in nemara samo Turke za zmerne, ker ne pijo ne piva in ne vina.. Soglašam in se strinjam z nazori medicinskega društva v Franciji, ki svari pred silnim alkoholnim uživanjem, a priporoča zmerno uživanje vina, piva in ja-bolčnika. In to smatramo mi na evropski celini za pravo abstinenčno reformo. Prevara, Pod naslovom: »Škandalček na Boulevardih « popisuje pariški »Excelsi-or« naslednji dogodek: Nedavno tega se je pojavil nenavaden neznanec v večernem živahnem vrvenju in drvenju na Boulevardih ter obudil splošno pozornost med občinstvom. »Kdo je neki«, je povpraševalo mlado in staro — «ta gospod s svojo orjaško postavo, ponosito hojo, v vojaški bluzi, tako bogato opremljeni, v tesnih hlačah s širokim rdečim trakom. Kako lepo mu pristoja čepica, okrašena s srebrno lovor-jevo vejico!« Nihče ni mogel dati odgovora na to aktualno vprašanje, nihče ni mogel zadovoljiti splošne radovednosti. »To mora biti Srb«, so trdili eni, — »Kakšen Srbi To je Rus«, so ugovarjali drugi. »Črnogorec!« »Portugalec!« — Drugi so bili zopet prepričani, da je to »živa reklama« kinematografskega podjetja. Navsezadnje se je pridružil k radovednežem neki »clobro informirani« gospod, eden tistih, katere vedno in povsod lahko srečaš. Rekel je odločno: »To je ogleduh, preoblečen v uniformo naših naselbinskih čet. Treba ga je takoj spraviti na varno!« To je učinkovalo — ko bi trenil, plane množica na »častnika«, pred kratkim še občudovanega, ki bi bil skoraj plačal ta prizor s svojim mladim življenjem, da ni prihitela policija, ki ga je potem odpeljala na bližnji komisarijat. »Kdo ste?« — ga je resno vprašal uradnik. »Gospod komisar«, jc odgovoril nesrečenik, še ves prestrašen po tem, kar se mu je bilo pripetilo, »jaz sem vratar v palači miru v Hagu, imam ravno dopust, pa sem prišel, da si ogledam Pariz.« Kmalu se je izkazala resnica njegovih besed. Komisar ga je nemudoma izpustil iz preiskovalnega zapora, a svetoval mu je, naj se v prihodnje ne kaže po pariških ulicah v paradni uniformi, če se noče podajati v nevarnost, da ga ne doleti spet enaka neprilika. E^Ht' ЕГ^З EZH2 l^'J Е^ПЗ C^Hs IuTZJ! Naročajte „Slovenca"! CZZSi_II_ Svelovflo volno in drislo. Mnogovrstna jc škoda, ki jo povzroča že tretje leto trajajoča svetovna vojna na najrazličnejših popriščih človeške družbe. Najobčuinejša pa je morda škoda, ki jo dolgotrajna vojna prizadeva temeljni slanici vsake države — družini. Svetovna vojna je omajala družino v njenih temeljih in v tem dejstvu tiče za državo in prebivalstvo najtežje nevarnosti za bodočnost. V najlastnejšem interesu vsake države je tedaj, da kolikor mogoče ščiti družino pred škodljivimi vplivi svetovne vojne ter jo najodločnejše podpira v njenem boju za njeno nedotakljivost in ohrano, Da sc to ni vselej zgodilo v zadostni meri, nam jasno govore domalega vse gospodarske odredbe in naredbe o živilih, ki so izšle tekom vojne. Te odredbe in naredbe so mnogokrat take, da naravnost otežujejo eksistenčni boj družine, in to na korist krogom, ki niso navezani na družinsko ognjišče. Tu se bomo pečali predvsem z nevarnostmi in škodami, ki izvirajo iz vojne kot take za obstoj družine. Prvič: Družinski Eoglavarji so bili vpoklicani in se še vpo-licujejo v vojno službo — domovina jih neobhodno potrebuje. S tem pa izgubljajo družine svoje voditelje in v večini slučajev tudi svoje hranitelje. Na tisoče družin jc na ta način izpostavljenih viharjem življenja — brez krmila in brez vesel. To velja posebno tam, kjer je družinski oče padel na bojišču ali drugače postal žrtev vojne. Ako taki družini umre še mati, kar se žal le prepogostokrat dogaja, — potem je družina razbita in otroci-sirote so kakor iz gnezda vrženi negodni mladiči izročeni na milost in nemilost trdi usodi. Pač je država pravočasno mislila na družine in jim zagotovila svojo pomoč v eksistenčnem boju. Toda ta pomoč je v mnogih slučajih docela nezadostna, in to zlasti ob današnjih dragih časih. Le prevečkrat je mati prisiljena, da si dobi dela in zaslužka izven hiše in se tako obrani največji bedi. Njena odsotnost je nov vzrok za propadanje domu in družine. Otroci in drugi člani družine nimajo doma več nobenega reda, otroci vrhu tega nobenega nadzorstva. Kaj čuda, če gre v taki družini vse narobe, če razpadajo družinske vezi kakor preperele niti, Očeta se posebno mlajši otroci komaj še spominjajo — saj ga v dveh letih morda niso noben-krat videli; večji otroci so si dobili zaslužek, postali objestni, samosvoji in mrzl! do doma in staršev; marsikje je mož tudi za ženo postal tujec — navadila se je živeti brez njega, odvadila se moške nad-oblasli. Drugodi je stopilo med zakonca še kaj hujšega — krivda, ki se ne da izbrisati ne pozabiti. Pa še od druge strani je doletela po« guba na tisoče in tisoče naših družin: beg z doma pred sovražnikom — mnogokrat celo nepotreben, prezgoden beg. Ne da se povedati, kako razdejanje je povzročilo begunstvo v družinskih razmerah. Saj kjer ima družina še svoj skupni stari dom, ima v tem še vkljub vsemu močno medsebojno vez, a družina brez domu, brez lastnega ognjišča? Pa mnogokje niti družinski člani niso ostali skupaj, marveč jih je vojna vihra, jih je begunska usoda raznesla in raz-tepla na vse strani, da niti drug za drugega ne vedo. Koliko družin je tako za vedno nehalo biti, nam bo povedala statistika po vojni. Svetovna vojna posega res na globo-* ko in na široko in nikomur ne prizanaša; neusmiljeno ruši tudi najsvetejšo, temeljno ustanovo vsega državnega reda in nravnosti: družino. Te rane bo mogla Evropa zaceliti edino-le s pomočjo krščanstva, ki uči družine nadnaravne, brezpogojne, ne* minljive medsebojne ljubezni, pa naj so časi zli ali dobri, ki uči samozatajevanja in medsebojnega odpuščanja. In potrpeti in odpustiti bo treba po vojni v večini družin veliko in veliko, ako naj se zopet sklenejo družinske vezi in stotisoči rešijo neznosnega življenja v večnem prepiru in sovraštvu z najbližjimi osebami, oziroma rešijo grenkega osamljenja. Zato je pravi prijatelj ljudstva in države le tisti, ki želi in dela za razširjenje krščanskih načel, za veljavo katoliške vere v vsem javnem in zasebnem življenju. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 16. nov. Veliki glavni stan: Bojna črta kraljeviča Rupreta Bavarskega, V boju z ročnimi granatami so se izjalovili delni sunki Angležev na cesti Mail-ly Sere kakor tudi vzhodno in jugovzhodno Bsar.monta. V našem ognju so se zrušili močnejši napadi aa Grandcourt. V trdem boju za hiše smo iztrgali Francozom vzhodni del Saillisela, Hanoverski fizilirski polk št. 73 je zvečer vzel z nasko-* kom francoske jarke na severnem robu gozda St. PJeree-Vaat. Naši so ujeli 8 častnikov in 324 mož in zaplenili 5 strojnih pušk. Med včerajšnjimi boji v odseku Ab-laincourt-Pressoire se črte иа obeh straneh niso izpremenile, Vsled napada sovražnih letalcev na Ostende je bilo 39 žrtev Belgijcev. Da vrnemo, ker so metali bombe na mirne loren-ske kraje, smo v zadnjih dneh obstreljevali Nancy z zemlje in metali v mesto iz zraka bombe. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Topniški boji na zahodu. Švicarski listi poročajo, da se vrše na Francoskem izredno ljuti topniški boji. Novi francoski velikanski topovi najtežjega kalibra, ki so prvič nastopili 1. novembra proti utrdbi Vaux, grome z vso silo. Na desetlisoče granat pada v nemške postojanke. Tudi Nemci so pričeli zopet obstreljevali Vaux in Douaumont, Ljut artiljerijski ogenj se vrši tudi na Hnrt-inannsvveilerkopfu. Napad n.a Eriigfie in Osicnde, Berl;u, 16. novembra. Wolff javlja:. Dne 15, novembra zjutraj so metali sovražni letalci bombe na Briigge in Osten-de. Ladje in naprave mornarice niso bile poškodovane, Eskimi v Vogezih. Rotterdam, 16, novembra. Iz Londona se poroča: Na francosko fronto v Vogezih so došli Eskimi, ki imajo s seboj pse in sani. Pariz v temi. Pariz, 17- nov. (K. u.) »Temps« javlja: Ker primanjkuje plina, so v temi tudi kraji pariške okolice. Francoski socialisti za neodvisno Poljsko. Genf, 16. novembra. Del francoskih socialističnih poslancev je predlagal, naj Francija vse ukrene, da se bo Poljska zopet uvrstila med neodvisne države. Boji v Mocedoiiili. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Soiija, 16. novembra. Na bitoljski ravnini je sovražnik po včerajšnjih brezuspešnih napadih s slabimi silami pehote na- Sredoval; vse napade smo odbili s stre-anjem. V ovinku Črne se je ljuti boj cel dan nadaljeval. S protinapadom smo vrgli sovražnika, kateremu se je posrečilo, da se je začasno polastil višine 1212 severno vasi Cegel. Na bojni črti Moglene smo odbili lahke sovražne napade. Izjalovila sta se dva sovražna poizkusa napasti naše prednje postojanke jugozahodno Dojrana. Na vznožju Belašice Planine in pri bojni črti pri Strumi običajno streljanje s topovi. Na egejski obali mirno. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. nov. Veliki galvni stan: Zasedli smo pripravljene nove postojanke v odseku Črne. Pri Strumi praske poizvedovalnih čet. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Francosko balkansko poročilo. 15. novembra zvečer. Po kratkih odmorih so se pričeli besni boji pri Črni. Napad Srbov se je razvil od 13. na 14. t. m.; naši zavezniki so zopet pridobili uspehe. Nemci in Bolgari so se umaknili na robove višine 1212 severnovzhodno Irena. Srbske sile, ki so vzele vas Cegel, pritiskajo na nje. Se-rerno Velegasela napreduje zmagoviti pohod francoskih in srbskih čet proti Tepavcam. Boj se je razširil zahodno Črne do Kepali. Po dodatnih obvestilih smo ujeli 11. in 12. v ovinku Črne aad 2200 mož; prišteti moramo tem približno 1000 novih ujetnikov, ki smo lih ujeli 13. in 14. t. m. Med njimi je W0 Nemcev, nemških častnikov je tuli več ujetih. i Pri Bitoljn. »Az Est« poroča iz bolgarskega {lavnega stana: V obeh odsekih zahodne macedonske bojne črte divjajo podnevi in ponoči ljuti boji, katerih se ideležujejo tudi nove sovražne čete. 3itolj ni v nevarnosti. Usoda mesta ni savisna od malih krajnih uspehov. Prezgodnje veselje Srbov. Sofija, 16. novembra. Srbi so zavzetje <3itolja smatrali za tako gotovo, da so že 'zdelali načrt za posvetitev Bitolja za no- vo srbsko glavno mesto. Ob 10. uri dopoldne bi naj bila parada srbskih polkov pred prestolonaslednikom Aleksandrom. Ob 4, uri popoldne je bil določen slavnostni obed, katerega naj bi se udeležili vsi v mestu navzoči člani skupščine. Za parado so se že vežbali in je bila vojakom priporočena največja skrb. Venizelove čete pred Bitoljem. Genf, 16. novembra. Iz Soluna se poroča: 4500 mož čet provizorične vlade je odšlo pred Bitolj, da ojačijo srbske čete, Venizelos, Sarrail in francoski vojni minister so prej pregledali moštvo. Venizelos kliče pod orožje. Ženeva, 16. nov, Venizelos je na Kreti vpoklical štiri nove starostne razrede rezervistov. Ш1М poročilo. Predlog za splošno prel^rano ljudstva v Nemčiji. Monakovo, 16. novembra. Južnonem-ški socijalni demokrati zahtevajo za celo državo splošno prehrano ljudstva na podlagi državnih zakonov. Tozadevni predlog na državnega kanclerja je bil včeraj izročen potom monakovskega magistrata. Napetost med Rusijo in Angleško. Amsterdam, 16. novembra. Nevtralno časopisje zelo podrobno razmotriva o oči-vidni napetosti med Rusijo in zahodnimi silami. Angleška deluje v Petrogradu z vso silo na to, da bi vrgle Sturmerja, mo-sto katerega bi bil za ministrskega predsednika imenovan Protopopov, «k Newyorški borzijanci nezadovoljni z Wil-sonom. Rotterdam. Poročilo, da bo Wilson v kratkem nastopil za mir, je povzročilo, da so padli papirji na newyorški borzi. Nove zmede v Mehiki. Milan, 16. nov .(K. u.) »Secolo« piše, da diplomatična poročila opisujejo položaj v Mehiki kot zelo resen. Glavno mesto jo ogroženo tudi od vzhoda od 40.000 mož pod poveljstvom generalov Zapata, Robles in Diaz. General Caranza je pobegnil v Queretaro in se bo najbrže popolnoma odtegnil boju, ker so se njegove čete uprle. Poveljnik ameriških čet je svoji vladi poročal o nevarnosti, ki preti ameriškim državljanom v Mehiki od revolucionarnih čet. Skoro gotovo bo Amerika nastopila z orožjem. Kanada prepovedala Hearstovo časopisje. New York, 8. nov. (K .u.) (Zakasnelo.) Iz Otta\ve se javlja: V Kanadi so prepovedali širiti Ilearstove časopise. Zagrozili so, da bo močno kaznovan, kdor bo po 11. novembru prepovedano časopise čital. _ Napad letalcev na Kairo. Kairo, 17. nov. (K. u.) Med osebami, ki so bile ranjene povodom zračnega napada, je umrlo 7 oseb, med njimi 2 Evropejca. V celoti je umrlo 21 oseb. Smrtna obsodba egipčanskega sultana. Beirut. (Kor. ur.) Tukajšni listi so objavili uradno poročilo vrhovnega po- veljstva četrte armade, da je obsodilo vojno sodišče v Aleppu na smrt Husaj-na Kamela pašo, ker se je proglasil ke-divom in sultanom v Egiptu in ker jc izročil del turškega cesarstva tujemu gospodstvu. s sadnim vrtom in eno njivo je naprodaj v R.bnici št 44. Natančni pogoji se izvedo pri gosp. MARIJI VOVK v Ribnici št.:29. DoienJ. Pogreb blagopokojnega gospoda se bode vršil v soboto dne 18. novembra 1916 ob 4. uri popoldne i z mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče istotam. ffieslni pogrebni zavod v Ljubljani. 6-/Ли ^ Iščo sc v gospodinjstvu, kuhanju itd. po Rpar E№&~ ffiSF" fjiOSfSOCiiCI^lei iz ugledne hiže za boljšo osebo (pr. dr, pos.). Ponudbe na upravo lista pod žtev. 2071. za ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki I 2470 Kdor hoče stopiti v dotiko s sorodniki v Ameriki in dobiti od njih denarne podpore iu pisma, naj spiše kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske /adeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem za\itku naj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše talo naslov Непгу C. Žaro, Bankier per Auresse Dresdner Bank, Berlin W. 8. ki zna orati, sejati in jo vajen samostojno opravljati kmetijska dela na posestvu brez gospodarjeve navzočnosti se sprejme takoj proti dobri plači in vsej preskrbi. Kjo povo upravništvo „Slovenca-. 2ti84 zmožen obeh deželnih jezikov, sa išče za nel;o en gros-trgovino za galanterijsko in norimber-ško blago. - 1'onudbe pod »izurjen prodajalec« na upravo lista. 2703 n m, se sprejme v trgovino z meSamin blagom — Leopold Knez, Kr2ko. 273 „MaS Gospod?" zbrandi pridig I. dol: za uedelio ni praznike celega teui. Ц. del: priložnostne pridige. Spisal l\ S. Šegulu. Zniž. cena ti K, lepo vezano У K (s p. povz ). Naročila na: Uprav. „Novi pridigar", iJra u PROSPEKT. Peto avstrijsko vojno posojilo. Peka prosti 5V!°ni arasrtfzatni državni zajem in davka proste 5VI°ne zakladnice. Razglas. Po cesarskem ukazu z dne 4. avgusta 1914, drž. zak. št. 20 in z dne 28. junija 1916, drž. zak. št. 200 zadevajoč izvršitev kreditnih operacij v svrbo plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojskinih spletk in za pokritje iz državnih dohodkov upravnih let 1914—15 in 1915 — 16 nepokritih državnih izdatkov teh upravnih let, sc izda kot PV peto avstrijsko vojno posojilo Ш I. štiridesetletni davka prosti 5VI»nl amortizažni zajem in И. davka proste 5'Иле, dne L iunija 1922 vratljlve zakladnice. Skupni iznos posojila se bode določil na podlagi uspeha, katerega bode imela javna subskripcija. '.'Л I. Davka prosti 5"/:% ni amortizučni državni zajem je razdeljen v serije po po 5.000.000 K in se izdaja v kosih po 50, 100, 200, 1000, 2ii00, 10 tisoč in 20 tisoč K. Datirani so kosi z dnem 20. novembra 1916, imajo vtisnjen posnetek podpisa c. kr. finančnega mmistra in protipodpisa predsednika in enega člana državnozborske kontrolne komisije za državne dolgove. Izdani so v nemškem jeziku, bistvena vsebina pa je dodana tudi v deželnih jezikih. Zadolžnice se glase na imetnika, se obrestujejo po b'f-,% letno. Obresti od 20. do 30. nov. se izplačajo pri obračunu; nadalje se bodo izplačevale obresti od kosov po 100, 200, 1000, 2000, 10 tisoč in 20 tisoč kron v poiietniti obrokih dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta po dospelosti, obresti od kosov po 50 kron v celoletnih obrokih dne 1. decembra vsakega leta po dospelosti. Zadolžnice so opremljene z 29 kuponi kojih prvi zapade 1. jun. 1917, in s talonom, s katerim se svoječasno pri blagajni državnih dolgov morejo prejeti nadaljni kuponi, ne da bi se za iste zahtevalo kake stroške ali pristojbine. Kosi po 50 K imajo 14 kuponov, katerih prvi zape.de 1. dec. 1917. Zajem bode vrnjen v nominalni vrednosti in poravnan v letih 1922 do 1956 potom žrebanj, za koje so se določile približno enako povračilo obresti in kapitala vsebujoče anuitete. Žrebanje se vrši po serijah (5.000.000 IO decembra vsakega leta, prvo žrebanje v decembru 1021; izplačilo se izvrši 1. junija, ki sledi žrebunju. Izžrebane serije se bodo vsako leto kmalu po žrebanju razglasile zajedno z zaznamkom onih serij, iz katerih bi bili razvidni zastanki. Obrestovanje v povračilo zapadlih državnih zadolžnic prestane z onim dnem, ko zapade glavnica. C. kr. finančnemu ministru je pridržana pravica, da od 1. junija 1926 začenši žrebanja vsakokrat ojači ali pa še neporavnani znesek zajma izplača brez žrebanja. pri čemur se mu je pa držati trimesečnega odpovednega roka. Odpoved je prijaviti v uradnem listu AViener Zeitung«. Izplačevanje obresti in povračilo glavnice državnih zadolžnic se izvršuje brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi, ozir. državne zadolžnice izroče c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. Obrestni kuponi zastarajo v Šestih lotih, izžrebane ali odpovedane zadolžnice v 30 letih, računano od dospelostnega roka. Promet z davka prostim 5'///onim amortizačnim državnim zajniom ni podvržen efektno-prometnemu davku. _ • ; .. л.1 . • ., ... .v'.' * v« • • : - . 1 .. II. Davka proste 5ЈЛ%пе zakladnice se glase na imetnika in so izdane v kosih po 1000, 5000, 10.000 in 50.000 kron; datirani so z dnem 20. novembra leta 1916 in imajo vtisnjen posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in protipodplsa predsednika in enega člana državnozborske komisije za državne dolgove. Izdani so v nemškem jeziku, bistven obseg vsebine je dodan tudi v deželnih jezikih. Državne .zakladnice se obrestujejo letno po 5V,7c. Obresti od 20. do 30. novembra se izplačajo pri obračunu; nadaljnje obresti se bodo izplačevale v polletnih obrokih se pa vrne dne 1. junija 1922. Kosi so opremljeni z 11 kuponi, kojih prvi zapade dne 1. junija In 1. decembra vsakega leta po dospelosti, znesek državnih zakladnic 1. junija 1917; izplačevanje obresti in povračilo glavnice se izvrši brez davčnega, pristojbinskega ali kakega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi, ozir. zakladnice izroče c. nr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. Zahteve iz zakladn><* ■ Ude obresti v 6 letih, glede glavnico v 30 letih, računano od dospelostnega roka. ' '•'( :> '.'.j Promet s 5Varnimi zakladnicami ni podvržep,efektno-prometnemu davfcu. Dunaj, dne 17. novembra 1916. . 't! C. kr. finančni Habilo na stiliskripcijo. Subskripcija se začne 20. nov. 1916 in Podpisovanja sprejemajo sledeča mesta: C. kr. poštno hranilnični urad na Duna u in vse njegove nabirolnice (c. kr. poštni in njene podružnice v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, in njeni ekspozitur Anglo-avstrlfska Latka, Dunaj, Di'Ti^i,'г°/о državnih zakladnic do 30. junija 1919. 10. Vojno-posojiina blagajna je na podlagi ц b, touka J, сочапЛо naicdbe od dne 13. septembra 191 i, drž. zak, št. 248 pooblaščena, da s polnim vpoštevanjem v omenjen! cesarski naredili se nohnja^ocih poslovnih naiiol uovoljujc posojila :ud> proti zastavi la'jih htpolećrlh ierjntev, ki nudijo postavno varnosl (§ 1374 sjiL mešč, zak.) Na Dunaju v novembru 1916, П