Ljubljana, sobota lo. oktobra I93I f "/"I« ' vlT 1 STVr,........ Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čislo 78.180. Wien št 105.241. Cena fagPfiiinii-2 za inozemsT jsečno 25.— Din, I' 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3121 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Volilna borba v Angliji Za 615 mandatov 1200 kandidatov — V ospredju volilnega boja gospodarska vprašanja London, 9. okt n. V Angliji se je pričela zelo ostra volilna borba. V sedanjem volilnem boju bo prvič razveljavljen stari angleški sistem treh strani. Kandidate bo postavilo šest strank in sicer konzer-vativoi, narodna dekvska stranka, narodni liberalci, delavska stranka, liberalna stranka ki se izreka za svobodno trgovino in nova neodvisna Mosleyeva skupina. Od vladnih skupin so kompaktni samo Vonzervativci, ki so postavili nad a00 kan-didatov. Macdonaldovih kandidatov bo naivS 50. kolikor bo tudi kandidatov Johna Simona. Druga manjša skupina liberalcev Herberta Samuela bo kandidirala samo v nekaterih okrajih. Ta skupina m solidarna z vladnim programom, ccprav bo podpirala vlado. Za pogoj P« t a v! j a da vladna protekcijonistična politika ne bo preostra in da morajo biti zaščitne carine omejene. Opozicija bo po številu kandidatov vsekakor prekosila vladne skupine. Liberalci bodo postavili približno 500 kandidatov. Razen delavske skupine bo naj-jnčja opozicija Lloyd£ Georgea, ki dosledno zastopa načelo svobodne trgovine. Ta-ko se bo za 615 mandatov borilo okoli 1200 kandidatov . London, 9. oktobra. AA. V sedanji voli.m borbi bodo v ospredju gospodarska vprašanja. Pomanjkanje denarja v političnih fondih in zmanjšanje števila troimh kandidatov bo brezdvomno precej omejilo volilne stroške Število kandidatov Ž£ ni znano. Imenovani bodo najbrž šele prihodnji teden Stranke ki podpirajo vlado, bodo skušale, v kolikor bo v njihovih močeh, omejiti vzporedne kandidature. Brezžična družba po omogočila vsem vo- diteljem strank, da govore svojim volilcem po radiju. London, 9. oktobra. AA. »Times« pravi glede na konservativni volilni manifest, da so znaiii konservativci čudovito prilagoditi svojo tradicijonalno politiko novemu polo žaju. Baldwinov manifest ne soglaša samo z Macdonaldovim manifestom, temveč potr juje obenqm zdravo mnenje, da so spor med strankami, ki podpirajo vlado, bolj retoričnega značaja in da ne bodo ovirali se dan je akcije Sir Herbert Samuel je obrazlozil snof svoje stališče do carinskega vprašanja. De jal je, da se mora rešiti gospodarski pro blem v celoti. Možno je, da so gotove zasil ne odredbe potrebne za omejitev uvoza, vendar pa b: bilo napačno misliti, da so ca rine edino zdravilo. Prav tako morajo turi-pristaši svobodne trgovine spremeniti svoje stališče in se ne smejo prenagliti. Ce bodr strokovnjaki z nepristransko preiskavo do gnali, da so omejitve potrebne, se temu ne smejo upirati. V splošnem pa so liberalci prejkoslej proti permanentnim carinam, kakor so jih že mnogo let predlagali konservativci. Sedanje stališče liberalne strank«-do zasilnih carin ne spreminja strankinih načel v vprašanju svobodne trgovine. London. 9. oktobra. AA. Walter Runciman se je definitivno priključil liberalni stranki, ki brezpogojno podpira narodno vlado. London, 9. oktobra, d. Lloyd Georgeov sin. major Gwillym Lloyd George, je odstopil kot parlamentarni državni podtajnik v trgovinskem ministrstvu. To smatrajo kot nov znak, da liberalni vodja Llo3rd George slej ko prej odklanja podpiranje nacijonalne vlade v volilnem boju. Odmevi svetovne finančne krize Berlin, 9. oktobra d. Seja upravnega sveta banke za mednarodna plačila v Baslu bo v ponedeljek. Upravni svet bo bržkone ob tej priliki podaljšal zapadle kredite Nemčiji in Avstriji, ki bi jih bilo treba sedaj vrniti. Bavil se bo tudi s finančnim položajem Madžarske. Razen tega računajo, da bo guverner Angleške banke osebno poročal o finančnem položaju Anglije. Načrt o izdaji zlatih zakladnic, kakor naj bi ga baje izdelal podguverner ameriške Fe3e-ralne rezervne banke Burgess, ni na dnevnem redu. Pariz, 9. oktobra d. Ameriški bančn!k John Pierpont Morgan je imel včeraj daljši razgovor z guvernerjem Francoske banke Moretom. Posetil je tudi druge vplivme pariške finančnike. Istočasno sta namestnik guvernerja Francoske banke Farnier t.er njen direktor Laoour-Gayet odpotovala v Newyork. da razpravljata po oficijelnih izjavah z zastopniki Federalne rezervne banke o mednarodnem finančnem položaju. London, 9. oktobra AA. Na sestanku sveta za pospeševanje prekomorske trsovi-ne je bilo ugotovljeno, da je industrija v Lancashiru precej oživela. Več predilnic ie pričelo delati, dočim bodo druge pričele kasneje. Zaradi bližnjih volitev so se borzni posli nekoliko zmanjšali, v splošnem pa je tendenca trdna. Angleški vrednostni papirji so stalni. Funt sterling se je dvismil na pariški drvnoldanski borzi na 9S.5. Snoči je n-ofral 97.31. London, 9. okt. n. Po povratku zunanjega ministra lorda Readinga angleški tisk kategorično demantira vesti, da bo funt stabiliziran na podlagi 16 zlatih šilingov ali štirih dolarjev. Nobene odločbe še nt o tem. pa je tudi ne bo n-red volitvami. O Hoovrovem načrtu mednarodne zlate valute ni nobenega govora. Ogromna francoska zlata rezerva Pariz, 9. oktobra d. Tedenski izkaz Francoske banke izkazuje novo pomnoži-tev zlate rezerve za 467 milijonov frankov. V obeh zadnjih tednih se je zlata rezerva Francoske banke zaradi dotoka zlata iz Zedinjenih držav povišala skoro za Podaljšanje zapadlih kreditov Nemčiji in Franciji — Pogajanja vodilnih ameriških in francoskih finančnikov — Oživljen je angl. industrije 1.250 milijonov frankov. Rezerve so dosegle rekordno višino 59.813,614.000 frankov. Na drugi strani se je obtok bankovcev povečal v zadnjem tednu za 3.340 milijonov frankov, tako da je kritje takoj zapadlih obveznosti padlo od 57.02 na 55.84 odstotkov. Največja banka sveta London, 9. oktobra d. Kakor zatrjujejo v ameriških finančnih krogih, bo prihodnji teden Chase National Bank v New Yorku združena z National City Bank. Fu-zija je posledica zadnjih pogajanj bankirjev v Washingtonu. Chase National Bank je eden največjih finančnih zavodov Amerike ter ima obsežne angažmaje v Nemčiji, kjer so pa njeni krediti večinoma zastali. Z novo fuzijo bo osnovana največja banka sveta. Zvišanje diskontne mere v Franciji in Ameriki Pariz, 9. oktobra s. Francoska banka je zvišala diskontno mero od 2 na 2.5 odstotka. New York, 9. oktobra d. Federalna rezervna banka v New Yorku je zvišala svojo diskontno mero od 1.5 na 2.5 odstotkov. Diskontna mera 1.5 odstotkov je bila v New Yorku v veljavi od 7. maja 1931. Povišanje diskontne mere Federalne rezervne banke je posledica povišanj obrestnih mer v Evropi. Brezposelnost v Franciji Pariz, 9. oktobra AA. Prvak socialistične stranke Leon Blum je objavil v listu »Populaire« statistične podatke generalne zveze dela o stanju brezposelnosti v Franciji. Po teh podatkih je bilo dne 31. avgusta v Franciji milijon delavcev brez vsakršnega dela in takih delavcev, ki so bili le delno zaposleni. Ta številka se nanaša samo na podjetja, ki zaposlujejo najmanj sto delavcev, toda Blum sodi, da znaša število popolnoma brezposelnih v Franciji 650.000, deloma zaposlenih pa 2 in pol milijona. Gladovna stavka v sofijski kaznilnici Pomiloščeni kaznend s silo izgnani iz ječe, ker je niso hoteli zapustiti prostovoljno Sofija, 9. oktobra. AA Kaznjenci centralne sofijske kaznilnice so pričeli stavkati z gladom, ker je pravosodni minister Vrbanov izdal naredbo, po kateri je prepovedano prinašati kaznjencem hrano od z'jnaj. Ta naredba je posledica nedavnega atentata v centralni kaznilnici, ko je mii-hajlovec Donca Zafirov dobil po svoji trditvi revolver v zavoju grozdja. Sofija. 9. oktobra. AA. Centralna sofijska kaznilnica je spet doživela pravo ameriško senzacijo. Kakor znano je bil pred nekaj dinevi objavljen ukaz o pomilostitvi večjega števila kaznjencev v vsej Bolgariji. Med pomiloščenimi kaznjenci je tudi nekaj političnih obsojencev, ki niso prosili zajiomiloščenje, pa so bili vendar pomiloščeni. Ker zahtevajo splošno amnestijo in ne pomiloščenja, se čutijo užaljene in so zato izjavili, da ostanjo v ječi. Upravitelj zavoda jih seveda ni smel obdržati še nadalje v ječi in jih je s silo pognal na prosto. Med nezadovoljnimi pomiloščenct so Avram Stojamov, Hristo Braganov, Hri-sto Nikolov, Svetla Pavlova, Todorka Ma-rinova itd. Eksplozija porušila petnadstropno hišo Eksplozija je zahtevala veliko število človeških žrtev — Mnogo trupel leži še pod razvalinami Varšava, 9. oktobra, d. Snoči okolj 19. se je v GdVniji pripetila strašna katastrofa. Zaradi eksplozije svetilnega plina se je porušila petnadstropna hiša, ki je bila šele pred kratkim zgrajena. Na kraiu nesreče se je v hipu zbrala velika množica ljudi, ki jih je privabil strašni pok in veliki steber ognja. Gasilci in vojaštvo so takoj organizirali reševanje. Eksplozija je 14 stanovanj ponolnoma demolirala. Gdyn,ia, 9. oktobra, s. Do 11. dopoldne 60 potegnili izpod razvalin 10 trupel in 30 ra- njencev, žrtev eksplozije v porušenem poslopju. Kakor domnevajo, je najmanj toliko žrtev še v razvalinah. Trupla so tako razmesarjena, da jih niti lastni sorodniki ne morejo identificirati. Obseg eksplozije je bil mnogo večji, kakor so prvotno mislili. Razen 14 popolnoma porušenih stanovanj v tej skupini hiš, je še 20 drugih stanovanj tako močno poškodovanih, da so jih morali izprazniti, ker je grozila nevarnost, da se bodo podrla. V vsej skumiui hiš so popokali zidova na številnih mestih. DR. BRiiNINGOV DRUGI KABINET Snoči je dr. Briining sestavil svojo novo vlado, v kateri je prevzel sam zunanje ministrstvo - Novi minister za gospodarstvo je prof« Warmboldt, notranje ministrstvo in brambo Groennet Berlin, 9. oktobra, g. Po novem posvetovanju državnega kancelarja z državnim predsednikom je bila v večer-lih urah sestavljena druga Briiningova lada. Ministrska lista vsebuje samo ;no novo ime, in sicer prof. VVarm->oldta. Nova vlada je sestavljena na-lednje: Državni kancelar in zunanje zadeve 5r. Briining; finance in podkancelar Dietrich; bramba in notranje zadeve Gronner; gospodarstvo prof. Warmboldt; delo Stegerwald; promet Treviranus; prehrana Schiele; pošta Schatzle; pravosodje državni tajnik Joel. Berlin. 9. oktobra, s. Kliub izrednim težavam. na katere ie zadel dr. Briining Dri sestavi nove vlade, so bili vendar dopoldne v Doučenih kroeih nrecei boli optimistični kakor snoči. Splošno domnevajo, da bodo osebna noraiania razmeroma naelo zakliučena in da bo vlada, če ne nocoi. na vsai naikasneie do iutri opoldne sestavlie-na. Državni predsednik ie danes soreiel nemškega poslanika v Londonu v. Neu-ratha. Berlin, 9. okt g. V Wilhelmstrasse bo dr. Briining sestavil svojo novo vlado še nocoj. Sprejemi in pogajanja v državni pisarni sc vrste od ranega jutra in tudi dr-danes številne osebnosti. Senzacijo je vzbudila samo napoved Adolfa Hitlerja, da ima jutri avdijenco pri Hindenburgu. Na uradnih mestih to vest sicer zanikujejo. dočim narodni socialisti vztrajajo na trdi-rvi, da je vest točna. Omembe vredno je dejstvo, da bo Hitler sprejet v avdijencl ravno na predvečer zborovanja v Hirtz-burgu. To dejstvo je najbrže dalo tudi dr. Briiningu povod, da z vso naglico nadaljuje svoja prizadevanja za sestavo vlade. Popoldne je baje dr. Briining ponudil notranje ministrstvo, ki je v političnem oziru najbolj eksponirano, državnemu brambnemu ministru Gronner ju. Včerajšnji kandidat dr. Gessler je bil sprejet od Hindenburga. Izid razgovora pa ni znan. V 3erlin pozvanemu bivšemu oredsedniku nemške ljudske stranke dr. Scholtzu je dr. Briining ponudil notranji p^rtfelj. Tega koraka v političnih krogih ne razumejo popolnoma, ker je dr. D:ngeldey izrecno izjavil, da se njegova stranka ne bo udeležila pri sestavi nove Briiningove vlade. Dt. Scholtz je tudi ponudbo odklonil. Kakor izjavlja, je sporočil dr. Briiningu. da je skrajni čas, da se tudi desnic? pritegne k odgovornosti. Dr. Briining se je pogaial tudi z zastopniki težke industrije dr. Schmitzem. Voglerjem in Siilberbergom. Atentat na vilo nadžupana Brachta Berlin, 9 oktobra, g. Na vilo essenskega nadižupana Brachta, ki je zaradi pogajanj za sestavo nove vlade kot kandidat za notranje ministrstvo odpotoval v Berlin, je bil v noči izvršen bombni atentat. Storilec je vrgel razstrelivo v neki kovinski steklenici preko ograje proti hiši. Eksplozija je povzročila samo neznatno stvarno 3codo, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Bracht je še vedno v Berlinu. Miklas zopet izvoljen Včeraj je avstrijska zvezna skupščina ponovno izvolila Viljema Miklasa za predsednika republike Dunaj, 9. oktobra, d. Za danes ob 11. do« poldne je bila sklicana seja v zboroval-nico zvezne skupščine Narodnega sveta k volitvi novega zveznega predsednika za štiriletno funkcijsko dobo. Skupščino je sklical zvezni predsednik Miklas na podlagi izprctnembe zvezne ustave, ki je bila sprejeta te dni v Narodnem 6vetu in v zveznem svetu. Današnja zvezna skupščina je bila četrta po obstoju avstrijske republike. Prva zvezna skupščina je zborovala pod predsedstvom dr. Weisskirchenerja 8. in 9. decembra 1920, ko je bil izvoljen za zveznega predsednika dr. Haimsch. Druga zvezna skupščina ie zborovala 9. decembra 1924 pod predsedstvom podžupana Emme-ringa, ko je bil ponovno izvoljen dr. Hai-nisch za zveznega predsednika. Tretja zvezna skupščina je bila 5. decembra 1928 pod predsedstvom predsednika Elderscha, ko je bil izvo'jen 6edanji zvezni predsednik Wilhelm Miklas. Na današnjem zasedanju zvezne skupščis ne, ki mu je predsedoval zvezni 6vetnik dr. Salzmann, je imelo volilno pravico 165 poslancev ter 50 zveznih svetnikov, in sicer 91 krščanskih socialcev, 11 članov na-cijonalnega gospodarskega bloka, 11 članov Landbunda, 93 socialnih demokratov in 9 članov Heimatblocka. Pri volitvah sta bila oddana 202 glasova. Absolutna večina je znašala 102 glasova. Dosedanji zvezni predsednik Wilhelm Maklas je dobil 109 glasov, socialno-de. mokratskj kandidat dr. Kare] Renner pa 93 glasov. Ena glasovnica je bila oddana prazna, člani Heimatblocka pa se glasovanja niso udeležili. Dosedanji predsednik Wilhehn Miklas je bil torej pri prvih volitvah ponovno izvoljen za zveznega predsednika za dobo štirih let. Volitve, za katere je vladalo tudi med širšim občinstvom veliko zanimanje, so potekle popolnoma mirno. Kakor znano, je Wilhelm Miklas izšel iz vrst krščansko-socialne 6tranke. Poostritev kitajsko-japonskega spora Samovoljnost japonskih vojaških oblasti — Novi spopadi med Kitajci in Japonci — Alarmantne vesti o vojni napoved! Japonske Ženeva, 9. okt. s. Kitajska vlada je zaprosila predsednika Sveta Društva narodov, naj takoj skliče svet na izredno za- sedanje. Na to prošnjo je predsednik Ler-roux sklical Svet Društva narodov za prihodnji torek na izredno zasedanje. Tokio, 9. okt. d. Japonska vlada je danes iztočila v Nankingu oster protest, v katerem graja kitajsko vlado, ker ni zadostila zahtevi po onemogočenju sistematičnega protijaponskega pokreta. Razen tega obdolžuie kitajsko vlado, da ni izpolnjevala v Ženevi prevzetih obveznosti, da se bo vzdržala vsakega otežkočenja položaja. Peking, 9. okt d. Mobilizacija japonske vojne mornarice se naglo nadaljuje. Zahteva jat>onske vlade, da naj kitajska vlada zaščiti na Kitajskem živeče j-roonske državljane, ima značaj ultimata. Obstoja boiazen, da povzroči lahko najmanjši pripetljaj v področju Jangcekianga vojne operacije. Kakor izjavljajo poučeni krogi, so bile obstoječe tri avtonomne vlade v Mandžuriji osnovane na željo in s podnoro ja-pnsike okupacijske vojske. Japonska vlada ima namreč največji interes, da razčisti položaj v ogromnih pokrajinah Mandžurije. kamor izvaža svoie bla^o in kjer je doslej naseljenih že 300.000 Japoncev in 900.000 Korejcev. Peking, 9. okt. d. Japonske čete so ukrenile vse potrebno za zaščito poslaniškega Nova nemška križarka Berlin, 9. oktobra d. V Wilhelmshavnu je prevzela včeraj nemška mornarica v svojo službo križarko »Leipzig«, ki je že peta nova križarka po svetovni vojni. Po velikosti je slična prvim novim križar-kam in ima 6.000 ton. Oborožena je z devetimi 15 cm topovi, s štirimi 8.8 cm topovi za obrambo proti letalom, in s štirimi cevmi za lansiranje torpedov. Po dolžini je nekoliko krajša kakor prejšnje, zato pa je širša Tudi njeni stroji so močnejši kakor pri prejšnjih novih križarkah. Vojaški ataše — menih Berlin, 9. oktobra d. »Berliner Tage-blatt« poroča, da namerava poljski vojaški ataše v Berlinu Morawski odložiti svoje vojaške časti in oditi v samostan. Kakor znano, se je nedavno z njegovim avtomobilom smrtno ponesrečil bivši poljski ministrski predsednik grof Skrzynski, dočim je Morawski, ki je šofiral, ostal nepoškodovan. Nesreča ga je popolnoma po-trla in se hoče zato umakniti lz javnega življenja. okraja v Pekingu. V bližini bivšega avstro-ogrskega poslaništva so izkonali dva strelna jarka. Da preprečijo polet kitajskih letal nad eksteritorijalnim ozemljem, so postavili dva japonska topova za obrambo proti letalom v neposredni bližini stanovanja ameriškega mornariškega atašeja. Pri Muikdenu je prišlo do krvavega spopada med kitajskimi in japonskimi četami. Oddelek kitajske vojske v okraju Cu-luho je obstreljeval japonska vojaška letala. nakar so Japonci napadli Kitajce ter vrgli nanje 40 bomb. Kakor zatrjujejo, so Japonci dobavili mnogo orožja momgol-skim plemenom, da bi jih pridobili za vstajo. Po brzojavki angleškega upravnika železniške proge Peking—Mukden je 12 ja-nonskih letal vrglo na Čingčsv. kjer je sedaj pokrajinska vlada iz Mukdena, 30 bomb, ki so poškodovale več poslopij, dva Kitijca pa sta bila ubita. Saneh?}. 9. oktobra. AA. Po zatrdilih »ekaterih uradnikov tukaj^rh misij imajo Kitajci veliko zmnanje v Društvo narodov. da bo pravično 'Tredilo »nor med Ki-taisko in Jaoonsko. Če pa Društvo narodov ne bo posredovalo za Kitajce, bo morda kitajska vlvdi odstopiti. V krogih, ki sinmat5z?r?io s Kit^iisko. se irraža velika skrb zaradi vesti iz ?apnm«.Vih vojaških krogov, da hoče .Ti->oncka zva^ti vso krivdo za «nor na Kit in da namerava baje celo napovedati Kitajski vojno. Obveznost telesne vzgoje v ČSR Praga. 9. oktobra. AA. češkoslovaška vlada je sestavila zakonski načrt o obvezni telesni vzgoji. Ta vzgoja bo obvezna za moške od 16. do 24. leta. za ženske od 6. do 21. leta Izvedba bo prepuščena občinam. Država bo poskrbela ra primerno Število učnih moči in bo odgovarjala za nezgode. Razen tega bo vlada ustanovila državno visoko šolo za telesno vzgojo. Nemški krožni polet preko Evrope Berlin, 9. oktobra AA. Nemški aero klub priredi prihodnje leto let okrog Evrope. Doslej so se prijavili letalci iz Nemčije, Anglije. Belgije, Francije. Španije. Švice, Češkoslovaške, Italije, Danske. Nizozemske. Avstrije, švedske In Turčije. Progo bodo določili decembra meseca Njena dolžina bo znašala 6 do 7 tisoč k'".o-metrov. Bržkone bo šla proga preko ozemelj vseh sodelujočih držav. Avdijenca rumunskega zunanjega ministra Beograd, 9. oktobra, p. Rumunski minister princ Ghica je bil danes opoldne sprejet v avdijenco pri Nj. V. kralju. Po avdijenci je vladar pridržal princa Ghico na kosilu, ki sta se ga udeležila tudi ministrski predsednik Peter Živkovič in zunanji minister dr. Marinkovič ter pomočnika zunanjega ministra dr. Fotič in dr. Bako-tič. Zvečer je priredil ministrski predsednik g. Živkovič v gardijskem domu na čast princa Ghice svečan banket, na katerega so bili poleg članov vlade povabljeni tudi zastopniki diplomatskega zbora. Lavalov poset v Ameriki Pariz, 9. oktobra. AA. Program Lavalo-vega potovanja v Washington je v glavnih obrisih že ugotovljen. Predsednik vlade odpotuje iz Pariza dne 16. oktobra in prispe v Newyork 22. oktobra. Se istega dne se odpelje dalje v Washington, kjer ostane do 26. oktobra kot gost veleposlanika Edgea. Iz Washingtona krene 26. oktobra ob 8.30 zjutraj »n pride ob 16. v Newyork, prej pa se ustavi v Filadelfiji. Dne 26. oktobra se Laval vkrca na parnik in se vrne v Pariz 1. novembra. Dne 22. oktobra bo Laval na obedu ▼ Beli hiši kot gost predsednika Hoovra. Dne 23. oktobra bo drugič na obedu v Beli hiši, 24. oktobra pa bo gost ameriškega državnega podtajnika za zunanje zadeve Sfcimsona na njegovem privatnem stanovanju. Pariz, 9. oktobra AA. Ameriški veleposlanik Edge je na banketu, ki ga je priredil »New York Herald«, izjavil, da bo potovanje francoskega ministrskega predsednika v Washington in njegov sestanek z ameriškim predsednikom Hoovrom obnovil medsebojno zaupanje in postavil soliden temelj vzajemnim prizadevanjem za izboljšanje razmer. Hlinka v cerkveni preiskavi Praga, 9. okt Po odredbi Sv. stolne e je bila uvedena proti poslancu Hlinki cerkvena disciplinska preiskava. Hlinko sta dva visoka cerkvena dostojanstvenika ob-dolžiila, da je podniral rušenje discipline v cerkvi, ker je kritiziral odredbe Sv. sto-lioe v zadevi bivšega praškega nadškofa Kordača. Razen tega mu očitajo, da s svojo politiko v stranki ni podpiral katoliških interesov na Češkoslovaškem. Hlinko so že pozvali, naj poda o tem izjavo. Glasilo Hlinkove stranke »Slovak« piše popolnoma v tonu časopisja, ki je na strani poslanca Stribrnega. V poslanski zbornici je bil Stribrny reden gost v HHmkovi stranki. Smrt češkega pisatelja Praga, 9. oktobra AA. A. Stašek, najstarejši češkoslovaški književnik in znani romanopisec, je danes ob 1. ponoči umrl, star 88 let. Pokojnik je bil 1. 1919. član narodne revolucionarne skupščine. Stavka tekstilnih delavcev v Bolgariji Sofija, 9. oktobra AA. V Gabrovu so včeraj začeli stavkati delavci tvornic »Na-dežda« in »Uspeh«. V stavko je stopilo okoli 1.000 delavcev. Pričakuje se splošna tekstilna stavka. Finančna komisija Društva narodov v Budimpešti Budimpešta, 9. oktobra g. Danes je prispel semkaj češkoslovaški delegat finančne komisije Društva narodov, tako da je sedaj delegacija zbrana polnoštevilno. Delegati so že danes popoldne stopili v stik z zunanjim ministrom Valkoim ter ga prosili za podatke o splošnem finančnem položaju Madžarske. Dela komisije bodo trajala približno osem dni. Povišanje uvoznih carin v Argentini Buenos Aires, 9. oktobra. AA. Argentina je povišala uvozne carine za 10% po vrednosti blaga. Povišane carine so stopile že danes t veljave - »JUTRO« št. 234 - Nemška kriza Italijanski letalski minister v Jugoslaviji Včeraj je prispel v Beograd kot prvi predstavnik fašističnega režima general Balbo — Spotoma se je ustavil tudi v Zagrebu Demisija nemške vlade ni preseneti-a niti domače nemške, niti inozemske javnosti. Povsod so že dolgo računali ne le z odstopom zunanjega ministra Curtiusa, temveč tudi z obsežno rekonstrukcijo celokupne vlade. Šlo je. le za to, kdaj in kako naj se to izvrši, torej za čas in način. Glede časa je bilo jasno, da do sprememb ne more priti pred koncem ženevskih zasedanj in pred napovedanim obiskom francoskih državnikov. Morale pa so se izvršiti pred 13. oktobrom, ko se po dolgem odmoru zo: pet sestane nemški parlament. Čas si je bilo torej mogoče precej točno izračunati že naprej. Glede načina pa je šlo za to, ali naj se rekonstrukcija vlade izvede le z osebnimi spremembami ali pa v obliki odstopa in nove sestave cele vlade. V bistvu le oboje isto, ker .je bilo že od vsega početka izven dvoma, da bo novo vlado sestavil zopet Briining in pridržal v njej tudi vse svoje glavne sodelavce razen Curtiusa. Druge možnosti za enkrat sploh ni, ako se hoče Nemčija obvarovati nevarnih pretreslja.jev. Zakaj se je Briining odločil za demisijo celokupne vlade, čeprav so mu to od vseh strani odsvetovali, še ni jasno. Kako*- kažejo težave, na katere je proti pričakovanju naletel pri sestavljanju novega kabineta, so imeli prav oni. ki so ga svarili pred demisijo in mu priporočali samo rekonstrukcijo. Neposreden povod za demisijo Briiningove vlade je bil odstop zunanjega ministra Curtiusa. Njegov položaj je bil že dolgo nevzdržen, saj posebno čvrst ni bil nikdar v vsej dveletni dobi, kar ie vodil nemški zunanji urad. Najhujše nasprotnike je imel v svoji lastni stranki, nemški ljudski stranki. Ta je zahtevala od njega, da kot Stresema.n-nov naslednik popravi pogreške, ki jih ie po strankinem mnenju storil njegov veliki prednik; spremeni naj kurz pri-bližavanje k Franciji in se približa nazorom nacionalistične desnice, s katero ljudska stranka, glavna predstavnica nemške velemdustrije, že od nekdaj koketira. Curtius te naloge ni mogel ali ni hotel izvršiti in si je s tem nakopal ostro nasprotstvo svoje stranke in vse desnice. A na drugi strani tudi ni znal držati ravne linije; s ponesrečenim načrtom carinske unije ie razburil Evropo, doma na razočaral še svoie zadnje pristaše. Tako mu ni bilo več obstanka in ko sta odšla iz Berlina Laval in Briand, se je poslovil od svojega urada tudi Curtius. Toda tudi brez njegovega odstopa bi bila kriza Briiningove vlade neizbežna. Vlada ie bila, kakor znano, manjšinska vlada brez traine večine v parlamentu. Zato je moral Briining za vsako erlaso-vanie posebei iskati zaslombe, ki io je s svojo izredno diplomatsko spretnostjo dobil zdaj na desnici, zdaj na levici, največkrat na levici pri socialnih demokratih. Ti so ga podpirali z ogromnimi strankarskopolitičnimi žrtvami, ker so se bali, da bi po Briiningovem padcu prišla na krmilo desničarska, politično in gospodarsko skrajno reakcionarna vlada. Ko pa je silna finančna kriza zahtevala energičnih, brezobzirnih operacij. Briining ni mogel dobiti večine za nje in je zato poslal parlament na počitnice ter vladal z zasilnimi uredbami. Prihodnji teden se parlament zopet sestane. Vlada mu mora vse zasilne uredbe predložiti v naknadno odobritev. Kakršna je situacija danes, je malo upanja, da bi bilo mogoče zbrati večino za odobritev. Nacionalistična desnica, ki se je kljub nekdanjim silnim nasprot-stvom strnila zdai pod Hitlerjevim in Hugenbergovim vodstvom v enotno falango, je nepopustljiva in zahteva vla: do za sebe. Na podporo z njene strani Briining ne more računati. Vse pa kaže, da ga tudi socialisti ne bodo mogli več držati. Ukrepi za preprečenje finančne katastrofe so globoko zarezali tudi v delavske interese; reducirane sp bile brezposelne podpore in druge socialne dajatve, znižane plače in mezde, povišane mnoge davščine, ki zadenejo najbolj občutno ravno najširše plasti prebivalstva. Čeprav trezni ljudje tudi v socialističnih vrstah uvidevajo in priznavajo, da v današnjih razmerah kakor v Angliji tudi v Nemčiji ni mogoče ohraniti socialnopolitičnih ukrepov prejšnjih socialističnih vlad, nudi vendar njihovo demontiranie komunistom Izborno agitacijsko gradivo. Posledica je, da narašča v socialističnih vrstah odpor proti nadaljnjemu podpiranju Briiningove vlade in da je prišlo že do Izstopa nekaterih socialističnih poslancev. Pri vsem tem niti vladna manjšina sama ni enotna. V katoliškem centru, ki mu pripada Briining, si stojita nasproti konservativno in krščanskosoci-alno krilo, ki se sicer ujemata v političnih smernicah, a ne v socialnih in gospodarskih. Ljudska stranka, za cen-trumom največja vladna skupina, pa je solidarna v odporu proti vsakemu popuščanju socialnim demokratom in v zahtevi po odločnem zaokreti na desno. Tudi demokrati in druge manjše vladne skupine servirajo svoje zahteve, ki si često ostro nasprotujejo. Položaj je torej za Briininga vse prej kakor ugoden. Momentano še ni znano, ali se mu je že posrečilo ga obvladati in obnoviti svoio vlado. A tudi, ko se to zgodi, bo rešitev samo začasna. Kriza, ki je kriza nemške demokracije in nemške države, bo tlela dalje in se bo prej ali slej zopet pojavila v še ostrejši obliki. Francosko-ruska pogajanja Pariš, V. oktoora. Veliki svetovni dogodki zadnjih mesecev so v široki javnosti potisnili zelo v ozadje zanimanje za potek francosko-ruskih pogajanj, ki se vrše žc dolge tedne za zaprtimi vrati francoskega trgovinskega ministrstva. O poteku teh pogajanj je mogoče doznati bore malo. Javnost je navezana le na običajne redkobesedne dficijeine komunikeje ali pa na več ali manj tendcnci« ozne vesti raznih listov m novinskih agencij. Te vesti so že parkrat najavile skorajšnji podpis franco6ko«ruske nenapadalne pogodbe. Zaenkrat je ostalo le še pri napo« vedih in dejstvu, da sc je nedavno zgla-sila pri francoskem trgovinskem ministru Rollinu desetčlanska deputacija predstav« nikov francoskih kapitalistov in se mu zahvalila za njegove napore, da bi čim bolj poglobil in spopolnii trgovinske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Ta obisk je vzbudil v francoskem tisku živahne komentarje in še živahnejšo doba* to med pristaši in nasprotniki trgovinskih zvez med Francijo in sovjetsko^ Rusijo. Dočim menijo pobornikj za učvrščenje trgovinskih odnošajev s sovjeti, da 6e bo s tem posrečilo popraviti francosko pasivno trgovinsko bilanco, pa opozarjajo njihovi nasprotniki na to. da je doslej Francija še pri vseh poslih, ki jih je imela z Rusijo, vedno slabo odrezala. Pri tem 6e sklicujejo na za francoske rentnike tako žalostno zgodbo s predvojnimi carskimi dolgovi in na izkušnje poslednjih let, ki so pokazale, da presega francoski uvoz iz sovjetske Rusije za stotine milijonov frankov francoski izvoz v sovjetsko Rusijo, čeprav je to razliko pripisovati predvsem dejstvu, da izdeluje francoska izvozna in« dustrija v vehki men luksuzne predmete, katerih si Rusi v sedanjih težkih prilikah pri najboljši volji ne morejo privoščiti. Boljševiki kupujejo za omogočitev izvršitve svojega petletnega gospodarskega načrta pred vsem sirovine in stroje, katerih ne izdeluje francoska industrija v dovolj veliki količin? in ne pod pogoji, ki bi omogočili resno konkurenco z ameriško in nemško veleindustrijo. Poleg teh strogo narodno-gospodarskih momentov pa navajajo nasprotniki gospo« darskega sodelovanja z boljševiki tudi moralne pomisleke. Predvsem navajajo, da Rusija ni država z običajno strukturo, pri kateri jc mogoče razlikovati med državnimi ter trgovskimi in gospodarskimi po« sli. V Rusii"i je država vse. Ona predstavlja oboroženo moč, trgovsko in vojno mornarico, industrijo, trgovino in poljedelstvo. Vse te panoge 60 združene v eni 6ami roki, kar znači, da je trgovsko sodelovanje s sovjetskimi trusti in izvoznimi trgovskimi družbami v bistvu končno le sodelovanje in podpiranje GPU. Kdor po« maga Rusiji gospodarico, ji pomaga tudi politično in tako indirektno tudi propagandi za svetovno revolucijo. Končno pa tudi ni jedro sovjetsko-fran« coskih pogajanj ravno želja boljsevikov, učvrstiti trgovinske odnošaje 6 Francijo, temveč pre~d%'sem potreba sovjetov po francoskem zlatu, brez katerega si pri da« našnji svetovni gospodarski krizi skoro ni mogoče misliti vsaj delne, če že ne popolne izvršitve petletnega gospodarskega na« črta. Vse hujša gospodarska in finančna kriza je že tako izčrpala rezerve nemške in ameriške industrije, da ne bosta mogli več dolgo dobavljat" sovjetom potrebnih strojev na račun dolgoročnih kreditov, kakor je bil to doslej običaj. Zaradi tega po« izkušajo dobiti boljševiki v Franciji večje posojilo, s katerim bi plačali že zapadle obroke dolgoročnih investicijskih kreditov pri nemški in ameriški industriji. Ti bi lahko potem nadalje« vali z dobavljanjem še potrebnih deset in desettisočev raznih strojev, brez katerih bo ostala petletka samo drzno zasnovani torzo boljševiških gospodarskih teoretikov. Razpoloženje francoskih finančnikov pa je vse preje, kakor primerno za plasiranje kakega večjega boljševiškega posojila. Znano je, da so plasira'e ob priliki zadnje krize angleškega funta številne velike angleške banke v Parizu milijonske sovjetske menice, ki so jih prejele od svojih ameriških poslovnih prijateljev. V Parizu pa so pristale francoske banke na eskompti« ranje teh sovjetskih menic šele tedaj, ko je prevzela za nje jamstvo ena najye;jih francoskih bank »Banque de Pariš et des Pay-Bas«, za kar je zahtevala nič več, kakor 25 odst. provizije. Zagreb. 9. oktobra, n. Italijanski minister zrakoDlovstva general Italo Balbo. je prispe! davi ob 9.15 na zagrebško letališče. Po mestu se ie takoi razširila novica o prihodu italijanskega generala in na o vzroku. zakai ni Drišel snoči. kakor ie bilo sooročeno prvotno. Zaradi zelo oblačnega obzorja se ie minister Balbo sDustil Dri laškem Vidmu ter tam Dočakal leDŠega vremena. V Zagrebu so ga spreieli oficirii tu-kaišniega zrakoolovneza polka z osobiem italiianskega konzulata. Balbo ie Dotrebo-val za Dolet iz Vidma do Zagreba eno uro 16 minut. Naši voiaki so pomagali Dri pristanku Balbovega aviiona ter so mu dali na nizDClago naiboliše mehaničarie. Naši oficirii so SDreieli šefa italijanskega zra-kopiovstvi v stavu mirno, tukaišnia italijanska Koioniia na ie ministra pozdravila s fašističnim pozdravom. Z ministrom Bulbom so orisoeii general Tedeschini. maior Li-berati in maior Scagna. Na aerodromu ie bila nrlreiena nato zakuska. Ministra Balba ie pozdravi1 oficiielno zrakoolovni podpolkovnik Naumovič. nakar si ie italiianski minister ogledal voiaške pisarne ter se deli časa razgovarjal z našimi častniki. Nato se ie minister Balbo zahvalil za prijazen spreieni ter v svoiem govoru rekel: Izvolili ste izraziti občudovanie naši avi-iaciii. ki da ii lahko zavidate. Rekli ste. da vi nimate tako popolne aviiaciie. Jaz Iz seje ljubljanskega gremija Ljubljana, 9. oktobra. Na današnji seji magistratnega gremija, ki ji je predsedoval župan dr. Puc, je poročal načelnik mestnega obrtnega oddelka o prošnji Franca Kolmana, naj 6e mu da koncesija za izkuh na Celov&i cesti št. 56. Ker je lokalna potreba podana, se koncesija podeli. — Vožnje z avtobusi ob Vseh svetih se dovolijo pod istimi pogoji kakor prejšnja leta. Vsak podjetnik mora mestni občini plačati od dneva in voza 200 dinarjev za jbrabo ceste. Maksimalna tarifa za vožnjo iz mesta na pokopališče znaša 5 Din. Referent mestaega ekonomata, nadsvetnik Jančiga.i, je poročal o pritožbi ljub« ljanskih vrtnarjev proti reorganizaciji mestnega vrtnarstva na trgovski podlagi. Poklicni vrtnarji opisujejo v svoji spomenici svoj težki položaj, navajajo, da plačujejo mnogo trošarine, da jim delajo konkurenco bogati zasebniki in zahtevajo, naj mestna občina opusti prodajanje okrasnega drevja, cvetlic trajnic ter pritličnega 6adja. Ker se do pred kratkim poklicni vrtnarji s temi panogami vrtnarstva 6ploh niso pečali in ker prodaja mestna občina samo odvišno lepotično drevje, pritlično sadno drevje in cvetlice trajnice, je gremij sklenil, da ostane pri prvotnem sklepu, zlasti ker tudi druga mesta (Celje, Maribor itd.) na enak način krijejo svoje izdatke za parke itd. Obenem se nameščencem mestne vrtnarije prepove delati na privatnih vrtih, kolikor bi ta dela vršili obrs toma. — Josipina Markovič, branjevka, sme svojo prodajno barako, ki jo mora po naročilu mestne občine odstraniti, izjemo ma še pustiti na dosedanjem 6vetu nasproti Sv. Krištofa do maja 1. 1932. Zveza bojevn:kov je zaprosila mestno občino, naj bi sodelovala pri ureditvi vojaških grobov. Sklenjeno je bilo, da se počaka na načrt in proračun, ki ga izdeluje g. prof. Plečnik. Vsekakor pa priporo« ča gremij, da prevzame mestna občina urejevanje teh grobov, dočim naj bi država in banovina vzdrževanje podpirali z rednimi letnimi pri=rpeviki. Za mestni fizikat. ki ne more več zmagovat? svojih poslov zaradi porasta mesta in oddaljenosti skrajnih točk mesta se nakupi avto; potrebna vsota ie biila že v proračunu predvidena. Na predlog načelnika mestnega gra^be-nešln na nevarna oota kratkoročne zadolžitve v inozemstvu zato nam danes nima nihče kai odpovedati in nam tudi hi treba nič vračati. Nevarna na bi bila lahko postala za nas situaciia tedai. če bi se v sedanii splošni zbeganosti naš domači kaDital oričel zatekati v inozemstvo, ker bi tak odtok kapitala povzroči! odtok deviz in bi ootem še boli skrčil našo kreditno oodlago. On}, ki iim naša gospodarska odpornost ni do volii. so kmalu spoznali, da nam mo-reio navzlic svetovni valutni krizi le tako do živega če zbegaio naše liudstvo in tako prinraviio razpoloženie za izno* domačega kaDitala v inozemstvo. Odtod vse širienie vznemirljivih vesti, ki so za poznavalca razmer sicer na Drvi nogled prozorne, vendar pa marsikoga spraviio v negotovost. Da se ohrani zadovoliivo kritie dinaria. k- ie že danes boliše kakor v mnogih drugih državah (n. Dr. v Češkoslovaški) ie Narodna banka spoznala, da ie dosedania liberalna devizna oolitika soričo vladaiočih razmer v Evrooi nepotreben luksus. ki lahko več škoduie kakor oa koristi: zato ie vladi ored'agaIa nai se uvedeio v deviznem prometu one omeiitve ki so potrebne za s'gurnost in stabilnost našega denaria in za ohranitev kreditne oodlage. Naši gosnodarski in bančni krogi niso nikdar nasprotovali deviznim omeiitvam. ker se dobro zavedaio da ie dobro gospodarstvo z devizami oogoi za zdravo denarno eosoodarstvo in za stabilnost valute Ko smo meseca iuliia prešli k zlati valut! so naši bančni krogi celo z vnemo za-eovariati. da se devizne omeiitve če ne v a*'oti Da vsai deloma obdržiio. čeprav so devizne omeiitve povzročale baš denarnim zavodom naiveč administrativnih poslov in sitnosti Naši finančni krogi Da so vedno višie cenili sigurnost v denarnem gosoodarstvu. kakor žrtve, ki iih ta sigurnost zj.htevj, baš od niih. Potrebo deviznih omeiitev so snoznali gospodarski krogi tudi v drugih državah in smo danes v Evropi med zadniimi. ko smo se odločili, da opustimo režim prostega deviznega prometa. Ukimen'e deviznih omeiitev ie vzbudilo najboljši odmev tudi na našem efektnem tr- žišču. Na zagrebški borzi se ie danes takoi pojavilo veliko oovDraševanie po naših državnih papiriih. zlasti po Blairovem oosoii-lu. čigar tečai se ie takoi dvignil za več točk Prepričani smo. da bo tudi naša širša iavnost oravilno ocenila Domen nainoveiše-ga ukreoa kralievske vlade, ki more le okreoiti zauDanie v naš naciionalni denar. Z onemogočeniem iznosa kaDitala iz naše države 'e tudi za bodočnost odstraniena vsaka nevarnost za našo naciionalno valuto. Stroge kazni za kršitve deviznih predpisov Beograd, 9. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o kazenskih sankcijah zaradi izvrševanja člena 7, pogodbe med državo in Na,rodno banko za izvršitev zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja t. L: Člen 1. Finančni minister se pooblašča, da kaznuje prekršitve predpisov pravilnika o regulaciji prometa z devizami in valutami in vseh drugih naredb, izdanih na podlagi čl. 9 pogodbe med državo in Narodno banko, z denarno kaznijo do tristo tisoč dinarjev, v hujših in ponovnih primerih pa vrhu tega še z ukinitvijo pravice poslovanja 7 devizami in valutami. Preiskava in proglasitev kazni se izvrši po postopku, določenem v členu 19. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami Člen 2 Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v Službenih novinah. Dražbe premičnin in nepremičnin Beoprad 9. oV+obra. AA. V smislu § 97 zakona o izvršV je pravosodni minister izdil tole tolmačenje: Drnrbe (javne pr^dajel premičnin in nepremičnin se ne bodo vršile v dnevih, omenjenih v § 3 o-men'enega zakona. Izieme so dovolie.ne edin" pri dra^lv nepremičnin v primeru neodložljive potrebe, na primer. če gre za stvari, ki se lahko pokvarijo. V avtu poizkusila samomor Beograd, 9. oktobra p Danes dopoldne je ugledna beofrraiska dama Magda F. pred hotelom ?>'Rxee!sior« najela avtotaksi ter naročila šoferju, naj jo popelje na Top-čider. Ko sta bila že blizu cilja, se je šofer ozrl in na svoie največje presepečenie opazil da leži potnica vsa v krvi. Ko je patančpeie pogledal je videl, da si je prerezala žile pa obeh rokah Takoi je obTiil avto in io zapelml v državno bolnišnico. kier ie izpovedala, da si je hotela končati življenje zaradi nesrečne ljubezni. Umor slovenske služkinje pred beograjskim sodiščem Beograd. 9. oktobra p. Danes bi se imela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vršiti razprava proti Veselmu Vukovu. ki je obtožen zaradi umora slovenske služkinie Marije Krejči.ieve. Ker pa so zagovorniki takoj v začetku razprave predlagali še razne nove protiflnVaze 'n za^išanle nekaterih novih prič, je bila razprava preložena. Manie drž. razr. Dne 6. oktobra 1931 so bUi v državni razredni loteriji izžrebani naslednji dobitki: Din 4.000 št. 47.449, Din 2.000 št. 19.178, 56.080, 87.956, 96.851, 6Q22 Din 500 št. 1.887, 8.045, 8.021, 8.002, 8.032, 9.722, 13.860, 13^882 13.897, 16.0ZZ, 16.071. 16.075, 19.155, 19.162, 27.773, 27.750, 29.220, 33.781, 33.791, 33.764, 34 184, 34.194, 36 688. 36.699, 36.681, 36.643, 36.616, 36.645, 37.743, 37.753, 38.160, 38.145, 38.134, 46.602, 49.493, 56.073, 72.053, 67.528, 42.962, 47.480, 56.041, 59.582, 75.109. 44.119, 48.341, 56.012, 59.526, 75.106. 39.501, 47.449, 56.038, 58.818. 75.058, 77.274, 86.979, 96.621, Dne dobitki: 2.000 Din srečka štev.: 87.225, 500 Din srečke štev.: 1.894, 44.124, 48.347, 56.031, 66.497, 75.137, 46.661, 49.443, 56.024, 72.054, 76.674. 39.505, 47.473, 56.050, 58.897, 75.092, ----------- ------ 68.755. 68.726, 68.775, 69.172, 69.480, 69.444, 81.298, 87.208 87.251, 87.209, 87.957, 87.961, 87.989, 87.965, 89.109, 96.652, 96.816, 96 824, 96.840, 96.810, 96.844, 98.127, 98.176. 7. oktobra 1931 so bili v državni razredni loteriji izžrebani naslednji 46.615, 49.404, 57.388, 72.082, 76.607, 46.644, 49.492, 57.337, 73.793, 77.284, 46.630, 53.804, 57.302, 73.800, 77-212, 82.475, 89.191, 46.658, 53.812, 58.802, 73.972, 77-225, 82.496, 89.193, 19.139, 19.148, 35.380. 36.629. 42.974, 42.969. 53.888, 56.081, 59.548, 66.437, 75.096, 75.043, 77.219, 77.247, 87.203. 87.926 98.183. 98.126, 40.000 Din 30.000 » 30.000 » 4.000 » 2.000 » 12.295, 13.250, 32.737. 34.123. 57.544, 57.978, 71.993, 74.054, 19.182, 27.784, 29 250, 36.654, 36.625, 36.665, 44.143, 46.691, 47.442, 56.040, 57.378, 57.359. 66.472, 67.551, 68.739, 75.113, 75.138, 75.160, 77.249. 78.030, 78.076, 87.950, 87.960, 89.117, 98.136. srečka štev.: 42.324, srečke 9.762, 9.756, 16.013, 16.065, 16.055, 29.256, 29.226, 33.754, 34.183, 36.622, 37.740, 38.151, 38.198, 48.390, 48.314, > 48.316, 49.421, 58.823, 58.889, 58.809, 58.868, 68.743, 69.484, 69.416, 69 420, 75.198, 76.608, 76.616, 76.660, 81297, 82.456, 82.486, 86.902, 89.168, 96.667, 96.820, 96.856, 16.070, 34.185, 39.591, 53.852, 59.538, 69.461, 76.685, 86.950, 96.815, 17.982, 35.351, 39.543, 53.830, 59.557, 73.795, 77.201, 87.224, 98.138, 15.560, 38.964. 62.374, 75.521, » 93.329, » 25.202, 45.083, » 11.684. 33.664. 51.728. 75.749. 86.099. 93.763. » 560. 3.103, 3.911, 4.441, 9.214, 10.954, 11.898, 22.742. 25.799, 25.802. 25.762. 26 438, 26.783. 32.645, 41.065. 46.502, 46 0*8, 48.529, 53.517, 53.967. 56.425, 62.815, 64.054, 67.020, 67.791, 67.880, 69.731, 71.144, i .o.^o,, 77.969, 93.836, 98.150. Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost Številk. Za male dobitke izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane. tako da bodo mogli naši igralci nadaljevati igranje na visoke dobitke Zamenjavali bomo neobvezno in samo toliko čast dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago Zamenjavo bodo vršile tudi vse podružnice »Jutra« onim, ki so pri njih kupili srečke, žrebalo se bo vsak dan skozi en mesec. Opozarjamo naše igralce že serta.i, da je državna razredna loterija za prihodnje kolo znižala število srečk za polovico in bodo izgledi za dobitke zato matno večji. Zato oa bo stala cela srečka za vsak razred Din 200.-% polovična Din 100.—. fetrtlnka pa Din 50.—. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., LJubljana, Sv. Petra c.ll \ Naši kraji in ljudje V Ptuj na banovinsko razstavo sadja! Svečana otvoritev v nedeljo dopoldne — Popust na železnici — Zbor sadjarjev in sejem sadja — Kupci pridejo Ptuj, 9. oktobra. LJn se bližajo koncu. Sadje bo iz vseh sre- Banovinska sadna razstava v Ptuju se otvori v nedeljo ob 10. uri po pokrovitelju g. banu. Odprta bo dnevno od 8. do 17. ure. Poleg razstave je razstavni odbor priredil okrepčevalnico. — Vstopnice k razstavi se dobijo v razstavnem prostoru in znašajo za osebo 5 Din, permanentne vstopnice pa po 10 Din. Dne 14. t. m. bo prost dan za šole, da obiščejo razstavo. Kdor se vozi po železnici, se lahko po-služi enočefcrtinskega popusta, in sicer na ta način, da si kupi cel vozni listek pn vstopni postaji do Ptuja in ga da žigosati pri vstopni in izstopni postaji. Ko se vrača, si kupi samo nolovični vozni lictek. katerega da žigosati pri vstopni postaji v Ptuju, enako legitimacijo, da je razstavo posetil. Legitimacije se dobe pri razstavnem odboru v Ptuju pri blagajni v Društvenem domu. Vsak naj jo zahteva. Priprave za razstavo so v polnem teku zov dravske banovine in iz našega sadnega izbora. Poleg tega bo tudi razstavljeno sadje, ki še ni v sadnem izboru. Ali pride v sadni izbci*, o tem bo sklepal izredni občni zbor Sadjarskega društva v nedeljo ob 15. v gornji dvorani v Narodnem domu v Ptuju, kamor so vabljeni vsi člani Sadjarskega društva. Na razstavi se bo prodajalo sadje in grozdje v zabojih in košaricah in to v prostorih nad dvorano, kjer bodo razstavljeni še drugi, k razstavi spadajoči predmeti. Kdor se zanima za našo sadno trgovino, sadni izbor dravske banovine ter za lepo sadje, pakovano po zahtevah sodobne sadne trgovine, ta naj nikakor ne zamudi posetiti to razstavo s sadnim sejmom! Prr-čakovati jc več kupcev sadja in je dobro, da se naši izvozniki sadja kakor sadjarji z njimi seznanijo. Rimsko taborišče Mogorilo v Hercegovini Uspeh dolgotrajnega odkopavanja Sarajevo, 9. oktobra. Južno od Čapljine v Hercegovini so od« krili rimsko taborišče Mogorilo, katero 60 odkopavali že od zadnjih let prejšnjega stoletja. Takrat je uradnik tobačne mono-polske postaje v Čapljini, neki Va lasek, ki se je sam mnogo bavil z raziskovanjem starin, obvestil sarajevski muzej, da se nahaja blizu Čapljine gotovo mnogo ostankov iz stare rimske dobe, katere bi za-mogla spraviti na dan samo večja arheološka ekspedicija. Začetek izkopavanja je organiziral in vodil tedanji kustos sarajevskega muzeja, profesor dr. Kari Pač, ki pa svojega drfa ni mogel dovršiti, ker jc bil odpoklican kot profesor na dunajsko univerzo. Njegov naslednik je sedaj direktor arheološkega muzeja v Splitu dr. Mihovi! Abramič, ki je s pomočjo drugih naših arheologov in strokovnjakov uspešno dovršil dolgotrajno delo. Kakor je ugotovil že dr. Pač. ko je bilo odkopavanje šele v začetku, izhaja rimsko taborišče Mogorilo iz dobe, ko so gradili Rimljani celo vrsto zaščitnih taborišč od — Poset arheologov iz vse Evrope J Knina do Dubrovnika, da zavarujejo pred sovražnimi napadi Primorje in zlasti bogato trgovsko središče Narono, ki je stalo tam, kjer je sedaj vas Vid pri Metkovi-ču. Taborišče je bilo obdano z močnim ob« zidjem v obliki "et%-erokotnika in na vsakem vogalu so bile zgrajene posebne utrdbe. Kakor se vidi na ostankih, je postalo taborišče Mogorilo enkrat žrtev požara in je bilo pozneje dokaj časa zapuščeno, ker gotovo prej navedena prometna črta Rimljanov ni bila več ogrožena od sovražnikov. Šele pozneje, ko so severno od Donave naseljeni Germani in Sarmati začeli vdirati na področje rimskega cesarstva, je bilo taborišče zopet obnovljeno in 60 se po možnosti, kakor se danes dobro vidi, uporabljali pri tem tudi stari zidovi. Sedaj je to starodavno rimsko taborišče popolnoma urejeno za poset turistov in ima tudi svojega čuvaja. Urejen je tudi muzej vseh starinskih predmetov, ki so bili najdeni med izkopavanjem. Te dni bo staro taborišče obiskala večja skupina arheologov in umetnostnih zgodovinarjev iz vse Evrope. Zgledno delo trboveljskih Kolasic Dnevno oskrbujejo s hrano nad 100 revnih otrok — Skrb za siromašne matere — Priprave za veliko obdarovanje na kraljev rojstni dan Trbovlje, 9. oktobra. Šele letos na Jožefovo si je trboveljsko ženstvo ustanovilo podružnico Kola jugo-slovenskih sester, a že v tej kratki dobi obstoja so Kolašice pokazale zelo resno delo. Začele so tam, kjer je bik pomoč najnujnejša: že 4. maja so otvorile kuhinjo, kjer dobiva vsak dan kosilo krog 100 najrevnejših otrok — to sa sami otroci ru. darjev, upokojencev, nezakonska deca, sirote. S tem je storilo Kolo največ in najlepše kar je moglo — pomoč otrokom, ki so gotovo najnedolžnejša žrtev A-elike krize, ki jo posebno v Trbovljah težko občutimo. Med počitnicami se je število oskrbova-n h trok nekoliko skrčilo, ker so odšli ne. kateri s klonijo Rdečega križa, z gozdov-n;ki itd. na počitnice, s početkom šolskega leta pa je njih število spet prekoračilo 100. V kuhinji je bila v začetku nameščena s plačo samo kuharica: šele v prav zadnjem času, ko so Kolašice glede na deljeni pouk in veliko Tazdaljo — kosilo bi se bilo moralo deliti v treh oddelkih in bi zadnji oddelek dobil že vse prestano — sklenile, da dobivajo otroci vodenske šole kosilo v kuhinji kakor doslej, otrokom trboveljske šole pa se pošilja z avtom v šolo, kjer jim ge. učiteljice razdele in trna kuharica pomočnico. Pri nadzorstvu ln pri razdeljevanju hrane se brezplačno vrste Kolašice same. Večje zneske, s katerimi se je omogočila ta prekoristna akcija so darovali: ministrstvo za socialno politiko, kr. banska uprava. Mestna hranilnica ljubljanska, centrala TPD v Ljubljani, podjetje Dukič daje mesečno podporo. Rudarska zadruga I. in TI. skupine ter Akademsko pevsko društvo Obilic ob priliki svojega obiska v Trbovljah. Ob tej priliki je »Obilic« tudi izvolil trboveljsko podružnico Kola za svojega častnega člana. Tukajšnja rudniška uprava daje prostore, kurjavo in luč. steklarna v Hrastniku je darovala stekleno posodo, tvrdka Rakusch v Celju pa kuhinjsko posodo za polovično ceno. Nadalje se je tvrdka Slarnič že večkrat bogato spomnila našega Kola. Pa tudi trboveljske gospe mislijo često na kuhinjo, posebno se odlikuje soproga ravnatelja ga. Vilma Pa-uerjeva. Hrana v kuhinji je dobra in tečna, obstoji vedno iz dveh jedi. Tedensko nadzira kuhinjo glede na kakovost hrane in na snago tukajšnji zdravnik dr. Jenšterle. Pa to še ni vse, kar je storilo naše Kolo: v maju je priredilo materinski dan in v juniju moralno in gmotno dobro uspelo akademijo. Z dohodki teh dveh prireditev je na Vidov dan obdarovalo in pogostilo 54 najrevnejših starih žen-mater, ki so se s solznimi očmi zahvaljevale. Ob priliki odkritja spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju je darovalo trboveljsko Kolo ve. nec, ki je bil edini zlat in nriznano najlepši med vsemi. Za 17. decembra pripravlja Kolo po možnosti skupno z drugimi dobrodelnimi društvi obdaritev kar največ otrok z obleko, obutvijo in živili, kei so Kolašice mnenja, da je to najlepši na-čin proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Priprave so že v teku in vsaka Kolašica Je obljubila sodelovati na ta ali oni način; ene bodo zbirale prispevke, druge šivale itd., vsaka pač, kar in kolikor bo mogla. Obračajo se tudi na javnost, da jim pr! tem pomore. Vsak, kdor le more, naj jim priskoči na pomoč, vsak tudi najmanjši dar ,je dobrodošel. Tudi staro obleko bodo prenavljale in nove šivale, samo da bo kai največ otrok obdarovanih. Nem in neznan vlomilec pred senatom Nikdo ne ve, kdo in odkod je — Vlomil je v Ambrožičevo trgovino pri Dobravi — Oddan za nedoločen čas v očuvalni zavod v Lepoglavi Ljubljana, 9. oktobra. Sodna kronika že dolgo ne beleži tako nenavadnega kriminalnega primera, kakor se je dogodil danes pred malim kazenskim senatom. Vrstile so se sprva običajne Taz-prave zaradi tatvin in naposled je Jetniški paznik potisnil na zatožno klop visokega, krepkega neznanca. Pred sodnike se je postavil v vzravnani in nepremični pozi okoli 30 let star človek, mišičast in gostih črnih las. Močno ima vzbočeno čelo. a nje« gov pogled brezizrazno plove po dvorani. Stoji kakor lipov bog, slično, kakor je France Levstik opisal Bežanca, ko je stal za svetnika v kapeli. Nikdo, tako ne policija niti sodišče, ne ve, kdo je ta mož, kaj je, od kod ie doma, kdo sta mu oče in mati. Ni in ni o njem nikakih podatkov. Predsednik senata s. o. s. g. Anton Mladič je kratko omenil, da se sedaj prične Tazprava po § 110 kaz. postopnika proti neznanemu človeku zaradi tatvine. Po tem paragrafu se namreč vrše razprave proti Pri želodčnih težkočah, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčl-ce takojšnje poživljaige zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah ,drogerijah in špecerijskih trgovinah. nesrečnikom, ki niso za svoja dejanja kazensko odgovorni, a so nevarni tujecnu imetju ali življenju ter se morajo zato s sklepom sodišča oddati za gotov čas v očuvalni zavod v Lepoglavi. Predsednik je nadalje kratko referiral, kaj je preiskava dognala. Neznanec se je poleti pojavil okoli Dobrave, govoril je primorsko narečje. Nekoč se je zglasil tudi v Ambrožičevi trgovini blizu Dobrave in še tisto noč (27. junija) je bil izvršen vlom. Neznanec je odnesel razne jestvine in blago v skupni vrednosti 2300 Din. Ne-kaj_ časa pozneje sta ga dva lovca ujela v bližnjih gozdovih. Imel je s seboj nahrbtnik, v katerem so našli nekaj pri Ambro-žiču ukradenih stvari Obema lovcema ni dal od sebe nikakega gtasu, prav tako tudi ne orožnikom na Brezovici. Od njega kratkomalo ni izvedeti prav nič. V jetniš-nici se smeji in žvižga. Pazniki imajo vtis, da simulira. Psihijatri pa so mnenja, da neznanec trpi na shizofreniji, po domače, da je izgubil mementano dar govora. Na psihi jatrionem oddelku ni govor M ves čas nič. Ni reagiral niti na luč. Pači se, kremži in spakedravo se reži. Berači rad za cigarete. Med narkozo je hesedičil. Gluh ni, so dejali psihijatri. LTčitelj gluhonemnice je poskušal z njim govoriti z vsemi, med gluhonemimi običajnimi znaki. Rezultat negativen. Po poročilu ga je predsednik nagovoril: — Ali veste danes kaj povedati? Nič. Sledila je 6amo čudna gesta z rokami. Državni tožitelj je pripomnil: »Bo« ste pa v Lepoglavi^ govorili!« Prav tako nikake reakcije. Državni tožilec takoj nato predlaga, da se neznanec odda v Lepo- glavo. Branitelj ugovarja. Med posvetovanjem je nekdo ponudil neznancu cigareto. Hvaležno jo jc sprejel in dajal geste, da bi si rad zapušil. Senat je sklenil, da ga izroče na nedoločen čas v očuvalni zavod v Lepoglavi. Branitelj se je pritožil proti temu sklepu. Trdo vklenjenega je nato poseben paznik odvedel iz dvorane v jet-nišnico. Spominska svečanost dobrovoljcev Spominska svečanost in proslava 15-let-nice bojev 5. dobrovoljske divizije za svobodo Jugoslavije bo v Ljubljani drevi ob 20. v veliki unionski dvorani. Po nagovoru predsednika bo bivši dobrovoljec profesor g. dr. Ernest T u r k predaval o borbah za svobodo in jugoslovensko edinstvo. Nadalje pa bo govoril tudi (giej sliko!) predsednik Saveza dobrovoljcev Jugoslavije podpolkovnik g. Lujo L o v r i č, ki se je v vojni kot dobrovoljec odlikoval z div-nim junaštvom, dokler mu sovražni ogenj ni vzel najdražjega — vid. Oslepel je na obeh očesih, toda z dušo in srcem je ostal neutruden pobornik za svobodno, zedinje-no Jugoslavijo. Toplo in iskreno bomo dragega brata pozdravili drevi na spominski svečanosti, ki se je bodo udeležili tudi vsi ugledni predstavniki oblastev. Sodelovala bosta godba dravske divizije in pevski zbor. Prof. Ivan Noe znani pianist, ki bo na ponedeljkovem koncertu v Unionu v Ljubljani igral čajkov-skega. m popularne očarljive Stneftch @€a1rnattove operete sladkih melodij, petja in smeha iHfj.j; lila V glavnih vlogah: Anny Ahlers primadona Theater an der Wien. Szoke Szakall, Walter Janssen, Ernst Verebes, skrbe za smeh in zabavo! Krasni dopolnilni spored! Predstave: danes ob 4., 714 in 9 zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Burtfii pomaga zanesljivo in brez bolečin! Obhž za kurja očesa in obtiŠčance.' ' Prijatelja je zabodel v prepiru Usoden spopad med kmečkima fantoma po večernem likofu Sevnica, 9. oktobra. Zadnje dni se vrše po deželi trgatve in razna druga kmečka dela; manejo proso, ličkajo koruzo, otrgavajo korenje, obrezujejo repo. Vse to pa seveda ne gre drugače, kakor s primernim zalivanjem s pijačo. Žal, da kmečki fantje običajno ne poznajo prave mere. Čim pa so duhovi z vinom razgreti, so seveda posledice žalostne: prepir, pretep, poboj. To je zadnji teden na dnevnem redu. Iz raznih krajev poročajo o tragičnih koncih raznih trgatev, zdaj tu zdaj tam se zabliska nož. Jedva so novi-ne poročale o krvavem zločinu v Obrijah pri Ljubljani, potem o krvavem vasovanju v Žalovčah pri Šmarjeti, že so tudi do-gnane podrobnosti o novi tragediji, ki se je odigrala v Pokleku št. 35, občina Blanca nad Sevnico in jo je »Jutro« že v četrtek zabeležilo. Pri posestniku Jožetu Žuliču v Pokleku so meli proso. Pomagala sta pri delu tudi 231etni delavec France Kunšek in 231etn! delavec Jože Romih. Po zaključku pridnega dela je dal hišni gospodar likof. Par litrov mošta in nekaj hruškovca je bilo. Ni J bilo mnogo, saj jih je bilo pri delu zbr»-• nih 13, pa vendar je nekaterim udaril alkohol v glavo. Kmalu, ko se je družba razšla, sta se pred Žuličevo hišo brez vsakega pravega povoda sprla Kunšek in Romih, ki sta si bila drugače prijatelja. V jezi in razburjenosti je Romih zagrabil nož, zamahnil je večkrat proti Kunšku in že se je ta okrvavljen zgrudil v travo. Žulič, ki je ves prestrašen prišel gledat, kaj se dogaja, je na. šel Kun.ška nezavestnega, pomagati pa mu tudi ni mogel več, kajti nesro.ni mladenič je kmalu nato izkrvavel. Včeraj se je vršila obdukcija trupla, pri kateri so bili navzoči zdravnika dr. Turfc in dr. Mušič ter sodnik dr. Orožen iz Sevnice. Komisija je ugotovila, da sta bila dva sunka smrtonosna in da ie smrt nastopil« zaradi izkrvavljenja. Romiha, o katerent pravi ljudski glas, da je bojevit fant in da je vedno nosil nož pri sebi, so orožniki kmalu nato. ko se jim je bil sam prijav«, izročili sodišču v Sevnici. Fant se zagovarja s silobr-nom. češ, da ga je Kunšek prvi napadel. Nevaren vlomilec pod ključem Vlomilca Antona Časa, ki je vlomil nem ob Dravi, so Marenberg, 9. oktobra. O nevarni vlomilski tolpi, ki je strašila dolgo časa neizsledcna po Dravski dolini, je »Jutro« svojčas že poročalo. Predrzno vlomilsko pajdaščino so sestavljali Verdinek Roman. Dobnik Avgust, Čas Anton in neki Mandelc. Tega so že pred meseci zaprla avstrijska varnostna oblastva, ki so mu dokazala tatvino pri posestnici Felner-jevi pri Sv. Antonu nad Fibisvaldom. Verdinek Roman in Dobnik Avgust, ki sta sodelovala pri tem vlomu, sta pobegnila na našo stran, kjer sta nadaljevala tatinski posel. Ker je bil Mandelc v zaporu, s ra si dobila novih pomagačev, med katerimi se je posebno odlikoval muzikant ir znani delomržnež Čas Anton, doma od Sv. Vida pri Slovenjgradcu. Ti so v noči 31. julija letos izvršili izredno drzen vlom v Hribernikovo trgovino in gostilno v Breznem ob DraA'i. Pokradli so vse, kar jim je prišlo pod roke. G. Hribernik je imel škode nad 12.000 Din. Po približno 14 dneh so prišli vlomilcem na sled, za kar ima največ zaslug orožni-Stvo na Remšniku. Vendar so aretirali takrat samo kolovodjo Verdrnka Romana, njegovo ženo in še tri druge pomagače, ki so pomagali razpečevati ukradeno blago po okolici Guštanja. v Hribernikovo trgovino v Brez-prijeli v Osijeku Vlomilec Dobnik Avgust je kmalu po izvršenem vlomu v Breznem pobegnil neznano kam ter še daneo manjka za njim vsaka sled. Pa tudi Čas Anton, k: je bil udeležen pri raznih tatvinah, jc- začutil doma vroča tla. Kar na lepem ga je vzela noč. Seveda je vzel na potovanje s seboj tudi harmoniko in kolo, ki si ga je nekje izposodil. Vsa tatinska trojica je bila namreč tudi zelo izvežhana v tatvrri koles, saj so je dognalo, da so pokradli v teku kratkega časa 11 koles. Na tatinske pohode sm se podajali vedno na koles: I u _ Splošno se je takrat mis lo, da ie odšel Čas Anton preko meje v Avstrijo, da ša tudi tam malo pomuzicira. toda domneva je bila napačna. Ostal je nri nas. Ker pa je imel kolo in je dober vozač, se je pripeljal do Osijeka. Tam pa se je junak mš-del sumljiv policij", ki ie aretirala. Spoznali so ga, da je identičen s C?»nm. ki so ga že dalje čas iskali vsepovsod. Te dni so ga privedli iz Osijeka v zrpore okrožnega sodišča v Mariboru, kjer bo lahko skozi zamrežena okna gledal, kako se ljudie vozijo s kolesi, ki jih on ne riore več doseči. Nedvomno bo tudi Dobnika prej aH slej zagrabila roka pravice, tako bo potem vsa družba prejela plačilo, kakršnega zasluži. Cene kruhu v obrtni maloprodaji Ljubljana. 9. oktobra. Ban dravske banovine g. dr. Drago Ma-rušič je izdal naslednjo uredbo: Nia podlagi dopolnitve uredbe g. ministra za trgovino in industrijo o cenah kruha z dne 28. septembra 1931 določam z veljavnostjo od 8. oktobra in do nadaljnjega cene kruhu v obrtni maloprodaji na teritoriju dravske banovine in je računano za 1 kg tako-le: za beli kruh (iz pšenične moke št 0) Din 4.40, za polbeli kruh (iz pšenične moke št. 4 s 30 odstot primesjo pšenične moke št 6 ali ržene moke) Din 3.80, za črni kruh iz pšenične moke št. 6 s 30 odst. primesjo ržene moke) Din 3.10. Ta cenik mora biti nabit v prodajalnih prostorih. Opozarjam še na določilo zgoraj navedene min. uredbe odstavek 3., stavek 2., ki se glasi: Mešanje poedinih vrst pšenične moke nižje cene, kakor tudi mešanje z drugo moko manjše vrednosti (ržena, ajdova, koruzna, krompirjeva in dr.) je dovoljeno samo, če se cene takemu kruhu ustrezno znižajo.« Fazume se pa, da mora bili mešanja mok označeno v prodajalni tako, da more kupec tudi neopozorjen to videti. Upravna (policijska) oblas»va ter občine uprave so dolžne, da strogo nadzirajo, da se ta uredba ne bo kršila. Kdor bi uredbo kršil, bo najstrožje po zakonu kaznovan. Pozor, avtomobilisti! Ljubljanska mitnina zopet uvedena! Avtomobilski klub obvešča avtomobili-ste in motocikliste: Glasom obvestila mestne občine je ministrstvo financ dovolilo zopetno pobiranje mitnine od motornih vozil v prejšnji višini, radi česar stopijo v veljavo vse svoječasne odredbe glede izdajanja mitniških potrdil s strani tukajšnjega Avtokluba za ljubljanske avto-mobiliste in motocikliste. Pobiranje mitnine se začne že jutri 10. t. m. Glede mitniških znakov je dosežen z ravnateljstvom mestnega dohodarstvenega urada sledeči sporazum: Vsi 6tari mitniški znaki oziroma potrdila za osvoboditev mitnine ostanejo še nadalje v veljavi. V kolikor pa 60 jih lastniki zavrgli ali izgubili, dobe v tajništvu kluba, Kongresni trg 1-L duplikate. Izkazati se je pa, da je mestni davek na motorna vozila vplačan pri mestni blagajni za tretje in četrto četrtletje 1931, oziroma je ta davek položiti pri blagajni Avtokluba. Ker je po opazovanju večina ljubljanskih vozačev motornih vozil uničila svoje-časno izdana potrdila, je pričakovati zlasti v prvih dneh velik naval radi izdaje novih potrdil; zato 6e naprošajo prizadeti, da v svrho hitrejšega in lažjega poslovanja predlože tudi spričevalo o pregledu vozila. Oni lastniki vozil pa, ki dosedaj niso uživali te ugodnosti in so podvrženi plačevanju mestnega davka tudi za razdobje od 1. januarja dalje, naj predlože potrdilo o plačanem mestnem davku tudi za prvo ki drugo četrtletje 1931. Kakor razvidno, so s ponovno uvedbo mitnine prizadeti predvsem izven Ljubljane bivajoči lastniki motornih vozil, dočim so ljubljanski in itak mestni davek na motorna vozila plačujoči avtomobilisti oproščeni mitnine. Zdi se, da je bila ponovna uvedba mitnine dovoljena na podlagi določila letošnjega finančnega zakona, ki dovoljuje občinam, da izjemoma od določila zakona o državnih in samoupravnih cestah, pobirajo še nadalje in sicer od največ enega leta, torej za svoje tekoče bud-getno leto, mitnino v višin\ ki jo določi ministrstvo financ. Glasom tega zakona H moralo biti torej ukinjeno pobiranje mitnine z dnem 31. decembra. Kakor doslej bo zasledoval Avtoklub tudi v bodoče to vprašanje z največjo pazljivostjo, za enkrat pa priporoča prizadetim/ da se ravnajo po gornjih navodilih. Smrt pod vlakom „ Ljubljana, 9. oktobra. Z današnjim dolenjskim osebnim vlakom, ki pride okrog pol 9. zjutraj v Ljubljano, so pripeljali tudi neko ženico, teč-ko poškodovano in nezavestno. Imela je razbito glavo, v ustih so ji manjkali zobje. Neznanko je avto reševalne postaje, ki je bila že prej o tem telefonično obveščena z Grosupljega, prepeljal v bolnico. Tam so starki skušali pomagati, toda vsaka pomoč je bila zaman in neznanka je okrog 11. zjutraj težkim poškodbam podlegla. V upravi bolnice so vedeli samo to, da je bila neznanka povožena blizu Ribnice in da je stara okrog 60 let. Popoldne je bila ugotovljena identiteta nesrečne ženice. Spoznali so jo njeni sorodniki, ki so se pripeljali v Ljubljano. Je 60!etna zasebni-ca Marija Lusmova iz Utavice pri Ribnici. Prišla je bila pod vlak in bo podrobnosti o njeni nesreči ugotovila komisija. Konji po 50 Din Subotica, 9. Oktobra. V Zgornji Bački so se letos ves avgust in september kar vrstile predrzne konjske tatvine. Samo v občinah Kaniža. Senta in Topola je^ bilo ukradenih nad 20 konj in so se orožniki z oškodovanci vred zaman trudili, da prišli na s'ed predrznim, oči-vidno dobro organiziranim konjskim tatovom. Preiskali so naselbine, v katerih prebivajo ljudje, ki se pečajo z Nečednimi posli, za ukradenimi konji pa ni bilo sledu. Te dni pa ie bil v Senti sejem in je neki orožnik naletel na cigana, ki je prodajal konja za celih 50 Din. Cigana so aretirali in povedal je. da se piše Tirna Jovanovič ter je tudi priznal, da je prodajal ukradene konje po Banatu. Ko so preiskali tabo* rišče, v katerem je prebival z drugimi cigani, so našli nekaj ukradenih konj, nakar so zaprli še njegovo ženo m nekaj drugih ciganov. Organizatorja konjske tatvine sta bila. kakor 6e je izkazalo po kratkem zaslišanju, baš cigan Tirna Jovanovič in njegova žena, ki ie stara komaj 14 let ter je svojega moža v moški obleki spremljala na tatinskih pohodih. Spominjajte se slepih! f Domače vesti ♦ Poljsko-jugoslovensko sodelovanje. V etanovanju znanega poljskega pisatelja Os-eendowskega v Varšavi se je v sredo zvečer vršila seja Poljsko-jugoslovenakega društva za čim tesnejše sodelovanje obeh držav. Zagrebški univerzitetni profesor dr. Fran Ilešič je predaval o zbližanju Poljske in Jugoslavije na intelektualnem poiju. Predavanju sta prisostvovala tudi odpravnik poslov jugoslovenskega poslaništva m šef poljskega presbiroja. ♦ Glavna jubilejna skupščina Jugoslovenskega šumarskega udruženja bo v Skoplju 11. t m. in naslednje dni. Po skupščini bosta organizirani dve zanimivi ekskurziji, ena v Ohrid, druga na Kosovo polje. Prometni minister je dovolil udeležencem znižano vožnjo z vlaki, in sicer državnim uradnikom četrtinsko, ostalim pa polovično vozno ceno. Olajšava velja od 7. do 18. t. m. Na skupščini dobe udeleženci potrdilo, da so se udeležili kongresa, kar jim bo Blužilo za brezplačen povratek z voznimi listki, ki so jih kupili, prvi polovične, a drugi cele. . ♦ Konzul češkoslovaške republike v Ljubljani g. inž. Jožef ševčik se je vrnil z dopusta in zopet prevzel svoje posle. ♦ Za inženjerja elektrotehnike je v Pragi 'diplomiral g. Jože Rus, sin znanega lesnega industrijca iz Ljubljane, čestitamo! + Imenovanja v osnovnošolski službi. Od učiteljev, ki so odslužili kadrski rok, so imenovani: Josip Kocbeck k Sv. Bolfe-nku na Kogu, Josip Jordan v Igo vas, Štefan Kaiser v šoštanj, Vladimir Kovačič v št. Jernej na Dolenjskem, Martin Stefanciosa sv Kozje, Adolf Kocuvan pa v Bele vode. ♦ Učiteljsko zborovanje v Kočevju. Prejeli smo: Zaradi novega zakona o uradnikih je morala likvidirati tudi stara učiteljska organizacija UJU ter se je pretvorila v Sloveniji v sekcijo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Tudi med učiteljstvom našega sreza v prejšnji učiteljski organizaciji ni bilo sloge in je iz nje izstopila pred leti dobra tretjina učnih oseb. Novo učiteljsko udruženje sloni na osnovni misli državnega in narodnega edinstva in bo v njem že po zakonu samem izključen vsak terorizem ter bo po društvih morala vlala-iti bratska strpljivost in tovariška sloga. Zato bo gotovo tudi v kočevsko učiteljsko društvo sedaj pristopil brez izjeme prav vsak učitelj in vsaka učiteljica. Ustanovni občni zbor društva za kočevski srez bo v učilnici IV. razreda osnovne šole v Kočevju v soboto dne 10. oktobra ob pol 11. dopoldne. Vsaj vsi učitelji in učiteljice, -ki imajo ugodnejše zveze naj pridejo izrazit ta dan v Kočevje, da so pozabili na vse in hočejo skupno delovati samo v procvit vsega stanu ter v korist naroda in države. ♦ Nov način izpitov na pravni fakulteti beograjske univerze. Za pravno fakulteto v Beogradu je bila te dni izdana uredba, po kateri se namesto ustnih izpitov lahko vrše praktični pismeni izpiti. Pri tej priliki je dekan beograjske pravne fakultete dr. Mileta Novakovič podal naslednjo izjavo: »To izpremembo smo zahtevali že letos pomladi. K temu nas je prisililo veliko število kandidatov pri ustnih izpitih. Izpiti trajajo predolgo. Mnenja sem, da bomo s to izpremembo pospešili izpraševalci postopek. V ostalem to ne bo pravi pismeni izpit, pn katerem mora kandidat rešita konkreten primer. Namesto da profesor !z-prašuje vsakega posameznika, se zbere 30 do 40 kandidatov, ki dobe štiri do pet skupnih vprašanj, na katera je treba pismeno odgovoriti v času ene do dveh ur. Komisija bo pregledala pismene odgovore a >N QJ eo B 4> CL O M Ce ste ujeli madež na obleko, je novo zanesljivo sredstvo 1 ČISTIN Dobiva se v drogeriji KANC, Ljubljana — Maribor. 03 rt> < as e_ Nesreča ja za plesalca, ako se zagleda v lepo dekle, katero bi rad nagovoril, a kako naj, ko plesati ne zna. Svetujemo vsem, katerim srce plamti, da se še danes zvečer javijo v plesno šolo trgovskih nameščencev, ki bo v Celjskem domu. e— Sokolske plesne vaje se pričnejo v nedeljo 11. t. m. Pričetek ob SS. Vpisovanje 1 uro poprej. Plese vodi g. Černe cz Ljubljane. Vljudno vabljeni! e_ Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasno zvočno opereto »Jazz-Girl« z Anny Ondro v glavni vlogi. e_ policijska požarna revizija vseh stavb v Celju se bo vršila od 12. t. m. dalje. Vsi hišni lastniki se pozivajo, da odstranijo najpozneje v 8 dneh vse eventualne nedostatke, ki so v nasprotju s predpisi zadevnega zakona. e_ Cestna gradbena dela na banovinski cesti I. reda na Eregu pri Celju prav naglo in lepo napredujejo, enako tudi^ ▼ Ipavčevi ulici mimo javne bolnišnice. Včeraj so pričeli delavci desno polovico ceste na Bregu že betonirati in se vsi prizadeti opozarjajo, da je promet s težkimi, zlasti širokimi vozili po Bregu začasno sploh nemogoč. V Ipavčevi ulici cesto marljivo trgajo in odvažajo preostali material. e_ poskus samomora. V četrtek okrog polnoči je bil poklican reševalni avto na pomoč v gostilno »Na škarpi« na Bregu. Reševalci so našli v lokalu neko 22-letno natakarico, ki je malo prej iz neznanega vzroka izpila večjo količino lizola. V bolnišnici so ji izprali želodec. e_Dve nesreči. Predvčerajšnjim je med igro neki tovariš sunil 11-letnega elektro-monterjevega sina Alberta Cerkovnika iz Gaberja in si je deček pri padcu izpahnil desno nogo. Istega dne je neki voznik po-vozil v Zavodni 66-'etno občinsko revo H. šoperjevo in ji zlomil desno golenico. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici. e_ Nezgoda voznika. Včeraj dopoldne ob 11.45 je pripeljal neki podeželski voznik živalske kože v mesto naprodaj na svojem enovprežnem vozu. Ko je privozil po Prešernovi ulici, je zavil k levemu pločniku, kjer pa je konju na gladkem kamnitem tlaku spodrsnilo in je z železom okovano oje zadelo v zadnje izložbeno ste-Mohorjeve tiskarne. Veliko Izložbeno steklo se je razbilo in znaša škoda 500 Din, krita pa je z zavarovalnino. b Maribora a— K Sv. Marjeti ob Pesnksf! Ker se V« v nedeljo veliko število Mariborčanov udeležilo prireditve Sokola pri Sv. Marjeti ob Pesnici, se je načelstvo dogovorilo z mastnim avtobusnim podjetjem, da bo potrebi postavilo ob 14. na Grajski trg todi svoje avtobuse. Vožnja tja m nazaj bo la 20 Din. Prijave sprejema te prijazrK«ti tudi naše uredništvo. _ a_ Zgodovinska ža4o»gra se bo uprizorila kot nedeljska predstava jutri v nedeljo ob 20. Priporočamo pred-prodajo vstopnic. Veljajo dramske cene. a_ p. t gledališki abonenti se vljudno naprošajo, da čimprej dvignejo svoje nr ksiziii^. a_ Koncert. Podporno društvo za uboge dijake na drž. moškem učiteljišču v Mariboru priTedi danes zanimiv koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Na spore^ eo domači skladatelji m največji sveto ra! klasični muzifcl ,_ a_ Društvo »Ogenj«. Danes ob 20. bo v hotelu »Pri zamorcu« ustanovni občni zbor društva »Ogenj«, ki hoče omogočiti svojim članom z malimi stroški ognjem pogreb in širiti svoje ideje med vsemi sloji naše ožje domovine, ce bo imelo društvo dovolj gmotnih sredstev, bo zgradilo v Mariboru lasten krematorij in posebne prostore za shranjevanje žar. Pokret za ta moderni način pogreba je izključno kulturen in nima s političnimi, narodnimi, razrednimi in konfesionalnimi vprašanji nič skupnega, član društva je lahke vsak. ki soglaša z društvenimi cilji. a_ prenovitev kavarne Jadran. G. 9e- rec je te dni zopet renoviral in popolnoma na novo uredil svojo kavarno »Jadran« n.% Aleksandrovi cesti. Kavarna ima sedaj moderno ventilacijo, centralno kurjavo, igralno sobo s tremi biljardi, moderno urejeno sobo za bridge, najnovejši aparat za kuhanje kave, vse časopise in revije, prireja koncerte salonskega orkestra m jazz-banda itd. Tako se Maribor vedno bolj izpopolnjuje tudi za tujski promet. a_ Kinematografske predstave. Grajste kino od danes dalje veliki nemški cirkus«: film :>Senee cirkusa«. — Union kmo otl danes dalje nemška vojaška humoreska »Don Juani garnizije«. a_ Mesa^kl voz .je podr! v Tatteirba c-hovi ulici trgovskega pomočnika Franca Kejžarja. Kolesa so ga zgrabila in vrgla na tla, pri čemer je dobil resne poškodbe na glavi in levi roki. Reševalni voz ga je odpeljal v bolnico. a _Ponarejeni sto in tisočdinarski oa**- kovci krožijo po mariborski okolici. Ptv< so boljše ponarejeni od drugih. Ravnatelj mariborske podružnico Narodne banke je eklical zastopnike vseh mariborskih bančnih zavodov ter jim pojasnil značilnosti fa^ifikatov. Odkod prihaja ponarejen denar, doslej še niso mogli ugotoviti. a_ Dolgi prst!. Vinskemu trgoven Foh- terju so neznani tatovi odnesli iz avtomobila pred Zadružno gospodarsko banko na Aleksandrovi cesti dvigalo, več avtomobilskih ključev in reflektor, v vrednost ~00 Din — Uslužbencu pr.i mestni elektrarni Emilu Penku pa je neznan tat izmaknil v Stritarjevi ulici 100 vatno žarnico. a— Vlom. Neki mesar na Meljsk! eeftti je zasačil dve služkinj' v trenutku, ko sta hoteli stopiti iz hiše s polnimi rokami plena. perila in obleke. Dognal je. da sta pokradli perilo, vredno 1600 Din. njegovi ženi ki ga je bila razpela zaradi sušenja v hodniku I. nadstropja. Posamezni pari usnjenih rokavic Izpod nabavne cene pri CTRIIi AHLIN Miklošičeva cesta 14, Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56. 12498 Kino Ljubljanski dvor _Telefon 2730_ DANES PREMIERA! ob 4., pol 8. in 9.% zvečer! Vera in zaupanje Po sloviti noveli Hermana Suder-manna Cene Din 4 in 6 pri vseh predstavah. Iz Škofje Loke 51— Volitve. V Škofji Loki je bilo vloženih samo 5 reklamacij, kar kaže, da je bil volilni imenik sestavljen zelo vestno. Šlo je le za akademike. Razveseljivo pa je dejstvo, da prodira tudi v širše vrste prebivalstva spoznanje, kaiko važne so volitve 8. novembra za procvit naše domovine. Škof ja Loka bo brez dvoma prav lepo manifestirala za politiko 6. januarja, ker 6e zaveda, da je le v složnem, izvenstraakar-skem delu zajamčena srečna oodočnost Jugoslov en o v. §1— Sokolsko gledališče otvori v nedeljo Svojo sezono. Pridni diletantje uprizore v režiji br. Kosca veseloigro »Pegico mojega srca«. Pridite! §1_ Zaslužek mladine. Z gobami, ki so dale marsikomu par kovačev zaslužka, je iz večine pri kraju. Pač pa se mladina pr»v živahno udejstvuje pri nabiranju raznih rastlinskih plodov. Otroci zbirajo porušeno seme gabra, lipe, lipovca, jesena, cvetnega jesena in javorja. Semenje kupuje g. Janko Potočnik, trg- z usnjem na Mest* nem trgu. Klatijo žlahtni kostanj, ki ga prodajajo po 1-50 do 2 Din za kg, divjega pa po 25 paT. Iz Kranja r— Levstikova proslava bo drevi ob pol 21. v Narodnem domu. Vabfijeni vsi! r_ Tajništvo zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju je prevzel 6 t. m. podnačelnik zadruge Josip Šiška, Kranj, Glavni trg št. 116. Zadruga posluje vsak delavnik od 8. do 12., v ponedeljek pa od 8. do 12- ure in od 2. do 4. Iz Tržiča B— Nova planinska pridobitev. V cestar-hiši pri Sv. Ani je že več let prazno stanovanje za cestarja. Stanovanje ima večjo in manjšo sobo, kuhinjo in vse pri« tikline. Tržiška podružnica SPD je prosila bansko upravo, da ji prepusti proti majhni najemnini to prosto stanovanje, kjer bo priredila udobna planinska prenočišča za turiste in smučarje. Banska uprava je pokazala za to vprašanje polno razumevanje in dala proti malenkostni^ najemnini stanovanje v tej hišici podružnici SPD v Tržiču v najem. Na svoji seji je odbor skleiil, da bo stanovanje preuredil za prenočevanje smučarjev in turistov še pred začetkom zime. Oskrbništvo ho prevzel cestar g. Kralj. Smučarjem in turistom bo gotovo ustreženo, ker bo poleg prenočišča mogoče dobiti tudi vsakojaka okrepčila in jedila. č_ Prva telovadna akademija v tekoči sezoni je bila v nedeljo v Sokolnici. Nastopili so vsi oddelki razen dece. Tehnično sta pripravila akademijo načelnik br. Markelj in načelni ca s. Ažmanova. Vse točke so bile od številnih gledalcev z velikim odobravati iem sprejete. Vse točke je spremljala na klavirju s. Kalingerjeva. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom predvaja v soboto in nedeljo Metro=film »Busterjeva kari jera«. Iz Trbovelj t— Zveza bojevnikov v Trbovljah. V nedeljo se je vršil v Fortetovi gostilni ustanovni občni zbor Zveze slovenskih bojevnikov. Glavni odbor je zastopal na občnem zboru g. Ivo Matičič, ki je pozival zborovalce k vztrajnemu delu, da se vojno tovarištvo med trboveljskim prebivalstvom ponovno poživi. Občni zbor je pozdravil tudi delegat glavnega odbora g. Rudolf Wagner. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Miroslav Ratej, ka-tehet in kurat v rezervi, za prvega podpredsednika učitelj g. Adalbert Božič, za drugega podpredsednika rudar g. Ivan Mak, za tajnika rudniški kanclist g. Ivan Miklavčič, za blagajnika g. Simon Grobel-»ek in 6 odbornikov. Za častne člane so bili izvoljeni gg. Stauegger Franc, Matičič in NVagner. Novoizvoljeni predsednik je pozval zborovaltce, da pozdravijo Nj. Vel. kralja Aleksandra I. s trikratnim »Živio«! Zborovanje je poteklo v najlepšem soglasju vseh zborovalcev. t— Za pomoč pasivnim krajem. Krajevni odbor RK nam je poslal: V smislu naročila banske uprave dravske banovine in erresikega načelstva v Laškem vljudno vabimo zastopnike občinske uprave, duhov-ništva, zastopnike narodnih in dobrodel-nh društev in vplivne in ugledne občane na sestanek v občinski posvetovalnici v Tftluvljalh ▼ Sefcrtek 15. t m. oh 16. Pwf- met posvetovanja bosta ustanovitev pomožnega odbora za pomoč pasivnim krajem in posvetovanje o pomoči potrebnim sodržavljanom in našim najožjim rojakom. Vsaka korporacija naj blagovoli delegirati enega polnomočnega zastopnika. t— Promenadni koncert. Delavska god« ba priredi v primeru lepega vremena v nedeljo 11. t. m. ob pol 16. na trgu pred cerkvijo promenadni koncert. t— Kino Sokol predvaja drevi ob 20. zvočno opereto »Zemlja solnca« (Rihard Tauber) in Foxov zvočni žuroal. Iz Kočevja kč— Smrt uglednega meščana. V • nedeljo dne 4. oktobra so pokopali bivšega trgovca in občinskega svetovalca, meščana kočevskega gospoda Josipa OswaiIda. — Pokojnik je bil koncilijaraten mož, ki je v življenju zlasti revežem 6toril obilo dobrega. Iskreno je ljubil tudi nas Slovence. Nemški someščani ga ohranijo v hvaležnem spominu tudi zato, ker jim je za primeren znesek prodal svojo krasno hišo na Glavnem trgu, kjer imajo sedaj hranilnico, odnosno svoj »narodni dom«. Naj počiva v miru! kč— Ustanovitev društva Dijaške kuhinje. Dne 5. t. m. zvečer se je ustanovilo posebno društvo Dijaška kuhinja v Kočevju s ciljem, da gmotno in moralno podpira srednješolsko omladino kočevske državne realne gimnazije. V stekleni dvorani Činkljevega hotela se je zbralo nad 30 dam in gospodov iz mesta. Zborovanje je v imenu pripravljalnega odbora otvoril banski svetnik in odvetnik g. dr. Sajovic, podal kratko poročilo o pripravah, in prečital od oblastva notrjena pravila. Takoj se je vpisalo 34 članov in članic, med njimi eden ustanovni (500 Din). Članarina se je določila na 5 Din mesečno. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika novega društva direktor državne realne gimnazije v Kočevju g. Anton B u r g a r, v upravni odbor pa gospe Fra-n ja dr. Č e š a r k o v a in Uršika dr. S a-j o v i č e v a, profesor g. Ivan P o 1 o v i č, profesor g. Maks Stan ovni k, sodnik g. dr. Jože Ar ko, podnačelnik g. Ivan B a v d e k, nadzornik g. Teo B e t r i a n i, za namestnike učiteljica gdč. Iva Lovšinov a in g. inž. Bohuslav Žagar, dalje za predsednika nadzornega odbora g. dr. Ivan Sajovic, za člana pa odvetnik g. dr. Janko Lavrič in učitelj g. Vilim Koutnv. Novoizvoljeni predsednik je podal nato smernico za delovanje novega društva. G. dr. Lavrič je poročal, da Vin-cencijeva konferenca v Kočevju oskrbuje 7 dijakov in žrtvuje mesečno 2000 Din, a na tej višini najbrže ne bo mogla dolgo vzdržati. Zato se izjavlja za sodelovanje z društvom in s podpornino iz Dijaškega doma. Predsednik Dijaškega doma g. dr. Sajovic je izjavil, da je z nevšečnostjo čital v avgustu vest dnevnega časopisja, da se v Kočevju tudi na polju podpiranja omladine ustvarja neko strankarstvo in da ga zato veseli, ko sliši sedaj glas po koncentraciji. Potek zborovanja je pokazal, da se tudi kočevski kot zaveda velike važnosti vzgoje bodoče inteligence. kč— Gledališke predstave: Naši akademiki so v soboto 3. oktobra uprizorili znano kmeSko šalo »Trije vaški svetniki«. Igra ni bila dovolj naštudirana in so na par mestih igralci delali vtis, kakor da so pri glavni skušnji, ali da se v zadregi s svojim smehom naravnost norčujejo iz gledalcev Drugič morajo biti akademiki bolj previdni, drugače bodo zapravili ves ugled svojega tukajšnjega društva. Tudi 6e nam ne zdi posrečeno, da posegajo po neslovanskih delih in to celo takih, o katerih kvaliteti so mnenja zelo deljena. Ka-žite mladini našo gledališko literaturo, od« nosno dobre gledališke komade drugih slovanskih narodov in to po dostojni pripravi, ali pa prenehajte! kč— Zbirka Rdečega križa. Požrtvovalne gospe iz Kočevja pobirajo po mestu prostovoljne darove za kraje, prizadete po suši in so zbrale že nad 4000 Din. Tako bo dokazalo tudi kočevsko meščanstvo, da v darežljivosti noče zaostajati za drugimi mesti dravske banovine. Iz Krškega kr— šahovski klub. Kakor smo nedavno napovedali, se je zgodilo. Agilni krški ša-histi so ustanovili svoj klub, ki bo gotovo mnogo pripomogel k temu, da se razvijejo in utrdijo šahovske sile, katerih je v Krškem prav dosti. Spričo dejstva, da je v mestu nekaj pravih mojstrov, pričakujemo, da se bo novega društva oprijelo vse, kar čuti veselje do te prelepe igre. Morda tudi ne trdimo preveč, če napovemo, da nas v bližnji bodočnosti naši mojstri presenetijo s kakimi simultankami. Iz Radeč rd— Tudi pri nas se že pridno pripravljamo na volitve 8. novembreu V našem mestu je 927 volilnih upravičencev. Reklamacij ni bilo vloženih. Sedanja občinska uprava & županom g. Antonom Poljancem na čelu se trudi, da uvede v procvit občine čim več prožnosti in delavnosti. swfe moS. Z zadnjo dramsko prireditvijo »Dobri vojak švejk«, v režiji br. Friea Trepečnika, je Sokol dokazal, da ima prav dober kader d rama tskih moči. Sedaj pripravljajo »Stilmond-skega župana« v režiji br. Pečnika. Društveno življenje je razmeroma že dokaj živahno. V pripravi je plesna šola. V dvorani kina > Jadran« pa bodo v nedeljo priredili h rastni ški rudarji zanimiv koncert, za katerega vlada veliko zanimanje. rd— Esperantsko gibanje kaže prav tepe znake napredovanja. V nedeljo 4. oktobra se je vršilo v tukajšnji kavarni zanimivo predavanje o esperantu. Predaval je g. Danilo Herkov iz Ljubljane. rd— Kino Jadran, ki stalno skrbi za ceneno zabavo in razvedrilo daje ob sobotah dn nedeljah redne prestave z najpestrejšimi in najboljšimi sporedi. Iz Slovenske Bistrice si)— Prva razstava sadja. Podružnica sadjarskega društva se je po prizadevanju svojih funkcijonarjev gg. Viktorja Zaifoš-nika in Vinka Gornjaka odločila prirediti ogled m razstavo sadja z namenom, da poglobi zanimanje za sadjarstvo in da nudi kmetom priliko spoznati najbolj priporočljive vrste sadja. Ta namen se je agilni podružnici docela posrečil. Razvrščena je bila razstava v prostorni delavnici meščanske šole, kjer se je vršila v nedeljo otvoritev. Ob tej priliki je predaval g. inž. Ferlic o pospeševanju sadjarstva, g. Aplenc iz Maribora pa o razbiranju, spravljanju in prodaji sadja. Navzočih je bilo nad 100 poslušalcev. Na razstavi so bile zastopane večinoma vse vrste 6adja iz našega okraja, najbolj pa kanadke, boskoopski in dama-sonski kosmač, Bellefleur, londonski pe« ping in bobovec. Vendar je priporočljivo, da Se sadjarji v bodoče oprimejo ožjega sadnega izbora, ki obsega za naše kraje kanadke, Baumanovo raineto, porenjski krivopecelj in boskoopski kosmač. Poleg jabolk je bilo razstavljeno tudi grozdje (razni rizlingi, žlahtnina, silvanci in tra-minci), hruške in OTehi. Izmed 30 razstav-ljalcev navajamo zlasti gg. Blaža Laha, Simona Pušnika, Fr. Repnika in M. Bevca iz Črešnjevca, dr. Jos. Pučnika in A. Sti-gerja iz SI. Bistrice, Viktorja Zafošnika in Ivana Pogorevca iz Sp. Nove vasi, K. Ja-vornika iz Luka nje vasi ter Ivana Ašiča iz Laporja, ki so razstavili posefbno izbrano sadje v lepo urejenih skupinah. Razstavo si je samo v nedeljo ogledalo nad 500 ljudi, predvsem okoličanov. Pojavilo pa se je celo nekoliko kupcev iz inozemstva. Uspeh je torej povsem zadovoljiv in je želeti, da M se slične prireditve ponavljale vsako leto. Proti vhajanju infekci-joznih klic skozi ustno duplino Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malega za-vojčka Din 8.—, veO- ^ kega zavojčka Din 15-—» sb— Prva sokolska prireditev na Spodnji PolskavL Najmlajša slovenjebistriška sokolska edinka, četa na Sp. PoJskavi, je imela v nedeljo svoj prvi nastop, ki je nepričakovano dobro uspeL Poleg domačinov so sodelovali člani matičnega društva in sosedje iz Pragerskega in Hoč Izpred šole se je formirala lepa povorka 6 konjenico domače čete in z godbo mariborske »Drave« na čelu. Kronik je po okrašeni vasi na telovadišče na preurejenem dvo« Tišču gostoljubnega člana K. Hrastnika. Tu so se vrstili v naglem tempu nastopi posameznih oddelkov (skupno 166 članov, članic in naraščaja) pod vodstvom slovenje-bistriškega načelnika J. Stoparja. Nastop je ponovno dokazal, da sokoska delavnost prodira zmagovito po naših vaseh in ori-doforva vedno večji krog pripadnikov. Vidni napredek jamči, da 9o naše podeželske sokolske edrnice osnovane na zdravi in življenja zmožni podlagi, kar je t odi poudarjal v svojem nagovora starosta doktor Pučnik. Za obilno udeležbo občinstva 3n za neumorno delo vaditeljev in ofanor se je kratko zahvalil šolski upravitelj Kopriva. sb— Zborovanje pašniške fn gozdne zadruge se bo vršilo v nedeljo 11. t m. ob 9. v hotelu Beograd. Poročal bo delegat centrale rz Ljubljane. Med drugim je na dnevnem redu razprava o razdelitvi veleposestniških gozdov. Sprejemali se bodo i-iovi člani, nakar vse agrarne interesente še posebej opozarjamo. Iz Ptuja Laterne< je po istoimenska drami Jiraska, ki je tudi pri nas že poznamo, za Novaka priredili dr. H. Jelinek. Snov obdeluje v ozkem okolišu boj in zmago tlačana nad objestno graščinsko gospodo, ali v širšem pomenu osvoboditev češkega naroda izpod tujčeve pete, in še v širšem smislu uspešen izid razrednega boja med tlačenim in tlačiteljem v korist prvega. Iz drame, ki pa v nji ni nikakih pretresijivejših momentov, kajti vsi sodelujoči so več ali manj simpatične osebnosti, arietokratje v svojih pre-tenzijah kar smešni in pred energičnim nastopom nasprotnikov kaj hitro popustljivi, bi zamogli brez škode za njeno vsebino izru-vati ves romantični plevel, ki služi ve? ali manj le za dekoracijo in postavlja ves dogodek v bajne čase, kdo ve, morda celo iz re-špekta pred cenzuro. Komponistu pa zamore ravno radi svoje žive pestrosti nuditi najširše polje za uveljavljanje svoje bujne in-vencije v najrazličnejših ubranostih: od tople lirike do močnih dramatičnih akcentov, od romantičnega sanjarjenja do bumomih, duhovitih epizod. Novakova muzžka je tako pohotno plodovi ta in bogata, da je komponist za mogel »Laterno« z lahkoto kar zasuti ž njo. V operi kar vse kipi in vre. Slišati jo je treba nekajkrat, da se poglobiš v posameznosti. Predkana je z osuplim instrumentalnim poznanjem, silno zanimivo melodiko iin ritmiko in korenini pred vsem v domačih, nacionalnih tleh. Pevcem, igralcem, de-koraterju, orkestru, režiserju itd., a v največji meri dirigentu mora biti reševati zadane težavne naloge prava radost. To smo včeraj ob vsaki sliki takoj tudi čutili Opera je bila v vsakem oziru vzorno pripravljena, je potekla gladko in v tempu, kakor bi se že igrala nekajkrat; nobene nesi-gurnosti, niti v glasbenem, niti v igralskem oziru, vzorna predstava, kakor se to tudi za začetek sezone v odličnem gledališču spodobi. V posameznosti se zaenkrat ne kaže spuščati. Vse pevce in igralce do dobra poznam in vsi so storili svojo dolžnost in ceilo več, v polni meri. Podčrtati je treba zlasti umetniške kreacije ge. Thierry-Kavčnikove (knežna), ZL Gjungjeoae (Hanica), Spanove (Klaskova), Kogojeve (babiea), izmed pevcev v prvi vrsti imenitno izdelanega mlinar ja V. Janka, Gostičevega tipičnega mladega učitelja svoje dobe, domišljavega glavarja Zupana, Pregljevega grofa, oba smešno karikirana povodna moža Kovača in Rumplja, izborne figure vaških muzikantov (zlasti ^eček in Povbe), balet m prav lepe slike. Orkester je obširno in komplicirano par- odprta vsak torek io petek od 18. do 20. ure. Želimo, da bi jo ljubitelji dobrega štiva marljivo posečali! j— Cestni policijski red se pri nas malo upošteva. Kolesarji so si osvojili poti, ki so izključno namenjene pešcem, še po« sebno 6e je pa ta razvada razpasla na periferiji. V mestu samem pa vidiš v zgodnjih jutranjih urah, kako vozijo z mesarskimi vozički po pločnikih. Podanih je že več prijav na policiji in bi bilo želeti, da se prestopki eksemplarično kaznujejo, ker je le na ta način dana možnost, da se razmere v tem pogledu izboljšajo. }— Nova steklarska trgovina. Končno dobimo sloveskega steklarja, ki je bil že zelo potreben. Lokal je dal na razpolago znani trgovec Alojz Brenčič. j— Živilski trg je letos med drugim tudi zelo dobro založen z grozdjem, ki ga prinašajo kmetje iz naših goric kar v koših. Cena je zelo ni^ka in ga dobiš kg že za 3 do 4 Din, tako da si ga lahko privoščijo vsi sloji. j— Živinski sejem. 6. t. m. je bilo prignanih 239 krav, 161 telic, 163 volov, 51 bikov in 75 konj. Cena je bila od 2 do 5 dinarjev. Konji so se prodajali od 1200 do 3200 Din. Prodanih je bilo 376 glav živine. 7. t. m. je bilo prignanih na svinjski sejem 49 prascev in 205 svinj. Cena od 5 do 8.50 Din za kg. Prodanih je bilo 97 svinj. j— Kino bo predvajal drevi ob 20. uri in nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri nemi film »Kri naj govori«. Iz Gornje Radgone gr— Osebne vesti. Od oddelka finančne kontrole v Rogašovcih v Prekmurju je bil premeščen h glavnemu oddelku finančne kontrole v Gornji Radgoni podpreglednik Alojzij Dolenc, od tukajšnjega oddelka pa je premeščen k oddelku pri Sv. Lovrencu na Pohorju podpreglednik Štefan Mozer. gr— Obrtna nadaljevalna šola. Minilo nedeljo se je vršilo vpisovanje obrtniških vajencev v obrtno nadaljevalno šolo. število vpisanih vajencev se je v primeri s prejšnjimi leti znatno zvišalo. Tukajšiijo obrtne nadaljevalne šole ne obiskujejo samo vajenci iz trga Gornje Radgone, temveč tudi H Podgrada, Lutvercev, Polic, Crešnjevcev in Hercegovščaka. V kratki dobi, odkar je ustanovljena obrtna nadaljevalna šola, so imeli mojstri priliko prepričati se, da čas, katerega prebije vajenec v šoli, ni izgubljen. Kot lep vzgled naj služi vsem ukrep Zadruge tesarskih in studenčnih mojstrov za gornjeradgoaski okraj, ki zahteva, da posečajo obrtno nadaljevalno šolo v Gornji Radgoni vsi njihovi vajencL gr— železniško progo med trgom Gornjo Radgono in sosednim avstrijskim mestom spaja ogromen štiriobočen železen most preko obmejne reke Mure. Od cele konstrukcije tega mosta pripadata naši železniški upravi drva oboka, ki že mnogo let nista bila prepleskana z oljnato barvo. Zaradi tega je začela rja razjedati ogromno železno ogrodje. škoda je postajaia vedno večja in je naposled železniška uprava odredila pleskanje. Potrebni str> Milijoni in milijoni ljudi uporabljajo že več kot 30 let po spodaj navedenem navodila za upotaNl levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK / Pri revmi, protinu, sa na tri te boleče mesto. —-Pri zobnih bolečinah vdihnite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobola, nervoznosti m nespanju vdrgnite ček) in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj s dodatkom levjega francoskega žganja--Pri utrujenosti za masažo vsega teJe-sa. Pri želodčnih bolečina!* vzemite košček sladkorja % 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaja za masažo kože na glavi« Kot ustna voda itd. — Prt potenju pod pazduho, pote. njo nog, rok ali tetan« umijte znojene dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirat* ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno Levje francosko žganje in zavrnite odločno vsak nadomestek* Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni hi trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—* Varujte se pred potvorbamg Centralni Uro: LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, ) Zagreb, MaruUčev trg 5. Telefon 73—52. kovni delavci pa so prepleskali le en obalo, dočim so pleskanje dragega oboka Na vsak način bo treba prepleskati e»dl ta obok. pan— Pasja steklina v murskosoboškem srezu. Na področju sreza Murske Soibote se je v zadnjem času pojavila pasja stefe. lina. Ogrizenih je bilo že več oseb, zlasti v Murski Soboti, ki so bile odpravljene v Pasteurjev zavod. S res ko oblast vo je od« redilo pasji kontumac. Iz življenja na deželi MOJSTRANA Triglavsko pevsko društvo preživlja v poslednjem času hudo krizo. Zapustili so nas možje, ki so pomagali graditi temelje društvu, med njimi podpreglednik finančne kontrole g. Ivan Špiletič, ki je odšel na novo službeno mesto v Domžale. Dalje se je preselil v Bohinjsko Bistrico društveni tajnik g. Ivan Ferm in v kratkem nas zapusti še predsednik društva postajni načelnik g. Anton ReboL ki je premeščen v Ljubljano. Lepa je doba 26 let nepretrganega službovanja na enem mestu, ki jo ima g. Rebol za seboj kot prometni uradnik na postaji Dovje - Mojstrana. Že kot mladenič je bil g. Rebol navdušen pevec. Ko se je ustanovilo pevsko društvo, je bil med prvimi, ki mu je pomagal in je bil tudi izvoljen kot njegov predsednik. Zelo bomo pogrešali vse tri priljubljene pevce. — Delo v sokolski dvorani hitro napreduje. Zidov je se je na novo prepleskalo, napravile so se nove klopi, oder, kulise in vse potrebno za orodno telovadbo. Manjka samo še električna napeljava. — V zadnjem času so nastale v društveni upravi Sokola večje izpremembe. ž upa je imenovala popolnoma nov odbor, v katerem so: starosta Rabič Franc, pod starosta Klančnik Gregor, načelnik Ur bas Mirko, pnosvetar in gospodar Osenk Franc, tajnik Bitene Ivan, blagajnik Blažkovič in odborniki: Osenk Alojzij, Košir Kristel, Kramar Janko, Zima Jože, Podrekar Matevž in Rabič Maks. Sklenilo 9© J1© tudi, da se pošlje v 21-dnevni župni prednjaški tečaj br. Urhas. — V kratkem času dobimo ob prehodu čez železniško progo novo avtomatično zapornico. Ob tej priliki se bo napravil nasip za cesto, ki bo prenešena nekaj metrov proti postaji. Tako bo odslej voznikom zelo olajšana pot preko proge v Mojstrano, ker bo pad ceste sedaj direktno na savski most Število upravičenih volilcev po volilnem imeniku znaša 375, torej nekaj manj kakor pri zadnjih volitvah. ti turo bravurno zmagal, dirigent pa je za «voje prvovrstno delo bil deftežeo krepkih, spontanih ovacij publike. —S. Reprire. Veseloigra »Takšna je prava« se ponovi drevj prvič za red C. Vsebina je prav zabavna, polna zapletljajev, vendar pa de-centna. — Nedeljska ponovitev »Kralja na Betajnovic je ljudska predstava, namenjena v prvi vrsti občinstvu, ki redno poseča nedeljske predstave in pa onemu iz okolice. Letos so v tem pogledu zelo ugodne zveze, saj imajo naši someščani od Viča pa do Zgornje Šiške tramvajsko zvezo in tramvajski voz se od pol 8. do 8. ure ustavlja pred dramskim gledališčem. Cene eo znižane, ki brez dvoma tudi ie bolj omogočajo poset širšim slojem. Premiera operete »Viktorija in njen hu-zarc bo drevi ob 20. v operi. Opereto je zrežiral g. Povhe, naštudiral pa kapelnik dr. Švara. V glavnih vlogah nastopajo ga. Poli-čeva, ga. Ribičeva in ea. Španova ter gg. Zupan, Peček, Gostič, Janko, Povhe. Ostale vloge so v rokah ambicijoznih in zelo vestnih članov našega opernega zbora. Opereta ima predigro in tri dejanja. Glasba je izredno pestra, melodiiozna in učinkovita, kar pričajo številni šlagerji, fox-trotti itd., ki so čez noč postali popularni. Predvsem opozarjamo na znano h on vedsko koračnico, na fox-trott Yokohanm, na kuplet o smehu in pa na valček Good night — Opozarjamo tudi na nedeljsko reprizo operete »Vijolica z Mont-inartrac. LJUBNO NA GORENJSKEM, šali. — V nedeljo 11. t m. bo imel Sokol prvo tombolo. Glavni dobitki bodo: bon>» pletna kuhinjska oprava, otomana, moško kolo, veliko salonsko zrcalo in mnogo dro-gih lepih dobitkov. Po tomboK bo ljudska zabava v novem Sokol skera domu. Tabtim po 3 Din. Vabljeni I BOROVEC PRI KOČEVJU. Naš otroci m bili brez pouka skoro celo lansko šolsko lato. — Na mnoge naše prošnje smo pa doba dne 3. septembra vendarle zopet učitelja ▼ osebi Alojzija Tscherneta, ki je prišel v našo vas iz Gotenice. — Novi upravitelj ima sa ženo domačinko in upamo, da ostane prav dolgo pri nas, čeprav smo 23 km oddaljen* od železnice. On je mož, ki ljubi otroke ta se res veliko trudi ž njimi, kakor je doka*, zal minuti i mesec. Naj ga ne plaši malo znanje otrok, ki so veliko zamudili! Dosegel |e že, da ga vsj otroci spoštujejo kakor '»četa ki prav gotovo jih bo zato kmalu spravil m tako stopnjo, kakor so bili otroci na šoti, kje* je služboval doslej. VIŠNJA GORA Trg pred višnjego»sko šolo se je zadnje čase izpremenil v maK Prater. Imeli smo v posetih zadnje dni cirkus; še preden je pa ta odšel, smo dobili motorni vrtiljak, strelišče in druge tovrstne sladkosti. Potujoči umetniki nas imajo na vsak način zelo v čislih. Preden je ciiw kus odšel, se je ena članica cirku&e ska. pine morala podvreči zakonu narave. V®-njegorsko mesto šteje eno žensko dušico več med svojim starodavnim obzidjem. Po«djetje je odšlo kljub temu naprej, novo« rojeno dete s svojimi starši mora pa še po. trpeti toliko časa pri nas, da bo zmožno sa prevoz. — Vreme se je zadnji teden na veliko radost vseh zelo izboljšalo. Toplota žarkov jesenskega solnca doseza 30 stopmf C v opoldanskih urah. Ljudje zelo hite » delom, dobro vedoč, da je jesen muhasta in da kaj lahko nastopi dolgotrajno dažev. je. SREDIŠČE OB DRAVL Ob koncu pro* teklega meseca je gradbeno podjetje Ma»-ka Šrfruhca iz Ormoža dovršilo zgradbo Ht»-nifeiice in posojilnice, ki mora biti potio« vsakega zavednega Središčana. Poslopje so gradili od jeseni lanskega leta. Hranilnica m posojilnica ter pošta sta s tem dobfli lepe prostore in se v bližnjih dneh vselite vanje. V načrtu je kanalizacija našega trga. Zato je poslala banska uprava geometra. k$ je že izvršil svoja dela. S kanalizacijo je v zvezi regulacija Trnave. Na postaji nakladajo jabolka (prižasti kardinal, Herbertova raneta, zlata raneta, Blemheim, rdeči koo-mot, letni in zimski kalvil, rdeča botoleuv ka, Icanada). Doslej je odšlo okrog 60 vagonov, največ v Češkoslovaško, potem ▼ Avstrijo, Italijo, in Švico Sadje je leto« izredno lepo in ima ceno od 75 par do 3 dinarja za kilogram. To sicer ni velk<^ vendar pa je s tem dana ljudem prilfica, da v neprilikah sedanjega časa vsaj nekaj zaslužijo. — Dramatski odsek Sokola pripravlja novo igro, na kar že danes opozarjamo vse Sokolu naklonjeno občinstvo. VITANJE. Naš sokolski dramatski odsek nam je preteklo soboto in nedeljo % uprizoritvijo šaloiger »Pot do srca« ia »Gluh mora biti« nudil zopet prav lep ulitek. Posebno slednja, hvaležnejša, je spi©* zevala salve smeha. Vloge so bile dobco zasedene. V splošnem pa bi bik) že&etk tempo umerjen, razločna govorica, ki še pri nekaterih manjka, več resnosti na odru pri posameznikih m več točnosti. Obisk ja bil v znamenja gospodarske depresije. KULTURNI PREGLED Pred velikim simfoničnim koncertom Iz razgovora z dirigentom L. M. Škerjancem Ljubljana, 9. oktobra. S ponedeljkovim simfoničnim koncertom se bo otvorila vrsta velikih koncertov, ki nam iih obetajo v novi sezoni, če pojde vse ]K) sreči. Z vero v kulturno zavest ljubljanskega občinstva prireditelji bodro premagujejo vse dvome, ki jih tudi pod dirigentskimi pulti zlovešče šepeče neizogibna gospodarska #>riza. Požrtvovalnost prirediteljev ne more in ne sme biti neuslišana. Kulturne potrebe so luksuz samo tam, kjer se niso v človeku zakoreninile; pravi prijatelj glasbe pa bo, kakor nekoč veliki Stendhal, premostil vse ovire, da odpre svojo notranjost božanskemu čaru muzike. To za uvod. Prav za prav smo hoteli povedati, kaj se obeta občinstvu na ponedeljkovem koncertu. Koga naj vprašamo, če ne našega odličnega dirigenta g. L. M. Sker-janea, ki je tudi ta simfonični koncert na-študiral in ga bo vodil?! — Obeta se prav zanimiv program, — je odvrnil g. prof. Škerjanc na naše vprašanje. — Podrobnosti želite? Naj se Vam izpolni želja. Oglejva si program: Prva točka bo Brahmsova ii. simfonija I) - dur opus 73. To kompozicijo je Brahnis spisal 1. 1877., ko se je mudil na počitnicah ob Vrbskem jezeru. Sam pravi v pismu nekemu prijatelju, da ga je inspirirala ondot-na okolica. Skladbo je označil, da je taka, >als ob sie extra fijr ein jungvermahltes Paar geschrieben \vare" (kot bi bila spisana nalašč za novoporočeno dvojico). Po tem bi se dalo sklepati, da je v nji mnogo radostne razpoloženosti, kar je sicer pri simfonijah redek pojav. In zares ima nekaj bu-količnega v sebi: radost doživetja ie tesno zvezana z naravo. Prvi stavek kar prekipeva od romantične, skoraj južnjaške melodike, kakor se je ne bi nadejali od severnjaškega Brahmsa. Zato pa je drugi stavek pravo nasprotje prvega: kakor da bi se bila pred umetnikom pojavila otožna, pusta ravan njegove domovine v severni Nemčiji. Ni skoraj mogoče najti večjega kontrasta: v prvem stavku občutiš uprav italijansko veselost m razigranost, drugi,, pa pada na dušo gorjupo in melanhonično kot jesenski veter v severnih pustinjah. No, tretji stavek je lahen me-nuet ljubkega pastoralnega značaja, medtem ko bi četrtega imenoval dionizičnega, tako ie zopet razigran. Po vsej svoji razpoloženo-šti nalikuje "ta Brahnjsova simfonija Beet-hovenovi VII. simfoniji. Delo ie bilo še istega leta izvajano na Dunaju po orkestru on-dotne Filharmonije in pod Richterjevo taktirko Imelo je prav velik uspeh. V Ljubljani so ga dajali 1. 1902., posfcimal pa ne vec vse do danes. Druga točka je domača skladba: Antona Lajovica »Caprice«. Skladatelj je v glavnem skušal zajeti ritmičen problem: pet-četrtinski takt, v katerem imamo še prav malo kompozicij. »Caprice« označuje velika razigranost. Delo je vseskoz zelo živahno, srednji del pa je liričen. V tem delu cvete bujna metodika, kakor smo je vajeni iz La-jovčevih spevov. Zahteva pa povečan orkester, klavir in harfo; sploh je prav blesteče instrumentirano. »Caprice?< so prvikrat izvajali 1. 1'927. na jugoslovenskem festivalu Češke filharmonije v Pragi pod dirigentom Štritofom. . Tretja točka--no, to je moja »Lirična ouvertura«. Prvotno je bila mišljena res kot ouvertura k lirični operi »Mlada Breda«. Prvič so jo izvajali ob otvoritvi Narodne galerije. Je na novo predelana in preinstrumentirana. Že naslov pove, kaj jo najbolj označuje: liričnost. Problemov nima. Četrta točka je Čajkovskega klavirski koncert v b-niolu. opus 23. Je eno njegovih največ igranih in hkrati najpomembnejših del. Malo je skladb, ki bi pianistu stavile toliko težkoč. »Klavirski koncert« je bil posvečen pianistu H. von Bulovu, ki ga je prvič izvajal z nezaslišnim uspehom. Skladba ima tri stavke: v slehernem se odpirajo pianistu kar največje možnosti, da se uveljavi, pa tudi — največje težave. Pri nas bo »Klavirski koncert« izvajal Ivan Noč, ki je v kratkem času dosegel sloves našega klavirskega virtuoza per exellence. Nastopal je doma, z enako velikim uspehom pa tudi v Beogradu, na Dunaju in v Nemčiji. Kritike navdušeno hvalijo tehnično dovršenost, bri-ljantnost in bravuro njegove igre. Čajkovskega »klavirski koncert« je izvajal lani na zadnjem simfoničnem koncertu in vzbudil ogromno navdušenje občinstva, pa tudi polno hvalo kritike. Sedaj ga bomo na splošno željo ponovili. — Kdo pa sodeluje v orkestru? — Spored izvaja neumorni operni orkester, ki je vsekdar pripravljen za vsako žrtev, nadalje za našo glasbeno^ kulturo toli zaslužno Orkestralno društvo Glasbene Matice in nadebudni orkester državnega konservatorija. Tako g. dirigent. Skupno prizadevanje dirigenta in vseh delov orkestra bo gotovo obrodilo lep uspeh in pokazalo rastočo višino naše instrumentalne glasbe, ki je važen sestavni del kulture vsakega mesta. —o. @ čem pišejo jngoslovenske revije »Srpski književni glasnik« je priobčil v prvi oktoberski številki leposlovje Brani-mira Cosiča, Miroslava Krleže in v prevodu Gunarja Gunarsona in G. A. Borgesa. Izmed člankov sta posebno zanimiva dva: Tihomir R. Gjorgjevič piše o pozabljenem potopisu Angleža Petona. ki je pred letom 1845. trikrat" obiskal Srbijo in je v svojih zapiskih ohranil prav zanimivo sliko takratnega srbskega življenja. V teh časih je" sedanja prestolnica Jugoslavije štela 35.000 prebivalcev in imela videz popolnoma orientalskega mesta. Angleški popotnik je obiskal v beograjski trdnjavi turškega pašo Hafisa, ponovno pa se je oglasil tudi pri knezu Aleksandru Karagjorgjeviču. Posebno zanimivo je opisan dvorni ples. z vso pisano družbo Beograda v štiridesetih letih preteklega stoletja, s pojedino »po nemškem okusu«; prizor, ko knez Aleksander dviga čašo, da napije sultanu, nato pa ruskemu carju in ostalim kronanim glavam takratne Evrope, nam živo razodeva duha takratnega časa. Angleški popotnik je prepotoval tudi notranjo Srbijo, spoznal mnoge ugledne osebnosti in bistvo opazoval razmere v nastajajoči svobodni državi, ki jo imenuje »najmlajši član evropske družine«. Nadaljnja zanimiva razprava je iz pe- Levstikov „Ubežnt kralj" (K stoletnici pesnikovega rojstva.) I. Kaj je dalo Levstiku povod za njegovo balado, ne vemo. Motiv sam na sebi — usoda ubežnega kralja — je nekoliko nenavaden, vsaj za slovenskega pesnika nekam tuj. Zato se mi ne zdi izključeno, da motiv kot tak ni plod pesnikove lastne inven-cije, ampak da je dobil Levstik pobudo zanj od drugod, iz svojega čtiva. Doslej poznamo dve paraleli, ki je na nji opozoril dr. Ilešič. V Slovanu 1912, str. 307/8 navaja mesto iz »Svatoboja puščav-nika« Josipine Turnograjske. ki res kaže presen etljivo sorodnost z »Ubežnim kraljem«. To je tem pomembnejše, ker je po-vestica izšla v Čbeli 1851 in jo je Levstik skoraj gotovo poznal. Manj verjetno se mi zdi, da bi bil poznal drugo paralelo: češko pesem »Pocestnv«, ki jo je priobčil V. Nejedlv v »Almanachu aneb Novoročenki«, Kraljevi Gradec 1823 (ČZN 1919, str. 4/5). Prej bi smeli morda domnevati, da je dobil pesnik pobudo za svojo balado _ v Demetrovem »Grobničkem polju«, ki je izšlo v I. knjigi Vrazovega Kola (1842). Situacija »Ubežnesa kralja« se zdi naravnost posneta iz II. poglavja »Grobnič-kega polja«, kjer Demeter opisuje beg premaganega kralja Bele: Kralj bez krune beži. oči su mu tmaste, Prestolje mu buzdovenn pobara. Njegov dvor je hladan stan vetara', Uz kojega korov i drač divji raste... A žitelje bez ognjišta i krova — Koi uteku smerti — šumah primi sena; Za detetom mati, za suprugom žena Viče, tuži. plače, kosu čupa.. . (Kolo I, 3) V VIT. poglavju razen tega še čitamo^ Kralj se od njih deli... otac o^ sinova'... Za njeg neimade niti ovdi krova!... resa vseuč. prof. dr. M. Kosiča, ki v zvezi s sedanjo gospodarsko krizo razpravlja o krizi kapitalizma in prihaja k sklepu, da se kapitalizem mora temeljito reorganizirati, če noče propasti. Predvsem pa »ne sme dovoliti, da se pod njim vrši stvarno obubožanje mase, ker sicer izgublja svoj raison d' etre, ki je v tem, da pod kapitalizmom ljudje žive boljše nego pod katerimkoli drugim gospodarskim sistemom. Ljudstvo šele tedaj, ko izgine zadnja možnost dobrega, četudi neenakega življenja, sprejema nazore o blagoru enakosti v bedi in revščini.« »Misao« je priobčila poleg zanimivega leposlovja (V. Massuka, Milan Jelič. A. Ja-kovljev, Desanka Makšimovič, Božo Lcvrič in drugi, uvodnik B. Zivojinoviča »Za jedan zajednički cilj naše književnosti«. Tak smoter vidi pisec v tem, da se najprej razišče »naša nacionalna psiha v onem, kar ji je najbolj svojsko in bistveno. Ne seveda v nacionalisti&nsm duhu, ker je le-ta ne-objektiven in neumetniški, marveč z namenom, da popolnoma snoznamo samega sebe in fiksiramo občečloveškega duha v posebnem odtenku, ki ga je poprijel pod na^im podnebjem; takega kot so ga formirale rasa, čas in zgodovina«. Pisec to svojo tezo Gdi ostavi ženu, kčercu, sina. (1. c. 10) Položaj je v obeh pesmih isti, za mesta, ki sem jih podčrtal, pa najdemo v »LTbež-nem kralju« celo več ali mani točne paralele: ... Kralj ubežen jaha ... Vse mu vzela vražna je sekira; koča vsaka duri mu zapira ... In zajezdi v gosto drevje lesa... Nima žene, hčere, ne sinova. Razen v motivu se strinja Levstik z De-metrom tudi v obliki. Sicer »Grobničko polje« ni razdeljeno v kitice kakor »Ubež-ni kralj«, vendar so tudi v njem rime razvrščene vseskozi enakomerno: abba, cddc •itd. Kakor je iz tega razvidno, razpada pesem formelno na enote po štiri vrste, od katerih se rimata med seboj prva in četrta ter srednji dve; torej ista razpored-ba, kakor jo imamo v drugi polovici Levstikove kitice: cddc. Strinjata pa se obe pesmi tudi po svojem ritmu: obe sta napisani v trohejih. Sicer tudi tukaj enakost ni popolna, a razlika se mi zdi brezpomembna: Levstik uporablja vseskozi pete-rostopne, Demeter pa deloma petero- deloma šesterostopne troheje. Mogoče se je Demeter za različno dolge verze odločil zaradi tega, da omili njihovo monotonost. Levstik je isti cilj dosegel s tem, da je bolj variiral shema rim (ababedde). Pesmi kažeta torej precej sorodnosti in hotel sem s tem opozoriti na možnost, da nam je inspiracijo Levstikovi baladi iskati nemara v »Grobničkem polju«. Dokazati pa se to seveda ne da. Bilo bi tudi brezpomembno, kajti način, kako je Levstik dani — eventuelno od drugod inspirirani —: motiv obdelal, je docela njegov, samostojen; in pri tem tako dovršen, da spada »Ubežni kralj« med naše najboljše balade. dobro utemeljuje in meni, da je dosedanja književnost sicer dala dokaj pradiva, vendar omenjene naloge, ki jo ima književnost v slehrnem narodu, še zdaleč ni izčrpala. — Prof. Pogodin daje v članku »Tov stojeva stogodišnjica v Sovjetskoj Rusiji« zanimive podatke o sedanjem stanju raz-iskavanj življenja in dela Leva Tolstega in o odnosih današnje sovjetske ruske književne vede do jasnopoljanskega genija. In-teresanten je tudi članek E. Zaharova o treh ruskih humorističnih romanih, ki so izšli na sovjetskih tleh in ki imajo veliko literarno vrednost: Katajeva »Definicije«, IIje llfa in E. Petrova »Dvanajst stolic« ter »Zlato tele« istih dveh pisateljev. »Socijalna Misao« je priobčila v oktoberski številki med drugim članek dr. Drago-ljuba Jovanoviaa. v katerem Masarkovemu aeslu — »Ne se bati in ne lagati«, pristavlja življenjsko zapoved: »Služi in odpoveduj se!« Služi drugim, obči stvari, idealu; odpoveduj se kar največjemu številu prijetnosti, zlasti gmotnim in vnanjitn. Ne zaradi asketizma, ne zbog samomučenja, marveč zato, ker odpovedovanje daje borilen silno moč. — Ne iščimo ničesar zase. tem več pa zahtevajmo za stvar, kateri služimo, za ideal, ki smo ?e mu posvetili. Skromni in relativni z ene strani, smo nenasitni in absolutni na drugi strani. Na osebni fronti smo minimalisti, na splošini maksimalisti.. .< Dalje pravi pisec, kako malo ljudi je pri nas. ki ne bi zahtevali ničesar zase, marveč bi vneto služili samo splošnemu interesu. »Preveč smo lačni slasti in časti. Ni dovolj, če človek kaj ve in zn.i. Treba je tucii premagati samega sebe in se neprestano premagovati.« — Dr. D juro Vrančič je napisal lep spominski članek o pokojnem Avgustu Forelu. Tu čitamo med drugim. da je Forel kot primarij velike bolnice za duševne bolezni zahteval od svojih asistentov, da kritizirajo njegovo mišljenje, metode, znanstveno delo. »Če kateri zdravnik n.i nikdar našel prilike, da bi bil zagovarjal svoje lastno stališče, marveč se je v vsem slepo uklanjal nazorom svojega šefa, je bil šef ž njim zelo nezadovoljen in mu je prijateljsko svetoval, da naj rajši zapusti zavoda To je tako jedek primer visoke kulture, da je vreden zabeležbe. — Številka vsebuje tudi več drugih zanimivih člankov. »Riječ« objavlja daljšo razpravo dr. Steva-na Patakija: »Odnos filozofije i obratovanja«, ki bomo o nji spregovorili, ko bo zaključena. Vsekakor kaže ta razprava, da pisec polaga veliko važnost na dobro filozofsko vzgojo sodobnega izobraženca, vzgojo, ki mu vceplja spoznanja, nazore in ideale, kateri potem vodijo njegovo življenjsko delo ki mu kot javnemu delavcu, tehniku, vzgojitelju itd. osvetljujejo z zornega kota večnosti smisel vsega prizadevanja. Zahtevo, da imej vsak intelektualec svoj filozofski pogled na življenje in nase, je stavil tudi MasarJ'k; zdi se, da jo sedanji čas preveč pozablja. »Hrvatska revija« je objavila iz ostalinc pokojnega M. Nehajeva esej »Moderna štam-pa«, ki "žal n;i zaključen, a je vendarle prav zanimiv sestavek o razvoju tiska in njega pomenu v sodobnem življenju. Pisec je skušal premotriti in utemeljiti tudi razlike v tisku raznih velikih narodov (tako se n. pr. znatno, razlikujejo francoski in nemški dnevniki), a ga je pri tem prekinila smrt. Daljša in izčrpnejša študija o tisku v takem slogu, kakor ga je imel Nehajev, bi bila potrebna tudi pri nas. — V isti številki se F. Lukas bavi z vprašanjem celjskih grofov in pravi (predvsem na naslov slovenskih avtorjev), da »idejne tvorevine tih savremenih pisaca nijesu osnovane na tradiciji, . . . več su vje-štaeke konstrukcije.« Celjski grofje so si na osnov; fevdalnega prava prizadevali samo to, da bi razširili svojo posest, niso pa bili no-sitelji kakšnih ideologij ali političnih zasnov. Tako pisec. Kolikor smo poučeni, bo mladi književnik Bratko Kreft temeljito razčistil to vprašanje v uvodu svoje drame ^Celjski sen«, ki jo bo dovršil še letos. Sicer pa v pesnitvah ni prav nič novega, če kdo v prejšnje dobe in njih ljudi polaga svoj sodobni aspekt, saj so celo nekateri zgodovinarji — znanstveniki v tem pogledu že marsikaj zagrešili. —o. Golarjeva »Vdo?a Rošlinka« v Kladnem. V mestnem gledališču v Kladnem so vpri-zorili znano Golarjevo komedijo »Vdova Rošlinka«. Oder je bil insceniran po osnutkih prof. Vavpotiča., igro pa je režiral R. Kautsky. Vlogo Rošiinke je po sodbi kritike izvrstno igrala ga. Markova-Nekulska. Občinstvo je komedijo sprejelo prav simpatično in tudi češka kritika (gilej. n. pr. »Češke Slovo« z dne 8. t. m.) jo hvali. n. Predvsem se odlikuje Levstikova balada po mojstrski zgradbi. Mračno je razpoloženje, ki vlada v njej, zato je temen okvir, ki je vanj slika vdelana. Z nočjo se pesem začenja, v mrak zopet izzveni: najprej kratka, nedoločna, splošna situacijska označba (»noč je temna«), za tem kot prva določna predstava udar podkve (fina je poteza, da prvi vtis, ki ga prejmemo, ni optičen, ampak akustičen: saj je ponoči naš najobčutljivejši čut sluh!) — na koncu zopet docela isto, samo v obratnem redu: kot zadnji moment fabule same tudi tukaj udar podkve in za tem samo še kratka, splošna ubranostna slika: »Krokotajo vrani iz prepada«. Iz teme, iz vesoljnosti, zagrnjene v noč in mrak, se izlušči pred našimi očmi ubežni jezdec — v isto temo in brezobraznost se zopet pogrezne nazaj. Tako si stojita začetek in konec naravnost v ravnovesju in si odgovarjata. Sredi mefl obema pa se dvigajo kraljeve sanje, visoko in svobodno rastoče preko te mračne resničnsti kakor svetla zgradba preko tal. Lep, učinkovit kontrast! Tudi sanje same zase so svojevrstna mojstrovina. (Predvsem: kako fino so utemeljene v psihološkem oziru! Iz samih momentov obstojijo. ki so bili doslej bistven del kraljevega življenja: deloma iz tega, kar je tvorilo njegove vsakdanje vtise (kraljevski dom, družina), deloma iz tega, kar je upal in želel (zmaga nad sovražnikom). Nehote se spomnimo ob njih lepe Schopenhauerjeve označbe sanj: »Življenje in sanje so listi ene in iste knjige. Či-tanju zapovrstjo pravimo resnično življenje. Kadar pa je vsakokratna ura čitanja (dan) pri kraju in pride čas odmora, listamo često še brez smotra in odpremo, brez reda in zveze, sedaj tu. sedaj tam kako stran: pogosto je talca, ki smo jo že pre-čitali, pogosto taka, ki je še ne poznamo, Zadnje tri knjige „Tiskovne zadruge" za I. 1930 31 V založbi Tiskovne zadruge je pravkar izšla tretja knjiga iz letošnje zbirke Sodobni roman. Delo je eno najpomembnejših stvaritev v Angliji naturaliziranega Poljaka Josepha Conrada in nosi naslov »Senčna črta«. Po angleškem besedilu je poslovenil ta roman Oton Župančič. Knjiga je izredno razkošno opremljena po načrtih ing. arh. Janka Omahna, tiskana je na finem luksuznem papirju in obsega 154 strani. Ostali dve knjigi, ki jih dolguje Tiskovna zadruga še svojim naročnikom letošnjega leta, sta tudi v pripravi in izideta še pred zaključkom tega poslovnega leta, to je pred 1. decembrom. Roman velikega sodobnega španskega romanopisca Pie Baroje »Pot k popolnosti« bo četrta in obenem zadnja knjiga zbirke Sodobni roman; obsegala bo 300 strani besedila in 20 esejistično pisanega uvoda izpod peresa prevajalca dr. Stanka Lebna. Izšla bo po vsej priliki koncem tega meseca. Zadnja knjiga iz letošnjega programa pa bo zbirka »Izbranih pesmi Srečka Kosovela« v ureditvi kritika Antona Ocvirka. Vsebina je na kratko tale: 56 strani izčrpnega urednikovega uvoda, ki obravnava pesnikovo življenje, osebnost in delo, izbor objavljenih in neobjavljenih pesmi iz Kosovelove zapuščine, in okoli 20 strani opomb, ki obsegajo važno osvetlitev pesnikove delavnice in zanimiv izbor pokojnikovih kon-struktivističnih pesmi iz pesnikovih belež-nic. S to knjigo, ki jo bo Tiskovna zadruga razposlala svojim naročnikom v 1. polovici prihodnjega meseca, bo zbirka Slovenski pisatelji-sodobniki za letos zaključena. Založniški načrt za prihodnje leto je v tisku in obeta še zanimivejše pridobitve na polju slovenskega knjižnega trga. Predavanja Georgesa Duhamela v Pragi. Dne 26. in 27. oktobra bo francoski pisatelj Georges Duhamel predaval v Pragi, kamor sta ga povabila PEN-klub in Francoski institut. Duhamelov znameniti spis »Scenes de la vie future« je letos sprejela v svoj založniški načrt »Tiskovna zadruga« in naprosila za prevod Otona Župančiča. Zbrane spise Andrea Gidca. ki ga stavijo na prvo mesto med sodobnimi francoskimi pisatelji, je napovedala pariška založba »NouveHe Revue Fran^aise«. Lepa publikacija o Češkoslovaški. V založbi Orbisa je izšla informativna knjiga v francoščini »La Tchecoslovaquie«. Vsebuje poleg uvoda Karla Čapka zgodovinske, narodopisne. zemljepisne in turistične podatke o Češkoslovaški. Knjiga je prav razkošno opremljena in razodeva mimo' okusa in sodobne ilustrativne tehnike tudi višino češke grafike. Ilustracije krasno izpolnjujejo besedilo. Knjiga »La Tchecoslovaquie< kaže, kako naj se spajata okus in propaganda, da bo že oblika propagande pričala o kul-tumosti in modernem duhu. Goethe v filmu. — Za proslavo stoletnice Goethejeve smrti pripravlja družba Deseto velik kulturni film o Goetheju z naslovom: »Goethes Lebensreise«. Zanimivo študijo o razlikah med narodi je podal S. de Madariaga v spisu »Anglais Fran-cais, Espagnols«. Izšla je pravkar" v založbi Nouvelle Revue Francaise v Parizu. Mednarodni kongres kritikov se je vršil minule dni v Lisaboni Sofijska gledališča. Sofija ima tri gledališča: Narodno gledališče (z dramo in opero), gledališče P. K. Stojčeva in Zadružno gledališče, ki goji samo opereto. Narodno gledališče po inavadi otvarja sezono z domačim delom. Tudi letos je ostalo zvesto lepi tradiciji in^ je pričelo sezono z igro Štefana Savoja »Krčme v Jonču«. Opera je dala »Guergano«, delo najboljšega bolgarskega opernega skladatelja Atanasova. Gledališče Stojčeva je pri-čelo_ sezono s komedijo Ivana Vazova. v Zadružnem gledališču pa so dali sedanji operetni šlager: »Viktorija in njen huzarc. Novoborec Molk je spremil 33letnega Ivstna Sever j a v grob, molk literarne javnosti, ki je — izvzemši neznatne praske v listih in negativne ocene — spremljal tudi njegovo živ-Ijensko delo. Ne mislimo kršiti starega pravila: De mortuis nil nisi bene, prav tako pa ne moremo zaradi tega častitljivega načela priznati Severjevemu književnemu delu tega, kar mu z našega vidika nismo mogli, ko je bil še živ in se je vneto boril za prizna> nje. Kot kulturnim kronistom nam gre samo pravica do nekaterih ugotovitev, ki na j v dneh, ko se je nad Severjem tako nenadno in zgodaj zaprl grob na Mirogoju, osvetlijo ta svojevrstni pojav v nalšem kulturnem življenju. vedno pa iz iste knjige.« Tako tudi sanje v naši baladi: deloma sestoje iz spominov, deloma iz misli na bodočnost. Odlikujejo pa se tudi po svoji slikovitosti. Vse, o čemer v njih pesnik pripoveduje, pripoveduje tako, da naravnost pred našimi očmi nastaja. Ničesar ne opisuje, ves njegov opis je razpleten v dejanje, v časovno zaporednost; zato je vse življenja polno, plastično, izrazito. Čitajte samo opis kraljevega gradu, njegovega prestola, njegovih soban! In kako je pri vsem tem izborno zadet značaj sanj! Zida se nad njim poslopje širno, razsvetljeno v zlatu lesketaje; stavijo se veže na vse kraje... Ne bilo, bi mogoče lepše izraziti tiste lahkotne brezrtelesnosti, s katero sanje neovirano, prosto in brez ozira na fizične in logične zakone gradijo svoje podobe in rastejo »na vse kraje«. Kakor po svoji notranji obliki — po zgradbi —, prav tako se odlikuje balada tudi v podrobnostih, po svojem zunanjem izrazu. Predvsem njena lapidarnost! Cela balada nima več ko dva odvisnika, vse drugo so glavni stavki. In še ti so po večini kratki in odsekani, vsak stavek nova misel, v nobenem niti ene besede, ki bi bila odveč ali neumestna. Vse do zadnje malenkosti je izvrstno zadeto in kakor iz kamena izklesano. Ustavimo se n. pr. ob sliki, ki nam jo podaja druga kitica! Zdrznil se je konj in noče naprej, nemirno hr-ska in striže z ušesi, kajti brezno leži pred njim; »Kralj pa gleda in zastonj ugiblje.« On ne vidi brezna, odsotne so njegove misli, bogve kje begajo okrog, utrujene in preganjane. Kaj vse je doživel, kaj vse ga je doletelo! Preveč je izmučen in preveč so vse njegove misli obrnjene v preteklost, da bi se zavedal vtisov, ki jih ne- Zakaj urednik, izdajatelj in skoraj edini sotrudnik kuriozne »Samorodnosti« je bit zares svojevrsten pojav. Bil je po poklicu trgovec, vendar v tem udejstvovanju ni našel notranjega zadovoljstva. Preveč nemira je nosil v sebi; hotel je biti poet, kritik, vodja posebne književne in umetnostne smeri, ki jo je imenoval novoborce. V literaturi in umetnosti ni nič naravnejšega od novoborcev: vsak izrazit tvorec, vsaka nova struja, vsaka zavestno opredeljena generacija je lahko »novoborskm. Vrednost tega hotenja zavisi samo od kvalitete in dozorelosti predstaviteljev. Je pa še nekaj, kar se je pokojnemu Severu videlo bistveno važno in na kar se je v glavnem opiral: zavisi tudi od prizrutnja. To priznanje si je treba često izvojevati s hudimt borbami. Sever je bil trdno preverjen, da je s svojo knjigo o 'Zupančiču, s s\'Ojimt članki o Karli Bulovčevi in Ivanu Mraku, z vso svojo »Samorodnostjo« na pravi poti in da je nepriznanje, ki ga je bil deležen, samo znak odpora proti njegovemu pokre-tu. Bil je preverjen, da bo zlomil odpor in postal nov arbiter književnega ter umetnostnega znanja in okusa med Slovenci. Tu nekje leži miselna pogreška, tu je skrit motiv njegove nekritične pristranosti in skrajno subjektivne razpoloženosti, ki je njegovemu sicer vnetemu in po bistvu plemenitemu prizadevanju vtisnila pečat ne-resnosti. Tudi mnogi drugi so često — hote itli nehote — pristranski in neobiektiv-ni, toda nekje je meja in to mejo je bil Sever prekoračil. Bil je v svojem znanju, ki si ga je skušal poglobiti tudi na univerzi, nemara preveč kaotičen, neurejen, toda iz-vestne nadarjenosti mu ni mogoče odreči, pred vsem pa ne goreče vneme za stvar, ki ga je prijela. Sever je bil v naši literaturi don Quijote, ki bi lahko, če ne bi njegovega zanosa kalila nekoliko neuravnovešena natura in nam neumljiva, prikrita za-grenjenost, kljub svoji bombastični retoriki vnemal tudi druge za svoje umetniške vzore. Napak je bilo, da je postal kritik, preden je mogel biti kritičen tudi nasproti sebi. Tako so njegove kritike tam, kjer so pozitivne, samo izraz entuzijazma (»svoje* avtorje postavlja nad Michelangela, Rodl-na, Dostojevskega), tam pa, kjer so odklonilne, so v svoji brezformnosti in čudni prepletenosti stvarnega z nestvarnim padale kot dona Quijota udarci po zraku. Dejansko je talentom, ki jih je povzdigoval v nebo, škodoval, onih pa, ki jih je hotel udariti, ni mogel zadeti, ker so se vse njegove kritike razblinjale v čudni praznoti. Njegov pojav v našem slovstvu je epizo-dičen in bo ostal v spominu te še kot svo-* jevrstnost. Kot človek je Sever rad mnogo potoval in se bavil s knjigami; kot samozaložnik je v dobri veri žrtvoval težke tisočake za svoje knjige, s katerimi pa nI imet ne gmotnega in ne zadostnega moralnega uspeha. O njem velja epitaf Branka Radičeviča: »Mnogo hteo. mnogo započeo, čas umrli njega je pomeoV Preko njegovih često dobro mišljenih, idealom namenjenih zablod in preko osebnih zadev je zdaj za veke psdlo veličastje smrti. B/ad mu spomini B-o. Prof. Plečnik — projektant nove praške cerkve Kakor smo že zabeležili, gradijo v Pragi (Kral. Vinohrady) novo cerkev, pater« projektant je profesor arhitekture na ljubljanski univerzi J. Plečnik. Danes prinašamo sliko nove cerkve, ki bo v bližnjih dneh dovršena in posvečena. Praški »Narod« pristavlja, da se nova cerkev razlikuje od vseh praških cerkva. Tudi drugi listi posvečajo pozornost tej zanimivi arhitektonski novosti. posredno doživlja: gleda, a ne vidi —* »zastonj ugiblje«. Kako lepo je s tem izrazil pesnik njegovo duševno odsotnost! — Ali berimo dalje in prisluhnimo ritmu, ki odmeva iz verza: »Zunaj čuje straže hojo mirno«. Sami izraziti troheji — korak za korakom — monotona, mirna hoja strašni kova. Naravnost čujemo jo, kako odmeva po vežah širnega poslopja. — In končno tisti nemi in vendar tako dramatični prizor, ko stopi pred kralja premagani nasprotnik in »klanja se mu, silni meč daruje.« Silni! Koliko vsebine v tem klasičnem epitetu! — Tako je pesem v vseh ozirih dovršena, klasična: mojstrska je po svoja zgradbi, globoka in zanimiva v psihološkem ozira, še do danes nedosežena po svojem lapi-damem izrazu. ul Balada je izšla prvič v Janežičevem »Glasniku slovenskem« 1. avgusta 1858. Par • mesecev pozneje, 8. decembra i. L, je eden boljših takratnih naših pesnikov, France Cegnar v »Novicah« priobčil pesem »Sanj nemiloserdnega kneza«, katere prva kitica se glasi: Noč leži na zemlji, burja tuli, Strešja ziblje, močne zide stresa, Po dobravah stare hraste puli In oblake stepa na nebesa. — Knez leži na pernati blazini, Sanj prikazen mu počitek ropa. Pot mertvaški po obrazu stopa, Glas trobente poje na višini. Vsebinsko ogrodje pesmi, razpoloženje, ki v njej vlada, način izražanja, ritem, oblika kitice — vse je docela posneto po Levstiku. Pesem je skorajda kopija in brez vrednosti, zanimiva pa je, ker zgovorno priča, kak mogočen vtis je Levstikova balada napravila takoj ob svojem prvem izidu. /g. ŠAH «Urejuje dr. MIlan Vidmar Proti koncu blejskega veleturntrja sem drugič igral z belgijskim prvakom Colle-jem. Ime! je bele figure. Seveda sem bil pripravljen na njegov sloviti sistem, ki ga vedno igra. Računal sem s težavno obrambo in pričakoval zelo težko partijo. Colle pa je čisto nepričakovano otvoril s kraljevim kmetom in zavil na to v špansko partijo. Kasneje sem zvedel, da mu je Bogoljubov pred partijo svetoval igrati špansko otvoritev z ozirom na staro Lu-cenovo obrambo, ki sem jo na Bledu večkrat igral. Prepričal ga je. da ta moja obramba ni dobra. Tako je nastala naslednja zanimiva partija. Beli: E. Colle Črni: dr. M. Vidmar 1. e2—e4 s7—e5 2 Sgl—L Sb8—c6 3. Lfl—b5 Lf8—c5 To je obramba starega španskega mojstra Lucene, stara več sto let. Na najboljšem glasu ni. Pa vendar mi je na Bledu dobro služila. 4. c2—c3 --- Najostrejša poteza. Beli hoče z d2—d4 takoj izkoristiti pozicijo črnega lovca na c5. 4 .------f7—f5 Pravi, ostri odgovor. V odprtib 'grah je sploh f7—f5 vedno pravi odgovor na c2—c3. 5. d2—d4 f5Xe4 6. Sf3—d2 --- Na 6. Lb5Xc6 sledi 6.---d7Xc6, 7. Sf3Xe5 Dd8—d5! 6 .------Lc5—b6 7. d4—d5 --- "Do tu sega Bogoljubov nasvet. 7------Sg8—F6-! Tega odgovora Bogoljubov in Colle nista pričakovala. Črni ponuja figuro za dva kmeta in napad. 8. 0—0? --- Colle je pač moral vzeti figuro Kdor igra njegovo varijanto, mora igrati dosledno. Kdor pa se prestraši kakor Colle, je že iz-gublien. Beli je izgubil kmeta in zaman se trudi, da bi ga zopet dobil. 8 .------Sc6—e7 9. Ddl—e2 _--- Jasno je že. da beli že nima več drugih načrtov nego skrb za kmeta. 9. —----c7—c6! 10. d 5—d6 --- Se najboliša šansa. 10 .------Se7—f5! 11 Sd2Xe4! --- Colle je izvrsten taktik. Lahko b' bil tu umaknil lovca na a4 in takoi na fo na c2 Zgubi1 bi bil kmeta na d6. dobi1 na kmeta na e4 Toda črnemu bi ostala premoč kmeta. Colle logično in spretno rajši igra na komplikacije. H.------Sf6Xe4! Na 11.---c6Xb5 bi 12 Lcl—g5bi!o ze! nenriietpo. 12 De2Xe4 f6! Seveda ne 12.---c6Xb5, zaradi 13 De4Xe5+ 13. Lcl—g5! --- Zopet izvrstno igrano. Na 13. — — — Df6Xg5 bi sledilo 14. De4Ve5+, Ke»—dS. 15. Lb5—d3. Th8—f8. 16. Tfl—el. g7—gb. 17 Ld3Xf5 in De5—e7 + . črni. ki je potezo pričakoval, pa ima pripravljeno svojo kombinacijo. 1 3------Sf5Xd6! 14 D=4—h4 DfV>—g6 15. Lb5—e2 Sd6—f5 16 Db4—15 --- Izsiljeno. Na 16. Db4—g4 dobi h7—h5 figuro. 16 .------D«*Xh5 17. Le?X'n5+ g7—g6 18. Lh5—dl --- Lovec ne gre na e2. ker bi beli rad z Lg5—f6 ogražal kmeta na e5 ne da bi prišla na e-liniji oba lovca pod ogenj črne trdnjave. 18.------Kes—f7 Rošada ie nemogoča zarad' «2—g4 10 o?—«4 ' h 7—h6! 20. Lg5—d2 Sf5—h4 Prva faza partiie je končana. Črni je obdržal kmeta v dobri poziciji. V dngem delu igre začenja črni z napadom. 21. Tfl—el d7—d6 22. Sbl—a3 Lc8—e6 23. Sa3—c2 Le6—d5 Že grozi črni, da si bo zasigural tudi premoč dveh lovcev nad lovcem in skaka-čem. Vrhu tega je kmet g4 v nevarnosti. 24. Ld2—e3 Sh4—f3+ 25. LdlXf3 Ld5Xf3 26. Le3Xb6 a7Xb6 27. h2—h3 --- Beli se je s težavo rešil dveh sovražnih lovcev. Rešil je tudi kmeta na g4. Na kraljevem krilu pa je zelo slab. Grozi mu h6—h5 z močnim napadom. 27.------g6—g5 Ne takoj h6—h5 zaradi odgovora g4—g5! 28 Kgl—h2 Lf3—d5 To je začetek kombinacije, ki prinaša črnemu drugega kmeta. Na 23.—--h6—h5 bi sled.io 29 Kli2—g3. 29. a2—a3 h6—h5! 30. Kh2—g3 h5Xg4 31. h3Xg4 Th8—h4 32. Sc2—e3 Ta8—h8 Črni lovec je doslužil, črni trdnjavi imata h-linijo. 33. Se3Xd5 c6Xd5 34. Kg3—f3 --- Zanimivo je, da beli ne more rešiti kmeta. 34 .------Kf7—e6 35. Tel—gl Th8—f8+ 36. Kf3—e3 --- Na 36. Kf3—g3 sledi 36.---TfS—f4, 37. f2—f3. e5—e4 in dobi kmeta. 36------Tf8—f4 37. Tgl—g3 --- Na 36. f2—f3 sledi seveda Th4—h3 in e5—e4. 37 .------Tf4Xg4 38. Tg3Xg4 Th4Xg4 39 Tal—hI Tg4—h4 40. Thl—gl Ke6—f5 Črni je obdržal tudi drugega kmeta. Sedaj pričenja tretji del partije: eksekucija. 41 Tgl—dl d5—d4+! 42 Ke3—e2 --- Na 42. c3Xd4 bi igral črn' seveda 42 ---Th4—e4+ 43 Ke3—f3 Te4Xd4 42 .------b6—b5 43. Tdl—d3 Th4—e4+ Orni bi rad spravil belega kralja na d-linijo, da bi potem vzel na c3 in izsilil b2Xc3 z grozečo zamenjavo trdniav 44. Ke2—fl d4Xc3 45. Td3Xc3 b5—b4 46. Tc3—b3 b4Xa3 47 b2Xa3 Te4—a4 48. Tb3Xb7 Ta4Xa3 Orni se je znebil celo svojega dvojnega kmeta. 49 Tb7—f7 4- Kf5—eft 50. Tf7—g7 Ke6—f6 51 Tg7—d7 T 3—d3 52. Td7—dS . p5—g4 53. Kfl—e2 Td3—d 4 Nadaljni del eksekucije Colleju ni bil več zanimiv Zato se je vdal Jutri, ooiutriSpiem iride v založbi Tiskovne zadruge roman Josefa Conrada ki ga je napisal mornar-pripovednik, a poslovenil Oton Župančič. GOSPODARSTVO Petrovškj Sokol V dopisu »Ob desetletnici Sokola v Petrovčah« je pomotno izostalo »ne Marice Vodenškove. ^ki je tudi ves čas požrtvovalno vodila žensk naraščaj in ga tudi vodila na javnem nastopu 8 septembra Nov Sokolski dom v Sremski Mitrovici. Sokolsko društvo si je že pred leti zgradilo svoi dom ter se že lansko jpsen vselilo vanj Gradba je stala nad 700.000 Din Sedaj je dovršena tud: fasada in prihodnjo nedeljo bo novi dom na svečan način blagoslovljen. Velik del sredstev za lepo fasado je dal na razpolago tamkajšnji industrijalec Nikola Borota. i Iz telovadnega sveta. Švicarski savez gimnastov bo praznoval 1. 1932. stoletnico plodonosnega delovanja med Švicarji. Nad 1655 društev skrbi za telesno vzgojo Švicar- j skega prebivalstva. .Država podpira letno unijo z lepo vsoto nad 2 milijona Din, ki se večinoma porabijo za prirejanje vaditeljskih šol. — Ruski Sokol v Poznanju na Poljskem je postavil lep spomenik padlim ruskim vojakom v svetovni vojni ob prisotnosti poljskih oblasti in korporacij. — Meddržavna tekma v lahki atletiki med Nemčijo in Francijo je končala z zmago Nemcev v razmerju 89 proti 62 točkam. Sokolsko društvo v Šoštanju je pričelo zopet z rednim delom v vseh odsekih. Telovadba se vrši v sledečem redu: Člani v torek in petek od 20. do 22, članice v ponedeljek in četrtek od 20. do 21., moški naraščaj v torek in petek od 18 in pol do 19. in pol, ženski naraščaj v ponedeljek in četrtek od 17. in pol do 18. in pol, mošfca deca v ponedeljek in četrtek od 14. do 16, ženska deca v torek in petek od 14. do 16 Pevske vaje se bodo vršile v ponedeljek in četrtek od 20. do 22., orkester pa v stc-do in petek od 20. do 22. Vse brate in sestre naj se pridno in redno udeležujejo : telovadbe, ker se bliža akademija, ki se bo vršila v decembru. Zveza industrijcev k denarnemu položaju Od Zveze industrijcev smo prejeli: Odbor Zveze industrijcev je v svoji 33. redni seji -njema do polnega zastoja gospodarskega življenja. Nujno se mora predvsem zasigu-rati gotovina, ki je potrebna za izplačilo delavskih zaslužkov, potem pa gotovina za carine. prevoznine in državne davščine. Znano dejstvo ie, da mnogi zadržujejo gotovino v lastni blngaini. ne da bi zadostili svojim plačilnim obveznostim, s čimer sedanje težave še povečujejo. — Odbor nujno pozivlie vsa industrijska nod^tia v Sloveni-li. naj ae izvršujejo novih dobav onim. ki niso poravnali zanadl'b računov, oziroma niso zadostili svojim plačilnim °hveznostim v okviru dogovorjenih pogojev in danega kredita. Odbor je uverien. da je za ozdravitev poslovnih prilik potrebno, da vsi zadoščajo svo:im plačilnim obveznostim. Kakor ima industrija trdno volio storiti vse. kar sedanii ro'o'aj od nje zahteva, tako pričakuje, da bo Narodna banka kralj* vi ne Jusoslaviie nudila industriji ono oporo. ki je v skladu z nalogam? našega emisijskega zavoda in ki ie industriji neobhodno potrebna V tem smislu naslavlja Zveza industrijcev na Narodno banko nujni apel: 1.) Narodna banka nai nemudoma zopet vzpostavi kreditne kontingente po stanju od 8 avgusta t. 1. 2.) S sklepom upravnega odbora. Narodi p hanke od 8. avgusta t. 1. odrejene restrik e.ijp kreditov naj se prekličejo. 3 ) Narodna banka nai dovoljire industriji direktne kredite o~oti trgovskim menicam brez bančnega žira. O teh skl°pih bo Zveza industrijcev obvestila kraPevsko vlado. s prošnjo, da jih vzame na zn^n:e ter v svojem delokrogu *K)maga do njih udejstvitv* = Hranilne vloge pri Poštni hranilnici so se tudi v septembru dvignile. Iz pravkar obiavlieneea mesečnega ooročila Poštne hranilnice za september ie razvidno, da so se hran.lne vioge uri tem zavodu navzlic denarni krizi tudi v seotembru dvignile za 2.3 miliiona Din in so dosegle 298.5 milijona Din. Čekovne vloge. ki so kakor znano prehodnega značaja in vedno kažejo večie fluktuaciie. Da so v septembru nazadovale od 8C6.6 na 702.9 miliiona Din. kar ie posledica večie ootrebe gotovine (čekovne vloge so le začasne naložbe gotovine. ki služiio za nakazniški nromet ali izviraio iz nakazniškega odn. virmanskega prometa). Tudi lani so čekovne vloge v septembru nazadovale za preko 30 milijonov Din. Glede stania čekovnih računov ie zanimivo, da ie število čekovnih računov v septembru prekoračilo 20.000 in znaša sedai 20.038: od tega števila odpade na Žagi eb 5S66. na Ljubljano 5614. na Beograd 4644. na Saraievo 2845 in na Skoplje 1069. — Delovanje Privilegirane agrarne banke Privilegirana agrarna banka ie v dobrih dveh letih, odkar ie pričela poslovati (avgusta 1929) svoie delovanje z usDehom razširila, tako da ima danes (po najnovejšem stanju od 30. septembra t 1.) ola-siranih v oosoiilih in kreditih že 747.2 milijona Din: cd te vsote odpade 479.9 milijona Din na hipotekama Dosoiila in 265.8 miliiona Din na zadružna oosoiila. Doslei je izplačala za 935 miliionov Din oosoiil: vrnienih oa ie bilo doslei na oosoiila 188 milijonov Din. Banka računa za hioote-karna posojila 7 odst. obresti (višina amortizaciie ie odvisna od traiania posojila). zadrugam oa računa za oosoiila 7 odst. obresti s Doeoiem. da zadruge ne smeio svoiim članom računati več nego 9 odstotkov. Le za menična Dosoiila znaša obrestna mera 10 odstotkov. = Č'eil,Lidove No vinJ^ od 8. t a poročajo, da je prišlo do nesporazuma pri uvozu jugoslovenskega žita. Jugosloven' se pritožujejo, da komisija, ki dovcljuje uvoz, ne daje uvoznih dovoljenj S. A. Solnica On in ona sedita pri večerji. Mladoporočenca sta, tako »mlado«, da med vsakim grižljajem, ki ga neseta k ustom, nežno pogledata drug drugemu v oči in si med vsakim požirkom stiskata roke. Vendar je videti, da mu večerja dobro tekne in da je ona zaradi tega vsa srečna. »Ali ti tekne, dragi?« vpraša ona in videti je kakor mala šolarica, ki čaka pohvale. »Izvrstno!« hvali on in jo ves čas očaran ogleduje med tem ko žveči. »Kako se ti je spet ta večerja posrečila! Ta jajček! Ta krompirček! Prava poezija.« »Saj pretiravaš, ljubček,« se brani ona in zardi kakor pri prvem poljubu. »Ne, resriTČno!« ji zagotavlja, »veš, če človek toliko let poseda po gostilnah... joj. če bi samci slutili, kake dobrote prinaša zakonsko življenje, .ne bi bilo nobenega samca več na svetu. Zal mi ja za vsak dan, ki sem ga zamudil.« Prijel je njeno roko in jo nežno stisnil. »Oh, to praviš tako ob začetku — toda kasneje...« »Ali. dete, kako moreš tako govoriti! Ali si moreš sploh misliti kaj lepšega nri Tnc-T>r-d'-tiis+va. od sk boče. ljubeče ženice ob svoji^strani? Pridi sem, zaslužila si poljubček!« »Ne, nrosim. Ivan, potem! Najprej pojej, jajček se bo shladi.1 in krompirček!« S silo jo skuša priviti k sebi. »Moj Bog, solnica,« — vzklikne ona, »vidiš, prevrnil si solnico. To je posledica ...« »Kaj za to,« se veselo zasmeje on in jo potegne k sebi. »Sol ne pušča madežev. To ni nikaka nesreča!« »To pomeni nesrečo!« se brani ona. »Ali ne veš, kaj pomeni prevrnjena solnica?« »Nerodnost!« »Ne, to pomeni prepir.« »Prepir med nama, zaljubljencema? Ha, nisem praznoveren.« »Jaz pa sem. Moral bi se oziTati na to.« »Torej te ne smem poljubiti?« »Bodi pameten, jed se bo shladila. Pojdi. pusti me!« »Dobro, če ti je jed važnejša od moje ljubezni, te lahko tudi pustim.« Vidno užaljen je sedel nazaj na svoj prostor in se poglobil v večerjo. »Kako moreš tako govoriti, Ivan,« vzdihne ona tesnobno, »saj mislim samo dobro.« »To praznoverje je že kar smešno! Kak opravek naj ima prevrnjena solnica s harmonijo dveh src? A ženske ste že take! Če vam skoči mačka čez pot, al* pa Dajek ...« »Ali. Ivan ...« »Nehaj — sicer pa lahko odneseš ve- čerjo ven. Ne bom več jedel.« »Zakaj ne maraš več? Pravkar si še trdil, da ti izvrstno tekne?« ga vpraša vsa začudena. »Dokler nisi prevrnila solnice — m da veš, jajček je mnogo preslan in...« »To ni res!« »Kaj ni res?« »Da bi bila jaz prevrnila solnico. Sram te bodi, Ivan. Sam veš...« »Vem, da si bila ti vzrok, da se je solnica prevrnila. Ali morda tajiš?« »Jaz? Vzrok?« Vsa je zardela od razburjenja. »Tu se pa že vse neha. Zdaj hočeš še name zvaliti krivdo...« »Mar hočeš tajiti, da si se branila, ko sem te hotel poljubiti?« »Ti si prevrnil solnico!« »Ti si se branila!« ^ . »Ti si kriv, da...« »Zaradi tebe se je prevrnila solnica!« »Ti si prevrnil solnico!« »Vraga vendar! Če nočeš, da še kaj prevrnem, kar molči!« »Ti si...« »Molči, ti rečem, če ne...« Tedaj se ona zgrudi v naslanjač in zaihti. On vstane in s trdimi koraki odhiti v svojo delovno sobo. Glasno zaloputne vrata za seboj. « »To ie tvoja ljubezen.« zaječi ona in ihtenie postane glasnejše. »Neumne babe s svojim Draznover-jem!« godrnja on v sosednji sobi. in s tem cnemogoča uvoz. V tem vidijo kršitev trgovinske pogodbe, sklenjene v letošnji pomladi. V tej zadevi je jugoslovenska vlada v zadnjih tednih posredovala pri češkoslovaški vladi. Pri tem se je z jugoslovenske strani naglašalo. da bi Jugoslavija lahko sestavila podobno komisijo, ki bi omejevala uvoz industrijskih izdelkov v Jugoslavijo. Ta sporna vprašan ia je včeraj znatno pomirila odločitev gospodarskih ministrov, da se lahko uvozi 450 vagonov iugoslovenske pšeui ce. zadržanih v bratislavskem pristanišču, in da se za oktober dovoli uvoz 5500 vagon, inozemskega žita. Na tem uvozu bi bili ude leženi največ Jugoslavija in Rumunija. Ko. misija za dovoljevanje žitnega uvoza je ž.p izvršila odlok gospodarskih ministrov. S češkoslovaške strani se pri tem opozarja, da tudi ni v interesu iu^oslovenskih izvoznikov. če bi prišle na češkoslovaški trg naglo lako velike množine žita. ker bi to povzročilo občuten pad.H* cen. = Eksekutivna prodaja bencina. Na liublianski borzi je bilo včeraj eksekutivno pro-dan'h 45 ton bencina za avtomobile (745. plačilo v 30 dneh") po 725 D'n za 200 kg franko vagon (cisterna) Ljubljana, glavru kolodvor. — Konkurz je razglašen o imovini Karo-la Tbiela. trgovca v Mariboru (upravnik mase Anton Fabiian. višji davčni uoraviteli v pokoiu v Mariboru: prvi zbor upnikov pn okrožnem sodi«ču v Mariboru 22. oktobra ob 10.. oglas:tveni rok do 31 oktobra, ugotovitveni narok 3 decembra ob 10.). — Konkurz ie raz«kpm fvskrimikii dr Fr. Ho;n'k'j. odv. v Mariboru (upravnik mase Fr. Jelšek. ,v>7pr>o v ameriške zaboie. ki jih dobi vsak udeleženec pri Sadjarskem in vrtnarskem '!rijštvu v Ljubljani brezplačno, ako se do 12. t. m. priglasi in /abo:e naroči. Vsakdo r.ai prijavi 'n navede koliko sadja (koliko abojev no 20 kg) bo razstavil in koliko takega sadja ima še doma v zalogi. Sadjarji v vašem interesu ie. da se v velikem številu udeležite tega sejma. = Sadni sejem in sadna razstava Sadni sejem, ki ga priredi v dneh od 25. do 27. oktobra t. 1. Sadjarsko in vrtnarsko društvo na ljubljanskem velesejmu, bo po svoji organizaciji obenem tudi razsta*'a Sa"lia in to po svo?em aranžmanu kakor tudi po razstavljanem sadju, ki bo enotno pakovano v zabo-lita ameriškega tipa, ki drže povprečno po 20 kg sadja. Na to razstavo so pripuščena jabolka le tistih vrst, ki so pri nas pripo-znana kot namizno blago in ki so prišla tudi v trgovini do dobrega slovesa. Vsa prireditev bo že po svoji vnanjosti napravila vtis skrbno vprizorjene razstave. Vršila se bo v paviljonu »G«, ki obsega skupaj za več vagonov jabolk in drugega sadja. ~ = Prodaja drv. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 23. t. m." ponudbe glede prodaje bukovih drv. — (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI). , „ , _ Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 500 komadov smolnatih bakl. (Pogoji so na vpogled pr! istem oddelku). Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 16. t. m. ponudbe sle de dobave medenine. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 15.000 kg pšenične moke, 10 kg paprike, 1000 kg kave, 300 kg testenin, 1000 kg otrobov, 10.000 kg koruze. 300 kg ječmenove kaše in 1000 kg mila, do 17. t. m. pa glede dobave železa. Direkcija državne železarne Vareš sprejma do 21. t m. ponudbe glede dobave izolacijskega materijala, 1000 komadov vijakov za les, 4 peči za kopalnice, 2C00 m motvoza, 1500 kg bencina, pločevine in 400 kg, silicijeve žice. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. t m. ponudbe glede dobave elektrotehničnega materijala. acetilenskega generatorja in števcev. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 22. t. m. ponudbe gl* de dobave elektrotehničnega materijala. — Dne 21. t m. se bQ vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave telegrafsko-telefonskga materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). = Dobave. Direkcija državnega rudnika Banjaluka sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave orodja, 600 kg masti za jamske vozičke in 150 kg cunj za čiščenje. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave delov za jamske vagončke in glede dobave zavor. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave lesa. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 13. L m. ponudbe glede dobave 1800 kg krp za čiščenje in 20.000 kg katrana, do 15. t m. glede dobave 2000 komadov metel in 500 komadov krtač za ribanje, do 17. t. m. pa glede dobave 2991 ms jutinega platna. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). Borze 9. oktobra Na ljubljanski borzi so danes skoro vsi tečaji popustili. Deviza NewVork je padla že pod 56 (srednji tečaj 55.9813). kar Se nismo od stabilizacije dinarja v 1. 1925 nikoli zabeležili (doslei je bil najnižji tečaj 14. oktobra 1925. namreč 56.18). Edino deviza Trst se je danes nekoliko popravila. Med efekti je prišlo do prometa v Ljubljanski kreditni po 115 in v Vevčah po 125. Na zagrebškem efektnem tržišču se je notacija Vojne škode obdržala na včerajšnji višini, do prometa oa ni prišlo. Veliko za nimanje je bilo za dolarske papirje, ki so se okrepili za več točk. 8°/« Blairovo posojilo ie bilo zaključeno po 61 in 62, 7°/o pa po 54 in 57. Med bančnimi vrednotami ie pn šlo do prometa v Praštedioni po 957 5 v Srpski oo 187. v Liublianski kreditni po 115. v Jugobanki po 67 in v Poljodelski po 47. Med industrijskimi papirji pa je prišlo (Io zaključkov v Trboveljski po 187 in 193, v Vevčah po 110, v Šečerani Osijek 4» 160 ui v Slavoniji po 20 Devize. Ljubljaia. Amsterdam 2256.65-2263.49, Bruselj 782.64—785, Curih 1098.45—1101.75, London 211.86—219.36. New>'ork kabel 5600.63—5617.63, ček 5589.63-5606.63, Pariz 220.68—221.34. Praga 165.86—166.3«, Trst 284.67-290.67. Zaercb. Amsterdam 2257.28—2264.12, Bru-selj 782.64-785.00. London 211.86—212.b8, Newyork kabel 5600.63—5617 63. Ne\vyork ček 5589.63—5606.63. Pariz 220.68—221.31, Praga 165.86—166 Curih 1098.45—1104.75 Curih. Pariz 20.09. London 19.70. New-york 510, Bruselj 71.'i0. Milan 2620, Madrid 46, Amsterdam 205.50, Berlin 118.25. Stokholm 116, Oslo 124. Kobenhavn 114, Sofija 3.70, Praga 15.10. Varšava 57.20, Budimpešta 90.0250. Bukarešta 3.05. Efekti Ljubljana. 8 odst. Blair 60 bi.. 7 odst. Blair 56 bi.. Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 115 zaklj.. Kreditni z-' \ i 195 den., Vevče 125 zaklj.. Ruše 125 den Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda aranžma in kasa 299 blago, za december 306—309 investicijsko doso: 'o 63—65. agrarne obveznice 30—35. 6 odst. begluške 44—45. 8 odst. Blair 60—62. 7 odst. Blair 55—57. 7 odst. Drž. hiD. banka 62—70: bančne vrednote: Praštediona 957.50 do 965. Union 120 bi.. Jugo 67—68. Liublianska kreditna 115—118 Sroska 187—188. Ze-maliska 110—114. Narodna 4000 den.. Po-lio 47—48: irjustriiske vrednote: Našička 680 bi.. Slaveks 20—25. Slavoniia_ 200 bL Drava 185 den.. Sečerana 160—1^0. Brod vagon 55 bi.. Vevče 110—115. Dubrovačka 300 b!.. Trbovlle 192.50—195. Beograd. Vojna škoda 301, 299 zaklj., za december 301 zaklj., investicijsko 66.50 den., 4 odst. ograrne 39 bi., 8 odst. Blair 58 den., 7 odst. Blair 55, 55.50 zaklj., 7 odst. Drž. hip. banka 63, 63.50 zaklj. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (9. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje za brst (I. IL, obrobljeno blago, 800 komadov v deb. 40 mm, širini 22 cm in dolžini 1.85 m za takoj), za jesen (I. II., obrobljen, 100 komadov: 80 mm, širina najmanj 30 cm in 3.10 m; 100 komadov: 100 mm, naimanj 30 cm, 2.20 m; 200 komadov: 90 milimetrov, najmanj 90 cm, 2.20 nt: 200 komadov: 80 mm, najmanj 80 cm, 2.20 m) in za hrastovino (L II., obrobljeno, 3750 komadov v raznih predpisanih dimenzijah; cfo :*ta nujna). — Denarne težkoče so v zadnjih dneh stanje na našem lesnem trgu še poostrile. Producenti skušajo prodati svoje blago proti gotovini tudi po"d ceno. Toda ta prizadevanja nimajo uspeha, ker tudi kupe^ nima likvidnega d-narja. Trenutno je_ še največ povpraševanja po bukovini (parjeni in neparjeni, obrobljeni in neobrobljeni), zla iti po testonih. Kupčija z drvmi je v zastoju. V jelovini je povpraševanje za Sredozemsko morje. Razveseljiv je pojav, da so producenti pričeli izdelovati po želji kupca. Več industrij je v zadnjem času prenehalo z obratom. ŽITO 4- Novosadska blagovna borza (9. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 41 vagonov. Pšenica: dolnjebaška. 79 kg, 225 zaklj. Oves: baški, srem., slav. 132.50—135. Ječmen baški, srem. novi, 63-64 kg 110—115. Koru/a baška 100—103; okolica Sombor 100—103, gornjebanatska 95—97.50; banatska 92.50 do 95; sremska. okolica Indjija 100—103; okolica Šid 102—105; baška nova, umetno sušena 78—82, banaška, nova, umetno sušena 74_76 Moka: baška, banatska »0« in *00« 355—375- >2« 335—355; >5« 300—310; »6« •250—260; 190-200; 130—140. Otrobi: baški 92.50—95. Fižol: baški, beli 185 do 195. + Budimpeštanska terminska b°rza (9._t m.). Tendenca slaba, promet živahnejši. Pšenica: za dec. 9.60—9.62, za marc 10.80 do 10.82; rž: za marc 10.83—10.85; koruza: za marc 12.75—12.80. I2 Pri okrajnih sodiščih se bodo vršile naslednje licitacije nepremičnin: Na Vranskem 28. t. m. ob 9. zemlj. knj. k. o. Reka, vi. št. 7 in 346, cenjeno 32.987 Din, najmanj 22.000 Din. — Na Vranskem 4. nov. ob pol 10., zemlj. knj. k. o. Polzela, vi. št 473, cenjeno 18.622 Din, najmanj 12.420 Din. — V Mariboru 9. nov. ob 10., zemlj. knj. Sp. Radvanje, polovica vL št". 73, 422 in 572 in zemlj. knj Hrast je, polovica vi št. 10. Cenjeno Sp. Radvanje 439.630 Din, oziroma 19.450 Din, oziroma 35.526 Din, Hrastje 40.730 Din, najmanj Sp. Radvanje 306.053 Din, oziroma 12.928, oziroma 23.684 Din, Hrastje 28 653 Din. — V Celju 27 t. m. ob 9., zemlj. knj. črešovka vi. št. 130, hiša z z gospodarskim poslopjem, cenjeno 2.000 Din, zemljišče 3.706 Din, najmanj skupaj 4177 Din. — V Celju 3. nov. ob 9., zemlj. knj. št. Jungert, vi. št. 31, hiša s kletjo in delom pogorelega gospodarstva, cenjeno 3600 Din, poslopja zemljiške parcele 32.983 Din, najmanj skupaj 25.000 Din. — V, Mariboru 6. nov. ob 9., zemlj. knj. k. o. Gorica, vi. št. 70 in 2/35, vi. št 109, cenjeno 48.233 Din, najmanj 32.156 Din. — V Mariboru 16. nov. ob 10., zemlj. knj. k. o. mesto Maribor, vi. št. 13 in 324, cenilna vrednost 111.011 Din, najmanj 55.506 Din. — V Ptuju 16. t. m. ob 9., zemlj. knj. d. o. Rogoz-nica, vi. št. 46 in 198. Cenjeno 69.753 Din, oziroma 46.928 Din, najmanj 21.145 Din, oziroma 14.100 Din. — Po okrajnem sodišču v Brežicah na licu mesta v Sromljah 29. t. m. ob 9., dražba nepremičnin v petih različnih skupinah. — V Mariboru 4. nov. ob 10., zemlj. knj. k. o. Gorica, vi. št. 19, 13, 146 in 246. Cenjeno polovica za vi. št. 19: 22.350 Din, za vi. št 13: 7903 Din, za vi. št. 146: 5713 Din, za vi. št. «46: 1521 Din. Najmanj skupaj 20.658 Din. - - V Kamniku 9. nov. ob pol 10., zemlj. knj. Kamnik, polovica vi. št. 987 in 988. Cenjeni 102.700 Din, najmanj 68.466 Din. — Na Brdu 27. t. m. ob 11., zemlj. knj. Podrečje, vi. št. 293, hiša 34 z zemljiščem. Cenjeno 26.780 Din, najmanj 20.410 Din. Prijatelje naše lepe knjige opozarjamo na šentpeter originalni slovenski roman Juša Kozaka. Izredno razeibano dejanje je postavljeno v središče staroslavne ljubljanske fare. Iz življenja in sveta čudoviti otroci Zanimivi izsledki modernega psihološkega raziskovanja Čudovitih otrok je bilo v vseh časih dosti in že naštevanje njihovih imen bi napolnilo celo knjigo. Med njimi pa so le posamezni, ki so obdržali tudi pozneje, kar so obetali v svoji mladosti: Diirer, Mozart, Beethoven itd. Slavni matematik Ganss je v devetem letu v trenutku se-štel vsoto vseh števil od 1 do 100. Pascal je z desetim letom ustvaril svojo akustično teorijo, s petnajstim svojo slovito razpravo o koničnem rezu. V novejšem ča« su je vzbujal veliko pozornost poljski deček Rzeszewski, ki je presenečal s svojimi šahovskimi partijami najboljše mojstre. Naša doba pa ima še stotine genialnih otrok v vseh področjih. Nemška privatna docentka dr. Frančiška Baumgarten-Tramer je pred kratkim izdala knjigo, v kateri se bavi z devetimi čudovitimi otroki iz novejšega časa, in sicer jih obravnava bolj s stališča, kakšni so kot otroci, nego kakšni so kot čuda. Te otroke, ki so danes deloma odrasli, opazuje že deset let. So to: osemletna plesalka (navedba velja za 10 let nazaj), osemletni šahovski čudežnik, šestletni pian;st, devetletna pianistka, enajstletni violinist, štirinajstletna violinistka, trinajstletni dirigent, desetletna risarka in šestletni geograf. Zanimivo je. da so vsi ti otroci imeli ve« liko veselja do svoje umetnosti in da so z njo radi nastopali, pa brez treme. Stremeli so za tem, da se v njej izpopolnijo, da bi mogli čim bolie pomagati svojim družinam. Tafco je zahteval mladi violinist jokaie, nai mu priskrbe boljšega učitelia, meneč: »Trilčkov ne znam dobro igrati in vendar moram skrbeti za svoio družino. Prof. B. je i zboren učitelj za trilčke.« Ne- navadna, dozorela re^noba se meša čudovito s popolnoma otroškimi ix)tezami v njih značaju. Svojim staršem so čudežni otroci zelo vdani, omenjena devetorica je vsaj spadala v tem pogledu v celoti med vzgledne otroke. Seveda ae gre te ugotovitve posplošiti, a izjeme so redke. Starejši čudovitniki so kazaJi že močne znake znane »umetniške zavisti«. Imeli so razne hude izkušnje z ljudmi in to jih je v nekaterih primerih dovedlo celo do za-grenjenosti in sovraštva napram ljudem. Inteligenčni poskusi so pokazali, da ta devetorica nikakor ni bila enostransko obdarjena. Njih inteligenčna stopn.ja je bila razen v enem primeru nenavadno visoka. Violinistka je tudi izborno risala, pianistka je bila dobra matematikarica, ple« salka je kazala znatno nadarjenost za filozofijo. Pianistka je pri neki inteligenčni skušnji odgovarjala neprimerno bolje nego stotine tn do štiri leta starejših otrok; šahovski čudežnik se je v 4 minutah naučil 4O številk na pamet, in sicer točno po vrstnem redu, v katerem 60 mu jih povedali. Pokazali pa so se seveda tudd presenetljivi nedostatki. Mali violinist ni bil sposoben zviti kosa žice v najpreprostejšo geometrično obliko, šahist ni znal razločevati najpreprostejših novcev, živali in rastlin. Telesno so bili otroci skoraj vsi dobro razviti. Tudi pri njih se je pokazala tista resnica, da čudežniki v poznejših letih odpovedo. Le nckater med njimi kažejo še danes izrazito nadarjenost za svojo stro« ko, a k pianistka je postala med tem mednarodno priznana umetnica. Novi poveljnik angleške atlantske mornarice Admiral Kelly, ki je bil imenovan za vrhovnega poveljnika angleškega atlantskega vojnega brodovja. Kakor znano, je moral njegov prednik odstopiti zaradi uporniškega gibanja med mornarji PODLIMBARSKEGA Gospodin Franjo je roman sočutja in ljubezni do Bosancev ter obtožbe avstrijskega predvojnega na-silstva. Šele v naši novi državi je mogel iziti v celoti. Glavobol pospešuje delavnost Londonski zdravnik dr. Geoffrey Hay-lock je nastopil z nepričakovano trditvijo na podlagi svojih dolgoletnih raziskovanj, da tovarniške delavke baš v tistih dneh več dela opravijo, kadar jih muči glavobol. Kako je prišel dr. Haylock do tega zaključka? V tvornicah, kjer je vršil svoja opazovanja, je morala vsaka delavka, preden se je spravila k delu, zabeležiti na posebno listo, kako se ta dan počuti in zlasti če jo glava boli. Ob koncu tedna so primerjali te zabeležke z delovnim uspehom posamezne delavke in so ugotovili, da je bil ta uspeh tem večji, čim češče jo Je v tej dobi bolela glava. Haylock navaja za ta pojav dve pojasnili. Prvič se ženska z glavobolom manj zanima za svojo okolico, manj klepeta in je zato bolj koncentrirana v svoje delo. Drugič ji daje ta koncentracija še najbolj pozabiti na bolečine. Ali je Haylock preizkusil svojo teorijo tudi na sebi in kako se mu je obnesla — tega ne pove. Pred rešitvijo nemške vladne krize V novi Brtiningovi vladi naj bi bila tudi državni tajnik Zvveigert (levo) in prof. dr. Warmbold (desno), bivši poljedelski minister v Stegewaldski pruski vladi (1921) Ladja se potaplja Zakaj smo lačni? Prazen želodec nikakor ni vzrok lakot-nega občutka, kakor običajno mislimo, kajti želodec je že 2, 3 ure po jedi prazen, a še dolgo ne čutimo gladu. Z zanimivim eksperimentom so skušali dognati vzroke za občdtek gladu. Poskusna oseba se je najedla nekakšne kaše, ki ni imela nobene redilne snovi ▼ sebi, a navzlic temu, da je bil želodec napolnjen, občutek gladu ni izginil. Izginil pa je takoj, ko so ji vbrizgnili zadostno količino grozdnega sladkorja. Sladkor je prehajal v kri in pri določeni koncentraciji je izzval občutek nasičenosti. Torej pomeni, da je samo pomanjkanje redilnih snovi v krvi vzrok, da čutimo lakoto. Ta občutek izgine z zadostno količino redilnih snovi v krvi, kar si moremo razlagati tako. da povzročajo te snovi v krvi dražljaj na posebne živčne Staniče, ki izzovejo s svoje strani občutek nasičenosti. 70letnica Nansenovega rojstva Danes pred 70. leti se je rodil na Store Froenu pri Oslou norveški polarni raziskovalec Fridtjof Nansen (umrl lani). »Bil je prvi, ki je »prepotoval« Groenland (1888). Leta 1893. je odrinil z ladjo »Fram« na svojo znamenito pot proti severnemu tečaju. V marcu 1895. je dosegel 86° 13" najvišjo do tedaj doseženo zemljepisno širino. Pozneje se je posvetil predvsem oceanogra-fiji. Po svetovni vojni si je pridobil velike zasluge za povratek vojnih ujetnikov, leta 1921.—1922. pa je vodil pomožno odpravo v Rusijo, kjer je vladala lakota, za kar je bil 1922. odlikovan z Nobelovo nagrado Beli zamorci V očeh belokožcev je črna, rjava, rdeča in rumena barva drugobarvnih plemen še danes nedostaek in ker je okos belo-kožnega plemena merilo splošnemu okusu, ni čudno, da skušajo drugopolta plemena sama prilagoditi barvo svoje kože barvi belopoltega plemena. Zamorsko pleme Lirpazrešev v Južni Afriki je baje našlo pripomoček, ki izpre-minja črno kožo v belo kožo. Gre za sok neke rastline, s katerim si kožo nadrgne-jo in ko jo potem izmijejo z vodo, je koža obledela, in sicer baje za trajno. Očividci pravijo, da se v tistih krajih med domačini pojavlja vedno več belopoltih zamorcev, tako da bo na zadnje ta sok v svoji domovini še povzročil konec zamorskega plemena. Mm^i^m^Mi Slike kažejo potapljanje parnika »Columbia«, ki se je ponesrečil ob otoku Sv. Marjete pri mehiški obali. Na parniku je bilo 234 potnikov, ki pa so se reSilL Prevrat v angleški družbi Že nekaj let sem je opažati, da prehajajo dame iz višje angleške družbe čedalje bolj v razne poklice. V klubskih restavracijah so nameščene kot gospodinje, kuha-rioe, 6ervirke, vodijo tudi mi ene čajne salone, delujejo v velikih cvetličarnah, ki snujejo zanje posebne tečaje, v katerih se uče botaničnih osnov in umetnosti cvetlic« nih aranžmanov, in marsikatera manipulat-ka, prodajalka in manekenka 6kriva za svojim imenom kakšno zveneče plemenita-ško ime. Seveda ne man jka tudi v salonih za kosmetiko peenskih hčera, v novejšem času se angažirajo posebno rade tudi kot šoferke. Najnovejši polkilic za zaslužka željne plemenitaške hčere je gojenje kokoši, za katero so na posestvu lorda Mankbretto-na osnovali posebno šolo z najmodernejšimi pripomočki. Gojenke prebivajo vsaka v svoji Jeseni kočici s slamnato streho, dvema sobama in kuhinjo. Da se prioiče samostojnosti, morajo same popravljati slamnato streho, pleeikati stene, drgniti pod, kuhati itd. Angleški besedni zaklad Neki kmdonski statistik je izjavil, da znaša angleški besedni zaklad, vštevši znanstvene izraze, okroglo 100.000 izrazov V vsakdanjem življenju pa je v rabi le majhen dd vseh teh besed. Največji angleški in ameriški govorniki poznajo prilično 50 tisoč besed, pa se v vsakdanji rabi poslužujejo seveda dosti manjšega števila besed. Le malokateri pisatelji m govorniki rabijo več nego 10.000 izrazov, povprečni inteligent komaj 3000 do 4000. Shakespeare uporablja v svojih delih kakšnih 15.000 besed, Milton 8000 Sv pismo stare zaveze vsebuje 5642 raznih besed, staroegšptskih hieroglifov je 3000 in italijanski vokabu-larij -vsakdanje rabe ni nič bogatejši. Nevarni mrk Zadnji mrk meseca ni potekel v Carigradu brez razburljivih dogodkov. Po starem turškem običatu praznoverni ljudje namreč za časa mrka strel ia 1o v zrak. da bi prepodili pravljično pošast, ki skuša po njhovem mnenju pogoltniti sn>hmn spremljevalko matere zemlje. PoliM-ia je priredila obsežno raciio na te Hudi. ki 90 streljali tk> vsem mestu in ogrožali s svojimi streli mirne ljudi Mnogo oseb je bilo aretiranih in strogo kaznovanih, kajti moderna Turčiia ne pozna nobenega re-spekta pred starimi vražami. Nemiri in demonstracije v Londonu V Londonu in v drugih angleških industrijskih mestih se ponavljajo spopadi med brezposelnimi in policijo. Slika kaže aretacijo dveh komunističnih agentinj v Londonu Tokio in Jokohama Najmlajši velemesti na svetu Za »Jutro« napisal Hans J a c o b. Jokohama, v septembru Ne gre za mesti, ki bi bili pravkar prekoračili prve sto tisoče prebivalcev in prešli v krog velemest. Gre za Tokio in Joko-hamo, ki ju je pred osmimi leti dotekla potresna katastrofa, kakršne ni bila prej doživela niti Japonska. Medtem, ko so zahtevali v Tokiu posebno požari in eksplozije število žrtev, ki se človeku kar upira, da bi ga povedal, so se v Jokohami zrušile hiše tako rekoč na mah. Mesto je sličilo eni sami razvalini. Kamen ni ostal na kamnu. Očividci in fotografije dokazujejo to z isto verodostojnostjo in nazornostjo in še pred tremi, štirimi leti si prišel v kup razvalin, dočim moraš danes prav skrbno iskati, da najdeš še kakšne sledove tega razdejanja. Jokohamo in Tokio so znova zgradili in zato sta najmlajši velemesti na svetu ... Ne glede na brezprimerno energijo in sposobnost, ki sta potrebni za obnovo po takšnem udarcu — Jokohama je mnogo svojega pomena odstopila Kobeju — stojiš pred fenomenom, ki je v tej deželi izročil učinkovitost: preskočili so čas, uporabili so lahko vse pridobitve gradbene umetnosti, poiskali so si lahko najnovejše in najpopolnejše. Pri posamezni zgradbi in celi cesti to ne bi toliko pomenilo, a če je celo velemesto »up to date«, če se dvigne resnično kakor feniks iz pepela, tedaj kaže slika takšnega novega mesta brezprimerno združenje vsega napredka v tehniki. Ce si se čudil že v Mukdenu, v Mandžu- Ameriški bojevniki za mir American Legion, organizacija bivših bojevnikov na evropskih frontah, je priredila v Detroitu veliko mirovno manifestacijo. V sprevodu je korakalo nad 10.000 bojevnikov Ali ste že naročnik • slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet"? Steklena cerkev V bližini Bruslja so zgradili v čast sv. Luit-garde cerkev, ki je od temeljev do vrha vsa iz stekla. Tudi notranji okras cerkve je ves iz stekla riji, nad policijsko palačo, ne prideš v Tokiu in Jokohami sploh iz začudenja. Postaje in uradna poslopja, velike banke in šole, hoteli in nebotičniki med jeklenimi ogrodji za nove zgradbe, večinoma okoli velikih trgov, skoraj vse s strešnimi vrtovi in serijami dvigal. Gotovo, če prideš z druge strani na Japonsko, iz Amerike, si manj presenečen in ne moreš dovolj poudariti, kako malo evropska in kako zelo ameriška je moderna na Japonskem, zlasti v najmlajših velemestni. In tzato je včasi tudi dobrega preveč, malo preveč zlata, malo preveč nadstropij, še eno nadstropje, še ena kupola — a vendar je vse to v svoji zaključeni novosti učinko- Enoletna princesa Kazuko Takanomia, droga hči cesarja Hirota vito in vredno pogleda. Novi tokijski parlament je kar najmogočneje prilagoden podobi te četrti in svoji reprezentativni svr-hi, o svojevrstnem hotelu Imperialu sem že govoril v nekem prejšnjem članku, isto-tako svojevrstna in če se ne motim od istega zgraditelja, je palača japonskega ministrskega predsednika, ki mu daje čarovit vrt vrhu tega dvojno mičen okvir. Mestna hiša v Jokohami je mogočna, a zelo harmonična zgradba. Uporabili so najrazličnejše vrste kamna, zlasti tudi korejski marmor, kar daje posebne učinke, in zlasti upravna poslopja velebank in veledružb so znali opremiti z veliko spretnostjo z veličastnimi prostori. To je zunanja stran, pročelje proti svetovnemu trgu. Tu vidiš korektno oblečene gentlemane, ki vedo z nezaslišanim mirom in vljudnostjo, kaj v svetu velja in kaj je potrebno, da zastopaj to veljavo tudi na zunaj. Japonska zasebna hiša je ostala, kakršna je bila in nje lastnik, pa naj je podnevi zaključil svet obsegajoče posle v kakšnem nebotičniku najmlajšega velemesta, je zvečer doma oblečen v kimono in sandale in je ostal, kar bo vedno: Japonec ... Iz uredniškega koša Mejna gora. Neka ženska iz sosedne Avstrije si je tu nakupila nekoliko metrov blaga. Da bi ga spravila brez carine preko meje, si ga je ovila okoli telesa. A baš ko je hotela mimo avstrijske carinarnice, se ji je ovoj spustil, videti je bilo, da bo zdrsel na tla in da pojde ves zvito izmišljeni načrt po vodi. Toda ženska ni bila od muh. Sedla je kratkomalo na tla in pričela na ves glas jadkati, naj jo spravijo domov. Cariniki so menili, da je pred porodom in so jo na vozu res odpeljali domov. Vsak dan ena Po 80H. vn, aH nič ne kaže, da bodo učitelji .kdaj brezposelni?« N O. Ranstein: Ali je kriva? Roman Generalni ravnatelj je izrekel to vprašanje z glasom, ki je bil že kar nevljuden. »Tako rekoč —« »Seveda! In zato vas pošilja k meni! Kaj pa je bolj preprostega? Kakor da sem zato na svetu, da plačujem lahkomiselne igralske dolgove svojega brata. Niti govora ni o tem! Slišite? Niti govora! Saj me stane že itak blizu pol milijona. Zakaj pa jaz nimam takih gospodskih razvad? He? Mar sem podoben človeku, ki pobira denar na cesti? In ravno k meni! Prav k meni! Kakor vselej!« Schluter ga je pustil, da se je naropotal. Nato je mirno izprego-voril: »Oprostite — jaz tega prav gotovo nisem kriv. Vsa moja vloga pri stvari je ta, da bom izgubil svoj denar.« Generalni ravnatelj ga je pogledal. »Zakaj pa posojate človeku, ki nič nima! zaradi dolgov opustiti .notarsko pisarno in je Doktor Schluter se je vzravnal. »Oprostite, gospod generalni ravnatelj, da sem vas od kraja varal. Moj poklic je — kriminalni komisar.« Generalni ravnatelj ga je prestrašeno pogledal. »Tak tako daleč smo! Tako daleč?« Nato je pokazal na enega izmed kljubnjakov in prinesel zaboj-ček neverjetno črnih smotk. »Ali kadite take? Močne so strahovito, vendar —« »Tudi meni se prileze kaj krepkega.« Človeku, ki je moral — in — —« Nekaj trenutkov sta molčala, nato je ravnatelj vprašal: »Torej — prosim — brez prizanašanja. Pripravljen s^m bil na to že dolgo.« »Razmere gospoda brata in svoje mnenje o njem ste mi itak že izvolili pojasniti. Kakor vidim, vas njegovi upniki najbrže večkrat --« »Gospod komisar, mislim, da razgovor med nama ne bo obrodil prida sadu. Ko sem mu v teku let žrtvoval do pol milijona in izpre-videl, da ga .ni moči ozdraviti, sem mu enkrat za vselej obrnil hrbet. Ne dam mu načeloma niti beliča več. Sicer pa--hvaležen bi vam bil, če bi me pustili s to rečjo pri miru. O meni lahko povsod izveste, kako in kaj. Vsi me poznajo in spoštujejo, čeprav nosim' nekoliko bolj ogoljeno obleko in ne maram za ženske in kabarete. A vendarle, moj edini bar brat je bil — skratka, zelo bi vam bil hvaležen, če me ne bi imenovali.« »Oprostite, gospod generalni ravnatelj, zoper gospoda justične-ga svetnika ni doslej nikakega določnega očitka. Gre samo za rahlo sumnjo, ki... Dovolite mi samo še eno vprašanje. Ali imate v inozemstvu kakega sina, gospod generalni ravnatelj?« »Jaz? Hvala Bogu, ne! Samec sem, zagrizen samec. A moj nečaik —« »Sin iustičnega svetnika?« Generalni ravnatelj ga je ostro pogledal. »ujeli bi me radi? Če je tako — nobenega pojasnila več. Res ne. Žal. mi je.« »Ali, gospod generalni ravnatelj.« »Oprostite, gospod komisar. Mnogo opravkov imam. Nadejam se, da nimate povoda, da bi me zasliševali — ne zamerite —« Generalni ravnatelj je bil vstal. Schluter je videl, da hoč* končati razgovor. »Priporočam se, gospod generalni ravnatelj.« Zdaj je posta! čudak zopet prijazen. »Nevljuden sem! Vem! Ali--morda me razumete. So pač stvari —« -Razumem vas. gospod generalni ravnatelj.« Podal je Mamertu roko. »To me veseli. _ Do svidenja, gospod doktor.« Schluter je bil s svojim obiskom dokaj zadovoljen. Vrnil se je v središče mesta in šel na policijsko predsedstvo, kjer se je dal prijaviti šefu kriminalnega oddelka. Vladni svetnik Bitthorn, star uradnik, je bil v svoji pisarni. »Ali poznate tovarnarja Oskarja Mame rta?« »Mamert d. d.? To vam je zelo marljiv in pošten človek, dasi nekoliko čudak. Ali imate kaj zoper njega?« »Nikakor ne, samo — čuden slučaj se je našel — gotovo ste kaj brali o preiskavi, ki teče v Wellhornovi zadevi, gospod vladni svetnik?« »Zaradi uničenja oporoke in izginulega sinu, ki se je vrnil?« -Nekakšen sum imam. Sled, čisto rahlo sled. Ta sin, ki je vstal od mrtvih, je že razkrinkan kot slepar, samo da še ne vemo, kdo je prav za prav. Justični svetnik Mamert v Berlinu ima očividno ogromne dolgove in podatki o njem so v denarnem pogledu skrajno slabi. Zdaj pa govoriči o velikih denarjih, kupiti si hoče vilo v Švici — da, vsekako v inozemstvu — skratka, nekaj se mi sluti, da bi utegnil biti ta človek, ki je bil z rajnkim \Vellhornom v tesnih stikih in je natanko poznal vse njegove razmere, sam zapleten v to nečedno reč. Temu se pridružuje še čudna okolnost, da je svoj posel kot izvršilec oporoke — brez oporoke, seveda — odloži! tisti mah, ko se je pojavil lažni sin.« »Ali menite, da bi utegnil biti sin .iustičnega svetnika__ ŠPORT Ilirija : Svoboda Prvenstvena tekma na igrišču Ilirije. V nedeljo se bo vršila v Ljubljani ena zadnjih tekem jesenskega podsaveznega nogometnega prvenstva. Ilirija nastopi proti Svobodi, čeprav je Ilirija favorit, vendar Svobode ni podcenjevati. Izgubila je častno napram Mariboru s 5:3, še bolje pa se je odrezala v Mariboru proti železničarjem in v Celju proti Atletikom, s naterimi je igrala neodločeno. Obe tekmi sta končali v razmerju 1:1. Na tujem terenu je to pač lep uspeh in priča o odpornosti Svobode. Ilirija se bo morala pre-eej potruditi, da spravi obe točki na varno. Tekmo bo sodil podsavezni sodnik g. Jordan, kateremu je prvič poverjena težja naloga in je upati, da jo bo zadovoljivo rešil za obe strani. V predtekmi igrata rezervi Ilirije in Svobode prvenstveno tekmo. Tekmovanje I. razreda 6e bo jutri nadaljevalo na igrišču ŽSK Hermesa v šiški. Program bo jako zanimiv že zaradi tega, ker se sestanejo najboljši nasprotniki tega razreda, in sicer ob 14. Grafika • Slovan in ob 15.45 Hermes : Ja* dran. Že prošlo nedeljo se je videlo, da je Hermes, ki reflektira na prvenstvo svojega razreda le 6 težavo in srečo premagal Slovana. Slovan se je v tej igri predstavil naši publiki v popolnoma novi luči, borben in požrtvovalen do skrajnosti. Z ma'o večjo srečo bi Slovan odnesel popolnoma drug rezultat. Zato bo ravno Slovan p-oti Grafiki napel vse svoje sile, da zmaga. Morda bo ta tekma dober pouk za Grafiko, da se bo posluževala in izrabljala vse zmožnosti svojih igralcev. Kot drugi par nastopi Hermes proti Jadranu. Jadran se letos absolutno ne znajde. Pozna se mu, da ni sistematično treniral. Nekaj starih igralcev ne gra več in novi jih ne morejo nadoknaditi. Kljub temu Jadran lahko lepo zaigra, samo ako bo moštvo disciplinirano nastopalo in poskušalo, kakor v prejšnjih časih, častno zastopati barve svojega kluba. O Hermesu se ne more reči kakor to, da je vedno ono dobro tehnično moštvo, kakor je vedno bilo. Tekm> se vršita ob vsakem vremenu. Prijatelji, podpirajte z vašo navzočnostjo manjše klube. Vstopnice po znižanih cenah. Tretje kolo bazenskega prvenstva. Jutri dopoldne gostuje v Ljubljani simpatična družina SK Celja. Srečala se bo z Ilirijo, kateri bo dala z ozirom na svojo trdo igro v obrambi obilo posla. Ilirijanski napad bo s svojo mehko igro le s težavo dosegel večje uspehe proti nad vse agil-nim ter požrtvovalnim Celjankam. Sicer je Ilirija siguren favorit, ker igra na svojem terenu, poleg tega pa so njene igralke znatne rutiniranejše. Tekma bo dopoldne ob 11. na igrišču Ilirije. V predigri nastopita ob 9.30 dve nogometni moštvi. Službene objave LNP (Nadaljevanje iz seje p. o. 7. t. m.) Verificirajo se s pravom nastopa 17. tega meseca za NSK Sparto, Petrovič Aleksander, Laurič Konrad, Kukovca Alojzij, za SK Svoboda, Lj. Scholmayer Janko, Ja-nežič Anton, Erlich Egon, za SK Ilirijo Pečan Milko, za SK Atletik Tomažin Franc, za SK Korotan Sagadin Milan, za SK Jadran Dubravc Milko, za SK Celje Koprivšek Anton in Hilinger Franjo. S pravom nastopa 17. t. m. za mednarodne, 7. januarja 1932 za prijateljske in 7. aprila 1932 za prvenstvene tekme se verificira za SK Korotan Steiner Karlo. Vzame se na znanje izjava igralca Franca Belaka, da preklicuje prijavo' za ASK Primorje, ker ostane še nadalje član matičnega kluba Ilirije. Čitajo se za SK Domžale .Tanežič Vinko. Zupane Franc. Janežič Franc, Kovač Stanko. B;tene Franjo. Pozivata se Grafika in SK Celje, da javita do prihodnje seje eventuelne zadržke proti verifis kaciji igralcev Buriča Rudolfa in Nikoliča Raika za drug Cdub. Zavrne se protest SK Atletik o prvenstveni tekmi Maribor : Atletik 4. t. m. v Celju, ker n' utemeljen. Verificirajo se prvenstvene tekme Ilirija : Železničar 2 : 0. Hrastnik : Zagorje 3 : 0, Rapid : Mura 6 : 1. Primorje : Atletik 6 : 1. Maribor : Svoboda 5 : 3. Svoboda : Maribor II 4 : 0. Amater : Dobrna 4 : 0. Grafika : Svoboda II 2 : 0. Opozarja se SK Mura, Murska Sobota na določila poškodbenega pravilnika. Odobri se prijateljska tekma SK Korotan : ŽSK Hermes Prvenstvena tekma SK JavornTc : SK Svoboda, Vič. ki bi se morala odigrati jutri. 11. t. m. na Rakeku, se ne igra. O tem <=« obveščata ST? Svoboda CVičI ?n dfle^ira-ni s ods pravil $ tem, da se JNS dostavi vse akte, ki se nanašajo na gornje incidente. Dopis SK Diska št. 134 od 2. t. m. se preda p. o., da postopa proti Pogačarju Radu. istočasno se opozarja SK Disk, da pojača rediteijsko službo pri prv. tekmah, ki jih odigra doma. — Vzame se na znanja zapisnik 4. seje Mo LNP v Mariboru, v katerem javlja konstituiranje odbora (preds. g. Mozetič, podpreds. g. dr. Plan'- šek, tajnik g. Fischer, blagajnik g. Hovar). — SK Mura, se opozarja, da v zadevi bi sure igr. Nemca Ludvika postopa v smislu določb pravilnika za poškodbeni. fond. — SK Javornik se opozarja, da podaljša igrišče še za 1.60 m, v širino 1.90, tako da se doseže predpisana minimalna dimenzija 90 krat 50 m. — Sporoča se SK Rudar, da sme odigrati 11. t. m. poizkusno tekmo s SK Dobrno, toda na igrišču, ki je verificirano po LNP. Pooblašča se Mo Trbovlje, da izvede poizkusni tekmi s SK Rudar (Hrastnik). Na pismeno prošnjo Atletik SK z dne 2. t. m. se imenovani klub oprošča odigravanja prv. tekem n?. osnovi čl. 2 pravilnika za prv. tekme svoje rezerve s SIK Olimp, SK Celje in SK Šoštanj, Ln sicer za prv. leto 1931-32. Pismena prijava g. Martelanca Mira z dne 26. IX. t. I. se vzame na znanje in odstopi SZNS. — Na dopis SIK Amater z dne 29. IX. t 1. se sporoča, da morajo kandidati sami vposkti prijave. — Na osnovi oismenega poročil?, ss. g. Marinka in člana Mo Trbovlje g. Bostiča z dne 1. t m. se verificira igrišče SK Hrastnik. — Dopis SK Celje št. 67 od 24. t. m. se dostavi Mo Celje v svrho takojšnjega referata. — Dopis SK Ilirije na JNS in LNP z dne 29. IX. v zadevi ponovnega sprejema v svoja članstvo igr. Varška Milana, se vzame na znanje in dostavi JNS. — Poslani zapisnik občnega zbora Mo Maribor, ki se je vršil 5. IX. t. 1., se vzame na znanje. — Na znanje se vzame dopis SK Reka št. 26 od 30. IX. t. 1.. v katerem javlja spremembo v osebi klubskega tajnika (sedaj g. R. Zuc-cato). — Vz?:ne se na znanje zapisnik T. seje Mo Celje z dne 1. t m., v katerem javlja konstituiranje odbora (pred. g. Sve-tek A., podpreds. g. Konig, tajnik g. Mah-kovec, blagajnik g. P-.jdasch). Na dopis 1 brez datuma se bo pismeno odgovorilo. — Dopis Mo Celje štev. 3 od 6. t. m. se odstopi Odboru za delegiranje sodnikov. — Vzame_ se na znanje dopis SK Jadran št. 7S od 5. t. m., v katerem prijavlja spremembo v osebi klubskega tajnika (sedaj g. "enedetič Stane). Pozivajo se ljubljanski T. in IT. razredni klubi, da pošljejo do prih. seje u. o LNP svoje predloge LNP glede načina izvedbe nrv. tekem njihovih rezerv, odnosno. da javijo, če sploh žel-, da bi se uvedlo prv. tekmovanje rezerv. Klub, ki ne bo javil LNP. da želi sodelovati v prv. rezerv, se bo smatral, da ne reflektira na to tekmo-vanje. ODOzarjajo se klubi, ki igrajo tekme na igriščih, ki niso zaplotena. da nostavijo toliko rediteljev, kolikor je ootrebnih. da zadrže publiko v dovoljni oddaljenosti od out-črte. Proti klubom, ki tega ne bodo vpoštevali, bo LNP kazensko nos+opal. — Pozivata se Mo v Celiu in Mariboru, da opozorita svoje odbornike, ki jih LNP delegira kot delegate LNP k pods. lig. prv. tekmam, da takoj po tekmi nošlieio kratek referat o odigrani tekmi. Nad*1?e morajo Mo določiti svojega služb, odbornika k tem tekmam, ki mora polagati pažnio predvsem na to, da se red ne k "Ji trr omogoči nemoten potek tekme. Služb, odbornik razpodeli klubske reditelje ter mora biti ■ na igrišču najmanj pol ure, preden se otvo-rijo blagajne. O odigrani tekmi pošlje referat svojemu Mo, dočim delegat LNP pošlje refera' s pošto Mo LNP. Kaznuje se SK Rapid z globo 25 Din. ker ni oddal postave moštva z odigrane tekme 20. 9. t. m. na predpisani tiskovini; z istim zneskom ISSK Maribor, ker pri tekmi dne 28. IX. t. 1. ni postavil stranskega sodnika. Obe kazni sta izročeni na osnovi čl. 46 kaz. Prav. JNS. — Na osnovi čl. 46 v zvez: s čl. 7 kaz. prav. JNS re kaznuje SK L . :k z ukorom, ker glasom sodniškega referata ni reditelijstvo v redu vršilo službe pri fekmi dne 4. t. m. Dajo se na znanje klubom LNP princi-pnclni zaključki JNS, objavlreni v »Spor-tistu« br. 729 od 24. IX. 1931- »Sodnike ene sekcije za vodstvo tekem na teritoriju druge sekcije dolča Odbor za dol. sodnikov pri JNS.« — »Pri predlogu kluba, da se uporabi pri izključenih igralcih § 11-spi. nrav. JNS, oodsavez je dolžan, da do-tičnega igralca takoj suspendira do končne rešitve JNS. V slučaju protivne rešitve se računa enoletni rok od dneva izrečenega suspenza.« Nalaga se vsem pods^vezom, da, predno nošljejo predloge za odobrenie u. o. J;\S o porazdelitvi klubov na razrede v smislu čl. 10. prav. prv. tekem, objavijo v svojih službenih objavah ta predlo« zaradi tega, da proti predlogu lahko vlože priziv klubi v roku osmih dni. Šele po poteku tega roka pošlje podsavez predlog JNS z vsemi ugovori klubov in svojim obrazloženim mišljenjem. Sporoča se klubom, ki igrajo prv. tekme v pods. ligi, da. smejo nastopiti v prv. tekmah svojih rezerv z največ tremi igrači, ki stalno igrajo v-1. moštvu. Nastopiti pa smejo v prv. tekmah rezerv tudi z igralci, ki niso nastopili več kot trikrat v I. moštvu v prvenstvu pods. lige. To tolmačenje bazira u. o. LNP na namenu, ki ga ie imel sklon na redni glavni skunščinl Ll\P dne 2. VIII. t. 1., da namreč tekmujejo podsavezni ligaški klubi s svojimi rezervami v prv. tekmah z moštvi ostalih klubov. Tajnik I. SK Ilirija (blagajniški odsek). Pri jutrišnji tekmi Svoboda : Ilirija vršijo blagajniško službo gg. Habič, Baltesar in Poschl. Nastop blagajniške in rediteljske službe ob 13.15. Lahkoatletska sekcija naj postavi 5 starejših rediteljev. ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo ob 8.30 igrajo juniorji s SK Sparta. Ob 10 obvezen trening za naslednje: Jančigaj, Svetic. Hasl, Zemljak, Slarnič, Pišek I., II., Jug I, II., Franc, Joža, Lojze, Uršič, Molk, Trajkovič, Baum I., II., Mika, Šinkovec, Jurkas, Sočan, Sinkulc. Golob, Caleari, Peterlin, Mlinar. Igrači LTršič, Jančigaj, Svetic Zemljak, Šenica, Vrhovnik naj prinesejo na igrišče po eno fotografijo. Ob 9. naj bodo zaradi fotografiranja na igrišču gg. Trajkovič, Begovič in Vukadinovič. SK Svoboda (Ljubljana). Za prvenstveno tekmo Ilirija : Svoboda v nedeljo so odrejeni: Naumovič, Jeršek, Potekal, Boncelj I, Habicht I, Bogme, Zemljak, Janežič I, Makovec. Bončar, Starman II. Rezerva; šušteršič, stranski sodnik Janežič II. Navedeni morajo biti točno ob 15. v garderobi na igrišču Ilirije. Za predtkmo Ilirija II. : Svoboda II. so odrejeni igralci: Boncelj II., Bervar. Batič, Drnovšek' Habicht II, Jakša, Krivačič, Kalaš, Marjetic, Serše, Starman I. šušteršič in Tavčar. Navedeni morajo biti točno ob 13.15 v garderobi na igrišču Ilirije. Reditelji: Ga'of Papler in Stojkovič. Nadzor blagajne: Ko* vač Jakob, ki morajo biti ob 13. na igrišču. ŽSK Hermes. Danes ob 20. sestanek vseh igralcev pri Zvezdi. Rezerva igra v nedeljo ob 9.30 na Rakovniku. I. moštvo prvenstveno .s SK Jadranom ob 15.30 na našem igrišču. Vsi točno I SK Jadran. Vsi dopisi naj se od sedaj naprej pošiljajo na naslov: Stane Bcncde-tič, Trnovska ulica 19, Ljubljana. SK Ilirija : SK Cdje. V nedeljo se zaključi jesensko podsavezno prvenstvo. Srečata se v Ljubljani družini Celja in Ilirije. ki sta pokazali v svojih zadnjih nastopih solidno formo. Ilirija nastopi proti Celjankam v nekoliko izpremenjeni po- stavi, kar pa jakost njene družine ne bo oslabilo. Tokma se vrši dopoldne ob 11. Ob 9.30 nastopita v predigri dve nogo= metni moštvi. Vstopnina zmerna. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes od 17. dalje trening na igrišču za vse igralke! TKD Atena, hazenska sekcija. Danes oh 14. v damski sobi kavarne Emona obvezen sestanek vseh hazenašic. Radio Novice po svetu Švedi se temeljito pripravljajo na olimpijske igre. Že zdaj so določili vojaški team za moderni petoboj, ki bo kmalu priče' s skupnim treningom. Nemški lahkoatlet: so od leta 1921. nastopili v 20 meddržavnih tekmah in niso bili nikoli tepeni. V New Yorku so »našli« novo zvezdo. Je to argentinski oriak Campolo. ki je že v 19 sekundah položil k. o. Američana \Vepneria Finski nogometni prvak je postal »Kam-raterna« iz Helsingforsa. Znani »Zimski velodrom« v Parizu so le« tos poleti podrli, namesto njega pa sezidali »Športno palačo« po zgledu newyor-škega »Madison Square Garder-a«. Posebno pozornost vzbuja krasna ploskev umetnega ledu. Zadnjič so imeli že tudi prvo hockevsko tekmo, v kateri je pariški Ra-cing Club podlegel z 1 : 3 proti londonskemu Grosvenor House. To je bila otvoritev serije mednarodnih matehev osmih klubov za Dicksonov pokal. Vseh 28 tekem bo odigranih deloma v Parizu, deloma pa v Londonu in Berlinu Pokal je podaril lastnik »Športne palače«. Jefl Dickson, ki je največji evropski boksarski manažer, »evropski Tex Richard«. Svetovna prvakinja Sonja Henie in nor« veški prvak Arne Lie sta bila povabljena v Pariz, kjer bosta pokazala svojo umetnost na ledu. Češkoslovaški nogometni klub v Parizu bo praznoval te dni 10 letnico obstoja. Ob tej priliki bo priredi! nogometni turnir slovanskih klubov. So to »S. C. Tchecoslova-que««, »A. J Pologne«, »A. S. Russe« in »F. C. Russe«. Čeh Douda je zadnjič pri treningu vrgel kroglo 16 m in 20 cm daleč, torej nevaren tekmovalec za olimpijske igre. Te dni se vršijo v Lu.vemburgu tretja evropska prvenstva v dviganju uteži. Prijavljenih je 85 zastopnikov 12 narodov. Favoriti so Egipčani, ki imajo pa v Avstrijcih hude nasprotnike. Rajonske zastopnike iščem! Doseženo )e KajveCja izraba. kuriva a popolno izra Ivo celotne kurilne ploskve. Peč za velike in največje prostore RAPID patentirana 1« DO 50% prthranka na kateremkoli kurivu TEHNIČNI dIRO LJUBLJANA, (jRAOISCE 13 Telet. 279« Mnogim boleznim jo jrlavn! krivec bogato obložena miza, dobro ktvilo, kjer uSini dlovi-k jiogreSke. \jegov želodec, črevesje, jetra iu srce trpe radi tega. ALPINAC-ČAJ ;wimor«, da rirraajo te pogreSke težjih posle d:c. Oku=a zelo dobrega, se pije »ALP1NAC« po jedi ali na veJer. "predno ifciete spat," name«« kare ali oh:čajnega čaja. Dobiva se v lekarnah in drogerijali " 11077-2 De;.o: TRIFOUUM-drogerija — Beograd. Izvleček iz programov Sobota 10. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa in plošče. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Poslanstvo kulturnega filma. — 19- Angleščina. — 19.30: Šah. — 20: Predavanje za gospodinje. — 20.30: Prenos «sušaškega večera« s Sušaka. — 22.15: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 16: Popoldanski koncert — 20: Violinski koncert. —- 20.30: Prenos s Sušaka. — 22: Poročila. — 22.20: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos s Sušaka. — 22.10: Plesna glasba — PRAGA 19.05: Godba na pihala. — 20.20: Koncert na ci-tre. — 21: Zabaven program. — BRNO: 17.35: Plesna glasba. — 20.05: Pesmi črncev. — 20.25: Veseloigra. — 22.25: Mešan program iz Mor. Ostrave. — VARŠAVA 18.30: Otroški koncert. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Chopinove skladbe. — 23: Ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 17.30: Koroški program. — 19.30: Glasba iz rokokoja. — 20.30: Opereta — 23: Plesna glasba na ploščah. — BERLIN 20: Orkestralen kon* cert. — 20-10: Zabaven program. — Godba za ples. — KOENIGSBERG 16.15: Gledališki orkester. — 18.45; Pevski koncert. — 19.15: Klavir — 20: Prenos opere »Čaro-strelec« iz gledališča. — 21.10: Kabaretna revija. — Godba za ples. — MUEHL-ACKER 17: Popoldanski koncert. — 19.45: Pesmi dela. — 20.30: Zabaven program. — 22.35: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.25: Balalajke. — 19.45: Madžarske pesmi. — 19.30: Opera »Turandot« iz gledališča. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. —-20.10; Plošče. — 21: Operni večer, izvleček iz programov Nedelja. 11. oktobra LJUBLJANA 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Vsakdanji kruh. — 11: Salonski kvintet. — 12: Poročila in p^šče. — 15: Dekliška ura. — 15.30: r/Ribničan Vrban«. — 16: Slovenske narodne s salonskim kvintetom. — 16.45: Veseln-i^ia. — 20: Pevski kvintet. — 20.45: Flavta foIo. — 21.30: Harmonika. — 22: Poročila. 22.15: Salonski kvintet. BEOGRAD 12.30: Orkestralen koncert. — 17.30 Jazz-band. — 20: Cerkveni koncert. — °1.15: Violinski koncert. — 22: Poročila 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 17: Jugcslovenska glasba. — 20.30: Koncert orkestra. — 22: Nadaljevanje koncerta. — PRAGA 19: Prenos iz Brna. — 20.05: Mešan progrum. — 20.45: Prenos opere iz B^.-tislave. — 22 20: Lahka glasba. — BRNO 18: Orkestralen koncert. — 20.05: Prenos iz Prage. — 20.45- Opera iz Bratislave. — 22.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20 15: Orkester in solisti. _ 22.10: Beethovnova glasba. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10:Y)nrle. — 11: Dunajski sinif. orkester. — 13 05: Opera ?/Travia-ta-r. — 15: Lahka glasba. — 17.20: Operetne pesmi. — 18.20: Komorna glasba. — 20.10: Novo zborovsko j>etje. — 20.40: Lirična su-ita. — 22.25: Plesna glasba. — BERLIN 20; Orkestralen koncert. — Godba za ples. — 23: Koncert (prenos v Ameriko). _ K5- NIGSBERG 16.30: Lahka glasba. — 18.50: Klavir. — 20: Opereta. — Prenos iz Berlina. — MUHLACKER 16.45: Cerkvena glasba. — 17.20: Orkester. — 19.20: Opera vEvangel-nik«. — Plesna glasba. Založniški načrt Tiskovne zadruge za L 1932 je v pripravi. Prepričani smo, da bo prijatelje slovenske lepe knjige veselo presenetil. Zahvala Za vse izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ustmeno in pismeno ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga," pre-skrbnega zlatega papana, gospoda Sdvarda imata kakor tudi za vse poklonjene vence in cvetje, naša najiskrenejša zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni šefu pokojnika g. Feliksu Urbancu za njegov soc. čut za časa bolezni in ob smrti za njegovo velikodušno naklonjenost. Zahvaljujemo se gg. profesorjem drž. moš. učiteljišča in dijakom 4. L, gdč. razr. Slapšakovi in njenim gojenkam. gg. pevcem za žalostinke ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njega poslednji poti. Bog plačaj vsem. V Ljnbljani, dne 9. oktobra 1931. 12638 GLOBOKO ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROKI. ^etie malim oglasom t Zenitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din Pristojbina za iifro i.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati i« pristojbino 2,— Din Pr u stoibine ie vposlati obenem z naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilniH v Liubliani UMI - Teiefor Hevilka 2491 3492 Moli oglasi ecfgeoor 2 Dm v mnantGah •Vas/ore matih oglasov dobite tako/ po izidu usta o podružnicah , Jutra * v •Mariboru, 9 r iVocem tnea*u, V ISrboaljah m na &wnicah, ki sprejemajo tudt naročila na male ogiase in inserate vs4u> potniki Potnika za Jesenice to bližnjo okolico takoj sprejmem za obisk privat nih strank. Služba stalna tn dober zaslužek. Cenjene ponudbe pod »3000» na podružnico »Jutra« na Jesenicah^_44320-5 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub ljano in okolico ter vso dravsko banovino za ma nufakturno blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum bi provizija«. 39877-5 Potnika manufakturne stroke — za obisk privatnih strank sprejmemo. Ponudbe pod Šifro »Fiksum in provizija« ni Dodružnico »Jutra« v Marilforu. 44942-5 Provizij, zastopnike za vse kraje dravske banovine išče dobro vpeljana zavarovalna družba. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zaslužek«. 44562-3 jZESEUBl Pletilje T tovarno nogavic sprejme Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo štev. 19. 44736-1 Kuharja (ico) •prejmemo takoj za mali rudnik blizu Skoplja, proti mesečni plači bOO Din, hrani, stanovanju, razsvetljavi in kurjavi. Kuharici, ki ne sme biti stara izpod 35 let, se nudi še postranski zaslužek (pranje in šivanje). Kuhati je za 6 oseb. Spričevala dajo prednost. Takojšnje ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Izredna priložnost«. 44724-1 Mesar, vajenca sprejmem takoj. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju 44934-1 Trg. učenca sprejme boljša delikatesna in špecerijska trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri tarših. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44937-1 Za damsko kapelo iščem za takoj učenko — mlado in solidno devojko dobrim glasom, proti dobrim pogojem. Dopis s sliko na naslov: Štefica Schu-ster. kapelnica, Beograd, Fabrisova ulica štev. 5. 44912-1 Dve prodajalki manufakturne stroke, izurjeni in marljivi takoj sprejmem. — Ponndbe na poštni predal 25, Kranj. 44909-1 Jesenice Absolventka praškega kon-zervatorija poučuje klavir in gosli po nizki ceni. Interesenti dobijo informacije 10. t. m. ob 4. uri v meščanski šoli na Jesenicah. 44609-4 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugo Aato) telefon 2236. Prva oblast, koocesijondran* Prospekt 15 zastonj — pišite ponjl 251 Akademičarka išče inštrukcije v vseh predmetih. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Uspeh«. 44714-4 Vajenca proti takojšnji plači »prej me Gustav Puc, kleparstvo in vodovodna instalacija. Ljubljana. Tržaška cesta. 43158-1 Kroj. mojstra v Ljubljani ali bližnji okolici, izurjenega v izdelovanju boljše moške konfekcije. posebno trenehcoa tov, iščem za takoj. Naslov pove oglas.ni oddelek »Jutra«. 44723-1 Kontoristinja absolventka dvorazr. trg. šole. izurjena v slov. in nemški stenografiji, dobi mesto. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo mezde na oglasni oddelek Jutra pod »2000«. 44609-1 Mizar, vajenca sprejme Jurij Pollak, strojno mizarstvo v Kranju. 44613-1 Učenko sprejme modna trgovina Jos. Podkrajšek, Jurčičev trg. 44854-1 Služkinjo staro 40—15 let, sprejmem k 4 otrokom, kjer bi oprav ljala vsa gospodinjska dela Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44828-1 Trg. vajenca t dežele, s hrano in stanovanjem v hiši, v trgovino z manufakturnim in špecerijskim blagom sprejme takoj Filip Potočnik, trgovi na, 2iri. 44830-1 Prodajalka izurjena v delikatesi in trgovini meš. blaga, zmožna tudi nemškega jezika, do bi takoj mesto pri Albinu Izlaker, trgovina, Bled. 44829-1 Kroj. pomočnika za fino veliko delo sprejmem na Tržaški cesti št. 5 44883-1 Natakarico lepe in prikupljive zunanjosti sprejmem takoj. Na-•lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44873-' Zakonca zanesljiva in poštena, ki se dobro razumeta v reji perutnine, iščem proti do bri plači, prosti hrani in stanovanju. — Predmestje Ljubljane. Osebne ali pi mene ponndbe: Bleiweisova eesta 27/11. 44867- Kovača dobro izurjenega, ki zna kovati na kladivo na pero (Federhamer) išče industri ja. Ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja na Publicitas, Zagreb, Ilica 9 pod »Br. 28297«. 44893 Učenko tz boljše m-ltvne. sorej mem v specijalno trgovi n > Ponu-lof na oglas 'Hi delek »Jutra« pod značk »Inteligentna«. 44650-1 Mizarja izurjenega v stavbnem delu sprejme J. Wamberger — Jarše, Sv. Križ. 44921-1 Slaščičar, vajenca t hrano in stanovanjem hiši — in nfadega pomočnika prejme J. Repitz. Kočevje 44910-1 Prodajalka izučena manufakturistinja. sedaj v mešani trgovini, želi premeniti mesto s 1. decembrom ali pozneje — najraje v Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Poštena, 201etna«. 44818-2 Retušerka z dolgoletno prakso, išče za domače delo, za retu-širanje negativov. Vera Marinkovič, Stepanja vas štev. 86 — Kodeljevo. 44747-2 HodU Tricevni radio direkten priključek, zvočnik, poceni proda Stjepan Kralj, brivec. Dunajska c. št. 58. 44636-9 Ali ste opazili da se v tovarni v Ljubljani, Aškerčeva ulica štev. 3 razprodaja bogata zaloga vse vrste posode aluminja-stih, bakrenih in medeninastih izdelkov ter raznega inventarja globoko pod tovarniško ceno? Samo še 15 dni imate časa! Nova Ju-gometalija v likvidaciji v Ljubljani. 44753-6 Gramofon kopalno banjo in železno peč prodam, ali zamenjam za ročni voziček na 4 kolesih, ozir. za manjšo peč. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44880-6 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 43647-4 Angleščino in francoščino poučuje gospodična iz Amerike. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 477784 QEUS5£ »Radione« univerzalni šestelektronski radio aparat na kratke normalne in dolge valove z zamreženo anod-o, okvirno anteno, akumulatorjem in zvočnikom ugodno naprodaj. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Radione«. 44831-9 Radio-aparat petcevni, z velikimi Philip-sanodi, 36 amper, akumulator z nabijačem — na okvirno anteno, brez zemlje in adaptor za kratke valove, rezervnimi cevmi roda Celan, Maribor, srle dal išče. 44949-9 Radio šesteevni AKE »Super 6«. priključek na 220 Volt, popolnoma nov, z dinamičnim zvočnikom, čist. selektiven, močan, po lastni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44903-9 JMer Avto »Peugeot« šestsedežen, v brezhibnem stanju prodam za 8000 Din Primeren za predelavo v poltovornega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43960-10 Avto e prav malo rabljen poceni naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44918-10 Vpokojenec 44 let star, trgovsko izobražen, ki dopisuje v slovenskem, srbohrvaškem in nemškem jeziku, strojepisec, izvrsten skladiščnik, iiča primerno zaposlitev. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zaposlitev«. 44722-2 Moško kolo rabljeno, proda »Centra«, Masarykova 12. 44885-11 Kolo »Pariš« 1 let-o voženo. za polovično ceno naprodaj v Vod-matu, Pod ježami št. 11. 44786-11 Absolvent prav dobrim uspehom dovršenih 4 meščanskih šol išče mesto v pisarni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44709-2 Vzgojiteljica z letnim spričevalom, vešča nemščine, šivanja _ in gospodinjstva — ki ljubi otroke, prosi nameščenje. gre tudi kot hišna v boljšo hišo. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiva, pridna in aoštena« na oglasni odde-ek »Jutra«. 44581-2 Pisarniški uradnik star 40 let, vešč vseh pisarniških poslov, perfekten strojepisec in korespondent s triletno sodno pisarniško prakso, išče primerno službo v kakem podjetju ali pri odvetniku. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Za 1. november«. 44735-2 Gospa srednjih let, zmožna nemščine in šivanja, išče službo gospodinje, družabnice ali kaj podobnega. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varčna«. 44696-2 50.000 Din kavcije položim v obliki hranilne knjižice, proti dobri službi. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Resnost«. 44859-2 Moško kolo skoraj novo poceni naprodaj v garderobi pri Fi-govcu. 44901-11 Kupim. Wertheim blagajno št. 1 ali 2 kupim. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Blagajna«. 44618-7 Mesto sobarice ali kuharice pri kaki boljši družini išče 25 let staro, pridno in pošteno dekle. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 44862-2 Dekle sta.ro 16 let, išče službo k otroku in v pomoč pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridno dekle«. 44851-2 Mlad zakonski par brez otrok, išče kakršnokoli službo. Gre tudi sam moč Zmožen kavcijo Din 40.000. Ponndbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Denar«. 44784-2 Marljiva frizerka vešča onduliranja, trajne in vodne ondulacije ter ma-mkiranja, želi službo. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 44802 Dekle ki se v trgovini uči že leti, želi premeniti mesto Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 44819-2 Prodajalka želi mesto v trgovini. Na-stop; lahko takoj. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Trbovljah pod »Aaril-na«. 44908-2 Poljske tračnice najmanjšega profila kupi Rudolf Dergan. Laško. 44579-7 Vrid*m Lep jedilni kostanj po Din 1.50 kg razpošilja Peter Setina, Radeče pri Zidanem mostu. 44578-33 Hlode hrastove, bukove in jelove stalno kupuje Lavrenčič & Co., Ljubljana, Vošnj n.ova ulica 16. 44577-15 Suha bukova drva vagonske množine ponudite na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Italia«. 44926-15 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44S40-6 Postelja nočna omarica, miza ra 4 toli poceni naprodaj v Zadružni ulici 3, Kodeljevo 44884-6 Otroški voziček zelo dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44892-6 Kdo takoj posodi 10.000 Din za pol leta — proti 10 % obrestim. Ponudbe na oglasni oddelek ■Jutra« pod šifro »Popolna sigurnost«. 44766-16 15—20.000 Din posojila iščem za dobo 6 mesecev proti dobri garanciji in visokim obrestim. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Sigurno posojilo«. 44637-16 Hišo novo, trtsta nova n jako. solnčna lega, urejen vrt poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 43884-2T' Mlin naprodaj na najbolj prometnem kraju pri železn. postaji v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Prometni mlin« 43507-20 Hišo z vrtom ali majhno posestvo želim kupiti kjerkoli na .Kranjskem, v bližini železniške postaje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44705-20 Pritlično hišo s 3 sobami, na zapadni periferiji mesta oddam takoj dobri stranki v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44708-20 Brivnico dobro idočo prodam. N^ slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44657-19 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. Lep trgovski lokal na prometnem prostoru v novi hiši takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44476-19 Gostilno, mesarijo in trgovino v prometnem kraju. Mizu farne cerkve in šole, radi družinskih razmer prodam 150.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober promet«. 44325-19 Stanovanje 2 sob. kuhinje, predsobe in pritiklin. s posebnim vhodom oddam s 1. novembrom v Stepanji vasi 112, Kodeljevo. 44849-21 Sobo in kuhinjo takoj oddam proti najemnini po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44812-21 Stanovanje visokopritlično. 2 sob, kuhinje in pritiklin, v novi, prijazni in solnčni hiši oddam z novembrom v Klu-novi ulici 14 — Kodeljevo-Moste. 44839-21 Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin oddam v Novem Vodmatu, Ciglarjeva ulica štev. 33. 44874-21 Stanovanje obstoječe •iz 3 sob, kuhinje in pritiklin oddam na Rimski cesti 23/1. — Ogledati od 9. ure dopoldne dalje. 44871-21 Samsko stanovanje obstoječe iz večje ia manjše sobe, z moderno opremljeno umivalnico oddam s 1. novembrom v bližini gl. pošte. Pojasnila daje hišnica v Gajevi ulici št. 9. 44895-23 Trgovski lokal skladiščem in stanova njem, v zelo prometnem kraju bližnje okolice ljub ljanske takoj oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44322-19 15.000 Din posojila išče gospa posestnica. za dobo 6 mesecev, proti visokim obrestim in sigurni varnosti. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vknjižba«. 44876-16 Posojilo iščem na prvo mesto na dvoje posestev — eno v Ljubljani in eno na deželi 5 minut od kolodvora, oboje z gostilno in trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dve«. 44925-16 Mesarji, pozor! V lepem trgu Slovenije, z veliko okolico, se nudi zelo ugodna prilika pričeti mesarsko obrt, ki je krajevno potrebna in od ljudstva zaželjena. Najboljši uspeh zasiguran. Neposredno pri farni cerkvi in ob _ glavni cesti se dobi v hiši z gostilno primeren prostor za ureditev mesnice, klavnice in ledenice z malimi stroški. kateri se poračunajo pri najemnini po dogovoru Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« v Ljubljani pod šifro »Obogatiš«. 43767-19 Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29/1 so s 1- septembrom oa raz Dolago. Poizve se Istotam. 43374-19 Kompletno spalnico in več drugega pohištva poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44749-12 Lepo spalnico iz trdega lesa, skoraj novo poceni prodam radi od-potovanja. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44768-12 Zimska suknja poceni naprodaj v Kapiteljski ulici 7/1. 44792-13 Trgovino z vsem inventarjem in stanovanjem, blizu farne cerkve in železniške postaje, na prometni točki takoj oddam v najem. Prednost imajo samci in samice. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prome ten kraj«. 44326-17 Fotoaparat »Erneman« 9 X 12, proda Klemene, Ljubljana. Groharjeva cesta 21 — Mirje. 44847-6 Ročni voziček na 4 kolesih proda Emil Mrak, Cesta v Rožno dolino — paviljon. 44838-6 Voz dvovprežni, konjski, uporaben tudi za vole ali enega konja, ker n-i težak, skoraj nov, za 980 Din proda Anton Mihelčič, trgovec, Semič. 44832-6 Trgovino z vsem inventarjem in hišo, na zelo prometni točki blizu postaje oddam v najem. Za prevzem blaga potrebno ca 80—100.000 Din. Samo resni reflektanti naj pišejo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča« 44833-17 Hišo v Ljubnem na Gorenjskem, skoraj novo, v najboljšem stanjn, s kopalnico, vodovodom in električno razsvetljavo takoj ugodno prodam. Pojasnila daje Ivan Maier v Ljubnem. 44592-20 Blagajno »NATIONAL« motorni in ročni pogon, štiripredalno poceni proda Karničnik v Mariboru, Glavni trg 11. 44950-6 Vinsko posodo rabljeno, kakor tudi od jabolčnika, okrog 4000 litr. proda gostilna Kvas v Voj-niku pri Celju. 44935-6 Čebele z Znidaršičevimi panji poceni prodam radi premestitve. Pojasnila daje Ivan Pirnat na Viču. 44902-6 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44121-20 Trgovska hiša v Kamniku V najem se takoj odda ali tudi proda stara in dobro vpeljana trgovina kompletnim inventarjem — brez zaloge, na prometnem kraju v Kamniku. Hiša je v najboljšem stanju, obstoječa iz dveh že izpraz njenih stanovanj in vrtom Agilnemu trgovcu se nudi sigurna eksistenca. Več se poizve pri tvrdki Gregorc & Ko., Ljubljana. 44881-20 Hiša z velikim vrtom, v lepem kraju pri glavni cesti naprodaj za 36.000 Din. Pojasnila daje L i p o v n i k, LimbuS pri Mariboru. 44948-20 Trisob. stanovanje krasno in solnčno, parke-tirano — kakor tudi sobo in kuhinjo takoj oddam na Kodeljevem, Slomškova ulica 10. 44900-21 Stanovanje majhne sobe in kuhinie oddam za 200 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44006-21 Stanovanje komfortno. 3 sob in obširnih pritiklin oddam z novembrom. Naslov v oslas. oddelku »Jutra«. 44029-21 Stanovanje obe. knhinje in pritiklin, v Novem Vodmatu in Sto-icah oddam za 350. ozir. 200 Din. Naslov v oslas. oddoiv,, »Jutra«. 44919-21 Hotele, gostilne kavarne, restavracije in vi-notoče prodaja in daje v najem poslovinca za gostil-ničarstvo M. S. Pavlekovič, Zagreb. Ilica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 213-19 iščejo Mirna stranka od 3 člana traži stanovanje od 2—3 sobe, sa nus-irostorijama, centrumu ili jližoj periferiji. Ponude na oglas, oddelek »Jutra« pod Mladi zakonci«. 44791 -?1'» oddajo Sobo za pisarno ali slično oddam v neposredni bližin-i pošte. Naslov oglasnem oddelku Jutra 44695-23 Prostor četudi skladišče, ki bi se dal preurediti v prenočišče, iščem v mestu. Ponudbe na društvo »Tabor«, hotel Tivoli. 44872-19 Mlekarno po nizki ceni takoj oddam Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 44930-19 Delikates. trgovino prevzamem na prometnem prostoru v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delikatesa. 44907-19 Dijakinjo ali dijaka nlžješolsko sprejme boljša družina v popolno oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44165-22 Dva dijaka sprejmem s 1. novembrom na stanovanje in zajtrk v bližini vseh šol. Električna razsvetljava. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44913-22 Akademika sprejmem kot sostanovalca v bližini univerze. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44897-22 Dijakinjo nižješolko sprejmem na Rimski cesti 3/1. pomoč pri učenju in klavir. 44922-22 oddajo Trisob. stanovanje krasno, v centru mesta oddam za 1800 Din mesečno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44785-21 Štirisob. stanovanje pod Tivolijem >ddam s 1 novembrom. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 44612-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam pod Rožnikom, ce sU Xn/ll. 44712-21 Elegantno opremljeno stanovanje 2 sob. kuhinjfc in predsobe, klavir, 2 minuti od tramvaja v Sp. Šiški takoj od dam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »533« Dva gospoda sprejmem na stanovanje v Cigaletovi ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44016-23 Prijazen kabinet v sredini mesta oddam s 15. oktobrom. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 44928-23 Sobo 16. oktobrom oddam v Gorupovi ulici št. 3, parter levo I. 44914-23 iščejo Opremljeno sobo s posebnim vhodom iščem z 20. oktobrom v bližini vojašnice Kralja Petra. — Ponudbe na naslov: S. Ja-vornik, Kranj štev. 20. 44823-23/a Harmonike izdeluje nove in sprejema vse glasbene instrumente v popravilo Jane. Ljubljana, Bohoričeva 9. 185-26 Pianino dobro ohranjen kupimo. Ponudbe na: Sokol Murska Sobota. 44758-26 Inštrumente dobro ohranjene, v visoki uglasitvi: Helikon B, Eu-fonij B. klarinet B in činele kupi Godbeni odsek Sokola v Ribnici na Dolenjskem. 44825-26 Sobo elegantno opremljeno, komfortno, solnčno, s posebnim vhodom iz stopnjic, event. s hrano išče državni uradnik. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Uradnik«. 44875-23/a Gospodična išče kjerkoli na deželi malo sobico s hrano in vso oskrbo za dalje časa. Ponudbe z zahtevkom plačila na oglasni oddelek »Jutra« pjd »Takoj«. 44880-23/a Prazno sobo s posebnim vhodom, v pritličju ali I. nadstr. iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Soliden gospod«. 44917-23/a Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, v centru mesta iščem za 250 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zračna«. 44923-23/a V nedeljo 11. t. m. vsi k Maverjn, Jegličeva štev. 5 na vinsko trgatev kjer se bo dobila pristna kapljica, dober prigrizek in pet lepih deklet, ples, šaljiva pošta itd. Priporoča se Marija Maver, Jegličeva št. 5. 44888-18 DvpM Guminogavice najcenejše in v veliki Izberi dobite samo pri Adell Besednik, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6. 43666-24 Sobico čisto in zračno, t elektr. razsvetljavo oddam solidni gospodični aH gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44617-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom, elektriko in zajtrkom oddam stalnemu gospodu za 200 Din mesečno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44739-23 Lepo sobo blizu univerze oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 44845-23 Sostanovalca solidnega sprejmem po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44855-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44857-23 Prazno sobo krasno, parketirano, s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44846-23 Sobo lepo opremljeno s 1. novembrom odda Emil Mrak, Cesta v Rožno dolino — paviljon. 44837-23 Dobrepolje Danes doma 11—12. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica 4 44852-24 Grafolog in hirozof N. Sadlucki t Mariboru čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. — Sprejema vsak dan med 9. in 12. ter 2. in 7. uro v Mariboru, hotel pri Zamorcu št. 26. 44807-24 Učiteljica ali uradnica, srednja, preprosta in poštena, stara do 28 let, ljubezni in ženitve željna, naj pošlje naslov na oglas, oddelek »Jutra pod »Inteligent v državni službi«. — Tajnost častna stvar«. 44864-24 Ženitve 301etni mladenič neomadeževane preteklosti, simpatičen, inteligenten, samostojen boljši obrtnik z dobro vpeljano obrtjo, želi v svrho ženitve resno poznanstvo z gospodično ali vdovo, ki bi imela tudi do gospodarstva veselje. Radi prevzema posestva zaželjena dota, kar pa ni pogoj. Le resne ponudbe, katerih d-iskrecija je častno in absolutno zajamčena, na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Ugleden tn spoštovan«. 44803-2o Klavir lep instrument za 4000 Din in harmonium za 1300 Din proda Hevbal J., Kamnik, Šutna št. 34. 44757-26 krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIh Ljubljana VIL š era o § » S 3 fD hiacint, tulipanov itd. v 130 vrstah po imenih nudi SEVER & KOMP., LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5. 12447 Sode za namakanjt »adja, mošt in vino, kislo zelje in repo. kakor druge pridelke, iz trdega lesa, ca 200 litr. vsebine, kupite v vsaki množini in najugodneje prt tvrdki Julij Zupan, Ljub-l;ana, Sv. Petra cesta 35. 43672-30 Tesarska dela vsakovrstna izvršuje najceneje in najsolidneje tvrdka Steiner & Ko.. Jerano-va ulica št. 19. 44718-30 &Cupim rabljene tracmce par tisoč metrov za poljsko železnico. Ponuditi na opekarno Comino, Škofljica. 12484 Biti zdrav in za delo sposoben Slavni znanstvenik Braun-Sekar, Karno, Štajnah in dr. so dokazali, da se, ka-daT nasitimo od bolezni utrujeni in izmučeni orga nizem z ekstraktom iz živ ljenjskih žlez mladih, zdra vih in močnih živali (kakor je »Kalefluid«) ponovno vrača zdravje in moč ii da prejšnji bolnik zopet uživa vse radosti zdravega in energičnega človeka. »Kalefluid« se dobiva v vseh boljših apotekah in drogerijah. — Brezplačno pošljemo detajlno literaturo »Preporod«. Miloš Markovič Beograd, Kralja Milana 15 43478-40 Pisalni stroj proda »Tebna«, Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1. 43656-29 Več šivalnih strojev v dobrem stanju po nizki ceni proda trgovina perila C. J. Haman-n, Ljubljana. 44927-29 Razpis Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 16. oktobra 1931 ob 11. uri nabavo: 15.000 kg pšenlčne moke, 1.000 kg terpentinovega mila, 1.000 kg surove kave, Santos Ia. 10.000 kg koruze. Pogoji se dobe pri podpisani Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje. 12631 JU T Vsemogočni je poklical k sebi našo ljubo mamo, staro mamo, taščo in sestro, gospo Amalijo dr. lirn-ievo Poslovila se je od nas v starosti 79 let dne 9. oktobra 1931 ob 5. uri zjutraj. K večnemu počitku pa jo spremimo dne 10. oktobra 1931 ob 5. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Sv. maša se bo brala v tukajšnji farni cerkvi. Kostanjevica, dne 9. oktobra 1931. 12628 ŽALUJOČI OSTALI Opremljeno sobo veliko, zračno in solnčno, blizu banske uprave oddam s 15. oktobrom solidnemu gospodu. Visoko pritličje vile. kopalnica. Groharjeva št. 7. 44841-23 2 kletni sobici opremljeni, oddam takoj skupno ali posamezno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44878-23 Sobo z aH brez uporabe kuhinje oddam v Zeleni jami. Vodnikova 28. 44879-23 Lepo sobo opremljeno, mirno, s posebnim vhodom takoj oddam v Gradišču. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44938-23 Sostanovalca in majhno deklieo sprejmem na hrano in stanova nje v Hrenovi nlici 19/1. 44920-23 Blizu Tabora oddam opremljeno sobo ali brez hrane finemu, so-lidnemu gospodu ali gospo dični. Naslov v oglasnem 44860-21 oddelku »Jutra«. 44905-23 V rti* i J ' n wi i' r t 'd š • i» Kratek klavir nov pianino poceni proda aH posodi Zima, Wolfova ulica 10/1. 44894-26 Otvoritev novo urejene gostilne Slavnemu občinstvu naznanjava, da bova otvorila v nedeljo, dne 11. oktobra 1931 PODLIPOGLAVOM št. 26, občina Dobrunje, v lastni hiši na novo urejeno gostilno. Priporočava se slavnemu občinstvu in cenj. gg. lovcem, ki po-sečajo dobrunjsko lovišče, za obilen obisk. Postregla bova z dobrim ljutomerčanom in bizeljcem, svežim pivom in pristnim žganjem. — Gorka in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Za obilen obisk se vljudno priporočava LEOPOLD In IVANKA KAVČIČ. Avtobusna zveza Ljubljana — Podlipoglav izpred Mestnega doma 12629 Zahvala Povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Franca Sikošeka izrekamo najtoplejšo zahvalo v prvi vrsti g. primariju dr. Cholewi za njegovo požrtvovalnost za časa dolge pokojnikove bolezni, g. dr. Zdol-šeku za iskrene poslovilne besede v imenu Sokola, gg. zastopnikom oblasti in duhovščini, pevskemu društvu »Vrbenica« za ginljivo na-grobnico, obrtnemu društvu, učiteljstvu, darovalcem cvetja in vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji potk Ohranimo pokojnika v blagem spominu! 12627 Brežice, dne 7. oktobra 1931. Globoko žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.