316 Listek: Molčfte vi, ljudje, molčite, Kaj vpitje vam pomaga to J Ce še tako se nam grozite, Nikdar več rob Slovan ne bo!! Pesnik je človek s čutečim srcem; zatorej se tudi njemu bliža plemenita, zorna ljubezen. In kako nežno nam to pripoveduje -»V cerkvi« : V nedeljo sem v cerkev šel I petje s čarobno močjo In stopil sem v kot teman ; Pretreslo mi je srce, Po cerkvi slovesno donel, Prip6gnil sem na tla nogo Z višave je zbor glasan. In sklenil pobožno roke. Na bledo lice ok6 A nisem jaz zase prošnje Točilo je vroče solze, Goreče pošiljal v nebo, Molitev goreče v nebo Da mine mi v prsih gorjč, Pošiljalo je srce. Zvedri se oko temno ; Jaz prisil iz vsega srca Boga sem, da mojih nadlog, Da mojega hranil gorja Bi tebe dobrotni Bog. Ako pa te lirične pesmi, vsaj nekatere, spominjajo nekoliko na Stritarjev in Gregorčičev vpliv, kaže se nam pesnik samostalnega umetnika v prelepih romancah in baladah svojih. Že pri dijaku Pagliaruzziji sem opazoval, kako rad je poslušal in kako pridno prebiral narodne pripovedne pesmi, bodisi slovenske, bodisi si srbske. In od obojih se je dosti naučil. Po narodnih pesmih slovenskih je posnel vso tisto krasno frazeologijo in tisti dobrodejni kolorit, s katerimi se odlikujejo njegove balade; Vukova zbirka pak ga je naučila, kako mora pesnik pripovedovati. In v resnici izreden dar pripovedovanja je lasten Krilanu, lastna mu je neka posebna prozorna in vendar krepka plastika. Njegove balade in romance so umetni, s pravo narodno poezijo navdahnem proizvodi in baš to jim daje v našem slovstvu stalno vrednost. »Mi ne poznamo« (pisal je g. dr. Strekelj že leta 1885. v našem listu) »v vsi novejši naši pojeziji pesmi, ki bi bila vseh v ozirih tako napojena z narodnim duhom, kakor je Pagliaruzzijeva romanca »Zakaj ni mogla šivati«. Da bi se mladim našim pesnikom smelo kaj svetovati, opomnili bi jih radi na to, naj posnemajo v tem oziru pokojnega Krilana ter opuste prazno lirično sofistiko, ali kako naj zovemo tako popevanje, ki je vseh misli in čutov tešče«. In kakor omenjeni romanci, tako gre med Krilanovimi baladami prvenstvo pesmi »Na bojišči«. »Brez vsega fanta'tienega pri-zorovanja je sezidana na podlagi čistega realizma; jezik ji je čist, tekoč, mnogovrsten in čvrst, izraževanje neprisiljeno.« A romancam in baladam, ki so bile doslej natisnene v »Ljubljanskem Zvonu« 1. 1881 —1883., in katere je ocenil v našem listu že g. dr. Strekelj, dodal je gospod izdavatelj še desetorico krajših in daljših pripovednih pesmij Krilanovih, ki nas živo spominjajo velike izgube, katera je zadela narod naš s Pagliaruzzijevo smrtjo. Mladi naš pesniški zarod je ves vtopljen v subjektivno liriko ter opeva večkrat ponarejene in do-mišljevane, nego resnične čute. A kako ljubezniv, zdrav in resničen pesnik je Krilan! Pesem mu izvira globoko iz sred, zato pa seza globoko v srce! Resnično, lepa knjiga so njegove »Poezije«, kakor je bila lepa duša, ki jih je porodila! Konečno zvršujemo samo" svojo dolžnost, ako omenjamo, 'da je g. izdavatelj »Poezijam« dal tudi tako vnanjo obliko, s kakeršno Slovenci nismo baš razvajeni. Popir, črke, tiskovna okrasba — vse je lepo in ukusno. Nadejamo se, da se tudi ndrod na"; obema, dragemu Krilanu, kakor izdavatelju njegovih »Poezij«, izkaže hvaležnega! »Triglav.« Slovenske pesni. Za samospev s spremljanjem klavirja uredil Ant. Foerstcr. I. Zvezek. V Pragi, nakladatel Fr. Urbdnek, česky knihkupec. Velika 8. Cena(?). Tako je naslov dvanajsterim najmičnejšim, deloma narodnim, deloma že v Slovencih zdavnaj priljubljenim napevom, kakor so: I. »Saj sem pravil mnogokrat.« —-2. »Rožmarin.« ¦—¦ 3. »Zdra-vijca.« — 4. »Moj spominek.« — 5. »Planinar.« (Besede in napev zložil B. Potočnik.) — Listek. 3'«7 6. »Pod oknom.« (Napev J. Fleišmanov.) — 7. »Dolenjska zdravijca.«----8. »Zadovoljni Kranjec« — 9. »Bleško jezero.« (Napev Kam. Mašekov.) — 10. »Gorenjska zdravijca.« — 11. »Na jezeru.« (Besede in napev zložil Miroslav Vilhar.) — 12. »Na zdravje.« — Glede" obsega glasu so stavljene v srednji visočini, da jih bode možno prepevati visokim in nizkim glasovom. Spremljanje za klavir je pogodil veščdk vzgledno. Na prvi pogled nam je jasno, da že kratka predigra vpelje v polni značaj vsake pesmi. Spremljanje ni ravno navadno, a po vsem priprosto in' vendar s finim ukusom ubrano. — Gospod Foerster je tem oziru, da je jel prirejati narodne in druge pesmi v^tej obliki, zaoral jako plodonosno ledino. Ravno ta oblika nam jako ugaja, ker moči bode jih prepevati odslej ne le pevskim zborom in čveterospevom, temveč tudi vsakemu posameznemu pevcu in posamični pevki, in glasile se bodo v vsakem domačem krogu, kjer se glasba goji, a tudi v koncertni dvorani. Kadar dobimo kako delo g. A. Foersterja v roke, zabeležiti nam je vselej z radostnim srcem, da je spet veščak podaril našemu muzikalnemu svetu kaj izbornega. Oblika, popir in tisek, vse jako lepo. Kakor čujemo, tiska se že 2. zvezek »Triglava«. A. R. Crnelo. Razne preiskave o zgodovini domovine naše so me prepričale, da je malo dežel, kjer bi se razumništvo tako malo brigalo za zgodovino naroda svojega, kakor pri nas; zato pa nahajamo toliko krivih razlaganj po nemških in od Nemcev pisanih knjigah, da se človeku čudno zdi, kako je možno kaj tacega pri nas -— filologičnem narodu, da se ta ali dni ne oglasi in ne popravi krivih nazorov in razlaganja o tej ali oni stvari. Crnelo je grad blizu Mengiša, kateremu so Nemci izmislili neosnovan začetek, da se zategadelj imenuje »Rottenpiichel«, ker ga je bil nekda sezidal prvi mejni grof Popo, o katerem si prof. Richter domišljuje, da se je imenoval »von Roth« -— in bil »Urenkel Herzogs Arnulf des Bosen, daher die krainischen Rottenpiichel.v. Takoj, ko sem prvič čital ta nezmisel, posilil me je nehote smeh, kajti prepričan sem, da od zdavnaj biva tu slovenski rod in da večina nemških poimenovanj ni nič druzega kot prestava iz slovenskega prvotnega imena. In tako je tudi s tem imenom Crnelo pomeni namreč rudeče. Beseda izvira od korena čermi, stsl. čruvi, nsl, črv, Wurm, kakor uči Miklošič (Etym. Wdrter-buch na 33. strani), kjer pravi: »die Bedeutung »roth« beruht darauf, dass einst in allen Landern mit gewissen Wiirmern roth gefarbt wurde : Scharlachschildlaus«. cf. nsl. črmljak, čmrljak, Eidotter, češ. čermak, Rothkelchen ; stsl. čruvenu, čruvljenii, roth srb. crven, crljen, roth itd. Tako je tudi Crnelo = Crvnelo = rudeče = roth. Za Rottenpiichelnom, kateri se tudi v listinah nahaja s pisavo Rothenpiichel, našel sem ime kraja Rottenpach ter ga iskal pod imenom Rudeča Vas, Rudeči Potok, Rudeči Breg, Hrib itd. a zastonj. Leta 1883. bil sem v Zatičini, in tu mi je gospod župnik povedal, da Rottenpach je vas blizu Zatičine s slovenskim imenom Crnelo, kjer je, kakor me listine uče, nekdaj stal grad, plemenitažev Črnelskih »von Rottenpach.« Ker Nemci oba kraja »Crnelo« imenujejo Rothenbacli, Rothenbiichel in ker vemo, da je crnelo v našem starem jeziku pomenilo 7-11-deče, roth, smemo iz tega za gotovo sklepati, de je Crnelo starejše ime nego Rothenbacli ali Rothenbiichel in da je Nemec iz Crnelega naredil svoje ime, a ne naopako Slovenec iz Rothenbacha ali Rothenbiichla svojega Crnelega. Kakor pa je dognano to, potem se tudi vse Richterjeve kombinacije o tem imeni izkade" v prazni nič. Fr. Sumi. ,,Smotra" se imenuje mesečnik za občno prosveto, katerega je z novim letom začel v Zagrebu izdavati tiskar in knjigotržec C. Albrecht. Urednik mu je hrvaški književnik Milan Grlovič. »Smotra« hoče priobčevati članke v latinici in cirilici v tistem pravopisni, v kakeršnem so ji priposlani; o svojem programu piše list tako: »Smotra ima da hude u prvom redu pravo ogledalo duševnoga rada svega hrvatskoga ili srp-skoga naroda, koji je jedan te isti živio on i stanovao gdje mu drago. Ona ima bi-lježiti njegove duševne stečevine i proizvode, ocieniti ih i narod na njih upozoriti; ona