169. številka. V Ljubljani, i sredo Z8. julija 19Z0. Lili. leto m izhaja vsak dan popoldne, lsrzemsl nedelje in praznike. inseratf: Prostor 1 mfm X 54 mfm za male oglase do 27 mfm višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mm K 2*_ notice poslano, preklici, izjave in reklame 1 mm K 3—. Poroke, zaroke 80 K*. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2—. Pri večjih naročilih popast Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Gpravnlstro „SIov. Naroda" in „Narodna Tiskarna11 Knaflova ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. 'i ■ ■ ------------- rella „Siotenakl Narod' v JngoalGvitl: celoletno naprej plačan • K 180 — polletno....... »j 90*— 3 mesečno . ...... 45-— 1 % ........15- v Mabllaal ln po potti i V Umeaeelro: celoletno . . • . . polletno ...... 3 mesečno • • . • • K240-„120— 60-— ........i, 20— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno tffSJBT po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslaive denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo »Slor. Naroda11 Hnaflova nUoa st 5, I. aadatropie. Telefon itav. 34. Bopiae sprejema le podpisane In tsdostno trankovane. wm~ Rokopisov ne vraža. Posamezno itevilka velja 1 krono* PoStnlna plačana v gotovini. Povišane cene premoga m Trboveljska družba. Pretekli teden je Trboveljska premogokopna družba s svojim no-nadnirru in visokim povišanjem cen premoga razburila naše konsumne in gospodarske kroge. Da bi povišanje ne padlo tako v oči. se je izvršilo v dveh stopnjah. Za drugo polovico meseca junija sc je določilo ceno 368 kron za debeli in 340 kron za drobni premog, od 1. julija naprej pa za debeli premog 523. 45 K. za drobni pa 195.45 K. Celotno povišanje za tono znaša proti lebruarskim cenam 220 kron ali 72 odstotkov za debeli in 80 odstotkov za drobni premog. Prt zadnji komisijski ugotovitvi cen v februarju so strokovnjaki ugotoviti letno produkcijo premoga Trboveljske družbe na 1 milijon ton, ako dolgotrajne stavke ali druge izredne velike ovire ne izpremene položaja. Pri tem bodi omenjeno, da je produkcija v letošnjem polletiu dosegla 470.000 ton kljub železniški in rudniški stavki v aprilu, pasivni rezisten-cl v januarju, pomanjkanju železniških voz v maju in juniju, stalnemu pomanjkanju razstreliv in obratnih sredstev. Zategadelj prinese novo povišanje za letošnje II. polletje dražbi po najneugodnejšem računu 72 milijonov kron več dohodkov in za feto 1021 na ca. 150 milijonov kron reč dohodkov preko nrcdukciiski?! stroškov. Nastaja vprašanje, iz kakšnega vzroka in v kakšne namene potrebuje dražba te večje dohodke. Leta 1917 je stala tona 19 K 87 vin. Za časa zloma oktobra 1917 *e stala tona premoga 41 K 52 vin. Polagoma se je nato dvigala in je dosegla koncem leta 1919 177 K 50 v. V enem letu se je torej v novih razmerah cena povišala za 400 odstotkov. Februarja letos je šla cena na 302 K 50 vin. Tako smo dosegli 15-kratno povišanje mirovne cene. S sedanjim novi^?t,;e-^ r*j>^»ro 27kra*-no nad ceno leta 1917. Pri poprejšnjih povišanjih cen sta bila merodaj-na le dva momenti, in sicer povišanje osnovnih meztf, dragimskih do-klad in doplačil na živila za delavce ter zvišani nabavni stroški za obratni materijal. To so bili efektivni večji izdatki, za katere družba ni imela nobenega kritja. Na eni strani se }e zahtevam delavstva, ki je grozilo s skrajnimi sredstvi, z ozirom na tedanje politične in splošno gospodarske razmere moralo ugoditi. Na drugi strani pa je popolnoma naravno, da takih bremen ni mogoče zahtevan od družbe, da jih krije s posoiih. Edini izhod, ki je preostal, je bil torej prevaliti to breme na konsumenra. Takratni minister g. Kristan ie na to pristal in te cene odobril. Ti veći* izdatki so znašali po kalkulaciji v ie-bruarju 1920 letno 76 milijonov kron L za mfczde, draginjske dokiade in na* bavne prispevke, in 20 milijonov za nabavo podraženega obratnega materijala. Razen tega pa je takrat nastonila družba z novo zahtevo, namreč da se ji dovoli obenem tudi investicijske stroške prevaliti v noyi ceni premega na konsumenta. Vprašanje .le zelo interesantno in bi dalo, ako in v kolikor sc izpelje, precendenco zu druge nodjetniške družbe. Prvotno je družba v vlogi na deželno vlado z dne 17. januarja prosila, da se ji dovoli vračunati v prodajno ceno li> milijonov kron oziroma 15 kron na tono za investicijo. Ko pa ie videla pripravljenost vlade, je razširila svoje zahteve februarja na 63 milijonov. Opomnimo pri tem. da je po mnenui strokovnjakov fizično nemogoče, tekom enega meseca dovršiti načrte in proračune za štirikrat povečane m-vesticije. V februarju je torej družba oreli-minirala investicije na 63 milijonov kron. in sicer bi od tega odpadlo na Raiherburg in Raihenstain 36 milijonov, na Hudo Jamo 6 milijonov, ostalo bi pripadlo na Trbovlje, Hrast-rn\ Zagorje ter Kočevje. Dve tretiini sta odpadli na zgradbo novih rud likov. Ena tretjina pa na obnovitev starih, na njih razširjenje in moderniziran ie. Investicije pri starih rudnikih so bile nujno potrebne, ker se med vojno, ko so bili rudniki pod vojaškim nadzorstvom, ni investiralo ničesar. Vendar je družba obenem nastopila s širšim programom in na primer vračunala povečanje svoje električne centrale, ki bi bila v slučaju elektrizacije naših železnic kalorična rezerva za Falo. V februarru so se člani komisije za ugotovitev cen premoga uprli celotni nrevalitvl investicij na konsumenta brez vsake odškodnine. Dovolili so z ozirom na interes konsumentov, da se produk-ciia premoga zviša, le 15 milijonov od omenjene investicijske kvote vračunati v prodajno ceno premoga. Zastopniki družbe so takrat izjavili, da jih k novim investicijam vlada sili. Družba bi v sedanjih razmerah iz lastne inicijative ne investirala. Družba noče investicij, ki naj jih dela pod pritiskom vlade, kriti s posojili, za katerih obrestovanje nimajo po zboljšanju valute in padcu cen nobenega jamstva. Po dosedaniih Izkazih pa se *e od tega časa do maia investiralo le 10 milijonov kron. Po povišanju cen februarja mašeča ie pozornost javnosti za nadali-ni razvoj teh vprašani absorbirala komunistična stavka in drugi politični dogodki. Družba pa je med tem svoj nastop temeljito izpremenila. Ona je za neznatno doplačilo na diferenco pri moki povišala 17. anrila ceno premoga za 35 K 50 vin. na to* no. kar je Domenilo zooet znatni p!us v dobro družbi. Na podlagi naredbe o svobodi notranje trgovine ie voo-slala sedaj Trboveljska družba kalkulacijo novih cen vladi enostavno na znanje in s tem postavila vse nadzorne organe pred dovršeno dejstvo. Znano je, kakor je trdil svoječasno g. dr. Hacin, da družba ni interesirana na izčrpanju najboljših zakladov rre-moga v sedanji premogovni krizi. Opazuje se to pri otvarjanju rudnikov v Rajhenburgu in Hudi Jami. kler se ie premogovnike proti prvotnim načrtom zvezalo z železnico notom dovlačnih ozkotirnih železnic. Ta dovozna železnica ne more zmagati prevoza onih množin. Id se vh danes obliubuie. Razen tega ie rai-henhurški tunel zidan tako. da se niti z ozKritir. oerno lokomotivo po mnenju strokovnjakov ne da pasirati. Družba je izvršitev svojih investicij od februarja do sedaj zelo omejila. Opustila je ravno na glavnih točkah mnogo od svojega prvotnega programa. Sedaj pri novem zvišaniu cen nimamo nobenega jamstva, koliko bo od izkupička za premog faktično padlo na investicije. Družba od aprila naprej ni delavcem mezd povišala, le na razliko pri živilih je vplačala, kakor zgoraj omenjeno, iz lastne inicijative diferenco za moko. katere cena pa je medtem zopet padla. Julija izplačćri prisnevki so bili ze kalkulirani februarja v prodiino ceno. Znano je. da ima družba pripravljeno novo emisiio delnic v celotnem znesku 10 mPiionov kron. To emisijo je hotela družba izvršiti v glavnem v inozemstvu, češ da v tukajšnjih krogih za to ni dovoli zanimanja. Le neznatni del je nameravala odstopiti Jugoslovanom. To je vprašanje zase! Zadnje povišanje premogovih cen je izvzemši neznatne procente za povišanje obratnih stroškov namenjeno v investicijske svrhe. Investicije družbe nlaća i konsument. ne da bi postal za to deležen onih resničnih vrednot, katere družba s tem denarjem zgradi. Ta pojav je nastal med vojnimi leti, ko je v posameznih strokah vsled izločitve konkurence nastala možnost monopolnega obvladanja trga. Premog je danes ori nas istota-ko brez konkurence. Zaradi slabega stanja krone je import premoga iz kake druge države ali iz dinarskega ozemlja skoro izključen in se zdi. da je naš premog z ozirom na tečaj naše krone res še najcenejši. Toda to bi bila napačna računska baza. Ako račnnamo, kar je edino Dravflno, cene premoga po valutarnih enotah, potem je naš premog dražbi nego fe v interesu celokupnega gosoodar-stva. Konsument plačuje po novih cenah družbi v ceni premoga: 1. vse produkcijske stroške, 2. rentabiliieto investiranega kapitala, 3. vplačilo na nove investicije. S tem tretjim momentom bi bilo naravno, da postane on pravzaprav lastnik tega. kar se z njegovim denarjem zgradi in da uživa rentabiliteto tega denarja. Ker je pa denar izgubil vrednost, bi se naS moralo pri računu devalvacijo vpo-števati in dati konsumentu priznanico v razmerju faktične vređnosri investicij. Kot predstavhelia vseh gospodarskih in k on z umnih krogjv smatramo našo državo in trdno prepričani smo. da bo ona za koncesijo dovoljene prevalftve Investicij na konsumenta zahtevala protivrednost. Pravilnosti te zahteve ie pač komaj ugovarjati. Važna je ta okolnost tudi za primer podržavHenfa. Ali bomo enkrat odkupovali, kar smo mi postavili? Po tem razmotrivanju se moramo obrniti h gospodarskim posledicam povišanja cen premoga. Od pro-duciranega premoga konsumirajo 2 tretjini železnice, eno tretjino pa industrija. Ne glede na to, da premog ni prvovrsten in della vsled žveple-nih plinov in druge vsebine stroiem veliko škode, pomeni za naštete skupine konsumentov povišanje cen pre- moga povišanje režije, katero naravno krijejo v tarifih in v ceni svojih produktov. S prvim avgustom povišujejo železnice svoje prevozne ia-rife za 100 odstotkov. V tem povišanju pa nova cena za premog Še nI vračunana. Pričakovati moramo torej ponovno povišanje tarif oziroma da se bodo vpeljale premogovne dokiade na vsak vozni Hst. Izdatki za premog znašajo pet Šestin vseh materijalnih obratnih stroškov pri železnici in bo samo južna morala za letošnje pollletje na premog vsled povišanja doplačati 14 milijonov K. državne železnice 21 in pol miliicna. Slovenska industrija 18 milijonov, aprovizacifa pa 2 milijona kron. Posledice zvišanih železniških tarif in pristojbin v trgovini in industriji pač ni treba zopet posebej opisovati. V industriji se je posledica cen: premoga takoj pojavila v povišanih cenah nuinopotrebnega stavbenega materijala, apna, opeke in cementa. Na ta način preti nastati v forsirani stavbeni akciji nova stagnacija, ki ni v interesu rešitve stanovanjskega j problema. Ni dvoma, da se bo konč-, no pojavila posledica tudi v cenan plina, elektrike, vodovodov, tram-: vaja in drugih javnih naprav. Da. nsjj obrne mas konsumentov proti sebi,, je družba koncedirala za aprovizac!-; jo in železničarje znižanje cen. kari seveda na bistvu ničesar ne men i j.-ker pridejo za te svrhe le neznatne* kvote v poŠtev. Rudniško delavstvo.1 ki dobiva deputatni premog, stoli seveda popolnoma izven vprašanb»j in se iz tega da razložiti njihov des-interes in pasivnost. Skoro enako' desinteresirani se kažejo v nepozna-vanju celotnega ozadja tudi poljedelski krogi. Ako je družba letos pomladi investirala mesečno ne celih S milijonov kron, potem dvomimo v tehnično možnost, da bi v drugem polletju izvršila investicije za 100 milijonov kron. Navajeni smo bili. da se tako breme, ako bi se končno dovolilo prevalitev na konsumenta, vendar ne Izvrši v razdobju pol leta. Po našem mnenju bi bilo edino pravimo, da drŽava dispozicije s -kapitalom za te investicije ne da iz roke. Kontrolo mora Imet! In dobiti protivrednost. Ne smemo končno pozabiti, da je Trboveljska družba le pijonir z:i vse druge premogokopne družbe, predvsem za Šentjanž in državne rudnike, katerih kvaliteta premoga je znana. Vsi ti se radi uravnavajo ro Fran Govekar 78 SoKanfe (Dalje.) Vojak pa se ni dal zbegati. Sicer je povesil pest, a še glasneje je kričal: »Nesreča nas tare vse, a najhuje nas, ki smo vojaki! Kot ciganski psi stradamo, prezebamo, bredemo reke v obleki do vratu, hodimo dan za dnem, da so nam stopala ena sama odprta rana: na tisoče in tisoče jih je izmed nas že obležalo v krvi, postreljenih, razseka-nih in pohabljenih za vse življenje! Nam se godi najhuje, a nihče ne godrnja, nihče ne obupuje in nihče ne hujska kakor ta gobezdavi strahopetec! Se ni vseh dni konec, in naposled bo zmaga vendarle naša, če je Bog pravičen!« Kmetje so osupli poslušali vojaka, ki mu je v svetem fanatizmu gladko tekla beseda. Bliskal je s črnimi očmi in rdel v bleda, upadla lica. In zopet so se začuli iz množice klici, ki so prav tako iz prepričanja pritrjevali govorniku s strastno navdušenostjo: »Prav govori! Ne damo se! Naj le pri-delo; mi jim pokažemo,kaj je kranjska pest!« Danč je prebledel. Suho svoje telesce je zgrbil in sive, drobne oči so mu švigale ter iskale poti, po kateri bi se mogel izmuzniti najhitreje. Toda hipoma je dvignil klobuk ter zakričal izmed vseh najglasneje: »Živel cesar! Živela Avstrija!« Takoj je bil zopet poln poguma, čez lica mu je šinil hudoben nasmeh in zamahnil je z roko; »Vsi smo iste misli in izdajice ni med nami! Ampak če so vse cesarske oblasti odnesle pete in če nas niti naša vojska ne brani, potem tudi mi ne bomo nosili svoje kože naprodaj. Mir in red hočemo, pa naj nam ga prinese kdorkoli.« »Tako je. Mir, mir hočemo! Dovolj je bojevanja!« so pritrjevali kmetje in odhajali. Kakor kača se je izmuzm'1 Danč iz nevarnosti in vendarle odšel z bojišča kot zmagovalec. Naglo je smuknil v Frančiškansko ulico in se izgubil med ljudmi. Hitro se je izpraznila Dunajska cesta. Dr. Rcpič je stopal po njej sam. Žive duše ni bilo videti, vsa hišna vrata in okna so bila zaprta, le par psov se je pojalo po nesnažnih ulicah. Po cerkvenih stolpih je začela biti ura poldne, a oglasil se ni noben zvon. Moreča tišina je ležala nad mestom. »Kakor na veliki petek!« si je mislil dr. Repič. A takrat ropotajo v stolpih vsaj brenče in raglje, danes pa še teh ni slišati! Kako smešna bojazljivost!« Majal je z glavo, se zaničljivo smejal pa z lornjeto na očeh motril okna, ki so bila danes prazna In za katerimi se ni pojavil noben ženski obrazek. In začel je biti s palico po gru-dastem tlaku takt ter nosljale poltiho peti: . »Un* chemise snffit c' est totrt profit . . .« Na voglu Šentpetrske ceste pa je zagledal Kalanovo Marijanico. V cekarju je nesla nekaj lončkov in na vso moč hitela. Mudilo se ji je v Desselbrunnerjevo suknamo, kjer je njen mož že čakal kosilca. Mučile so jo hude skrbi. Vso ogromno tvorniško zalogo zabijajo v zaboje ter prevažajo v Zalog, da jo rešijo pred Francozi na HrvaŠko. Večina uradništva in delavstva dela noč in dan, mnogo se jih niti ponoči ne vrača v Ljubljano, nekaj tovorov je odplulo že po Savli in spremljajo jih do Zagreba tvomičarjevi za-' upniki. Tudi njen Tone bo moral morda že jutri odriniti z ladjo in kdo ve, kdaj se vrne? In če zasedejo medtem Francozi mesto, se bo li smel in mogel vrniti? Kaj počne sama? Kdo naj jo varuje? Kaj naj stori, če jo kdo napade? — Ali bi ne bilo najpametneje, da pobegne še sama? A kam? Nikogar svojih nima in kdo ve, je li v tujini varneje, nego doma? — Hude skrbi so trle Marjanico in žalosten ji je bil obraz. Dr. Repič pa je tekel za njo In jo dotekel. »Kam? Kam spet tako urno, gospa Kala-nova?« »V tvornico, gospod, če vas to kaj briga!« »Eli, kajpada me briga . . . prav posebno ste mi všeč.« »Vi pa meni čisto nič ne!« »Ni mogoče! Jaz pa tako očaran od vas!« »Prava opica ste in samo za strašilo v koruzi ste pripravni.« »Izvrstno! Resnico ste povedab*. Ampak jaz si današnje mode nisem izmislil. Če vam v tej obleki nisem všeč, se vam predstavim lahko v drugi: lahko izbirate!« »Prav nič me ne zanimajo vaše obleke.« »No, no, saj se lahko pomeniva tudi kot Adam in Eva!« »Škric neumni! Le Še eno besedo. In pri-solim vam jo tukaj na sredi ceste! Pa ne vem, če se potem poberete sami. Zbogom!« In v diru je stekla pred njim deset, dvajset korakov, nato pa hitela dalje, ne da bi se bila ozrla. »Strela, to je ženska! Kakor divja mačka me je ošinila s svojimi črnimi ogli! In naježila se je, da sem že mislit zdaj, zdaj mi skoči za vrat! — O, o, ukrotiti takole zverko in si jo zdresirati za krotko ljubico: to, to bi bil užitek!« Tako je razmišljal dr. Repič in ni bil prav nič razžaljen. Njegov najnovejši okus je bil ženska resolutnost in razvajen po neštevilnih lahkih zmagah si je samo želel težke borbe. Cisto zadovoljen je bil z uspehom: povedal ji je, da mu je všeč, da hrepeni po njej, da jo poželjeva . . . Zdaj bo razmišljala sama dalje: zgražala se bo, jezila, a počasi privajala misli, polagoma vpoštevala to in ono, — začenjala računati in ugibati, a končno pride morda do spoznanja, da njegova ponudba le ni tako napačna . . . Uboga delavska žena! Njena obleka so slabe cunje . , • njena hrana revščina .. . njeno stanovanje brlog ... A on je bogat, kavaHr, radodaren . . . Premišljala bo. tehtala, presojala: kaj izgubi, koliko pridobi? In kdo zve? Nihče! In koliko jih dela tako, boljših', imovitejših — pa bi ona ne, reva? Da, da, tako bo, in Marjanlca se drugič... ali vsaj tretjič ne bo več ponujala, da mu jo prisoli ... in nič več ne bo divja mačka, nego se izpremeni v krotko grlico, ki bo zo-bala z dlani ter. se kljuačkala, kUunčkala • • - HsUK&ssB 2. stran. .SLOVENSKI NAROD-, dne 28. julija 192U. io9. Stev. Conah Trboveljske družbe in nastaja novo interesantno vprašanje, kam bodo Investirali oni svoj pfus dov^ čanfla dohodkov. Detajli o načinu knjigovodstva Trboveljske družbe na Dunaju nam niso znani, ne vemo tudi, na kak način se vpoštevajo pri vknjiženju valutame diference med avstrijsko in našo krono. Naš vtis le. da je državno nadzorstvo nad družbo samo na papirju in ne moremo razumeti te pasivnosti, s katero pripušča tak razvoj razmer. Slučaj Trboveljske družbe je ogrozil naše že itak omajano narodno gospodarstvo. Če vlada ta kapitulira, potem le pred nami brezno. Plemenito In neplemenito maššeoanle. Ljubljana, 26. julija. Član naše mirovne delegacije v Parizu dr. Oto-kar Rvbaf je poslal nastopno odprto pismo vsem listom v Trstu: Slavno uredništvo! Težki časi, katere doživljamo, me spodbujajo k temu, da Vas naprosim, naj bi priobčil nastopno odprto pismo: Kakor doznavam iz Časopisov in iz poročil očividcev, ki so došli v Beograd, so bili za časa izgredov, ki so se vršili pretečeni teden v Trstu, zažgani, uničeni in oropani uradni prostori delegacije SHS, banke, pisarne, prodajalne ter gostilne, ki so bile last Jugoslovenov. Priznati moram, da po vsem tem, kar so pretrpeli Italijani in Jugosloveni Trsta in sploh iz Primorske v dolgih letih vojne pod krutim bičem avstrijskega militari-Stičnega režima, bi si nikdar ne mislil, da je mogoč tak izbruh nasilja In vandalizma. Tržaški Italijani so Že očividno pozabili, da je uprizorila, ko je leta 1915. dospela v Trst vest o vojni napovedi od strani italijanskega kraljestva, tolpa temnih elementov dobro znano »patrijotič-no« demonstracijo in zažgala pod protekcijo c. kr. avstrijske policije med drugim tudi poslopje lista »11 Piccolo«. Slovenski det prebivalstva ne le, da se ni udeležil tega uničevanja italijanske posesti, ampak jih je odkrito obsojal in posebno list ^Edinost«, kar so vsi tržaški Italijani z zadovoljstvom opazili in vzeli na znanje. Poslednji, ki so se spominjali demonstracij in nasilja, izvršenega napram srbskemu konzulatu In Slovencem v Trstu v juliju 1914, ob priliki vojne napovedi Srbiji, so bili iznenađeni, ko so vi-rdeli, da se Slovenci niso okoristili z izpremenjeno situacijo in se niso maščevali. Situacija je rlanes Izpremenjena, toda ni se sledilo vzgledu, ki so ga takrat dali Slovenci. In vendar »barbari« so in ostanejo Slovenci! „ Med odvetniškimi pisarnami, ki so bile uničene in oropane, je bila tudi moja in vendar so bili časi med vojno, ko so to mojo pisarno iskali in obiskovali najbolj fanatični italijanski nacrjonalistf tržaški in nji-Hove družine in ko so nujno prosili mojega pokroviteljstva. Čeravno sem nosil (žalibogD uniformo c. kr. nadporočnika. Občinski svetniki, uredniki in magistratni učitelji, trgovci in drugi so se obračali name, naj bi zagovarjal pred vojnim sodiščem njih in njihove clružine v tistih famoznih političnih procesih, ki jih je ustvarila dobro znana službena gorečnost majorja Loneka, žalostnega spomina in njihovih agentov. In tudi moji kolegi odvetniki so me počaščali s svojim zaupanjem ter so mi pošiljali svoie klijente, katerih zagovor pred vojaškim državnim sodiščem bi lahko imel neprijetne posledice v teh časih celo za branitelja samega. Nisem se nikdar ponašal s tem svojim delovanjem, toda dogodki zadnjih dni me opravičujejo, Če ga danes navajam. prevzete Apaško kotlino t tvojo ski v zaščito pred možnim vpadom upravo m ker le avstrijska vlada po- boljševiških čet. Tn^^^T^tZ 1 «U5K0 • TS£KEQA boj1- deželna vlada odredila, da se Rad- _ . _ . ' . U1 _ gona In oni deJ^adgonskeca okrak . LDU Loildoil, 24.julija. (Dun. na levem bregu reke Mure, ki te bil kor. J£ 7" g«1*?-) « brezžičnem dosedaf do našem volaštvu zaseden, poročilu iz Moskve se rdeča armada Izprazni Izpraznitev se ie danes DO povelju boljševiškega vrhovnega pričela- poveUništva umika. LDU Ljubljana, 26. julija. Iz Rad- J NORVEŽANI ZA SOVJETE. Sprejemal sem njihov zagovor in skušal storiti vse, da jih rešim iii čeravno so bili moji politični nasprotniki, so mi izkazali svoje zaupanje. Govorilo se je tedaj, da je to moje delovanje napotilo na-mestništvo (referent vit. Henrique), da je zahteval mojo premestitev iz Trsta v Trident, kjer sem moral ostati celo leto. Ker nisem hotel sprejeti za vse te zagovore nikdar niti vinarja honorarja, štel sem si namreč v svojo moralno dolžnost, da v tistih težkih časih stavim na razpolago svojim someščanom svojo pomoč, ki sem jo lahko v dvojnem svojstvu kot odvetnik in kot častnik nudil, — ml je bila ta premestitev edino plačilo. Toda sedaj vidim, da me tržaško prebivalstvo nI pozabilo, ampak hotelo mi je poplačati z večjo ra-dodarnostjo, s tem, da uniči tiste prostore, kjer so med vojno njihovi sorojaki iskali in mnogokrat tudi našli tolažbo in rešitev. Njegova ra-dodarnost je še presegla ono mojih kolegov, ki so me pred nekaj tedni enostavno Črtali iz odvetniške zbornice ter mi tako onemogočili izvrševati moj poklic, ki mi je bil med vojno edino orožje, katerega sem se posluževal z veseljem in z vso vnemo. Kakor doznavam iz časopisov, se je tudi kraljeva italijanska oblast spomnila name ter v moji oropani pisarni naročila preiskavo, misleč, da dobi orožje in municijo. V očigled tem dogodkom se obračam na svoje someščane in posebno na člane Narodnega sveta (Comitato di salute puhlica) od meseca novembra 1918 s prošnjo za edmo uslugo. Naj povedo gospodom iz kraljestva, da sem v resnici razpolagal z mnogim orožjem in municijo in da sem imel pod svojo komando en bataljon jugosloven-skih čet, jugoslovensko narodno stražo vse torpedovke, zasidrane v tržaški luki in ves letalski park pri Sv. Savi (S. Sabba), kakor rudi, da sem edino jaz še lahko vplival na javne stražarje, ki so bili skoro vsi slovenske narodnosti, — seveda vse to je bilo meseca novembra 1918. Naj jim še povedo, da sem se vsega tega aparata posluževal ne v škodo svojih someščanov italijanske narodnosti, ampak kolikor Je bilo v mojih močeh v onih težkih dneh pred prihodom Italijanskih čet, v njihovo obrambo, in da je bil jugoslovenski Narodni svet, katerega predsednik sem bil, tisti, ki je poslal torpedovko pod Jugoslovensko zastavo, katera naj bi pozvala zavezniško brodovje in pokazala generalu Petitti di Roreto pot med avstrijskimi minami. Naj povedo torej, da bi v tistih dneh, če bi se hotel poslužit! orožja v škodo Trsta, to storil, ker bi bil lahko storil neovirano, ne pa sedaj, ko je vsa Primorska polna italijanskih čet in ko sem jaz daleč iz Trsta. Beograd, 18. julija 1920. Dr. Otokar Rvbaf 1. r. gone se poroča uradno: Evakuaclia Radgone In levega brega reke Mure ie bila danes o poldvanaistlb do civilnih oblastih In voiaštvu izvršena. Radgona. 26. julija. Uro po odhodu jugosl6venskih čet, ki se je fz- ,.. .„ r . , .. .. vršil v polnem redu, so vkorakali v >n ^^J^^^er^^ mesto nemško - avstrijski orožniki, ^s,a! Z T* katere je prebivalstvo živahno po- cionah v moskvo-zdravilo. Na mah so se razobesile z LDU Berlin, 26. julija. (Dun. k. ur.) Kakor poroča >Deutsche Allge-melne Zeitung« Iz Kristianije, se je kongres norveških strokovnih družb izrekel za politični sovjetski sistem vseh hiš zastave v nemško-avstrtl-skih barvah. Med prebivalstvom vlada veliko veselje, da so odšle ju- ZVEZA NARODOV. LDU Pariz, 25. julija. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Kakor poroča »Petit Journal«, se bo svet zveze na- goslovenske čete in da pripada me- r0dov. ki se sestane dne 26. julija v sto zopet Nemški Avstriji Telefonska In 2srzo-faona poročila. ROMUNSKI KRALI PRIDE V BEOGRAD. LDU Beograd. 26. julija. V beograjskih političnih krogih ie razširjena vest, da pride romunski krali v Beograd. Beograjski novinar je po- San Sebastianu, v glavnem bavil z nastopnimi vprašanji: 1. Z gospodarskimi ukrepi, kf jih je treba izdati proti-onim državam, ki bi kršile dolžnosti, katere jim nalaa^ članstvo zveze narodov in bi začele vojno; 2. z ustanovitvijo stalne organizacije za zdravstvo; 3. s predložitvijo Predloga o mednarodnem razsodišču, ki ga je izdelal mednarodni ju-ristični komite v Haagu; 4. s proučevanjem pooblastil, ki se nanašajo na vprašal glede tega romunskega po- slanika v Beogradu. Ta mu je odgo- ! svet zveze narodov m na skupščino zveze narodov, ki se bo vršila dne Izpraznlteu Radgone. 36. julij je žalosten zgodovinski dan za vso našo državo. Ob pol 12. je Izpraznila naša vojaška postojanka Radgono ter zapustila levi brez Mure. Civilne oblasti so bile zapustile Radgono že prej. Od civilnih oblasti smo imeli tam samo vladnega komisarja, ki ni mogel nikdar vedeti. aH je njegovo postopanje pravilno ali ne. kateremu nikdar ni bil določen pravi delokrog in ki se je moral v gotovih časih omejiti samo na vidi-ranje potnih listov in prooustnic ter je bil v vedni nevarnosti, da se je spri z okrajnim glavarjem, ki ie bil seveda nastavUenec Avstrije. Silno mnogo takta Je bilo treba, da v tej feksDonirani postojanki ni prišlo do hujših sporov In eventualno celo do spopadov. Izmed uradov smo imeli tam v rokah predvsem pošto in železnico, vendar pa nam ni bilo mosro-če kljub vojaški asistenci preprečiti napadov na železniško progo. Pri Radgoni smo bili takorekoč vedno v vojnem stanju, še lansko leto ob tem času so napadali na eni strani Volks-wehrovci od nas zasedeno ozemlje, na drugi strani pa so madžarske fol- i po ogrožale neprestano naše prek- ■ murske pokrajine. Sedaj smo se morali umakniti na desni breg Mure in vse Prekmurje je obviselo v zraku brez zvez z našimi kraji na desnem bregu reke. Žalostno ie Heistvo. da smo morali s ponemčeno Radgono izgubiti tudi mnogo zavednih slovenskih vasi. Našim sonarodniakom v sedanji Avstriji moremo samo priporočati, da zaupajo še naprej naši vladi, ki bo brez dvoma storila vse potrebno, da jim zavaruje najprimirlv-nejše narodnostne pravice za Čas. dokler se ne združijo z nami. Naša vlada ima za to moč In zakrivila bi vlik narodni zločin, če bi se te moči ne poslužila. Sicer pa je sedaj dolžnost naše vlade, da nemudoma ukrene vse. da dobimo čimnrei železniško In cestno zvezo s Prekmuiiem. ki je danes vsled modrosti Antante Dopolnoma odrezano od našega državnega telesa. V naslednjem prinašamo brzojavke, ki nam Javljajo izpraznitev Radgone. • • • LDU Ltubliana. 26. tulita. Ljubljanski dopisni urad deželne vlade za Slovenijo poroča uradno: Z ozfrom na to, da so naše oblasti deMtlvao voril, da o tem ničesar ne ve. Govori se, da bo romunski krali prišel v Beograd ineognito. V beograjskem hotelu »Srbski krali« so rezervirane za romunskega kralia tri naivecje in nailenše sobe ter naflenši salon. VOJNO STANJE Z AVSTRIJO PRENEHALO. LDU Beograd, 25. julija. Minister za zunanja dela je objavil, da se naše kraljestvo ne nahaja več v vojnem stanju z avstrijsko republiko. Mir so sklenili dne 16. julija, ko je bila ratificirana saint-germainska mirovna pogodba. Tako je prenehalo vojno stanje med Beogradom in Dunajem, ki je trajalo dvanajst dni manj, kot šest let. (Od 15. julija 1914 po starem koledarju do 15. julija 1920 po novem koledarju.) POŽAR V BENETKAH. LDU Benetke, 25. julija. (Dun. kof. ur. — Štefani.) Nocoj je Izbruhni! v arsenalu požar, ki se je razširil na mestna dela San Marino in San Francesco. Mnogo družin je zbežalo na Riva degli Schiavonl. Mornarji, vojaki in ognjegasci so pomagali gasiti. Iz muzeja, ki se nahaja v bližini pogorišča, so morali odnesti vse dragocenosti. POLJSKO - RUSKA POGAJANJA. LDU Moskva, 25. julija. (Dun. kor. ur.) Poljskemu vrhovnemu novel jnfštvu! Da se izvedejo navodila, ki jih je prejelo vrhovno poveljnl-štvo rdeče armade, in ki so bila dne 23. julija prijavljena rudi poljskemu vrhovnemu poveljništvu, Vam naznanjam, da je vsled prodiranja armade zveza z njo težavna in da je belo-rusko prebivalstvo zastopnikom poljske armade sovražno radi izgredov, ki so jih zagrešile poljske čete med zasedbo in na umiku, vsled česar moramo izdati varnostne odredbe, da se izognemo sovražnostim. Za prestop ruske meje po poljskih odposlancih smatram za najugodnejši dan 30. julij, kateri datum je naveden v Vaši brezžični brzojavki. Neprestano premikanje fronte onemogočuje natančno določitev kraja, kjer se snidemo. Moremo Vam samo naznačiti pot, na kateri beste lahko prekoračili fronto. Izvolil sem v Vaši brezžični brzojavki navedeno pot In sicer cesto Baranoviči-Brest-Litovsk. Fronto prekoračite pri točki, kfer se nahajajo ob cesti naše predstraže dne 30. julija ob osmih zvečer. Vaše odposlanstvo se mora približati z belo zastavico In se ravnati po službenem redu rdeče armade o sprejemu in spremstvu parla-mentarjev. Po sprejemu bodo Vaši odposlanci odpeljani v Ba rana viče. 15. novembra: 5. z odgovornostmi zveze narodov, k? izhajajo iz določb mirovne pogodbe in pogodbe o zvezi narodov. GPŠKO - TURŠKO BOJIŠČE. LDU London, 24. julija. (Dun. kor. ur. — Reuter.) CarigrajskI dopisnik lista »Dafly Express« javlja: V okolici Odrina se nadaljule bitka. Odpor Turkov v Vzhodni Traci jI je bil hitro zlomljen. Grki nameravajo s svojimi četami obkoliti Diefars. ki leži med Odrinom in Kirkilisa. Grško topništvo je razbilo turške utrdbe ob Marici. VELTKT NEMIRI V TRSKI. London. 26. julija. Po poročilih Iz Irske ie bilo pri zadnjih krvavih nemirih v Belfastu 20 mrtvih in nad 100 oseb ranjenih. Ministrski svet ie v večumem zborovanju razpravljal o irskem vprašanm. Pričakuie se. da bo stavf! ministrski predsednik Sin-feinovcem nove pogoje. IZDELAVA VELIKANSKEGA TOPA. London. 26. julijt. V Shefieldu se izdelava orjaški top. čigar cev bo dolga nad 25 m in ki bo metal 24 cm krogle na razdaljo 150 km. = Razve! vladne krize. Beograd, 26. julija. Včeraj je ministrski predsednik dr. Vesnič, kljub temu, da je bolan, zapustil posteljo in nadaljeval pogajanja za sestavo nove vlade. Opoldne se Je vršil pri njem dine", katerega se Je udeležil prestolonaslednik regent, francoski poslanik in zastopnik ruske (Djenikinove) vlade ter ministra dr. Kukovec in dr. Korošec. Pri dineju se ie razgovarjalo o rekonstrukciji pokrajinskih vlad, zlasti one za Slovenijo. Kakor se doznava, Je prišlo pri tem do znatnega zbližanja med obema prizadetima strankama. — Poleg tega se je razpravljalo o senzacijonaJnl vesti, k! jo je prinesla »Pravda« in po kateri Je Izdelal grof Sforza načrt za aneksijo zasedenega ozemlja, kar direktno nasprotuje zahtevam londonskega pakta. Ministrski predsednik dr. Vesnič in francoski poslanik De Fontene3r sta Izjavila, da tej vesti, ki prihaja baje iz Rima, ne verujeta, ker bi značflo tako postopanje kršitev londonskega pakta in da Je vest najbrže Izmišljena. Končno se Je razpravljalo rudi o prizadevanju Romunije, ki hoče pridobiti našo državo za akcijo proti boljševikom ter poudarjalo, da bi se vsako vmešavanje naše države v rusko - romunske zadeve presojalo v parlamentarnih krogih nepovoljno, ker Je to stvar, ki naj Jo rešita prizadet! državi sami, posebno še, ko Imamo sami dovolj posla z Itallianl, ki nam stoje vedno za hrbtom. — V parlamentarnem življenju Je zavladal popoien mir. Nekateri ministri In večina poslancev je odpotovala domov. Klubovi prostor! so i - i. t fi i j » prazni, tako da izgleda, kakor da sploh kjer se sestanejo z zastopnik! rdeče ne b, brto ^lze armade. Vrhovni poveljnik frontnih i Poklanja za koncentracijo. Vče- Čet Tuhačevskl. rajanja >Riiee< javlja iz Beograda: POLJSKA ODSTOPI NEMČIJI PO- S **Sf™°SJŽ^TJZ« •vmiAM««« i cii^ke vlade so ee nadaljevan danes ZNANJ? WashinjrtorL 26. julija. »Associated Press« poroča Iz Varšave, da se po Nemčiji vedno bolj širi razpoloženje, da naj Nemčiia stopi Pollskl v njenem boju proti bolfSevIkom ob stran. Bale je noljska vlada obljubila Nemčif! kot odškodnino za nieno Pomoč odstopftev oziroma vrnitev Poznani?. NEMČIJA IN BOI TSFVIKI. LDU Anr*tertW, 25. M?!a. (D. kor. ar.) Londonski bre^čn? ara d poroča: Kakor se tovori, zavezniki te dni proučujejo prošnjo, katero jim je stavila nemška vlada, da bi ji od 10. do pol 14. popoldne. Ker v vpra sanju izvoza še ni sporazumljenja, bodo d%nes dopoldne o tem razpravljali dr. Nin.Mč Sn Jankovie* kot pooblaščenca radikalne stranice, Dračković" in Vo-ja MarinlcovIČ na od demokratske stran ke. Tu* v vprašanju rleželnih vlad če ni dosezan soorazum. Narodni Vhtb d*»-Je demokratom v hrvatski vladi parno notranje posle in zdravstvo. O tem vpraganfu bodo nadntie razgovarjali jutri donoldne ob desetih — Jutranji ii<5ti Tvrinačaio (i Peo<»T"'!»- Voro^fni n*>rT*»Tn An farni kro«^' z*»tHriieio. da Vesni* fi.i zmo*«n o^vl^ati v*** rAzko^e. katerim stoii nasnroti. .V hoče sestaviti novo vlado. Ako v dveh ali treh dneh ne bo ničesar dosegel, bo vrnil dovolili ojačiti čete v Vzhodni Pru- 1 svoj mandat regentu. Sicer se dr. Ves- niču zelo zaupa, vendar pa nekateri menijo, da nima dovolj energije, da bi je pokazal v parlamentar. z&ednici. Boje 86, da bo kriza dolgo trajala, — L/lu. =z Ajrramo vprašanje. Stojao Pro-ić In Hinko Krizman sta imela sestanek, na katerem sta nadaljevala razgovore o načinu reševanja agrarnega vprasanja. ■e Vaše železnice. Kakor se govori, je minister za promet dr. Anton Koro* see iziavil, da železniške mrete v nam državi pod nobenim pogojem ne bodo gradile tuiezenrO^ firme. ■E Vsled obžalovanja vrednega dogodka v Splitu, ki se za ni dalo predvideti k!]ub sistematičnemu precanlanju italijanskega plemena s strani oblasti in Jugoslovanskega ljudstva, Je prišel ob flvijenie tudi poveljnik Ciulli s ladje PugHt, Umevno, da Je admiral MUlo, kakor hitro ie bil obveščen o dogodku, poslal tU neka! mornariških enot In le zahteval eksemplarič» no zadoščenje. Velika eksaltirmnost preveva že nekaj časa Jugoslovansko časopisje, ne da bi beogradska vlada čutila dolžnost posredovanja z nasvetom umer-jenosfi in večjega rešpekta do ItalUe, Na-cijonalistlčni jugoslovanski elementi zahtevajo Še sedaj Trst In Gorico In vsakemu Je vidna v tej razsežnl agitaciji nevarnost ki ostane, čeprav je brez Čezmernih vtiskov, vendar le skrb, ako se upošteva eadnU incident v Splitu. Kakor poročajo beogradski Usti. so bile dane iugoslov. delegaciji v Parizu dispozicije za zopetna pogajanja t Italijo, ampak lfsti, vpoStevajoč finmano razpoloženje v deželi, izvajajo surovo, da bo Italija primorana sprejetf srbske ponudbe radi svoje notranje situacije. »Ql-ornale d* Tta^a« pa p4še, da so v dobro poučenih ambilentih zagotavlja, da bo Oio-lltti, predno oakusl jugoslovanski teren, po-sknSal rešiti Jadransko vprašanje v vseh spornih točkah s prisrčnostjo ampak tudi z italijansko trdnostjo, z zavezniki in posebej z Ameriko. Ololltti hoče đobhi od Francije, Anglije !n Amerike najobsežnejšo možnost pogajati se In nredll z Jugoslavijo po načrtu logičnih sporazumov ves Jadranski problem. Kakor hitro dobi CHo-Ht+1, predno poskusi Jugosiov. teren, pomeni simpatično desfntereslranfe, bo mogoče trpati, da se res"! svobodno fn ratrpno vsa ureditev »nagega morja«. Tako pise Italijanski list »Sole*. =2 Dve tezi o Dalmaciji. V rtmskem senatu se Je admiral Thaoo di Revel toplo zavzel za izvedbo londonskega pakta, ki daje Italill dalmatinsko obal, poudarjajoč, da je prišla obal v londonski pakt prav vsled zahteve italijanskega mornarffkega vodstva, Ce5. da Je ta obal za obrambo Italije neobhodno potrebna. General Cavl-glla pa Je v senatu nekoliko poprej hnel obsežen govor, v katerem ni zahteval aneksije Dalmaclle, izvajal pa Je, da se more doseči dobra vojaška obramba Italije s primernim pogajanjem glede na pravice, ki jih priznava londonski pakt Italiji v Dalmaciji. Torej najvišje italijanske vojaške glave si 5e sedaj sredi 1020. niso na Jasnem, ali Je res potrebna dalmatln. obal Italiji za njeno obrambo aH ne? Ako bi Italija potrebovala v istini dahnatinsko obal, potem bi se bilo moralo naravno razviti samo eno mnenje: Italija potrebuje dalmatinsko obal. Ker pa ni takega enotnega mnenja In italijanski voJasTd najvišji dostojanstveniki v zbornici očitno kažejo razna mnenja o Dalmaciji, moremo pa3 sklepati Iz tega, da Dalmacija ne potrebuTe Dalmacije In da v Italiji vendar Se rd pobit nazor, da bi bila Dalmacija za Italijo skrajno nevarna posest Dalmatinska obal pritiče edino Ie Jngoslovenom, pravo obrambo svojih Interesov napram Jugoslaviji pa naj išče Italija v dobrem m poltenem sporazumu ž njo. =r Nlkltovl pristaši zbežali v FtalHo. »Politika« je dobila fz Skadra naslednje poročilo: Velika tolovajska tolpa Nfldtovih pristašev, ki Je vznemirjala Črno goro, le zbežala v Albanijo vsled energičnega zasledovanja naših oblasti, posebno pa se vsled tega. ker se Um Je postavila po robu organizirana omladina m prebivalstvo samo. Na čelu tolpi Je znani zllkovec Sava Raspooovič, W Je plačan po Italilanskl vladi. V Draču so se vkrcali na Italilanskl par-nik *rZp!r*, ki jih le prepeljal v Gaete ▼ ItarHI, kjer se nahaja večje število Nlktto-vih najemnikov, ki Jih namerava postati Italija v Crno goro, kadar bo čas pripraven za to. = Orlovslra pošta. Kakor se doznava, bo poslovala za časa orlovskega tabora na Teznu posebna orlovska pošta, ki bo žigosala znamke s posebnim žlsrnm: * Orlovski tabor, 2S./VTT.—t./VTT!. 1920. Maribor*. To pošto bodo morali upravila H menda Orli sami. — Radovedni smo, kal bodo klerikalci se vpregli v svoj Jarem, da naoravilo zadostno reklamo za svoj orlovski tabor! S to lastno »oošto*, za katero ie gotovo storil vse g. dr. Ko-roSec, mislijo menda vjeti zase — filateliste! = Za Fonom — dr. Vrstoviek. Te dni se Je da! vreči v službo klerikalne politične armade za Maribor tudi poverlenlk za nauk In bogočasrle, dr. Vrstovšek hi izdal odredbo okrainlm šolskim svetom, da Imalo dati nameščencem pri teh šolsMh svetih, ako se hočejo udeležil orlovskega tabora, tridneven dopust — Ali bi ne bilo nalbollse za Slovenijo, če bi kar ta cela famozna »vlada« izginila za teden dni — aH pa za večno — iz Ljubljane! = V koroškem de*e!*v»m rhom. V koroškem deželaem 7*>nru 1* ne*Mfld d^-mokraticnf o^lanec dr P****Tt* p-H-la«rat resofueUo ded* nedHHvos« Koroške, v k*teH hinavsko pomit* Slovencem na Kr»rr.?V*m var«tvo ma«'*!*^ kaVw In la«1^! m!rrrvna nr»7 ntm tokom Iz falske elektrarne. Preskrba Maribora z električnim tokom iz falske elektrarne se bo pričela začetkom septembra. Pogoil za oddalo električne sile se razglasijo tekom prihodnjega meseca. — Tudi stavka. V soboto ie pričel stavkati v mariborski stolnici zvonar, ker mu mestno župnišče nI hotelo zvišati plače. Ta plača znaša, reci in piši, letno 128 K. zvonenje pa naj bi opravljal dnevno kar s štirimi zvonovi. Ker s tem zneskom nI mogel niti za mesec dni plačati svojih pomasračev — sam ne more naenkrat zvoniti s štirimi zvonovi — žunnišče pa nI hotelo zvišati plače, češ da naj ga plača občina, kjer opravlja obenem tudi službo nazna-ntevalca ognja, mu nI preostala!© drugega, kakor stopiti — v stavko. Mestna občina pa tudi ni hotela zvišati plače, češ da jo zvonenje prav nič ne briga. Mestno župnišče je postavilo stavkujočega zvonarja krat-komalo na cesto, a Maribor se lahko postavi s tem. da je obogatil vrsto stavk za novo. za stavko zvonarjev. —Umrl je v Mariboru kr. finančni svetnik Bogomil Koser. — V Dobrepolju je umrla rodbini Tram-šak hčerka Silvica. Kavama »Zvezda«. Danes koncert vojaške godbe od 20.30 do 23.30. Vstop prost. Pozor. Zamudnikom, ki so pozabili poslati pravočasno naročnino za list, se dopošiljanje ustavi z jutrišnjo številko. To naznanjamo v iz-ogib nepotrebnih reklamacij. Knltnra. — Gledališka prireditev na Bleđn. Pretekli teden je bila otvorjGna v zdraviliškem domu vrsta a*led. večerov, pri katerih sodelujejo Marija Vera, bi vsi član Reinhardovskih erled., Milan Skr-binSek, in režiser Emil Nadvornik. Prvo predstavo je sprejela tamošnja publika z navdušenjem. Zanimanje za prihodnji'dve predstavi Je veliko. V torek 27. t m. se uprizori »Vizija« iz Vojnovićeve »Gospodje sa sunookre-tom< in premiera Schnitzlerja finega dramoleta >Gospa z bodalom«. V petek Shawa komedija »Zmagovalec«, ki razpravlja o 261etnem Napoleonu Bona-parte in recitacije Marije Vere. — Ganghofer umri. V Tegernsee je umrl 24. t. znani nemški pisatelj dr. Ludvig Ganghofer v starosti 65 let. Zadela ga je kap. — Medovie Celeettn. odlični hrvatski slikar, je umrl v dežel, bolnici v Sarajevu 60 let star. Pokojnik je bil eden najpriznanejšin, najoriginalnejših jugoslovenskih cerkvenih slikarjev, ki pa je naslikal tudi več popularnih zgodovinskih, žanr8kth in krajinskih slik. narodno gospodarstvo. — na Davčne narodnosti za nove stavbe. »Službene Novine« prinašajo v številki 159 novo naredbo, ki ima namen pospešiti stavbeno delavnost. Novi zakon določa v členu L, da se oslobode plačila davka in doklade stanovanja In hiše. ki se zgrade računjeno od 23. Julija 1920 dalje tekom dveh let Davčna in do-kladna svoboda se dovoljuje za dobo 25 let za vse hiše. ki Imajo majhna stanovanja za delavce in srednji stan vobče. Davčno prostost za dobo 18 i let za vse hiše. ki Imajo samo stano-1 vjoja. hrea ozira sa ujth vetlkoiL Davčno ugodnost za dobo 15 let odnosno 10 let take hiše, ki nimajo samo stanovanj odnosno so se nedograjene in ne izkoriščene za stanovanja. Nadalje se dovoljuje Iste davčne udobnosti za dobo 12 let za take že obstoječe hiše, katere bi se priredile za nova stanovanja,_ nainovefsa poročila. PRED ODLOČITVIJO? LDU Beograd, 26. julija. Današnji sestanek zastopnikov obeh velikih parlamentarnih skupin, namreč z ene strani dr. Vesniča In dr. Ninčiča, a z druge Draškoviča in Pribičeviča, ki je trajal tri ure in pol, je prišel do gotovih zaključkov, toda še ne do definitivne odločbe o popovih za vstoo v koncentracijsko vlado. Razgovori za pogajanja se bodo jutri nadaljevala. Razpoloženje je večinoma optimistično, ter se v komnetentnih krogih nadejajo, da se dr. Vesniću do L avgusta gotovo posreči sestaviti koncentracijsko vlado. ZA LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. LDU Beograd, 26. julija. Za upravn?Va NubHanskega kraljevskega gledališča je Imenovan dr. Friderik Juvančič, a za dramaturga Oton Zupančič. DAVČNO ZAVAROVANJE. LDU Beograd, 26. julija. Po odredbi začasnega finančnega komiteja v ministrstvu se bosta plačevala pri izvozu razen izvozne carine še dva odstotka v svrho davčnega zavarovanja. To se nanaša na one osebe, ki nimajo dokazov, da so svoj izvoz prijavile v svrho obdavčenja. UMETNIŠKA PROSVETA. LDU Beograd, 26. julija. V umetniškem oddelku za umetniško prosveto se je osnoval poseben odsek, ki ima nalogo izbirati zgodovinsko gradivo. Pred vsem bo izbral ta odsek vse gradivo za ujedinjenje in osvobojenje našega naroda. USTAVA. LDU Beograd, 26. julija. Komisija za izdelavo ustave in osnovnih zakonov v zvezi z ustavo je zaključila svoje delo glede načrta ustave in zakonov in začela izdelovati zakonski načrt o upravni razdelitvi Jugoslavije. POSET ČEHOV. LDU Beoerad, 26. julija. V teh šolskih počitnicah pričakujejo, da posetijo Jugoslavijo čehoslovaški akademiki v svrho spoznanja našega naroda. ZOPET LAŠKI LETALEC. LDU Split, 26. julija. Predvčerajšnjim popoldne se je pri Tivatu vsled poškodbe na stroju spustil na tla italijanski eroplan, ki je letel iz Brindisija v Valono. Naše oblasti so letalo zadržale in letalca poročnika Faca priiele. Italijanska torpedov-ka je prišla v Ercegnovi, da zahteva izročitev aviatika, a se je morala brez uspeha vrniti. RUSKI ZDRAVNIKI. LDU Beograd, 26. julija. Naš zastopnik v Carigradu je obvestil ministra za narodno zdravstvo, da se je prijavilo veliko število ruskih zdravnikov, ki bi radi vstopili v službo v naši kraljevini. SOROlStOD. — Sokolski zlet v Zomboru. Drugi teden dne 1. avgusta bo v Zomboru sokolski zlet Sokolov iz Bačke, Baranje in Banata. Mnogo Beogradčanov se pripravlja, da *e udeleži tega zleta. Turistifca In sport. — Nogometna tekma Ilirija - Celje. Danes ob 19. ori se vrši na prostoru Ilirije ob vsakem vremenu footbal-mateh med rezervo Ilirije in prvim moštvom slovenskega športnega kluba Celje. Vstopnina običajna. DriiSfusns nesli In prireditve. — V Slov. Gradcu se je ob priliki cvetličnega dneva po posebni zislugi ge. Adele dr. Parnatove ter drugih dana in gospodov nabrala vsota 4435 K v prid koroški deci Prej imenovani eo Izročili to svoto »Zvezi ženskih društev na Koroškem«, da jo vporabi v za-željeno svrho. Zveza Ženskih društev ee najtopleje zahvaljuje vsem, ki so s svofim sodelovanjem pri tej akciji dejansko dokazali svoje zanimanje za Korotan. — Šentjakobski semenj. Napredno politično in gospodarsko društvo za šentjakobski okraj je priredilo v nedeljo, 26. t m. za »žegnanje« na vojaškem strelišču takozvani Šentjakobski semenj v prid društveni javni ljudski knjižnici, ki je ena prvih v Jugoslaviji. Ljubljančanom v splošnem malo znani proste na vojaškem »treliacu ja bU Upp okrašen, postavljeni so bili povsod lični Šotori, kjer se je nudilo občinstvu vse- * ga, kar si more srce poželeti. Občinstva je bilo mnogo, med njimi smo opazili več naših poslancev in občinskih svetnikov, zastopnikov vojaških oblasti in na tisoče drugega občinstva, ki je s svojim obiskom pokazalo, da ve ceniti pomena in važnost tako važne kulturne institucije, kakor javna ljudska knjižnica. Zabave in razvedrila je bilo dovolj, za kar gre v prvi vrsti zahvala požrtvovalnim in zavednim narodnim damam, ki so sodelovale v paviljonih, in pa društvenemu odboru, ki se ni strašil dela in truda, da napravi lepo in v vseh ozirih dobro uspelo veselico. Upamo, da je društvo s to prireditvijo doseglo v polni meri svoj namen in da bo donesek te prireditve bogat vir društveni javni ljudski knjižnici, ki bo svoj delokrog in obseg s tem ee povečala ter tako odprla javnosti in čitar jočemu občinstvu nove, nam Se večinoma (neznane zaklade, dobre, svetovne literature. — Društvo slov. absolventov kmetijskih Sol v Ljubljani! Na občnem zboru, ki se je vršil 29. p. m. so bili izvoljeni v načelstvo: Ivan Pipan, posestnik v Vižmarjih ket načelnik, Oton Pevc, mlekarski inšpektor v Ljubljani, podnačelnikom, Anton Čotar, blagajnikom in Vinko Metlikovič tajnikom. — Društvo ima 3voj sedež v Ljubljani, Podturn št. 5. — V bodočnosti se bode vršili občni zbori načeloma na kmetijskih Šolah ali vzornih posestvih. Začasno so delo društva osredotoči v pri* dobivanju novih članov. Društvo misli v to svrho prirediti podučni izlet na Štajersko in Koroško na kmetijske So- ' le; vsled tega naj se oni, ki se izleta udeleži, čim preje prijavijo društvu. Vsi absolventi kmetijskih Sol in gospo* derskih tečajev ter absolventke gospodinjskih šol in tečajev so dolžni vstopiti v društvo kot izvršujoči člani, a razumnejši kmetski posestniki in posestniee pot podporni člani. Čim se število članov zviša vsaj na 2000, bode društvo začelo z izdajanjem lastnega glasila; dotlej pa naj vsak društvenik naroči >Kmetovalca«, ki bode prinašal društvene objave. — Vse dopise in članarino 12 K letno je pošiljati enostavno na naslov društva. Dobrodošla so tudi preplačila kot prispevek za tiskovni sklad. Združimo sile in delajmo vsi za hitri napredek slovenskega kmetijstva Odbor. Gospodarske uesfi. — g Nakupovanje plemenske govedi v Sloveniji. Te dni se po posebni komisiji nakupuje plemenska živina za Črnogoro. V poštev pridejo krave štirih let, telice od enega leta naprej in biki v starosti od enega do dveh let. Kupovalo 3e bo izključno le živittfo enobarvnih pasem t. j. montafonske, po-, murske, muniške in morij advorskaj pasme. Kraji, ki imajo odveč označene plemenske živine in kjer M se lahko' računalo vsaj na eden vagon živali, naj se prijavijo takoj po pristojni ob-1 Čini ali živinorejski zadrugi na pover-jeniStvo za kmetijstvo v Ljubljani. Predviden je nakup v okolici SodražA-ce, St. Jur ob juž. žel., Planina in * veiikovškem okraju. — Začasna nemško - slovenska kemijska terminologija kot preddelo za bodoči enoten jugoslovanski znanstveni in tehniški slovar začne izhajati 1. avgusta t. 1. v ljubljanskem »Narodno--gospodarskem Vestniku«. Izdeluje in1 predlaga jo znastveno osobje kemičnega instituta univerze, Ljubljana?" uporabljati se jo more brez vsakeršnih težkoč tudi v srbohrvaščini. Ker je delo vele važno za vse naše kulturno in ekonomsko življenje, opozarjamo vse interesente, da si pravočasno preskrbe ta Mst, kateri izhaja v omejenem številu izvodov. Borze. LDU. Beograd, 26. julija. Borza. Valute: 20 dinarski din. zl. 24.10—2420, angl. funti 68—70, franc. franki 145 do 150, dolarji 16.60—1790, italijanske lire 110—115, levi 40.50—42, leji 51—51.25, nemške marke 46—47.25, cehoslovašl* krone 38—40, avstrijske krone 11—Ifi. Devize: Pariz 125—128, London 65—67: Berlin 45.50—46, Ženeva 276—880, ^Dunaj 10.10—10.25, Rim in Milan 99—97. LDU. Zagreb, 26. julija. Borza. Devize. Berolin 175-180, Italija 420 do 439, London 275—2*0, Novi Jork 76—80, Pariz 540—0, Praga 151—155, Dunaj 41—42. — Valute. Ameriški dolarji 75—76, avstrijske žigosane krone 42—43, carski rublji 120—130. francoski franki 570—0, napoleondori 320 do 330 nemške marke 178—1S3, ronntftakr leji 194—106, italijanske lire 430-0, švicarski franki 1300—1400_1 Hprouizaclja. ^-f- Meso ee prodaja od jutri naprej na stojnici Josipa Kopriveo za Mahro-vim zidom po 20 K in 24 K kilogram. Poizvedbe. ^ Zgubljena je bdla v Jaršah! pr^ Savi Vizit - taška in denarnica % važnimi listinami in legitimacija Južne Že-železnice. Odda naj se proti dobri na> gradi Sv. Petra nasip 71._ Listnica larednišfua. . . . nik. Konstatiramo da nam pisma iz Rogaške Slatine ni poslal g, BriSnik. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: t Naznanjamo .vsem sorodnikom in znancem pre-tužno vest, da je naša nadvse ljubljena hčerka SILVIC dne 25. t. m. preminula. Pogreb bode v sredo dne 27. t. m. Dobrepolje, 26. julija 1920. Žalujoča rodbina TramšaH. V imenu Pavle Roblekove, trpeče na hudih posledicah skupne nezgode, in v imenu vseh sorodnikov se naznanja, da je v Trstu preminul !• NUHIIlIt nI MM lr ki" posestnik in lekarnar na Bleda Zemeljski ostanki njegovi so bili po srčni njegovi želji preneseni v mili mu domači kraj in dne 25. t. m. je bil pokopan na pokopališču v Radovljici. Prisrčna zahvala vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, in posebno požarni brambi v Radovljici za častni sprevod in zadnji pozdrav in pevskemu zboru za ginljive nagrobne pesmi. i- Naznanjamo tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je preminul po dolgi mučni bolezni naš ljubljeni sin, brat in svak, gospod kr. finančni svetnik dne 26. julija 1920 ob pol 8. uri zjutraj. Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 28. julija ob 17. uri. Maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Maribor, 27. julija 1920. Marica Koser, notarjeva vdova. mati. — Viadimlr Koser, kr. poštni uradnik, MIlan ^osćr slaščičar. Svetozar Koser, trge-vec. Jaroslav Kojer, kr. major, Tugomer Koser, bančoi uradnik, bratje. 88 Zahvala. Ob izgubi in smrti našega zlatega, nadvse ljubljenega siutka MILANA učenca i. razreda izrekamo najtoplejšo zahvalo reševalcem in vsem onim, ki so se z vso požrtvovalnostjo trudili ga obuditi zopet k življenju, posebno g. stud. med. J. Grčarju. Nad3lje se zahvaljujemo šolski mladini, duhovščini in vrlemu tel. društvu »Sokol« za častno spremstvo, kakor tudi vsem znancem in prijateljem za krasne darovane vence, ter vsem onim, ki so spremili našega ljubljenca na poslednji njegovi poti. Inienberk, dne 26. julija 1920. Žalujoča rodbina Skremova. ■ _!__-_____*J__ Prftda m llJP* tenka napol krita rlUlID it kočija. Poizve se: Jeranovi ulica 5. Trnovo. 5585 Drniia n dva lepa d0Dra konja, ter r I Uliti HS molzna krava, breja. Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta št 55. 5586 Drnfta tO dobro ohranjen moški šivalni rlUUu It stroj, kolo in harmonika. Poizve se v gostilni "iklavc, Komenskega nlica 36 5538 Sienograja in strojepisca išče za nastop s 15. avgustom, tudi žensko moč notar Baš v Celju. 5412 Kotel za kuhanje žganja držeč 51 1, proda. Ivan Božič, vas Vikrie št. 5 pod Šmarno goro. 5590 Kompletne konjske oprave in razni vozovi se nrodajo po zmernih cenah, informacije daje tvrdka J. Ko-stevc, Sv. Petra cesta 4. 5436 se žagar a jarem Žpsrš obenem brusil žage. Samo sposobni naj se javijo na Gerersdorter i drug, Mrkopalj. 5575 obenem gospodinja ob dobri plači in postopku, za takojšnji nastop ali po dogovoru. Ponudbe na Oerersdorfer i drug, Mrkopalj, Gorski kotar 5576 Proda se prvovrsten jahalni Konj (Renner) in zraven pripadna kompletna angleška konjska oprava. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5578 . (i se kuhanu proDs Sa registrirna blagajna s 6 • predali v jako dobrem stanju. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 5561 Trstje za tfm izdeluje in prodaja na debelo in drobno m- po K 4'80 pri večjih naročilih znaten copust Steinor Anton, Licblfana, Jeranova uJIca 13, Trnovo. 4256 3šče se 8ekliea, kuhati, k manjši obitelji proti dobremu postopku in dobri plači. Ponudbe na Jelka Glucksthal. sapruga bank. ravnatelja Karlovac. 5534 Avtomobil °Zl*Tsl%*^t HP, s streho, popolnoma v dobrem stanju se proda. Pojasnila daje anončni zavod „Vedež" Maribor, Gregorčičeva nI. 6. Telefon 132. 5582 Izurjeno Korespondentlnln z znan-em slovenske in nem>k? stenografije sprejme tovarna v Ljubljani. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Dobra korespondentinja 5422« na upravn. S'ov. Naroda. 5422 Pnia se Mm z oljnatimi osmi, zelo ceno. Nadalje skoraj nov površnik, (ulster) blago iz mirnega Časa. Površnik se eventualno tudi zamenja za dobroohranjeno letno moško obleko srednje velikosti. Ogleda se Kračun. Poljčane. .5572 JrtsHne, jabolka in slive, v večjih množinah, se bodo oddajale. Istotam se proda osem velikih ra r%tno z oljem slikanih slik od 15. do 17. stoletja. Naslov pri upravi Slov. Naroda. 5364 čeiefonska hSp^S^ jersko in Prekmurje izide v kratkem času. Tvrdke, ki želijo oddati inserate v to knjigo, naj blagovolijo vposlati naslov na Anočni in inforrnačni zavod Vedež, Maribor, Gregorčičeva ulica 6. telf. 132. 5566 na onrava za osebo: po- Jfo prodaj takoj stelja, omara, umivalnik, nočna omara, stojalo za knjige, miza, žimnica, vzmetna žimnica, 4 stoli. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5531 Oddati imam 40 lit. dobrega 2 leti starega žsanja .drožen-ke" liter po 112 K. Kdor hoče res dobro žganje, naj se obrne na Ivo Uše ničnik, trgovec in gostilničar, Novakovci pošta Podtti n — Via Čakovec Medjimurje Gostilničarji pozor! Milana dr. SuSnlkova roj- Kavčičeva naznanja potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen preljubljeni soprog, oziroma brat, svak in strrc, gospod Dr. Viktor Sušnik odvetnik v Pliberku dne 26. julija t. I. ob šestih zjutraj po šesttedenskem trpljenju podlegel posledicam zavratnega napada. • Pogreb pokojnikov vrši se v sredo dne 28. t. m. ob 11. dopoldne Iz mrtvašnice na Pobreškem pokopališču v Mariboru. Maribor, dne 26. julija 1920. Prvovrstna jajca plavači (Schvvimmer) po 1 K nudi Em. Supanc v Rogatcu. Telefon šr. 1. v Rogatcu. Stanovanje na razpolago h&!sss v Rožni dolini. Poizve se v restavraciji v Rožni dolini. 5584 Preda se elegantna spalna oprava. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5574 2 stroja za izdelavo sodavire proda Simon stančić, Sv. Petra cesta 4SV Ljubljana. 5596 Ruske poltne znamke navdaj. Cenik 1 K. N. Clzerlj, Sv. Barbara pri Ptuju. 5571 Ititttp vrerp proda- dešćin* in ,a- «JUIII£ VI ll£ cj^na Ha kupi samo v velikih množinah. Inž. L. tuckman, Maribor, Kopitarjeva ut. 14. 55t5 Meolovano m:, m proti dobri najemnini, mlad, moženjen, dobro situiran bančni uradnik. Ponudbe pod »Bančni uradnik 55S9 na upravo Slov. Naroda. 55*9 Mlad zakonski par m stanovanje t—2 sob s kuhinjo event meblirano za takoj. Ponudbe po J .Zakonski par 5591« na upravo Slov. Naroda 5591 Proda se dobro vseljan dvonadstropni Hotel tikVent^'Ved.in- Naslov: Ferjan, Jesenice. 5593 motor »Torpedo« 3*Ai H. P., v dobrem stanju se ceno proda Zvoarska ulica l. 5550 lakoj se proda Ci'™ inventarjem v večjem kraju na deželi, nasproti farne cerkve. Kie pove uprav. Slov. Naroda. 5491 Stanovanje v iafflin, ŽŠS Ž kuhinje se zamenja z enakim v Ljubljani. Ponudbe pod .Menjava 5389" na uprav. Slov. Naroda. 5389 lične pletenine, ££? rSfe sita in rešeta, pletena žica za ograje, modroce za postelje se dobijo pri Braća Kramer, tvornica za platno i pletivo od žica, sita i rešeta i. t. d. Novi Sad Cvetlična semena za jesensko seiatev kakor cinerarije, nagetjčki, levkoje, pri-mule, mačehe itd. v lepi izberi, jamčeno zanesljiva se dobe pri Sever & K oru i. Ljubljana. Wo1fova ulica 12. 5444 Ženitna ponudba! Priženil bi se rad premožen vdovec na lepo kmetijo, če mogoče z gostilno ali trgovino. Dopisi pod .Vdovec 5580* na upravništvo Slov. Naroda. 5580 Odda se-postelja in zajtrk boljšemu gospodu ki ima svoje posteljno perilo v sredini mesta s 1. avgustom. Pismene ponudbe pori ,K snažni st^anU 5607" na upravništvo Slovenskega Naroda. 5607 Wmi (tvornica slaćtmja) Osen (Bosna) traži samostalnog i dobro iz-vežbanog kovača, koji je već dulje vremena kao takav radio u kojoj tvornici. Tačne oferte uz nazraku da li je oženjen ili ne, slati na Upravu Šećerane — Usora (Bosna). 5381 Clii^hn nVii gospodična, zmožna slov. ilDZOO 00)11 in nem jezika, ki ima le-po uglajeno pisavo ter je zmožna občevati s strankami. Strojepisje in stenografije se ne potrebuje. Prošnje (s sliko) naj se vlagajo od 12 — 13 in 18 — 19 Ure v Anončni ekspediciji Al. Matelič, LJubljana, Kongresni trg 3. Nupy|e Qv?tia leseni!] že&ijev v Tamu ped Šmarno goro. Ker bom imela od 1 — 30 avgusta trgovino kakor preciblikovalnico zaprto, prosim cenj. dame, da pridejo po popravila. P- Barboric, Mestni trg 7. 5583 Zidmo opeko mrežno (utorno) in navadno strešno opeko dobavlja ,,A V A" Lubečno. MENT OMAN SILSK&T v vsaki množini dobavlja i, LiUHi! Brzojavi: Uhersped. Telef. 117. DHHBBBI F.IL n m i s Roman Slikal PortlancZ I dobavlja ____Lavu4 Laško. Franc krojailvo ITolodroraks al. 38. Prelo v Trst-»i. zdelovanje oblek za gospode, uniformiranje. darv i; 5261 ANU JER mo:orno ^olo 3 kon;ske si e, v naj-lepšem icdu, s pnevmat.ko se pfoda pri tvrdki Sari Canternil: & Korsp. Lfublfaa?, Dcaafska cesta 12. K. Oorsche, Haribc? Gosposka uiiaa št. 10, veletrgovina z manufakturnim blagom priporoča svojo bogato zalogo po jako znižanih cenah. Prirodni malisiov sirup z rafinadnim sladkorjem vkuhan, se dobi po nainižji dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: Ekstrakti — za umetne soke i. t. d. pri tvrdki x — Sreiko Potnik, Matelkova ulica (poprej zaloga mengeikesa piva). Spiritna industrija d. d. Zagreb, Boškoričeva ulica 7. Brzojavi: Spiritusindustrija. Telefon interurban 4-96. Ima v Ljubljani skladišče finega rafiniranega špirita pri tvrdki „Balkan", trgovska spedicljska in komisfjaka delniška družba, ter dobavlja iz svojih tvornic surovi špirit za tvornice, ocet in denaturirani špirit na veliko. Naročbe sprejema gl. zastopnik Mavro Furst, Ljubljana, Sodna al. 5. 1 J X X x X X X X X F. Rossi-Rijeka veletrgovina zemaljskim proizvodima 1 brašnom Telet, interurb, br. 21. podružnica,-RUMA. Bnoj. Rosai - Ruma. Punrlnin • kukuruz, pšenicu, zob, raž, ječam, napolica I brašno, u lllijC« najmanjim količinama od 5000 kg. franko magacin ili kolodvor Ruma. X X X X X X XXXXXXXXXXX X X XX xxxxxxxxx Prvovrstna tvornica elektromotorjev ter električnih iiiirilniii in huhalnlh aparatov išče astopnika proti jrroviziii za Slavonijo« Ponudbo pod BemrcomiorsaM lir. 4959 na Annoncen - Eipeoloii M. Oukes Nachf. a. G, ffim I. HtlluHe 16. tvoroka za enovvattne — žarnice = ter s plinom polnjene (polwattne) svetilke išče zveze po vsej dr-žavi SHS s firmami elektrotehnične stroke. Eventualno oddaj;] generalnega zastopstva ali samoprodajne pravice za okoliše, ki s< določijo. Dopisi pod „Hervo rra gen d 1 e i st u n g sf a h i g 4817- na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf. A. G Wien- I. Wollzeilc U Nadinienir Aleksander Heumann glavni zastopnik tvrdke IIESIEIIHI i K0IIEI1HIL i t Telet. 21-48 ZAGREB, Sadničkt al br. 12/1. Tračnice poti. železnice, lokomotive nove in rabljene (Lastnina in tisk »Narodne tiskarne^ Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar. S1 3U