PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vpjskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 15 (14.106) Trst, sobota, 18. januarja 1992 Kljub nerešenim manjšinskim vprašanjem se odnosi med državama niso ohladili Cossiga prvi v Ljubljani Predsednika poudarila, da se med prijateljskima državama vse lahko reši s pogajanji Danes zadnja etapa predsednika Cossige v Piranu, kjer se bo sestal s predstavniki Italijanov Polemike niso v interesu manjšin Včeraj se je v Trstu sestalo predstavništvo Slovencev v Italiji, da bi ocenilo razmere, ki so nastale ob priznanju Slovenije in Hrvaške ter ob aferi memorandumov o manjšinskih pravicah. Slovensko predstavništvo je podrobno obravnavalo polemike in nesprejemljiva stališča, ki so se v teh dneh pojavila v sredstvih javnega obveščanja. Ob tem je prišlo tudi do očitnih nesporazumov s predstavniki Italijanske Unije. Zaradi tega ji je slovensko zastopstvo naslovilo pismo s predlogom, da bi prišlo čimprej do ponovnega skupnega sestanka z namenom, da bi razčistili potek zadnjih dogodkov in odpravili obstoječa nesoglasja. To, kar se danes dogaja, je rečeno v pismu, prav gotovo ni v interesu manjšin in v skupni želji po resničnem sožitju na vsem obmejnem območju. O morebitnem usklajevanju pobud med obema manjšinama je že stekla beseda na skupnem zasedanju pred enim mesecem, zato bi bilo zares škoda, ugotavlja slovensko predstavništvo, če bi prišlo do prekinitve prijateljskih vezi in obojestranske solidarnosti. LJUBLJANA Komaj sedem ?!inut je trajal resen, toda sproščen, protokolarni sprejem italijanskega predsednika Francesca Cos-sige v slovenskem glavnem mes-tu. toda kako velik zgodovinski Premik je bil narejen od časov izpred petdesetih let, ko je v takratni okupirani Ljubljani bila na is-tem prostoru okupatorska fašistič-na častna straža. Predsednik Milan Kučan je gos-|a toplo pozdravil, 9-letna Anja Liraj mu je izročila šopek svežih r°ž, nato pa je Kučan predstavil slovensko vodstvo: predsednika skupščine Bučarja, predsednika vlade Peterleta, člane predsedstva Pluta, Kmecla in Omana, zunanjemu ministra Rupla, ministra za Slo-y.ence po svetu Dularja in ljubljanskega župana Strgarja. Sledili sta obe himni. Predsednika sta ju poslušala mirno, zbrano. Polkovnik Krkovič, isti ki je Račanu raportiral na že zgodovin-skem 25. juniju, je raportiral Cos-l^i: »Vaša ekcelenca, častna četa ieritorialne obrambe je priprav-J^na na pregled.« Poveljevanja so *la slovenska, rezka, pa vendar ekako domača. Razgovor obeh predsednikov, Unanjega ministra Rupla in po-*n°čnika italijanskega zunanjega ministra Vitaloneja so se zavlekla repko čez predvideno uro. Skoro Polovico časa so posvetili obema jnanjšinama. O tem sta tudi oba Predsednika zelo podrobno govo-' a na tiskovni konferenci, na ka-,?.ri je bilo okrog sedemdeset havanskih in seveda številni sionski novinarji. , Lossiga se je v uvodu tega pro-Q ema dotaknil, ko je govoril kot Problemu, ki ga bodo z dvos-r^Uskimi pogajanji rešili. Že ob P°dpisu listine, s katero so usta-°vili diplomatske odnose pa je Poudaril, da med dvema demokra-onima državama ni problemov, J!h ne bi mogli rešiti z mirnimi P°9ajanji. V Sloveniji in na Hr-'Uskem žive Italijani, v Italiji pa zn°yenci *n v tei Evropi, ki je po-ala dve vojni, tragično ločeva-Je na Vzhod in Zahod »ni proble-a' ki ga ne bi mogli rešiti z mir-un pogajanji«. Moramo misliti ^stvari, ki nas lahko še delijo, aa predvsem na ono, kar nas jjružuje. NA.DALJEVANJE NA 2. STRANI Italijanski predsednik izrazil upanje, da se bo vojna kmalu končala Cossiga izročil Tudjmanu listine o italijanskem priznanju Hrvaške WALTER ŠKERK ZAGREB »Naša naroda sta na tem področju večkrat delila isto usodo. Vaš obisk je izraz tudi te zgodovine in bo gotovo prispeval k ustavitvi agresije na našo Hrvaško.« S temi besedami je predsednik Republike Hrvaške Franjo Tudjman pozdravil italijanskega- predsednika Francesca Cossigo. Cossiga se je s Tudjma-nom srečal v bivši Titovi vili Zagorje v Zagrebu, ki že nekaj mesecev služi hrvaškemu vrhovniš-tvu kot predsedniška reprezentančna rezidenca. V vili Zagorje je italijanski podtajnik pri zunanjem ministrstvu Vitalone tudi uradno sporočil hrvaškim oblastem, da je Italija priznala mednarodno subjektiviteto Hrvaške ter da hoče z njo vzpostaviti normalne diplomatske in dobrososedske odnose. Italijansko poslanico je sprejel hrvaški podminister pri zunanjem ministrstvu Božidar Gagro, bivši jugoslovanski veleposlanik v Pari- zu. Po uradnem delu slovesnosti je italijanski predsednik dal krajšo izjavo za javnost, v kateri je med drugim dejal: »Odločitev, da bi osebno prinesel v Zagreb dokumente o italijanskem priznanju Hrvaške, se je rodila v meni za časa barbarskega bombardiranja Dubrovnika. Osebno voščim Hrvaški, da bi lahko čimprej postala članica Evropske skupnosti, in da bi se vojna, ki se vleče že preveč časa, čimprej končala. Upam, da se bo sedanje krhko premirje, tudi s pomočjo odločilnega posega ES in Združenih narodov, čimprej spremenilo v trajen mir.« V nadaljevanju svojega obiska se je Cossiga srečal v zagrebški katedrali Svetega Štefana s kardinalom Franjom Kuharičem. Tu je italijanskega predsednika pričakalo tudi nekaj sto Zagrebčanov, ki so uglednega gosta toplo po- zdravili. Cossiga se je v katedrali poklonil pred grobom kardinala Stepinca. Zatem se je italijanski predsednik podal v Hotel "I", kjer je glavni stan Opazovalne misije Evropske skupnosti. Cossiga je pojasnil, da se je hotel srečati z evropskimi opazovalci, med katerimi je mnogo italijanskih častnikov in diplomatov, da bi jim izrazil svojo solidarnost po tragični smrti petih opazovalcev pri Varaždinu ter kot vrhovni poveljnik italijanske vojske. Izgleda, da so hrvaške oblasti, s predsednikom Tudjmanom na čelu, dokaj hladno sprejele italijanskega gosta. Po nekaterih vesteh naj bi baje med obedom v vili Zagorje, daleč od oči javnosti, prišlo tudi do manjšega incidenta. Na sliki (Telefoto AP): Cossiga je Tudjmana odlikoval z najvišjim italijanskim odlikovanjem Nobene izjave o notranji politiki TRST — Predsednik Cossiga po svojem prihodu v Ronke ter na mejni prehod Fernetiče ni hotel dati nobene izjave o notranji politiki. Prisotnim časne karjem je lakonično dejal, da bo govoril po današnjem pogovoru s predstavniki Italijanske Unije v Piranu. Če so bili varnostni ukrepi na italijanskem ozemlju, še zlasti na letališču v Ronkah prej ohlapni kot strogi, pa tega ni mogoče reči za slovenski del njegovega potovanja. Tam so varnostni ukrepi bili izredno strogi, tako da so novinarji, še zlasti pa fotografi in snemalci, imeli dokajšnje težave pri opravljanju svojega dela. NA 5. STRANI Zaradi zahteve po zaupnici se leva opozicija iz protesta ni udeležila glasovanja Poslanska zbornica odobrila osnutek o posebnem uradu za boj proti mafiji RIM — Poslanska zbornica je včeraj z veliko večino glasov odobrila zakonski osnutek, s katerim se ustanavlja poseben vsedržavni preiskovalni urad za boj proti mafiji (DNA). Na prvi člen je namreč vlada postavila zaupnico, za katero so glasovali predstavniki večine in misovci, nasproten glas pa so z različnimi utemeljitvami oddali predstavniki opozicije, štirje poslanci pa so se vzdržali, med katerimi tudi liberalec. Zakonski osnutek je bil na tak način odobren. Z zaupnico pa je propadlo 70 amandmajev, ki so jih predlagale stranke opozicije. S tem je ta novi organ za boj proti mafiji postal tako operati- ven; ustanovili ga bodo v okviru državnega pravdništva pri kasacij-skem sodišču. Do novosti bo prišlo tudi na krajevni ravni: v vsakem okrožnem pravdništvu bodo morali namreč ustanoviti protimafijsko ravnateljstvo, katerega bodo sestavljale skupine sodnikov, ki bodo izbrani prav v ta namen. Načelnik tega novega telesa bo razpolagal s širokimi pooblastili, izbral pa ga bo Višji sodni svet po posvetovanju s pravosodnim ministrom. Ta novi organ ima kot glavni cilj vzpodbuditi preiskave o organiziranem kriminalu. Načelnik novega organa bo razpolagal s preiskovalnim protimafijskim rav- nateljstvom ter z osrednjimi službami, ki jih zagotavljajo osrednje in medpokraj inske strukture ter policijski organi. Med glavnimi pooblastili, s katerimi bo razpolagal načelnik strukture, je tudi to, da bo lahko prevzel preliminarne preiskave, ki se nanašajo na mafijsko dejavnost. To normo so kritizirali leva opozicija in nekateri predstavniki večine. Predstavnik KD v komisiji za pravosodje Ni-cotra je izrazil željo, da bi ta normativ primerno spremenili. Tudi liberalec Biondi je bil nasprotnega mnenja in opozoril na nevarnost prevelikega osredotočenja pooblastil v roke načelnika tega telesa. Slednji bo lahko prevzel v svoje roke preiskave v primeru trajajoče in neutemeljene pasivnosti v preiskavah. Lahko bo sklepal tudi o začasnih premestitvah sodnikov tega telesa in okrožnih protimafij-skih ravnateljstev zaradi preiskovalnih ali procesnih potreb. Lahko bo zbiral in predelal vesti, informacije in podatke, ki zadevajo organizirani kriminal. Na sam vrh tega novega telesa bo imenovan sodnik, ki bo imel vsaj status sodnika kasacijskega sodišča. Izbrali ga bodo med tistimi, ki opravljajo vsaj deset let nalogo javnega tožilca ali pa preiskovalnega sodnika. Gava potrdil da bodo politične volitve 5. aprila RIM — Načelnik demokristjan-ske skupine v poslanski zbornici in vodja tako imenovanega velikega centra Antonio Gava je v pogovoru z novinarji po izglasovanju zaupnice vladi ob vprašanju ustanovitve posebnega preiskovalnega urada zoper mafijo potrdil, da bodo politične volitve 5-aprila. Na vprašanje, kaj meni o socialisitčni zahtevi, da bi postopek o razpustitvi zbornic pospešili, pa je Gava mnenja, da ne gre za razpust, temveč da se je zakonodajna doba pač končala in da je zato napočil čas za nove volitve. Včerajšnje zasedanje poslanske zbornice je bilo baje eno zadnjih v tej zakonodajni dobi. • Cossiga NADALJEVANJE S 1. STRANI Italijanski predsednik je tudi povedal, da je želel listine o priznanju, katere je sam podpisal, prinesti na Hrvaško in v Slovenijo osebno, da je postal kurir samega sebe, ker je želel tako poudariti pomembnost dogodka med obema republikama, ki jih vežejo tolikšne zgodovinske vezi. Napovedal je takojšnje imenovanje veleposlanikov. Včeraj pa je jugoslovanskemu veleposlaniku v Rimu sporočil, da za Italijo bivša Jugoslavija nima nobene pristojnosti več na teritoriju Hrvaške in Slovenije. Italija je član OZN in bo podpirala vstop Slovenije v vse mednarodne organizacije in ustanove. Predsednik Kučan pa je pozdravil vlogo Italije pri priznavanju Slovenije, saj se je med prvimi zavedla, da je treba priznati nova dejstva, kar je bilo za Slovenijo izredno pomembno. Nima smisla obračati pogled v preteklost, zanima nas prihodnost. Tudi za manjšine se obeta boljša prihodnost. Zaostritev, do katere je prišlo, je bila nepotrebna in jo lahko rešijo z nadaljnjimi pogajanji. Kučan je zagotovil maksimalno zaščito za italijansko skupnost v Sloveniji in izrazil prepričanje, da zaplet ne bo vplival na položaj Slovencev v Italiji. Na konkretna vprašanja pa je Kučan dejal, da je Slovenija dolžna zagotoviti italijanski skupnosti najvišjo možno zaščito in da mora upoštevati dejstvo, da je sedaj razdeljena med dve državi, nikjer pa zaščitna raven ne sme biti nižja od sedanje. Izrazil je prepričanje, da bo na teh načelih urejena tudi zaščita za Slovence, ki žive v tržaški, goriš-ki in videmski pokrajini. Iz teh izjav, kot tudi iz uradnih besedil Zdravljic izrečenih na svečani večerji, izhaja, da je bil narejen stvaren korak k izboljšanju klime tudi za reševanje manjšinskega vprašanja, ki obstaja med obema državama. Govorili so o konkretnih dvostranskih razgovorih, zelo velikokrat je bila uporabljena beseda, da se je treba o zadevah pogajati in to konstruktivno, ker se med prijateljskimi državami vse zadeve lahko uredi uredijo. Predsednik Kučan je tudi povedal, da se je Italija obvezala podpirati Slovenijo pri njenih naporih v mednarodno vključevanje. Poseben problem je nasledstvo Jugoslavije in številne dvostranske pogodbe, katere bo sedaj pregledala posebna komisija. Predsednik Cossiga, je dejal Kučan, je »nudil konkretno pomoč pri zagotavljanju slovenske varnosti, Slovenija pa je zagotovila, da bo še naprej sodelovala pri mirovnem procesu in pri pogajanjih za mir v državah bivše Jugoslavije«. Ta Kučanova izjava je vzbudila med italijanskimi novinarji razumljivo zanimanje, saj pomeni odkrito ponudbo vojaške pomoči, če bi bila Slovenija ogrožena in bi to zahtevala. Zamejska skupina "Edinost" je pred slovensko vladno palačo razvila velik italijanski transparent, ki ga običajno razobesi prvo nedeljo v mesecu na osrednjem tržaškem trgu. Italijanski predsednik je že zelo pozno, po 22. uri, obiskal slovenskega nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja v stolnici. Nato pa je predsednik Kučan v Brdu pri Kranju priredil svečano večerjo. Cossiga se bo danes v Piranu sestal z italijansko skupnostjo v Sloveniji. y Za zdravila je treba seči vedno bolj globoko v žep RIM — Zdravila so vedno dražja, pri čemer velja še poudariti, da se bolnikom nekaterih zdravil sploh ne splača jemati na recept, saj je tako strošek zanje še večji kot brez recepta. To velja za vsa zdravila, ki stanejo manj kot 9.000 lir, saj fiksni znesek za recept in ticket zneseta več. Podobno pa velja tudi za zdravila, ki stanejo od 10 do 12 tisoč lir. Po izračunih združenja potrošnikov so se stroški za zdravila za vsako družino v zadnjem času povečali za 20%, seveda če v družini ni hujših bolnikov. Zveza farmacevtov pa je pripravila tudi pregled, kdo je v celoti oproščen plačevanja ticketa za vsa zdravila in kdo ga mora delno ali v celoti plačevati. Povsem oproščeni so tako upokojenci s kosmatim letnim dohodkom do 16 milijonov, oziroma do 22 milijonov, če preživljajo zakonca, k temu znesku pa je treba dodati še po milijon za vsakega otroka. Ticketa ni treba plačati niti vojnim inva- lidom od 1. do 5. kategorije in delovnim invalidom prve kategorije. Delno so plačila ticketa oproščeni bolniki, ki imajo bolezni, ki jih navaja poseben dekret zdravstvenega ministrstva, kot tudi civilni invalidi, slepci in gluhonemi. Zanje so brezplačna življenjsko pomembna zdravila, za druga zdravila s seznama pa plačajo ticket v fiksnem znesku 3 tisoč lir za posamezno zdravilo, za antibiotike in stekleničko infuzije pa je treba odšteti 1.500 lir. Za življenjsko pomembna zdravila ne plačajo ticketa niti drugi, ki plačila ticketa niso oproščeni. Ti morajo za vsako zdravilo plačati fiksni znesek 3 tisoč lir in še 50 odstotkov (za nekatera zdravila 30) cene posameznega zdravila , s tem da je naj višji znesek lahko 50 tisoč lir. Za antibiotike in stekleničko infuzije pa je treba plačati 1.500 lir in polovico (30% za nekatera zdravila) cene posameznega zdravila, s tem da znesek ne presega 50.000 lir. De Michelis kandidat za naslednika Delorsa v Evropski komisiji BRUSELJ — Po mnenju britanskega tednika The European je Gianni De Michelis najresnejši kandidat za mesto predsednika Evropske komisije, če se bo morda Jacgues Delors v naslednjih mesecih odločil, da se vrne v Francijo in prevzame v roke vajeti francoske vlade. Pisec članka trdi, da je prednost De Michelisa tudi v tem, da drugi ugledni kandidati za De-lorsovega naslednika niso pripravljeni kandidirati pred letom 1995, ko Delorsu normalno poteče mandat. Tu sta mišljena predvsem nizozemski in španski premier Ruud Lubbers oziroma Felipe Gonzales. The European piše, da De Michelisa v Bruslju zaradi njegove previdnosti in konkretnega prispevka k skupni zunanji in varnostni politiki dvanajsterice cenijo tudi skeptiki na čelu z britansko vlado. Britanski tednik pa tudi piše, da bi De Michelis lahko prišel v Evropsko komisijo tudi, če Delors letos ne bi zapustil svojega položaja. V tem primeru naj bi De Michelis zasedel mesto podpredsednika, ki pripada Italiji. Premirje ob izzivanjih, za katera se obe strani medsebojno obtožujeta, še drži Častniki OZN na dogovorjenih območjih BEOGRAD — Skupina 50-tih častnikov mirovnih sil Združenih narodov je začela svojo misijo. Včeraj zjutraj so iz Beograda odpotovali v naprej dogovorjena območja. Danes v Beogradu pričakujejo tudi vozila in opremo te predhodnice mirovnih sil. Vodja misije avstralski polkovnik John Wilson pa se je medtem v Zagrebu pogovarjal s poveljnikom hrvaške vojske generalom Tusom. Ta mu je zagotovil, da bo hrvaška stran storila vse za ohranitev mira. Polkovnik VVilson se je sešel tudi z voditeljem Evropske opazovalne misije veleposlanikom Salgueiro. Pogovarjala sta se o usklajevanju akcij in sodelovanju med evopskimi opazovalci in častniki Združenih narodov. S hrvaških bojišč še vedno prihajajo poročila o manjših kršitvah sarajevskega premirja. Obe strani za izzivanja obtožujeta druga drugo, tako pa poročata tudi agenciji Hina in Tanjug. Slednja poroča, da je bilo največ izzivanj menda na območju Nove Gradiške in da so se tam hrvaške sile povsem približale položajem jugoslovanske armade. Agencija Hina pa poroča, da je bilo na tem območju mirno. Po trditvah s hrvaške strani je jugoslovanska armada ponoči večkrat kršila premirje na območju Zadra. Zgodaj zjutraj pa je to območje preletelo tudi vojaško letalo. Agencija Hina poroča, da je bilo več kršitev premirja tudi na vinkovškem območju. Jugoslovanska vojska je proti položajem hrvaške vojske izstrelila več raket iz večcevnih raketometov, slišati pa je bilo tudi streljanje iz lahkega pehotnega orožja. Nemirno je bilo tudi na območju Siska in Banije. Tam je jugoslovanska armada ponoči izstrelila več topovskih granat na mesto Sunjo, eksplozije pa je bilo slišati tudi iz območja Petrinje. Jugoslovanska armada je skupaj s srbsko policijo izvajala sistematično nasilje, s tem ko je ubijala Hrvate in uničevala njihove vasi. To je med drugim zapisano v poročilu mednarodne skupine opazovalcev, objavljenem danes v treh uglednih časnikih v Parizu, Londonu in VVashingtonu. Opazovalci so novinarjem potrdili, da je jugoslovanska armada na zverinski način postopala s civilisti, namerno uničevala cerkve in kulturne spomenike, več sto tisoč ljudi pa je izgnala iz njihovih domov. Vsa ta dejanja so v popolnem nasprotju z ženevsko konvencijo o vojnih zločinih, ki jo je podpisala tudi Jugoslavija. Namestnik jugoslovanskega obrambnega ministra admiral Stane Brovet je v skupščini nekdanje Jugoslavije izjavil, da je priznanje Slovenije in Hrvaške vredno obžalovanja, predvsem zato, ker utegne zmanjšati možnost za rešitev jugoslovanske krize po mirni poti-Po mnenju admirala Broveta je jugoslovansko krizo mogoče rešiti le na dva načina. S prihodom mirovnih sil ali pa z nadaljevanjem vojne, ki bi se razširila tudi na Bosno in Hercegovino. Sandžak, Kosovo in Metohijo. Brovet je tudi povedal, da je prihod modrih čelad pričakovati tri tedne po tem, ko bo takšen sklep sprejel varnostni svet Združenih narodov. V zvezi z odstopom obrambnega ministra Kadijeviča pa je Brovet dejal, da je general Kadijevič odstopil predvsem zaradi zdravstvenih vzrokov it1 da njegovega odstopa ni mogoče povezati 5 sestrelitvijo helikopterja evropskih opazovalcev. Predsednik srbskega gibanja obnove Vuk Draškovič je za pariški Le Monde izjavil, da Jugoslavije ni več. Poudaril je, da ne nasprotuje obstoju Slovenije in Hrvaške, globoko pa obžaluje, ker sedanji srbski režim ne dovoljuj6' da bi pokopali Jugoslavijo, ampak bi raje videl, da bi se ta smrt imenovala Srbija. Po Draš-kovičevih besedah se mora Srbija čimpr6] spremeniti v neodvisno in suvereno državo, saj je to edina pot, da ostane na evropskem poli' tičnem prizorišču, (dd) Nemški fotograf pri Osijeku žrtev srbskega ostrostrelca OSIJEK — Včeraj je pri Osijeku umrl britanski fotoreporter Paul Jenks, ki je delal za tiskovno agencijo EPA. Po prvih ugotovitvah kaže, da ga je zadela krogla srbskega ostrostrelca, umrl pa je na operacijski mizi, ko ga je kirurška ekipa v osiješki bolnišnici skušala operirati. Zadet je bil v tilnik. Paul jenks je bil star 26 let in je že nekaj mesecev sledil dogodkom na Hrvaškem. Po pričevcanju očividcev, dveh hrvaških gardis- tov, ki sta bila v njegovi družbi, je Jenksa zadela srbska krogla, ko je dvignil glavo, da bi videl, kaj se dogaja onkraj rova, v katerem so se nahajali. Doslej je v vojni, ki je sledila srbskemu napadu na Hrvaško in še prej med spopadiv Sloveniji, umrlo kakih 2o novinarjev, gotorepor-terjev in televizijskih snemalcev. Jenksovo smrt je potrdila tudi njegova agencija v Frankfurtu, katere predstavniki so povedali, da je bil mnjihov sodelavec. Sedem irskih delavcev umrlo v krvavem atentatu v Ulstru LONDON — Do sedaj so z gotovostjo ugotovili sedem mrtvih v atentatu IRA, katerega tarča je bil včeraj popoldne mini-bus, s katerim se je skupina delavcev peljaia iz Omagha v Cookstovvn v Ulstru. Kaže, da so teroristi povzročili eksplozijo bombe ali mine prav v trenutku, ko je minibus vozil mimo. V vozilu je bilo še drugih sedem potnikov, usoda katerih pa je za sedaj neznana, saj uradnega poročila policije še ni. Povedali so samo, da je število žrtev visoko. Že ob sedanjem številu žrtev je jasno, da je včerajšnji atentat eden najbolj krvavih zločinov irskih katoliških skrajnežev v zadnjih letih. * ✓ i- ci i- v 3' U )- r- 5. o )- i- e )- e 3. e h Vlada je odobrila deželni zakon za razvoj industrije Pogovor z bujskim županom Benoličem Istrani pričakujejo mir in čimprejšnjo obnovo TRST — Osrednja vlada je odobrila predvčerajšnjim brez sleherne pripombe oziroma popravka deželni zakon o programiranju industrijske politike v Furlaniji-Ju-lijski krajini, ki vsebuje nove norme in spreminjevalne oziroma integracijske ukrepe k dosedanjim Ustreznim mehanizmom. Deželna skupščina je besedilo tega zakona odobrila 16. decembra letos. Deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro je brž izrazil svoje zadovoljstvo tako spričo dejstva, da je italijanska vlada zakon sploh odobrila, kakor in še posebno zaradi tega, ker mu ni v ničemer oporekala. Seveda pa zadeva s tem še ni zaključena: v novi zakon mora zdaj privoliti še Evropska skupnost, ki je izzvala v preteklosti pri deželnih upraviteljih nemalo skrbi in slabe krvi s svojimi opazkami na račun finančnih mehanizmov v zaslombo podjetij, ki so bili navzkriž s komunitarni-mi določili proti nelojalni konkurenci. Zdaj kaže, da tega ne bo, saj deželni zakonodajalec zatrjuje, da Ferruccio Saro se je pri sestavi zakona o industriji strogo držal teh predpisov. Potemtakem se pričenja sedaj »razčlenjena in zapletena faza«, kot jo je označil odbornik Saro, ki predvideva dejansko izvajanje zakona o industrijskem programiranju. Potrebno bo natančno opredeliti izvedbene pravilnike oziro- ma naravnost sprožiti program industrijske politike ter obenem program komercialne promocije. Gre za to, da se udejanijo operativni instrumenti, ki se bodo pridružili ustrezni statutni prilagoditvi deželne finančne družbe Fri-ulia in uresničevanju drugih nič manj pomembnih instrumentov, kakor jih predvidevajo novejši državni zakoni, začenši z zakonom za razvoj obmejnih območij, ki dodeljuje deželni upravi pristojnosti glede izgotovitve družbe FIN.EST in Servisnega centra. Novi zakon — je naglasil odbornik za industrijo Saro nam ponuja interesantne načrtovalne možnosti ravno v trenutku, ko se nahaja deželno gospodarstvo v težavah in ko občuti tudi negativne posledice negotovosti v odnosih z vzhodnoevropskimi državami, še posebno pa kriznih razmer na območju nekdanje Jugoslavije. Skratka, z novim zakonom naj bi se Furlanija-Julijska krajina enako vrednej e spopadla s spremembami ter izzivi, ki jih nakazuje nova mednarodna stvarnost. BUJE — Ob lanskem srečanju z županom občine Buje Lucijanom Benoličem je vojna na Hrvaškem divjala z vso silovitostjo; v to istrsko obmejno občino se je tedaj zateklo nekaj nad dva tisoč beguncev, med njimi tudi večja skupina prebivalcev Vukovarja. V teh dneh je v Bujah že več kot šest tisoč vojnih beguncev, ki so tod dočakali mednarodno priznanje svoje države; zdaj živijo v pričakovanju pravega miru in razmišljajo o povojni obnovi. Upajo celo že na dobro letošnjo turistično letino. VPRAŠANJE. Kako živite v Bujah v tem času, ki vendarle obeta konec nesmiselne vojne? BENOLIČ. Za nami je pomembno obdobje v zgodovini Istre - iz naših krajev je odšla vojska. Živeli smo v napetem pričakovanju in, žal, po vojaškem odhodu tudi doživeli njen napad na letališče v Vrsarju. Med ljudmi tu prevladuje prepričanje, da smo jo kar dobro odnesli, saj večje škode ni bilo, četudi vojne posledice občutimo vsi. V občini je šest tisoč beguncev. Zanje smo dobro poskrbeli in so.nam za to tudi hvaležni, vendar živijo v pričakovanju vrnitve v svoje kraje. Zaskrbljeni so za svojce, ki so ostali; ne vedo, kaj je z domovi. Vsi skupaj pričakujemo konec vojne in ne moremo normalno zaživeti, dokler ne bo pravega miru po vsej državi. VPRAŠANJE. Socialna stiska se napoveduje tudi pri vas — zaradi vojne, gospodarske recesije, vse višjih stroškov za življenje. Kako boste vsemu temu kos? BENOLIČ. V naši občini smo vedno zaposlovali tudi ljudi od drugod, zlasti v turizmu, v trgovini in v kmetijski proizvodnji. Danes je v Bujah skoraj tisoč brezposelnih, zato ne moremo več zagotavljati dela in zaslužka niti našim občanom. Skoraj tretjina zaposlenih dobiva nizke plače, upokojenci prejemajo skromne pokojnine in še te niso redne. Tudi nam se napoveduje siromaštvo! Ljudje sicer trpijo molče, vendar je vprašanje, koliko časa še! Nekateri odhajajo, večinoma mladi turistični delavci, kar je sicer tudi sezonskega značaja. Bojimo pa se, da se nekateri ne bodo več vrnili. Ljudje bodo pač prisiljeni poskrbeti sami zase in poiskati vse možnosti ureditve dela in življenja. VPRAŠANJE. Vedno ste se zavzemali za ohranitev neprekinjenih stikov med ljudmi ob slovensko hrvaški meji, gospodarskih tokov in sodelovanja. Ob najinem predhodnem srečanju smo Slovenci že imeli svoje tolarje, zdaj imate tudi vi svoj dinar. Kako gre? BENOLIČ. Najprej moram reči, da občutimo hrvaško slovensko mejo. Pri prehodu ljudi so te formalnosti sicer preproste, veliko več časa pa je potrebnega ob pretoku blaga. Prej smo za pot v koprsko skladišče ali veletrgovino potrebovali po eno uro v vsako smer, zdaj pa je potrebnih štiri ali celo več ur. Vemo, da si carinske službe sicer prizadevajo poenostaviti postopke, da se pri svojem delu kar se da trudijo, vendarle je ta čas kljub vsemu izgubljen. Z uvedbo slovenskih tolarjev in naših dinarjev smo plačilne odnose uredili, spremenile pa so se cene. Omenim naj primer mleka! Vedno smo se oskrbovali s slovenskim mlekom, ki je zdaj za nas predrago in ga zato ne kupujemo več, Podobno je tudi z vrsto drugih proizvodov, saj sta nastala dva ekonomska in dva davčna sistema. VPRAŠANJE. Ostajate kljub vsemu optimist? BENOLIČ. Ja, sem optimist! Verjetno je veliko težav le prehodnega značaja in prepričan sem, da si obe državi želita čim hitrejše ureditve problemov. S kolegi na slovenski Obali se dogovarjamo za srečanje, morda v prisotnosti obeh ministrov ali celo vladnih predsednikov v februarju. Radi bi se dogovorili o ohranitvi sodelovanja. VPRAŠANJE. Z mednarodnim priznanjem vaše države se vam napovedujejo novi časi! BENOLIČ. S 15. januarjem še ni bilo konec vojne. Nisem prepričan niti v ohranitev premirja, kajti bilo je že veliko kršitev tudi s tragičnimi posledicami. Dejstvo pa je, da se vojna končuje! Hrvaška uspeva obvladovati svoje probleme - če še, se bo dogajanje skrčilo na neko nižjo raven — terorizma morda, vendar ne vojne! Morda je to moja želja, verjetno pa tudi prava napoved! Problem je internacionaliziran, obstoji volja, da se razmere uredijo, vsaj pri večini! VPRAŠANJE. Kaj čaka občino Buje v prihodnje — gospodarska obnova, oživitev turizma? BENOLIČ. Res je, zelo intenzivno se pripravljamo na oživitev turizma; skrbimo za reklamo, sodelujemo na sejmih in podobno. Tudi država si prizadeva ohraniti obstoječe turistične zmogljivosti. Ocenjujemo, da bi zmogli izpeljati sezono, morda od 60 do 80 odstotno, tudi zato, ker si bodo ljudje prihajali ogledovat kraje, kjer je divjala vojna. Menim, da bo povojna obnova hitro stekla tudi na drugih področjih. Pričakujemo pomoč pri gradnji hiš, šol, bolnišnic. Hrvaška je ustanovila posebno ministrstvo za obnovo. Hitro naj bi se na noge postavili tudi v Istri. Pozabiti pa tudi ne gre, da imamo več cementarn in obratov za proizvodnjo gradbenega materiala, tudi del strojegradnje premoremo in nenazadnje intenzivno kmetijsko proizvodnjo. MIRJAM MUŽENIČ Kljub obljubam z ene in druge strani Koroškim Slovencem denarja od nikoder DUNAJ — Nočem delati preplaha, je pa dejstvo, da koroški Slovenci finančnih rezerv nimamo, zato so ogrožene bistvene in pomembne ustanove ter institucije, če Avstrija ne bo v znatno večjem obsegu kot doslej podprla slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, je izjavil predsednik sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja dr. Matevž Grilc v razgovoru za celovški Slovenski vestnik. Razprava o finančni podpori slovenske narodnostne skupnosti tako s strani Avstrije kakor tudi s strani Slovenije je Postala spet aktualna, ker obljubljene zaslombe ni ne iz Ljubljane in niti ne (dodatne) z Dunaja. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je sicer obljubil, da bodo koroški Slovenci v letu 1991 prejeli finančno podporo v višini, kot je bilo sklenjeno v slovenski skupščini, vendar tretjine te vsote do sedaj še ni. Enako je z avstrijsko zvezno vlado. Na decembrski seji sosveta je kancler Vranitzky obljubil, da se bo zavzel za premostitev finančnih težav, ki so nastale v prvi vrsti zaradi vojne v Sloveniji. »Toda do danes finančne pomoči z Dunaja še ni,« je razočarano .ugotovil dr. Grilc in Pripomnil, da so zaradi tega ogroženi predvsem otroški vrtci, izobraževalne institucije, časopisi ter druge življenjsko pomembne dejavnosti koroških Slovencev. Tako dr. Grilc (sicer predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev) kot predsednik Zveze slovenskih organizacij inž. Feliks 'Vieser sta menila, da v odnosu do Slovenije tudi ni korektno, da bi morala v tem času, ko se spopada z velikanskimi gospodarskimi težkočami, nositi dve tretjini podpore, Avstrija pa samo eno. La Ganga potrdil vse štiri socialistične odbornike v novi deželni vladi FJK VIDEM — Državni poslanec Giusy La Ganga, član vsedržavnega vodstva Socialistične stranke Italije, je na včerajšnjem srečanju z odposlanstvom socialistov iz dežele Furlanije-Julijske krajine, ki mu je načeloval deželni tajnik Piero Zanfagnini in v katerem je bil tudi poslanec Gabriele Renzulli, potrdil Ferruccia Sara, Pierantonia Riga, Gianfranca Carbo-neja in Gioacchina Francescutta za deželne odbornike v novi vladi demokristjana Vinicia Turella. Potrditev je bila potrebna zaradi tega, ker je strankina levica pod vodstvom senatorja Franca Cas-tiglioneja to štiričlansko "ekipo" kritizirala s pripombo, da njena izvolitev tudi sicer ni bila veljavna, ker ni bila tajna, kakor to predvideva statut. Deželni tajnik Zanfagnini bo zdaj ponovno sklical deželno vodstvo stranke zaradi »dokončne ureditve postopkov«. Deželno odposlanstvo Socialistične stranke Italije pa je v Rimu tudi znova potrdilo veljavnost sporazuma o sodelovanju te stranke z Listo za Trst. Sežana vabi na koncert SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela in Občinski odbor RKS Sežana prirejata danes, 18. t.m., ob 20. uri dobrodelni koncert z ansamblom Taims in Zoranom Lupincem. Izkupiček koncerta pojde sežanskemu Rdečemu križu. Program bosta popestrili še vandrigoli Van-ka in Tonca, znani "vaški klepetulji". (O.K.S.) Kmečke žene iz Maribora pri sežanskih vrstnicah ^ SEŽANA — Prednovoletni čas so članice aktivov vrst - k žena iz občine Maribor izkoristile za obisk pri Vr,r ni,caF na Krasu. V spremstvu županje Magdalene To-g nik so si ogledale Pršutarno v Šepuljah, Kmetijo Milka a,]ca.v Dutovljah, zgodovinske znamenitosti in Spacalovo 5t: eriJ° v Štanjelu, Lipico in vinsko klet v Sežani. Ženam §f fse Poleg predsednice mariborske občine pridružila še Pokr ^nc’ član izvršnega sveta SO Maribor, ki je po nrtJt1CU ve^k kmet, in predsednik zbora krajevnih skup-h)sk V mariborski občini Borut Ambrožič, direktor kme-šte zav°da v Mariboru. Maribor z okolico ima veliko seh •0 ze*° aktivnih aktivov kmečkih žena, ki so med Ol °J dobro organizirani in čez vse leto izvajajo zastavlje-za §ro9ram- Pozornost posvečajo izobraževanju in vzgoji nejavnosti, ki jih kmečka žena pri svojem vsakodnev-Pro °Pravdu najbolj potrebuje. Vedno bolj so prisotni binurami. izobraževanja za bodočnost (za kmečki turizem, - ^®ebje, kmetije s posebno proizvodnjo, ipd.). K temu Pridružujejo tudi programi zdravstva, ki so na oddalje- nih kmetijah dobrodošli. »V začetku lanskega leta sem sprejela predsednice aktivov kmečkih žena, saj se mi zdi njihovo delo zelo pomembno. Industrijski Maribor z mnogo ženske delavne sile bo slej ko prej doživel svoja tudi hujša odpuščanja ženske delovne sile. Na drugi strani pa je v mariborski občini precej polkmetov. Zato bi z usposabljanjem kmetij v različne namene od turističnih do pridelovalnih lahko preživeli ne samo kmetijstvo, ampak tudi turistično ponudbo Maribora. Tu mislim na vinsko cesto, ki odlično deluje na avstrijski strani in jo skušamo pripeljati tudi na slovensko stran,« je med drugim dejala g. To vernikova. Ob sprejemu pri mariborski županji so se kmečke žene dogovorile za delovno in strokovno ekskurzijo, na kateri bi spoznale del kmetijske dejavnosti na nekem drugem delu slovenske dežele in s tem tudi delo aktivov kmečkih žena. Izbrale so Primorsko in kraško pokrajino, ki ima marsikaj skupnega s Štajersko, obenem pa gre tudi za povsem različne naravne danosti. q ^ § PRIMORSKO = DRAMSKO GLEDALIŠČE Objavlja zbiranje INTERESENTOV ZA NAKUP prostorov v »okroglem delu« objekta matične hiše Primorskega dramskega gledališča v centru Nove Gorice Okrogli del objekta, ki je dokončan do 3. gradbene faze, je namenjen programu trgovske, poslovne in gostinske dejavnosti ter nudi posamezne lokale v skupni površini: , , ,. ___ v kleti ................ 416 m2 v pritličju ............ 200 m2 v nadstropju ........... 210 m2 Informacije v zvezi z nakupom dobite na Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica, telefon: (065) 25326. Nudimo vam izjemne možnosti v objektu, ki predstavlja začetek novega centra Nove Gorice. -Koristno •IlLČudovito Od 9. januarja 1992 -SiiancijjL JliLkovost Varnost POPUSTI. 6 tednov TVOJA VELIKA TRGOVINA WUS8 ČEDAD Stopnja onesnaženja zraka v mestu za zdaj ni zaskrbljujoča Tržaška občinska uprava ne namerava uvesti drastičnih ukrepov za omejevanje prometa Skrajni poskus Occhettove stranke DSL: čemu sploh razpuščamo občinski svet? Tržaška občinska uprava za zdaj ne bo uvedla novih omejitev prometa zasebnih avtomobilov v mestnem središču. Tako je odločil včeraj tržaški občinski odobr, ki se je sestal pod predsedstvom župana Richet-tija. Sklep pomeni tudi dokončno zavrnitev predloga, ki so ga izdelali izvedenci pri Krajevni zdravstveni enoti in ki je predvidevala šest ur prepovedi prometa na dveh obširnih območjih mestnega središča. Pač pa mestna vlada dopušča možnost, da bi uvedli izmenično prepoved prometa za vozila z lihimi oziroma sodimi številkami evidenčnih tablic,' to pa le v primeru, da bi se onesnaženje zraka stopnjevalo. Pri tem vsekakor občinski možje poudarjajo, da je sproženje tovrstnega ukrepa v pristojnosti Dežele, ne pa občin. Vsekakor pa sedanji položaj ne vzbuja zaskrbljenosti, trdijo v občinski palači na Trgu Unita. Podatki, ki so jih zabeležile štiri fiksne merilne naprave na teritoriju tržaške občine, so pokazali, da v prvi polovici januarja ni stopnja onesnaženja zraka niti enkrat presegla varnostne meje, in to kljub neugodnim vremenskim razmeram z nizkim zračnim pritiskom. Tako da res nima smisla še bolj omejiti promet v mestu, saj bi to povzročilo več težav kot pa koristi: promet na celotnem pasu okrog prepovedanih območij bi bil ohromljen, prav tako pa Občina ne razpolaga z zadostnim številom redarjev, ki bi »stražili« dohode na prepovedano območje (teh bi bilo namreč p"o predlogu KZE kar 64, potrebovali pa bi dvakrat toliko redarjev). Skratka, nobenih »drastičnih« ukrepov, pač pa doslednejše izvajanje nekaterih že sprejetih sklepov v korist bolj tekočega prometa. Med te sodijo časovno omejevanje operacij za tovarjanje in raztovarjanje blaga, odvažanje smeti s strani tovornjako smetarske službe v urah manjšega prometa, pogostejše nočno čiščenje cestišč in strožja kontrola mestnih redarjev v boju proti »divjemu« parkiranju, še posebno na pomembnejših prometnicah. Seveda pa morajo tudi občani opraviti svoj delež, pravi župan Richetti: avtomobila naj se poslužujejo samo na izvenmestnih relacijah ter naj opustijo razvado, da se z avtom podajajo v mestno središče, kjer potem ovirajo promet v dolgem in navadno neuspešnem iskanju parkirnega prostora. Če občani tega ne bodo doumeli, dodaja župan, potem bo uvedba bolj drastičnih ukrepov neizbežna. Sklep občinske uprave prav gotovo ne bo zadovoljil naravovarstvenikov, ki se že od nekdaj zavzemajo za korenite posege na področju mestnega prometa in ki so še predloge KZE ocenili za nezadostne. Po njihovem mnenju bi morali zapreti celotno mestno središče, po katerem bi lahko vozila le javna prometna sredstva. Na periferiji pa naj bi zgradili velika parkirišča, ki bi bila dobro povezana s centrom z učinkovito javno avtobusno službo. Dobrodošla pa bi bila tudi podzemska železnica, ki bi povezovala Sv. Soboto in železniško postajo ter Sv. Ivan in Sv. Andrej. Prav tako bi bilo treba zagotoviti bolj ustrezne meritve onesnaženja zraka, saj je ena sama merilna naprava v mestnem središču - namreč ona na Trgu Goldoni - absolutno nezadostna. Naprava za merjenje stopnje onesnaženosti zraka na Trgu Goldoni je edina v mestnem središču. Druge tri podobne naprave so nameščene na območju Industrijske cone. (Foto Magajna) Načelnik svetovalske skupine Demokratične stranke levice Gi-orgio De Rosa je včeraj izročil tržaškim občinskim svetovalcem programsko platformo Occhettove stranke s konkretnimi upravnimi predlogi za preprečitev predčasnega razpusta skupščine. DSL pričakuje od demokratičnih strank (predvsem pa od socialistov) jasne odgovore ne samo kar zadeva te predloge, ampak tudi kar zadeva usodo občinskega sveta, ki pa je, kot kaže, že dokončno zapečatena. Pri DSL so vsekakor mnenja, da bi se morali občinski svetovalci javno upreti volji oziroma direktivam posameznih strank, »ki silijo v razpustitev skupščine in v volilni spopad, ki bo samo škodil stvarnim interesom in potrebam mestne skupnosti in same občinske uprave«. Demokristjani in socialisti pa so se očitno že sporazumeli za predčasne upravne volitve za obnovitev občinskega in pokrajinskega sveta. Tržaški občinski svet se bo pred dokončnim razpustom sestal še trikrat. Na dnevnem redu ima celo vrsto precej pomembnih upravnih zadev, ki jih doslej še ni uspel primerno rešiti. Skupščina se bo najbrž ukvarjala tudi z izvršilnim in finančnim projektom za gradnjo nove športne palače. Opuščen projekt o gradnji bazena pri Sv. Antonu Bazena na Trgu sv. Antona še dolgo ne bo. Tržaški občinski odbor je namreč na včerajšnji seji, ki je bila sicer v glavnem posvečena vprašanju mestnega prometa (o čemer poročamo tu zgoraj) sklenil, da »spremeni vrstni red del« za ureditev trga in da bodo najprej izvedli fazo tlakovanja s peščencem območja med Ul. XXX. ot-tobre in Ul. Dante ter pročeljem cerkve. Zamisel o bazenu, piše v tiskovnem komunikeju občinske uprave, naj bi eventuelno izvedli v drugi fazi, v okviru širšega projekta "urbanega parka". Občinski odbor je torej sklenil prisluhniti številnim protestom občanov, ki so menili, da je tratenje javnega denarja za bazen (ki izhaja sicer iz deželnih blagajn) nesmiselno. Pred kratkim se je proti projektu izrekel tudi teritorialno pristojni rajonski svet. In v predvolilnem času so politiki zelo občutljivi do javno izraženih protestov. Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa prireja srečanje z univerzitetnim izvedencem dr. ANTONOM BEBLERJEM iz Ljubljane na temo VOJAŠKO - POLITIČNA VARNOST SLOVENIJE IN SLOVENCEV Srečanje bo v sredo, 22. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni! Dobrodelni koncert ansambla Taims z Zoranom Lupincem in Vanko in Tonco danes, 18. t. m., ob 20. uri v Kulturnem Centru Srečka Kosovela v Sežani Podpredsednik C RT Luccarini in direktor Piccini orisala lanske poslovne uspehe Tržaška hranilnica se odpravlja čez mejo Tržaška hranilnica (CRT) ima za seboj še eno uspešno leto, kakršnih je bilo v njeni 150-letni zgodovini - jubilej bo slavila prav letos - nedvomno veliko. Zadovoljstvo njenih upraviteljev je še toliko večje ob dejstvu, da je bilo lansko leto vse prej kot lahko, saj sta ga označevala občutljiv trenutek v domačih in mednarodnih gospodarskih gibanjih ter akuten izbruh jugoslovanske krize. Skupna sredstva, ki jih je lani zbrala Tržaška hranilnica so presegla 5.100 milijard lir in se z ozirom na leto 1990 povečala za 9 odstotkov, medtem ko je kosmati poslovni presežek dosegel zavidljivo vsoto 55 milijard lir. Kot sta na tiskovni konferenci, na kateri sta anticipirala poslovne rezultate lanskega leta, poudarila podpredsednik upravnega sveta Pier Gior-gio Luccarini in generalni direktor zavoda Renzo Piccini, se hranilnica na osnovi teh rezultatov z zaupanjem loteva nalog, ki jo čakajo v novem poslovnem letu. Gre za leto, ki bo polno novih izzivov, uperjenih v tri glavne smeri: v ekspanzijo proti vzhodu, v okrepi- Pier Giorgio Luccarini tev zavodove glavnice in v njegovo uokvirjenje v kreditni sistem Triveneta, do poletja pa bo morala končati tudi že začeti proces preoblikovanja svojega pravnega statusa v delniško družbo. Prvi, še provizorični rezultati lanskega poslovnega leta vsekakor govorijo o novi ekspanziji hranilnice, ki je v teku leta odprla osem novih agencij: dve v Trstu (v Ul. Piccardi in v trgovskem centru II Giulia), po eno pa v Pordenonu, Casarsi della Delizia in v Staran-zanu na Goriškem ter tri v pokrajini Treviso, in sicer v Falzeju di Piave, Careanu S. Marco in v Motti di Livenza. Taka ozemeljska razširitev pa je seveda vplivala na znatno okrepitev zaposlitvene ravni, saj se je število zaposlenih v zadnjih petih letih povečalo za 415 in je ob koncu lanskega leta znašalo 933 oseb. Hkrati se je nadaljeval tudi proces avtomatizacije oziroma informatizacije zavodovega poslovanja, ki je po besedah direktorja Piccinija zajel že skoraj vsa delovna mesta v zavodu. K temu gre dodati še število avtomatičnih bančnih okenc, ki se je v zadnjih petih letih od 21 ob koncu leta 1987 povzpelo na sedanjih 76, medtem ko je bilo preko njih samo lani opravljenih več kot milijon in 400 tisoč operacij. Toda - kot je poudaril podpredsednik Luccarini, ki v pričakovanju imenovanja novega predsednika upravnega sveta že dobro leto opravlja njegove dolžnosti -poslovnih rezultatov ne gre brati le v količninskih terminih, saj tako pogosto izgubimo izpred oči tiste vrednosti, ki stoje za številkami in ki so v resnici osnova za vsako zdravo podjetje. Taka vrednost je predvsem v delu in zavzetosti vseh zaposlenih in sodelujočih, v prizadevanju in inteligenci tolikih oseb, to pa je po Luccarini-jevih besedah skupaj z organsko navzočnostjo zavoda na ozemlju tudi ključ za njegov uspeh. Tržaška hranilnica je v prvi vrsti seveda kapilarno zastopana na vsem ozemlju Furlanije-Julijske krajine, pomembna pa je tudi njena navzočnost v Venetu in Lombardiji. V Milanu že nekaj let deluje njen predstavniški urad, pripravlja ga tudi v Veroni, medtem ko bo že čez nekaj dni odprla zastopstvo v Kopru. To bo prvi korak tržaškega zavoda čez mejo, po Luccarinijevih besedah pa tudi prvi konkretni znak strateške usmeritve, ki projicira hranilnico v evropsko razsežnost in še zlasti v vzhodno oziroma srednjeevropski Društvo Edinost za enako zaščito italijanske in slovenske manjšine Slovenski kulturni klub in Mladinski odbor Slovenske prosvete Ul. Donizetti 3 vabita ob mednarodnem priznanju Slovenije na SLOVENIJA /M/m s kulturnim sporedom in družabnostjo, ki bo danes, 18. t. m. Častni gost bo slovenski poslanec TOMAŽ PAVŠIČ Začetek ob 18.30. MAGNET in FARE TEATRO organizirata GLEDALIŠKI SEMINAR v Domu A. Sirk v Križu od 20. t. m. do 20. februarja trikrat tedensko. Vodi ga ENZO SULINI, priznan raziskovalec eksperimentalnega gledališča (učenec od Dome-nic De Fazio - Actor's Studio New York in Orazio Costa - Ac-cademia Nazionale d’Arte Dram-matica Rim). Zainteresirani naj se javijo v Domu Albert Sirk v ponedeljek, 20. t. m., ob 19.30. Družbeno-politično društvo Edinost je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavilo lasten dokument o vprašanju tristranske zaščite manjšin v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem na osnovi predloga spomenice, ki ga je konec lanskega leta izdelala Italijanska unija, ki združuje italijansko skupnost v Istri in na Reki. Samo Pahor je povedal, da Edinost podpira zahteve italijanskega prebivalstva v Sloveniji in na Hrvaškem, predlaga pa, da bi okvirno ista zaščitna načela veljala tudi za našo manjšino in za hrvaško manjšino v Deželi Molise. »V novi skupni evropski hiši imajo vsi pravico do normalnega stanovanja in ne živeti v kleti ali pa nasprotno v luksuznem stanovanju«, je dodal Pahor, po mnenju katerega italijanska manjšina vsaj v 90 odst. primerih že uživa primerno stanovanje in se upravičeno bori za uvedbo popolne dvojezičnosti, ki pa jo Italija odreka slovenski manjšini. Gre očitno torej za dvojno merilo. Pahor je tudi obžaloval dejstvo, da je Italijanska unija v nadaljevanju spregledala ta svoj predlog tristranske manjšinske spomenice. Edinost predlaga, naj bi vsem trem manjšinam (italijanski v Sloveniji in Hrvatski, slovenski v Italiji in hrvaški v Italiji) priznali, da so sestavni del držav, v katerih te skupnosti živijo. Njihova zaščita pa mora temeljiti predvsem na notranjih demokratičnih in civilnih načelih pravne države. Manjšine predstavljajo nedeljivo celoto in morajo uživati enako zaščitno raven ne glede na teritorij, na katerem živijo in ne glede na njihovo številčnost. Matične države priznavajo svojim manjšinskim skupnostim polnopravno vlogo subjekta. Manjšinski jeziki so, poleg jezikov matičnih držav, uradni jeziki na narodnosto mešanih ozemljih. Italijanska manjšina naj postane subjekt v lastninski reformi oziroma ureditvi Slovenije in Hrvatske, slovenski manjšini pa naj Italija vrne vse kapitale in nepremičnine, ki si jih je prilastila z nasilnim združevanjem bank in z nasilno prodajo med 3.11.1918 in 1.5.1945. prostor. Zavod se seveda dobro zaveda neštetih težav, ki ga čakajo na tej poti, vendar so njegovi upravitelji prepričani, da je treba prej kot v ekonomska predvidevanja zaupati v človeka, v njegove sposobnosti in v podjetnost, ki j° lahko razvije v razmerah svobodnega gospodarstva. Predvsem pa smo prepričani - je zaključil Luccarini - da moramo na vseh ravneh, tako ekonomskih kot političnih storiti vse, kar je v naši moči, za politično in ekonomsko integracijo teh držav z Evropo, (vb) Gropada: možnost prekinitve elektrike ACEGA sporoča uporabnikom iz Gropade, da so v teku izredna vzdrževalna dela na omrežju električnega toka srednje napetosti in da bi zaradi tega utegnilo priti do delnih prekinitev dobave električnega toka na področju Gropade. Možnosti prekinitev predvidevajo v dneh od ponedeljka, 20. t.m., do petka, 24. t.m., in sicer od 8. do 12. zjutraj. Cossiga molče čez Fernetiče v Zagreb in Ljubljano »Sedaj ne govorim!« »Spregovoril bom kasneje«. Tako je predsednik republike Francesco Cossiga prijazno, a rezko pozdravil novinarje, ki so ga včeraj dopoldne pričakali na letališču v Ronkah, kjer je predsed-niško letalo z oznako vojnega letalstva pristalo točno ob napovedanem času in sicer ob 10.25. Iz letala so najprej izstopili člani predsednikovega spremstva (varnostniki, funkcionarji Kvirinala in njegovega protokola), Cossiga pa Se je prikazal v spremstvu podtajnika na zunanjem ministrstvu Claudija Vitaloneja in glavnega tajnika pri predsedstvu republike Sergia Berlinguerja. Ob izstopu iz letala so ga pozdravili goriški in tržaški kvestor in visoki karabinjerski častniki, kar je po svoje nenavadno. Pozneje so nam povedali, da je to v skladu s protokolom, saj je Cossiga pravzaprav namenjen v tujo državo, policija in karabinerji pa imajo nalogo, da ga varno sprejmejo do meje. Državni poglavar, ki je bil po četrtkovih razburljivih sestankih v °imu videti precej utrujen, se je na letališču mudil le nekaj minut. R° je izstopil iz letala so mu sodelavci takoj povedali, da ga v avtu Ze čaka klic na prenosnem telefonu. K njemu je v avto prisedel Villone, ki je med Cossigovim tele-tonskim pogovorom, iz previdnos-11 še enkrat pozorno pregledal zemljevid Slovenije in Hrvaške. Cossiga je v spremstvu kar enajstih avtomobilov nekaj po enajsti uri prečkal mejni prehod Fernetiči, kjer ga je na slovenski strani pričakalo res veliko število domačih varnostnikov, ki so njega 'n podtajnika Vitaloneja popolnoma izolirali od številnih novinarja, pri čemer so močno otežkoči-!’ če že ne nemogočih delo fotog-rafov in televizijskih snemalcev-amaterjev. Nova država si očitno m mogla privoščiti presenečenj s Prvim predsednikom tuje države, m je na uradnem obisku pri njej. Cossigo in Vitaloneja, ki na obi-ku zastopa zunanjega ministra mannija De Michelisa, je na Fernetičih sprejel in pozdravil veleposlanik Drago Mirošič (bivši ge- neralni konzul v Trstu in ambasador v Libiji), ki je sedaj šef protokola na slovenskem zunanjem ministrstvu. Mirošič mu je izrekel dobrodošlico države Slovenije in predsednika Milana Kučana, Cossiga pa je izrazil veliko zadovoljstvo, da je Rim naposled priznal Slovenijo in da mu je v čast, da bo osebno izročil Kučanu in ostalim slovenskim voditeljem listino o italijanskem priznanju nove države. Po Mirošiču sta predsednika republike pozdravila dosedanji italijanski generalni konzul v Ljubljani Fabio Cristiani (včeraj so ga formalno povišali na rang ambasadorja) in njegov koprski kolega Luigi Solari. Cristiani je nadaljeval pot s Cossigo, Solari pa ga bo danes pričakal v piranski Tartinijevi hiši. Cossiga se bo danes dopoldne vrnil v Ronke skozi mejni prehod Škofije. §_ j_ Na sliki (foto Magajna) Cossiga včeraj dopoldne na Fernetičih. Iz Doline čestitke Sloveniji ob priznanju Izražena zaskrbljenost zaradi nove nestrpnosti Ob mednarodnem priznanju, ki ga je republika Slovenija pravkar dosegla tudi s strani italijanske vlade, je dolinski župan Marino Pečenik v imenu uprave odposlal v Ljubljano telegram s čestitkami. Naslovljen je na predsednika predsedstva Milana Kučana in na predsednika vlade Lojzeta Peterleta, v njem pa je ob čestitkah izražena tudi želja, da bi se Slovenija čimprej »vključila v družino polnopravnih držav sveta«. V teh dneh bo odposlano tudi zahvalno pismo vsem, ki so prispevali k zbiranju sredstev za pomoč prizadetim v vojni na Hrvaškem. Pobudo je dala dolinska občinska uprava, v prvi vrsti je bila namenjena podjetnikom, obrtnikom, trgovcem in drugim upraviteljem javnih lokalov, odzvali pa so se tudi mnogi drugi občani. Pošiljki sta že konec decembra odpotovali v občini Buje in Kočevje. Glede na uspeh pobude se župan tudi v imenu slovenske in hrvaške občinske uprave javno zahvaljuje vsem darovalcem. Zadovoljstvo ob pozitivnih dosežkih pa je skazilo vzdušje nestrpnosti, ki se je te dni spet pojavilo v našem mestu. Po eni strani dolinski župan pozdravlja obisk italijanskega predsednika Cossige, ki se bo danes v Piranu srečal s predstavniki italijanske manjšine v Istri. Po drugi strani pa izraža željo, da bi se italijanski predsednik zavzel za primerno rešitev tudi še vedno odprtega vprašanja zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji. V imenu dolinske občinske uprave namreč obsoja nacionalistično in protislovensko usmerjeno propagando, ki se je razvila okrog tristranskega sporazuma glede manjšinske problematike. »To so samo predvolilne špekulacije strank in nekaterih posameznih osebnosti,« poudarja Pečenik, »ki škodijo tako eni kot drugi manjšini.« Spet smo priča zaprtosti in zadržanju do reševanja problematike s strani tistih, ki se »ponašajo z besedami o mednarodnem značaju Trsta, z dejanji pa potiskajo kolo zgodovine krepko nazaj«. Kar seveda ne pelje k bodoči svobodni, demokratični in moderni Evropi. Ob tem dolinski župan izraža zaskrbljenost glede italijanske vlade, ki je pristala na pritiske tržaških nacionalističnih krogov in ni razumela bistva problema. »Vsekakor je bila odločitev slovenske vlade v tem trenutku pravilna,« dodaja Pečenik, »tudi zaradi predolgega odlašanja raznih italijanskih vlad v reševanju vprašanja slovenske manjšine v Italiji.« DAMIANA OTA Pomisleki nad preosnovo rajonov Kritike tudi iz vrst demokristjanov Načrtovana preosnova tržaških rajonskih svetov, ki jo predlaga odbornica za decentralizacijo Pittonijeva, bo na dnevnem redu prihodnje seje zahodnokraškega rajonskega sveta, ki je sklicana za torek ob 12. (v prvem sklicanju) in za sredo ob 17. uri (v drugem sklicanju). Rajonski svet se je že nekajkrat izrekel proti temu projektu, ki med drugim predvideva ustanovitev enega samega rajonskega sveta med Križem in Opčinami. Kritike na račun odbornice PSI pa prihajajo tudi iz drugih rajonskih svetov, kjer se očitno malokdo strinja z njenim načrtom. Kritične pripombe je posredovala tudi Krščanska demokracija, ki grozi, da bo v občinskem svetu glasovala proti predlagani preosnovi. Demokristjani ne soglašajo s teritorialno ureditvijo nekaterih, predvsem mestnih okrajev in zato predlagajo nekatere popravke, ki so jih že posredovali Richettijevemu občinskemu odboru. Velike pomisleke nad preureditvijo rajonov je pred kratkim iznesla tudi slovenska občinska svetovalka Demokratične stranke levice Anamarija Kalc, ki v okviru svoje stranke odgovarja za vprašanja decentralizacije, svojčas pa je tudi predsedovala rajonskemu svetu za Vzhodni Kras. Kalčeva je članica občinske komisije za decentralizacijo, ki projekta odbornice Pittoni-jeve baje sploh ni obravnavala, ker je ni nihče vprašal za mnenje. Občinski svet bi se moral s tem načrtom ukvarjati pred razpustitvijo in torej pred prihodom izrednega komisarja. Govori se, da bo na dnevnem redu že na ponedeljkovem zasedanju. Če bo prišlo do razprave je vsekakor pričakovati ostre politične polemike, odobritev načrta pa je v vsakem primeru zelo negotova. Dopolnilna blagajna je za Pittinija običajen poseg »Vprašanje dopolnilne blagajne pri podjetju Ferriere Nord pravzaprav ni problem. Hočem reči, da vsako leto v obdobju običajne upočasnitve del na področju gradbeništva damo v dopolnilno blagajno nekaj desetin delavcev.« Tako je pojasnjeval dogodke, o katerih so se že vnele precejšnje polemike, predsednik podjetja Andrea Pittini. Istočasno pa je priznal, da je železarstvo, tako v državnem kot v mednarodnem okviru, v precejšnji krizi. Tiha devalvacija je v dveh dneh v Trstu pocenila tolar za 2,5 lire Kot smo poročali včeraj, je slovenski tolar v četrtek doživel tako imenovano tiho devalvacijo, saj je njegova tečajna vrednost zdrsnila v primerjavi z vsemi glavnimi valutami. To se je seveda odrazilo tudi na tržaškem valutnem tržišču: v Tržaški kreditni banki so tolar še v sredo menjavali po 18,75 lire, v četrtek pa je njegov tečaj zdrsnil na 17,75 lire in torej ne na 13 lir, kot smo poročali včeraj. Do neljube napake je prišlo zaradi škrata, ki se je vrinil na tečajno listo, ki nam jo vsak dan posreduje Tržaška kreditna banka in ki je zamenjal tečajno vrednost jugoslovanskega dinarja z vrednostjo slovenskega tolarja. V četrtek je torej tolar v TKB veljal 17,75 lire, jugoslovanski dinar pa 13 lir. Že včeraj pa je prišlo do novega drsenja slovenske valute, katere vrednost je po podatkih Tržaške kreditne banke padla za poldrugo točko in pristala pri 16,25 lire. Točko je izgubil tudi jugoslovanski dinar, ki je veljal 12 lir, medtem ko je hrvaški dinar ohranil nespremenjeno kotacijo 13 lir. Škratu in drsenju navkljub je torej tolar še na kar dostojni ravni, in to kljub razumljivim težavam, ki jo mlada slovenska valuta doživlja na začetku svoje življenjske poti. Med ribolovom v Štarancanu včeraj umrl 63-letni upokojenec Včeraj popoldne je med ribolovom s prijatelji v Štarancanu zaradi nenadne slabosti umrl 63-letni Ervino Madalen. V bližnji Štarancan se je Madalen, ki se je posvečal športnemu ribolovu, pripeljal iz Sesljana, kjer je živel. Upokojeni Ervino Madalen, ki je stanoval v Naselju Sv. Mavra 118 (Sesljanj, se je svojemu konjičku redno posvečal. Tudi včeraj se je s skupino prijateljev-znancev, ki so se kot on radi skušali v »tekmovalnem« ribolovu, podal v Štarancan, kjer je področje zaradi dolgih odsekov z izredno nizko vodo prikladna za to športno panogo. Z ostalimi udeleženci ribolova je Madalen odšel približno 400 metrov stran od obale (voda je bila še zmeraj zelo nizka), ko mu je okoli 15. ure postalo slabo. Prisotni so mu sicer takoj prihiteli na pomoč, poklicali pa so tudi Rdeči križ in gasilce iz Tržiča, ki so Madalena prinesli na kopno, vendar pa mu zdravstveno osebje ni moglo več pomogati, ker je bil 63-letni upokojenec že mrtev. Poziv zaskrbljenih staršev la .Dva mlada fanta, David Kladnik in Robin Makuc, stara 15 let, svetlih ha lnTvis.?ke rasti, doma iz Ljubljane, sta nenadoma odšla zdoma namenje-V( v Italijo. Naprošamo vsakogar, ki bi ju morebiti kje opazil, naj sporoči On-jiL uredništvu Primorskega dnevnika ali na telefonski številki uu3861/325897 in 003861/315912. Darinka Kladnik in Bojan Makuc. V trčenju med manjšim tovornjakom in avtobusom št. 30 ranjenih sedem oseb Zadnje čase se je v našem mestu pripetilo več prometnih nesreč, v katere so bili vpleteni mestni avtobusi. Na osnovi površnih podatkov, ki so novinarjem na voljo, je sicer težko opraviti verodostojnejšo analizo o vzrokih, nedvomno pa je, da gost promet in vedno bolj občutna nediscipliniranost voznikov otež-koča koliko toliko reden potek javne prevozne službe. Vzrokov včerajšnje nesreče, v katero sta vpletena mestni avtobus št. 30 in manjši tovornjak, še ne poznamo: vsekakor sta vozili trčili na križišču med ulicama Milano in Filzi, v nesreči pa je bilo ranjenih sedem oseb. Resneje se je ranila samo Rosella Fiori, ki se je z očetom peljala v manjšem tovornjaku. Zdraviti se bo morala približno mesec dni, zadržali pa so jo v katinarski bolnišnici. Kot že rečeno sta vozili trčili na križišču med ulicama Milano in Filzi: avtobus št. 30 je po Ul. Milano, tovornjak pa po Ul. Filzi. Možno je tudi, da malo pred 15. uro, ko je prišlo do nesreče, semaforji niso delovali, sicer pa mestni redarji niso podrobneje razložili, kako je do nesreče prišlo. V nesreči sta več poškodb zadobila voznik malega tovornjaka in njegova sopotnica: gre za 48-letnega Andreo Fiorija in njegovo 22-letno hčer Rosella. Oba so prepeljali na katinarsko bolnišnico, kjer pa so zadržali samo Ro-sello, oče Andrea je namreč zado-bil samo nekaj udarcev, od katerih si bo opomogel v desetih dneh. Lažje se je poškodovalo nekaj potnikov in voznik avtobusa, vendar pa bodo vsi trije ranjeni potniki (priletnejši moški in dve devetnajstletnici) in voznik okrevali v nekaj dneh. t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama, preljub-ljena babica in prababica Vitorja Foraus vd. Žerjul Pogreb bo v ponedeljek, 20. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočata hčeri Alma in Ernesta z družinama Prebeneg, Boljunec, 18. januarja 1992 Kolegi in bivši dijaki liceja Prešeren se s hvaležnostjo spominjajo prof. Helene Košute, ki je s svojo požrtvovalnostjo in strokovnostjo pomagala ohranjati našo šolo. V sredo zanimivo predavanje v Gregorčičevi dvorani Dr. Bebler o varnosti Slovenije in Slovencev Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa prireja srečanje s priznanim vojaško-političnim izvedencem, univerzitetnim profesorjem dr. Antonom Beblerjem iz Ljubljane, ki smo ga imeli mnogokrat priložnost videti na Televiziji Slovenije. Komentiral je namreč aktualne dogodke na jugoslovanskih tleh, oziroma strategijo posameznih akterjev, ki - kot vemo - je vodila tudi v vojne dogodke in tragedije. Tema srečanja je »Vojaško-politična varnost Slovenije in Slovencev«, ki bo dobila v luči mednarodnega priznanja naše matične domovine seveda še posebno obeležje. Kaj se je po priznanju v tem smislu spremenilo, oziroma kako je bilo pred priznanjem in kako je po njem? Kakšna nova ravnotežja se vzpostavljajo na Balkanu, ki se je znašel sredi dramatičnega spreminjanja zemljevida? Nemara sta skrajna scenarija dva, pri čemer je upati, da je že prevladal tisti, ki lahko ugotavlja v razrešenih situacijah garancijo miru in demokratičnega dogovarjanja. Nasprotje bi pač bila možnost, da bomo še priče dramatičnim preobratom. Na vsak način bodo osvetlitve novega položaja za vse Slovence zanimive in nemara tudi pomembne, odpirajo pa se tudi novi pogledi z mednarodno priznano Republiko Slovenije. Srečanje bo v sredo, 22. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Niz predavanj o izvoru življenja Laboratorij znanstvenega ima-ginarija po božičnem premoru nadaljuje z nizom konferenc z naslovom "Potovanje k izvorom". Novi ciklus z naslovom "Zgodovina življenja" bo orisal prve etape nastanka biosfere. Prvo predavanje bo v sredo, 22. t.m., ob 18. uri v kongresni dvorani velesejemske ustanove pri Montebellu, govoril pa bo prof. Sergio Carra, ki poučuje fizično kemijo na Politecnicu v Milanu. pismo uredništvu Zahvala osebju katinarske bolnice Spoštovani Primorski dnevnik Preko Vašega časopisa se želim zahvaliti vsemu osebju nevrokirurškega oddelka bolnice pri Ka-tinari, kjer sem v času božičnih praznikov doživel težko operacijo. Zares si zaslužijo vso mojo hvaležnost zaradi profesionalnosti in oskrbe, ki sem je bil deležen. Zahvala naj gre tudi anestezistom kirurške sobe. Silio Pellizzaro razne prireditve Ob mednarodnem priznanju Slovenije vabita Slovenski kulturni klub in mladinski odbor Slovenske prosvete na SLOVENIJA PARTY, ki bo danes, 18. t. m. v klubovskih prostorih v Ul. Donizetti 3 z začetkom ob 18.30. Kulturni spored bo obsegal družabnost in kulturni program, ki ga bodo oblikovali recitatorji, pianist Marko Sancin, flavtistka Martina Ozbič, moški vokalni kvartet ter govornika Ivo Jevnikar in Saša Martelanc. Častni gost bo podpredsednik odbora za kulturno dediščino Slovenije poslanec Tomaž Pavšič. KD Kraški dom vabi na ponovitev dramskega dela KDO JE KRIV v izvedbi domače dramske skupine. Režija D. Gorup. Predstava bo jutri, 19. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 20. t. m., ob mesecu katoliškega tiska na srečanje z JANEZOM GRILOM - glavnim urednikom tednika družina, ki je začel izhajati pred 40. leti v tedanji goriški apostolski administraturi. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani ob 20.30. Dobrodelni koncert ansambla TAIMS Z ZORANOM LUPINCEM IN VANKO IN TONCO bo danes, 18. t. m., ob 20. uri v Kulturnem Centru Srečka Kosovela v Sežani. Svetoivanska skupnost priredi jutri, 19. t. m., ob 16. uri v stari cerkvici v Ul. alle Cave pri Sv. Ivanu v Trstu KONCERT BOŽIČNIH PESMI. Poje mešani pevski zbor Rupa Peč iz Gorice, vodi Zdravko Klanjšček, sodeluje Lojzka Bratuž. Toplo vabljeni! šolske vesti Sindikat slovenske šole sporoča, da odprt rok za vlaganje prošenj za preme titve na šolah vseh vrst in stopenj in s cer: vrtci in nižje srednje šole do 25. t. i ter osnovne in višje srednje šole do februarja. Nestalno učno osebje lahko c 20. t. m. do 19. februarja vloži prošnjo : vstop v pokrajinske lestvice suplentov i poučevanje na slovenskih šolah v n, slednjem triletju. Vse potrebne obraze in informacije dobite na sedežu SSŠ, u Carbucci 8 v torek in četrtek od 11. d 13. ure, v sredo od 15.30 do 16.30 ter petek ob 16. do 17. ure. razstave V TK Galeriji je na ogled razstava STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta in gradovi. V prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja DEMETRIJ CEJ. V galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) bo do 24. t. m. na ogled antološka razstava tržaškega slikarja ALOJZA CACHA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 19.30 in ob nedeljah od 11. do 12.30. V naravoslovnem muzeju bo do 19. januarja na ogled razstava IPOGEA 91, podzemeljske lepote Krasa. Urnik: od torka do petka od 9. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah 9-13 ter 15-19. Vstop prost. V muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe". V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je odprta razstava novozelandskega kiparja Chrisa BOOTHA. Razstavo si lahko ogledate samo ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Studiu Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 bo do 5. februarja na ogled razstava GAETANA MAINETTIJA. Urnik: od torka do sobote od 17. do 20. ure. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava zlatarja-kipar-ja SERGIA F1GARJA. Razstavo si lahko ogledate do 24. t. m., ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 10. do 13. ure. V gledališču Miela, Trg Duca degli Abruzzi 3, bodo danes, 18. t. m., ob 18. uri odprli fotografsko razstavo GABRIELA BASILICA z naslovom 'Porti di mare". Milje - V Občinskem kulturnem centru, na Trgu Republike 4, bodo danes, 18. t. m., ob 18. uri odprli razstavo z naslovom »Sioux, stoletnica VVounded Knee". Razstavo je organizirala Fameia Mugge-sana, pripravil jo je fotograf Giorgio Štern pod pokroviteljstvom občine Milje. V razstavni dvorani Turistične ustanove v Trstu, v Ul. S. Nicolo' 20 bo do 30. t. m. odprta razstava ALDA BRESSA-NUTTIJA. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka od 10. do 18.30, ob sobotah pa od 10. do 12.30. čestitke Danes praznuje 60. rojstni dan naš dragi ČELE SANCIN. Še na mnoga leta mu iz srca želijo Silvana, Tanja in Franko, mali Katja in Martina pa pošiljata nonotu koš poljubčkov. Voščilom se pridružujejo ostali sorodniki. SREČKO ŽIVEC, v Gabrovcu stanuje in svoj 50. rojstni dan praznuje. Iz srca mu voščita prav vse dobro, kar se da! Hči Anna z AIexom in Igor z Eddo. Ob srečanju z Abrahamom se s SREČKOM - TEODOROM veselijo vsi, ki ga imajo radi, še posebej prijatelji PCSUPP. Dragi SREČKO! Ob tvojem visokem jubileju ti prisrčno čestita podružnica. Ob dnevu sv. Antona želijo fufči iz dolinske občine vsem slovenskim zaljubljenim parom mnogo prepirov na skupni življenjski poti. Danes GORAZD rojstni dan slavi. Vse, kar si sam želi, mu želi družina Hočevar. T***'*.**'**********! VITK01/1 VITKI IN VITALNI ZA POMLAD Koper, Pristaniška 19 VAM NUDI: — Masažo proti bolečinam — hujšanje brez diet (Cosmomed) — odstranjevanje strij, celulita, gub, aken, brazgotin — lifting obraza in prsi UGODNE CENE IN POPUST Naročila: tel. 003866/35-064 A\WV\\V\VW\XW __________gledališča_________________ SSG Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 18. t. m., ob 20. uri v Ajdovščini s Partljičevo komedijo MOJ DEDA SOCIALISTIČNI MRTVAK. Gledališče ROSSETTI Nocoj ob 20.30 ponovitev Schnitzerje-vega AMORETTA v izvedbi gledališke skupine E.R.T. V abonmaju odrezek št. 4 A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predzadnja predstava. V torek, 21. t. m., ob 21.30 bo na sporedu enkratna izvedba koncerta kantav-torja PAOLA CONTEJA. Predstava izven abonmaja, veljavna je Cartateatro 1, za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne. Od 24. do 26. januarja bosta v gledališču gostovala Dario Fo in Franca Rame s predstavo PARLIAMO Dl DONNE. Predstava je izven abonmaja, veljavna je Cartateatro 2, za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne. Gledališče VERDI Operna In baletna sezona 1991/92 Nocoj ob 20. uri (red L) deveta ponovitev baletne pravljice COPPELIA. Nastopata Marc Renuard in Marina Nossova. Jutri o 16. uri zadnja predstava za red G. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi z naslednjim urnikom: 9-12, 16-19, ob ponedeljkih zaprto, ob prestavah je popoldanski urnik od 18. do 21. ure. V petek, 31. t. m., ob 19. uri (red A) bo na sporedu I MAESTRI CANTORI Dl NORIMBERGA R. VVagnerja. Dirigent Michael Luig, režija Stefano Vizioli. Predprodaja vstopnic pri blagajni od srede, 22. t. m., po običajnem urniku. La Contrada - Gledališče Cristallo Danes, 18. t. m., ob 20.30 premierska predstava gledališke skupine Rancia iz Tolentina s predstavo A CHORUS LINE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Gledališče Silvio Pellico Danes, 18. t. m., ob 20.30 bo v gledališču v Ul. Ananian, v organizaciji društva Armonia, nastopila gledališka skupina I Grembani s komedijo Granfranca Gabriellija IL MURO. Ponovitev jutri, 19. t. m., ob 16.30. Gledališče Miela Danes, 18. t. m., ob 21. uri bo v okviru ciklusa Miela Ridens, ki ga organizira Zadruga Bonawentura, na sporedu predstava A SAINTROTVVIST. Predstavila se bosta Maria Cassi in Leonardo Brizzi z aranžmajev popevk, ki so zaslovele v času od dvajsetih do šestdesetih let. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 18. januarja 1992 SUZANA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.50-Dolžina dneva 9.10 - Luna vzide ob 15.30 in zatone ob 6.20. Jutri, NEDELJA, 19. januarja 1992 KNUT PLIMOVANJE DANES: ob 2.11 najnižja -12 cm, ob 7.56 najvišje 48 cm, ob 14.51 najnižje -68 cm, ob 21.32 naj višje 39 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,2 stopinje, zračni tlak 1022,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 82-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Simone Sain, Silvia Liggeri, Antonia Bisaro, Ilaria Romano, Paolo Miraz. UMRLI SO: 82-letna Vittoria Foraus, 88-letna Francesca Ircan, 92-letna Gisel-da Vici, 94-letna Elena Brkič, 77-letna Li-cia De Rosa, 62-letni Romano Scubla, 79-letna Carla Edera, 83-letna Gabriella Ra-valico, 84-letni Vincenzo Busetti, 67-letni Ferruccio Bombardieri, 65-letna Emilia Babic, 81-letna Emilia Borri, 81-letna Io-landa Posar vd. Meula, 92-letna Elvira Kraljevich v. Cassio. OKLICI: uradnik Aljoša Milic in uradnica Alenka Gustinčič, kovač Marco Favretto in prodajalka Tamara Bandi, delavec Dino Cociancich in v pričakovanju zaposlitve Tatiana Pangos, karabinjer Giuseppe Genco in brezposelna Antonia Cusenza, delavec Sergio Ostrouska in prodajalka Elena Mazzani, prodajalec Giuliano Furlan in gospodinja Margheri-ta. Gargiulo, Maurizio Vretenar in študentka Donatella Sabelli. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13. do sobote, 18. januarja 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. koncerti Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 20. januarja 1992 ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. Cappelletti in B. Bekhterev. Gledališče Verdi V četrtek, 30. januarja, ob 20.30 bo na sporedu izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA. Na sporedu bodo Debussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v milanski Scali 3. februarja in v Carnegie Hall v New Yorku 26. marca 1992. Auditorium Muzeja Revoltella Jutri, 19. t. m., ob 11. uri bo v Avditoriju Muzeja Revoltella v Ul. Diaz zaključni koncert V. Mednarodnega natečaja komorne glasbe Cerase Rarison. Nastopali bodo Romolo Gessi (Violina), Alessandra Carani (violina), Graziano Spinnato (viola) in Enrico Bronzi (violončelo). razna obvestila Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa prireja srečanje z dr. Antonom Beblerjem, priznanim univerzitetnim izvedencem za politično - vojaška vprašanja. Srečanje bo v sredo, 22. t.m ., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20. Naslov izvajanja: VOJAŠKO - POLITIČNA VARNOST SLOVENIJE IN SLOVENCEV. Pogrebno društvo obvešča, da bo REDNI OBČNI ZBOR jutri, 19. t. m., ob 15.30 v osnovni šoli P. Tomažič - Trebče. Srenja Boljunec sklicuje v sredo, 22. t. m., ob 20. uri na sedežu v torkli JAVEN SESTANEK s sledečim dnevnim redom: najemnina za postajo plinskega omrežja, sanacije kamnoloma Brusič, popravilo lekarne, popravilo župnije in razno. kino ARISTON - 16.30, 18.20 Riff Raft r. Ken Loach, 20.10, 22.00 Le amiche ameri-cane, r.Tristam Powell, i. Michael Pa-lin, 24.00 The Commitments. EKCELSIOR - 15.00, 22.15 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A. Schvvar-zenegger. EKCELSIOR AZZURRA - 15.15, 22.00 Lanterne rosse, r. Zhang Yimou. NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Nightmare 6. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Pensavo iosse amore, invece era un calesse, i. Massimo Troisi. NAZIONALE III - 15.00, 22.15 Abbron-zatissimi, i. Jerry Cala, Alba Parietti. NAZIONALE IV - 16.00, 22.20 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Robin Hood, il principe dei ladri, pust., i. Kevin Costner. MIGNON - 16.00, 22.15 Donne con le gonne, i. Francesco Nuti, Carole Bou-guet. EDEN - 15.30, 22.10 Anal nonstop, porn., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.10 Le comiche 2, i. Paolo Villaggio, Renato Pozzetto. LUMIERE - 17.45, 22.15 Jungle Fever. ALCIONE - 16.30, 22.00 Fino alla fine del mondo, r. Wim VVenders, i. Willi-am Hurt, Solveig Dommartin, Jeanne Moreau. RADIO - 15.30, 21.30 Lunghi e duri per i... turbamenti erotici di Pamela, porn., □□ mali oglasi RAZPRODAJA od 20% do 70% KONFEKCIJE Ul. Flavla dl Stramare 99 - Zavije - TRST - Tel. 231118 PRODAM BMW 316, kovinske barve, letnik '84 v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 882171 od 19. do 20. ure. PRODAM golf G TI, letnik '81, črne barve, s pomično streho. Cena 3.500.000 lir. Tel. v večernih urah na št. 220718. PRODAM A 112, v odličnem stanju. Tel. št. 229224. FURGON renault express, bel, ostekljen, samo 34.000 prevoženih km, garažiran, v odličnem stanju, prodamo po ugodni ceni. Tel. št. 220592. V G ROČ ANI prodamo hišo z vrtom in dvoriščem, potrebno popravil. Informacije v večernih urah na št. 226401 ali 228671. PRODAM fiat uno 45 SL, letnik '86 v dobrem stanju. Tel. št. 229237. PRODAM renault super 5 GTI turbo, letnik '88 v zelo dobrem stanju. Tel. št. 410259 - v večernih urah. SVETLO STANOVANJE v centru mesta v 20 - letni hiši, 130 kv. m, prodam brez posrednika. Tel. 631177, 418625. TRŽAŠKA DRUŽINA sprejme v službo približno 50 - letno pomočnico, samostojno za gospodinjsko delo in kuhanje pri zdravnici v Padovi, nastanjeni v centru mesta. Obvezno poznavanje italijanskega jezika, pogoji po dogovoru. Tel. ob uradnih urah ina tel. št. (040) 363965. MARIO PAHOR iz Jamelj obvešča, da je v Župančičevi ulici št. 8 odprl osmico. IŠČEMO mladega urarja izkušenega v popravilih mehanskih ur. Odlična plača. Tel. na št. (040) 632951 - Trst med delovnim urnikom trgovine. TROSOBNO komfortno opremljeno stanovanje oddam nebivajočim, tudi delno za krajše obdobje. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod geslo "Giulia". PODJETJE v Nabrežini išče osebo z vozniškim dovoljenjem za delo v skladišču. Tel. 200232 od 14. do 15. ure. IŠČEM kakršnokoli delo enkrat ali dvakrat tedensko kot snažilka, baby sitter ali podobno. Tel. št. (003867) 73539 od 20. ure. POŠTENA ŽENSKA stanujoča onkraj meje nudi hišno pomoč dvakrat ali trikrat tedensko. Tel. 213282. DELAVEN FANT iz Slovenije je na razpolago za stalno zaposlitev. Vešč mehanike in električarskih del. Tel. št. (003867) 56796 - Robert. IŠČEM staro kraško hišo. Tel. 224407. KVALITETNO opravljamo pleskarska in zidarska dela ter polagamo obloge. Tel. 309956 po 15. uri. NAJDITELJA usnjene mape rjave barve z dokumenti naprošam, da tel. na št. 229329. OD 20. t. m. dobite Primorski dnevnik tudi v Nabrežini kamnolomi na občinskem trgu v novi prodajalni revij in časopisov Edjcola M. & W. Sdf. PODJETJE s sedežem v Trstu išče urad-nika/co z večletno prakso v komercialni dejavnosti import export. Znanje angleščine obvezno, hrvaščine zaželje-no. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Eximp'. prispevki V spomin na nono Tančko Kuk darujeta Ketty in Fabio 50.000 lir za MPZ V. Mirk Prosek-Kontovel. V spomin na Tančko Kuk daruje hči Ida z možem Pepijem Regentom 150.000 lir za MPZ V. Mirk Prosek-Kontovel. V spomin na nono Tančko Kuk daruje Nevio Regent z družino 50.000 lir za MPZ V. Mirk Prosek-Kontovel. V drag spomin na Antona Gašperšiča darujeta Silva in Rosanda 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji. Namesto cvetja na grob Žarka Godina daruje Rosanda Godina 25.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V počastitev spomina Antona Gašperšiča darujeta Sonja in Tonči Gasperčič 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu. V spomin na Žarka Godina daruje družina Panj ek 30.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Žarka Godina daruje Marta Godina 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Felice Vatovca daruje Justina Berdon 30.000 lir za ric-manjsko cerkev. V spomin na Justa Krevatina daruje žena Marija (Bani 35) 30.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Emico Košuta daruje Marica Sonce 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na drago sestro Emico daruje Milka Švab 50.000 lir za MPZ Vesna. V spomin na mamo Marijo Boneta daruje Zmaga Lorenzi 30.000 lir za ŠK Kras. Dne 16. januarja bi praznoval 100. rojstni dan pok. Anton Smotlak. Ob tej priliki darujeta žena Gizela in sin Sandro 50.000 lir za KD Primorsko-Mačkolje. V spomin na pok. očeta Antona Štoke in brata Marjana daruje Štefanija 50.000 lir za vzdrževanje spomenika na Proseku. V spomin na Genio in Stanota darujeta Evgen in Romana 20.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na g. župnika Albina Grmeka daruje družina Pupis 50.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Berta Ivančiča daruje Milka Žerjal 20.000 lir za pevski zbor V. Vodnik. V spomin na Edija Furlana darujeta mama in sestra 50.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel. V spomin na Edija Furlana daruje Egon Bukavec z družino 50.000 lir za FC Primorje. Ob 5. obletnici smrti drage mame Zofije Batič daruje hči Iva 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Angela Kralja daruje teta Marija 50.000 lir za ŠZ Sloga ter Klara in Marija 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob izgubi dragega moža daruje Nadja 100.000 lir za MePZ Slavec-Slovenec, 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec in 50.000 lir za TFS Stu ledi. menjalnica 17. 1. 1992 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar . 1224,80 1140. Nemška marka . 753,30 745.- Francoski frank . 220,90 218.— Holandski florint .. 668,94 660.— Belgijski frank . 36,585 35,50 Funt šterling . 2151,50 2125.- Irski šterling . 2007,40 1980. Danska krona 194,22 190. Grška drahma 6,537 6,30 Kanadski dolar . 1062.-- 1000. Japonski jen 9,555 8,80 Švicarski frank 850,79 837.— Avstrijski šiling 107,06 106.— Norveška krona 191,65 188.— Švedska krona 206,99 203.— Portugalski eskudo . 8,714 8.— Španska peseta 11,834 11,30 Avstralski dolar 910,30 840.— Jugoslov. dinar — 12.— ECU 1535,70 Slovenski tolar — 16,25 Hrvaški dinar — 13.— BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 tedenski .pregled filmov v Trstu ________________ Amantes Režija: Vincente Aianda. Igrajo: Victoria Abril, Jorge Sanz, Maribel Verdu. V Madridu sredi petdesetih let sta ljubimca umorila partnerjevo zaročenko in si tako zagotovila nekaj desetletjij zapora ter nekaj tednov slave. Sedaj je tedanja zgodba zaživela tudi na ekranu, in sicer s pomočjo španskega režiserja Vincenta Arande, ki je svoje pripovedne sposobnosti izpilil predvsem v Venezueli. Film je bil deležen številnih priznanj na mednarodnih festivalih, tudi sicer pa bi bil lahko računal na številne gledalce. V bistvu gre za zaplet, ki predvideva dva aktivna ter enega pasivnega igralca. Aktiven je bivši nabornik Paco, še najbolj aktivna je vdova (in prefinjena zvodnica) Luisa, pasivna pa ljubka, a izredno zoprna Pacova zaročenka Tri-ni. Luisa daje v najem opremljene sobe, ker pa je vdova in sama se globoko naveže na brhkega fanta, ki je ostal v Madridu, da bi poglobil stike z zaročenko. Smo pač v letih desničarske diktature in je moralno vprašanje zato v ospredju pozornosti. Vdova Luisa (sijajna Vicotoria Abril) pa je očitno obiskovala izpopolnjevalne tečaje iz aplicirane ars aman-di. Že zaradi tega bi morali v kino na repeticije. Sicer ima film tudi to prednost, da nas podrobno pouči o možni uporabi naštetih pritiklin, ki jih običajno prodajajo v speciliziranih trgovinah. (Vse ogrlice le niso okrasni predmeti, svilene rute lahko uporabimo na ničkoliko načinov, itd.). Lepota filma je v tem, da elegantno spaja namige na težko erotiko s poglobljeno analizo španske puritanske družbe. Riff Raff Režija: Kenneth Loach. Igrajo: Robert Carlyle, Emer McCourt, Jimmy Coleman. V kinodvorani Ariston so se odločili za do v j ni spored. V po- poldanskih urah vrtijo bolj »komercialni« film, v nočnih pa ponovijo gledalcem prave bisere. Urnik je treba severa preveriti, pa najbrž ne zaradi kinodvorane, pač pa zaradi križnih informacij, ki jih posreduje mestni dnevnik tisk. Ko boste končno ugotovili, če bodo Riff Rali predvajali ob 22. ali 24. uri, se brez skrbi odpravite v kino. Na filmskem platnu se vam bodo pojavili enkratni kadri iz življenja sodobne Velike Britanije. Na voljo boste imeli odraslo varianto družbene kritike, kakršne je bil zmožen le Adrijan Krt v obeh Townsendinih knjigah. Saj veste za Adrijana, sina dveh britanskih »podložnikov«, ki sta živela od podpore in sta na lastni koži plačevala za gospodarsko-politične spodrsljaje gospe Thatcherjeve! Fantek je bil noro zaljubljen v sosedovo sovrstnico, ki je spala v spalni srajci »signe« Laura Ashley in je bila že zaradi tega na vrhu socialne lestvice... Podobno se dogaja Stevieju, ki je nekaj časa preživel v (britanskih!) zaporih in je nato dobil delo na nekem gradbišču. Uspelo mu je najti tudi stanovanje v nekem bloku, kjer živijo sami taki, ki jih je gospa Thatcher neposredno vrgla na cesto. Spoznal bo prav tako nesrečno Susan, skupaj pa bosta skušala živeti v svetu, kjer ni več prostora za proletarce in kjer bi Karl Marx najbrž moral prosjačiti v londonski »tube«. Družbena kritika je izredno učinkovita, režiser Loach pa se je odločil celo za pripovedno obliko komedije, ki po režijski prefinjenosti in dodelanosti scenarija spominja na Brazil. Nightmare 6: La fine Režija: Rachel Talalay. Igrajo: Robert Englund, Lisa Žane, Yaphet Kotto. in... v Gorici Bo nočne more v Springwoo-du res konec? Bo zlobni Freddy končno odšel na oni svet, kamor so ga potisnili starši umorjenih otrok? (Če vam spomin peša, vedite, da je bil Freddy nekoč sluga, ki je moril otroke, starši pa so ga v enem od prejšnjih filmov uporabili kot alternativno kurilno olje, le da je sluga preizkušnjo prestal in je od takrat strašil otroke z dodatkom opečenega obraza.) Sedaj kaže, da bo Krueger končno počival v sorazmernem miru, saj je neka psihologinja dognala, da je v sanjskem svetu ranljiv in ga bo zato skušala dokončno umoriti v sanjah. Kako se bo stvar končala, bo odvisno od finančnega uspeha filma. Zdi se, da se za Kruegerovo smrt najbolj zavzema igralec Englund, ki trdi, da ga peturno maskiranje, predvsem pa odstranjevanje maske spravlja dobesedno ob živce. Če ne bodo Freddyja pokopali producenti, ga bo najbrž prav Englund, ki se mu verjetno sanja o tem, da bi igral v Beautifullu. vrnmjA Fino alla fine del mondo Režija: Wim Wenders. Igrajo. Solveig Dommartin, Wil-liam Hurt, Jeanne Moreau, Rudiger Vogler. Wim VVender kot Bianca in Bernie: vsi v Avstralijo! Oddaljena celina nudi nemškemu režiserju primerno pusto vizijo sveta leta 1999, ko bodo menda tik pred koncem našega zemeljskega bivanja in bodo prvi na lestvici CD-jev Talking Headsi. VVenders se je tokrat spustil v neobičajno znanstvenofantastično avanturo, ki gledalca pritegne ali odbije z enako močjo. Kdor ne zaspi med triurno projekcijo (originalna verzija je traja natanko 6 ur!), se prav gotovo vrne v kino in se še enkrat naužije VVendersove poezije. Vse je - menim - odvisno od prebave oziroma od tega, če se na znan-stvenofantastiko razumemo ali ne. Vsebina je mikavna in enostavna, film pa je nastal predvsem na drugih dveh predpostavkah: režiser je moral svoji življenjski sopotnici Solveig Dommartin nuditi enkratno priložnost, da se izkaže, producenta pa je moral film stati čim več denarja. V obeh primeru je režiserju uspelo »doseči zastavljene cilje«. Sicer pa je Fino alla line del mondo vizualno prijetno mešanica že obstoječih filmov La morte inm directe (snemalna kamera/oko/slepota) do ničkoli-kih filmov o ljubimcih, ki bežijo drug od drugega. Konec je oni-ričen in se navezuje, kot bomo lahko tudi sami preverili, na film Nightmare 6 (glej zapis). • Tudi v tržaškem kinu Alcione. • dannšnii t p lavi 71 i c ki in vndihki nnnvadi mil i . Milili lil! Hill M „ . današnji leievizijsKi in vaaijsKi spovedi . ■ JU-J-- ,1 .1- L—ft-j..: * ‘ P7f: ram___________________ 6.55 Film: Notre Dame (dram., 1946, 2. del) 8.00 Potni list za Evropo: Tečaji tujih jezikov 8.55 TV film: Amore in fuga (dram., ZDA 1985) 10.30 Aktualno: Vedrai, 11.00 II mercato del sabato, vmes vreme in vesti 12.30 Rubrika: Check-up 13.25 Izžrebanje lota 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Aktualno: Prizma 14.30 Sobotni šport: atletika -mednarodni kros, 15.15 hokej na ledu 16.15 7 dni v Parlamentu 16.45 Variete: Disney club 18.00 Kratke vesti 18.05 Izžrebanje lota 18.10 Aktualno: Piu sani piu belli 19.25 Nedeljski evangelij 19.40 Almanah in vreme -0.00 Dnevnik in šport 20.40 Variete: Ouesta pazza, pazza neve, vmes (22.10) ...E il gioco continua f-245 Dnevnik 23.00 Dnevnik - posebnosti 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Film: Tootsie (kom., ZDA 1982) 2.25 Nočni spored % RAI 2_________________ 7.00 Nanizanke in risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranj i dnevnik 10.05 Dok.: Čudežno oko -Kaj je kinematografija 10.35 Aktualno: Evropski dnevi 11.05 Nan.: L asso della Manica - S.P.A.R.T.A. 12.00 Variete: Ciao weekend 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Rubrika dribbling in vremenska napoved 14.00 Ciao vveekend (2.del) 15.40 Aktualno: Vedrai 16.10 Izžrebanje lota 16.15 Šport: odbojka, 17.45 IP v košarki 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.45 Dnevnik in pregled športnih vesti 20.30 Film: Identita sepolta (krim., ZDA 1990, r. James Keach, i. Stacy Ke-ach, G. Bujold) 22.20 Nan.: II commissario Corso - Dieci giorni tut-to compreso 23.15 Vesti, vreme, horoskop 23.35 Glasba: Rock cafe 24.00 Šport: boks Branco-Car-damone (srednjetežka kat.), biljard, rugby 2.15 Nočni spored ^ RAI 3 | 9.25 Aktualno: Vedrai - Tutto guanto e RAI 9.55 Koncert RAI 3 10.45 Dok.: Pred 20 leti 11.15 Magazine 3 - Izbor Rai 3, vmes (12.10) SP v smučanju - moški smuk 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.40 Aktualno: Okolje Italija 15.15 Šport: rugby Škotska-VB, 16.30 vaterpolo, 17.30 biljard 18.45 Športna rubrika: Derby in vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: TG 3 Insieme 20.30 Film: Perry Mason - L'-uomo che mori due volte, Conto alla rovescia (i. Raymond Burr, Barbara Hale) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak) 23.45 Aktualno: Diritto di re-plica (vodijo Sandro Paternostre, Oreste De Fornari, E. Magrelli) 0.25 Filmske novosti 0.35 Dnevnik in vreme 1.00 Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste C TV Slovenija 1 | 8.30 Izbor: Angleščina, 8.50 Radovedni Taček -Srce, 9.05 Zlati prah, 8.50 nan. Alf, 9.15 Klub Klobuk, 11.05 Maja vam predstavlja 12.05 Tednik 13.00 Dnevnik 13.10 Napovednik 13.15 Intervju (pon.) 14.30 Tok Tok (pon.) 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Film: Simonove sanje (Kan., r. Roger Cantin, i. H.C. Landesgue) 18.00 Dok.: Pot na Kitajsko 18.45 Risanka in Napovednik 19.00 Utrip 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Ona + On 21.10 Nadaljevanka: Hlapčič 22.00 Dnevnik, vreme, šport 22.30 Napovednik 22.35 Sova, vmes nan. Mur-phy Brown in Pravica iz teme ter film Nenadni udarec (krim., ZDA 1983, r.-i. Clint Eastwo-od, Sondra Locke), nato variete Ljudje počnejo vse mogoče 2.10 Video strani |~pP| TV Koper______________ 13.00 Film: Cairo road (VB 1949, r. D. MacDonald) 14.40 Nadaljevanki: Rayano-vi, 15.20 Amandoti 16.00 Otroški program 16.50 Nad.: Persuasione 17.40 Dok.: G. Segantini 18.30 Globus 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nabožna oddaja 19.35 Nad.: Rayanovi 20.30 Andata e ritorno 21.30 Film: Amore vuol dire gelosia (kom., It. 1975) 22.20 TV Dnevnik 22.30 Nad.: Amandoti PIT TV Slovenija 2 ~ 10.55 SP v smučanju: veleslalom Ž, i. tek, 12.15 smuk M, 14.10 veleslalom Ž 16.15 Sova (pon.), vmes nan. Pri Huxtablovih in Pravica iz teme 17.30 Prisluhnimo tišini 17.45 Angleščina 18.00 Garfield in prijatelji 18.30 Domači ansambli 19.00 Jazz in blues 19.30 TV Dnevnik Beograd 20.05 Film: Planet prekletih (dram., ZDA 1981) 21.50 Alternativni program r CANALE5 Ž00 Aktualno: Na prvi strani 8-30 Nanizanka: New York New York 9 35 Aktualno: Sabato 5, 10.30 Progetto e arredamento, 10.45 A... come amore, 11.15 Anteprima 1.50 Kviz: II pranzo e servito 12.40 Variete: Non e la RAI 13.00 Dnevnik TG 5 4.30 Aktualno: Forum, 15.00 Arniči (vodi Lella Costa) 6.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 8.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 2n ^ Striscia la notizia U'40 Film: Lo chiamavano Bulldozer (kom., It.-Nem. 1977, r. Michele Lupo, i. „ Bud Spencer) 3-05 Film: Chiari di luna (kom., It. 1989, r-i. Lello Arena, Julia Nickson, Tosca D'Acquino), vmes (24.00) dnevnik TG 5 1-45 Striscia la notizia 2.00 Film: La prima volta (dram., ZDA 1985, r. Joy-ce Chopra) 3.35 Nanizanke non stop RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.05 10.35 11.30 12.25 13.30 13.40 13.45 18.30 19.15 20.00 20.30 23.00 23.25 0.30 2.10 Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.20 La mia piccola solitudine, 8.50 La valle dei pini, 9.40 Una donna in vendita Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti Nad.: Stellina Otroški variete TG 4 vesti Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nad.: Sentieri, 14.40 Se-nora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.40 Tu sei il mio destino, 16.25 Cris-tal, 17.20 Febbre d amo-re, 18.00 Dottor Chamberlain, vmes vesti Kviz: Gioco delle coppie Nad.: Primavera Variete: Ceravamo tan-to amati Variete: Sabato O.K. (vodi Iva Zanicchi) Aktualno: Ciak Aktualno: Parlamente In, 0.10 Fronti... Video! Film: Pioggia (dram., ZDA 1953, r. B. Churtis, i. Rita Hayworth, Charles Bronson) Nočni spored 6.30 Odprti studio 7.00 Otroški variete in vremenska napoved 8.30 Odprti studio 9.05 Nan.: SuperVicky - Il de-tersivo portentoso, 9.30 Chips - Un periodo di ri-poso, 10.30 Magnum P.I.-L’isola del tesoro 11.30 Odprti studio 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.00 Odprti studio 14.15 Šport: Calciomania 15.30 Glasba: TopVenti 16.30 Nanizanke: Il mio amico Ultraman, 17.00 A-Team - Un ragazzo che promet-te bene, 18.00 MacGyver - La superiorita assoluta 19.00 Odprti studio 19.30 Studio šport 19.35 Kviz: Il gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti) 20.30 Nanizanka: Classe di fer-ro - La vendetta 22.00 Film: La liceale, il diavo-lo e 1'acguasanta (kom., It. 1979, r. Nando Cicero, i. Lino Banfi, G. Guida) 24.00 Šport: Calciomania 0.30 Odprti studio in šport 1.30 Nočni spored 13.00 Rubrika o zdravstvu 13.30 Nanizanka: Shannon 14.30 Film: La tigre venuta dal fiume Kwai (pust., 1973, i. George Eastman) 16.30 Film: Uragano (dram., ZDA 1937, r. John Ford, i. Dorothy Lamour 18.00 Nanizanka: Automan 19.30 Risanke: Fiori di Zucca 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Nad.: Da qui alVeternita (r. Buzz Kulik, i. Natalie Wood, P. Boyle, 2. del) 22.30 Nanizanka: Lo sceriffo del Sud (i. Glenn Ford) 23.30 Nanizanka: Shannon TMC 8.30 Rubrika: Snežni planet 9.15 Risanka: Bun Bun 9.45 Nanizanka: Batman 10.15 Risanke 10.55 SP v smučanju: ženski slalom (1. tek) 11.30 Rubrika o motorjih 12.15 SP v smučanju: moški smuk 13.30 Šport Show (vodi Marina Sbardella), vmes ženski slalom (2. tek) 17.00 Film: Barguero (vestern, ZDA 1969, r. G. Douglas, i. Lee Van Cleef) 19.00 Rubrika: Mondocalcio 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: L'isola (pust., ZDA 1980, r. Michael Ritchie, i. Michael Caine) 22.35 Film: Oualcuno volo sul nido del cuculo (dram., ZDA 1975, r. Miloš For-man, i. Jack Nicholson) 1.00 Film: Omega Syndrome (pust., ZDA 1987) 2.35 Aktualno: CNN News TELEFRIUU____________ 10.45 Telefriuli non stop 13.00 Nanizanke: Shannon, 14.00 Primus 16.00 Dok.: Uomini dei e can-noni - Vietnam 17.00 Nan.: Stadione di polizia 18.00 Rubrika: Črno belo 19.00 Dnevnik 19.30 Anteprima šport 20.00 Nanizanka: Provaci an-cora Lenny 20.30 Opera: Fidelio (Ludvig van Beethoven, dir. B. Haitink) 22.45 (4očne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Lahka glasba; 9.30 Cigani ne kradejo pesmi; 9.45 Šansoni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Gallusovo zvočno bogastvo; 11.20 Orkestri; 11.30 Radijska priredba: Odiseja; 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ned iški zvon; 14.40 Potpu-ri; 15.00 Duh časa in čar odra; 15.30 Ever-greeni; 16.00 Mi in glasba: harmonikar Corrado Rojac; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 17.40 Potpuri; 18.00 Radijska igra: Noč po jubileju; 18.50 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Dnevna kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.20 Dnevnikov odmev; 9.30 Tečaj tujega jezika; 10.00 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-5.00 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila, 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro, 6.10 Vremenska napoved in prometni servis, 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 13.00 Vodeni kontaktni program, 14.35 Pesem tedna, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah, 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža, 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni servis, 18.30 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika, 8.25 Pesem tedna, 8.45 Uganka, 9.20 Glasbene želje, 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Pregled tiska, 10.40 Svet družine, 11.00 Narečna oddaja, 11.30 Spomin iz Italije, 12.00 Glasba po željah, 13.35 Pesem tedna, 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Mladinska redakcija; 15.00 Starinarnica, 16.00 Mixa-ge, 17.00 Vroči hiti, 18.45 Avtorske pesmi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.30 Sobotni kabaret - izjemni gost dr. Janez Drnovšek; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj. Prof. Baissero ob posvetu Mednarodne zveze evropskih domov Tragična razhajanja v bivši Jugoslaviji je treba premostiti in obnoviti stike Premiera dramske skupine PD Štandrež ”Gospa Ministrica” Branislava Nušica V Kulturnem domu se je včeraj pričel dvodnevni posvet na temo »Mir v Jugoslaviji«. Prireja ga Ev-ropeistična akademija iz Gorice, ki je včlanjena v Mednarodno zvezo evropskih domov, na njem pa sodelujejo poleg predstavnikov raznih evropskih domov in same njihove zveze tudi nekatere osebnosti iz Slovenije, Hrvaške, Črne Gore ter Bosne in Hercegovine, pričakujejo pa tudi udeležence iz Srbije. Med drugimi smo med udeleženci opazili podpredsednico Evropskega parlamenta Doris Pack, bivšega slovenskega ministra Jožeta Mencingerja, črnogorskega pisatelja Milorada Popoviča in tržaškega pisatelja Fulvia To-mizzo. Posvet se bo danes nadaljeval in zaključil v Delta centru v Novi Gorici, in sicer v priredbi tamkajšnjega nedavno ustanovljenega Evropskega doma. »S tem posvetom želimo prispevati k obnovitvi dialoga v jugoslovanskem prostoru. Sedanja dramatična razhajanja bo treba prej ali slej premostiti,« nam je povedal prof. Pio Giorgio Baissero, ravnatelj goriške Evropeistične akademije in prava duša tega študijskega srečanja. »Jugoslavija je umrla, a mislimo, da bi bilo zgrešeno Prof. Pio Giorgio Baissero prerezati vse povezave, ki so se v preteklosti stkale v tem prostoru, in postavljati nove pregrade. Nasprotno, potrebno bo ustvariti nove oblike integracije. Osebno sem mnenja, da bi morali bolj utrditi vezi tudi na območju Alpe Jadrana, vse to v perspektivi bodočega skupnega evropskega državljanstva.« Mednarodna zveza evropskih domov si postavlja kot glavni cilj prav vzgajanje v evropeističnem duhu. Idejno je dokaj blizu Evropskemu federalističnemu gibanju, a sama ni strankarsko opredeljena. Ustanovljena je bila leta 1959, združuje pa več desetin centrov evropske vzgoje v različnih državah. Med tema sta tudi Evropeis-tična akademija iz Gorice, ki je bila ustanovljena leta 1989, ter Evropski dom Nova Gorica, ki je zaživel pred dobrim mesecem. »Na našem srečanju je v ospredju tudi vprašanje manjšin v Jugoslaviji,« nam je še povedal prof. Baissero. »Posebno hudo se postavlja seveda na vojnih območjih. Zavzeti se je treba, da ne bi prišlo do novih dramatičnih eksodusov. Vse to bomo izrazili tudi v federalističnem manifestu 'Mir v Jugoslaviji", ki ga nameravamo odobriti ob zaključku posveta,« je še pristavil. Posvet sta včeraj dopoldne ob otvoritvi pozdravila deželni odbornik Mario Brancati in goriški župan Antonio Scarano, danes pa ga bo v Novi Gorici še tamkajšnji župan Sergej Pelhan in morebiti predstavnik slovenske vlade. Že v poklicnem gledališču je premiera pomemben dogodek. Toliko pomembnejši pa je za amatersko odrsko skupino. Tak dogodek bo jutri popoldne v Štandre-žu. Člani dramskega odseka PD Štandrež vabijo na premiero Nuši-Čeve igre v štirih dejanjih Gospa ministrica. Jutri bodo igrali na domačem odru, prihodnjo nedeljo pa bodo predstavo ponovili v Katoliškem domu v Gorici, v naslednjih tednih pa načrtujejo še vrsto gostovanj v našem zamejstvu, v domovini in če jim bo uspelo, tudi kje bolj daleč. Lani je skupina, ki neprekinjeno deluje že skoraj 28 let, kar za amatersko društvo ni malo, postavila na oder Gospoda Evstahija z Goriške, v tej sezoni pa so se odločili spet za NušiČa. Zakaj, smo vprašali Božidarja Tabaja, ki v igri nastopa kot Vaša, sicer pa je med stebri dramske skupine. "Odgovorov je več. Prvič, ker je NušiČ zmeraj aktualen, teksti so zanimivi tudi za amatersko skupino, ker smo NušiČa doslej nekajkrat igrali in ne nazadnje, ker je izbira besedil za amaterske skupine pravzaprav omejena". Občinski svet sklican za 23. t.m. Danes podpis programa, imena v torek Sindikat CISL proti stavki mestnih redarjev Goriški sindikat javnih uslužbencev CISL se je distanciral od stavke mestnih redarjev, ki so jo oklicali drugi sindikati za 20 t. m. Sindikat je svoje stališče obrazložil v tiskovnem poročilu, v katerem poudarja, da je občinska uprava doslej vedno kazala pripravljenost na pogajanja in da je celo uresničila marsikatero sindikalno zahtevo. »Lani je naš sindikat zahteval od občinske uprave, naj med drugim poskrbi za nabavo novih prenosnih radijskih aparatov in službenih vozil ter za okrepitev redarskega osebja in za nov sedež poveljstva mestnih redarjev,« piše v poročilu. »Glede tega pa zdaj lahko ugotovimo, da smo radie dosegli in prav tako dve novi vozili, da so bili sprejeti v službo novi redarji in da drugi še bodo ter da se bo poveljstvo redarjev čez nekaj dni preselilo v nov sedež.« Sindikat CISL priznava, da so nekateri problemi še odprti, a tudi, da je dogovor še možen, zaradi česar naj bi bila stavka odveč. Reševanje politično—upravne krize na goriški občini je v sklepni fazi, čeprav vsi vozli, zlasti kar zadeva odborniška mesta še niso bili presekani. Danes opoldne bodo, po besedah tajnika občinskega komiteja KD Tripanija, podpisali programski dokument, v torek zvečer je napovedano zadnje plenarno zasedanje predstavnikov obnovljene koalicije, kjer bodo dokončno oblikovali tudi seznam odbornikov. Glede kandidata za mesto župana zgleda, da ni nobenih dvomov in da bo Scarana zamenjal Tuzzi. Pač pa je še nekaj nedorečenosti glede sestave odbora, ne toliko glede števila odborniških mest, ki naj bi jih imele stranke koalicije (mimogrede, liberalci in zeleni smejočega se sonca tudi tokrat ne bodo imeli mesta v odboru), kajti porazdelitev bo, kot je slišati, povsem enaka prejšnji. Do sprememb utegne priti le pri odbor-ništvu za javna dela in odborniš-tvu za urbanizem. Krščanska de- mokracija menda zahteva zase od-borništvo za javna dela, ki ga je doslej vodil socialist Del Ben. Pripravljena pa je prepustiti od-borništvo za urbanizem. Predloga liberalcev o neposrednem zastopstvu v odboru kakor je slišati, niso upoštevali. Ta stranka, ki ima v občinskem svetu le enega svetovalca bo odbor podpirala od zunaj. Četrtkovo srečanje ni potekalo povsem tako, kakor so si ga sklicatelji zamislili. Tudi zato ne, ker so socialisti ponovno postavili nekaj pomislekov in predlogov glede avtoporta. Glede šole za finančno stražo pa so predlagali, naj bi določili rok do katerega naj bi komisija izdelala študijo o namestitvi takega objekta na Goriškem. Da se kriza bliža koncu je mogoče razbrati tudi iz vabila na sejo občinskega sveta. Seja bo v četrtek, 23. t.m. in v petek 24. t.m. ob 16.30 in naslednjega dne, to je v soboto 25. t.m. ob 9.30. Vabilo so razposlali včeraj, podpisal pa ga je podžupan Del Ben. Na dnevnem redu je ena sama točka: izvolitev župana in občinskih odbornikov v smislu zakona št. 142/90 člen 34 in 37). Compensati Friuli Interpelacija DSL Deželna svetovalca DSL Pado-van in Bratina sta v zvezi s hudo krizo v podjetju Compensati Friuli v Marianu, ki mu grozi stečaj, naslovila na deželni odbor, oziroma pristojnega odbornika, vprašanje. Želita namreč vedeti, kakšne predloge ima Dežela za razreševanje primera zgoraj omenjenega podjetja, če so predlogi še veljavni in če obstajajo tudi druge možnosti, da bi v podjetju nadaljevali proizvodnjo. Podjetje je že več mesecev v krizi, zadolžilo se je preko mere, bančni zavodi pa, kot se zdi, ne nameravajo zagotoviti dodatnega financiranja. Čestitke goriške Občine Kučanu in županoma Nove Gorice in Ljubljane Pascoletti obsojen na tri leta in dva meseca za poskus umora Goriški podžupan Mario Del Ben je ob mednarodnem priznanju Slovenije čestital Predsedniku predsedstva Republike Slovenije, Milanu Kučanu, novogoriškemu županu Sergiju Pelhanu in županu mesta Ljubljana, Jožetu Strgarju. V brzojavki predsedniku Kučanu Del Ben izraža prepričanje, da bo s priznanjem državne suverenosti mogoče v bodoče graditi še trdnejše prijateljstvo in sodelovanje med sosednimi narodi v znamenju miru, družbenega, socialnega in gospodarskega razvoja. V brzojavki novogoriškemu župana Pelhanu pa podžupan Del Ben ugotavlja, da bo mednarodno priznanje ustvarilo še ugodnejše pogoje za utrjevanje vzglednih odnosov in sodelovanja med Gorico in Novo Gorico, ki so se začeli v zelo težavnem obdobju, vendar s politično daljnovidno razsežnostjo. razna obvestila SPD Gorica — Smučarski odsek obvešča, da se nadaljuje tečaj smučanja na Nevejskem sedlu. Jutri, 19. t.m. bosta avtobusa odpeljala po istem voznem redu, kakor prejšnjo nedeljo. Prostih mest v avtobusih ni. Zveza slovenskih kulturnih društev in KD Sovodnje vabita jutri, 19. t.m. ob 18. uri na Beneški kulturni večer. Nastopili bodo Beneško gledališče ter ljudski godci. Prireditev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. V uradu Kulturnega doma imajo na razpolago še nekaj videokaset, v slovenščini in italijanščini, o otvoritvenih slovesnostih novembra 1981. Videokaseto je izdal Kulturni dom s sodelovanjem Kmečke banke. SDZPI - Gorica sporoča, da je še nekaj prostih mest za tečaj ruskega jezika (80 ur). Informacije in prijave tudi po telefonu 81826). PROSVETNO DRUŠTVO "ŠTANDREŽ” Dramski odsek Branislav Nušič »GOSPA MINISTRICA« Šala v štirih dejanjih Režija: EMIL ABERŠEK PREMIERA v nedeljo, 19. januarja ob 17. uri v župnijski dvorani "A. Gregorčič" v Štandrežu. Po četrtkovem procesu zaradi ropa v uradu italijanskega avtomobilskega kluba na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu, je goriško okrožno kazensko sodišče včeraj razpravljalo o drugem hudem kaznivem dejanju, poskusu uboja. Na tri leta in dva meseca zapora so sodniki (predsednik Delfino, stranska sodnika Locurto in Rus-so) obsodili 38—letnega vrtnarja Paola Pascolettija iz Gorice. Spoznali so ga krivega poskusa umora 28—letne Patrizie Pillisi, iz Gorice ter izvajanja nasilja nad omenjeno osebo. Pascoletti je Pillisijevo skušal zadaviti 10. avgusta lani, v bližini športne hale pri Madonnini. Razprava je razkrila ozadje čudne in tudi nevarne zgodbe, ki bi jo morda pojasnili z ljubosumnostjo. Karabinjerska obhodnica, ki je prihitela na kraj, po telefonskem obvestilu občana, je zalotila Pascolettija, ki je stiskal za vrat na tleh ležečo žensko. Ko so karabinjerji žrtev in napadalca ločili in začeli običajni postopek popisovanja podatkov, je Pillisijeva skočila v avto in se odpeljala. Dokumenti so seveda ostali v rokah karabi- njerjev, ki so se odpeljali na njen dom, v ulici Garzarolli. Medtem pa je Pillisijevo, kakor je bilo slišati na včerajšnji razpravi, pri pevmskem mostu ustavila obhodnica policije in ker je ženska bila brez dokumentov, ni bilo težko presoditi, da gre za žrtev napada. V bližini pevmskega mosta so opazili tudi Pascolettija, ki so ga tokrat aretirali. Sodišče je včeraj zaslišalo pričo, ki pozna obtoženca in žrtev in ki je skušala pojasniti njun odnos. Šlo naj bi za neke vrste platonično ljubezen. Do fizičnega napada naj bi prišlo menda v trenutku ljubosumnosti, vendar pa obtoženec svoje prijateljice ni imel namena umoriti, oziroma zadaviti, je vztrajala obramba. Če bi to res nameraval, bi bila ženska po desetih ali več minutah davljenja prav gotovo v drugačnem fizičnem in psihičnem stanju. Tako pa je izrabila priložnost skočila v avto in odpeljala. Predlagal je zato tudi spremembo obtožnice. Člane sodišča pa pojasnjevanje ni posebej prepričalo in so sprejeli tezo javnega tožilca, o poskusu umora. Vloge tolmači kar šestnajst članov vaše skupine, nekaj imen je novih. Je pri mladih dovolj zanimanja za dejavnost, ki ni lahka ? "Ze vrsto let skrbimo za pomladek, saj bi sicer sčasoma prenehali z dejavnostjo. Zanimanja za nastopanje na odru je med mladimi dovolj, posebej še, ko gre za gostovanja. Sicer pa zahteva ta dejavnost veliko dela, vaj in končno tudi talenta. Med amaterskimi dejavnostmi je prav gotovo najbolj popolna a istočasno najbolj zahtevna". Pri postavitvi predstave so sodelovali Viktor Selva, Majda Paulin, Kristina Marušič, Marko Ta-baj, Marko Brajnik, Jordan Mučič, Marjan Breščak, Vladimir Bastjan-čič, Božidar Tabaj, Danjela Puia, Ljudmila Šuligoj, Anita Lutman, Silvan Zavadlav, Vanja Baštjančič, Serena Mičič in Samanta Žara. Režiral je Emil Aberšek, ki je skupaj s štandreško dobro uigrano skupino v zadnjih letih pripravil serijo odličnih predstav. Premiera bo jutri, ob 17. uri v župnijskem domu v Štandrežu. Predavanje o Peruju in starih Inkih Slovensko planinsko društvo prireja v petek, 24. t.m. ob 20. uri, planinsko predavanje z diapozitivi. Svetovni popotnik in planinec Rafko Butkovič bo v besedi in sliki prikazal naravne, folklorne in druge zanimivosti ob in na stari inkovski poti med Ouitom in Ma-čupičujem. Predavanje bo v prostorih knjižnice Damir Feigel, v Križni ulici. Vstopnine ne bo. Vabljeni! _______________kino___________________ Gorica VITTORIA 16.30-19.15-22.00 »Fino alla fine del mondo«. W.Wenders. CORSO 17.30-22.00 »Donne con le gon- VERDI 17.00-22.00 »Robin Hood — principe dei ladri«. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Mississippi Masala«. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Vacanze di na-tale n.2«. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Burton Fink«. Ob 22. uri »Prijetno norenje«. Nočni kino. ŠEMPETER Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini — Korzo Italia 89 — tel-531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 — ul. A. Manlio 14 A/B — tel. 480405. __________pogrebi______________ Danes, ob 12. uri Maria Covacic por. Culot iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 14. uri Irene Medeotti vdova Castellani iz splošne bolnišnice v Gradišče. Ob izgubi dragega očeta Severina Komela izreka kolektiv Resco srl Mirjam in Igorju občuteno sožalje. Laura, Verena, Laura G., Gabriele, Ivaldo, Oskar, Marko in Antonella izrekajo Igorju Komelu in svojcem iskreno sožalje ob smrti očeta Severina. Osebje GM, SDZPI, SLORI in knjižnice D. Feigel se pridružuje žalovanju Igorja in družinskih članov, ob smrti očeta Severina. Gospodarska zadruga Vrh izreka svojemu članu Igorju Komelu in svojcem iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta in moža. Nove posredniške družbe SIM so zdramile borzno poslovanje Delovanje borznih posredniških družb (SIM), ki jih je kot znano uvedel zakon št. 1 iz letošnjega leta (glej PD iz dne 4. januarja), je kljub vsem še obstoječim pomanjkljivostim že začelo blagodejno vplivati na poslovanje italijanskih efektnih borz. Po prvem tednu negotovosti, ugibanj in vsestranske previdnosti pooblaščenih operaterjev, ki so se morali pri svojem delu hkrati soočiti še z novimi elektronskimi napravami za opravljanje in registriranje kupoprodajnih poslov, je delo družb SIM zlagoma steklo in danes, tri tedne po njihovi uvedbi, kažejo italijanske borze vidne znake nove življenjskosti: nekatere vodilne vrednotnice so si občutno opomogle in skupna vrednost opravljenih poslov je s 100 milijardami prometa krepko presegla vsa dnevna povprečja iz lanskega decembra. Preteklo sredo,, ko se je zaključil "borzni" januar, so na milanski borzi, daleč najpomembnejši izmed desetih tovrstnih ustanov v Italiji, zabeležili naslednje "performances" nekaterih vidnejših "blue chips": Fiat ord. +1,76%, Assicurazioni Generali + 1,99%, Pirelli SpA +3,5%, SIP +3,22% in tako dalje. Splošni indeks Mib je v primeri s torkom poskočil za 1,79% ter dosegel raven 1.079 (1.1.1992 = 1.000). Pri interpretiranju teh premikov pa moramo biti nekoliko previdni: pot do dejanske oživitve italijanske borze bo namreč še dolga in posejana s številnimi čermi. Tudi enostaven pripis najnovejšega napredovanja pri vodilnih vrednotnicah po uvedbi borznih družb SIM je namreč lahko do neke mere varljiv, saj je tudi na italijanske borze te dni gotovo vplival tudi najnovejši zalet na newyorškem in drugih mednarodnih efektnih tržiščih. Napovedanega "big banga", ki so ga v letih 1985 in 1986 zabeležile angleške borze po podobni preureditvi, zato v Italiji ni- pričakovati tako kmalu, verjetno pa tudi ne v tolikšnem obsegu. Italijanska efektna borza je namreč "organsko" šibka in relativno podrazvita. Delničarsko tržišče je še vedno razmeroma zelo omejeno: na borzi notirajo vrednotnice le maloštevilnih družb in nekaj nad dve tretjini vseh opravljenih poslov odpade na efekte le dveh do treh grup. Če naštejemo grupe Ligresti, RAS, Pesenti, De Benedetti, Fondiaria, Ferruzzi, ENI, Agnelli, Assicurazioni Generali in IRI, smo praktično že izčrpali glavnino vseh tretiranih vrednotnic. V Italiji je še veliko število družb, ki bi mirno izpolnjevale pogoje za vstop na borze, a tega ne storijo, ker očitno vanje nimajo dovolj zaupanja. Zaupanja v borzno poslovanje pa nimajo niti navadni državljani, rentiers in varčevalci, saj jih na borzi nastopa prav pičlo število. Malo zaradi tega, ker je bila borza vse doslej, in je v dobri meri še, za drobne vlagatelje nekakšen nedostopen ' sancta sanctorum", v veliki meri pa zato, ker so družbe in grupe marsikdaj strukturirane tako, da mali imetniki njihovih delnic ne morejo imeti nobenega vpliva na njihovo poslovanje in na strategijo, ki se odraža v politiki izplačevanja letnih dividend. To je med drugim razlog, da se varčevalci raje udejstvujejo na nepremičninskem trgu, če pa se že odločijo za nakup vrednotnic, jim je mnogo manj tvegano posegati po mirnejših in zanesljivejših BOT, CCT, BTP in raznih investicijskih skladih. K temu naj dodamo, da je bilo 1. 1991 izredno negativno za italijansko borzo, saj se je prekupčevanje z efekti na njej v primerjavi z letom 1990 skrčilo za tretjino, in to s 15,6 milijarde na 9,9 milijarde delnic; poleg tega, ali raje vzporedno s tem, pa je lani bankrotiralo več družb in borznih agentov kot kdaj koli prej, tako da je bil res skrajni čas, da je Italija tudi na tem področju prilagodila svojo zakonodajo w iit m i mm m L :ee