Političen list za slovenski narod.
W* polti prejemku velj*: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta
I fld.. ca en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 1 kr.
I
Maročnino in oznanila (inserate) prejema apravniStvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Bokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma ie ne sprejemajo.
Vrednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izviemši nedelje in praznike, ob »/«6. uri popoludne.
ls*tev. 146.
V Ljubljani, v sredo 28. junija 1893.
Letnik XXI.
Skalna podlaga.
V neki turški garniziji je nastala o svojem času velika zmešnjava in razburjenost. Novoimeno-vani načelnik kompanijski je namreč vprašal, zakaj pri nekih vratih pri vojašnici, ki so bile popolnoma zazidane in se niso mogle nikoli odpreti, vedno stoji vojak na straži?
Vse se je povpraševalo, vse majalo z glavami. Zakaj? Na to dosedaj še nikdo ni mislil. Vsak poveljnik je do sedaj tako našel in tako tudi prepustil svojemu nasledniku.
Sedaj pa pride radoznal novotarec in povprašuje: Zakaj?
Seveda je bilo treba ua stavljeno vprašanje odgovoriti. Celo Turke je to zanimalo. Preiskavah so stare zapisnike, zista ele ukaze, in naposled po dolgem in mučnem iskanju zvedeli so, zakaj da stoji vojak na straži pri zazidanih vratih. Pred desetletji, ko so vrata zazidali, pobelili so novo steno, in da bi kdo mokre beljave ne poškodoval, postavil je poveljnik rojaka na stražo.
Barva pa se je posušila, a vojak je ostal na straži. Poveljnik je pozabil preklicati svoj ukaz. Pozneje je bil prestavljen. Naslednik njegov pustil je stvar tako, kakor jo je našel. Tudi drugi in tretji poveljnik so storili tako. (Prim. „Monatschrift fur ehristliche Social-Reform", dr. Scheicher, 5. zvezek, 1893.)
Na to šaljivo dogodbo se zmislimo, kadar pregledujemo razmere v sedanji človeški družbi. Seveda, da te niso tako nedolžne, kakor vojaška straža pri zazidanih vratih. Tu ni bilo posebnih težav; vsak mož od kompanije je le redko prišel na vrsto. A v človeški družbi so pa pravice iu dolžnosti tako krivično razdeljene, da postajajo za veliko množico od dne do dne neznosnejše.
In vendar so deset- in desetletja pretekla, predno se je jelo tudi tukaj povpraševati, zakaj so razmere vedno neznosnejše, zakaj je nezadovoljnost vedno večja, zakaj se vedno bolj množi število ljudij, katere brezsrčni kapitalizem stavi v oddelek: „misera contribueus plebs" ?
Toda ta »zakaj" stopa v zadnjem času i elementarno silo na dan. To se je pokazalo vzlasti očividno ob zadnjih nemških volitvah, pri katerih se je skoro polovica volilcev izrekla za socijalistične kandidate.
Mi seveda ne moremo odobravati načel, ki vodijo socijaliste; njih »prihodnja država", o kateri sanjarijo, zdi se nam grad v oblakih; toda jednako ne moremo pritrditi nazorom onih, kateri bi kar najraje vse socijalistično gibanje zadušili s silo kot popolno neopravičeno, kot uporno gibanje ljudij, ki si nočejo s poštenim delom služiti vsakdanjega kruha.
Brezbožni socijalizem je popolno primeren odmev prevladujočemu kapitalizmu; kar je ta po svojih ateističnih načelih posvetnega blaga nagromadil v rokah posameznikov to hoče brezbožni socijalizem po istih načelih razpršiti. Oboje je krivično, nobeno nima v sebi pogojev stalnosti, zato smo prepričani, da bo socijalizem premogel kapitalizem, a da bodo ljudstva pri tem še ravno tako nezadovoljna in nesrečna, kakor so sedaj pod vlado neomejenega pluto-kratizma.
In zakaj? — Zato ker v nobenem zistemu nima človek onega mesta, kateri mu gre po krščanskih nazorih.
Ni res, da bi ljudstvo ne bilo nič, da bi živelo le po milosti bogatinov, kakor to trdi in dokazuje kapitalizem ; ni pa tudi res, da bi bilo ljudstvo vse po socijalističnih nazorih. Ni res, da bi bil človek
obsojen kot suženj priklenjen stroju živeti na svetu brez pravic, ni pa tudi res, da bodo kedaj človeštvu zasvetila nebesa že na tem svetu.
Res pa je, da se bo in da se mora vsikdar spolnovati na svetu beseda Stvarnikova: V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh. To velja vsem ljudem, torej bogatim jednako kakor revnim.
Kapitalizem in socijalizem ne priznavata prave razmere med Bogom in med človekom, tajita namreč Boga, brez katerega je sreča za človeka nemogoča, delata zatorej brez prave podlage in zato se vse, kar zgradita, prej ali slej zdrobi v prah, največkrat in najraje v medsebojnem boju.
Rešitev človeštva je v krščanskem socija-' lizmu, ki daje pravice bogatinom, a tudi ljudstvu ki poleg tega obrača svojo pozornost na človekov konečni namen.
Krščanskemu socijalizmu je odločilno besedo spregovoril Leon XIII. v svoji okrožnici o delavskem vprašanju, kjer so točno in k kratu praktično načrtana načela krščanskega socijalizmB, po katerih jedino je mogoče red uvesti v sedanjo v socijalnem oziru popolno razklano človeško družbo.
Leon XIII. je tudi tukaj postavil podlago, vkladno skalo za preosnovo in prenovitev človeške družbe na temelju načel katoliške vere.
Uprav danes pred praznikom sv. Petra in Pavla spominjamo se bolj živo nego kedaj besed, katere je Gospod govoril Petru: »Ti si Peter in na to skalo bom zidal svojo cerkev", in zdi se nam, da to velja vzlasti tudi za naše dni ter da umeva Leon XIII., kako tudi njemu govori Gospod: Ti si skala, in na to skalo pozidam svojo cerkev in ž njo ob enem tudi pravo srečo človeške družbe!
LISTEK
Skopuh.
Slika is vojaškega življenja. — Spisal Evin.
Majhen, čokat človek, vse njegovo telo nekam zavaljeno, gubavo, da se vidi kakor vdrt in napokel lonec, glava tri palce bližje nogama, kakor drugi ljudje. Njegov stotnik je imel vzroka dovolj bojazni, da bi čisto ne zlezla mej ramena. Odkrito v obraz ni rad gledal nikomur, imajoč oči veduo vprte v tla, kakor bi nekaj iskal, kar ni nikdar izgubil. Navzlic temu, da je i po cesti hode malokedaj pogledal kvišku, njegovo oko ni bilo slabo, pogled ne-kamo nemiren, bodeč. Redkokedaj mu je sinil boder smeh na ustni, navadno jih je lokavo razprl in po-mežkaval z levim očesom.
Srečen je bil na oue dni, kadar je njega zadela ne ravno vabljiva čast, igrati vlogo sobnega reditelja, .cimerordonanca". Tedaj je opazil na tleh vsak prašek, tedaj so bile v veliki nevarnosti vse cunje in cunjiee, katere so slučajno ali navlašč padle na tla, v veliki nevarnosti, priti v predale in predalčke velike nizke njegove skrinje, kajti pobral je vsak listek, vsako šivanko, žrebljiček itd. in veselja mu je žarelo lice, zročemu, kako se polni skrinja z raznimi listki, capami in drugimi drobnja-rijami.
Nikdar jim ni bilo po človeški pameti usojeno, priti na zrak in valjati se več v sobnem prahu,
tam so obležali kakor v ječi in trohneli. Kadar je bil sam v sobi, odprl je svojo skrinjo in dal dragocenostim svojim dihati zaduhli zrak, vejoč v sobi. Ce se je pa po naključji vrnil kdo v sobo, predno je mogel zakriti vso svojo nabrano ropotijo, in se zaničljivo nasmijal, odgovarjal je odurnim smehom : »Čez sedem let vse prav pride." — Crtela ga je pa cela stotnija, dasi ljudje sami niso vedeli, čemu in zakaj.
Pet dni v mesecu prišteval je najsrečnejšim. 1., 6., 11., 16. in 21., tedaj je komaj prikrivalo odurno lice radost. Dobil je plačo, ali dolgo je ni imel pri sebi. Komaj je bil sam, zaprl jo je tja, kamor je zapiral druge stvari, in odslej je nedotaknena ležala v skrinji, on pa je sedal na skrinjo in stradal cele tedne iu mesece, živeč se le ob suhem komisu, me-naži in vodi. Včasi pa je prodal še komis, in včasi, seveda silo redko, že itak ne preobilo kosilo. »Svaka sila do vremena!" in človek ne more shajati vsak dan brez kosila.
Nihča ga ni videl kedaj večerjati, v mraku vzel je s predala nad posteljo komis, usčl se na postelj-nak in žuiil počasi ob trdi skorji naprej, dokler se ni storila noč; potem je običajno odprl zopet skrinjo, zaprl nožu klino in ga dejal notri; tako dragih rečij, kakor je nož, ni nikdar nosil pri sebi, in še nekaj, kline ni nikdar pozabil obrisati, da ne bi zarjavela. Da ni pozabil zakleniti skrinje, umeje se.
Ne vem, ali se mu je kedaj kaj sanjalo, govoril ni v sanjah nikoli. Včasi je mol s prsti, pri-
bližno kakor da bi prešteval denar, po dnevu si tega ni upal, še celo menjaval ni rad.
Ali vse te razvade bi mu še človek odpustil. Ce kdo trpi na neozdravni slabosti, da hoče po vsi sili napraviti iz svoje skrinje smetišče, naj mu bode. »Kdor z malim ni zadovoljen, velicega ni vreden." Mož sicer ni bil vreden velicega, ali branil se ga tudi ni in to mu je bilo v nedopustno pogubo. Kakor niso bili varni pred njim ua tleh raznovrstni papirčki, tako so sčasoma prišle v nevarnost romati tisto pot stvari malo nad tlemi, kakor na mizi, na posteljnjakih. Tako se je po malem navajal pobirati stvari, katere niso bile samo na tleh, no, malo višje, do katerih pa ni imel nikako lastninske pravice. Zginjevale so redoma temu škarje, onemu žlica, tretjemu vilice, drugemu zopet nož itd. Kako, bila je vsem nerešljiva zagonetka. Prišlo je še huje. Strast do imetja je rasla v njem čim dalje, tem huje. Da bi on to delal, ni opazil in mislil nihče. Zgubilo se je in basta! — Da bi on kradel same skoposti, tega ni slutil nikdo.
Tu se je dogodilo nekaj, kar je hipoma razkrilo temno njegovo dejanje in nehanje. Zmanjkalo je nekemu iz sobe zlatega prstana. Se dandanes se ne v^, ali je bila le domišljija onega, knjemu je bil baje ukraden prstan po prečuti noči, tako bujna, da se je resno zamislil v stan človeka, kateremu je ukraden prstan, ali je imel v istini prstan, kateri mu je takrat po tatinski roki izginil. Zatvorila se je soba in premetalo se vse v njej, prstana ni
Res croaticae.
S Hrvatskega.
(Dalje.)
In kakšen je grobokop sam! Pri neki .uradni maši" — saj k drugi on nikdar ne pride — je stal med povzdigovanjem ter si trebil nohtove. Ker je bil na vzvišenem kraju — on ima svoj sedež t katedrali — ga je .videlo mnogobrojno občinstvo in je bilo nevoljno.
Ta gospod ne spolnuje sv.ojih verskih dolžnostij, dasi je postavljen na svetiluik. Svojo kalvinsko soprogo pelje vsako leto za roko v luteransko cerkev, a da bi on spolnil svojo dolžnost o Veliki noči, to bi bilo za zastopnika mažaronstva odveč.
Ali se ne mora tedaj človeku poštenja in zdrave pameti vse to pristuditi ? Zato se ni čuditi, da poštenjaki zapuščajo domovino, samo da ne gledajo te strašne korupcije.
Naši Mažari, mažaroni, korteši e tutti quanti so vsled tega zgubili ves ugled in vso veljavo pri razumnikih in prostem narodu. Ta se kar trese, kadar sliši besedo o teh ljudeh. Kdor za Mažarone glasuje, tega ima že narod za „izdajicu vjere i narodnosti". Pa pri vsem tem zmaguje le mažaron-stvo, in to vselej in povsod. Kako to?
Zmaguje z nezaslišanim terorizovanjem in denarjem. Vse osebe, ne glede na stan in dostojanstvo, živeče od njega milosti, morajo brez pardona voliti mažaronskega kandidata, drugače jih prestavljajo, preganjajo in naposled odslovi. Tako se je zgodilo dr. Pranki-ju, prof. cont. Vojnivič-u, dr. Frankl-u in mnogim drugim.
Drugi sicer neodvisni pa neznačajni volilci pridobe se z denarjem, katerega je za take prilike kakor toče. Tu gre na tisoče in tisoče bankovcev. Te korteši najlaglje nosijo po mestih in trgih, povezane v pakete. Ta denar jim mi vrnemo pri davkih. Da s tem vjamejo glasov „ad libitum", je umevno, saj so vzeli našim ljudem ves značaj; zato bi marsikateri za kozarec vina stokrat glasoval za najgršo karikaturo, ko bi mu le kdo rekel.
Priprosti narod pa premotijo z vinom in mesom; kjer pa to sredstvo ne zadostuje, še z drugimi hujšimi sredstvi, tudi sile se ne ustrašijo. Tako se vrše naše volitve v vse zastope. Tako se voli prostovoljno, po lastnem prepričanju, po vesti, glasu božjem! Boka mi drhta, ko to pišem; pa naj ves svet zve, kako tužno je v naši domovini, za katero so naši očetje prelivali svojo kri. — O tužna nam majka!
V vsaki občini postavijo špijona, po mestih in trgih po več, kateri zasledujejo vsako najmanjše nasprotno gibanje ter jim urno javljajo. Za to se dajo najbolj porabiti občinski tajniki, se ve za mastno plačo. Vsak opozicijonalen shod razprše. Oni pa vodijo svoje karikature po deželi, da se jim vse posmehuje, to se ve le na skrivnem, drugače gorjč.
Vsi občinski in kotarski korteši morajo spremljati kandidata, ljudstvo jih pa slovesno sprejemati, če ne sledi precej kazen. Kdor jih samo malo žali, mora to takoj — čutiti.
Tako je pri nasl In zato so naši državni poslanci, 40 po številu, vsi poslušni Mfežaroni. Vsak izmej njih dobi na leto 800 gld. za stanovanje in za časa odprtega državnega zbora vsak dan 10 gld. Ta denar lepo spravijo, dobro živijo, Mažarom se klanjajo in njih dolžnost je spolnjena! Oni pomagajo zatirati nas Hrvate, Slovake, Bumune in druge nemažarske narode. Da bi se potegovali za versko šolo, razbremenjenje velikanskih dolgov, za znižanje nekrščanskih davkov, za vrejenje kongrue, za kme-tiški stan, za delavce, trgovce, obrtnike, za reguli-ranjo voda in hudournikov, za napravo železnic, mostov, pogozdovanje krasa po Granici, za poškodovane po toči, moči, suši, filokseri itd., jim še na misel ne pride.
So li to zastopniki narodovi? Ne, temveč zastopniki puhlega mažaronstva, plačevani z našim denarjem! Pri nas ni nobenega perečega vprašanja; karikature imajo globoke žepe, mi pa veliko revščino in uboštvo, in s tem je vse rešeno po maža-ronskem programu!
Bavno tega duha imamo tudi v deželnem zboru 80 poslancev. Koristi mažaronske se dobro zastopajo, za drugo se pri nas ne zboruje.
Istega duha je tudi sedanji zagrebški mestni zastop, posebno župan Mošinski. In če gremo še dalje, najdemo vse zastope, da celo občinske v ma-žaronskih krempljih. Za nas ni nikjer več prostora. Pa s tem še ni zadovoljno mažaronstvo, temveč nam hoče vzeti tudi poštenost in nravnost, katero čisla celo pagan.
To nam pa jemlje po svojih ljudeh)>>na deželi; po mestih, malih in velikih, pa je napravilo nesramne hiše ter pozvalo va-nje mažarsko blago. Pred neko hišo straži .pandur" celi dan, da kdo ne povredi (žali) tega mažarskega blaga. Gorjtš mu, kf bi le zinil čez ta obrt! Kri mi zastaja, ko to pišem. Kdor pa pri nas javno taji božanstvo Zveli-čarjeve, kdor pri nas vpričo množice ljudij preklinja Boga, za tega je pri nas — svobode dovolj! Strmi, o svet, pri tem in tresi sel!
O kako se naša dobra, nadarjena mladina po mestih ostruplja; a ne le ona, temveč tudi odrasli. Vprašamo: Kaj bode iz naše moralno propale mladine? Ali bodo to pravi člani človeške družbe, verni udje svete cerkve in zvesti sinovi ožje in širše domovine? Kaj bode iz naše mladine, ki zgublja v svoji najnežniši dobi vse poštenje in vso nravnost!
Pa mažaronstvo ali liberalizem hoče imeti še druge žrtve od nas! Uničilo nam je zadruge. Vsled tega se deli naše zemljišče na najmanjše dele, slednjič nima nihče nič. To dela velike prepire in mori pravo družinsko življenje.	(Dalje sledi.)
bilo, pač se je našel drug tiček, katerega so sumili vsi, da je uzmal prstan, človek, o katerem govorim in kateri je bil najbližji sosed okradencu.
Izpraznili so mu vse, dasi je silno nerad gledal drzno početje. V njegovi skrinji pa je našel skoro vsakdo nekaj svojega, na kar je že davno pozabil. Čim globlje so posezali v skrivna predalca in kote, temveč davno pozabljenih stvarij privlekli so na dan. Sam pa ju je gledal z bodočim avojim pogledom. Ni tajil, da ni njegovo, ali trdil je, da je vse našel. Sreča, sama sreča!
Skoro je vse posilil smeh, če so premišljali o tem, čemu bi bilo temu človeku toliko žlic, vilic, nožev, ker jih pri tako skopem živilu vendar ne potrebuje. Čemu mu bodo iz mize ukradeni zvezki rabeči se v zimski šoli, njemu neukemu človeku, kateri ni niti znal zapisati kratkega svojega imena. Ta je bil vesel, da je dobil zopet čiste vilice, pogrešajoč jih tako dolgo, oni česalo očiščeno, — smejalo se je vse. — Smehu pa je sledil srd in jeza, ko se je našla listnica, katero je spoznal njegov tovariš za svojo in katero je po zimi še zgubil, to pa se je zgodilo r majniku cvetočem in duhtečem. Vsekako za obdolženca uničujoča okolnost! Dobro je vedel, da stvar ni njegova, videl in slišal, kako je celo zimo po vseh vddih stotnije popraševal po njej njegov tovariš, brez vspeha, ležala je že v skopuhovi skrinjici zavita in skrita mej perilom. Da, ta človek s topim obratom in glupobodečim pogledom našemil je v gube svoj obraz in dejal
hinavsko milosrdno: .Da morejo biti ljudje taki, da ne dado najdenega nazaj." V listnici pa je bil takrat petak, kateri je pa iz nje izginil
Ko se je zvedela ta podrobnost, tedaj se je zgodilo nekaj, česar ne pripovedujem rad, skopuh je čutil pest svojih tovarišev. Ko je bilo končano to, zavili so nesrečneža v koče in bili po njem s palicami, katere so se rabile obično samo za borenje. Tu borile so se samo proti malovredni tatinski skoposti in dotolkli jo do cela. Ko se je izmotala izpod odeje potolčena in malo usolzena poosebljena sKopost, zadrlo se je nad njim pol stotnije: .Vrag, kje imaš petak?"
.Saj ga dam, koj ga dam."
.Torej vzel si ga in dejal k svojim, kaj ne."
.Duše, samo našel, našel."
.Oho, našel in potem skril in ko ga je oni pri tebi iBkal, ga vendar ni našel!"
Iu 'zopet so se usule batine po hrbtu in po glavi, da bi bili na Klečah ali Tomačevem, obesili bi ga za pete na najbližje drevo in pustili ga majati v zrakn. — Brezvspešno pa so iskali pri njem prstana, ni ga bilo. Za vse tatvine .najdenine" se je udal, ali vkljub vsem udarcem odločno trdil, da prstana ni niti videl ni ukral. Da še več! Obljubil je vrniti kar precej petak in ponujal petak onemu, kateremu je bil ukraden prstan, samo da molči. — Ali preveč je vršalo in vriščalo v stotniji, da bi od-išla stvar tiho, ne da hi zapazili višji vojaki te iz-vanredne tragikomedije.
Davčna preosnova.
8. Komisija za prihoditlnski davek.
(Dalje.)
Da se danes nahaja osobito mala obrtnija v tako žalostnem stanu, to so zakrivile velike tovarne, ki izvršujejo isto delo s stroji, bodisi parnimi ali raznovrstnimi drugimi motorji.
Mali obrtnik nima denarja, da 6i si kupil motor, in se trudi z rokami, toda nemogoče mu je, kako etvar za isti znesek dogotoviti, kakor jo dogo-tovi večji obrtnik, ki dela z motorji. Koliko časa pili ali žaga mizar desko, da jo prežaga; večji mizar, ki ima motor, pa to v hipu izvrši.
Da sem kar najbolj poljuden v dokazu, naj navajam, kako delajo mali zidarji, nasprotno pa kako veliki stavbeni mojstri. Pri malih zidarjih se opeka in jednako blago znosi v nadstropja na hrbtu, pri velikih podjetnikih pa vse to opravijo primerni stroji.
Koliko stotin ljudij je nekdaj živelo od tkanja na roke, sedaj pa raznovrstni tkalni stroji z malim številom delavcev zmagujejo ogromno delo.
Zato je povsem opravičeno načelo, da se meha-niška moč (takozvana konjska moč) prejednači s primernim številom delavnih močij. Po vladnem načrtu ima veljati jeden pomočnik za jedno delavno moč, jeden konj ali osel, ki goni n. pr. .goppel", velja za dve delavni moči, in vsaka mehaniška konjska moč za pet delavnih močij.
Če ima motor pet mehaniških konjskih močij ali sil, velja to za 25 delavnih močij, ali z drugimi besedami, takemu obrtniku, ki ima motor peterih mehaniških sil, se bo zaračunalo, da ima 25 pomočnikov.
Poseben paragraf pa še določuje ali dopušča, da zamore komisija za polovico pomnožiti davčni nastavek takemu tovarnarju, ki ima v delu več, nego 200 delavcev, oziroma po motorjih zaračune-nih delavnih močij. To je namenjeno v večje obre-menenje tovarnarjev, po čemer bo ravno mogoče nižje slojeve razbremeniti.
Kot tretje znamenje ima veljati, koliko znaša na leto ves promet, to je, koliko se je izdelkov napravilo in prodalo.
Pivovarna izvari na leto toliko in toliko hektolitrov piva, žganjarija toliko in toliko hektolitrov žganja, prav tako opekarna več ali manj opek, tovarna za slador jedna več sladorja od druge.
Ta gostilna potoči na leto malo, druga morda petkrat in še več hektolitrov vina itd. Ta mesar pokolje na teden po dva vola, drugi še več, tretji komaj jedno živinče. Ta štacunar proda na leto veliko, drugi komaj polovico tega blaga itd., ker je v dotičnem kraju polno jednakih štacun, nasprotno pa kdo v manjšem kraju, vendar pa veliko več prodi, ker je ondi sam in nima tekmecev.
(Dalje v prilogi.)
Da je dobil kmalu za tem v garnizijski jet-nišnici zopet brezplačno šestmesečno stanovanje, je naravno. Notri godilo se mu je dobro, najbolj dolgočasno je bilo 1., 6. itd. — Po šestmesečnem zaporu vrnivši se k stotniji sedel je zopet vedno na svoji skrinji, čuvajoč dragocenosti, kar mu jih je še ostalo po osodepolnem dogodku, zguban, malo-beseden, kakor vdrt in napokel lonec, glava tri palce bližje nogama, kakor drugi in ako mogoče še bolj skop, samo še bolj skop. Prijateljev ni iskal in tudi ne našel. Dovolj temne slike, do pičice resnične, dovolj mračnih podob! Cerberus .in effigie!"
t
V spomin
svojemu, iskrenemu prijatelju
Ludoviku Kenku.
„Omnia tecum una perierunt gaudia nostra quae tuus in vita dulcis alebat amor. (juein nune tam longe non inter nota sepulera nec prope cognatos conpositium cineres.
----— — - ----sepultum
dedinet eitremo terra aliena solo.
Catullus LXVIII.
Skoraj ne umevam, da se mi je posloviti od Tebe, moj dragi, za vek. Ah, kar ne moreš mi u spomina, plemenita duša; prekrepka vez družila je naju neprenehoma od oue mlade dobe počenši, ko
se udeležili načelniki civilnih iu vojaških oblastev. deželni predsednik baron H e i u , deželni glavar O. D ete I a , generalinajor pl. F u c h s, mestni župan Gr a s s el I i itd.
(Mestna hranilnica v Kranja.) Svoje čitatelje Opozarjamo na razglas objavljen v današnjem listu v pričetku delovanja nove mes ne hranilnice v Kranju. — Snovanje domačih denarnih zavodov je hvale in podpore vredno, zato Selimo novi hranilnici v Kranju najlepših vspehov.
(Shod dolenještajerskili Nemcev) bode dne 9. "drugega meseca v Celju. Posvetovali se bodo o organizaciji nemško stranke na Dolenjem Štajerskem in koga bi postavili za kandidata za izpraznjeno de-želnozborsko poslaniško mesto, ko je umrl dr. Ne-ckermann. Pač bodo zopet vzdihovali o nazadovanju nemštva na Dolenjem Štajerskem. Jezili se bodo zopet čez vlado, ki jih premalo podpira.
(Gunduličevo slavlje.) Zjutraj je bila najpreje sv. maša. Po svečani sv. maši v stolni cerkvi, je vse krenilo proti poljanskemu trgu, koder stoji spomenik. Nebrojno ljudstvo je bilo. Dragocenih vencev, ne katerih srebrnih in zlatih je bilo nad 280, mej njimi do 30' srbskih. Tudi kralj Saša je poslal venec z napisom: Pjesniku Gundulidu. Sedem hrvatskih godb je stalo na trgu, do 40 zastav je vihralo v čast pesnikovemu spominu; sam namestnik pl. David je bil navzoč. Pred spomenikom so najpreje zapeli beligrajski pevci „SokoIevi" od Topaloviča; za tem godba: potem pa so zapeli Harambašičevo himno, ki jo je uglasbil Vilhar. Dobro četrt ure je govoril predsednik Marinica Gjorgjič; spomenik prevzema v imenu mesta župan Gondola. Ob 10 3/4 je padla zavesa. Petje iz glasba sta se za tem vrstili. Navdušenje je bilo popoludne jako veliko. Govorov je bilo v obilici. Tudi dr. Ivan Tavčar je govoril ter nazdravljal hrvatski opoziciji, ki hoče, da se zjedini Slovenija s Hrvatsko. Ob ko-mersu je dejal, da je on prišel do prepričanja, odkar je začel politično misliti, morajo Slovenci delovati po programu stranke prava. Posebno burno so nazdravljali dr. Franku. Hrvatstvo in pravaštvo sta slavila zmago ob tej slavnosti.
(Izpod Ostrovca.) Obesil se je v župniji sv. Urbana Mihael Lipko, star 32 let. V nedeljo zvečer dne 25. t. m. je po noči prišel opijanjen domov ter strašno razsajal. Ko ga je mati opominjala, jo je za lase zgrabil ter vlekel po hiši; gotovo bi še bil kaj hujšega počel s svojo materjo, ko bi mu jo ne bili ubranili drugi domači. Razsajevalca so iz hiše zaprli. Ta pa je šel in se za domaČim hlevom obesil na slivi. Nesrečnež je bil malovredno seme; svetih zakramentov več let ni sprejemal; zopet dokaz „kakoršno življenje, taka smrt".
(Iz celovške škofije.) Dekanijska svetovalca sta postala čč. gg.: A. Jorger, župnik v Michel-dorfu, in S. B a u e r, župnik v Peravi pri Beljaku. — Čast. g. H. D e u 11, provizor v Kellerbergu, je postal tam župnik. — Namesto čast. o. Al. F a 1 -
V knjigi za narod zaslužnih mož se pokojnikovo ime vBakako ne bode čitalo, kajti v javno življenje še ni bil stopil in za domovino svojo še ničesa storil, ker mu je preje boginja smrti prekinila nit življenja, toda vendar je vreden blagega spomina, ker se je vestno pripravljal za narodno delo, v kar mu ni nedostajalo moči in zmožnosti. Uvetjen sem, da bi si bil tudi on vzgradil v javnem življenja lep spomenik. Toda vse to mu ni bilo namenjeno, na njem so se z nova uresničile pesnikove besede:
„Nii noče dozoreti nam,
Kar kaj ti obeta! — to je grenko!"
Spominjam se sledkar še žalostne pokojnikove obitelji, katera je občutila izgubo svojega nadeje-polnega ter srčno ljubljenega sina in brata izvestno najbolj živo in bridko, njej izrekam v imenu vseh pokojnikovih koleg iz dna svoje duše globoko sočutje in sožalje.
* *
*
Završil si svoj zemeljski tek. Odpočij se v večnosti od truda, katerega so Ti usodile ua zemlji v obili meri malo naklonjene Ti rojenice. Sreče si nkusil tu malo, bolesti mnogo več. Ti pa, tuja zemlja, sprejmi ga v varstvo, ker mu ni usojeno počivati v domači gomili, ter hrani v svojem osrčju do dne probujenja dragega mi prijatelja, kateri mi je bil v življenju — kakor Vergil Horaciju — „di-midium animae mea" I
Na Dunaju, v dan 20. junija 1898.
Frančišek Prosenc.
zederja pride čast. o. Bern. Froes kot prijor v samostan usmiljenih bratov v Šentvid. — Mil. g. kuuioškof bodo delili višja redova due 12., 14, in 1(1. julija.
(Ponarejevalci denarja.) V Budimpešti je policija zasledila ponarejevalnico kron. Našli so več dobro ponarejenih kron. Ponarejevalci so ušli.
(Iz Novakov pri Cerknem,) 25. junija; Dne. 12. junija nas je zapustil preč. gosp. vikar Fr. Cerv. Ko se je dobri gospod preselil pred sedmimi leti k nam, seveda ga je bilo vse veselo, nihče pa ni takrat slutil da nas bode tako kmalu zapustil. Izvestno pa bi bil še dalje pri nas ostal, da mu ni zabranila bolezen. Koliko dobrega je on storil v tem času, v blagor naše duhovnije, tega povedati ne morem. Dovolj je pogledati našo vso prenovljeno cerkev, ki dovolj jasno priča o dobrem očetu, in vrlih kristjanih, kajti že po cerkvi spoznaš ljudi! Ljudstvo naše ohrani ga vedno v dragem spominu istotako tudi njegove nauke. Drugi dan pa sino dobili novega preč. gospoda vikarja Jos. Kosca iz Cerkua, kojega pozdravilo je slovesno zvonenje in pokanje topičev, novi gospod naj bode prepričan o ljubezni naši, v kateri naj ostane dolgo sklenjen z nami.
(Z Blok.) Dan pred sv. Janezom Kr. postavil se je tukaj lep kamenit spomenik raujkemu župniku Janezu Kaplenek-u. Kakor vsa prejšnja dela, o katerih smo že lansko leto govorili, tako je tudi ta, kaj okusno izdelani spominek delo g. A. Vodnika znanega kamnoseškega mojstra v Ljubljani. Vsa stavbe v cerkvi iu na pokopališču stanejo tisoče, iu bodo trajen spomin g. župnika pa tudi mojstra g. A. Vodnika ob enem pa ponos fari bloški. Naj pri tej priliki še omenim nekaj podrobnosti, ki so znamenje časa. Nekdaj, ko sem še v Ljubljani po šol. klopah hlače trgal, prigodilo se je, pa bolj po red-koma, da nas je kak popotni orglavec s svojo godbo pod oknom s par komadi razveselil — to jo bilo v mestu — a zdaj — o srečni časi m treba hoditi v mesto, zdaj imamo skoraj vsaki drugi dan po dva, tri i. t. d. — orglavcev, ki vsaki želi zase svoj bakšiš, a kje vzeti bakšišev, ker jih ni moč kopati? Poleg tega se priklati v spremeubo tudi ciganska druhal, ki ima dokaj zdravih zob, vse bi rado jelo, kakor červ. Ce ta otide, že imaš za nameček zadej „arme reisende". Takim včasi odgovorim: i mocht a reisen, aber i hab ka geld. Potrpite, nismo Š9 pri koncu. Na enkrat se začuje kak trobentač, ki vabi na svoje umetne komedije in predstave — o pa tudi kak „streichquirtet" lahko čuješ, in še z nemškim vabilom. Da, piav mestno je v naši Sibiriji — saj tudi zverinjaka nismo pogrešali v teku kratkega časa. V Sibiriji rekel sem, saj pa tudi lahko dokažem, kajti bila je huda zima, da so celo na pomlad medvedje sem prišli, če ravno ne prostovoljno pa na verižicah, in še plesali so ti kosmatiui v radost mnogoštevilnih gledalcev in pridobitev mnogo bakšišev. — O pa nisem še omenil nekih krivonosov I Kafens mir ab — kupite — koliko daš? koliko hočete? 14 gld. — dam 2 in pol — tu imaš dajte denar! — To so srečni časi kajne? Poleg obilega davka naj kmet preživi vso to golazen bodisi dvo-četvero- ali mnogonogata!
(Nove volitve predstojnikov usmiljenih bratov) za avstrijsko-Češko pokrajino vršile so se te dni na Dunaji. Za Gorico bil je izvoljen č. g. P. Mayar.
(Poročil) se je včeraj dopoldne v župni cerkvi v Trbovljah g. A. K. Škucik, montanistični asistent, c gospico Anico Ranzingerjevo.
(Licejalna kn ižuica ljubljanska) broji koncem šolskega leta 1892: 34.725 del, 52.391 zvezkov, 5805 sešitkov, 1946 listov, 420 rokopisov in 242 zemljevidov.
(Pravoslavni škofje proti vladni cerkveni politiki.) V odseku pravoslavnega kongresa v Kar-lovcih je patrijarh German Brankovič se izrekel, da neomejeno zaupa ogerski vladi, ali je vendar z drugimi pravoslavnimi škofi se izrekel v adresi na krono proti vladni cerkveni politiki. Odsek je odobril njegovo postopanje. Patrijarhovo postopanje je nekako dvoumno. Vidi se mu, da ima težave, da ustreže interesom svoje cerkve in se ne zameri vladi, kateri se ima največ zahvaliti za svoje visoko sedanje mesto. Tako je, če je cerkev zavisna od države.
(Nova denarna kupčija.) Na Dunaju, v Budimpešti in druzih večjih mestih kupujejo nekateri star denar in ga plačujejo nekoliko dražje, nego ga kupuje livni urad. Prevotljene goldinarja kupujejo po 70, južnonemške goldinarje po 60, dvajsetice po 22, desetice po 10 kr. Terezijanske tolarje po 2 gld. 75 kr., križavce po 1 gld. 50 kr. Najslabše
se prodajo prevotljene šestice, ki se plačujejo kilo le po 3 gld. 50 kr. Vsi ti denarji se potem speča-vajo v orijent, posebno v Arabijo, kjer jih silno visoko čislajo. Posebno za Terezijanske tolarje se vedno poprašuje.	>
(Udeleževauje učencev pri sv. Rešujega Telesa procesiji.) Deželni šolski svet dolenjeavstrijski je ugoduo rešil zahtevo dunajskega knezoškoiijskega ordiuarijata, da se liudskošolski učenci pod vodstvom svojih učiteljev udeleže procesije sv. Rešujega Telesa. Okrajni šolski svet se je. bil iz raznih ničsvnih vzrokov izrekel proti udeležitvi. Posebno učitelji so se upirali zahtevi knezonadškofijskega ordinarijata, kar je gotovo značilno in nam kaže, kako je v verskem oziru potrebna preosnova naših učiteljišč.
(Deželna razstava pemočaili strojev, motorjev in orodja za mali obrt v Opavi.) Razstava Iraja od 1. do 31. avgusta t, I. in se deli v štiri glavne skupine. Glavna skupina A ima tri oddelke : I. Obrtni pomočili stroji za kovače vseh vrst, ključaničarje, kleparje, pasarje, puškarje, urarje, lončarje, krovce, steklarje, kamnoseke, podobarje, tapetnike, jerme-narje, sedlarje, mizarje, peke, mesarje, krčmarje, barvarje, milarje, vrvarje, knjigotiskarje, knjigoveze, strojarje itd. itd. II. Pogled za ustanovitev tovarniških delavnic od strani rokodelskih zadrug in sicer: za ključaničarje, kleparje, pasarje, peke, mizarje, lil. Razstava motorjev do 4 konjskih sil za par, plin, petrolej ali elektriko z modernim kurivom iu pihali. Glavna skupina B obsega ttroje iu druge pripomočke za krojače, izdelovalce obvez, klobučarje, krznarje in čevljarje. Glavna skupina C obsega razstavo delujočih strojev v namen uvedbe kake nove domače industrije, ki bi vspevala v Šle-ziji. Glavna skupina D obsega A) razstavo orodja in drugih pripomočkov za vse rokodelske in svobodne obrte. B) Razstavo raznega blaga, surovega ali ua pol izdelanega, potrebnega za mali obrt.
(Zakup.) Opozarjamo še enkrat na zakupno obravnavo gledč zagotovljenja sena, slame, drv, premoga, koaksa in šote. Obravnava vršila se bode v Ljubljani v c. iu kr. vojaškem preskrbovalnem ma-gacinu d n 6 11. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne. Zvezek pogojev pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in se kupi . po 4 kr. za tiskano pAlo v vojaškem preskrbovalnem magacinu v Ljubljani.
(Stoletni veterau.) Dne 26. t. m. je na Dunaju Andrej Spazierer slavil svojo stoletnico. Spazierer se je v mladosti bil izučil čevljarstva. Od 1813. 1. do 1821. 1. je služil pri vojakih in se je udeležil vojne proti Francozom. Po svojih vojaških letih se je povrnil k svojemu rokodelstvu, katero je izvrševal do 188 8. leta. Od tega časa se živi z občiusko podporo.
(Japanski major Fuknšima) je lani na svojem konju odpotoval iz Berolina preko Rusije in Sibirije v svojo domovino. Sedaj je prišel v Vladi-vostok. Dolgo pot 15.000 kilometrov je jezdil na svojem konju. Major in konj sta zdrava. Iz Vladi-vostoka se major odpelje na ladiji Japan. Fukušima se more ponašati, da je prejezdil največjo daljavo, kolikor ve povedati zgodovina.
(Požar na morju.) Avstrijska ladija „Božidar", ki je bila na potu iz Genuve v Črnogoro je na potu zgorela. 10 mornarjev se je rešilo.
miim
riiiiiiiiiinhtiiiriintiriiiHiMiiiiiiiiiiiNiititiimiihiiiiLintmTTTmii
pr- -— - r—" Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
A
nunmuiiiuiuiuuimuijniimiiiiiiiiiniiiiiMniiimiiiiMiiiiiiiniiniiiniiuimininuiii
Društva.
(Moška šent-jakobsko -trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) bo imela svoj občni zbor v nedeljo dne 2. julija 1893 ob 0. uri zvečer v prostorih katoliške družbe, na Starem trgu hiš. štev. 13 s sledečim dnevnim redom: Nagovor prvomestnika, poročilo zapisnikarja, poročilo blagajnika, volitev prvomestnika iu njega namestnika, volitev zapisnikarja iu njega namestnika, volitev blagajuika iu njega namestnika, volitev zastopnikov k veliki skupščiui, volitev dveh pregledovalcev računov, posamezni nasveti. Sprejemali se bodo tudi novi udje.
Odbor.
Priloga 146. štev. „Slovenca" dn6 28. junija 1893.
Kak čevljarski mojster ima mnogo dobrih naročnikov, ki mu dobro in zanesljivo plačujejo, drugi pa si ni mogel pridobiti toliko naročnikov iu čaka dela, katero it vrši tudi na up, le da ima kaj dela. Kak mizar ima polno dela pri stalnih naročnikih, drugi žalostno čaka, da ga kdo pokliče za kaj malega. Pravično je torej, ozirati se ua vse to.
Gledati bo treba tudi ua obratni kapital, to je, na kapital, kolikor ga ima dotični obrtnik ali tovarnar v kupčiji. Vendar pa ima to veljati le kot neko znamenje, ne da bi se posebno to poštevalo, ker nekateri, n. pr. tovarnarji, delajo z malim obratnim kapitalom in vendar mnogo zaslužijo pri tem; nasprotno pa drugi tovarnar potrebnje mnogo denarja za nakup dragocenega blaga, katero predeluje, in le ima malo pravega čistega dobička.
Kakor sem že navedel, je vlada imela izdelan poseben cenik, po katerem bi se presojevalne komisije imele ravnati. Večina davčnega odseka pa je zavrgla cenik in izdeluje sedaj nov predlog, ki oso-bito meri na to, da se obrtniki porazdele na tri razrede, in za vsako tako obrtno-davčno zadrugo ali za vsak tak razred ima biti posebna komisija.
Iz načrta, katerega je izdelal poslanec dr. Beer, razvidi se, da se razločuje tadi v tem od vladnega predloga, da imajo voliti obrtniki davčnega okraja volilne može, in ti pri političnem okrajnem oblastvu potem komisijske člane.
Po vladnem predlogu bi volili obrtniki vsake občine domd volilne može, in vidi se, kako Ijubez-ojivo liberalni Nemci skrbe za malo ljudstvo, da ga hočejo siliti k okrajnemu sedežu in mu ne privoščijo olajšave, da bi zamogel svojo pravico dom& vršiti.
Po mojem mnenju bi se moral prejšnji vladni načrt cenika in določilo glede volitev zopet sprejeti in zavreči nasvet davčnega pododseka.
Preobširen bi postal, ko bi hotel nadrobneje razlagati celo zadevo. To bom zamogel bolje storiti v posebnih poročilih o razpravah, ki se bodo vršile v davčnem odseku. Za širne kroge našega naroda pa je bolje, da razprava ni predolga. (Dalje slždi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. junija.
JPrememba v ministerstvu. Poslednji čas se po raznih listih razširja novica, da odstopi minister Zaleski in na njegovo mesto vstopi sedanji gališki namestnik Badeni. Ta novica se je že de-mentovala, ali je v kratkem zopet po časopisih se zatrjevala kot resnica. Sedaj baje gre še samo za to, da dobč Badeniju sposobnega naslednika v Galiciji. Kot naslednika grofu Badeniju imenujeta se sedanji moravski namestnik vitez Lobl in pa poslanik v Bukareštu, grof Goluchowski," katera dobro poznata razmere v Galiciji.
sva oba zajedno ostavila svoj rojstveni stan ter se kot mladoleta in plaha dečka prvič sostala v beli Ljubljani. Ni nama bilo lahko — čutila sva ednako oba — ločiti se v rosnem mladoletju od domačega ognjišča, koder sva v varnem okrilju ljubeče matere neskrbno žila takozvano zlato dobo let. Tebi je bilo tesno v prsih in meni je bilo od solz še rosno oko, ko sem Te v prvo vzrl na mestu, kamor naju je vela pozneje vsakdanja pot. Nemo sva se približala drug drugemu ter si prijazno podala roki; takrat vže sva si asadila v mehko otročje srce nežno kal vzajemne prijateljske Ijubavi, katero sva tako skrbno gojila in varovala ves čas, da ni prav nič kalilo nama vzajemnosti, no bivala sva vedno v najlepšem soglasju zvesta drugova in ljubila sva se iskreno vseskozi — smemo reči — lepo vrsto let. Ti si mi podaril ljubezni prepolno mero, jaz pa sem se krepko oklenil Tvojega požrtovalnega in blagonaklonjenega mi srca.
Tako je bilo do sih dob. Toda baš kar čujem, da je usahnilo Tvoje plemenito srce, ž njim usahnil ljubezni Tvoje živahen vir. Ali se re3 ne bodeva več ljubila? Prezgodaj bi bilo ločiti se že sedaj, ko nama ni še nič dozorelo, česar sva pričakovala v veseli nadeji; zla usoda nikari nama uničiti vsega v bujnem cvetju!. ..
Čajem, da je tur6bna smrt odvela iz vrvečega posvetnega hrupa Tebe, meni pol sred; toda verjeti ue morem svojim ušesom. Vse je prišlo tako mahom, tako bliskoma — domneva se mi, da ni res. Pozorno se oziram po šumnih mestnih ulicah, da bi
Dr. Stelnivender in nemški liberalci. Minoli teden je dr. Steinwender govoril v brnskem društvu nemškonarodne stranke. Pomenljivo je, da ie je izrazil, da Nemci ne morejo zahtevati, da se osnuje okrožno sodišče v Trutnovu, dokler se ne izreče deželni zbor češki, ker bi to bilo protizakonito. Na protizakoniti podlagi se ne more začeti veliko gibanje. Potem je pa govornik hvalil Mladočehe, kateri imajo velik vpliv jedino zaradi tega, ker vedno ne mislijo, da bi kateri minister postal. Pričujoči poslušalci so z veliko navdušenostjo pozdravljali Steinwenderjeve izpeljave, kar pač le dokazuje, da mej Nemci je še daleč do tiste jedinosti, po kateri so tako hrepeneli na zadnjem shodu nemške stranke v Pragi.
Mladočeški tabor bil je v Ricanu v češko-brodskem okraju. Zbralo se je bilo kacih 1500 oseb, polovica iz Prage. Govorniki so zabavljali proti vladi, plemstvu in Nemcem in se tudi navduševali za Francoze. Ko je jeden govornikov omenil dr. Steinwenderja, je ves zbor zavpil: „Hanba!u, koje pa jeden govornik razložil, da je dr. Steinwender v Brnu hvalil Mladočehe, mu je ves zbor iz vsega grla začel klicati: »Slava!" Pač dr. Steinwender sam ni mislil, da tako po ceni postane pri Mlado-čehih tako čislana oseba. Ko je dr. Crnohorskj le malo preveč zabavljal proti Avstriji, je vladni komisar že hotel zaključiti zborovanje. Ko je govornik obljubil, da hoče zmerneje govoriti, se je tabor nadaljeval. Predlagala se je mej drugim resolucija, da bi Mladočehi taktiko, katera se jim je tako dobro obnesla v deželnem zboru, prenesla tudi v državni zbor. Sklenila se ta resolucija ni, ker je bil shod poprej razpuščen. Govornik je, utemeljujoč to resolucijo, vpletel v govor cesarja na tak način, da je vladni komisar bil prisiljen, zahtevati, da se shod zaključi. Ko se je shod zaključil, so praški gostje pojoč odšli na kolodvor.
Češko veleposestvo. S svojim zabavljanjem proti plemstvu bodo Mladočehi popolnoma odrinili od sebe češke veleposestnike, izvzemši nekatere meščanska elemente. Tako se govori, da se zastopniki veleposestva razcepijo. Velika večina bode začela odločno opozicijo proti Mladočehom, dočim bode neznatna manjšina še nadalje sem ter tja iskala dotike z Mladočehi. Knez Schwarzenberg je še nedavno se nadejal, da se bode dalo doseči kako skupno delovanje mej vsemi češkimi strankami, ali sedaj se je pa do dobrega prepričal, da je to nemogoče. Mej veleposestniki baje dobiva Windisch-griitzova frakcija vedno več vpliva. Ta frakcija pa Cehom sploh ni posebno prijazna. Češki veleposestniki bodo v državnem zboru najbrž glasovali za spremembo zakona o razdelitvi okrajev in osnovi novih sodišč, in tudi poskusili pridobiti ves Hohen-wartov klub in pa Poljake, da glasujejo za tako
opazil, kje se mi pokaže Tvoje ljubo smehljajoče se obličje; iščem Te na mestu, kjer sva se sošla sle-harni dan, toda povsodi odmeva za menoj žaldbna vest, da Tebe ni več. In res Te ni nikjer . .. Vsa-kako težko je verojeti človeško sred vznemirjajoči resnici: vse premine, samo minljivost sleharnega bitja je stalna, toda resnica je vender le. V ranem jutra življenja si preminul tudi Ti, in s Teboj se je porazila vez najinega iskrenega prijateljstva. Pred par dnevi sva se še prijazno pogovarjala in dobro-dejno zabavala, smejala sva se celo na vsa usta; ah, danes pa zrem Tvoje upalo lice ter Ti stiskam v slovo Tvojo ovenelo desnico, kličoč za Teboj z žalnim glasom: Vale I Vale 1
*
* *
Mladenič, kojega se spominjam v onih skromnih vrsticah, bil je slovenski visokošolec dunajski, Ludovik Kenk. Rojstvena vas so mu bile Notranje Gorice pri Brezovici nad Ljubljano. Ljudsko šolo in gimnazijo je pohajal v Ljubljani, bil je dečko bistroglav in izvanredno priden in vesten, kar mi bodo pritrdili izvestno vsi njegovi učitelji ljudski in srednješolski.
Bolezen ga je prisilila koncem tretjega gimua-zijalnega razreda, da je prekinil svoje študije za ddbo dveh let; ko pa je zopet okreval, poprijel se je s taisto vstrajnostjo učenja ter z uvrstnim vspe-hom dovršil gimnazij, odkoder je preteklo jesen do-šel na dunajsko vseučilišče, kjer nam ga je v zorni pomladi mladeniških let ugrabila bleda smrt ter odvela v večnost,
spremembo. Vlada bode po tem takem imela v tej stvari gotovo večino. S svojim razsajanjem so Mladočehi le to dosegli, da se res okraji razdele po volji Nemcev, kar bi se sicer ne bilo zgodilo, ker vlada bi gotovo proti volji veleposestnikov Nemcem ne bila ustregla.
Moravska narodna stranka. Po čeških listih se zadnji čas mnogo piše o preosuovi morav-ske narodne stranke. Od jedne strani se dajo narodni stranki sveti, da naj pojde v opozicijo, tako se doseže sloga mej moravskimi Cehi. Temu se pa od druge strani opravičeno ugovarja, da tudi v tem slučaju ni pričakovati sloge. Mladočehom na Moravskem kakor tudi na Češkem ni za opozicijo proti vladi, temveč v prvi vrsti za mandate. Zato bi pa ne hoteli z narodno stranko složno delovati, ako bi tudi šla v opozicijo. Našli bi že kaj, da bi rovali proti njej. S tem, da bi narodna stranka šla v opozicijo, bi koristila le Nemcem, ki bi si pridobili še večji vpliv. Dolžnost moravske narodne stranke je delati na to, da se obnovi prejšnja desnica in tako premaga moč levičarjev. Vsekako so poslednji nasveti boljši. Po našem mnenju se pa narodna stranka ne bode mogla upirati samo Mladočehom, ako se ne pridruži katoliškemu gibanju in ne opre na katoliška politična društva. Samo na-rodna podlaga ni dovolj trdna, da bi se mogli braniti razdirajočemu mladočeškemu liberalizmu.
Bolgarija. Šolstvo v Bolgariji dosedaj ni napredovalo tako, kakor bi bilo želeti. Pomanjko-valo je pred vsem domačih učiteljev. Sedaj bode to nekoliko drugače. Na veliki šoli v Sofiji se bode izobrazilo dovolj domačih srednje- in meščansko-šolskih učiteljev. Letos je že precejšnje število bolgarskih mladeničev dovršilo to šolo. Juridičua fakulteta je pri tej šoli še-le prvo leto in je upati, da se v malo letih izgoji tudi več domačih juristov, katerih še vedno primanjkuje.
Bolgarske finance. Posebna komisija v Bolgariji proučava zboljšanje financ. Državni strošfcl so posleinja leta prehitro naraščali, kakor se zatrjuje, je komisija že našla, da se bode dalo pri nekaterih postavkah precej prištediti, ne da bi država zaradi tega kako škodo imela. Tudi davki se zdatno preutrojijo. Dosedaj ima Bolgarija glavne dohodke iz neposrednih davkov. V bodoče pa hoče večjo pozornost obračati posrednim davkom, kakor to delajo zapadne države. Na ta način se bode dal nekoliko razbremeniti kmetski stan, kar je pač jako želeti._
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. junija.
(V stolnici ljubljanski) darovali so danes prevzv. gospod knezoškof slovesno črno sv. mašo za pokojnega vladarja Ferdinanda. — Blužbe božje so
Bilo je prošli petek, v dan 23. junija. Cel dan še čil in vesel, zvečer ga že ni bilo več. Kopal se je baš v ljudskem kopališču VIII. dunajskega okraja, ko se mu na jedenkrat pretrga v glavi tanka mrena, da mu zakrvave možjani, po par minutah izdihnil je svojo blago dušo.
Za njim žalujemo mnogi slovenski akademiki na Duuaju, ker nam je bil vsem jako priljubljen kolega; nihče ga ne more pozabiti, ako je le jedenkrat prijateljski ž njim občeval. Vsaj so ga dičile v polni meri vse one lepe kreposti, katerih nima sleherni izmej nas.
Ne bom našteval in opisoval na drobno vseh mnogih duševnih vrlin, katere si je pribavil pokojnik v teku svojega ne dolgega življenja; grozna tesnoba mi duši žalostno srce, kar nič mi ne more iz peresa.
Povedano bodi vendar, da sem imel priliko, često opazovati njegovo blago mišljenje in spoznati natanko plemenito srce svojega izbornega družabnika, kajti ničesar mi ni prikrival, kar mu je tičalo v duši, bilo mu je zajedno na jeziku; z nekako — dejal bi — najivno odkritosrčnostjo razodeval mi je včasih vse svoje skrivnosti. Marljiv in vesten bil je v svojih ukih in povsod, svojih dolžnostij ni zabil nikoli in v nobenem oziru.
Napram svojim kolegam vedel se je dostojno in prijazno, žalil ni nikogar, v svoji izvanredni prijateljski požrtvovalnosti izvršil ti je drage volje sle* herno uslugo, katerekoli si ga prosil. Vsi smo ga čislali, kajti bil je res vzoren kolega, odločen poštenjak, skratka rečeno, posnemanja vreden značaj.
(»Slavčeva* poletna veselica.) Kakor smo zadnjič poročali, priredi pevsko društvo »Slavec" prihodnjo nedeljo dne 2. julija veliko vrtno veselico pri Koslerju. Iz obširnega programa, katerega priobčimo v soboto, omenjamo da se dve pevski točki z spremljevanjem vojaške godbe. — Kegljanje za dobitke se pričue v soboto 1. julija ob 5. uri popoldan pri Koslerju, ter traja do nedelje 2. julija 11. ure zvečer. — Dobitki so: I. 10 kron v zlatu; II. 6 kron v srebru; III. 4 krone v srebru; IV. 3 krone v srebru; V. 4 krone v srebru za največ serij; VI. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. — Serija treh lučajev 10 kr.
(Slavni odbor za razsvetljavo d i -vaške vilenice [jame]) prijazno vabi »Slovensko planinsko društvo", da bi v nedeljo, dne 2. j u 1 i j a t. 1., prišlo v Divačo ogledat si s i j a i n o razsvetljeno vilenico. Ker je odbor »Slovenskega planinskega društva" preverjen, da bi bilo zelo koristno, ako hi častiti društveuiki bolje spoznali Kras in podzemske njegove čudovite tvorbe, katerih najznamenitejši sta poleg postojinske jame divaška vilenica in škocij&nska jama pri Divači, sklenil je prirediti društven izlet, če se oglasi dovolj udeležnikov. Vožuja po Krasu je sama na sebi jako zanimiva, v Divači sta na ogled dve prekrasni jami, vrhu tega bode popoldne velika narodna veselica, torej toliko užitka in zabave, da pač ne bo nobenemu žal, kdor pohiti dn£ 2. julija med naše južne brate. Odšli bi iz Ljubljane zjutraj ob 5. uri s poštnim vlakom, vrnili pa se z istim vlakom po noči. Častiti društveniki in drugi društveni prijatelji, kateri se menijo udeležiti lepega izleta, naj se blagovolijo oglasiti do sobote opoldne pismeno ali ustno pri društvenem blagajniku g. Sokliču, klobučarju »pod Trančo" v Ljubljani. — Člani, ki še nimajo svojih fotografij, naj si jih hitro omislijo.
ODBOR.
(Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani) ima v petek, dne 3 0. junija t. 1., ob 2. uri popoldne v magistratni dvorani sejo z nastopnim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Prošnja za zvišanje mesne tarife v Kočevju in Črnomlju. 3. Se li smejo moka in glinasti izdelki prodajati na tedenskih semnjih? 4. Prošnja občine šentiernejske za dovolitev jednega konjskega semnja. 5. Peticija praške zbornice glede plačevanja občinskih doklad od strani uradnikov pri zbornicah. 6. Vprašanje, če je izdelovanje škafov v Bohinju smatrati za domačo industrijo. 7. Zbornični račun za leto 1892. 8. Vprašanje, če so kramarji opravičeni, tudi usnje prodajati. 9. Vpraštnje o opravičeniu pekov, puškarjev in jermenarjev. 10. Prošnja podobčine Nadlesk za dovolitev semnjev. 11. Prošnja občine Studenec za zvišanje sejmskih pristojbin.
via
žesti zedni ol>čwi
,,3{sito1. t is hov nega društva
v	jani"
v szeBc, dne 5. julija cfi 10. nzi dopoldne v vziifai Svetam
Hi-tcsoSllo^ot^fie -pafače.
'Dnevni red: 1. Stediedn-ifto-D ocjo-Dot..
c^ajniltono -poroči £o o odSotorem de-iovanju u vivuioCgTvv druitoeiiem teku,. §. ^oC-vtc-D laotulV od&o-tmftou.
4. Soaamezm iiaix>e-l'a.':'j
y £juUjani, dne 19. junija 1895.
©dbor.
clfdot iefi »laoiti ftaf: predfog. EPacjooofi cja odljoTU pcedPoii ti- do 2. jufija
1395.
Telegrami.
Celje, 28. junija. V okrajni šolski svet je volil okrajni zastop celjski dr. Dečka, Lovra Basa, Franca Eobleka, Antona Bre-zovnika in dr. Gregorca.
Trat, 27. junija, Avstrijski Llovd pošlje k otvoritvi korintskega prekopa sredi julija poseben parnik, ki ostane kake tri dni v pirejskem pristanišču in se skozi prekop povrne v Trst. Cene 7.i vožnjo so znižane.
Dobrovnik, 27. junija. Govor župana Gondole pri odkritju Gunduličevega spomenika se je zlil v živio presvetlemu cesarju, na kar so se odzvali vsi navzoči z neskončnim navdušenjem. Razsvetljava mesta je bila prekrasna. Na tisoče ljudij zbralo se je po cestah in lepo osvetljenem trgu, kjer je spomenik. Predstava v gledališču se je dobro obnesla. Po noči odpeljal je parnik 170 gostov iz Hrvatske k izletu v Kotor. Povrnejo se danes popolne, da se udeleže ljudske veselice v Gružu.
Opava, 28. julija. Bivši državni poslanec Nedella je zaradi hudodelstva proti nravnosti obsojen v osemmesečno težko ječo.
Berolin, 27. junija. Deželno sodišče je obsodilo poslanca Ahhvadta v trimesečni zapor zaradi razžaljenja skupnega pruskega uradništva, zlasti pravosodnih uradnikov, z nekim govorom v Essenu.
Peterburg, 27. junija. Carjevič je odpotoval v London.
Umrli »o:
26. junija. Egidij Miklič, delavčev sin, 8 let, Hradeckega vas 9, škrlatica.
V bolnišnici:
25.	junija. Luka Dragar, urar, 52 let, carcinoraa veso-phagi.
26.	junija. Mihael Bradač, hlapec, 31 let, vuluns sciss. coinpl. capitis.
fl A O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> a S '5 £
opazovanja		zrukomera v mm	toplomera po Celziju			S s « a
27	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	' TiG l 735	1 736	1	15-8 244 19 4	si. zap. si. vzli. n	del. oblač. jasno n	000
Vremensko »poročilo.
Srednja temperatura 19-9°, za 10° nad normalom.
Hiša na prodaj.
Hiša v dobrem stanu na lepem prostoru z velikim vrtom, njivami in gozdom pri »v. Duhu blizu kolodvora „Skofjaloka" lastnina pocestnice Katarine K o v a č i č , cenjena na 2735 gld., bo dne 20. julija, oziroma 17- avgusta prodana na očitni dražbi pri sodišču v Skofjl Loki. — Hiša je posebno primerna za kakega vpokojenega duhovnika. 323 3-1
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici (Gdrs), ulica Morelli št. 17,
se priporoča prečast. duhovščini za napravo gV cerkvenih posod in orodij "TB® iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepili oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. • Uustrovani cenik franko.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnina prosto. 3 36-18
Mestna hranilnica v Kranju.
Novoustanovljena „Mestna hranilnica v Kranju" pričela bo svoje delovanje dne 6. julija 1893 ob 10. uri dopoldne v svojih prostorih v I. nadstropju mestne hiše v Kranju, in bo potem poslovala vsak četrtek v tednu, če bi bil ta dan praznik, pa prvi delavnik za praznikom od
10. do 12. ure dopoldne za one, ki hočejo osobno opraviti svoje zadeve pri hranilnici. Druge dneve občevati bo s hranilnico le pismeno.
Uloge bodo se sprejemale od 1 gld. naprej in obrestovale po 4°/0.
Posojila na nepremičnino dajala se bodo proti obrestovanju po 5°/0 in proti amortizovanju ali povračilu izposojenega kapitala v enakih poluletnih odplačilih (anuitetah) tako, da bo n. pr. posojilo 100 goldinarjev odplačano tekom 36 let, ako plačuje dolžnik vsacega pol leta na kapital in obresti po 3 goldinarje.
Upravo mestne hranilnice v Kranju vodi občinski odbor mesta kranjskega in od istega voljeni upravni odbor, poslovanje pa izvršuje ravnateljstvo.
Sprejem denarja v blagajničnem poslovanju potrjujeta vselej po 2 člana ravnateljstva, ki sedaj obstoji iz sledečih gospodov:
Globočnik Viktor, c. kr. notar v Kranju, predsednik;
Mežnarec Anton, dekan v Kranju, podpredsednik;
Sajovic Ferdinand, trgovoc v Kranju, pisarnični ravnatelj;
Majdič Vinko, posestnik valičnega mlina in veletržec v Kranju, in
Polak Ferdinand, trgovec v Kranju, ravnatelja.
V Kranju, dne 22. junija 1893.
320 2-1	Ravnateljstvo mestne hranilnice v Kranja.
Najnižje cene
in
najboljše blago.
Najnižje cene
in
najboljše blago.
Najboljše in najceneje
kupuje se
železo, raznovrstna železnina, oe- j | ment, okove itd. pri

jmibra^li
M,
v [Ljubljani
Mestni trg- lO.
272	ZAI.OGA	8
nagrobnik križev, štedilnikov in njik posameznik delov, ledenic,
finili žag itd. po najnižjih cenah. |$|§
Zaloga železniških šili
po najnižjih cenah.
V prihodnjem šolskem letn dobi
stanovanje in hrano. — Več se poizve pri A. Kallš-u
na Prešernovem trgu št. 3.	221 3—1
Slava Bogu.
J Cerkvene pesmi.
Kot primerno dariloe priporočamo osobito preč. katehetoin ob lconou šolskega leta:	.JflKi
pominske podobice ^S^iM) * J
petdesetletnice škofovanja
sv.Očeta LEONA XIII. M
Dobivajo se v Katoliški Tiskarni in Bukvami
100 komadov gld. 1'50._
K
F. Wisjan
I. »vesele.
304 2-2
M
SO UMC 41* m mm 1 la
zložila P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner
iz reda sv. Frančiška.
Cena partituri 80 kr., vsak glas 15 kr., po pošti 6 kr. več.
Zaloga samo v frančiškanskem samostanu v Ljubljani.
sedlar, v Ljubljani, Rimska cesta II,
priporoča slavnemu občinstvu in zlasti prečastiti duhovščini
svojo zalogo izdelanih
Jantarjev", Mesnino in na pol Kri m
in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela v najlepšem slogu in po nizki ceni. 267 6—6
Lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovza v Ljubljani prodaja in vsak dan 3 prvo pošto razpošilja
Marijacelislte kapljice za želoflec
zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr-stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želodcu in zabasanju.
1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.	202 12

Priznanja : Bog Vama poplačaj trud, srčno sem j! vesel dela Vašega in prečast. gosp. tovariša.
Jernej Zupančič, kurat. Vrlo dobro sta jo zadela. Tega nam je bilo treba.
Miha Saje, župnik. Bog blagoslovi delo, ki sta ga pričela, da bi ga tudi kmalu dovršila! St. Pivec, kapelan na Rečici.
Srčna hvala za poslane pesmi, kaj lepe so. Prosim, da mi drugi zvezek takoj pošljete, ko izide.
Jan. Gerkman, Tunjice. Naročam I. zvezek in vso, ki še imajo priti.
Fr. Vidic, dekan v Kanalu.
V najem se d$ pod prav ugodnimi pogoji radi družbinskih razmer takoj
trgovina z mešanim blagom.
w Natančnejše se poizve pri lastniku gospodu Ivanu Russu v Ribnici na V Dolenjskem.	317 3-2
Naznanilo preselitve.
Zahvaljujoč se slavnemu p. n. občinstvu za dosedanjo blagohotno naklonjenost, usojam si naznaniti, da sem svojo
prodajalno« delavnico
preselil
na Stari trg Št. 20
ter dne 17. junija otvorll.
V zalogi imam vsakovrstnih
dežnikov in solnčnikov
od jenostavnih do najfinejših po najnižjih cenah. 322 3-1
Popravila in preobleke se Izvršujejo hitro in po ceni.
Priporočujoč se najtoplejše in proseč mnogo-brojnega poseta s spoštovanjem
Joi. Vidmar.

Št. 11.336.
Razglas.
297 3—3
Od občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane ustanovljeni štipendij letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne šole v Gradcu
razpisuje se v podeljenje za dobo 2 let, počenši od prihodnjega šolskega leta.
Do tega štipendija imajo pravico učenci, ki so že dovršili ali dovršijo letos z dobrim vspehotn obrtno-nadaljevalno šolo v Ljubljani, tudi če so zmožni samo slovenskega jezika. Prednost pa imajo oni učenci, ki vživajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Prošnje, opremljene s krstnim listom, z domovnico ter s šolskimi spričevali , vložiti je pri vodstvu tukajšnje obrtno - nadaljevalne šole do dne 15. julija letos.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 8. junija 1893.


Gospodarji in kmetovalci!
Pomlad, čas za nakupovanje različne železnine in poljskega
orodja in čas za zidanje je došel. Pri nakupovanju vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa po eni in isti ceni boljše blago.
Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji ceni, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oenl. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vami za okna in vrata in s oementom.
V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-cement, stare železniške šine za oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna ln vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd.
Za strehe kriti imam bogato zalogo oinkaste in pocinkane plošče-vlne ter strešnega papirja. — V zalogi imam
vsakovrstno orodje za mizarje
in tat!
posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih peap t*	ee
in njih posameznih delov;
IV Bartheiov izvirni karbolinej.
Vnanja naročila se točno in vestno zvrše.
Za obilno nakupovanje in narocevanje se priporoča
Andrej Druškovič,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10.

Dunajska borza.
Dni 28. junija.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 2 JO kron . , Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri........
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100........
98 gld. 10 kr.
98 . — „
117		85	
96		85	
988		—	
		50	
123		20	
9		81	
5		85	
60	n	40	n
Unč 27. junija.
Ogerska zlata renta 4%.......116 gld.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	164
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....193
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	98
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,%	100
Kreditne srečke, 100 gld.......196
St. Genois srečke, 40 gld.......67
30 90 75
50 80
50
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	144	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	.
Salmove srečke, 40 gld........69	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	.
Ljubljanske srečke.........'22	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2955	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	105	„
Papirnih rubeljev 100 ..............129	„
kr.
40 30
75
75
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U B«
Vlfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,