a Naslednji Utrip bo izšel 25. avgusta. V juliju bo uredništvo zaprto. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 s 0 JTJTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 urrip SavrnjskedoUne^M Leto V/ • številka 6-7 • cena 350 S/T • 30. junij 2004 Osrednte Teme Živimo z zemljo Pripraviti se moramo na ekstreme Za mlade prevzemnike kmetij str. 8 str. 28 HÜLIAWSR TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 -faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 MESTNI PLINOVODI !M S MM B I: C H A IM i \ \ B . o . u . PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Lipe bodo zelenele Dan državnosti je tudi Preboldu so državni praznik Savinjska dolina obeležila z združili z občinskim, v občini mnogimi prireditvami. V Polzela so osrednjo prireditev letos pripravili v Andražu, Žalčanom pa so ob lipi in obrambnem stolpu lep kulturni program pripravili mladi ustvarjalci. Na prireditvi, ki so jo poimenovali Meni je lep ta svet, je igral mladinski pihalni orkester glasbene šole Risto Savin Žalec, pela vokalna skupina Cantemus, recitirali so Nina Maček, Luka Arnuš in Katarina Kukovič, nastopil je tudi kitarist Peter Weber, program pa je povezovala Neja Petek. Celostno podobo je zasnoval Jaša KoceU. Slavnostni govornik je bil župan Lojze Posedel, ki je izrazil prepričanje, da se Sloveniji ni bati za prihodnost med narodi združene Evrope, da pa bomo morah Slovenci odpraviti marsikakšno slabost pri sebi, če si hočemo zagotoviti lepo prihodnost. Predvsem bomo morah biti bolj strpni do drugače mislečih, je med drugim povedal župan. K. R., foto: T. T. Razlogov za praznovanje dovolj V Preboldu so ob dnevu državnosti praznovali tudi občinski praznik. V okviru praznovanja se je zvrstilo več prireditev, osrednja pa je bila petkova slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili letošnja občinska priznanja. Župan Vinko Debelak je v svojem nagovoru opozoril na razloge, zaradi katerih je bila ustanovljena samostojna država Slovenija in pred petimi leti tudi samostojna občina Prebold. Bil je precej kritičen do razmer v državi, opozoril pa je tudi na slab gospodarski položaj, ki kroji tudi socialno podobno preboldske občine. Kljub temu je občina v petih Dobitniki občinskih priznanj letih vehko dosegla, med drugim ima končno svoj srednjeročni in dolgoročni prostorski plan, sprejela je tudi lokalno agendo 21, gradi se kanalizacija in plinifikacija. Zelo bogato je društveno življenje. Dokaz za to so tudi letošnja priznanja. Naziv častni občan je za prispevek k večji prepoznavnosti Prebolda prejel dr. Ivan Dolinar, zlati grb občine za izredno življenje na področju gasilstva in pri razvoju Matk Marjan Golavšek starejši, srebrni grb za delo v gasilstvu in razvoju Matk je prejel Ivan Leber, bronasti grb pa Konrad Kos za dosežke pri razvoju in ugledu Marija Reke ter Jožef Veber za prizadevno in dolgoletno delo v gasilstvu. Priznanja pa so prejeli šahistka Ksenija Novak, organistka Ivana Počivalnik, predsednica društva podeželskih žena Danica Uplaznik, Boris Jelen za humanitarne prispevke, Ivan Serdoner za delo v ZŠAM Savinjske dohne, Društvo upokojencev Prebold, Lovska družina Prebold in ZŠAM Savinjske doline. K. R., foto: D. N. KOTfllX KOTO IK GRADNJE IN SUKOPLCSKARSTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikola Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-mail igor.kotnik@siol.net SLIHOPL6SHRRSKR IN ZIDRRSHR D€LR KOMP16TN6 FINALIZACIJE OIBJ6KTOV TOPLOTNE IN KlflSIČN€ FfìSfìD€ d/i/cvfideó/cawlfoo' xe od /ela iS 65 \to PI. Igor GOMINŠEK, s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC teUfaks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041 646 091 ESA C anhovo Ugoden ECO kredit TOM + 1 CREATON y NARAVNO .VODILNO' J •BRAMAC- Zadnje čase se kar naprej vrstijo zgodovinski dogodki. Enega pa niso zakuhali politiki, ampak narava. Priča smo bili ((spreho-du” Venere mimo sonca, kar bodo lahko z našega planeta ponovno opazovali šele otroci, ki se bodo rodili čez več kot sto let. Morda pa bo človeštvo do takrat že živelo kje blizu Venere, kdo bi vedel? Ne le vedeževalci, tudi številni strokovnjaki se ukvarjajo z vprašanji, kaj se bo dogajalo v prihodnosti in kako človeštvo čim bolje pripraviti na te spremembe. Za naše otroke pa je ta hip najbolj pomembno, da so počitnice. Lepe počitnice vsem otrokom, pa tudi odrasli si dovolite trenutke prijetnega oddiha -živimo le enkrat. STTj3Fy\R pvc okna in vrata ŠTORE, tel. 03/780 55 80 www.stoparibdesign.si Imamo kar iščete, naredimo kakor želite ! SKG SPLOŠNO & KLEPARSTVO - KROVSTVO PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX Branko ZOTTEL, s.p milni za grozdja Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC INOX tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 m,,nl " ,*bolka mobitel: 041 635 868 NOVO vodne stiskalnice Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60,713 26 66 Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Pavla Pinter, Beznica 39, Žirovnica 2. Jan Januš, Sp. Grušovlje, Šempeter 3. Lita Križnik, Griže 70, Griže junij2004 Občina Žalec Od občinskih priznan} do komunalnih taks Občinski svet občine Žalec se je sredi junija sestal na 15. redni seji, ki je imela 19 točk dnevnega reda, pričeli pa so jo s kadrovskimi zadevami. Vse je najbolj presenetila informacija župana, da podžupanja Zlatka Masnec odstopa s te funkcije zaradi obveznosti v svojem podjetju. lUdi župan je izrazil obžalovanje nad njeno odločitvijo, saj je bila kot podžupanja zelo prizadevna. Svetniki o tem niso odločali, saj je imenovanje podžupanov v pristojnosti župana, potrdili so predlog Zlatke Masnec, da se nagrada, ki je v letošnjem občinskem proračunu namenjena podžupanji, prerazporedi v sklad za štipendiranje. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili letošnje dobitnike občinskih priznanj. Grb občine Žalec bodo prejeli Jožef Meh iz Vrbja za večletno prizadevno delo v krajevni skupnosti, Danijela Puncer iz Celja za dolgoletno delo na področju šolstva in društva prijateljev mladine, Adi Vidmajer za dolgoletno delo na področju šolstva in športa, Filatelistično društvo Žalec za uspehe na področju filatelije in SIP Šempeter ob 50-letnici ter za poslovne uspehe (vodstvo z inovatorji iz SIP-a se je predstavilo pred začetkom seje). Plaketo občine bodo na slavnostni seji 6. septembra prejeli Danijel Jelen iz Podkraja, Vladislav Majer iz Pemovega, Prostovoljno gasilsko društvo Drešinja vas, Prostovoljno gasilsko društvo Zabukovica in Godba na pihala Eggenberg iz Grada. Na predlog Stranke mladih je občinski svet razrešil svetnika Matjaža Jazbeca kot člana odbora za negospodarske dejavnosti in komisije za mandatne vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja ter namesto njega imenoval Danijela Novaka. Kot predstavnico ustanovitelja so v svet javnega zavoda Dom Nine Pokorn imenovali Tatjano Žgank Meža, v svet Centra za socialno delo Žalec pa Vilmo Tekavc. V nadaljevanju seje so bile na dnevnem redu spremembe in dopolnitve poslovnika občinskega sveta. Na pobudo svetnika Januša Rasievvicza jih je predlagala komisija za pripravo statuta in poslovnika, spremembe pa se nanašajo na možnost ustne obrazložitve vprašanj in pobud ter natančnejše opredelitve glede priprave poročila o evidenci in odgovorih na zastavljena vprašanja svetnikov. Župan je dal na glasovanje predlog, da bi spremembe poslovnika obravnavah najprej v prvi obravnavi, proti čemer je glasovalo 11 svetnikov, spremembe pa so bile nato sprejete v prvi in drugi obravnavi. Kljub nekaterim pripombam so svetniki potrdili sklep o povrnitvi stroškov prevozov pitne vode v višini 50 % skupnega zneska ter zadolžili strokovne službe, da pripravijo merila za sofinanciranje prevozov. Predsednik nadzornega odbora Andrej Šporin je predstavil drugo končno poročilo o nadzoru porabe javnih sredstev od oktobra lani do aprila letos. Nadzorni odbor je naletel na težave pri Študentskem klubu Žalec, ki ni omogočil pregleda zahtevane dokumentacije. Nadzorni odbor je izdal priporočilo, da se klub, dokler ne omogoči pregleda, ne financira več iz proračuna. Župan je povedal, da se je medtem v klubu zamenjalo vodstvo, s katerim občina dobro sodeluje in skupaj priprav- ljajo Festival Žalec. Ker je projekt že dogovorjen, ga bo občina vendarle sofinancirala iz proračuna, nadzorni odbor pa bo še enkrat pozval tudi novo vodstvo, da dostavi zahtevano dokumentacijo. Na nepravilnosti so naleteli tudi pri Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo SSD Žalec, kjer so sami ugotovili primanjkljaj gotovine v višini 697.374 SIT, za kar so podah kazensko prijavo. Nadzorni odbor je pregledal tudi izplačilo plač direktorjev zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pri čemer ni ugotovil neskladja s predpisano zakonodajo. Podrobneje so se svetniki seznanili s spremembami zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec. Sprejeh so spremembe že spremenjenega zazidalnega načrta, nato so isti zazidalni načrt sprejeli še v čistopisu. Razvoj severozahodnega dela Žalca je predstavila Smilja Presinger z RC Celje, ki je odgovarjala tudi na vprašanja svetnikov. Spremembe se v glavnem nanašajo na popolnitev gradnje ob sedanji obvoznici, kjer so med drugim predvideni nova kotlovnica, trgovski center in nova avtobusna postaja. Predlog odloka o ureditvenem načrtu kamnoloma Velika Pirešica, ki naj bi bil v drugi obravnavi, je župan pred sejo umaknil z dnevnega reda. Svetniki so potrdili poročilo o aktivnostih glede Razvojnega programa podeželja, ki ga bodo skupno izdelale spodnjesavinjske občine. Že maja je bil na korespondenčni seji potrjen pristop k pripravi programa in imenovani trije predstavniki žalske občine v programskem svetu Razvojnega programa (Nataša Gaber Sivka, Ivan Krašovc in Tilka Potočnik). Potrjena sta bila tudi program vzdrževanja gozdnih cest za letošnje leto in spremembe pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov. Na prvi razpis za štipendije za deficitarne poklice s področja obrti se ni prijavil nihče. Štipendije iz naslova nadarjenim dijakom in študentom pa je prejelo šest kandidatov (od 18 vlog), dva sta prejela enkratno štipendijo. Štipendija za kandidate, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 100 % zajamčene plače, ni bila podeljena, saj so vsi presegli ta znesek. Zato je občinski svet na predlog komisije za štipendije sprejel spremembo 9- člena, ki dohodek omejuje na 150 % zajamčene bruto plače. Svetniki so se nato seznanili s poročili o poslovanju Razvojne agencije Savinja, Sklada dela, Zveze turističnih društev Žalec, ISIO in CIPS-a v letu 2003 ter o poslovanju gospodarstva v občini v lanskem letu. Prav tako so se seznanili z ugotovitvami raziskave o alkoholu in drugih drogah med šolsko mladino v občini. Najbolj pa se je razprava vnela v zvezi z drugo obravnavo sprememb odloka o komunalnih taksah. Svetnik Januš Rasiewicz je predlagal amandma, da so taksni predmet le table, postavljene oziroma pritrjene na nepremičninah v javni lasti. Predlog odloka govori o javnem mestu, taksni predmet pa so tudi table na zasebnih nepremičninah, če so vidne z javnih površin. To določilo je zakonsko sporno, o čemer pričajo nekateri ustavni spori, je poudaril predlagatelj amandmaja. Župan je pojasnil, da se občinske službe tega zavedajo, sporno pa je le to, da javno mesto ni določeno v nobenem zakonu. Če odlok o komunlanih taksah ne vključi reklamnih tabel na zasebnih nepremičninah, se bodo le-te razbohotile na nekontroliran način, denar od taks, ki se zdaj zbira v občinski proračun, pa bi šel v žepe zasebnikom in ne bi prišlo do razbremenitve gospodarstva, je menil župan. Amandma nato ni dobil zadostne podpore, odlok pa je bil sprejet v predlagani obliki. Ob tem je bil sprejet še sklep, da posebna komisija za to področje nadaljuje z delom in preuči možnosti, da se višina taks še zniža. Že ta odlok pa pomeni za približno tretjino manjše obveznosti za podjetnike, je še povedal župan. K.R. Občina je za’ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pričelo s strokovnimi pripravami za izdelavo in sprejem Strategije skrbi za starejše v obdobju od leta 2006 do 2010. Čeprav bo potrebno v prihodnje dati še večji poudarek širitvi tistih storitev, ki omogočajo ostarelim čim daljše bivanje v domačem okolju, pa bo ob vse hitrejšemu staranju prebivalstva potrebno zagotoviti dovolj mest v domovih. Ministrstvo je pozvalo občine, da prijavijo svoj interes za gradnjo domov za ostarele. Svetniki so na zadnji seji potrdili sklep, da občina Žalec pristopi k nameri za izgradnjo doma za starejše občane in je pripravljena zagotoviti soudeležbo pri gradnji doma z zagotovitvijo zemljišča, komunalno ureditvijo in 10 % ocenjene investicijske vrednosti gradbeno-obrtni-ških in instalacijskih del v novem objektu. Občina bo morala pripraviti tudi inve-sticijsko-tehnično dokumentacijo do ravni investicijskega programa. Če bo to dokumentacijo potrdilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, bo investicija upoštevana pri pripravi državnih proračunov v letih od 2006 do 2010. KR. Minister Janez Kopač v prostorih svetovalne pisarne z županom Lojzetom Posedelom in svetovalcem Nikolajem Torkarjem Odprta energetsko svetovalna pisarna Občina Žalec nameni veliko pozornosti in denarja čistemu in urejenemu okolju. Ob 5- juniju -svetovnem dnevu okolja je bilo zato slišati veliko pohvalnih besed, tudi s strani ministra za okolje, prostor in energijo mag. Janeza Kopača, ki je v Žalcu odprl energetsko-svetovalno pisarno, zatem pa na dvorišču podjetja Surovina še nadstrešnico in obnovljeno opremo. Kot je v svojem nagovoru ob odprtju energetskosvetovalne pisarne v občinski stavbi v Žalcu povedal minister Kopač, so gospodinjstva pri nas izredno veliki porabniki energije. Z nasveti in ukrepi za zmanjšanje porabe energije se izboljša ne le stanje okolja, pač pa se lahko precej razbremeni tudi družinski proračun. Kateri so ti ukrepi in kako je mogoče priti tudi do ugodnih sredstev, lahko občani izvedo v energetskosvetovalnih pisarnah, ki so del programskega projekta ENSVET Agencije za učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Energetsko svetovanje od leta 1993 izvajajo usposobljeni energetski svetovalci v svetovalnih pisarnah, katerih delovanje je razultat partnerskega sodelovanja z občinami. Takšne svetovalne pisarne so odprte v 33 slovenskih mestih, v njih pa trenutno deluje 48 s strani agencije pooblaščenih svetovalcev. Ti nudijo brezplačno, neodvisno in strokovno svetovanje o energetski sanaciji stavb ali energetski zasnovi novogradenj, toplotni zaščiti stavb, izbiri ustreznih oken in zasteklitve, izbiri ogrevalnega sistema in naprav ter njihovi regulaciji, o uporabi obnovljivih virov energije, izbiri ustreznega energenta, zmanjšanju porabe goriva, o uporabi varčnih gospodinjskih aparatov in pripravi tople sanitarne vode. Kot poudarjajo pri projektu ENSVET, je obisk energetskosvetovalne pisarne potreben, če je poraba goriva nad 15 litrov kurilnega olja ah 15 kubičnih metrov zemeljskega plina na kvadratni meter stanovanja na leto, če so okenska stekla rosna, zavese nihajo ob zaprtih oknih, če nastane plesen na zidovih, če so zidovi hladni in vlažni, če se iz razpadajočega dimnika vali temen, gost in smrdljiv dim, pa tudi visoki računi za energijo so znak, da je potrebno kaj izboljšati. K. R., foto: T. T. Energetska svetovalna pisarna je odprta vsako sredo od 15.30 do 17. ure, svoj obisk pa je potrebno najaviti po telefonu: 713 64 40. Sistem ravnanja z odpadki zaokrožen Po odprtju energetskosvetovalne pisarne v Žalcu se je minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač udeležil še odprtja posodobljenega zbirnega centra za odpadke na dvorišču podjetja Surovina. Učenci so pripravili krajši kulturni program, investicijo pa je predstavil vodja Oddelka za okolje in prostor občine Žalec Aleksander Žolnir. Zbirni center na dvorišču Surovine je bil odprt junija leta 2000. Prostor je bil urejen in opremljen za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov, sekundarnih surovin in ostalih odpadkov ter za njihovo začasno hranjenje. Površina zbirnega centra je bila asfaltirana, z urejenim krožnim prometom in vodenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih vod. Pregled delovanja zbirnega centra kaže, da je hitro zaživelo. V prvih treh mesecih je v center vsak dan pripeljalo odpadke od 10 do 20 občanov. Povprečna mesečna količina zbranih odpadkov je v letu 2000 znašala 170 kubičnih metrov, skoraj 84 odstotkov zbranih odpadkov pa je bilo uporabnih kot sekundär- O OBČINA ŽALEC ŽUPAN l'l. Savinjske čete 5,3310 Žalec (03) 713 64 00, Faks: (03) 713 64 64 POZIV ZA PRIDOBITEV VODNE PRAVICE ZA RABO VODE ZA LASTNO OSKRBO S PITNO VODO Ministrstvo za okolje, prostor in energijo poziva vsa gospodinjstva, ki se oskrbujejo s pitno vodo preko lastnih vodnih virov, da si pridobijo dovoljenje za uporabo zajetja. Postopek za pridobitev dovoljenja za rabo vode iz zajetja se mora začeti najkasneje do 10. avgusta 2004 (Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 67/02). Dovoljenje za rabo vode iz zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva ah več gospodinjstev, pridobi uporabnik zajetja na glede na lastništvo zemljišča, na katerem so objekti in naprave za odvzem vode. Lastnik ah drug posestnik zemljišča, na katerem se nahaja zajetje, mora rabo zajetja za namene lastne oskrbe s pitno vodo dopustiti, če vode iz zajetja sam ne rabi ah če to omogoča izdatnost vodnega vira. Vlogo je potrebno posredovati na predpisanem obrazcu na naslov Agencija RS za okolje, Vojkova c. Ib, Ljubljana, do 10. avgusta 2004. Obrazec je v času uradnih ur na voljo na vseh krajevnih skupnostih občine Žalec, na Javnem komunalnem podjetju Žalec ter na Občini Žalec, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora, Žalec. Vodna pravia bo vsem vlagateljem podeljena brezplačno. Dodatne informacije: Gordana Kerekeš, .Agencija RS za okolje, Vojkova lb, Ljubljana, tel.: 01 478 40 00 ah e naslov: gordana.kerekes@gov.si Pripravila: ŽUPAN Marjeta Kočevar, gr. inž. Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. VODJA ODDELKA Aleksander Žolnir, univ. dipl. inž. kmet. Investicijo v zbirni center je predstainl vodja oddelka za okolje in prostor občine Žalec Aleksander Žolnir. nih surovin in primernih za predelavo. Količine zbranih odpadkov so postopoma naraščale, odzivi občanov in zaposlenih v centru pa so bili po besedah Aleksandra Žolnirja ves čas pozitivni. V letu 2001 so poleg kovinskih odpadkov, papirja, stekla, lesnih, bioloških in gradbenih odpadkov, akumulatorjev in ostalih kosovnih odpadkov začeh ločeno zbirati azbestne odpadke, letos pa tudi folijo, plastiko in belo tehniko. Center zdaj v povprečju obišče do 50 občanov, kar 77 odstotkov prinesenih odpadkov pa je uporabnih kot sekundarne surovine. Letos je občina Žalec kot investitor v dograditev zbirnega centra vložila 43 milijonov tolarjev iz republiške takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Zgrajena je bila nova nadstrešnia, prenovljena dvoriščna površina in oprema centra. Pri tem sta sodelovali podjetji Javne naprave Celje in Surovina Maribor. Ob odprtju je v imenu prvega spregovorila vodja razvoja Milka Leskovšek, v imenu drugega pa Viljem Pleterski. Po besedah slednjega je Surovina Maribor na vseh svojih 24 lokacijah predela 180 tisoč ton odpadkov letno (v Žalcu 10 tisoč), zaposlenih pa ima 340 delavcev. Minister Janez Kopač je med drugim povedal, da direktive Evropske unije zahtevajo čim večji delež predelave odpadkov. Do leta 2013 moramo v Sloveniji predelati vsaj 60 odstotkov zbranih odpadkov, pozneje pa kar 80 odstotkov. Vsak večji kraj bo moral imeti center, kot ga ima žalska občina, žal pa je takih še vedno zelo malo, je dejal minister. Župan Lojze Posedel je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da žalska občina ne le izpolnjuje tisto, kar je predpisano, ampak je celo korak naprej. Zahvalil se je strokovnim sodelavcem in zaposlenim v obeh omenjenih podjetjih in tudi občankam in občanom, ki so tako dobro sprejeh ločeno zbiranje odpadkov. Med njimi so tudi mladi in ob tej priložnosti sta jim minister in župan izročila knjižne in denarne nagrade. Nagrado za zbrane baterije je prejela OŠ Griže, ki je zbrala tudi največ papirja (57 kg na učenca), sledita POŠ Ponikva in POŠ Gotovlje. S to investicijo je po besedah Aleksandra Žolnirja sistem ravnanja z odpadki v žalski občini zaokrožen. Urejen je organiziran odvoz mešanih komunalnih odpadkov na območju celotne občine (v sistem je vključenih skoraj sto odstotkov prebivalcev), na 86 lokacijah so postavljeni ekološki otoki z ločenim zbiranjem papirja, stekla, pločevink, drobnih kovinskih odpadkov in plastenk. Najmanj enkrat lemo je organizirano zbiranje nevarnih odpadkov, ki poteka na 14 lokacijah. Organizirana je brezplačna storitev odvoza in odlaganja azbestnih odpadkov za gospodinjstva v občini (lani je bilo za ta namen porabljenih 1,7 milijonov tolarjev za 36 gospodinjstev). Postavljen je zbirni center za stalno ločeno zbiranje kosovnih odpadkov, enkrat lemo pa je organizirana tudi vsežalska čistilna akcija, ki je še posebej usmerjena v čiščenje javnih površin in vodotokov. K R., foto: T. T. Kosovne odpadke lahko v zbirnem centru Surovine brezplačno odlagajo gospodinjstva občine Žalec, in sicer do enega kubičnega metra odpadkov naenkrat. Pravite in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, imajo možnost brezplačnega odlaganja vseh vrst papirja, akumulatorjev in posebej razvrščenih kovinskih odpadkov. Zhimi center je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. Občina Žalec junij2004 Vsi gredo s knjigo v svet Gotovi)ani praznovali Na dan državnosti praznuje KS Gotovlje tudi svoj krajevni praznik. Osrednja prireditev, slavnostna seja sveta KS s podelitvijo priznanj in odprtje nekaj več kot 600 m obnovljene ceste, je bila dan pred prazni- kom. Na slavnostni seji je v kulturnem programu nastopil ženski pevski zbor Gotovlje pod vodstvom Anje Jezernik, predsednik sveta KS Peter Janič pa je po krajšem pozdravnem nagovoru podelili bronaste plakete KS, ki so jih prejeli Ivica Andoga, Janez Cokan, Igor Kelenberger, Matej Kompoljšek, Franc Podpečan, Dušan Puntar, Štefan Roc, Neda Zaveršnik, Tatjana Meža Žgank, srebrno plaketo pa je prejel Roman Kugler. Ob odprtju odseka ceste v Gotovljah sta spregovorila Sašo Žolnir, vodja oddelka za okolje in prostor občine Med podelitvijo priznanj Najboljše pohvalil tudi župan V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je žalski župan Lojze Posedel sprejel učence osnovnih šol žalske občine, ki so bili vseh osem let osnovnega šolanja odlični. Sprejem je bil namenjen tudi učencem dobitnikom državnih priznanj v šolskem letu 2003/2004. Odličnih učencev je bilo 46, od tega 7 na OŠ Griže, Petrovče 6, Šempeter 12 in na I. OŠ Žalec 21. Zlata ali srebrna priznanja na državnih tekmovanjih iz matematike, logike, fizike, kemije, zgodovine, zemljepisa, slovenščine, tujega jezika in vesele šole je prejelo 51 učencev. Knjižne nagrade so prejeii tudi trije učenci z II. OŠ Žalec za tekmovanje na državni ravni in trije učenci glasbene šole Risto Savin Žalec za dosežene rezultate na tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije. Župan Lojze Posedel se je pred podelitvijo priznanj vsem zahvalil za trud in jim zaželel uspešno nadaljnje šolanje. Posebno zahvalo je izrekel mentorjem in ravnateljem osnovnih šol ter staršem, ki so svoje otroke pri njihovem prizadevanju vzpodbujali in podpirali. V kulturnem programu je nastopila kitarska zasedba Guitarissimo, ki jo vodi profesorica Marija Alatič. T. T. Ob odprtju ceste Žalec, in župan Lojze Posedel. Ob rekonstrukciji ceste so uredili tudi fekalno in meteorno kanalizacijo, vodovod in pripravili vse za postavitev javne razsvedjave. Odsek s komunalnimi ureditvami je stal 84 milijonov tolarjev. Denar so prispevali občina Žalec, krajani s samoprispevkom, del sredstev pa je bil dodeljen iz republiške komunalne takse. Obnovljeni odsek je blagoslovil dekan Branko Zemljak, nekaj pesmi je zapel moški pevski zbor Gotovlje, trak pa je prerezala in s tem cesto simbolično odprla za promet Minka Kočevar. V okviru praznovanja so v dvorani zadružnega doma pripravili razstavo Gotovlje se predstavljajo, poleg tega so izvedb košarkarski turnir trojk, nogometni tornir, gasilsko hitrostno tekmovanje, v soboto, 3. junija, in nedeljo, 4. julija, pa bodo organizirah dvodnevni kolesarski izlet v Logarsko dolino. T. Tavčar Letošnja podelitev zlatih bralnih značk na Osnovni šoli Šempeter je bila nekaj posebnega. Celotna generacija deveto-šolcev je namreč osvojila zlato bralno značko. Da je to velik dosežek tudi za šolo, je s svojo prisotnostjo na podelitvi bralnih značk pokazal minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber. Učiteljem in zlasti knjižničarki je uspelo do zlatega bralnega priznanja pripeljati vseh 30 učencev, ki so letos kot devetošolci zaključili osnovno šolo in vseh osem let pridno brali. Ob koncu so izdelali vsak svoj ekslibris. Kot je v svojem govoru povedala ravnateljica Ivica Čretnik, je bila ob pripravah na uvedbo devetletke vizija šole, da bi bila knjižnica osrednji informacijski center šole. Želeli so, da knjižnica ne bi bila le lepa, ampak bi jo učenci radi obiskovali. Knjige prinašajo bogastvo, ki ga človeku nihče ne more vzeti, in današnja generacija devetošolcev je svetel zgled vsem naslednjim generacijam, je poudarila Ivica Čretnik. Minister Slavko Gaber je mladim med drugim povedal, kako zelo pomembna je lahko knjiga za človeka tudi v trenutkih stiske ali dvomov. Ivica Čretnik, minister Slavko Gaber in župan Lojze Posedel so vsakemu učencu izročili zlato bralno priznanje in knjižno nagrado. Minister je s knjigo počastil tudi ravnateljico Ivico Čretnik, ki z letošnjim šolskim letom odhaja v pokoj. Ministru pa so podarili knjigo o Rimski nekropoli. Šola je zlatim mladim bralcem podarila izlet v univerzitetno knjižnico Maribor in nato v adrenalinski park, krajevna skupnost pa bone za sladoled. K. R., foto: D. N. slovenskem ter 5000 izvodov v angleškem jeziku. Novost tega poletja v Žalcu so tudi prireditve v atriju Savinove hiše v Žalcu, s skupnim naslovom Poletni večeri v atriju (več o tem na strani 19). 9. julija bodo prvič pripravili Savinov dan z vodenimi ogledi po skladateljevi rojstni hiši in večernim koncertom. Ta dan naj bi prerasel v Savinove dneve, je povedala Lidija Koceli. Med pomembne projekte tega poletja sodi tudi Slikarska šola Rudija Španzla, ki bo potekala zadnji teden meseca avgusta v okolici dvorca Novo Celje. Na njej bo sodelovalo 20 najbolj likovno nadarjenih učencev zadnje triade osnovnih šol Spodnje Savinjske doline po izboru njihovih mentorjev. Rudiju Španzlu bo pri delu pomagala amaterska slikarka Barbara Zupanc in ena od likovnih padagoginj. Pedagoški vodja tabora bo Lidija Koceli. Učenci bodo prenočevali v župnišču v Petrovčah. Zanje je pripravljen tudi bogat spremljevalni program. Zadnjo soboto v avgustu bodo v avli dvorca na ogled postavili svoja dela. Takrat se bo pričel tudi vsakoletni pohod po hmeljski poti in vseslovensko srečanje rejnikov in rejencev. Tildi enota Šport je pripravila program aktivnosti z naslovom Kam med počitnicami. Aktivnosti se bodo do 10. julija odvijale na različnih športnih področjih. V zavodu pa se pripravljajo tudi na jesen, ko bodo med drugim ponudili pestre programe abonmajev -novost bo abonma narodno-zabavnih ansamblov (o abnomajih in počitniškem programu lahko več preberete na straneh 16 in 23). Poletje bo v Žalcu in okolici zelo razgibano. 3. julija si boste lahko v dvorcu Novo Celje ogledali poroko na star način, istega dne bodo ob 21. uri pred Domom II. slovenskega tabora izbrali smaragdno kraljico. K. R. Proti Rojam po široki cesti Včeraj sta godovala sv. Peter in Pavel, to pa je tudi dan, ko Šempeter praznuje krajevni in župnijski praznik. Več kot teden dni so se v tej krajevni skupnosti vrstile kulturne, športne in druge prireditve, osrednji pa sta bili sobotna slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in za njo odprtje obnovljene ceste Roje - Vrbje. Slavnostni govornik na seji je bil župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je med drugim povedal, da je Šempeter dokaz za to, kaj vse je mogoče narediti z dobrim sodelovanjem v krajevni skupnosti in z občino. Šempeter je v zadnjih letih precej spremenil svojo podobo. Poleg novogradenj zasebnih podjetij so v tej krajevni skupnosti v zadnjem letu zasadili lipe ob cesti proti pokopališču, uredili okrasne gredice po vsem kraju, zgradili povezovalni pločnik od kipa sv. Petra do Rimske nekropole, na novo posuli-z gramozom več kot 1 km ceste Zg. Grušovlje - Ločica, uredili križišče v Lokah, označbe v naselju Zalog, očistili kanale v Podlogu, zamenjali več prometnih znakov, s pomočjo občine in SIP-a pa namestili tudi novi avtobusni postajališči. Preselili so knjižnico v prostore vrtca, obnovili javno razsvetljavo v Spodnjih in Zgornjih Rojah ter končno obnovili cesto Šempeter - Roje - Vrbje. Predsednik sveta KS Jože Randl je ob tem povedal, da čaka Šempetrane še ena zahtevna investicija, to je gradnja kanalizacije. V naslednjem letu bodo skušah narediti načrte, s krajam pa se bodo pogovarjali tudi o sofinanciranju. Na slavnostni seji je Jože Randl podelil odličja krajevne skupnosti. Priznanja so prejeli Ivan Godler, Jožef Peternel, Milena Svet, Bojan Štorman in za posebne dosežke mladih Gregor Grželj. Grb gnov. občine je ob 50-letnici uspešnega poslovanja prejela delniška družba SIP Strojna industrija Šempeter. Posebno zahvalo za dosedanje delo pa je Jože Randl izrekel Ivici Čretnik, ki po 20 letih ravnateljevanja na šempetrski šob odhaja v pokoj. Izrazil je prepričanje, da bo kljub temu še naprej dejavna v kraju. V kulturnem programu je nastopil domači zbor Savinjski zvon, ki je ta ponede- ljek v cerkvi pripravil letni koncert, folkoma skupina Grifon Šempeter in kvartet Grmada iz Celja. Po slavnostni seji je sledilo odprtje ceste v Zgornjih Rojah. Približno 1200 metrov dolg obnovljen in ponekod razširjen odsek ceste bo stal nekaj čez 25 milijonov tolarjev, obnovili pa so tudi dva krajša makadamska odseka v vrednosti nekaj manj kot 3 milijone tolarjev, od katerih so krajani poleg prostovoljnega dela zbrali skoraj 1,3 milijona tolarjev. Tako župan Lojze Posedel kot Jože Randl in pozneje še župnik Mirko Škoflek, ki je blagoslovil cesto, so pozvali voznike, ki bodo vozili po obnovljeni cesti, naj zdaj ne vozijo prehitro in naj pazijo zlasti na najmlajše, ki hodijo v šolo. Prav mladi vaščani so s prerezom traku odprli cesto, sledil pa je blagoslov obnovljene, približno 200 let stare Sedminekove kapele. Člani PGD Šempeter so prikazali vajo impulznega gašenja. V nedeljo so v dvorani kmetijske zadruge odprli razstavo ročnih del in društevnih dejavnosti, kar dokazuje, kako živahno je življenje v tej krajevni skupnosti. Predstavih so tudi knjigo Kuharski vodnik za diabetike in ostalo sorodstvo. K. R. foto: D. N. Obnovljeno cesto so s prerezom traku odprli najmlajši Rojani, zatem pa so se po njej zapeljali ljubitelji zračnohlajenih volksiva- V Žalcu se obeta pestro poletje Župan občine Žalec in vodstvo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec sta prejšnji teden v Savinovi hiši v Žalcu pripravila novinarsko konferenco, na kateri sta predstavila sodelovanje Žalca na tekmovanju Entente Florale 2004, nov prospekt občine, program poletnih prireditev in Turističnoinforma-cijski center, ki je začel delovati pred kratkim v okviru omenjenega zavoda. Župan Lojze Posedel je povedal, da so v Žalcu ponosni na lepote kulturne in naravne dediščine, zato jih želijo ne le ohraniti, marveč tudi nadgraditi in oživiti. Ustvariti želijo kakovostno bivalno in ustvarjalno okolje, prijazno vsem, ki v njem živijo, kot takšnega pa naj bi ga spoznalo tudi čim več gostov iz drugih krajev. Letos so pristopili k evropskemu tekmovanju v merjenju kakovosti bivanja in urejenosti okolja Entente Florale. Tekmovanje se odvija od leta 1975 pod okriljem belgijskega združenja hortikulturnih organizacij in vključuje 12 evropskih držav. Sodelovanje slovenskih mest in krajev poteka na tekmovanju od leta 1998, organizira pa ga Turistična zveza Slovenije v sklopu projekta “Moja dežela - lepa in gostoljubna". Ocenjevanje mesta Žalec, z njegovo ožjo okolico, bo potekalo 3. in 4. julija, poleg Žalca pa v kategoriji vasi tekmuje tudi Šentjernej. Po besedah župana urejanje mesta ne poteka samo zaradi evropske komisije, ampak predvsem zato, da se uredijo že dalj časa načrtovane zadeve, kot so zamenjava klopi, košev za smeti in ureditev otroških igrišč. Da bi spodbudili tudi občane k urejenosti svojih domov in zasadili čim več cvetja in grmovnic, je občina pripravila nagradno igro. Vsa gospodinjstva bodo dobi- la zgibanko s kuponom za sodelovanje v nagradni igri. Poleg kupona bodo morala priložiti kopijo računa za cvetje, grmovnice ah drevesa, ki so jih kupili v letošnjem letu. Kupone s kopijo računa je potrebno poslati na sedež občine Žalec. Stroške nakupa bodo povrnili petim občanom iz mesta Žalec, petim iz ostalih krajev občine in petim iz ostalih občin, saj je cilj akcije, da bi celotna dolina postala čim bolj zelena in urejena. Dva izžrebanca se bosta lahko udeležila zaključne prire- turistični ponudbi, oblikujejo in ponujajo programe obiskov Žalca in drugih krajev v občini Žalec, sodelujejo s turističnimi društvi in agencijami, sodelujejo pri pripravi turistične ponudbe, pri organizaciji turističnih prireditev in njihovi promociji. Ena od nalog TlC-a je ugotavljati zadovoljstvo gostov in analizirati strukturo gostov. Organizirajo tudi lokalno vodniško mrežo (licenco ima že približno 20 turističnih vodnikov) ter posodabljajo baze podatkov, v TIC-u poteka tudi prodaja spominkov in razglednic ter Na tiskovni konferenci (od desne proti levi): vodja TlC-a Majda Potočnik, poslovna direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Tanja Razboršek Rehar, programska direktorica za kulturo Lidija Koceli, župan Lojze Posedel in direktor občinske uprave Stojan Praprotnik ditve Entente Florale 12. septembra v Franciji. Aktivnosti Zavoda za kulturo, šport in turizem so predstavili poslovna direktorica Tanja Razboršek Rehar, programska direktorica enote Kultura Lidija Koceli in vodja TlC-a ter začasna namestnica programske direktorice enote Turizem Majda Potočnik. Turističnoinformacijski center -TIC Žalec ima prostore v pritličju Savinove hiše. V osrednji informacijski pisarni zbirajo in posredujejo informacije o vstopnic za različne prireditve. V TIC-u Žalec je redno zaposlen vodja, preko javnih del pa dva informatorja. Obratovalni čas je od 9. do 19. ure ob delavnikih ter od 9- do 14. ure ob sobotah. Informacije so dostopne tudi na Infomatu pri Hotelu Žalec. Na novinarski konferenci so predstavih nidi nov prospekt, ki sta ga izdala občina Žalec in zavod. V njem so naravne in zgodovinske znamenitosti žalske občine prvič predstavljane skupaj. Izšel je v nakladi 5000 izvodov v junij2004 Občine Prvič najboljši učenci Julij z višjo ceno vrtca pri županu Braslovški župan Marko Balant je letos prvič pripravil sprejem za odličnjake braslov- ali prejeli razna priznanja na tekmovanjih. Odličnega uspeha vseh osem let se lahko veselijo Miha Kos, Tjaša Župan Marko Balant z najuspešnejšimi učenkami in učenci ške osnovne šole, za učenke in učence, ki so na raznih državnih tekmovanjih osvojili zlata, srebrna ali bronasta priznanja, njihove učitelje in starše. Sprejem je bil v dvorani Kmetijske zadruge Braslovče. V nagovoru se je župan Marko Balant najprej zahvalil staršem in učiteljem, nato pa učenkam in učencem, ki so bili vseh osem let odlični Marovt, Sonja Prislan, Anja Bizjak, Žiga Pižom, Živa Florjane, Damjan Flere, Špela Pinter, Klemen Jelen, Mateja Širše, Laura Laznik, Nives Horvat, Sara Tekavc in Katja Tomažin. Župan je podelil priznanja in knjižne nagrade 38 učenkam in učencem, ki so bili uspešni na državnih tekmovanjih in pri izdelavi raziskovalnih nalog. T. Tavčar Prvi asfaltni odsek župana Jazbinška Svetniki občine Braslovče so na 13. seji občinskega sveta obravnavali kar 18 točk dnevnega reda. Po potrditvi sklepov zadnje seje, na katere so imeli svetniki nekaj pripomb, so po krajši razpravi z večino glasov dali soglasje k dodatnim 8 odstotkom k delovni uspešnosti zaposlenih v Zdravstvenem domu Žalec. Dalj časa so se zadržali pri predlogu povišanja cen vzgojnin v vrtcu Braslovče in oddelkih v Letušu in Trnavi. O povišanju cen sta svetnike seznanila ravnatelj OŠ Braslovče Emil Ribič in predsednik odbora za družbene dejavnosti Franjo Pustoslemšek. Predstavila sta dejavnike, ki so vplivali na rast cen, to pa so v veliki meri stroški. V prvi četrtini letošnjega leta so imeli nekaj manj kot 4 milijone tolarjev izgube. Po krajši razpravi so svetniki potrdili predlagano povišanje za 9,5 odstotkov, ki bo začelo veljati 1. julija. Tako bo nova ekonomska cena za varstvo v jaslih nekaj več kot 82 tisoč tolarjev, v oddelku 2. starostnega obdobja pa nekaj manj kot 69 tisoč tolarjev. Svetniki so v nadaljevanju seje potrdili spremembo pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva. Subvencij, ki ne bodo presegale 10 tisoč tolarjev, upravičencem ne bodo nakazah. Župan občine Tabor Vilko Jazbinšek, ki se je od začetka svojega mandata posvečal zlasti dezinvesti-ranju občine oziroma reševanju problemov, ki jih je prinesla izgradnja nove občinske stavbe, je konec I «V % fK r Najstarejša krajanka Cecilija Videnič in Vilkojazbinšek skupaj z domačini po prerezu traku maja lahko predal namenu “svoj” prvi odsek asfaltirane ceste. Čeprav gre le za 340 m dolg odsek Gržina-Videnič, je to velika pridobitev za stanovalce tega dela občine. Vrednost investicije je Potrditvi lokacijskega načrta za čistilno napravo Braslovče niso namenili daljše razprave. V enomesečni javni razgrnitvi so krajani Rakovelj, kjer bo stala nova čistilna naprava, vložili pripombe in zahteve na lokacijski načrt. Odbor za okolje in prostor se je do zahtev opredelil pozitivno, zato je občinskemu svetu predlagal, da nadaljuje s postopkom priprave dokumentacije za izgradnjo čistilne naprave. Takšen sklep so potrdib tudi svetniki. Svetniki so potrditi tudi imenovanje članov dveh režijskih odborov. Šestčlanski režijski odbor za izgradnjo vodovoda za naselje Šmartno in južni in srednji Podvrh bo vodil Marjan Kumek, prav tako šestčlanski režijski odbor za popravilo strehe na Domu krajanov Gomilsko pa bo vodil Karol Šmid. Z letošnjim odvozom kosovnih odpadkov je svetnike seznanil vodja občinske uprave Milan Šoštarič. Kosovnih odpadkov je bilo 660 kubičnih metrov, kar je za 295 več kot lani. Poleg tega so odpeljati približno 20 kamionov starega železja, za kar so v občini porabiti 727 tisoč tolarjev. V nadaljevanju so svetniki poslušati poročilo predsednice nadzornega odbora Ludvike Brus o nadzoru zaključnega računa proračuna občine Braslovče za leto 2003 in dati pozitivno mnenje o pravilnosti poslovanja v lanskem letu, nato pa potrditi zaključni račun proračuna za leto 2003. T. Tavčar 5,5 milijona tolarjev, od tega je polovico prispevala občina, polovico pa sami krajam. Zaradi mehkega terena so bila dela dokaj zahtevna. Na slovesnosti so se zbrali domačini zaselka in skupaj z županom, svetniki in drugimi gosti prijetno obeležiti ta dogodek. Slavnostni trak sta družno prerezala najstarejša krajanka zaselka 80-letna Cecilija Videnič in župan Vilko Jazbinšek, ki se je zahvalil vsem, ki so pripeljali projekt do konca, hkrati pa tudi pozval k sodelovanju tudi v bodoče. D. N. Najstarejši se radi srečajo bila 91-letna Zofija Mogel, ki so ji ob tej priložnosti izročili šopek. Zbrane je pozdravila predsednica KO RK Letuš Cvetka Kočevar in vsem zaželela prijetno druženje in dobro zdravje. Zbranim sta spregovorila tudi predsednik krajevnega odbora Bogdan Trop in predsednik društva upokojencev Franc Škruba. V kulturnem programu so nastopili ženski krajevna organizacija Rdečega križa in krajevni odbor Letuš sta v dvorani kulturnega doma v Letušu pripravila srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Srečanja se je udeležila večina povabljenih, skupaj približno petdeset. Najstarejša udeleženka srečanja je pevski zbor Letuš pod vodstvom Janje Jezernik in učenci podružnične osnovne šole Letuš. Po uvodnem delu je sledil družabni del, v katerem so imeli najstarejši dovolj priložnosti za klepet in obujanje spominov. T. T. Zobozdravnica v Braslovčah Braslovče so dobile zasebno ne prakse za odrasle v občinah zobozdravstveno ordinacijo. Pred Braslovče in Polzela, dnevi sta namreč na priložnostni V občini Braslovče ta čas potekajo vse Med podpisom pogodbe slovesnosti župan občine Braslovče Marko Balant in župan občine Polzela Ljubo Žnidar z Jasmino Vengust, doktorico dentalne medicine, podpisala koncesijsko pogodbo o opravljanju zasebne zobozdravstve- potrebne aktivnosti za ureditev zabozdrav-stvene ambulante, ki bo koncesionarki Jasmini Vengust omogočala nemoteno delo. Občani občine Braslovče bodo zobozdravstvene storitve končno lahko koristili v domači občini. T. Tavčar OBČINA BRASLOVČE Braslovče 29, 3314 Braslovče Tel.: (03) 703 84 00 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih občine Braslovče (Ur. list RS št.69/2000,116/03) razpisuje POGOJE IN ROK D^jfAbjJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNAJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2004. 1. Priznanja občine Braslovče: • zlata plaketa občine Braslovče z zlatim cekinom • srebrna plaketa občine Braslovče s srebrnim cekinom • bronasta plaketa občine Braslovče z bronastim cekinom • naziv častni občan • častni znak občine Braslovče 1. ZLATA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE Zlata plaketa občine Braslovče je najvišje priznanje občine Braslovče. Podeljuje se za večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena ter za večletne uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ati drugem področju življenja in dela. II. SREBRNA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE Srebrna plaketa občine Braslovče se podeljuje ob izjemnih enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem in delovnem jubileju ter ob drugih utemeljenih podobnih priložnostih. III. BRONASTA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE Bronasta plaketa občine Braslovče se podeljuje za dosežke in uspehe na področju izobraževanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in športa ter za dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do sočloveka. IV. ČASTNI ZNAK OBČINE BRASLOVČE Častni znak občine Braslovče se podeljuje posameznikom, skupinam občanov ali društvom za posebne dosežke in uspehe na vseh področjih družbenega življenja ter uglednim gostom in delegacijam. V. NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan občine Braslovče se podeljuje občanom občine Braslovče in drugim državljanom RS, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda občine Braslovče. 2. Priznanja se izročijo na svečani seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika, lahko pa tudi na svečan način ob posebnih slovesnostih ati s svečanim sprejemom ob dogodkih in datumih, pomembnih za občino ali dobitnike priznanj na dan, ki je čim bližje takšnemu datumu. 3. Postopek podeljevanja priznanj: Pobudniki oz. predlagatelji za podelitev navedenih priznanj so lahko: • občani občine Braslovče • politične stranke • krajevni odbori • podjetja • društva • druge organizacije in skupnosti 4. Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati: • naziv in ime pobudnika • ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke • obrazložitev pobude • dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi 5. Pobude za podelitev priznanj občine Braslovče sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Braslovče 29, 3314 Braslovče, do 16. 7. 2004. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OBČINA BRASLOVČE Braslovče 29, 3314 Braslovče Tel: (03) 703 84 00 Faks: (03) 703 84 10 Občina Braslovče na podlagi 36. člena zakona o kmetijstvu (Ur. list RS št. 54/00, 52/02, 58/02) objavlja JAVNI RAZPIS za pridobitev proračunskih sredstev za področje kmetijstva v občini Braslovče za leto 2004. 1. Na razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Braslovče. 2. Proračunska sredstva s postavke 042 102 - Subvencije v kmetijstvu, konto -4102173 Druge subvencije v kmetijstvu v višini 6.300.000 SIT se v letu 2004 namenijo za: • regresiranje testiranja škropilnic • pomoč gorskim kmetijam pri posodabljanju kmetijske proizvodnje, • razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (sofinanciranje investicij za razvoj turizma na kmetiji) • sofinanciranje programov izobraževanja kmetov in kmečkih žena • sofinanciranje nakupa kmetijske mehanizacije na kmetijah 3. Vlagatelji morajo posredovati svoje vloge na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo na sedežu občine Braslovče, Braslovče 29, v času uradnih ur. 4. Prijave se oddajo osebno ah pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 29, 3314 Braslovče. Na kuverti mora biti vidno označeno 'JAVNI RAZPIS - KMETIJSTVO". 5. Rok za prijavo na razpis je 15. julij 2004. 6. Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v tridesetih dneh po poteku roka za prijavo na razpis. ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Marko Balant Sprejet najpomembnejši razvojni dokument Skupen posnetek z županom Ljubom Žnidarjem Odličnjake sprejel župan Župan občine Polzela ljubo Žnidar je pripravil sprejem za učence osnovne šole Polzela, ki so zaključili osnovno šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom vseh osem let šolanja, in za učence, ki so na državnih tekmovanjih osvojili srebrna in zlata odličja. V svojem nagovoru je Ljubo Žnidar poudaril, kako pomembno je znanje za življenje in izrazil zadovoljstvo nad številom odličnih učencev vseh osem let šolanja. Teh je v letošnjem letu kar dvajset, med njimi je tudi šest učencev, ki so na državnih tekmovanjih v znanju iz različnih predmetov osvojili srebrna ah zlata odličja. To so Nejc Planinc, ki je tudi naj učenec te generacije, Hrastnik, Ana Matjaž, Ajda Ježovnik, Tjaša Ribič in Barbara Miko. Z odličnim uspehom se lahko pohvalijo Erika Majhenič, Anže Zadrovec, Luka Vasle, Maruša Kolšek, Sanja Šolaja, Ljubica Goričam, Vianeja Pesjak, Mojca Gaberšek, Blanka Blagotinšek, Nina Helbel, Sandra Jeromel, Kaja Blagotinšek, Tanja Vasle in Dena Rozman. Župan je priznanje izrekel tudi učiteljem in staršem, delež pri tem uspehu pa ima, kot je dejal, tudi občina, ki zagotavlja dobre pogoje šolanja. Vsem učencem je v znak priznanja izročil šolsko enciklopedijo V svetu celice in genov. Za sprejem se je županu zahvalila ravnateljica Valerija Pukl, ki je dejala, da je to ena najuspešnejših generacij v zadnjih letih na polzelski osnovni šoli. T. Tavčar Svetniki občine Prebold so se minuli petek zbrali na slavnostni seji občinskega sveta, saj občina Prebold praznuje občinski praznik na dan državnosti. Zadnji četrtek v maju pa so pripravili 17. in sredi junija še 18. redno sejo. Na majski in junijski seji so govorih o zaključnem računu proračuna občine za leto 2003, ki so ga po sprejetju končnega poročila nadzornega odbora Uidi potrdili. Na 17. seji so sprejeh tudi rebalans letošnjega proračuna. Prihodki in odhodki so se s tem povečali za 80 milijonov tolarjev. Skupni prihodki bodo tako letos znašali malo manj kot 591 milijonov tolarjev, planirani odhodki pa nekaj manj kot 652 milijonov. Z rebalansom so med drugim dodatna sredstva zagotovili za kanalizacijo, socialne pomoči in vzpodbujanje novih zaposhtev. V nadaljevanju seje so svetniki župana pooblastili za sklenitev pogodbe o oddaji v najem in upravljanje kampa v Gaju. Najemnik je Peter Remšak iz Gornjega Grada oziroma njegovo podjetje Impulse. Za konec še sprejem pri županu Špela Povše, Maja Žohar, Diana Japundža, Nana - Ivana Hrastnik, Mateja Gmajnič, Darko Košenina, Martina Ilišinovič, Luka Hrovat, Klementina Laznik, Urška Goričan, V občini Prebold so tudi letos organizirali srečanje najuspešnejših učencev z županom. V Garnem šport hotelu Prebold so se tako zbrali učenci, ki so se v iztekajočem šolskem letu uvrstili na državna tekmovanja, in tisti, ki se lahko pohvalijo z odličnim uspehom vseh osem let. Na srečanje je bilo tokrat povabljenih 30 učencev, ki so skupaj z gosti najprej prisluhnili krajšemu kulturnemu programu, nato pa jih je pozdravil župan Vinko Debelak. Zaželel jim je prisrčno dobrodošhco in izrazil zadovoljstvo, da je v šoh tohko uspešnih učencev. V nadaljevanju sta učencem za dosežene uspehe čestitala podžupan Franci Škrabe, ki je s strani občine zadolžen za šolsko problematiko, in ravnatelj Milan Jezernik. Sledila je podelitev priznanj in spominskih daril. Priznanja so prejeli Rok Hržica, Davor Gaberšek, Klemen Plesec, Uroš Ramšak, Sara Štinek, Blažka Vrsajkovič, David Holobar, Nejka Gohč, Toni Cestnik, Letošnji dobitniki priznanj z županom, podžupanom in ravnateljem Una Mršič, Katja Huš, Tjaša Gominšek, Maja Landero, Evelin Podgoršek, Saša Vidmajer, Barbara Vitanc, Iris Žohar, Sabina Sehmovič, Dejan Debenjak in Tina Basle. Učenci so dejali, da jim bodo priznanja spodbuda za nadaljnje delo. D. Naraglav Hvala, bilo je lepo S temi besedami so se starejši v Andražu zahvalili društvu upokojencem Andraž, ki so tudi letos pripravili srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Najprej so v domači cerkvi prisluhnili sv. maši, ki jo je daroval župnik Niko Krajnc, z družabnim delom srečanja pa nato nadaljevali v dvorani zadru-ž n e g a doma. V imenu društva upokojencev je starostnikom spregovoril predsednik Anton Mešič, v imenu občine Polzela pa je Predsednik DU Andraž Anton Mešič ob 91-letni Ljudmili Brezovnik, najstarejši udeleženki srečanja zbrane pozdravil župan Ljubo Žnidar. V kulturnem programu so nastopih vaški pevci in učenci podružnične šole Andraž. V sproščenem pogovoru so udeleženci srečanja kramljali še v pozno popoldne. T. Tavčar Na majski seji so preboldski svetniki potrdih odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Prebold, ki sta ga v imenu izdelovalcev podrobno razložila Borut Ulčar in Vera Rutar. To je temeljni razvojni dokument občine. Odlok je bil sprejet soglasno, že na junijski seji pa so potrdih program priprave prostorskih ureditvenih pogojev občine, ki izhajajo iz plana. PUP bo obsegal celotno območje občine, razen območij, za katera je že izdelan izvedbeni prostorski akt. Javna razgrnitev z javno obravnavo bo po tem programu avgusta, čeprav so imeh svetniki pomisleke, ah je dobro o tako pomembni zadevi javno razpravo pripraviti v času dopustov. Prav tako sta bila na majski seji potrjena lokalni program kulture za obdobje 2004-2007 in predlog pro- grama varnosti o cestnem prometu za leto 2004. Ob koncu seje je župan podal splošno informacijo o stanju v Tekstilni tovarni Prebold in s tem program za prestrukturiranje gospodarstva, za katerega so nato odobrili milijon tolarjev proračunskih sredstev. Že na naslednji seji so sprejeh pravilnik o dodeljevanju finančih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje zaposlovanja (več na strani 10). Na junijski seji so med drugim govorih tudi o kandidatih za novega ravnatelja preboldske šole. Ker se svet šole še ni izrekel za svojega kandidata, so svetniki tako dosedanjemu ravnatelju Milanu Jezerniku kot kandidatki Aniti Govc dali pozitivno mnenje; prvi je dobil 11, druga pa 10 glasov. K. R. OBČINA POLZELA Polzela 8, 3313 Polzela tel./faks: (03) 703 32 00, 703 32 23 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih občine Polzela razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE POLZELA V LETU 2004. I. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razpisuje pogoje in rok za dajanje predlogov za podehtev priznanj občine Polzela. 1. ČASTNI OBČAN Naziv častni občan občine Polzela podeljuje občinski svet za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Polzela v Republiki Sloveniji ah na mednarodnem področju. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ en predlog za častnega občana občine Polzela. 2. GRB OBČINE POLZELA Grb občine Polzela podeljuje občinski svet za izredno življenjsko delo ah vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Polzela. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ en grb občine Polzela. 3. PLAKETA OBČINE POLZELA Plaketo občine Polzela podeljuje občinski svet za pomembne dosežke v krajšem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ tri plakete občine Polzela. 4. PODELITEV NAGRADE INOVATOR Priznanje “Inovator” podeljuje občinski svet za dosežke na področju inventivne dejavnosti. II. Priznanje občine Polzela se podeh posameznikom, družbam zavodov, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam. Priznanja izroča župan občine Polzela na slovesen način. III. Predlog za podehtev priznanja občine Polzela lahko podajo fizične in pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podehtev priznanja. IV. Predlog za podehtev priznanja mora vsebovati: - ime in priimek in naslov predlagatelja; - ime in priimek ter naslov predlagane osebe oz. naslov družbe zavoda, skupnosti, društva ali pravne osebe. Utemeljitev predloga za priznanja mora vsebovati: - za posameznika kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje predlog za priznanje; - za družbe zavoda, skupnosti, društva in pravne osebe kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje. Predloge za podehtev priznanj občine Polzela sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Polzela 8,3313 Polzela, do 31- 7. 2004. OBČINA POLZELA Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Predsednik Emil Praznik, 1. r. junij2004 Po DOLINI Čas za prapor Čebelarsko društvo Šempeter je pred dvema letoma praznovalo 45-letnico delovanja. Zelo ponosni so na svoj čebelnjak v Zalogu, prejšnji petek pa so dobili tudi prvi prapor. Ob tem so pripravili krajšo slovesnost, na kateri sta bila med gosti tudi žalski župan Lojze Posedel in častni predsednik Zveze čebelarskih društev Savinjske doline Anton Rozman. Zapel je moški pevski zbor Savinjski zvon, prapor pa je ob igranju harmonike Vesne Črepinšek raz- Jože Randl je predal nov prapor predsedniku šempetrskih čebelaijev Pavlu Rozmanu. vil predsednik KS Šempeter Jože Randl. Predal ga je predsedniku društva Pavlu Rozmanu, ta pa praporščaku Pavlu Regulju. Nanj so pri- peli spominske trakove ter se zahvalili vsem darovalcem za zlate in srebrne žebljičke. K. R., foto: T. T. Lovci praznovali Lovska družina Prebold je minuli četrtek organizirala še osrednje praznovanje svoje 80-letnice. Slovesnost so pripravili v preboldski dvorani, kjer je dan zatem potekala tudi osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti in prazniku občine. Lovci so ob svojem jubileju pripravili tudi priložnostno razstavo v avli dvorane in izdali jubilejno brošuro. Slovesnost so s kulturnim programom obeležili Savinjski rogisti, Prvo ligaško tekmovanje mladih gasilcev Prvo soboto v juniju je pri Osnovni šoli Braslovče potekalo 1. ligaško tekmovanje pionirjev in mladincev GZ Žalec. Ekipam GZ Žalec so se pridružile ekipe GZ Prebold in GZ Velenje. Mladi so se pomerili v 4 kategorijah, in sicer pionirke, pionirji, mladinke in mladinci. Sodelovalo je 36 ekip iz 20 prostovoljnih gasilskih dru- štev. V kategoriji pionirji se je prvega mesta veselila ekipa PGD Andraž nad Polzelo, drugo mesto je osvojila ekipa Gomilskega, tretje pa ekipa pionirk iz Lok. V kategoriji pionirjev so prvo mesto osvojili pionirji iz Andraža nad Polzelo, na drugo mesto so se uvrstili pionirji s Polzele, tretje mesto pa so zasedli pionirji iz Braslovč. Pri mladinkah so zmagala dekleta iz Andraža nad Polzelo, druge so bile mladinke z Gomilskega, tretje pa mladinke iz PGD Parižlje - Topovlje. V kategoriji mladincev so pokal za prvo mesto domov odnesli mladinci iz Paške vasi, na drugem mestu je pristala ekipa Gomilskega, na tretjem pa mladinci iz PGD Parižlje -Topovlje. Za uspešno organizacijo se zahvaljuje- mo PGD Braslovče in GZ Žalec, za pomoč pa občini Braslovče ter OŠ Braslovče. Drugo ligaško tekmovanje, ki bi moralo biti 20. junija v Andražu, je zaradi slabega vremena odpadlo. V jesenskem delu bosta poleg odpadlega tekmovanja organizirani še dve tekmovanji, in sicer v Vrbju (organizator PGD Vrbje, za Memorial Metke Puncer) in v Petrovčah (organizator PGD Dobriša vas Petrovče). Čaka pa nas tudi tekmovanje za pokal GZ Žalec. Matjaž Hauptman Med podelitvijo plakete Vladimirju Skoku ( v sredini), kije ID Prebold dal in še daje velik prispevek za njeno uspešno delo. Ob njem (levo) sedanji starešina Miran Vedenik in (desno) tajnik družine Stane Skok ml. učenci OŠ Prebold, MPZ DPD Svobode Prebold, pevsko-instrumen-talni ženski trio Frajlice iz Marija Reke. Svoje je dodala še voditeljica slovesnosti Nuša Dvoršek, ki je v imenu lovcev podala tudi kratko zgodovino društva. S pozdravi in čestitkami so slovesnost oplemenitili še župan Vinko Debelak, predsednik Savinjsko - Kozjanske lovske zveze Janez Marin in predstavniki nekaterih lovskih družin. Ob zaključku so lovci podelili še šest društvenih plaket. Prejeli so jih: Lovska družina Velika Nedelja, Lovska družina Gozdnik, Občina Prebold, Anton Savorgnani, Vladimir Skok in Miran Vedenik. D.N. Gasilci praznovali Prostovoljno gasilsko društvo Zabukovica praznuje letos 80-letnico delovanja. Jubilej so proslavili v soboto. Praznovanje so pričeli z gasilsko parado, sledila pa je slovesnost, na kateri so razvili nov prapor. K. R. Del udeležencev srečanja krvodajalcev na Vranskem Srečanje krvodajalcev Občinska organizacija RK Vransko in Občinska organizacija RK Tabor sta pred dnevi na Vranskem organizirali prvo srečanje krvodajalcev obeh občin. V obeh občinah je približno 190 krvodajalcev, ki se dvakrat na leto udeležijo krvodajalske akcije na Vranskem. Predsednici občinskih organizacij Vanda Druškovič iz RK Vransko in Marica Miklavc iz RK Tabor sta pove- dali, da so z udeležbo na krvodajalskih akcijah zadovoljni. “Ljudje se zavedajo pomena te humanosti, ki mnogim rešuje življenje, čeprav je bilo pred časom krvodajalstvo bolj spoštovano. Prav zato so tovrstna srečanja pomembna, saj se z njimi krvodajalcem lahko vsaj malo oddolžimo za njihovo humanost, ki je osnovno vodilo organizacij Rdečega križa.” Na srečanju na Vranskem je krvodajalce najprej pozdravila Vanda Druškovič, nato pa je zbranim spregovoril tudi župan Franc Sušnik, ki se je krvodajalcem zahvalil za njihovo humano poslanstvo in izrekel vse čestitke za uspešno delo obeh občinskih organizacij. Za dobro razpolo- ženje so poskrbeli Jerca Vranič s citrami, Tom Zore s harmoniko in del vranske Pilharmonije. D. N. Tekmovanje gasilcev GZ Prebold Ena izmed ekip med tekmovanjem, ki so ga budno spremljali sodniki. Rimsko cesto 35. 3311 $9Vm6R, tet- 03/ 700 06 30 PelcMTi fas: pon. - pet od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure. OKULISTIČNI PREGLEDI VIDU • SREDA, 30. 6. 2004 • SREDA, 14. 7. 2004 T«L: 700 06 30 NAROČITE SEI -10 % popust no korekcijsko in sončno očolo! Z vami in za vos Optika Simona L-«*8» "°* in Yid?li h”*8 ^ OPTIKU àfiutottaX_____________ Gasilska zveza Prebold je v okviru letošnjega občinskega praznika, na prostoru Športnega parka v Latkovi vasi, izpeljala gasilsko tekmovanje članov in veteranov, teden dni pred tem pa tudi tekmovanje gasilske mladine, na katerem je tekmovalo 220 mladih iz 22 desetin, ki so pokazali zelo dobro znanje, kar je rezultat dobrega in uspešnega dela društev. Članskega in veteranskega tekmovanja se je udeležilo več kot 280 gasilk in gasilcev iz vseh gasilskih društev GZ Prebold. Na športnem poligonu je svoje znanje in spretnost predstavilo kar 27 gasilskih desetin, ki so bile razdeljene v pet kategorij: člani A in B, članice A in B ter veterani. Pri članih A je bila najuspešnejša desetina PGD Šešče, drugo mesto je osvojila desetina iz Matk, tretje pa deseti- na PGD Prebold 1. Pri članih B so bili prav tako najuspešnejši gasilci iz Šešč, drugo mesto je zasedla desetina PGD Groblje, v kateri je tekmoval tudi preboldski župan Vinko Debelak, tretje pa desetina PGD Matke. Pri članicah A so se prvega mesta veselile gasilke Sv. Lovrenca, druge so bile gasilke iz PGD Groblje, tretje pa gasilke iz Latkove vasi. Pri članicah B so pokal domov odnesle gasilke PGD Prebold - Dolenja vas -Marija Reka. Med veterani so bili najuspešnejši gasilci iz PGD Matke, ki tekmujejo zelo uspešno tudi v slovenskem veteranskem pokalu, na drugo mesto so se uvrstili veterani iz Latkove vasi, na tretje pa veterani iz PGD Groblje. Pokah GZ Prebold so razdeljeni, na vrsti je še veliko gasilskih srečanj in tekmovanj, ki jih organizirajo posamezna gasilska društva. D.N. Walker aaarn, s.p. fAvtgè Vransko 18/b Tel: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * ‘delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Fotokopiranje in plastificiranje po zelo ugodnih cenah. Slovenski vozniki tekmovali Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije je letošnje odprto državno prvenstvo voznikov pripravila na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomehni-kov Savinjske doline v Ločici ob Savinji. Na tekmovanju je nastopilo 39 voznikov, ki so se v treh kategorijah pomerili v teoretičnem in praktičnem znanju. Teoretični del je vključeval reševanje testne pole o poznavanju cestnoprometnih predpisov za voznike C, D in E kategorije, pri praktičnem delu pa so se mor- tretje mesto pa je pripadlo Martinu Skočaju iz ZŠAM Velenje. Ekipno se je prvega mesta veselila ekipa ZŠAM Poš-tel Ljubljana, drugega ekipa ZŠAM Laško in tretjega ekipa ZŠAM Velenje. V kategoriji vozil nad 5 ton se je prvega mesta veselil Anton Otavnik iz ZŠAM Savinjska dolina, drugi je bil Peter Jančič iz ZŠAM Laško, tretje mesto pa je pripadlo Miroslavu Jurku iz ZŠAM Velenje. Ekipno je zmagala ekipa ZŠAM Velenje pred ZŠAM Laško in ZŠAM Savinjsko dobno. V vožnji z avtobusom je na prvem mestu pristal Boštjan Cajhen, na drugem pa Anton Otavnik, Bočno parkiranje ah izkazati v spretnostni vožnji z enajstimi ovirami. V kategoriji vozil do 5 ton je zmagal Marko Accetto iz ZŠAM Poš-tel Ljubljana, oba iz ZŠAM Savinjska dohna, ki je zmagalo tudi v ekipni konkurenci. Druga je bila ekipa Izletnika Celje in tretja ZŠAM Velenje T. Tavčar A V T O D E L I PRODAJA REZERVAHI DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE. MOTORJE IX KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11 Po DOLINI junij2004 Za evropske volitve malo zanimanja Tudi v 4. in 5. volilnem okraju (Žalec I in Žalec II) pete volilne enote (Celje) je prve volitve v evropski parlament zaznamovala nizka udeležba so v teh dveh okrajih največjo podporo dobili skupna lista LOS in DeSUS. Pravico do udeležbe na volitvah sedmih slovenskih poslancev v 732- Volišče na Pobeli volivcev. V nasprotju z izidi volitev v državi, kjer je največ glasov dobila Nova Slovenija, članski evropski parlament je imelo 1.628.308 državljanov, od tega se je po podatkih Republiške volilne komisije volitev udeležilo 28,25 %. Vsa država je bila ena volilna enota, Učinkoviti krajevni uradi Upravna enota Žalec in občina Polzela sta na sedežu občine Polzela pripravili sestanek, na katerem so državno sekretarko v ministrstvu za notranje zadeve Astrid Prašnikar in njene sodelavce seznanili z dosežki na področju približevanja upravnih storitev državljanom. Vse to je plod dobrega sodelovanja med Upravno enoto Žalec in lokalnimi skupnostmi na njenem območju. Pogovora so se udeležili vodja Nova Slovenija se zahvaljuje vsem volIIha m In vol Ilcem za Izkazano zaupanje Že jeseni s svojima kandidatoma Tudi Aktivna Slovenija je nova politična stranka, ki v tem obdobju po vsej državi ustanavlja občinske odbore. Pred dnevi je bil v Kasazah ustanovni zbor AS Žalec, za njegovega predsednika pa je bil izvoljen Primož Salesin. Namestnik predsednika žalskega občinskega odbora je Klemen Naglič, v izvršnem odboru pa so tudi Suzana Vidner, Ronald Kovač, Karmen Fijavž, David Uranjek in Barbara Kajič. V nadzornem odboru so Žiga Sladič, Jernej Milenkovič in Mateja Jazbec, ki je tudi predstavnica za stike z javnostjo stranke AS. Primož Salesin je svoji izvolitvi članom dejal: “Žalec je mesto, v katerem se je možno s pametno in odgovorno politiko ter predvsem dobrimi idejami dokazati volivkam in volivcem. Na parlamentarnih volitvah jeseni bomo dobili vsaj 8,3-odstotno podporo, čez dve leti pa naj bi imeli vsaj tri svetnike v občinskem svetu.” Stranka bo imela na jesenskih državnozborskih volitvah kandidata za poslanca v obeh volilnih okrajih na območju Spodnje Savinjske doline. K. R. "ORITVE «mm »»m NEPREMIČNINE CENITVI NEPREMIČNIN H |A ROVAŠI ŽELJI Šlandrov Tola 03 L 710-38-10 OSMi 03/ 305-814 Ob razvijanju filma in izdelavi vsaj 20 fotografij vam nudimo: Najprej iniciativni zbori Volitve v evropski parlament so spet razgibale slovenski politični prostor, ki je dobil nekaj novih političnih strank. Med njimi je stranka Slovenija Starešine in princese ustanovili društvo največ glasov -23,48 % - je dobila N.Si (izvoljena sta bila Lojze Petrle in Ljudmila Novak), LDS in DeSUS sta skupaj zbrali 21,94 % (evropska poslanca sta postala Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko), SDS 17,67 % (evroposlanca sta dr. Miha Brejc in dr. Romana Jordan Cizelj), ZLSD pa 14,17 % (s preferenčnimi glasovi je bil izvoljen zadnji z liste Borut Pahor). V 5. volilni enoti (Celje) je bila udeležba na volitvah 26,67-odstotna, LDS in DeSUS sta pobrali največ glasov (23,17 %), sledi N.Si (20,26 %). Podobno je tudi v dveh volilnih okrajih na območju Spodnje Savinjske doline. Volilni okraj 4 (Žalec 1) je imel 28,19-odsototno volilno udeležbo, LDS in DeSUS sta zbrali 26,63 % glasov, SDS 19,51 %, N.Si pa 19,37 %. V volilnem okraju 5 (Žalec II) je bila udeležba 29,89-odstotna, LDS in DeSUS sta dobili 24,57 %, N.Si 20,71 %, SDS pa 20,06 % glasov. Slovenski volivci bomo odšli na volišča ponovno jeseni. Verjetno oktobra bodo volitve poslancev v Državni zbor, ki jih bo razpisal predsednik države. Če sodimo po volilni kampanji za evropske volitve, nas zagotovo čaka vroča politična jesen. K. R., foto: T. T. ki jih hmeljarji izbirajo vsako leto, so se odločili, da zaradi boljše organiziranosti in lažjega delovanja ustanovijo svoje društvo. Predsednik iniciativnega odbora je bil letošnji starešina Milan Lesjak, ki je na prvem ustanovnem občnem Žalcu sprejel tudi vlogo predsednika društva. Po izvolitvi delovnega predsedstva so hmeljarski starešine izbrali ime društva. Poimenovali so ga Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Zatem so potrdili statut, v katerem je med drugim določeno, da urada Braslovče in Polzela ter informacijsko pisarno Vransko v mesecih marcu, aprilu in maju obiskalo 610 občanov, in sicer krajevni urad Braslovče 165, Polzela 298 in informacijsko pisarno Vransko 147 občanov. Največkrat so urade obiskali zaradi podaljšanja veljavnosti vozniških dovoljenj, izdaje novih osebnih dokumentov ter zaradi posredovanj splošnih informacij. V začetku junija je Upravna enota Žalec prejela tudi soglasje ministrstva za notranje zadeve za ustanovitev krajevnega urada na sedežu občine Prebold. Kdaj bo urad pričel z delovanjem, do zaključka redakcije ni bilo znano, predvidoma pa bodo uradne ure ob četrtkih. T. Tavčar Hmeljarski starešine in zboru v prostorih Inštituta za so redni člani društva hmeljarski sta- hmeljarske princese Slovenije, hmeljarstvo in pivovarstvo v rešine in princese, izredni člani pa so zaslušni hmeljarji in drugi strokovnjaki s področja hmeljarstva. V upravni odbor so imenovah Milana Lesjaka, ki je prevzel vlogo predsednika, Anko Trogar za tajnico, blagajnik je Janez Oset, člana društva pa sta tudi Franc Šilak in Ivan Rakun. Člani nadzornega odbora so Peter Serdoner, Albin Stepišnik in Ivan Možic, disciplinsko komisijo pa sestavljajo Ivo Povše, Martina Povše in Jože Koletnik. Temeljna naloga bo ohranjati tradicijo starešinstva, zastopati interese hmeljarjev ter skrbeti za promocijo tovrstne kmetijske panoge z nastopom na prireditvah, pa tudi njihovo organizacijo. Upravni odbor društva bo med drugim vsako leto imenoval novega hmeljarskega starešino. K. R. je naša, katere član sveta iz Savinjske doline je Franc Rančigaj. Stranka namerava v Savinjski dolini ustanoviti občinske odbore, pred tem pa bodo po vseh občinah pripravili iniciativne zbore. Jutri, 1. julija, bo tako iniciativni zbor v gostilni Cizej na Polzeli, ta petek v gostišču Slovan na Vranskem, v torek, 6. julija, v gostišču Plevčak ob Savinji, v sredo v bistroju Sonja v Taboru, prihodnji četrtek pa še v hotelu Žalec. Vsi zbori se bodo pričeli ob 20. uri. K. R. S sestanka z državno sekretarko Astrid Prašnikar Upravne enote Žalec Marjan Žohar, župani občin Polzela Ljubo Žnidar, Braslovče Marko Balant, Vransko Franc Sušnik, podžupan občine Prebold Franc Škrabe in drugi. Kot je razvidno iz poročila, je krajevna CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 FOTO Z0&M Šlandrov trg 41,Žalec^\J V fotografije za dokumente samo 900 - sit * brezplačni film 36 posnetkov * brezplačno povečavo 30x45 cm * brezplačnim razvijanjem filma + foto album SNOM* .0^' M W junij2004 Osrednje teme Pripravljeni moramo biti na ekstreme Harmonikarski orkester Armonia iz Trevisa med nastopom v Žalcu Najboljši harmonikarski orkestri v Žalcu Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije in Slovensko meteorološko društvo, ki letos praznuje 50-letni-co, sta v Žalcu organizirala prvo nacionalno konferenco Vreme, podnebje in zdravje. Že dolgo tudi znanstveniki priznavajo, da vreme vpliva na počutje in zdravje ljudi in da se podnebje vse hitreje spreminja. Kako naj se človeštvo globalno pripravi na te spremembe, kakšne podnebne razmere lahko pričakujemo v prihodnosti v naši državi in kako lahko posameznik vpliva na ublažitev vremenskih in podnebnih sprememb na svoje počutje in zdravje, je bilo le nekaj vprašanj, ki jih je načela konferenca. Zaradi slabe udeležbe pa je odpadlo delo po skupinah, ki naj bi dalo prve smernice ravnanja pri ozave-ščanju ljudi o podnebnih spremembah in vplivu vremena na ljudi in okolje. Kot je povedala predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Viktorija Rehar, so poslali več kot 500 vabil, tudi županom vseh občin, odziv pa je bil skromen. Cilj konference je bil vzpodbuditi zanimanje za aktivno sodelovanje in iskanje rešitev za prilagajanje na hitro se spreminjajoče stanje podnebja in vremena, poiskati smernice za varovanje zdravja, narave in okolja v teh spreminjajočih se razmerah. Referati so bili zelo zanimivi, pa tudi razprava. Po pozdravu Viktorije Rehar je mag. Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje - Urada za meteorologijo govorila o klimatologiji in o vplivu podnebja in vremena na zdravje ljudi. Viktorija Rehar je predstavila nekaj načinov, kako lahko sami zmanjšujemo učinke klimatskih sprememb, namesto Lučke Kajfež Bogataj pa je o vplivu klimatskih sprememb na zdravje spregovorila mag. Z. Črepinšek z Biotehnične fakultete. Ana Benedičič Pilih z dermatovenerološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje je predstavila preprečevanje škodljivih vplivov UV-sevanja na kožo. Mag. Tanja Cegnar je poudarila, da se podnebje ves čas spreminja, ljudje pa so se tem spremembam prilagajali že od pradavnine. Selili so se tja, kjer so bile razmere za življenje ugodnejše, kjer je bilo zaradi Mag. Tanja Cegnar med predavanjem v Žalcu ugodnejše klime tudi več hrane. Danes si na primer težko predstavljamo vinograde v Angliji. Bolj kot danes se je v preteklosti človek znal podnebju prilagajati tudi z arhitekturo. Na slovenskih tleh je podnebje in vplive vremena na človeka prvi preučeval Janez Vajkart Valvazor. Pri vremenu nas vedno najbolj zanima napoved. A zakaj bi se morali ljudje sploh ukvarjati s tem, kakšno bo podnebje v prihodnosti, zlasti ker natančnih odgovorov tudi meteorologija ne more dati, se je vprašala mag. Cegnar. Odgovor je v tem, da se moramo zavedati povezav in vplivov vremena na ljudi in okolje, da se lahko učinkovito pripravimo na spremembe. Presoja podnebnih sprememb in njihovih vplivov na zdravje ljudi v prihodnjih desetletjih ni težavna le zaradi ne povsem poznanih povezav, ampak tudi zaradi vpliva številnih drugih dejavnikov, kot so spremembe standarda, tehnologije, socialnih in političnih razmer. V tem kompleksnem problemu je torej veliko spremenljivk neznanih. Strokovnjaki lahko zato postrežejo le z bolj ali manj verjetnimi ocenami. Že sedanje podnebne razmere pogosto povzročajo težave in včasih nepopravljive zdravstvene posledice, nihče pa ne more predvideti, kako učinkovito se bomo prilagodili novim razmeram. Ocene so izdelane za populacijo v celoti, manjše skupine in sploh posamezniki pa se bodo lahko odzivah tudi povsem drugače, glede na višjo ah nižjo raven sposobnosti prilagajanja oziroma dovzetnosti za vplive okolja. Mag. Tanja Cegnar je povedala, da mednarodne agencije temu vprašanju namenjajo veliko pozornosti in tudi v okviru Evropske unije potekajo projekti, katerih cilj je predvideti, kako bodo podnebne spremembe vplivale na zdravje ljudi in kakšna tveganja prinašajo. Obstaja utemeljena bojazen, da bosta v prihodnje ogroženost in tveganje za ljudi še večja kot v preteklosti. Svetovna meteorološka organizacija namreč opozarja, da bodo ekstremni vremenski dogodki v prihodnosti bolj pogosti in verjetno Uidi bolj intenzivni. Dober primer je lansko poletje, ki je po vročini in suši preseglo vsa dosedanja poletja, poročila o smrtnih primerih v zahodni Evropi, ki so jih pripisah vročini, pa so bila naravnost šokantna. Torej tudi razvid svet ni dobro pripravljen na vremenske ekstreme. In kako vpliva podnebje na zdravje ljudi? Kot je povedala Tanja Cegnar, je najpomembnejši vpliv toplotnih razmer (hude vročine, hitre spremembe ter izraziti prodori hladnega zraka), vpliv kakovosti zraka in prisotnosti alergenov v njem, nekatere otoke sredi oceanov ogroža predviden dvig gladine morij, prav tako ljudi ogrožajo vremenske ujme, bolezni, ki jih prenašajo žuželke, in bolezni, ki se prenašajo z vodo in hrano. Debelina zaščitne ozonske plasti se še vedno tanjša, spremembe podnebja pa bodo vplivale tudi na kakovost in dosegljivost hrane ter pitne vode. Vse to bo skoraj gotovo povzročilo tudi nove migracijske tokove, begunci pa povečujejo tveganje za vnos nalezljivih bolezni, poleg tega pa so kot neaklimatizirana in običajno ekonomsko šibkejša skupina ljudi bolj ranljivi. Vpliv vremena in podnebja na ljudi proučuje biometeorologija človeka, ki je postala v zadnjem desede-tju zanimiva za širšo javnost predvsem zaradi pričakovanih posledic podnebnih sprememb na zdravje ljudi. V Sloveniji smo se na področju vplivov podnebja na zdravje ljudi doslej srečevali predvsem z vročinskimi valovi, občasnim pomanjkanjem pitne vode na omejenih območjih, nesrečami ob vremenskih ujmah in nevihtah ter z boleznimi, ki jih prenašajo klopi in so po besedah mag. Cegnar izrazito odvisne od podnebnih razmer. Strokovnjaki opažajo tudi povečano pogostost kožnega raka, ki gre prevsem na račun pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom. Kot drugod po Evropi ima tudi v Sloveniji umrljivost značilen letni potek z vrhom v zimskih mesecih, kar pa ne izključuje možnosti njenega občasnega izrazitega povečanja ob poletnih vročinskih valovih. Na vse to mora biti pripravljena celotna družba, ne le zdravstvo. V javnosti je v zadnjem času vehko govora o nevarnosti nastanka malignih tumorjev kože zaradi izpostavljanja sončnim žarkom. Čeprav so sončni žarki za človeka tudi koristni, pa so si strokovnjaki enotni, da je potrebno biti skrajno previden. Ana Benedičič Pilih poudarja, da je najboljši naravni pristop k zaščiti pred soncem, in sicer iskanje sence ter uporaba obleke in pokrival. Kemični pripravki za zaščito pred soncem imajo pomembno vlogo v dodatni zaščiti zaradi uporabnosti in široke reklamiranosti. Ker vsaka porjavelost kože pomeni njeno poškodbo, zdravniki odsvetujejo izpostavljanje napravam za umetno porjavitev. K. R. V obilici prireditev, ki se vrstijo v poletnih dneh tudi v Savinjski dolini, je bil sobotni koncert v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu nekaj posebnega. Občinstvo je lahko prisluhnilo kar trem, ta čas najboljšim harmonikarskim orkestrom, sodeč po rezultatih na mednarodnih tekmovanjih. Čeprav je koncert trajal krepko čez dve uri, je navdušil poslušalce. Pobudnik tovrstnega prvega mednarodnega srečanja harmonikarskih orkestrov v Žalcu je bil Harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki je sestavljen iz rednih in nekdanjih učencev harmonike iz razreda Andreje Turnšek, starih od 9 do 24 let. Da so to dokaj novo zvrst glasbe dvignili na visoko umetniško raven, dokazujejo mnogi samostojni uspešni koncerti in nagrade na tekmovanjih. V Puh so leta 1997 osvojili srebrno plaketo, leta 2001 pa v razredu srednjih šol prav tako v Puh zlato odličje. Istega leta so na svetovnem tekmovanju brez starostnih omejitev v Cestelfidardu osvojili tretjo nagrado in lani ponovno v Puh prvo mesto in zlato odličje z najvišjim številom točk v kategoriji srednjih šol. Sodelovanje na mednarodnih tekmovanjih je rodilo prijateljske vezi in v lanskem letu so bili žalski harmonikarji povabljeni na gostovanje v Italijo. Gostoljubje so letos vrnili s pripravo mednarodnega srečanja treh harmonikarskih orkestrov, ki so trenutno med najboljšimi v Evropi. Harmonikarski orkester Armonia iz Trevisa poleg 18 harmonik sestavljajo klaviature, kitare in tolkala. Vodi ga dolgoletni odlični pedagog klasične harmonike Angelo Smeazzetto. Na mednarodnih tekmovanjih dosega najvišja priznanja, navdušil pa je tudi žalsko občinstvo, skupaj s sopranistko Francesco Gallo. Italijanski harmonikarji so v Žalec prišli že v četrtek, skupaj z žalskim orkestrom pa so poleg promenadnega koncerta v Žalcu nastopih tudi v Zdravilišču Laško. V soboto so se jim pridružili člani Akademskega harmonikarskega orkestra Filozofske fakultete iz Pule. V orkestru igrajo študentje harmonike na glasbenem oddelku omenjene fakultete. Ustanovljen je bil leta 1995, od leta 1996 ga vodi prof. Denis Modrušan. Na državnih tekmovanjih je bil že dvakrat absolutni prvak, v Puh dosega prva mesta, v Castelfidardu pa je bil lani drugi. Poleg večernega koncerta so si gostje v soboto ogledah celjski grad, šempetrsko Rimsko nekropolo in jamo Pekel, v nedeljo pa so se člani vseh treh orkestrov zabavah na pikniku v Zgornji Savinjski dolini. Stkane prijateljske vezi naj bi ohranjale mednarodno srečanje harmonikarskih orkestrov kot tradicionalno prireditev, čeprav je res, da gre organizacijsko in hnančno za vehk zalogaj. K. R., foto: T. T. anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa Vpliv vremena na naše počutje Že dolgo je znano, da vreme v neki meri vpliva na počutje ljudi, prav tako luna. Alojz Machlek, avtor knjige Biovreme, je v svojih 25 letih zdravstvenosvetovalnega dela na Dunaju srečal več kot 13 tisoč vremensko občutljivih ljudi. Ugotovil je, da si lahko človek, ki svoje težave dobro pozna, veliko pomaga sam, predvsem pa zna poiskati pomoč, ko ga na primer muči glavobol, ki je pogost pojav vremenskih sprememb. Kar vsak tretji človek na svetu naj bi bil občutljiv na vreme. Kako vreme vpliva na Savinjčane, smo spraševali v tokratni anketi. Zmagoslav Glušič: ‘Mislim, da posebno velikih težav zaradi vremenskih vplivov nimam. Prav gotovo pa bi lahko občasno slabše spanje pripisal luninemu vplivu, ki je ob polni luni za mnoge zelo moteč. Ob vlažnem vremenu me občasno zbada v ramenih. Letošnje kislo vreme z vehko dežja je v tem pogledu za te simptome zelo idealno, čeprav moram reči, da doslej še nisem občutil kakšnih posebnih razlik. Vsekakor pa je počutje povsem drugačno, ko posije sonce in s svojimi žarki obsije pomladno pokrajino, ki je vsa v življenju in rasti.” Marjan Žefran: “Ko se pripravlja k slabemu vremenu, ko pada zračni tlak, se tudi pri meni začno pojavljati, oživljati znane bolečine, ki so nekakšen barometer in spremljevalec vremenskih sprememb. Zaradi bolečin je tudi počutje, doživljanje dneva drugačno, kot bi sicer bilo. Na splošno bi rekel, da vreme močno vpliva na razpoloženje posameznega človeka. Pri nekaterih se to močno pozna, pri drugih pa je morda komaj zaznavno. Sam s tem nimam težav. Od letnih časov pa imam najraje pomlad, saj me navdaja z neko svežino, nevidno energijo, novim življenjskim poletom. Povsem drugače pa je jeseni.” Vinko Kranjc: “Ob lepem vremenu je človek običajno boljše volje, bolj razpoložen in ustvarjalen. In tako je tudi z menoj. Prav tako nisem imun na biometeorološke vplive, saj me ob sla-bem vreme-nu rado zbada po sklepih, čeravno je to zaenkrat še znosno se da zdržati brez posebnega ukrepanja. Ihdi s spanjem nimam težav, tako da se nimam kaj pritoževati. Je pa res, da se človek hitro navehča grdega vremena, kot vseh ekstremno visokih ah nizkih temperatur, ki so pravi šok za naš organizem. Vsekakor pa imam raje toplo kot mrzlo vreme.” Sabina Cokan: “Vreme je eden izmed ključnih dejavnikov za vsakodnevno razpoloženje ljudi. Tudi sama sem ena izmed tistih, ki so dokaj občutljivi na vremenske spremembe. Res pa je, da organizem na te spremembe ne reagira vedno z enako močjo, kar pomeni, da na to zagotovo vplivajo tudi razne druge okoliščine. Ko se človek slabo počuti, mu ni vehko do dela niti do zabave. Včasih je že kar mučno, pa si kaj vehko ne moremo pomagati. Spim dobro in z luno nimam težav, me pa rado zbada v roki, ki je bila že dvakrat zlomljena. Od letnih časov imam najraje poletje.” Anica Telebar: “Vremenske spremembe so zame zelo neprijetne, še zlasti ob nastopu slabega vremena. Sem omotična, boh me glava, slabše spim in se smilim sama sebi. V takšnem stanju od mene ni posebne koristi, čeprav življenje zahteva svoje in je potrebno marsikaj narediti, tudi z muko. Pri tem se tolažim, da bo jutri bolje in če je, sem vesela, bolj ustvarjalna in optimistična. Stokanje nič ne pomaga, zaradi tega glava nič manj ne boh, noga tudi ne, razpoloženje pa se Uidi ne spremeni. Rada imam sonce, še posebno pa me veseh pomlad, ko vse zeleni, brsti in cveti.” D. Naraglav Osrednje teme junij 2004 Ogrevanje z lesno biomaso na Vranskem V prostorih Ministrstva za okolje, prostor in energijo v Ljubljani sta v začetku tega meseca minister mag. Janez Kopač in direktor podjetja Energetika Projekt, d. o. o., Vransko Ludvik Kranjc podpisala pogodbo za izvedbo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v občini Vransko. To bo prvi sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso pri nas, zgrajen v okviru projekta Svetovnega sklada za okolje “Odstranjevanje ovir za povečano izrabo lesne biomase kot energetskega vira”. Kot so sporočili z ministrstva, je temeljna usmeritev Nacionalnega energetskega programa (NEP) doseganje 12-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci do leta 2010 (leta 2001 je ta delež zna- šal 8,8 %). Ta cilj naj bi dosegli s povečanjem deleža električne energije iz obnovljivih virov energije z 32 % v letu 2002 na 33,6 % do leta 2010 in s povečanjem deleža obnovljivih virov energije pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 % do leta 2010. Za dvig tovrstnega deleža bo potrebno povečati obseg obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci glede na leto 2000 za 4,0 PJ; od tega odpade na lesno biomaso 3,1 PJ, na bioplin in geotermalno energijo po 0,4 PJ in na druge obnovljive vire 0,1 PJ. Prav tako bo potrebno do leta 2010 med ostalim letno instalirati okoli 1500 kotlov v gospodinjstvih, 50 večjih kotlov in 3 do 5 daljinskih sistemov na lesno biomaso. V Sloveniji, ki je ena od treh najbolj gozdnatih dežel v Evropi, bi lahko precej večji delež potreb po toploti za ogrevanje zadovoljili z lesno biomaso, pravijo na ministrstvu. Analize so pokazale, da je za večjo izrabo lesne biomase v Sloveniji potrebno odpraviti predvsem institucionalne in finančne ovire ter izboljšati informiranje in oza-veščanje. Slovenija je v ta namen pridobila nepovratna sredstva Svetovnega sklada za okolje (Global Environment Facility, GEF) za projekt “Odstranjevanje ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira” v skupnem znesku 4,3 milijone dolarjev. Cilji projekta so spodbujanje naraščanja deleža lesne biomase v energetski bilanci države in s tem zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje zanesljivosti preskrbe z energijo, hkrati pa podpiranje trajnostnega razvoja domačega gospodarstva in regij z ustvarjanjem novih možnosti zaslužka in zaposlitve. Težišče projekta je izgradnja 3 do 5 sistemov daljinskega ogrevanja z lesno biomaso do leta 2005 ter priprava novih projektov, za katere so že opredeljena finančna sredstva v Nacionalnem energetskem programu oziroma zagotovljena v okviru Sklada za energetsko izrabo lesne biomase, ki je ustanovljen s sredstvi GEF pri Ekološko razvojnem skladu RS. Projekt izvaja Agencije RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije v okviru Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter s pomočjo Regionalnega podpornega centra UNDP iz Bratislave. Model finančne podpore je dokaj nov. Za finančno pomoč izbranim projektom daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je na voljo 2,5 mio USD sredstev Sklada za energetsko izrabo lesne biomase v obliki kapitalskih vložkov države v gospodarsko družbo, ki bo projekt izvedla. Dodatna sredstva je zagotovila Republika Slovenija, in sicer 2,5 mio USD v tolarski protivrednosti v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna ter 2,5 mio USD v tolarski protivrednosti ugodnih kreditnih sredstev Ekološko razvojnega sklada RS. Ti trije finančni viri krijejo približno 75 % investicijskih stroškov, 25 % investicije pa zagotavljajo bodisi občine bodisi strateški partnerji (dobavitelji opreme, energetske družbe, lesnopredelovalna industrija). Kapitalski vložki države bodo prodani po približno petih letih, tako da bo ta denar prek Sklada za energetsko rabo lesne biomase ponovno investiran v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Skupaj s sredstvi Agencije RS za učinkovito rabo in obnovljive energije bodo sredstva obnovljivega Sklada za energetsko izrabo lesne biomase ter krediti Ekološko razvojnega sklada RS zagotavljali trajen finančni vir za financiranje sistemov ogrevanja na lesno biomaso. Investitor Energetika Projekt, d. o. o., komunalno podjetje Vransko, je pristopil k izdelavi projekta Izgradnja nove kotlovnice na lesno biomaso in daljinskega ogrevanja Vranskega. V dolgoročni strategiji razvoja občine Vransko je poleg splošnega razvoja občine predvidena tudi ekološka sanacija kraja in v okviru tega zmanjšana poraba energije ter prehod na uporabo lesne biomase za pridobivanje toplote za ogrevanje. Poleg zmanjšanja emisij v zrak in znižanja stroškov za energijo je cilj občine tudi pridobitev novih delovnih mest, izraba lesne biomase iz okoliških gozdov in s tem dodaten zaslužek krajanov ter zmanj- šanje odvisnosti od zunanjih virov energije. Na Vranskem bodo v sistem vgrajeni: dva kotla na lesno biomaso (2 + 1,2 MW), en rezervni kotel na kurilno olje (1,5 MW) in daljinsko omrežje v skupni dolžini 3040 metrov. V celoti bo na omrežje priključenih 126 porabnikov, od tega 20 večjih oziroma javnih odjemalcev, med njimi šola, vrtec, zdravstveni dom in občina. Po investicijskem programu naj bi se s tem projektom zmanjšale emisije C02 za 1684 ton lemo. Prvi uporabniki naj bi se priključili na sistem že septembra letos, ostali pa v januarju 2005. Predračunska vrednost investicije je 556 milijonov tolarjev, v obratna sredstva pa naj bi bilo vloženih še 5,6 milijonov tolarjev. Država bo kot kapitalski vložek v okviru projekta GEF prispevala 115,8 milijonov tolarjev, Agencija za učinkovito rabo energije bo dodala enak znesek kot nepovratna sredstva, kredit ekološko-razvojnega sklada znaša 160 milijonov tolarjev, občina pa bo kot lastna sredstva zagotovila 164,4 milijone tolarjev. Doba vračanja vloženih sredstev je 14 let in 4 mesece, so še pojasnili na ministrstvu za okolje, prostor in energijo. K. R. Slabšanje prometne varnosti na cestah Savinjske doline in turistična sezona Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 03/705 60 23, 705 60 24, faks: 03/572 63 90, avtotelefon: 041/626-814 IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, G PS MERITVE, NEPREMIČNINE v /r \ Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si Na območju Policijske postaje Žalec smo zadnjih nekaj let opažali trend padanja skupnega števila prometnih nesreč. Enak trend smo ugotavljali tudi do konca aprila 2004. V mesecu maju se je začelo število prometnih nesreč bistveno povečevati. Povečevanje števila prometnih nesreč, in obenem tudi telesnih posledic, se nadaljuje tudi v juniju. Prikazani podatki so za obdobje do 10. 6. 2004. V prometni nesreči 21. 6. 2004 je umrl še en udeleže- nec, torej so v letu 2004 na našem območju umrli že 4 udeleženci. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče ostajajo v bistvu enaki, vsekakor pa so izključno posledica neupoštevanja cestnoprometnih pravil, pravil vožnje in nemalokrat objestnosti voznikov. Iz prikazanega je razvidno, da se je največ prometnih nesreč zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti (se tudi povečujejo) in zaradi neupoštevanja prednosti. Največ prometnih nesreč se je zgodilo na relaciji Arja vas - Velenje mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno (63 prometnih nesreč), Šempeter -Vransko (48 prometnih nesreč) in Šentrupert - Mozirje (22 prometnih nesreč). Zagotavljanje prometne varnosti je zagotovo naloga vsakega udeleženca v prometu, ne samo posameznikov in posameznih organizacij. Vsak posameznik bo prispeval k večji varnosti v cestnem prometu, če bo prilagodil hitrost vožnje, povečal varnostno razdaljo, vozil po svojem smernem vozišču oziroma od desnem robu vozišča in nenazadnje pustil prednost vozilu, ki vozi po prednostni cesti. Povečevanje prometnih nesreč je opazno že v juniju, na prometno varnost pa bo v nadaljevanju vplivala tudi prihajajoča turistična sezona, ko se praviloma zaradi povečanega pro- meta stanje prometne varnosti poslabša. Prav zaradi tega vsem udeležencem v cestnem prometu, predvsem voznikom osebnih avtomobilov, ti povzročijo največ prometnih nesreč, svetujemo, da se začnejo zavedati svoje odgovornosti pri zagotavljanju varnosti vseh udeležencev v prometu. V kolikor bodo vsi vozniki pozorni na najpogostejše vzroke za prometne nesreče, se jih zavedali in odpravili vsak pri sebi, bi se morala prometna varnost bistveno izboljšati. Policisti ugotavljamo, da na varnostne dogodke v času letnih dopustov vpliva več dejavnikov. Najbolj opazna je sprememba števila vozil na cestah in že iz tega izhajajoče večje nevarnosti. Poleg domačih voznikov je na cestah mnogo tujcev, ki naših cest ne poznajo, glede na prevoženo pot do Slovenije pa je marsikdo že pošteno utrujen. Vozniki najpogosteje izgubijo potrebno zbranost zaradi neučakanosti in dinamike dogodkov pred in ob odhodu na dopust. Zaradi te “ihte” marsikateri voznik stori napako. Svetujemo vam, da se na pot začnete pripravljati pravočasno in načrtno. Nakupe, obiske in druge obveznosti opravite pravočasno, tako boste na dopust krenili pravočasno in spočiti. Pravočasen in načrtovan odhod pa je pomemben zaradi tega, da vam izgubljenega časa ne bo potrebno nadoknaditi na cesti. Želimo vam, da se vam pot na dopust konča ob vrnitvi domov. Konec meseca se je zaključilo šolsko leto, zaradi česar bo na cestah več otrok, predvsem s kolesi. Starejši udeleženci v prometu se moramo tega zavedati in upoštevati te okoliščine. Starejši smo dolžni skrbeti za varnost mlajših, po drugi strani pa jim moramo biti dober učitelj in vzgled. Opažamo, da se v času dopustov Uidi na področju kriminalitete dogajajo spremembe. Vlomilci in tatovi to obdobje izkoriščajo za svoja dejanja in nemalokrat izkoristijo odsotnost ljudi od doma. Prav zaradi tega vam svetujemo, da pred odhodom na dopust ali kakšno drugo potovanje poskrbite za varovanje svojega premoženja, oziroma izvedete vse ukrepe, ki so v vaši moči. Pri tem mislimo predvsem na dobro zaklepanje vrat in oken, osvetlitev okolice hiše in leto število prometnih nesreč mrtvi udeleženci hudo telesno poškodovani lažje telesno poškodovani 2003 352 5 15 116 2004 363 3 18 134 leto neprilagojena hitrost prednost stran vožnje varnostna razdalja 2003 126 61 46 35 2004 131 55 45 40 stanovanja ter shranjevanje vrednejših predmetov. Nenazadnje se lahko odločite tudi za druge, bolj kvalitetne in učinkovite načine varovanja vašega premoženja. Podjetij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo fizičnega in tehničnega varovanja premoženja, je tudi na našem območju kar nekaj. Skratka, pred dopustom (pa tudi sicer) poskrbimo oziroma odpravimo možnosti, da bi postali žrtev napada katerega koli storilca kaznivega dejanja. Morda kaznivega dejanja ne bomo mogli preprečiti, zagotovimo pa lahko, da bo pot storilcu težja, njegov plen pa manjši. Poletni čas vpliva tudi na stanje varnosti na področju javnega reda. V tem času se zaradi takšnih ah drugačnih razlogov povsod pripravljajo in organizirajo različne javne prireditve. Manjši del teh prireditev je namenjen neki vsebini, večina časa pa družabnim srečanjem. Marsikdo je prepričan, da družabno srečanje pomeni pitje alkohola brez meja. Posamezniki so zaradi svojega nesprejemljivega obnašanja pokvarili zabavo marsikomu, ki si je zabavo resnično zaslužil. Takšen posameznik pa ponavadi sede še v vozilo in se pod vplivom alkohola napoti proti domu. Kakšno stopnjo nevarnosti za vse druge udeležence v prometu in premoženje predstavlja tak voznik, naj razmisli vsak sam. Zagotovo bi se morah tega bolj zavedati organizatorji. Očitno je dobiček še vedno vreden več kot dobro počutje udeležencev javnih prireditev in varnosti v cestnem prometu. Želimo vam, da dopustniške dni preživite varno in lepo. Posebej pa želimo otrokom, da čas počitnic preživijo brezskrbno in varno, kar jim moramo omogočili tudi odrasli. HITROST UBIJA! KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Beno BALAŽIČ, policijski inšpektor II junij2004 Podjetništvo Razvojna agencija Savinja, m ^ obvešča________________ Ministrstvo za gospodarstvo Javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij v obdobju 2004 in 2005 Obdobje za porabo sredstev sta proračunski leti 2004 in 2005. Ministrstvo bo s podjetjem sklenilo dveletno pogodbo za sofinanciranje upravičenih stroškov, nastalih v obdobju 2004 in 2005. Javni razpis bo odprt do 16.11.2004. Prvi rok za oddajo vlog je 8. 3. 2004. Razpisna dokumentacija je na voljo na: http:/Avww. mg-rs. si/razpisi/index. php ali na sedežu Ministrstva za gospodarstvo. Dodatne informacije: tel.: 01/478 32 93, torek in četrtek od 9- do 11. ure (Ana Mlinar) ali e-mail: ana. mlinar@gov.si (Ur. Ust RS, št. 11/2004, stran 701). Javni razpis za spodbujanje prijav podjetij na razpise 6. okvirnega programa Evropske unije v letu 2004 Prvi rok za oddajo vlog je 19.3.2004, naslednji pa 27.8. 2004. Razpis je odprt do porabe sredstev. Obdobje za porabo sredstev je proračunsko leto 2004. Razpisna dokumentacija je na voljo na: http://www. mg-rs. si/razpisi/index. php ali na sedežu Ministrstva za gospodarstvo. Dodatne informacije: tel.: 01/478 33 26, torek in četrtek od 9- doli. ure (Peter Polajnar) ali e-mail: peter, polaj-nar@gov.si (Ur. list RS, št. 11/2004, stran 696). Ministrstvo za informacijsko družbo Javni razpis za prijavo za ocenjevanje in podelitev znakov kakovosti v graditeljstvu 2004. Razpisovalec: Gradbeni institut ZRMK d. o. o.. Rok za oddajo prijave do 31. 11. 2004. Dodatne informacije na spletni strani www. gi-zrmk. si. Pospeševalni center za malo gospodarstvo Javni poziv k oddaji vlog za svetovalce specialiste, ki bodo izvajali svetovanje na specialističnih področjih v programu vavčerske-ga svetovanja Rok za oddajo prijave 8. april 2004 do 15. ure, 10. junij 2004 do 15. ure, 9-september 2004 do 15. ure, 11. november 2004 do 15. ure. Podrobnosti razpisa na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo: http://www. pcmg. si/admin/upload/ostalo/javni%20poziv-specialisti2004. doc. Javni poziv k oddaji vlog za splošne podjetniške svetovalce - gene-raliste v programu vavčerskega svetovanja Rok za oddajo prijave: 8. april 2004 do 15. ure, 10. junij 2004 do 15. ure, 9-september 2004 do 15. ure, november 2004 do 15. ure. Podrobnosti razpisa na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo: http/Avww. pcmg. si/admin/upload/ostalo/javni%20poziv-generalisti2004. doc. Javno povabilo za sodelovanje pri razvoju programov e-učenja v okviru projekta Podjetniško e-učenje Javno povabilo bo odprto do vključno 4. 10. 2004. Prvo odpiranje prispelih vlog bo 30.6. 2004. Naslednje odpiranje bo 21.7.2004, v nadaljevanju pa prvo sredo v mesecih september in oktober. Pri vsakem odpiranju se bodo upoštevale vse vloge, ki bodo prispele v glavno pisar- no na sedežu PCMG, Dunajska 156, najkasneje do 12. ure en dan pred rokom odpiranja. Podrobnosti razpisa na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Javni poziv za predložitev projektnih predlogov za sofinanciranje “PRIMe” (Primorsko podjetništvo) - Krepitev konkurenčnosti malih in srednjih podjetij na Primorskem. Sklic na objavo: EuropeAid/114342/D/SV/SI Navodila za prijavitelje so na vpogled na Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo in na spletni strani www. pcmg. si. Rok za oddajo projektnih predlogov je 2. julij 2004 ob 16. po srednjeevropskem času. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa “Partnerships in Science” v obdobju od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005 Razpisna dokumentacija bo po objavi Javnega razpisa v Uradnem listu R Slovenije objavljena tudi na spletnih straneh MŠZŠ RS. Prijavne obrazce lahko vlagatelji dvignejo vsak delavnik na Ministrstvu RS za šolstvo, znanost in šport RS, Trg OF 13,1000 Ljubljana. Razpis in prijavni obrazci ter ustrezne informacije so na voljo tudi na spletnih straneh MŠZŠ (http://www. mszs. si/slo/aktual-no/javni_razpis. asp?ID=4l66) in British Council (http://www. britishcouncil. si/). Vse dodatne informacije pri ga. Petji Stanovnik (tel.: 01 478 4732). Vloge morajo na zgornji naslov, ne glede na način prenosa, prispeti do vključno petka, 22. oktobra 2004, do 14. ure. Javni razpis za sofinanciranje skupnih slovensko-francoskih znanstveno tehnoloških projektov v okviru programa povezanih dejavnosti PROTEUS v letih 2005 do 2006 Rok za oddajo vlog: za prvo leto do vključno 14.5.2004 do 12. ure, zadrugo leto do vključno 3. 9- 2004 do 12. ure. Kontaktna oseba: Alenka Kocjan, tel: 01/478 46 00, (Uradni Ust RS, št. 25, 19. 3.2004). Javni razpis za sofinanciranje udeležb na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji in delovanja slovenskih znanstvenih združenj v svetu za leto 2004 Rok za oddajo vlog je 2. 4.2004, 7.5. 2004, 18. 6. 2004 in 3. 9- 2004 do 12. ure. Kontaktni osebi: Albin Babič, tel: 01/478 46 88, e-mail: albin. babic@gov.si in Maja Ambrožič, tel: 478 46 67,e-mail: maja. ambrozic@gov.si (Uradni Ust RS, št. 23,12. 3. 2004). Ministrstvo za kulturo Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev v letu 2004 JPR 20 • MED -2004 Rok za oddajo prijave je 17.5.2004 oziroma najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Dodatne informacije: Marko Jenšterle, tel: 01/369 59 81,e-mail: marko. jensterle@gov.si. Uradne ure po telefonu in elektronskih medijih Ministrstva za kulturo so vsak ponedeljek, sredo in petek od 9- do 11. ure. Uradni list RS, št. 38,16.4. 2004. Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb. Rok za predložitev vlog za prvo odpiranje je 3.5.2004 do 15. ure. Predvideni roki za predložitev vlog za nadaljnja odpiranja veljajo do roka, določenega v objavi o porabi sredstev, so naslednji: 31. 5. 2004,5. 7. 2004, 6. 9- 2004 in skrajni rok 4.10.2004. Javni razpis za sofinanciranje študij izvedljivosti za projekte daljinskega ogrevanja na lesno bio maso v letu 2004 Rok za predložitev vloge je do porabe sredstev oz. do 17.9- 2004. Okvirna višina sredstev je 12. 000. 000,00 SIT. Razpisna dokumentacija je na voljo na Agenciji RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije ali damir. stani-cic@gov.si in lojze. subic@gov.si oz. www. aure. si. Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva Javni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za mikro, nova podjetja Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do 25. 10. 2004. Vmesni roki so: 25. 4. 2004, 25.5.2004,25.6.2004,25.8.2004,25. 9- 2004 in 25.10.2004. Več o razpisu si preberite na spletni strani: http://www. jsmg-sklad. si/Razpisi. html. Vse ostale informacije dobite na tel.: 02/234 12 74, 02/234 1272 in 02/234 12 64 ali na e-mail naslovu: bostjan. vidovic@jsmg-sklad. si. (Ur. list RS, št. 32/2004, stran 2011). Gradbeni inštitut ZRMK, d. o. o. Javni razpis za prijavo za ocenjevanje in podelitev znakov kakovosti v graditeljstvu 2004 Rok za oddajo prijave javni razpis bo odprt do 31. novembra 2004. Podrobnosti razpisa najdete na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (PCMG): http://www. pcmg.si/page2/stran_razpisi. php?ID=535&all=1213#1213. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2004 Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za delno pokrivanje stroškov, ki izhajajo iz naslova generacijskega lastniškega prevzema kmetije s strani mladega kmeta (prevzem kmetije s strani potomcev, pastorkov, vnukov oziroma njihovih partnerjev). Rok za oddajo prijave: 31. 8. 2004 (velja poštni žig). Vse informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti v informacijski pisarni ARSKTRP vsak delavnik med 9- in 15. uro, tel: 01/478 92 83. Vir in datum objave: Uradni list RS, št. 61, 4.6.2004. Občina za pospeševanje zaposlovanja Svetniki občine Prebold so na zadnji seji po skrajšanem postopku sprejeli pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje zaposlovanja v občini. Prebold ima najvišjo brezposelnost v dolini, ki je tudi nad regijskim in državnim povprečjem, še vedno pa je tudi negotova prihodnost Tekstilne tovarne Prebold. S proračunskim denarjem naj bi občina spodbudila odpiranje novih delovnih mest na svojem območju. Upravičenci do sredstev po tem pravilniku so gospodarski subjekti, ki na območju občine odpirajo delovna mesta občanom občine Prebold. Sedež ali dejavnost podjetja mora biti v občini Prebold, prejemnik sredstev pa je lahko tudi fizična oseba s stalnim prebivališčem v občini, kadar gre za samozaposlitev. Do denarne pomoči pa niso upravičene družbe, ki so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje. Sredstva po tem pravilniku bodo nepovratna finančna pomoč za zaposlitev brezposelne osebe za nedoločen čas, če se je z zaposlitvijo povečalo število delovnih mest delodajalca, pa tudi za zaposlitev osebe, ki ima status presežnega delavca, in samozaposlitev. Sredstva bodo dodeljena na podlagi razpisa, ki bo objavljen na krajevno običajen način. Sklep o dodelitvi sredstev sprejme občinski svet na predlog odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Občina bo s prejemnikom sklenila pogodbo. Če bo prejemnik te subvencije delovno razmerje, sofinancirano na podlagi tega pravilnika, prekinil prej kot v dveh letih od dneva sklenitve pogodbe, bo moral zaposliti drugo brezposelno osebo ah vrniti denar občini v roku treh dni. K. R. Tekstilcem že več kot 700 paketov Delavci Tekstilne tovarne Prebold so po dogodkih, ki so tovarno pretresali v minulem mesecu, le prejeli obljubljeni preostanek februarske plače. Nekaj dni zatem pa tudi 35 odstotkov plače za marec. Izplačilo plač naj bi v prihodnje bilo po dogovorjenem sporazumu med sindikatom in upravo, ki so ga sklenili že jeseni lanskega leta. Iz nastale situacije, ki je že nakazovala stečaj podjetja, so se izvlekli s 650 milijoni bančnega posojila, kar je pripomoglo k izplačilu plač. Kaj bo ta denar pomenil za nadaljnje delo tovarne, je težko napovedati. Socialna stiska zaposlenih je velika. K reševanju socialne stiske zaposlenih in tistih, ki so izgubili delo v tovarni, že od avgusta leta 2002 po najboljših močeh pomaga Območno združenje Rdečega križa Žalec. V tem obdobju so delavcem v presledkih pomagali štirikrat in razdelili več kot 500 paketov, ki obsegajo najosnovnejša živila in pralni prašek. Ponovno akcijo pomoči so organizirah skupaj z Rdečim križem Slovenije konec minulega meseca in tako razdehli še več kot 200 paketov z živih. Pakete so prejeh delavci, ki so bih nazadnje odpuščeni, in delavci z najnižjim osebnim dohodkom. Kot je povedala sekretarka Območne organizacije Rdečega križa Žalec Majda Pilih, so seznam pomoči potrebnih dobili od uprave podjetja. Uidi v bodoče se bodo trudili pomagati, kohko in kako pa je žal odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. “Zavedamo se, da je to le simbolična pomoč, ki bi jo marsikdo potreboval vsak mesec, a žal lahko pomagamo le tohko, kohkor imamo,” dodaja Pihhova. Težak socialni položaj delavcev TT Prebold skušajo omiliti tudi v občini Prebold. Odločili so se, da bodo delavcem, njihovim občanom, pomagali s sredstvi iz občinskega proračuna. Po besedah župana Vinka Debelaka naj bi enkratna pomoč na delavca znašala od 25 do 30 tisočakov. Kako bo v prihodnje s pomočjo občine in RK, bo predvsem odvisno od razmer v tem podjetju, ki ima za svoj simbol črno mačko. Za mačke pravi pregovor, da imajo sedem življenj. Če to res velja, potem je upati na boljše razmere v TT Prebold. Res pa je, da je optimistov iz dneva v dan manj. D. Naraglav TEHmm Cesta ob železnici 1 3310 ŽALEC Fon: 03/713 30 50 Faks: 03/713 30 60 d.0.0. Žalec objavila zaradi razširitve prosta delovna mesta za: 1. OPERATERJA (programer) CNC-žične in CNC-potopne erozije 2. OPERATERJA (programer) na CNC obdelovalnih strojih 3. BRUSILCA na ploskovnem in okroglem brušenju 4. ORODJARJA - zaključna dela Zaželjene so delovne izkušnje na področju orodjarstva, sposobnost samostojnega dela, kreativnost, natančnost, komunikativnost in več let delovnih izkušenj, pri začetnikih pa najmanj osnovna spretnost z računalnikom in predvsem želja po delu na CNC-strojih za kovino. 5. VODJA ODDELKA KOVIN 6. VODJA PROJEKTOV Zaželjene so delovne izkušnje s 5., 6. ah 7. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, sposobnost dela z ljudmi, aktivno obvladovanje nemškega ah angleškega jezika in znanje računalništva. Prijave s kratkim opisom del, ki ste jih dosedaj opravljah, pošljite ah osebno prinesite v roku 8 dni po objavi razpisa. STAVBNO KLEPARSTVO /TO IN KROVSTVO ' ^ JOZE-LILJ AN A STROZER, S.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 Z vami 20 le SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela. AVTO HIŠA Migojnice 140, 3302 GRIŽE PRODAJA VOZIL PRENOS LASTNIŠTVA ODKUP VOZIL tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 6 LET • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. Podjetništvo junij2004 ENKRATNO NALOŽBENO ZAVAROVANJE NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Za inovacije zmanjkuje časa in denarja vator je Uroš Cestnik iz Šempetra, nagrajenec natečaja, ki ga je organiziral Inštitut za inovativnost in tehnologijo za leto 2003. Kot je povedal, zanj oziroma za nagrado ne vedo niti v podjetju, kjer je zaposlen. “Inovatorji niso bili v Sloveniji nikoli iskani in še dolgo ne bodo,” pravi. K. R., foto: T. T. Ekologija je tudi ekonomska kategorija rnovem TOVIM Car Interior Design, d. o. o. PROĐIMO: - garsonjero v Preboldu t nadst/4 v izmeri 27 m2, cena 5.500.000,OOSIT;. - dvostanovanjsko starejšo hišo v centru Braslovč (potrebna obnove), cena 18.000. 000.0051T; - 4 ss v Žalcu v bloku, 5/6 nadst. (duplex) z uporabno površino a. 200 m2, cena 25.000. 000.0051T; • 4 ss v Celju - Glazija 5/4 nadst. (duplex) z uporabno površino 137 m2, cena 1029 EUR/m2; -1,5 ss (mansarda) v hiši v Kasazah v izmeri 45 m2, cena 4.500.000,OOSIT; - poslovni prostor v centru Šempetra v Savinjski dolini z uporabno površino ca. 200 m2 in lastnim parkirnim prostorom ter dvoriščem, cena 42.000.000,OOSIT; - poslovni kompleks z zemljiščem in novim poslovnim objektom, primeren za proizvodno skladiščno cono v Zaloški Gorici, cena 2.000.000,00 EUR; - gostinski lokal v neposredni bližini Žalca (idilično okolje), cena 65 000,00 EUR; -1,5 ss v Slovenskih Konjicah v izmeri 49 m2 (mansarda), cena 750 EUR; - kmetijo v okolici Laškega ( ca 7 km izven) z veliko gozda in pašnikov, cena 22.000.000,OOSIT. ODDAMO: - 2,5 ss + gostinski lokal v okolici Šempetra v Savinjski dolini, cena po dogovoru; - poslovni prostor, primeren za živilsko dejavnost, v Žalcu v izmeri 40 m2, cena najema 250 RR; - več poslovnih prostorov (5 z 24 m2) v Žalcu. Cena 6,5 EUR/m2 + stroški; - poslovni prostor v Žalcu na zelo prometni legi z lastnim parkirnim prostorom. Zaželena dejavnost: bančništvo, predstavništvo, parfumerija. Cena po dogovoru. - 2,5 ss v okolici Šmartnega ob Dreti (v stanovanjski hiši). Cena najema 50.000,00 SIT. Eno najbolj prepoznavnih in tudi uspešnih podjetij v Šempetru je Aero. Družba ima sedež v Celju, v Šempetru pa deluje njihov program lepilnih trakov. V šepetrskem podjetju je zaposlenih 120 ljudi, približno deset je zaposlenih pri dveh podjetnikih, ki imata del prostorov Aera v najemu. Ker gre za kemično industrijo, Šempetrane še posebej zanima varnost proizvodnje in kdaj bo urejen problem prometa do tovarne. Na pobudo krajevne skupnosti so jim v podjetju pred dnevi na široko odprli vrata. Udeležba krajanov na obisku v Aeru ni bila množična, kljub temu pa so prisotni ta način seznanjanja z delom tovarne ocenih kot zelo koristen. Proizvodnjo sta jim predstavila pomočnik direktorice Aera Ludvik Stepančič in direktor programa lepilnih trakov Vib Žibret. V Šempetru na leto izdelajo dobrih 60 mibjonov kvadratnih metrov lepilnih trakov. 22 odstotkov proizvodnje prodajo na slovenskem trgu. Proizvodnja lepilnih trakov poteka po dveh postopkih - raztopin-skem (med strokovnjaki je bolj udomačen izraz flsolventx) in vodnem. Slednji je okolju prijazen, star način pa občasno še povzroča težave v okolju, zlasti zaradi izpustov hlapov in neprijetnega vonja, kar naj bi izboljšali že prihodnje leto. Kot je povedal Ludvik Stepančič, Aero vebko vlaga v izboljšanje tehnologije in doseganje visokih ekoloških standardov. V to jih silijo tudi direktive Evropske unije. Če do leta 2007 ne izvedejo ekološke sanacije (tako kot v vseh podjetjih), bodo v Bruslju zahtevali zaprtje tovarne. Od leta 1997 je Aero na svoji lokaciji v Šempetru že investiral sredstva v vrednosti približno 6 do 7 milijonov nemških mark, da so ohranili pro- Proizvodnjo je Šempetranom razkazal direktor lepilnih programov Vili Žibret. izvodnjo in so tehnološko konkurenčni. Tako so uvedli novo proizvodno linijo na vodni osnovi, za drugo leto pa pripravljajo dva velika projekta. Eden je priljuček na kanalizacijski kolektor, drugi pa je cestni priključek do križišča z državno cesto pri avtocestnem priključku. Ludvik Stepančič je povedal, da gre za dol- gotrajne postopke, da pa so o nujnosti te ceste že prepričah ministrstvi za okolje in kmetijstvo (gre za spremembo namembnosti rabe kmetijskih zemljišč). Sledi odkup zemljišč in sama investicija, pri čemer bo investitor gradnje občina. K. R. Razvojna agencija Savinja Žalec in občina Žalec sta v sejni sobi občine pripravili okroglo mizo na temo Inovacije - osnova za konkurenčnost na globalnem trgu. Namen okrogle mize je bil ugotoviti stanje na področju inovativnosti v državi, celjski regiji in žalski občini, osvetliti probleme, s katerimi se srečujejo podjetja, in predlagati rešitve. Okroglo mizo je vodil predsednik občinske komisije za inovacije Ferdinand Haler (bil je tudi predsednik Društva inovatorjev Slovenije in Celje), ki je med drugim povedal, da ima žalska občina dober odnos do inovacijske dejavnosti, ki jo vzpodbuja z akcijo Inovator leta. Sicer pa je v državi v zadnjih letih na tem področju velik deficit. Država je to področje gospodarstva povsem zanemarila, v zadnjem času pa skuša to popraviti z akcijskim načrtom nacionalnega sistema inovacij. Kaj ta prinaša, udeleženci okrogle mize kljub pričakovanju niso izvedeli, saj v Žalec ni bilo prof. dr. Uroša Staniča, soavtorja akcijskega načrta nacionalnega sistema inovacij v okviru regionalne inovacijske strategije Slovenije kot EU regije. Slovenija je po inovacijah in po deležu bruto družbenega produkta, ki ga vlaga v to dejavnost, na repu med državami Evropske unije, zato je država pristopila k izdelavi akcijskega načrta nacionalnega sistema inovacij, je med drugim povedala Danica Jezovšek Korent z Razvojne agencije Savinja. Da je inovacijska dejavnost slabo razvita, je s številnimi podatki podkrepil direktor Gospodarske zbornice Slovenije - Območne enote Celje Jože Pušnik. Gospodarska zbornica nima sredstev za neposredno spodbujanje inovativnosti v podjetjih, poudarek daje zlasti promociji te dejavnosti z vsakoletnimi natečaji za inovatorje. Udeleženci okrogle mize - predstavniki podjetij in inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo - so nato našteli številne probleme, s katerimi se na področju inovacij srečujejo podjetniki. Raziskovalci zaradi nizkih plač bežijo iz gospodarstva, zlasti majhna in srednje velika podjetja si težko ko časa, birokratskega dela in zlasti stroškov. Če patent prijavijo v Sloveniji, jim to ne zagotavlja primerne zaščite, za pridobitev mednarodnega patenta pa običajno majhna in srednje velika podjetja nimajo časa, denarja in strokovnjaka za to področje. Manjša podjetja zato inovacije čim dlje skrivajo in jih skušajo čim prej vgraditi v izdelke ter prodati na trgu, kjer si tako pridobijo konkurenčno prednost. Država bi morala za prijavo mednarodnih patentov podjetjem sofinancirati del stroškov in nuditi drugo pomoč, to pa bi morala od nje zahtevati tudi Gospodarska zbornica, je bila ena od ugotovitev okrogle mize. Da spodbujanja inovativnosti že v osnovnih šolah, kar je mogoče na primer tudi prek modelarskih krožkov, posebej ne omenjamo. Kljub vsemu pa to ne pomeni, da v Sloveniji in regiji ni potrebnega znanja in dobrih inovatorjev. Eno od zelo uspešnih podjetij na tem področju je Novem Car Interier Iščemo partnerja za izvajanje preventivnega vzdrževanja po smernicah ISO standarda. Vzdrževanje se odvija na področju mehanike, pnevmatike, hidravlike in elektronike. Vse informacije po telefonu 041 957 847. Ne le inovativnost, tudi udeležba na okrogli mizi o inovativnosti je bila skromna. Design z Ložnice, vendar se vodstvo ni udeležilo okrogle mize. Veliko inovatorjev je na primer v Sipu, v medijih pa je bilo v minulih dneh zaslediti tudi uspeh celjskega podjetja Cetis, ki je največjemu svetovnemu izdelovalcu strojev za tiskanje denarja KBA-GIORI iz Švice prodal dokumentacijo za izdelavo naprave za zaščitni tisk (intaglio tisk). Po besedah direktorja projekta Petra Aužnerja Cetis ne načrtuje izdelave strojne opreme za tržišče, zato je Švicarjem prodal znanje. Projektno skupino, ki ji je uspelo izpopolniti opremo za intaglio tisk, je vodil Milan Kerič, ki že nekaj let živi v Latkovi vasi. Prav tako uspešen ino- privoščijo raziskovalne time. Celo univerzitetno izobražene strokovnjake si težko privoščijo. Poleg tega prijava patentov in inovacij zahteva veh- 'OČV Mesarstvo - gostinstvo - gradbeništvo #7 VALAND - 3215 Loče, tel.: 758 07 01, GSM:041 664 330 Amovskl gozd - novozgrajeno naselje BMn| (tik ob izvozu z avtoceste Arja vas Žalec) Naselje primerno za: * predstavništva podjetij * specializirane prodajalne (npr. motorji) * pube (pivnice) * mirnejše servisne storitve... Kar je obrtna cona Trzin, to bo kmalu predstavljal Arnovski gozd. V najem dajemo 19 atraktivnih lokalov! Ne zamudite priložnosti - pokličite nas! ATRIJ Stanovanjska zadruga z. o. o. POSLOVNA ENOTA ŽALEC, Ulica talcev 1/a, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-mail:sz-atrij@siol.net, www.sz-atrij.si Želite nadaljevati varčevanje po izteku Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme? Zavarovalnica Triglav, d.d. vam nadaljevanje varčevanja omogoča preko ENKRATNEGA NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA z enkratnim vplačilom zavarovalne premije ali NALOŽBENEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA z mesečnimi plačili zavarovalne premije. Z vplačilom premije združite ugodnosti življenjskega zavarovanja ter varčevanja vezanega na gibanje vrednosti enot premoženja v izbranih investicijskih skladih. Za vse informacije smo Vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 2864 ali na sedežu Območne enote v Celju osebno ali na telefonski številki 03 42 26181. Pokličite že danes. KZ« ŽIVUENJE POTREBUJE VARNOST. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, ELO Na podlagi sklepa redne seje skupščine ZZG Žalec 11.3.2004 za potrebe štipendiranja deficitarnih poklicev po dualnem sistemu izobraževanja objavlja Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2004/2005. ZAP. ŠT. NAZIV POKLICNE OZ. STROK. IZOBRAZBE ŠT. ŠTIPENDIJ 1 Avtoklepar 1 2 Avtoličar 1 3 Inst. strojnih instalacij 1 4 Klepar - krovec 1 5 Mizar 1 6 Orodjar 1 7 Slaščičar - konditor 1 8 Slikopleskar 1 9 Zidar 1 Vloge dobite na Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec, Levstikova 2,3310 Žalec. Prijave z zahtevano dokumentacijo pošlji najkasneje do 1. 8. 2004 na naslov ZZG ŽALEC. Levstikova ulica 2. 3310 Žalec, s pripisom "Za razpis kadrovskih štipen- Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 712 05 08 (ga. Nataša Naraks Koprivc) oz. na elektronskem naslovu: natasa.naraks@ozs.si. SUKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebold Tel.: 03/705 30 52 Faks: 03/705 30 51 GSM: 041/626-116 albin.herman@siot.net p.e. BARVE. LAKI. ČISTILA Sovina i 3 15. PREBOLD 572-46*4 NEPREMIČNINE BIRO ZA CENITVE TER prodamo, kupimo, MENEDŽMENT NEPREMIČNIN posredujemo Šlandrov trg 40/11, Žalec in svetujemo. 041649234, 710 0360, Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 0320 (od 8.30 do 930) junij2004 Turizem • TURISTIČNI • KOTIČEK • S KOLESOM PO SAVINJSKI DOLINI Zdaj je pravi čas, da lepote krajev Spodnje Savinjske doline spoznate tudi s kolesa. Po Spodnji Savinjski dolini se prepletajo urejene kolesarske pod; teh je kar 18. Njihova težavnostna stopnja je različna, tako da lahko vsakdo najde sebi primemo. Med seboj so povezane in potekajo po lokalnih in stranskih cestah. Na vsaki poti je vsaj ena kontrolna točka, kjer dobite podpis. Po prevoženih vseh 18-ih kolesarskih poteh prejmete spominsko majico. Zloženke s kartončkom za podpise, žige in tudi spominske majice po opravljenem kolesarjenju lahko dobite v TIC - u Žalec, na Šlandrovem trgu 25 (v Savinovi hiši), in sicer ob delavnikih med 9. in 19. uro ter ob sobotah med 9- in 14. uro. Dodatne informacije vam bodo z veseljem posredovah po telefonu na št. 03 710 04 34 ah na elektronskem naslovu zkst.hc@siol.net Kolesarske poti: 1. Petrovče - Kasaze - Migojnice -Žalec - Dobrišavas - Petrovče (10 km) 2. Kasaze - Liboje - Zabukovica -Griže - Migojnice - Kasaze (10 km) 3. Žalec - Griže - Šešče - Zg. Roje -Sp. Roje - Vrbje - Žalec (11 km) 4. Griže - Zahom - Matke - Šešče -Griže t9 km) 5. Šešče - Sv. Lovrenc - Prebold -Dolenja vas - Latkova vas - Sv. Lovrenc - Šešče (9 km) 6. Kaplja vas - Zg. Selo - Grajska vas -Gomilsko - Kamenče - Poljče - Zakl -Trnava - Šentrupert - Kaplja vas (13 km) 7. Kamenče - Sp. Podvrh - Žovneško jezero - Sp. Gorče - Rakovlje - Parižlje -Poljče - Kamenče (12 km) 8. Sp. Podvrh - Gomilsko - Grajska vas - Ojstriška vas - Tabor - Čeplje -Prekopa - Sp. Podvrh (18 km) 9. Parižlje - Polzela - Založe - Grušovlje - Šempeter - Šešče - Sv. Lovrenc - Latkova vas - Dolenja vas - Kaplja vas - Šentrupert - Trnava - Zakl - Poljče - Parižlje (20 km) 10. Polzela - Podvin - Dobrič - Andraž - Založe - Polzela (28 km) 11. Šempeter - Podlog - Gotovlje -Ložnica - Žalec - Vrbje - Sp. Roje - Zg. Roje - Šempeter (10 km) 12. Podlog - Jama Pekel - Sp. Ponikva - Studence - Gotoveljski Zalog -Gotovlje - Podlog (19 km) 13- Žalec - Ložnica - Vel. Pirešica -Pemovo - Grmovje - Mala Pirešica -Zaloška Gorica - Arja vas - Petrovče -Dobriša vas - Žalec (15 km) 14. Grajska vas - Zg. Selo - Šmiglova zidanica - Miklavž - Loke - Tabor -Ojstriška vas - Grajska vas (16 km) 15. Tabor - Loke - Črni vrh - Ločica -Vransko (14 km) 16. Vransko - Tešova - Čreta -Dobrovlje - M. Braslovče - Preserje -Braslovče - Braslovško jezero (26 km) 17. Tabor - Miklavž pri Taboru - Vrhe -Miklavž pri Taboru - Loke - Tabor (22 km) 18. Tabor - Loke - Presedlje - Limovce - Zaplanina - Ravne - Črni vrh - Tabor (33 km) ; I ® Po dolini 260 kolesarjev Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je minulo nedeljo pripravil 3. tradicionalno rekreacijsko kolesarjenje po kolesarski poti 01, ki je speljana po vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline. Pot je dolga 57 kilometrov. Start in cilj sta bila pri hotelu v Žalcu, organizator pa je naštel kar 260 udeležencev, kar je bilo zanj veliko, a prijetno presenečenje. Povzročilo je nekaj organizacijskih težav, ki so jih s hitro akcijo uspešno odpravili. Kolesarjenje je potekalo brez zapletov, bilo je ustrezno vodeno, razpoloženje udeležencev pa zelo prijetno. Turistična društva v posameznih občinah so ob poti za kolesarje pripravila osvežilne napitke, na cilju pa so se okrepčali z okusno obaro. T.T. Večer v znamenju glasbe, petja in cvetja Turistično društvo Šempeter je minuli teden v antičnem parku organiziralo tradicionalno pevci, plesalci in instrumentabsti OŠ Šempeter, predstavila pa se je tudi dramska skupina KUD Šempeter. Med spomeniki s petjem in folklornimi plesi prireditev Večer glasbe, petja in cvetja na pragu poletja. Uidi tokrat so pripravili dva večera, s katerima so prireditelji popestrili praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo v juniju, ko goduje njihov farni svetnik sv. Peter. Na prvem večeru so nastopili Drugi večer je potekal v znamenju petja mešanega pevskega zbora Cetis iz Celja in plesnih nastopih folklorne skupine KUD Grifon Šempeter. Čudovite cvetlične aranžmaje so letos pripravili dijaki Vrtnarske šole Celje in pri tem pokazali veliko domiselnosti in ustvarjalnosti. D. N. Glasbena gosta Miha Alujevič in Brina Zupančič med svojim nastopom kulturni in družabni dogodek, ki so ga zaznamovale jagode, penina in šansoni. Številni gostje so lahko prisluhnili petju in glasbi, ki je spominjala na pravo kavarno iz Pariza. Nadvse navdušeni so bili nad francoskim šansonom z izvrstnim Mihom Alujevičem in pianistko Brino Zupančič, ki sta zapela in zaigrala tudi nekaj ameriških in slovenskih šansonov. D. N. Jagode in šansoni V mesecu decembru odprt Garni šport hotel Prebold, ki je imel vse do nedavnega le prenočitvene zmogljivosti z zajtrkom, je v začetku junija doži- vel tudi težko pričakovano odprtje hotelske kavarne. Prebold je z njo dobil prijeten lokal, ki bo pomembno prispeval k pestrejši gostinski ponudbi občine in njeni turistični promociji. Odprtje kavarne je bil prijeten SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILCEV JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/ 612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Spoštovani! V letošnjem letu praznujemo I.Uj..V-L~ ‘desetletnico odprtja naše trgovine na Vranskem, kar je povezano s praznovanjem naših srečanj, ki vsako leto potekajo v znamenju našega slogana Zvestoba se nagrajuje. Jubileju bomo posvetili še posebno pozornost, saj bosta vzporedno potekali dve nagradni akciji. Z eno si boste ob nakupih v naših trgovinah zagotovili brezplačno jedačo in pijačo na naši prireditvi za zvestobo, ki je osrednja prireditev Vranskih poletnih večerov, z drugo pa boste imeli možnost pridobiti posebne srečke, ki vam bodo lahko prinesle eno ah več lepih nagrad, od počitniških vikend paketov v Radencih, zlatih prstanov in obeskov do denarne nagrade v vrednosti 100 tisoč tolarjev. Nagrade bomo izžrebali 7. avgusta na tradicionalnem pra- znovanju za zvestobo, hkrati pa bomo proslavili tudi desetletnico odprtja trgovine. Znova obljubljamo veliko glasbe, zabave in humorja in vas vabimo, da se nam pridružite v čim večjem številu. Prisrčno vabljeni tudi na ostali dve prireditvi Vranskih poletnih večerov, ki bosta letos potekali v znamenju 15-letnega praznovanja ansambla Robija Zupana in v znamenju pihalnih godb in humoristov. Ansambel Robija Zupana bo s številnimi glasbenimi gosti svoj jubilej praznoval v petek, 6. avgusta, sobota bo v znamenju našega praznovanja, nedelja pa bo poleg Dorijeve maše poskus bavarskega Oktoberfesta, kar pomeni, da se bo pivo pilo iz velikih steklenih vrčkov, ki jih boste lahko odnesli domov. Bodite z nami tudi tokrat, zagotovo vam ne bo žal! POTEPUH n Vi & Mi ■ POTEPUH klub (RANJSKA GORA luksuzni app ob igrišču za golf; app 1/3 in 1/44)d 81.000 SIT/7 dlFj ’0TEPUH0V0 POLETJE 2004:AKCIJE-NQVE NIŽJE CENE NOVIGRAD WÌ Rotonda 7=6 od 53.750 Sit/polp.; POREČ 7 dni od 34.750 Sit/polp.;VRSAR 7=6o8 12.030 Sit/polp.; KRK-Njivice 10% popust, od 45.540 Sit/polp; Rab - otrok do 12. leta GRATIS; KUKLJICA bgw od 36.086 Sit/polp, app 1/3 od 78.343 Sit/najem;V0DICE zas. app od 56.486 Srt 3rimošten-htl.Zora od 58.320 Sit/polp; Neum-htl. Stella 20% popust: od 34.000 Sit/polp.;VIS-Komiža od 34.580 SIT/polp.;LAST MINUTE ponudbe z letalom;: TUNIS od 79.900 Sit; DJERBA od 83.800 Sit; (RETA od 69.900 Sit; RODOS od 66.900 Sit; SANTORINI od 59.900 Sit; SAMOS od 59.900 Srt; (OS od 66.900 Srt; KRF od 54.900 Sit; TURČIJA od 79.900 Sit; EGIPT, ŠPANIJA, DOM. REP, KUBA,... e-mail: potepuh@5iol.net. www.mb-dolinar.si plačilo na več obrokov Žalec, Šlandrov irg 25, tel: 0317132300,03/7132301; fax: 03/71323 08 Vedno z Vami za čisto in prijazno okolje JAVNE NAPRAVE javno podjetje,d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03/ 425 64 00 faks: 03/ 425 64 12 intervencijska naročila izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091 • ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI • LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV • ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN • ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ OBVESTILO DELOVNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA NA LOKACIJI SUROVINE ŽALEC: * delavniki - od 9. do 18. ure * sobote - od 9. do 14. ure * nedelje in prazniki - zaprto Politične stranke junij2004 Končale so se prve volitve slovenskih predstavnikov v Evropski parlament. Sedem “evropskih” poslancev bo predstavljalo Slovenijo in njene interese v Evropskem parlamentu. Želim in upam, da bodo uspešno in predvsem v korist državljanov Republike Slovenije delovali s skupnimi močmi pri delu v Evropskem parlamentu. Ne da bi hotel znanjševati pomena volitev v Evropski parlament, pa naj komentiram obravnavo poročila o anketah na seji občinskega sveta občine Žalec, ki sta raziskovali uporabo in poznavanje nevarnosti legalnih in nelegalnih drog današnjega časa. Prva anketa je vključevala učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol, druga pa dijake srednjih šol. Zanimivo in zaskrbljujoče je, da kar 68 % vprašanih osnovnošolcev meni, da so dobro informirani o nevarnostih drog, večina dijakov, ki je sodelovala v anketi, pa je na podobno vprašanje odgovorila, da s tem niso dobro seznanjeni. Primerjava rezultatov nam potrdi že znano dejstvo, da ima na mlade velik vpliv menjava okolja pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Vsekakor je dejstvo tudi to, da je za osnovnošolske otroke bolj poskrbljeno; poleg šolskih dejavnosti je veliko obšolskih dejavnosti v popoldanskem času. Z vstopom v srednjo šolo pomeni to za večino dijakov odhod v večje mesto, kjer je več možnosti za preživljanje prostega časa, kar počasi odtuji mlade od domačega kraja. Veliko mesto pa ne ponuja samo več možnosti za preživljanje prostega časa, ampak tudi veliko možnosti, da mladi pridejo v stik z nelegalnimi in legalnimi drogami, največkrat na pobudo okolice oziroma družbe. Najboljša rešitev je, da bi mladi kar največ svojega prostega časa preživeli v domačem kraju, v znanem okolju, v znani družbi. Toda manjša mesta, kot je na primer Žalec, mladim, predvsem srednješolcem, ne ponujajo dovolj možnosti za preživljanje prostega časa. Mladim je potrebno ponuditi možnost zabave s poslušanjem glasne glasbe in medsebojnim druženjem. In ravno tega v Žalcu in ostalih manjših krajih in mestih primankuje. Prostor, kjer bi se lahko mladi družili na svoj način z glasnim poslušanjem glasbe in zabavo po svoje. Če se spomnim nekaj let nazaj, mi pride na misel in pred oči prostor, ki ga je Žalec že imel: Hmezadova dvorana. Z zabavami, druženji, koncerti in ostalimi kulturnimi prireditvami, ki so se tam odvijale, je bilo dovolj možnosti za preživljanje prostega časa že v Žalcu in ni bilo potrebno hoditi drugam. Moje razmišljanje je namenjeno vsem, tako občinskin upravam, staršem, predvsem pa mladim, ki si lahko z nekaj truda in prostovoljnega dela sami naredimo okolje in prostor, kjer se bomo zabavah. Na koncu pa naj vsem občankam in občanom zažehm vse lepo ob dnevu državnosti. Danijel Novak LO SMS Žalec Nakopičeni problemi - možna razrešitev V naši demokratični stranki upokojencev smo trdno prepričani, da prihaja čas razrešitve problemov naše družbe. Bolj prihajamo v čas novih volitev, več je prisotnih problemov, ki hromijo naš sistem, naše zaposleno prebivalstvo, kmete, mladino, upokojence. Kapitalistični sistem vedno bolj poraja stiske na vseh področjih družbenega in političnega življenja. Izgledi kažejo velike stiske nezaposlenega prebivalstva, težko preživetje otrok in mladine. Vedno je težje izobraževati naše potomce in na koncu ni možne zaposlitve. Siromaštvo se poraja - zagovornikov pa je premalo. Tako prihajamo do spoznanja, da pre-nekateri v naši družbi preveč zaslužijo, a na drugi strani še dobivajo na desetine milijonov za avtorske honorarje. Kritično lahko ocenjujemo to stanje zaradi tega, ker obstaja pravičen sum, da se ne plačuje v zdravstveno in pokojninsko blagajno, s tem pa smo upokojenci prikrajšani. Da bi postala naša družba bolj samozavestna, bomo kot stranka še naprej podpirali patentne predloge, utrjevali samostojno in ideološko neobremenjeno pozicijo stranke, ki bo v političnem prostoru dokazala tudi v prihodnosti svojo zavzetost za boljši gospodarski razvoj in pravičnejšo socialno politiko, ki bi naj. v prihodnosti prinesla vsem Slovenkam in Slovencem lepšo in svetlejšo prihodnost. Upokojenci smo ustanovili stranko z namenom, da bomo s svojimi življenjskimi in delovnimi izkušnjami prispevali k vsestranskemu razvoju Slovenije in da bi s pomočjo stranke ohranjali in ščitih pravice minulega dela; današnje pokojnine, socialno varnost, zdravstvene usluge - DeSUS oskrbo za vse sloje prebivalstva v enaki meri pod enakimi pogoji. Naša stranka ima program, v katerem so trdo postavljeni temelji reševanja gmotnih in socialnih problemov, prav posebej za socialno šibke družbene sloje, kamor v veliki meri spadamo tudi upokojenci. Razvitost delovanja naše stranke se kaže v 85 odstotkih pokritosti z občinskimi odbori v RS, v veliki meri zastopanost v občinskih svetih, v KS in društvih, kjer žive naši aktivni in delovni upokojenci. Kot stranka upokojencev smo proti izrednim pokojninam umetnikov, pisateljev, glasbenikov, ki črpajo naš pokojninski sklad brez vložka v zdravstveno-pokojninsko blagajno. Zaradi česar smo prikrajšani drugi, čeprav smo pošteno delali in vlagali, in zaradi tega nam večkrat očitajo izgubo iz SPIZ-a, ki ni realno prikazana, pokojninski sklad pa še ni očiščen. Z oboroženo politično izkušenostjo, katere trden in preudaren zaveznik je naša stranka, smo pripravljeni tudi v prihodnosti graditi močno stranko, prepoznavno preko dela in ljudi naših članov, ki bodo tudi v prihodnosti pripravljeni sprejemati odgovorne naloge. Kandidirati želimo na državnozborskih volitvah v jeseni, za svetnike občin v jeseni 2006 in tudi za župane. Mi nismo stranka preteklosti, naši cilji so usmerjeni v prihodnost, v EU in NATO in za boljši in pravičnejši svet. V nove zmage DeSUS-a in upokojencev v Republiki Sloveniji. Predsednik občinskega odbora demokratične stranke upokojencev Ivan Jelen SPODRSLJAJ V eni izmed številk smo v našem kotičku pokomentirali izide volitev za novega predsednika stranke SLS na izrednem kongresu stranke v Rogaški Slatini. Takrat smo ugotavljali, da sistem volilnega pravilnika ne daje prevelike moči občinskim odborom, ampak raznim zvezam, ki delujejo v okviru stranke. Kaj to pomeni, nam postaja jasno ob pravih volitvah, na katerih sodeluje in ima pravico sodelovati vse članstvo in simpatizerstvo stranke SLS. Vohvci so na volitvah za evropske poslance v svojem izboru pokazali, da usmeritev in nepotrebna naglica zamenjave predsednika stranke nista obrodili sadov. Pokazalo se je, kako prav so imeh odbori, čeprav so s preglasovanjem izgubili, da moč in jedro stranke še vedno predstavlja podeželje in kmetstvo, iz katerega je ta stranka zrasla. Našim ljudem iz vrha stranke bo moralo postati jasno, da SLS ni in nikoh ni bila meščanska stranka, temveč stranka podeželja, stranka malih preprostih ljudi. Razni povzpetniki, ki bi te ljudi radi izkoristili za svoj osebni prodor in lagodno življenje, si bodo pač morah poiskati drugo bazo za svoj vzpon. Ljudstvo ne mara takšnih odklonov in jih tudi hudo kaznuje. V poplavi raznih strank, katerih resnost in volja biti iskren in pošten sta vprašljivi, bo in mora naša stranka ostati to, kar ljudje od nje pričakujejo. Zastopnik malega človeka v boju za preživetje in pravico. Nikoh ne bomo veliki, da bi z raznimi povzpetniki obvladovali vehk politični prostor različnih ljudi in profilov, vendar pa mora tudi profil naše stranke imeh svoje predstavnike v tem prostoru, ki bodo varovali njegove interese - ohranitev slovenstva na podeželju in zavarovanje njegovih korenin. Nekateri nas zmerjajo, da nismo svetovljanska stranka s filozofsko usmerjenimi odločitvami ipd., a za nas to niso zmerljivke, temveč smo na to celo ponosni. Večina naših članov je iz podeželja in žehmo si, da bi SLS bila stanovsko politična sila, ki bo vedno dosegla prag v slovenskem parlamentu ah pa tudi še kje drugje. Za ljudi, ki imajo radi naravo in domačo zemljo in skušajo z njo ter od nje živeti, je pomembno pravzaprav le to, da jim te pravice nihče ne krah, marveč jo brani in omogoča, kar pa je brez predstavnika v visoki politiki takorekoč nemogoče. Vsakdo ima pravico, da zamenja svoje mišljenje, da zamenja svojo volilno navado, da zamenja stranko. Ne smemo se čudih, če se bo zaradi eksperimentiranja od nas poslovil še del članstva in vohlne baze, ki je pravzaprav njen temelj. Lahko se zgodi, da bo od nekdaj prve in najmočnejše stranke ostalo smo še ime in okostenel napis kot na kakšnem nagrobniku, zato pozivamo vse naše člane in simpatizerje, da je zdaj zadnji čas, da popravimo spodrsljaje, ki so nas pripeljali na rob prepada. Prijeme počitnice vam žehjo občinski odbori Spodnje Savinjske doline ter veselo praznovanje prvega dne državnosti v združeni Evropi. Iskrene česhtke ob dnevu državnosti žehmo vsem prebivalcem Savinjske dohne iz občinskih odborov SLS in regijskega odbora SLS za Spodnjo Savinjsko dolino. Ivan Jošt Od Utripa do Utripa 22. maja je bilo v Trbovljah državno srečanje seniorske organizacije LOS Sivih panterjev. Srečanja se je udeležila tudi sedemdesetčlanska skupina članov Sivih panterjev našega občinskega odbora. Po besedah predsednika Francija Gaberška je prijetno druženje seniorjev LDS kar prehitro minilo. LDS Liberalna demokracija Slovenije pred drago uvrščenim. Rezultat, ki smo ga dosegli, je bil najboljši rezultat LDS v našem volilnem okraju. Ob tej priložnosti čestitamo in se zahvaljujemo vsem, ki ste LDS namenili svojo podporo. 19. junija so se MLD 00 Žalec udeležili Zahvala volivkam in volivcem “V imenu Združene liste socialnih demokratov se iskreno zahvaljujem volivkam in volivcem, ki so nam na nedeljskih volitvah izkazali zaupanje. Na teh volitvah je naša stranka dosegla najboljši rezultat v samostojni Sloveniji. Vaše zaupanje je dokaz, da socialdemokratska usmeritev postaja vse pomembnejši in odločilnejši dejavnik v slovenskem političnem prostoru. Rezultat, ki ga je naša stranka dosegla na volitvah v evropski parlament, predstavlja dobro izhodišče za jesenske volitve v Državni zbor. Naša velika naloga je, da pridobljeno zaupanje s svojimi odločitvami in obnašanjem tudi upravičimo.” S temi besedami se predsednik ZLSD Borut Pahor zahvaljuje volivkam in volivcem za podporo na volitvah v Evropski parlament. ZLSD je dobila 14,17 % vseh glasov. Iddi v Spodnji Savinjski dolini smo prispevali pomemben delež teh glasov. Prvič doslej smo v obeh volilnih okrajih v volilni enoti 5 pridobili več kot 10 % glasov. S temi uspehi se bomo udeležili tudi jesenskih državnozborskih volitev. Naši kandidati imajo dobro popotnico za soočenje z drugimi kandidati v tem okolju. Postopki evidentiranja kandidatov so se pričeli že v lanskem letu. Po razgovorih z možnimi kandidati je predsedstvo Območne organizacije ZLSD Spodnje Savinjske doline določilo ožjo skupino možnih kandidatov in glede na izpolnjene pogoje predvidelo dva kandidata, za vsak volilni okraj po enega. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Na predsedstvu smo za volilni okraj 4 predlagali kandidatko, ki jo je predlagal Mladi forum ZLSD. Predvidevamo, da bo Karmen Špiljak iz Žalca primerna kandidatka za državnozborske volitve. V Združeni listi socialnih demokratov menimo, da je prišel čas, ko moramo zaupati mladim, da prevzamejo naše dosedanje delo in ga nadgradijo z novimi idejami. Karmen Špiljak je kot diplomirana politologinja vsekakor primerna kandidatka za uveljavljanje novih socialdemokratskih idej. Za volilni okraj 5 smo sprejeli predlog Delavske stranke in evidentirali Nika Raka iz Latkove vasi. Niko Rak je kot dolgoletni sindikalni delavec vedno zastopal delavske interese. Pomen delavskega razreda v družbi še ni zamrl. Nekatere vrednote ostajajo in jih moramo bolj krepiti. Združena lista socialnih demokratov je bila in ostaja zaveznica delavskega razreda, ki v teh časih še kako potrebuje pomoč, kajti trenutni liberalizem poskuša uničiti vse vrednote družbe. ZLSD s premišljeno izbranimi kandidati daje volivcem upanje na hitrejšo demokratizacijo našega političnega sistema. Kandidati niso obremenjeni z veljavno politično formo, zato bodo lahko delovali bolj preudarno in po volji volivcev. Za vašo podporo se v imenu kandidatov priporočamo in zahvaljujemo. ZLSD Roman Virant SDS Pred kratkim sem omenil dan “D", 1. maj 2004, dan uradne priključitve Slovenije k EU. Kljub mnogim napovedim, da se ne bo nič spremenilo, temu ni tako. Spreminja se, počasi, a zanesljivo. Volitve v Evropski parlament, na katerih sta bila izvoljena tudi dva poslanca SDS-a (dr. Miha Brejc in dr. Romana Jordan Cizelj), ter popolna zmaga NSi s prav tako dvema poslancema, so prvi indikator, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Tildi Sloveniji se obeta evropska podoba, saj smo v Evropi že od nekdaj, le komunizem nas je ogradil s posebno obliko Kitajskega zidu. Bili smo srečni in zadovoljni, eni bolj drugi manj, peščica pa je bila presrečnih in več kot zadovoljnih. Ti so se imenovali oblastniki. Mnogi živijo in funkcionirajo še danes, seveda ob “nesebični pomoči" vladajočih političnih strank kontinuitete in s politično botrijo. Toda dvakrat ne moreš stopiti v isto reko, je že pred 2500 leti dejal Heraklit. Torej, vse teče in se spreminja, nič ni stalnega. Pretekli mesec je bil z dogodki dodobra izpolnjen. 29. maja je bil žalski 00 SDS nosilec izvedbe letnih športnih iger SDS, ki se jih je udeležilo rekordno število ekip in posameznikov. V nogometu, košarki, tenisu, namiznem tenisu odbojki in šahu je sodelovalo približno 500 tekmovalcev. Na podelitev pokalov so prišli tudi SDS predsednik Janez Janša ter kandidati za EU parlament dr. Miha Brejc, dr. Romana Jordan Cizelj, Barbara Medved Špiletič, dr. Peter Verlič, Alenka Jeraj in dr. Mdan Orožen Adamič. Igram je prisostvoval podpredsednik dr. Andrej Bručan in glavni tajnik Dušan Strnad. Za atrakcijo so poskrbeli motoristi - veterani. 10 SDS je namenil celotnemu odboru, še posebej pa vsem članicam in članom 00 SDS Žalec, ki so sodelovali pri izvedbi športnih iger, posebno pohvalo. Seveda je potrebno pohvaliti tudi vse dobitnike pokalov. Najbolje se je izkazala ekipa 00 SDS Polzela. Ponovno pa so se zmage in prehodnega pokala veselili šahisti 00 SDS Žalec. Načelnost je v politiki vrednota in vrlina, kar potrjuje tudi dejstvo, da se za takšno opcijo odloča vse več žensk. Intenzivno delovanje regijskega ženskega odbora SDS ima za posledico krepitev obstoječih in ustanavljanje novih občinskih ženskih odborov. In ženski odbor smo dobili tudi Žalcu. Njihov program je zasnovan zelo široko, od enakih možnosti moških in žensk do šolstva, sociable varnosti, medijev, ekologije in vsega družbenega življenja in dela. Prepričan sem, da bomo kmalu poročab o konkretnih aktivnostih in dogodkih. Za 00 SDS Žalec Januš Rasiewicz Delu naših članov sta se pri fotografiranju pridružila tudi predsednik vlade mag. Tone Rop in EU poslanec LDS Jelko Kacin. 29. maja je bil v Vrbju pri Žalcu tradicionalni dražabno-športni piknik LDS. Skoraj sedemsto obiskovalcev je dan preživelo v veselem vzdušju in pestrem dogajanju. MLD Žalec je organiziral nogometni turnir, ki se ga je udeležilo kar 9 ekip iz cele regije, Sivi panterji so tekmovali v svojih tradicionalnih športih, zabavali so nas harmonikarji iz Vrbja, Duo Vilko, Calo band, ansambel Nočna izmena ter vsem dobro znana Natalija Verboten. Tokrat so nas obiskali tudi kandidati za volitve v ED parlament: Jelko Kacin, Mojca Drčar Murko, Roman Jakič, Vinko Gobec in Majda Širca, s katerimi smo posneli oddajo za STV. 4. junija smo se udeležili volilne konvencije v Velenju, 9- junija pa v Celju. 13. junija smo se udeležili volitev. Kljub slabši udeležbi smo po volitvah lahko z veseljem ugotovili, da je v naši volilni enoti prepričljivo zmagala LDS s skoraj 27% in več kot 8% sveta stranke v Mariboru. 25. junija smo se udeležili praznovanja Dneva držvnosti v okviru LDS, ki je bilo tokrat v Zajčji dobravi v Ljubljani. Iz našega odbora se je na prijeten izlet odpravilo preko 120 članov in simpatizerjev LDS na čelu z županom občine Lojzetom Posedelom. Zbranim je spregovoril predsednik stranke mag. Tone Rop in požel val odobravanja ter podpore zbranih ob svojih zadnjih odločitvah. Ob glasbi in druženju je minilo še eno nepozabno srečanje LDS. Vsem vam želimo prijeten dopust. Ob koncu poletja pa vas vabimo na naše jesenske prireditve. Najprej bo na vrsti XIV. modri tenis turnir LDS s piknikom v Šeščah, o vseh ostalih pa vas bomo sproti obvestili. Vasja Knapič predsednik 00 LDS Žalec Predsednik SDS-a Janez Janša si je z velikim zanimanjem ogledal jeklene lepotce in se z njihovimi lastniki postavil pred objektiv. Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. junij 2004 Po DOLINI tvo gozdov Slovenije, Planinskega društva Zabukovica, Lovske družine Gozdnik, Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Čebelarskega društva Griže, MLI Liboje in družina Rus iz Kasaz. Vodji tabora sta bili učiteljici Marija Pavčnik in Martina Govejšek. Letos so v sodelovanju z občinsko zvezo društev prijateljev mladine prvič pripravili tudi ustvarjalno delavnico o otrokovih pravicah, ki so jo poimenovali Srečen dan. Učenci so se pogovarjali o pravicah do svojega imena, dobrega življenja, o pravici do druženja, do življenja brez strahu, učenja in igranja ter o pravici reči, kar misliš. Ob zaključku Srečnega dne so si ogledah gledališko predstavo Iskalonajdiljci, ki so jo pripravili člani gledališke skupine OŠ Griže. Na sobotni zaključni prireditvi so podrobneje predstavih delo in rezultate svojega raziskovanja. Njihovi rezultati in delovni utrip posamezne delavnice so bili vidni Uidi na ustvarjenih plakatih, ki so bili nekaj dni na ogled v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Svoje delo so opisah tudi v biltenu. Organizatorji so imeli vehko dela in skrbi, a to je zanemarljivo ob vseh pohvalah, ki so jih prejeh in jih še prejemajo za izvrstno organizacijo. Njihova največja nagrada, kot je dejala tudi Breda Veber, pa so iskrive, zvedave oči sodelujočih otrok in želja po ponovnem snidenju. D. Naraglav zbor sv. Kancijana iz Rečice ob Savinji, ki ga vodi Barbara Senica. Geslo tokratnega srečanja je bilo Pojemo življenju in res je iz mladih grl kipelo veselje do življenja. Veličastno so zvenele zadnje tri pesmi, ko smo lahko prisluhnili glasovom vseh nastopajočih. Ob koncu se je član župnijskega sveta in podžupan Stanko Novak zahvalil vsem mladim in zborovodkinjam, ki se z otroki trudijo pri pevski vajah, ter staršem, ki skrbijo, da se njihovi otroci udeležujejo pevski vaj in prepevajo pri bogoslužju. T. Tavčar Od živali do igrišč in vodnjakov Tudi v žalski občini je veliko mladih in uspešnih raziskovalcev, kar se je pokazalo tudi ob zaključku letošnjega natečaja Mladi raziskovalec 2004, ki ga je v dvorani Doma II. sloven- Osem raziskovalnih nalog je bilo izdelanih na temo Živah, ki nas obkrožajo, sedem na temo, kako so včasih živeli in ustvarjali v naših krajih, šest na temo prometne varnosti v našem kraju, tri na temo otroška ljica Veronika Tavčar. Na prireditvi je v potokih tekel pravi angleški čaj, postregli so z mahni, otroci pa so s petjem in plesom pozdravih prihajajoče počitnice in dokazali, da za učenje angleščine ni nikoh prezgodaj. Nad zaključkom so bih vsi presenečeni: starši nad znanjem svojih otrok, otroci pa nad torto, ki jim jo je posebej za to priložnost podarila slaščičarna Brglez. T. Tavčar Otroško petje v cerkvi V župnijski cerkvi sv. Marjeta na Polzeli so pripravili drugo srečanje otroških cerkvenih pevski zborov. Pred šte- Cekinčki s Polzele vilnini občinstvom je nastopilo 150 otrok, ki prepevajo pri bogoslužju. Predstavih so se cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki s Polzele, ki ga vodi Tina Novak, cerkveni otroški pevski zbor Braslovče pod vodstvom Anje Jezernik, Žalec pod vodstvom Petre Fendre, zbor Sonček iz Šentilja pod vodstvom Valentine Dohnšek Jurčki iz Gotovelj pod vodstvom Tine Novak, zbor sv. Martina iz Velenja pod vodstvom Katje Gruber, otroški-mladinski zbor Vinska Gora pod vodstvom Tjaše Lešnik in dekliški Učenci 3■ razreda OŠ Šempeter so pod vodstvom mentorice Teje Vinamik predstavili nalogo Živali, ki nas obkrožajo - čebele. skega tabora pripravila posebna komisija v sodelovanju s I. Osnovno šolo Žalec. V akciji so sodelovale osnovne šole Griže, Šempeter, Petrovče s podružnično Trje, I. in II. OŠ Žalec s podružnicama Gotovlje in Ponikva ter vrtci Ponikva, Griže, Šempeter in Žalec. Na natečaju je tako sodelovalo kar 269 učencev in 51 mentorjev, ki so pripravili 29 raziskovalnih nalog. igrišča v našem kraju in vodnjaki v našem kraju ter dve na temo varstva narave. Na zaključku je imela vsaka skupina dve minuti časa za predstavitev naloge. Učenci, mentorji in starši so izvedeli, kako so posamezne naloge ocenili recenzenti SPV Ljubljana in Erico Velenje. Žalski župan Lojze Posedel je mladim raziskovalcem izrekel nekaj spodbudnih besed in jim tudi v bodoče zaželel uspešno delo. T. Tavčar Z uvodne prireditve 3- naravoslovnega Unescovega tabora Naravoslovni tabor nacionalni projekt Unescovih šol Uspešno načrtovanje in izvedba tabora, sodelovanje mentorjev od drugod, bivših učencev, ki se radi vračajo, staršev, ki prijazno sprejmejo učence drugih šol, vse to jim daje priznanje, da so na pravi poti. Njihovo delo je opazil tudi minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, ki jih je lansko leto obiskal. Poleg nacionalne koordinatorice Alenke Aškerc-Mikeln so jim v veliko podporo tudi v občini Žalec. Na letošnjem raziskovalnem taboru, ki se ga je udeležilo kar I68 mladih raziskovalcev iz 13 osnovnih šol, so učenci z mentorji raziskovati gozd in živati v njem, zdravilno zehščars-tvo, čebelarstvo in preteklost. Poleg tega so učenci delovati v različnih delavnicah: ornitološki, geografski, ekološki, botanični, keramični, planinski, hzikalni in biološki. V delo tovrstnih delavnic so se vključiti tudi sodelavci 1HP Žalec, Zavoda za vars- “Pred petimi leti je OŠ Griže postala del velike družine Unescovih ASP net šol. Takrat niti slučajno nismo vedeli, kaj vse lepega nam bo to članstvo prineslo. Postali smo šola, ki je razpoznavna v Sloveniji, dobili smo veliko novih prijateljev, stkali veliko novih vezi, obiskali veliko krajev in taborov po celi Sloveniji. Vsepovsod smo biti lepo sprejeti. V naših srcih in glavah krepimo znanje, pripravljeni smo za medsebojno sprejemanje in prijateljsko povezovanje, skrbimo za okolje, kulturno identiteto, pridobivamo občutek za svoje lastne pravice, kot tudi dolžnost Čajanka tudi na Trju Učenke in učenci drugih, tretjih in četrtih razredov podružnične osnovne šole Trje so se od letošnjega šolskega leta poslovili nekoliko drugače; za svoje starše in prijatelje so pripravili angleško čajanko. Pri tem jim je pomagala učite- Na čajanki sta bila, čeprav samo m sliki, prisotna tudi kraljica Elizabeta in princ Charles. nico. Mladi ustvarjalci so dah polet svoji domišljiji na stenah in jim s svojimi poslikavami vdihnih novo življenje. Nastale so številne risbe razhčnih motivov. Likovne pripomočke je podarilo podjetje Novem z Ložnice pri Žalcu. Po krajšem kulturnem programu sta učence pozdravila ravnateljica matične Osnovne šole Petrovče Irena Kolar in predsednik sveta Krajevne skupnosti Galicija Vlado Majer. Gališki dnevi so se nadaljevati s pohodom prijateljstva po obronkih krajevne skupnosti Galicija, predavanjem Živimo zdravo, delovno in družabno, šahovskim tekmovanjem ter turnirjem v malem nogometu, domača gledališka skupina pa je odigrala komedijo Tat, ki ne more. Sledilo je tekmovanje v košarki - v trojkah, tekmovanje v streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in odbojki, kolesarjenje, odtekli so na Goro in pripraviti kresno noč na Gori. Lahko ste si ogledati tudi košnjo po stari navadi in se udeležili srečanja ansamblov v Zavrhu. Jubilejno prireditev 10. Galiških dnevov bodo zaključiti to soboto, 3- julija, ob l6. uri s srečanjem abrahamovcev in družabnim večerom. T. Tavčar in odgovornost do drugih.” S temi besedami je na slovesnosti ob odprtju 3. Unesco-vega naravoslovnega tabora v Grižah udeležence in goste nagovorila koordinatorica ASP net OŠ Griže Breda Veber. Na OŠ Griže so se za organizacijo une- Koordinatorici tabora Marija Pavčnik in Martina scovega naravoslov- Govejšek nega tabora odločiti pred tremi leti. Že prvo leto je postal tabor nacionalni projekt Unescovih šol, o čemer priča steber miru. Pester program 10. Galiških dnevov V Krajevni skupnosti Galicija so pripravili že deseto prireditev z naslovom Gališki dnevi. Prireditev pripravljajo krajevna skupnost, društva in organizacije. Bogat program so pričeli z deveto likovno delavnico v novi podružnični osnovni šoli Trje. Pod vodstvom likovne pedagoginje Nuše Božiček, pobudnice in vodje tovrstnih delavnic, je letos v delavnicah ustvarjalo 18 učencev z osnovnih šol Petrovče, Polzela, Vransko, Braslovče, Prebold, Griže in Trje, spremljati pa so jih tudi njihovi mentorji. Stikati naj bi na asfalt pred šolo in telova- Učenci POŠ Trje Katja Škorjanc, Lavra Paražnik, Anja Pečovnik, Jerneje Potočnik in Aljaž Vipave so pod vodstvom mentorice Romane Gajšek poslikali stene šolskega hodnika. dnico. Ker jim vreme ni bilo naklonjeno, so likovno ustvarjanje preselili v šolsko avlo, na hodnike in v jedil- SL TRGOVSKI CENTER LEVEC ercator PODARJAMO ASTRO SREČKO z možnostjo dobitka 10.000.000,00 mio sit. Vsak četrtek, petek in soboto v mesecu juliju vam ob obisku supermarketa podarimo ASTRO SREČKO Vaši trgovci in Loterija Slovenije vam želimo veliko sreče. Si ercator Po DOLINI junij2004 Merili kostno gostoto Občina Polzela je skupaj z društvoma upokojencev Polzela in Andraž omogočila ženskam v starosti nad 45 let brezplačni pregled kostne gostote ali osteoporoze. izgubljajo telesno višino, mnogi postanejo tudi grbavi. Osteoporoza prizadene eno od treh žensk in enega od osmih moških, starejših od petdeset let. Čeprav je znano, da je to pogosta bolezen, pa je osteoporoza Župan občine Polzela ljubo Žnidar, predsednica društva bolnikov z osteoporozo Eva Orač in ena izmed občank med merjenjem kostne gostote v petnici Merjenje je opravilo društvo bolnikov za osteoporozo Terme Zreče - Celje. Ženam je o tej bolezni govorila predsednica društva Eva Orač, ki je poudarila, da je to bolezen tretjega tisočletja. Kosti se hitreje in lažje lomijo, ker so izgubile trdnost in postale bolj krhke. Ljudje z osteoporozo trpijo zaradi ponavljajočih se zlomov kolkov, hrbtenice in zapestij, imenovana tiha epidemija, saj ljudje o njej vedo zelo malo in dokaj pozno ugotovijo, da bolehajo zanjo. Redno merjenje kostne gostote v kritičnih letih in temeljito spoznavanje bolezni lahko preprečita, da bi bolezen napredovala. Na Polzeli je merjenje izkoristilo več kot 130 žena. T. Tavčar Živimo zdravo, delovno in družabno Krajevna organizacija Rdečega križa Galicija je pripravila zanimivo predavanje z naslovom Živimo zdravo, delovno in družabno. Udeleženci predavanja so se seznanili z določenimi boleznimi, ki so v današnjem prehitrem tempu življenja vse pogostejše. Občinstvu je spregovorila strokovnjakinja Darinka Drk. Večer so s prijetnim kulturnim programom in razstavama popestrili članice Društva podeželskih žena in čebelar Branko Pohole. Prireditev, ki jo je vodila Breda Hrusti, so začele Ljudske pevke iz Jezerc, nato pa je zbrane pozdravila in nagovorila predsednica RK Galicija Dragica Tratnik. V nadaljevanju je predsednik KS Galicija Vlado Majer izrazil zadovoljstvo nad zanimivo zamislijo in samo prireditvijo. Na sceno so nato priplesali mladi, ki delujejo v otroški folklorni skupini POŠ Trje in OŠ Petrovče. Pod mentorskim vodstvom Helene Turnšek in ob spremljavi Darje Breznik so zaplesali splet štajerskih folklornih plesov. Sledilo je predavanje Darinke Drk, po uradnem delu pa ogled razstave s pokušnjo dobrot, ki so jih napekle članice Društva podeželskih žena in RK ter mojster peke kruha Matjaž Kapitler. Z risbicami so prostor okrasih otroci vrtca Trje. Vsem, ki so želeli, sta Mirjana Kos in Tončka Siter izmerili holesterol, sladkor v krvi, trigliceride in krvni tlak. Prireditev so zaokrožile Ljudske pevke. Pesem iz skrivnostne globine Pesem naše doline iz skrivnostne globine je naslov tradicionalne prireditve, ki jo vsako leto zadnjo nedeljo v maju organizira Turistično društvo Šempeter. Letošnja prireditev je bila že šesta zapored, žal pa kljub lepemu vremenu ni bila tako obiskana, kot bi si organizatorji želeli. V programu so letos nastopih mladi instrumentalisti OŠ Šempeter in Mešani planinski pevski zbor Žalec, ki deluje pod vodstvom Metke Degen Berk. Zbor je ob tej priložnosti zapel osem pesmi, ki so se zlile z akustiko podzemlja in šumenjem Peklenščke. Prireditev, ki jo je vodil Boštjan Regulj, je bila za vse, ki so se je udeležili, prijemo doživetje lepega nedeljskega popoldneva. D. Naraglav Mešani planinski pevski zbor Žalec pred vbodom v jamo Pekel Polzelani in Braslovčam na kolesih Udeleženci so pogumno in z veseljem pritisnili na pedala. Turistično društvo občine Polzela in Športna zveza Braslovče sta pripravila kolesarsko srečanje Polzelanov in Braslovčanov. Približno 80 kolesarjev je krenilo na pot s parkirišča pri občinski stavbi na Polzeh in jo nadaljevalo skozi Založe, Podsevčnik in Andraž, kjer je bil krajši počitek, nato pa pot nada- ljevali čez Dobrič, Podvin, Parižlje, Kamenče, Žovnek in Šmatevž, kjer so v Športnem Centru srečanje zaključili ob toplem obroku in pijači. Pot, ki je bila dolga 28 kilometrov, je bila primerna za različne starostne skupine in speljana mimo naravnih in kulturnih znamenitosti. T. Tavčar Zaključek šolskega leta Univerza za III. življenjsko obdobje občine Žalec, ki je zaživela kot društvo pred petimi leti na pobudo Pavline Glušič, Ferdinanda Halerja in Janeza Megliča, je minule dni zaključila študijsko šolsko leto 2003/2004. V tem letu je v 17 različnih krožkih pridobivalo znanje kar 235 starejših obča- Del udeležencev srečanja V družbi vrstnikov V KS Šempeter so v okviru praznika krajevne skupnosti pripravili tudi srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Srečanja se je udeležila dobra polovica. V imenu krajevne organizacije Rdečega križa, ki je pripravila srečanje, je zbranim spregovorila predsednica Marija Hrovat, v imenu krajevne skupnosti pa Jože Randl. Prisotne sta seznanila z dogajanjem, načrti, uspehi in željami. Krajši kulturni program so pripravili učenci osnovne šole, sledilo pa je kosilo z družabnim srečanjem. T. Tavčar 90 let Alojza Korena Alojz Koren zgosti V Rakovljah v občini Braslovče je pred dnevi praznoval 90. rojstni dan Alojz Koren. Ob visokem jubileju so ga med drugimi obiskali tudi predstavniki Medobčinskega društva invalidov Žalec. Predsednik društva Janez Meglič, sekretarka Dragica Veler in poverje- nika za braslovško občino Ivan in Justina Gostečnik so slavljencu ob številnih lepih željah izročih šopek in darilo. Alojz, ki je klub visokim letom in zdravstvenim težavam zelo živahen in prijeten sogovornik, je povedal, da živi v Rakovljah skupaj z ženo in sinom, da je bilo življenje z njim dokaj trdo in da je marsikaj preživel, tako dobrega kot slabega. Sedaj je zadovoljen, vesel je vsakega obiska in rad se pogovarja. Zelo se je razveselil tudi obiska predstavnikov društva. T. T. nov občine Žalec. Zaključek šolskega leta so organizirah v prijetnem okolju jame Pekel. Zbranim je spregovorila predsednica Univerze za ni. življenjsko obdobje Marija Masnec in izrazila zadovoljstvo nad uspešnim zaključkom šolskega leta. Ob zaključku so posamezni krožki predstavih svojo delo. Še posebno zanimiv je bil za mnoge prikaz klekljanja čipk, ki ga je pripravila mentorica krožka Jelka Šinkovec. V jeseni se začenja novo šolsko leto, ki bo med drugim prineslo tečaj o novostih v cestno-prometnih predpisih. Do takrat bodo pripravili tudi videokaseto o delovanju društva. D. Naraglav junij 2004 Po DOLINI SAVINOV DAN ■ DAN ODPRTIH VRAT V HIŠI RISTA SAVINA Vštric njega tam lipa je v cvetji, krasnejše je nima ta gaj, v njenem presladkem objetji on sladko pač sanja sedaj. A. Aškerc Skladatelja Rista Savina (1859-1948) pozna večina Slovencev, znan pa je Uidi v mednarodnih glasbenih krogih kot izrazit skladatelj slovenske modeme. Friderika Širco, z umetniškim imenom Risto Savin, poznajo mnogi Žalčani, mnogi pa tudi ne. Vsi pa vemo za njegovo hišo, ki se nahaja na Šlandrovem trgu v Žalcu. V njej se vedno kaj dogaja. V delu hiše deluje galerija Oskarja Kogoja, v Savinovem razstavnem salonu, kjer je pravkar na ogled slikarska razstava mlade kranjske slikarke Nataše Jan, deluje tudi TIC, v katerega zahaja vedno več turistov, ki se lahko tako seznanijo tudi s skladateljem in si ogledajo njegovo spominsko sobo v prvem nadstropju. V atriju Savinove hiše kot razvedrilo v počitniških dneh potekajo poletni petkovi večeri, ob rojstnem dnevu skladatelja pa bomo dan posvetih njegovemu spominu. Na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec je dozorela ideja o Savinovih dnevih, ki bodo skladatelja domačinom, obiskovalcem in gostom mesta Žalec še bolj približali, hkrati pa bodo s tem popestrili kulturno dogajanje v kraju. Letos bodo zamisel uresničili z enim dnevom, nadaljevali pa z večdnevnim programom v naslednjih letih. Tako bodo v petek, 9- julija 2004, odprli vrata Savinove hiše. Vodeni ogledi s čajanko bodo ob 11., 13., 15. in 17. uri. Ob 20. uri istega dne bodo v njegovi hiši pripravili večer poezije in glasbe, ki bo namenjena avtorski glasbi Rista Savina in njegovih sodobnikov, predstavili pa bodo tudi nekaj balad Antona Aškerca, ki ga je Risto Savin visoko cenil kot pesnika svetovnega formata in po njegovih besedilih ustvaril številne samospeve. Na večernem koncertu bodo nastopih: sopranistka Nataša Krajnc, tenorist Danilo Kostevšek, korepetitor Vladimir Mlinarič (klavir), mlada in izjemno nadarjena pianistka Vesna Verbnjak in njena učiteljica Irena Kralj, Savinjski oktet, recitatorja Katarina Kukovič in Blaž Šef ter plesalka Sanja Rehar, saj je Savin napisal tudi glasbo za balet Čajna punčka. n. ž. Pesem in glasba iz Marija Reke Kulturno društvo Marija Reka, Športno društvo Marija soboto, 19-, in nedeljo, 20. junija, uspešno spravili pod potekajo pod skupnim naslovom Pod Reško planino veselo živimo. Osrednji dogodek je srečanje ljudskih pevcev in godcev, od lanskega leta pa tudi festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Osrednji prireditvi potekata pod vodstvom Kulturnega društva Marija Reka, ki ga vodi Cita Galič. V soboto popoldan se je na odru pod šotorom na prireditvi Pojemo in godemo predstavilo 19 skupin in posameznikov. Udeleženci prireditve so najprej prisluhnili domačemu ansamblu Reškemu triu s pevko, nato pa Frajhcam, Gregorju Metercu, Prijateljem Šest še, Anžetu Fermem, skupini Pit mi dej, Martinu Škober-netu, Ubranim strunam, Kristjanu Fermetu, Ljudskim pevkam s Ponikve, Nejcu Žepiču, Pevkam treh vasi, Moniki Ferme, Vaškim godcem, Družini Miklavž, Konovskim Štrajha-rjem, Družini Ferme, Katerinskim fantom in Veselim pruhovčanom. Vsak po svoje so poskrbeti za prijetno vzdušje, eni s petjem, drugi z igranjem. Po zaključku uradnega dela sreča- nja so s petjem in glasbo nadaljevati člani ansambla Mikola. Njihova glasba in petje sta med marijareškimi hribi odzvanjala tudi naslednji dan, ko se je odvijal 2. festival domačih ansamblov. Tokrat organizatorji niso imeti sreče z vremenom, ker pa je tekmovanje potekalo pot šotorom, so ga kljub temu uspešno izpeljati. Številnemu občinstvu in strokovni žiriji se je predstavilo 18 narodno-zabavnih ansamblov. Strokovna komisija in občinstvo sta največ točk nameniti Vitezim Celjskim, na drugo mesto se je uvrstil ansambel Bobri z Grosupljega, na tretje pa ansambel Sicer iz Mengša. Med dobitniki nagrad sta se na 4. oziroma 5. mesto uvrstila še ansambel Zvončki iz Podvolovjeka in Iskrice iz Laškega, ki sta se v lanskem letu veselila tretjega oziroma prvega mesta. Velika nagrada Savinjske doline z velikim pokalom in 100 tisoč tolarji, ki jih je prispevala občina Prebold, je šla tokrat v roke Vitezov Celjskih. D. Naraglav Najštevilčnejši so bili na srečanju ljudskih pevcev in godcev Veseli Pruhovčani iz Galicije. Reka in občina Prebold so v streho letošnje prireditve, ki Družine bodo pele V nedeljo, 29. avgusta, bodo v Andražu pripravili že 21. prireditev Družina poje - peli so jih mati moja. Njen glavni namen je obujati in ohranjati slovensko ljudsko pesem in petje, vsako leto pa na prireditvi nastopi preko 20 družin iz vse Slovenije in zamejstva. Prav zastopanost vseh slovenskih narečnih skupin daje poseben čar in tudi pomen tej prireditvi, ki jo orga- nizira Kulturno društvo Andraž in ki v to idilično vasico v hribih med Savinjsko in Šaleško dolino privabi več tisoč obiskovalcev. Prireditev ni tekmovalnega značaja, saj se vrednosti ljudskega izročila ne da izmeriti, vsako leto pa se razveselijo nove sodelujoče družine. V zadnjem času zlasti pogrešajo družine iz domačega okolja. Organizatorji vabijo vse družine, ki bi želele nastopiti na prireditvi, da se prijavijo do 15. julija pri Benjaminu Mešiču (Andraž 16 a, 3313 Polzela, telefon: 041693 317). Družina poje se bo 29- avgusta pričela ob 15. uri na igrišču v Andražu, snemala pa jo bosta Radio Slovenija in Združenje lokalnih TV-postaj. K. R. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec telefon: 712 12 50; 031 741 912 e-pošta: zkst.zalec@siol.net www.zalec.si GLEDALIŠKI ABONMA 2004/2005 Kar potrebujemo v svojem življenju, je kodček zabave, ki nam jo lahko nudi «udi gledaSiče. Ponedeljkov in torkov abonma vsebujeta po pet predstav in ie najboljšo domačo amatersko predstavo. Slovensko ljudsko gledališče Celje Vinko Mödemdorfer NA KMETIH (komedija)) Režija: Dušan Mlakar Komedija je slika človeške neumnosti in je tako splošna, da lahko skoznjo pridemo do slike nas samih Barabe, nečedni posli, prekupčevanje z orožjem in kje jo tu komični zaplet? Šen^akobsko gledališče Ljubljana Monthy Pyton BRIANOVO ŽIVLJENJE (komedija) Režija Gregor Čušin Odštekana komedija, ob kateri se boste do solz lahko nasmejali nonm dogodivščinam in ugotovili, da je življenje lahko zelo nepredvidljivo V komediji igra tudi mladi Žaičan Jaša Koce li Mesino gledališče ljubljansko Reginald Rose DVANAJST JEZNIH MOŽ (kriminalka^ Režija: Matjaž Zupančič Dvanajst mož predstavlja poroto in v njihove roke je položena usoda mladega fanta obtoženega očetomora Enajst je prepričanih v fantovo krivdo Je eden. ki meni drugače dovolj, da preobrne tok dogodkov? Spas teater Mengeš Neznani avtor BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU (komedija) Režija Vito Taufer Velika zmagovalka dnevov komedije v Celju 2004 žlahtna komedija, žlahtni režiser, žlahtni komedijanti Že pol tisočletja aktualna komedija Zakaj se ji ne bi nasmejali tudi danes? SNG Drama Manbor Arthur Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA (drama) Režija Mateia Koležnik Willy Loman, izčrpani in ostareli trgovski potnik, je pač eden izmed tisoč ljudi, ki jih lahko srečamo vsak dan na kateremkoli kraju ABONMA NARODNOZABAVNE GLASBE 2004/2006 četrtkov abonma nas skozi pet tematskih večerov med drugim nagovarja tudi k zavedanju o pripadnosti svojemu narodu. VEČER MLADIH NARODNO-ZABAVNIH Med mlajšimi skupinami, ki se zadnjih pet let SESTAVOV uspešno uveljavljajo na slovenskih in tujih odrih, je vedno več znanih imen, profesionalno izobraženih glasbenikov, ki posegajo po lovorikah: Modrijani, Vesele Štajerke, Navihanke... ... z gledališkim abonmajem, abonmajem lasič in abonmajem narodno-zahavne glasbe. "Poke °PU Sti; Vpisi abonmajev #fuw nth *0 % Dosedanji abonenti od 11. do 31. avgusta 2004 Nori abonenti od 1. do 15. septembra 2004 VEČER JUBILANTOV V LETU 2004 VEČER GEOGRAFSKE PESTROSTI VEČER LJUDSKIH NAPEVOV % FINALE S PEVCI ZABAVNE GLASBE, KI SO BILI V ZAČETK J V NARODNO-ZABAVNIH ANSAMBLIH V letu častitljivih obletnic narodno-zabavnih ansamblov bomo lahko prisluhnili evergreenom naše domače glasbe: štirim kovačem, Ansamblu Lojzeta Slaka. Naša dežela in njena glasba sta pisani v vseh svojih zvrsteh in različni po pokrajinah. Prisluhnili bomo najboljšim posameznikom, ki prihajajo iz Prlekije, Štajerske, Gorenjske, Dolenjski in Primorske: Vitezi celjski, Primorski fantje. . Sestavi tega večera so posebni zaradi ljudske tematike, ki jo gojijo poleg narodnozabavne. Poslušali bomo a-ca pel la in instrumentalne izvedbe: Kvintet Dori, Frajkindari, Štajerskih sedem... Uživali bomo v glasbi ansamblov, v katerih bodo zapeli pevci zabavne glasbe, ki so svojo pot začenjali v narodnozabavnih skupinah; danes pa pojejo oboje ali pa so uspešni v solističnih karierah. od 10. do 12. ure ter ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. m« Verjamemo, da bomo ponujeni program še kakovostno dopolnili in izpeljali, si pa v primeru nepredvidenih okoliščin pridržujemo pravico do spremembe programa. ABONMA KLASIČNE GLASBE 2004/2005 Ponedeljkov abonma klasične glasbe nas je v preteku sezoni prijetno presenetil, zato verjamemo, da bo tako tudi letos. Želimo vam ponuditi čimbolj zanimiv program, ki ga ie pripravljamo. DUET VELJAK - IVKOVIČ Duet izvaja glasbo različnih stilov in skladateljev. V kontrabas - harmonika njunem programu se nahajajo skladbe: Ajvazijana, Lorenzettija, Dimitreskuja, Schuberta, Mozarta, Bacha, Vivaldija... Z iskreno interpretacijo, originalno kombinacijo obeh instrumentov in zanimivim programom bodo pritegnili našo pozornost PRAZNIČNI NOVOLETNI KONCERT Uživali bomo v prazničnem koncertu orkestra Solisti: Sebastjan Podbregar - tenor slovenske vojske, solist Sebastjan Podbregarpaje David Baumgartenn - klavir domačin, doma na Polzeli. TRIO RITRATO DELL'AMORE Nedka Petkowa - čembalo Cveto Kobal - flavta Volodja Bolzolorski - violina V pripravi sta še opera Prtom efeto tatu v Izvedbi SNG opera ti balet LjLOjana (s soprcnlstko Ancte/o Zakonßek) let koncert večjega glasbenega sesla/a. Napovednik junij2004 OBČIM POLZELA Sobota, 3. julij, do sobote, 10. julija, 21. tabor mladih planincev Lokve; (info: Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 3. julij, ob 15. uri Malteška poroka; Park Senek; (Alenka Žnidar, 703 32 20). Sobota, 3. julij, ob 18. uri Polzelani Polzelanom; prireditveni prostor Šenek; (Matjajž Jeršič, 041 724 977). Sobota, 3. julij, do nedelje, 4. julij, planinski izlet na Pohorje; zbirališče na igrišču; (Izidor Ograjenšek, 570 06 59). Sobota, 3. julij, do nedelje, 18. julija, Malteški viteški red na Polzeli skozi čas; stari del župnijske cerkve; (Stanko Novak, 041 404 533). Sobota, 10. julij, ob 17. uri 50-letnica Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline in regijska proslava ZŠAM; Avtopoligon Ločica ob Savinji; (Ivo Serdoner, 041 783 090). Sobota, 10. julij, ob 19. uri Ko tamburice zazvenijo; atrij graščine Šenek; (Mija Novak, 041 786 498). Petek, 16. julij, ob 20. uri razstava prtov in drugih ročnih del z nabožno vsebino; veroučna učilnica - župnijska cerkev; (Stanko Novak, 041 404 533). Sobota, 17. julij, ob 4.30 planinski izlet na Košuto; zbirališče na igrišču; (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, 17. julij, ob 5. uri pohod Vogel, Radica, Črna prst; zbirališče pred občinsko stavbo na Polzeli; (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 18. julij, ob 10. uri slovesnost ob Šmarjetni nedelji; (Jože Kovačec, 705 00 03). Nedelja, 18. julij, ob 16. uri družabno srečanje pod lipami; pri gasilskem domu v Ločici; (Martin Stainer, 570 24 66). Ponedeljek, 19. julija, do torka, 20. julija, liga posameznikov do 45 let, nad 45 let in ženske; igrišče teniškega kluba Cokan; (prijave: Vlado Travner, 031 644 697). Sobota, 24. julij, ob 5. uri pohod z Vršiča na Jalovec; zbirališče pred občinsko stavbo na Polzeli; (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 24. julij, ob 6. uri pohod Pokljuka - Blejska koča (1630 m); odhod avtobusa izpred občinske stavbe; (Ema Drofenik, 572 01 20). Nedelja, 25. julij, ob 10.30 Dobriška nedelja z mašo na Gori Oljki; cerkev sv. Križa z zaključkom pri Župrl v Dobriču; (Vili Čremožnik, 572 05 03). Torek, 3. avgust, ob 14. uri srečanje upokojencev Andraža; igrišče Andraž; (Anton Mešič, 572 03 03). Sreda, 11. avgust, ob 6. uri pohod Sleme - Uršlja gora (1696 m); odhod avtobusa izpred občinske stavbe na Polzeli; (Ema Drofenik, 572 01 20). Sobota, 21. avgust, ob 5. uri pohod Beljak - Dobrič (2166 m); odhod avtobusa izpred občinske stavbe na Polzeli; (Stane Štorman, 572 01 20). Sobota, 21. avgust, ob 3.30 planinski izlet na Veliki Klek - tuja gorstva; (Simon Ograjenšek, 031 393 499 in Vili Pižom, 041 783 734). Sobota, 28. avgust, ob 20. uri Kulturni večer v Andražu; igrišče Andraž; (Benjamin Mešič, 041 693 317). Nedelja, 29. avgust, ob 14.30 21. prireditev Družina poje 2004; igrišče Andraž; (Slavko Pižom, 031 518 131). OBČIM ŽALEC KULTURA Petek, 2. julij ob 21. uri Poletni večeri - AG Vrba z gosti; Atrij Savinove hiše; ZKŠT; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 7. julij, ob 21. uri, Poletni večeri - Pesmi mladih in KABARE Slon in Sadež; Atrij Savinove hiše; Klub žalskih študentov in ZKŠT; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34, ŠK Žalec, 051 365 055). Četrtek, 8. julij, ob 19. uri Festival Žalec 2004; natečaj neuveljavljenih glasbenih izvajalcev; športni park Žalec (veliki oder); Študentski klub Žalec; (Informacije: ŠK Žalec, 051 365 055 in TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 9. julij: Savinov dan - ob 11. uri, 13. uri, 15. uri in 17. uri so vodeni ogledi ter ob 20. uri večerni koncert v salonu Savinove hiše Savinova hiša; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 10. julij, ob 21. uri Poletni večeri - Južnoameriške pesmi, Juan Vasle in Opus Cuatro; Atrij Savinove hiše; ZKŠT; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 28. julij, ob 20. uri koncert MPZ Savinjski zvon Šempeter z gosti; Fama cerkev sv. Petra v Šempetra; MPZ Savinjski zvon Šempeter ; (Informacije: MPZ Savinjski zvon Šempeter, 041 335 397). ŠPORT Sobota, 3. julij, ob 16. uri Beach volley, trojke; Šempeter; Društvo Partizan Šempeter; (Informacije: DP Šempeter, 041 411 322). Nedelja, 4. julij, ob 9. uri 2. veteransko prvenstvo Slovenije v tenisu; ŠC Žalec; Teniška akademija Žalec; (Informacije: Teniška akademija Žalec, 041 698 276). Sreda, 7. julij, ob 8. uri tradicionalni balinarski turnir; Žalec; Balinarski klub Žalec; (Informacije: Balinarski klub Žalec, 041 281 055). Sobota, 10. julij, ob 9. uri športne igre študentov; športni park Žalec; Študentski klub Žalec; (Informacije: ŠK Žalec, 051 365 055). Nedelja, 18. julij, od 15- uri vaške igre; KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO POLZELA v sodelovanju z RADIEM POLZELA, OBČINO POLZELA IN PGD vabijo na družabno prireditev POLZELANI POLZELANOM, ki bo 3. julija 2004 ob 18. uri na ploščadi parka Šenek. KINO ŽALEC ART PROGRAM: Sobota, 3. julij, ob 20.00: “UMAZANE LEPE STVARI” drama, triler POČITNIŠKI PROGRAM: PREDSTAVE BODO OB SREDAH OB 11. URI, VSTOPNINA SAMO 400,00 sit JULU 2004 7. 7. SCOOBY DOO 2 - POŠASTI NA PROSTOSTI 14. 7. HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA 21.7. KUŽA BUD 28. 7. ŠOLA ROCKA AVGUST 2004 4. 8. SHREK 1 11.8. JANKO IN METKA 18. 8. PETER PAN 25.8. TRINAJSTLETNICI REDNI FILMSKI PROGRAM: 4. 7. ob 20.00: KURBA (dokumentarec, drama, triler, erotični) 11.7. ob 18.00: KOLIČLNSKI POPUST (komedija, družinski) 18. 7. ob 18.00: KRISTUSOV PASIJON (drama) 25. 7. ob 20.00 DAN POJUTRIŠNJEM (akcijski, spektakel) Ponikva pri Žalcu; Športno društvo Ponikva; (Informacije: ŠD Ponikva, 041 395 926). Sobota, 24. julij, ob 16. uri Beach volley turnir, dvojke; Šempeter; Društvo Partizan Šempeter; (Informacije: DP Šempeter, 041 411 322). Sobota, 31. julij, ob 16. uri Beach volley turnir, mešano; Šempeter; Društvo Partizan Šempeter; (Informacije: DP Šempeter, 041 411 322). Sobota, 28. avgust, ob 10. uri FITA - mednarodno lokostrelsko tekmovanje; Slovenski pokal in prehodni pokal mesta Žalec; ŠC Žalec; (Informacije: LK Žalec, 041 663 401). TURIZEM Sobota, 3. julij, 4. mednarodno srečanje zračno hlajenih VW; od 18. do 19- ure paradna vožnja (po Žalcu), ob 20.30 - glasbena zabava s skupino California; Ločica ob Savinji; Društvo mladih Šempeter; (Informacije DM Šempeter, 041 783 065 in TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 3. julij, ob 21. uri izbor smaragdne kraljice pred domom II. Slovenskega tabora Žalec; TKD Levec ; (Informacije: TKD Levec, 041 504 981 in TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 4. julij, ob 15. uri Kmečko popoldne pod lipo; Ponikva pri Žalcu; Društvo kmečkih žena Ponikva; (Informacije: DKŽ Ponikva, 041 924 221) in TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 9- julij ob 20. uri Festival Žalec 2004 ; koncert Natalije Verboten in Gamsov; športni park Žalec (veliki oder); ŠK Žalec; (Informacije: ŠK Žalec, 051 365 055 in TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 10. julij ob 20. uri Festival Žalec 2004; koncert skupin NUDE, Dan D in video projekcija; športni park Žalec (veliki oder); ŠK Žalec; (Informacije: ŠK Žalec, 051 365 055 in TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 21. avgust, ob 14. uri obiranje hmelja na star način; tekmovanje v kakovostnem in količinskem obiranju; Loke; Društvo kmečkih žena Ponikva; (Informacije: DKŽ Ponikva, 041 924 221 in TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 28. avgust, ob 9. uri Pohod po hmeljski poti; start in cilj pred dvorcem Novo Celje; ZKŠT in Zveza TD občine Žalec; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). OBČIM BRASLOVČE Sobota, 3. julij, ob 10. uri košarka - turnir trojk, odbojka na mivki (odprt turnir moški); igrišče DTV Partizan Braslovče; DTV Partizan Braslovče. Nedelja, 11. julij, pohod brez meja; Bistriška Špica (2114 m) - sv. Ana; PD Dobrovlje Braslovče; (Jože Marovt, 041 570 151). Sobota, 17. in 18. julij Martuljaški slapovi (maša dr. Ivan Rojnk); Vrstaško Sleme (2077 m); PD Dobrovlje Braslovče; (Franci Kumer, 041 771 134). Občina Braslovče in Turistično društvo Braslovče organizirata DAN HME1JAREV na veseličnem prostoru v Braslovčah • sobota, 7. avgust, ob 20. uri ROCK ŽUR • nedelja, 8. avgust, ob 15. uri hmeljarski sprevod in zabava s srečolovom. OBČIM PREBOLD Sobota, 3. julij, ob 10. uri slavnostna seja Krajevnega odbora Šešče, blagoslov prenovljene kapele pri kmetiji Oplotnik, odprtje prenovljenega dvorišča pri Domu krajanov v Šeščah; Dom krajanov Šešče; KO Šešče (Zvone Babič 031 631781). Sobota, 3. julij, ob 16.30 uri Dan gasilca GZ Prebold; Gasilski dom Šešče; PGD Šešče 0anko Goropevšek, 040 975 363). Nedelja, 1. avgust, ob 9-00 uri gasilsko hitrostno tekmovanje, ob 15.00 uri Tekma koscev in grabljic; Sv. Lovrenc; PGD Sv. Lovrenc (Marko Natek, 041 783 345, Andreja Kumer, 031 640 432). Vsak četrtek ob 19. uri bralni in glasbeni večeri za odrasle in mladino; Atrij knjižnice; Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Vsako sredo ob 17. uri ure pravljic; Knjižnica Prebold; Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Od 11. avgusta dalje počitniške ustvarjalnice za otroke; Atrij knjižnice; Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Zadnji teden v avgustu sejem rabljenih učbenikov in starih knjig; Atrij knjižnice; Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). 9. in 10. julij Triglav - pohod članov območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, vodja Adi Vidmajer; PD Prebold; Prijave do 7. 7. (Špela Breznikar, 041 614 919). Sobota, 24. julij, ob 15. uri gasilsko tekmovanje starejših članic in članov za POKAL OBČINE PREBOLD; Prostovoljno gasilsko društvo Matke; (Boris Golavšek, 041 783 332). 24. in 25. julij pohod Kanonir - Storžič - Kriška Planina; PD Prebold; prijave do 21. 7. (Dušan Vedenik, 041 752 899). Torek, 27. julij, ob 15. uri meddruštveno tekmovanje starejših gasilcev za prehodni pokal občine Prebold; Matke; PGD Matke (Boris Golavšek, 041 783 332). Od 7. do 14. avgusta mladinski planinski tabor Lokve na Trnovski planoti; PD Prebold; (Mojca Jezernik, 041 771 478). 27. in 29. avgust pohod na Triglav; PD Prebold; prijave do 25. 8. (Milan Sušak, 041 463 215). Sobota, 21. avgust ob 18. uri Tek skozi pet vasi; Matke; Športno društvo Matke (Boris Golavšek, 041 783 332). Napovednik prireditev je samo okvirna informacija o prireditvah. Datum in uro lahko organizatorji spremenijo tudi po objavi v Utripu, za kar v uredništvu nismo odgovorni. MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC obvešča svoje uporabnike, da bo julija in avgusta ob petkih popoldne in ob sobotah ZAPRTA. Prav tako obveščajo, da v juliju in avgustu ni organiziranih prireditev, je pa vsakdo dobrodošel v knjižnici. Kultura juna2004 Adi v spominih in svojih delih Avla dvorca Novo Celje se ob vsaki priložnosti dokazuje kot izredno primeren prostor za kulturne prireditve. Bolj primeren prostor za spominski večer in razstavo likovnih del Adija Arzenška bi težko našli. V dvorcu so bogate gravure in spomini prijateljev oživili umetnika, ki je umrl pred desetimi leti. družino in dom in tam preživel ustvarjalno življenje, ki se je končalo leta 1994. Po poklicu je bil strojni tehnik, toda že v mladosti je v sebi odkril željo po risanju s peresom ab reahstičnem sUkanju s čopičem. Kasneje je razvil posebno tehniko gravure na metalnih fobjah in bil edini oblikovalec te vrste. Leta 1973 je dobil status svobodnega umetnika. Zgodaj je začel razstavljati, zelo Razstavo je odprl župan Lojze Posedel, na sliki s soprogo pokojnega umetnika Adija Arzenška. Razstavo sta na pobudo umetnikove družine pripravila Kulturno društvo Petrovče in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Na razstavi so bila nekatera dela prvič na ogled javnosti, saj jih je za razstavo posodila družina. Številni ljubitelji Arzenškovih del, prijatelji in sorodniki so se zbrab pred dvorcem in v kulturnem programu prisluhnili umetnikovi vnukinji Nini Arzenšek, Maticu Švabu in Blažu Pentku, o Adiju Arzenšku pa sta spregovorila kkovna kritičarka Marlen Premšak in dr. Emil Rojc. Prireditev je povezovala Lidija Koceb. Adi Arzenšek se je rodil leta 1932 v Ajdovcu pri Novem mestu. Kmalu se je družina preselila v Šentjur, kjer je oče poučeval, kasneje pa v Žalec. Leta I960 si je v Dobriši vasi ustvaril uspešen in priljubljen je bil tudi v Švici. ”Adi Arzenšek je bil svojevrstna slikarska osebnost, ki mu na domačih deh ni bilo para, navdušenje bkovnih sladokuscev pa je požel tudi izven naših meja. Nič čudnega ni, da so se v letih po njegovi smrti hitro našb posnemovalci njegovega sloga in tudi motivnih izhodišč, seveda brez tistega ustvarjalnega naboja in metodične natančnosd, po katerih bo Adijevo delo za vedno ostalo tako prepoznavno,” je med drugim povedala Marlen Premšak, njegovi prijatelji pa so obudili še vebko drugih spominov na umetnika, ki so ga imenovah tudi eden prvih ozaveščenih Evropejcev - postal je evropski človek, ki je poudarjal svojo slovenskost. k. r Petnajst let prepevanja Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor med nastopom Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor se ponaša z visoko umetniško vrednostjo, o čemer pričajo številna priznanja. 15-letni jubilej so okronali s pesmimi, ki so zaznamovale njihov začetek, božično-novoletne koncerte, revije, gostovanja in zgodovinska obdobja naše polpretekle zgodovine. Na jubilejnem koncertu so podelili tudi Gallusova priznanja. Dvorana Doma krajanov je bila tisti večer v znamenju ubranega petja. Jubilejni koncert sta popestrila Majda Petan in ansambel Zaka pa ne. Zbor od leta 1991 vodi Milan Kasesnik. Zborovsko petje je tradicija Tabora. Tako je na slovesnosti dejal tudi župan občine Tabor Vilko Jazbinšek, ki je pevskemu društvu izrekel vse priznanje za dosedanje delo. Posebno priznanje je izrekel dolgoletnemu organizacijskemu vodji zbora Ivanu Topovsku in zborovodji Milanu Kasesniku. D. N. Sedanji zbor z zborovodji in predsednicami zbora Praznovanje jubileja Polzelski likovniki razstavljali Res je, da je marsikateremu zboru dano praznovati tudi mnogo višje jubileje, toda Ženski pevski zbor z Gomilskega je nekaj posebnega, saj se je vse od svojega začetka v letih 1973/74 do leta 2001 imenoval Dekliški pevski zbor, kar je pomenilo, da je morala pevka s poroko dati zboru slovo. V zboru je prepevalo približno ISO pevk, se izmenjalo devet predsednic in šest zborovodij. Koncert ob 30-letnici delovanja je bil za nekdanje pevke in zborovodje srečanje s spomini, za sedanje pa spodbuda za nadaljnje delo. Za obe generaciji pa neizbrisano sožitje preteklosti in sedanjosti, ujeto v petju nekdanjega zbora pod vodstvom zborovodje Ladka Juharta in sedanjega zborovodje Andraža Slakana. Dekhški pevski zbor Gomilsko je nastal na pobudo učiteljice Antonije Hazier. Zaradi zdravstvenih težav ustanoviteljice zbora je kasneje vodenje prevzel zborovodja Vladko Juhart, ki je imel izkušnje z vodenjem moškega pevskega zbora na Gomilskem. Pod njegovim vodstvom je zbor deloval do leta 1976, nato pa so 20 let članice zbora prepevale pod vodstvom Tanje Cehner. "...Dekhški pevski zbor je bil moj ’’ljubljenček” in ponos. To so vsi, ki so nas poznah, takrat čutih. Od tod tudi uspehi na nastopih, revijah, tekmovanjih, gostovanjih in koncertih doma in v tujini. In teh ni bilo malo. Bile smo kot eno. Povezovala nas je ljubezen do glasbe in petja, poglabljala pa so se tudi prijateljstva. Iddi družinska, saj se je v dvajsetih letih izmenjalo vebko generacij. Gomilsko me je prevzelo in tako rekoč posvojilo. Še danes to čutim...” je v priložnostni brošuri, izdani ob jubileju, zapisala Tanja Cehner. Pet let je zbor vodila Mateja Žnidar, nato pa je dirigentsko pabco prevzela Manja Majcen, nekdanja domačinka, ki je v zboru pela že kot 11-letno dekle. ’’Nikoh si nisem mislila, da bom kdaj zbor tudi sama vodila, zato je bila zame to težka odločitev, saj je zbor slovel kot dober zbor. Sprva sem odklonila, a ker drugega zborovodje niso našb, sem pristala in tako zdaj praznujemo 30-letnico delovanja,” pravi Manja, ki je štiri leta vodila tudi Otroški pevski zbor OŠ Gomilsko, eno leto Ženski pevski zbor Griže, po zaposbtvi na OŠ Vransko pa tudi dva V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli so pred dnevi svoja dela na ogled razstavili člani likovne sekcije Kultumo-umetniškega društva Polzela, ki šteje 21 članov. Tokrat so svoja dela predstavih Borislav Hol, Marija Jelen, Kristina Kočevar, Irena Pevnik, Slavi Pavšek, Anica Tamše in Savina Vybihal. Na otroška in mladinski zbor. Jubilejni koncert sta vodila Maja Laznik in Aleš Blatnik. V bogatem koncertnem programu so se predstavile članice ŽePZ pod vodstvom Andraža Slakana, nekaj posebnega pa je bil nastop zbora ustanovnih članic Dekhškega pevskega zbora, ki so pod vodstvom Vladka Juharta zapele dve pesmi: Vrnitev in belokranjsko narodno Tri tičice. Kot glasbeni gostje so nastopih tudi člani Godalnega orkestra ogled je bilo 26 del v različnih tehnikah z motivi s Polzele in okobce. Likovna dela bodo po izboru žirije razstavljana tudi na Zlati paleti 2004, ki jo v Slovenski Bistrici, tokrat tretjič, prireja Zveza bkovnih društev Slovenije. Doslej so štirje člani bkovne sekcije Polzela na Zlati paleti prejeb zahvalo, priznanje in dva certifikata. T. Tavčar Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki deluje pod vodstvom prof. Tanje Miklavc, za popestritev večera pa so poskrbeh člani mladinske dramske skupine KD Gomilsko, ki so se predstavih s skečem Pevske vaje. Na prireditvi so podefib Gahusova priznanja in prisluhnili obujanju spominov Antonije Hazier, ki je k petju pripravila tudi vso dvorano. D. Naraglav Od leve proti desni: Kristina Kočevar, Slavi Pavšek, vodja sekcije Irena Pevnik, Anica Tamše in Borislav Hol Pestro delo kulturnih društev V dvorani Doma krajanov v Galiciji je potekala 6. skupščina Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Skupščine so se poleg predstavnikov kulturnih društev udeležili tudi predstavniki občine Žalec, Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, J S KI) OI Žalec, predstavnik KS Galicija in nekateri drugi. Za prijeten uvod so poskrbeli učenci OŠ Trje. Zbrane je pozdravil in jim zaželel dobrodošbco predsednik ZKD Savinja Žalec Ivo Lindič, ki je po izvohtvi delovnega predsedstva podal poročilo o delu v minulem letu. Posebej je omenil nekatere skupine, ki izstopajo, med njimi Vokalno skupino Cantemus, pevski zbor A Cappella, mažoretke iz Levca in nekatere druge. Na splošno je v kulturnih društvih zaznati dvig kakovosti. Pojavljajo se vedno nove skupine, ki bogatijo kulturno dejavnost v svojih krajih in občini. Hkrati s tem pa tudi problem financiranja, saj ostaja proračunska vreča, namenjena kulturi, enako vebka. V občini Žalec deluje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti 14 kulturnih društev in šolska kulturna društva, povezana v Zvezo kulturnih društev Savinja Žalec: KD Gahcija, KD Gotovlje, KUD Svoboda Griže, KD Godba Zabukovica, KD Svoboda Liboje, KD Godba Liboje, KD Petrovče, KD Ponikva, Pevsko društvo Šempeter, KUD Grifon Šempeter, KD Vrbje, KUD Žalec, KD Mešani planin- ski pevski zbor Žalec in Turistično-kultumo društvo Levec. Vseh aktivnih članov v društvih je trenutno 748, k tej številki pa je treba dodati še vse člane šolskih kulturnih društev. Znotraj društev delujejo razbčne sekcije. Vokalno glasbena dejavnost se odvija v 14 sekcijah, instrumentalno glasbena dejavnost v 10, gledahška in lutkovna vil, plesna dejavnost v 3 in likovna dejavnost v 3 sekcijah. Dejavnost šolskih kulturnih društev poteka na petih OŠ s podružnicami. V minulem letu je bilo izvedenih 187 razhčnih nastopov oz. prireditev na področju instrumentalne glasbe, I66 razhčnih nastopov na področju vokalne glasbe, 91 razhčnih nastopov na področju gledahšča in lutk, 51 razhčnih nastopov na področju plesa, 7 razhčnih projektov na likovnem področju ter več kot 400 nastopov skupin šolskih kulturnih društev na razhčnih področjih. Društva se financirajo iz dotacij občinskega proračuna, z lastnimi sredstvi ter s sredstvi sponzorjev. V minulem lem so za redno delovanje, tekoče in investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme iz občinskega proračuna društva pridobila dobrih 17 milijonov tolarjev, ZKD Savinja pa je za svoje redno delovanje iz občinskega proračuna prejela 400.000 tolarjev. Kot je povedal Ivo Lindič, je problematika financiranja več ali manj podobna vsa leta. Problemi se pojavljajo na investicijskem vzdrževanju prostorov, v katerih delujejo društva. Potrebe po investicijah v prostore in opremo so praviloma dosti večje, kot so zmožnosti društev. Ivo Lindič se je ob zaključku svojega poročila zahvalil občini Žalec in njenim strokovnim službam, strokovnemu delavcu Urošu Goveku, Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, JSKD OI Žalec in nekaterim drugim. Izrazil je tudi željo po dobrem sodelovanju z novo programsko direktorico za kulturo na ZKŠT Žalec Lidijo Koceh. Po ostalih podanih poročilih je zbrane pozdravil predsednik KS Gahcija Vlado Majer in na kratko predstavil KS Gahcija. Zahvalo vsem kulturnikom v žalski občini je izrekla tudi vodja oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti občine Žalec Nataša Gaber - Sivka. V imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem je spregovorila Tanja Razboršek - Rehar in izrazila veselje nad uspešnim delom zveze oziroma društev. Dejala je, da kulturo ustvarjajo ljudje, ki delujejo v KD. To kulturo zavod poskuša dopolnjevati s kulturnimi programi, ki jih ob domačih kulturnikih bogatijo tudi gostujoče skupine in posamezniki. Lansko leto so vsa kulturna društva, ki sestavljajo Zvezo KD Savinja, sodelovala v raznih kulturnih projektih ah na samostojnih prireditvah. Reharjeva je predlagala, da se vključevanje mladih v delo KD tudi slovesno obeleži. V tej smeri je svoje dodala nova programska direktorica za kulturo Lidija Koceh. Dejala je, da je njena želja vključiti v kulturno delo čim več mladih. Predlagala je tudi, da bi bila zelo dobrodošla ustanovitev literarnega društva. Takšno zamisel je v nadaljevanju pozdravila tudi vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti Jožica Ocvirk, ki sodeluje z vsemi kulturnimi društvi v občini in Savinjski dolini. Ob zaključku skupščine je sledila podehtev priznanj ZKD Savinja Žalec za leto 2003. Priznanja so prejeti Mešani planinski pevski zbor Žalec, Gregor Košec iz KD Petrovče, Zdenko Štrucl predsednik KUD Grifon Šempeter in VS Cantemus iz KUD Ivo Lindič med podajanjem poročila o delu ZKD Savinja Žalec Kultura junij2004 Med nastopom Eve in Katarine na bobnih Atrij Savinove hiše oživel Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je tudi letos poskrbel za Poletne večere v atriju Savinove hiše v Žalcu. Na koncertu z naslovom A prideš poslušat? ste lahko prisluhnili tolkalistkama Evi Zavšek in Katarini Kukovič ter gostom, tolkalni skupini Pianissimo. Pred polno zasedenim atrijem sta mladi tolkalistki na pobudo mentorja Dejana Tamšeta pripravili samostojni recital s pestrim in bogatim programom za instrumente iz številne skupine tolkal. Eva Zavšek je začela svojo glasbeno pot kot učenka klavirja, vendar jo je kmalu premamil ritem tolkal in postala je prva učenka Dejana Tamšeta na žalski glasbeni šob. Sedaj uri svoje znanje na srednji šob za tolkala pri Martinu Bajdetu. Nastopa v več glasbenih sestavih, že osem let pa varčuje za svoj najljubši instniment marimbo. Uidi Katarina Kukovič je svojo glasbeno pot začele s klavirjem, ki ga študira tudi na srednji stopnji pri Jeleni Dukič - Segečič. Tolkala je pričela igrati pred šesbmi leb pri Dejanu Tamšetu in v kratkem času napredovala v samostojno tolkalsitko. Je članica več sestavov. Poletni večeri naj bi se nadaljevab prejšnji petek z večerom džeza, svinga, bluza in zimzelenih melodij, ki jih igra Rok Weber trio iz Ljubljane. Vendar je prireditev zaradi dežja, ki skoraj ves dan ni prenehal, odpadla. Zaradi ve-bkega zanimanja bo ZKŠT skušal koncert izvesb avgusta ah septembra. Ta petek pa bo v atriju Savinove hiše nastopilo amatersko gledabšče Vrba z gosb s Poletnim sanjarjenjem (ljubezenska poezija in glasba). Danes teden (7. jubja) bo Klub študentov Žalec pripravil Pesmi mladih, s kabarejem pa se bosta predstavila tudi Slon in Sadež. 10. jubja se bodo poletni večeri iztekb z južnoameriškimi pesmimi Juana Vasleta in Opusa Cuatro iz Argentine. Glavni pokrovitelj Poletnih večerov so Žalske lekarne, delni sponzor pa Vinogradništvo Slavinec iz Mihalovcev. Vstop na prireditve, ki se pričenjajo ob 21. uri, je prost. T. Tavčar Bolj prijazni novi prostori šempetrske knjižnice Šempetrske knjige so se selile Razstavljala Nataša Jan V Savinovem likovnem salonu Žalec je le še danes na ogled razstava akademske slikarke Nataše Jan. Ob odprtju razstave je njeno življenje in delo predstavila likovna kritičarka Petra Vencelj. Nataša Jan, rojena 1979 v Kranju, se je po končani srednji šob za obbko-vanje in fotografijo leta 1998 vpisala na študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V tem obdobju je pričela tudi s študijem džez petja pri prof. Niki Vipotnik. Na Akademiji za Ukovno umetnost v Ljubljani je lani diplomirala pri prof. Zmagu Jeraju in dr. Nadji Zgonik. Kot je povedala Petra Vencelj, je značilnost njenih del gradnja sbkovne površine s tehniko kolaža, plastenja transparentnih open in vpletanja elementa bnije oziroma risbe. Slednja v te imaginarne krajine vstopa kot vez med abstrakcijo in vidno realnostjo. Predvsem v zadnjem času ta finija vedno bolj daje slubb prisotnost figure. Sprva kot izbrisana poteza fineamih zapisov, kasneje pa vse jasnejša podoba človeških postav, ki avtorici pomenijo nosilce ostankov človeštva na tem svetu. Poleg fikovno kolažnega pristopa poskuša Nataša Jan vselej vtkab tudi druge obfike umetniškega izražanja, kar daje pridih svojevrstne originalnosti v iskanju bkovnega izraza. V programu sta sodelovala Nika Vipotnik in Zmago Štih. T. Tavčar Nataša Jan in Nika Vipotnik Argentinski večer Poletne atrijske večere pri Savinovi hiši v Žalcu bo prihodnjo soboto (10. julija) ogrel argentinski temperament. Nastopili bodo basbaritonist Juan Vasle in argentinski vokalni kvartet Opus Cuatro, ki 3. julija pričenjajo turnejo po Sloveniji, s katero bodo prav gotovo pritegnili številne ljubitelje južnoameriške pesmi, tanga in črnskih duhovnih pesmi. Juan Vasle se je rodil v Argentini, njegov oče pa je bil doma na Ložnici. Je eden tistih slovenskih rojakov, ki se je odločil skupaj z družino vmib v Slovenijo. Od leta 1990 je član so-bsbčnega ansambla ljubljanske Opere, vefiko nastopa v tujini, na samostojnih recitalih predstavlja glasbo iz Južne Amerike. Izdal je zgoš- čenko Sudamerica s pesmimi in samospevi iz desetih južnoameriških držav. V Žalcu je pred kratkim že nastopil, in sicer na Teku za življenje. V atriju Savinove hiše se mu bo pridružil vokalni kvartet Opus Cuatro, ki je nastal leta 1969- Takrat so se štirje člani univerzitetnega zbora iz La plate, občudovalci legendardnih ameriških vokalnih skupin, odločbi za skupno pevsko pot. Od takrat so nanizafi več kot 6400 nastopov in posneli 17 zgoščenk. Danes so člani kvarteta Alberto Hassan (prvi tenor), Marcelo Balsebs (drugi tenor), Hernando Irahola (bariton) in Federico Galiana (bas), prvi in zadnji sta ustanovna člana. Predstavljajo pisano paleto ritmov in melodij južnoameriške cebne. V Slovenijo prihajajo tretjič, to pa bo njihova dvajseta evropska turneja. K R Juan Vasle V rodnem Letušu Ena od devetih knjižnic, ki delujejo pod okriljem Medobčinske splošne knjižnice Žalec, je krajevna knjižnica Šempeter. Odprta je bila leta 1964, v zadnjem obdobju se je ’’stiskala” v kletnih prostorih zadružnega doma. Na neustreznost prostorov je opozarjala tudi Jožica Bratuša, ki že enajst let vodi knjižnico. Skupaj z vodstvom krajevne skupnosti so našli ustrezno rešitev. Šempetrska knjižnica, v kateri si bralci letno izposodijo pribhžno 4.500 knjig, ima odslej prostore v delu šempetrskega vrtca, ki je ostal prazen zaradi zgodnejšega šolanja otrok. Na priložnostni slovesnosti ob odprtju novih prostorov knjižnice se je Jolanda Železnik iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec za razumevanje zah-vahla Vrtcem občine Žalec, občini Žalec in Krajevni skupnosti Šempeter. Jožici Bratuša je podebla zlato člansko izkaznico, zahvale pa tudi vsem krajanom, ki so pomagah pri selitvi knjig v nove, svetlejše prostore. V imenu matičnega zavoda je Jolanda Železnik knjižnici izročila podobo Franceta Prešerna, župan Lojze Posedel je podaril sbko, ob tej priložnosti pa je krajanom izrekel priznanje in zahvalo predsednik KS Jože Randl. Nastopih so malčki iz šempetrskega vrtca in mladi pevki, knjižnico pa je s prerezom traku odprla najstarejša članica knjižnice Anica Ramšak. K. R., foto: T. T. Na pobudo direktorja občinske uprave Milana Šoštariča, ki poskrbi med drugim tudi za kuturno dogajanje v občini Braslovče, ob pomoči gospoda Jožeta Zidanška, župnika v Braslovčah, občine Braslovče, podjetij Benton, Epros in Pauer ter sorodnika in prijatelja dr. Otmarja Kugovnika je bil v cerkvi v Letušu koncert pianistke Magdalene Navodnik. Svoj nastop je posvetila spominu tragično preminule prijateljice, pevke Natalie Vorobjove - Biorro. Koncert je povezoval Miha Alujevič. Posebnost koncertnega ambienta, kar letuška cerkev nedvomno je, se je izvrstno zbla z dovršeno interpretacijo izjemno zahtevnega repertoarja pianistke. Dovršeno muziciranje, jasno izražanje glasbene vsebine, predvsem pa korektnost glasbenega podajanja dajejo Magdaleni Navodnik značilno prepoznavnost med slovenskimi pianisti. Koncertni večer je bil za ta kraj ob Savinji prijetno doživetje, kar sta potrdila poln avditorij in buren aplavz. J. R. Med nastopom mladinskega pevskega zbora OŠ Polzela, ki ga vodi Mija Novak. Peli in bili veseli V cerkvi sv. Križa na Gori Oljki je bilo 6. srečanje pevskih zborov in vokalnih skupin občine Polzela, ki ga je pripravilo Kultumo-umetniško društvo Polzela. Pod geslom Bomo eno zapeli, da bomo vsi veseli so peli cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki, mladinski pevski zbor OŠ Polzela, vokalni kvintet Lastovka, cerkveni mešani pevski zbor Andraž, dekliška vokalna skupina Polzela, mešana pevska zbora Kulturno-umetniškega društva Polzela in Kulturnega društva Andraž, moški pevski zbor Polzela in mešani pevski zbor Oljka Polzela. Kljub slabemu vremenu so organizatorje bi nastopajoče presenetib številni poslušalci. Srečanje so zaključili s pesmijo Marija skoz življenje voditi srečno znaš, s katero vsako leto zaključijo tovrstno prireditev na Gori Oljki. T. Tavčar Srečanje godb ob 70-letnici V soboto, 19. junija, so 70-let-nico delovanja praznovali godbeniki kulturnega društva Godbe Liboje. Hkrati je potekalo tudi srečanje pihalnih godb. Na športnem igrišču pri gasilskem domu so poleg Godbe Liboje zaigrali tudi Godba Eggenberg iz Gradca, Godba Zabukovica, Pihalni orkester Prebold in Pihalni orkester občine Šentilj Paloma Ceršak. Godbe, ki so v časovnih presledkih prihajale na prostor pred gasilskim domom, so jubilante pozdravile z igranjem. Vsaki gostujoči godbi so dobrodošbco zaigrah tudi Libojčani. Po pozdravu in stisku rok dirigentov, je godba zakorakala na osrednji prireditveni prostor, kjer se je nato odvijala jubilejna slovesnost. Zbrane je najprej nagovorila voditeljica slovesnosti, nato pa v imenu jubilanta Jože Jančič, ki je najprej izrekel prisrčno dobrodošbco vsem udeležencem, poseben pozdrav je namenil Tonem Uplazniku, ki je godbo prevzel po smrti Franca Kovača, prvega dirigenta po oživitvi godbe, in ostabm dirigentom, ki so godbo vodili v naslednjih letih. To so bih Januš Rasiewicz, Ivan Ravnjak, Zdravko Zupančič, Berti Zaveršnik in Andrej Žgank, ki godbo vodi od druge polovice leta 2002. V svojem slavnostnem nagovoru je Jože Jančič med drugim dejal: "Sedemdeset let je dolgo doba, pravzaprav kar celo življenje ene generacije. Seme, ki je bilo posejano v tridesetih letih prejšnega stoletja, je dobro vzkhlo in se razraslo v mogočno drevo z močnimi koreninami in lepo krošnjo. Najbolj je razveseljivo, da se to drevo pomlaja, se obnavlja z mladimi vejami in svežim bstjem. Samo štiri ab pet nas je v godbi iz petdesetih let, ko smo orah enkrat že preorano ledino. Prepričan sem, da besede, ki jih danes govorim, smem izreči tudi v njihovem imenu, pa naj si bodo to besede ponosa, besede radosti pa tudi besede s priokusom peh-na, s kančkom gren-kobe, kajti življenje ni zgolj praznik, je tudi polno razočaranj, težkih trenutkov in če se vmes najdejo lepi, potem je vse to skupaj mnogokrat pomembno vodilo za doseganje ciljev...” Lepe misb in čestitke je jubilantom izrekel tudi župan občine Žalec Lojze Posedel, zatem pa so se občinstvu pod vodstvom Andreja Žganka predstavili člani Mladinskega pihalnega orkestra Godbe Liboje. V njenem sestavu deluje več sekcij, in sicer dixiland band, trobilni kvintet, bras band, komorna skupina flavt itd. Slovesnost so popestriti s podefitvijo bronastih, srebrnih in zlatih Gahusovih značk ter priznanj, ki so jih prejeti: bronaste Alenka Frece, Katja Krajnc, Denis Požin, Sara Železnik in Andrej Zakelšek; srebrne Andrej Menčak, Damir Smiljan, Boris Puncer; zlato pa Aleksander Menčak, ki je član godbe od leta 1977. Libojska godba velja za eno najuspešnejših pihalnih godb v Sloveniji. Leta 1998 so v II. težavnostni skupini na tekmovanju pihalnih godb v Krškem pod taktirko Alberta Zaveršnika osvojili zlato plaketo in se uvrstiti v I. težavnostno skupino pihalnih godb v Sloveniji. Nadvse uspešno deluje godba tudi pod taktirko Andreja Žganka, akademsko izobraženega glasbenika, zaposlenega v mariborski Operi. „ Narag|av Jubilanti med igranjem dobrodošlice eni izmed gostujočih godb junij2004 Sport Nogometno prebujanje v Žalcu Novo vodstvo Športne zveze Prebold Nekoliko starejši ljubitelji nogometa se najbrž še dobro in z nostalgijo spominjajo konca sedemdesetih in začetka devetdesetih let, ko so žalski nogometaši igrali pomembno vlogo v slovenskem prostoru. Z izpadom iz prvoligaške konkurence se je začel hiter zaton kluba, ki je v obdobju razcveta slonel predvsem na plečih že preminulega nogometnega entuziasta Franca Šarlaha. Prav z njegovo smrtjo se je začela dolgoletna kriza. Ne samo rezultatsko, tudi po organizacijski plati se je žalski nogometni klub dotaknil dna. Članska sekcija je bila izločena iz tekmovanj, dela z mladimi praktično ni bilo več. Vendar se je na srečo stanje v zad- njem času spremenilo. Nogometni klub Žalec je ponovno zelo dejaven in kar je najpomembneje, projekt ponovnega vzpona je postavljen na zdravih temeljih. V začetku leta so člani kluba izvolili nov upravni odbor, na čelu katerega je predsednik Matjaž Omladič. V kratkem času so uspeli organizirati načrten sistem dela z mladimi, z raznimi akcijami popularizirati nogomet v naši občini, omogočili pa so tudi izobraževanje svojim športnim delavcem. Klub ima več kot dvesto članov, s šestimi starostnimi kategorijami pa se je vključil tudi v tekmovanja medobčinske nogometne zveze Celje. Najstarejša sekcija, ki nastopa v uradnem tekmovanju, je trenutno kadetska, seveda pa je cilj, da bi nogometaši Žalca v nekaj letih prav iz teh mlajših kategorij izoblikovali tudi člansko ekipo, ki se bo ponovno vključila v ligaško tekmovanje. Na obnovljeni travnati površini žalskega stadiona dela z mladimi osem trenerjev, v večini nekdanjih nogometašev kluba.V želji, da v svoje vrste pridobijo čimveč otrok, so organizirah tudi otroške nogometne šole v Žalcu, Grižah, Petrovčah, Preboldu in Braslovčah. Velik odziv mladih nogometašev je za vse, ki sodelujejo pri tem projektu, največja nagrada. Cilji in načrti so jasni in ker ne manjka tudi volje, ni razloga, da ne bi govorih o soncu na tako dolgo zatemnjenem žalskem nogometnem nebu. Peter Kavčič V začetku meseca je v konferenčni dvorani preboldskega hotela potekala volilna skupščina Športne zveze Prebold. Na njej so pregledali dosedanje delo, sprejeli medse nove člane in izvolili novo vodstvo. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Športne zveze Andrej Zagožen, ki je po izvolitvi organov skupščine in formalnem sprejetju Odbojkarskega kluba Prebold in Košarkarskega kluba Prebold v članstvo zveze, podal poročilo o delu le-te v minulem mandatnem obdobju. Od svojega nastanka pred petimi leti zveza dokaj uspešno povezuje športna društva in klube v občini. Iz teh povezav in dogovarjanj so se razvile nekatere prireditve in tekmovanja, odmevna tudi izven meja občine. Posebej je izpostavil občinsko ligo v malem nogometu, ki je prerasla občinske meje. Za organizacijo lige skrbi ŠD Latkova vas, s tovrstnim tekmovanjem pa je pričelo ŠD Matke. Skupaj z občino organizirajo akcijo Veter v laseh, kjer niso pomembni rezultati, ampak druženje v smislu slogana S športom proti drogi. Res pa je tudi, da so bili na vseslovenskih zaključkih te akcije doslej med najuspešnejšimi ekipami. Z dvema prireditvama jim je uspelo priti tudi v koledar športnih prireditev Ohmpijskega komiteja Slovenije Šport za vse. Prireditev Slovenija teče za zdravje organizira ŠD Matke, Slovenija kolesari za zdravje pa ŠD Marija Reka. Poleg tekmovanj so športna društva Športne zveze Prebold zelo aktivna tudi v lastnih sredinah, kjer skupaj z občino uspešno zagotavljajo številne rekreativne površine, ki so na razpolago v vseh vaseh občine. Velikega pomena je lani zgrajena nova telovadnica, ki omogoča dobre pogoje tako za aktivne športnike kot rekreacijo. Na skupščini so bili izvoljeni novi organi Športne zveze. Še pred glasovanjem je svojo kandidaturo obrazložil Sašo Plevčak, ki je kot kandidat za predsednika predstavil tudi svoj ožji tim, in sicer Aleša Goliča, Saša Uplaznika in Mateja Pirnata. Hkrati je pozval dosedanje vodstvo, da jim glede na njihovo mladost in neizkušenost kdaj priskoči na pomoč. Delegati so z javnim glasovanjem podprli predlagano tisto novega predsedstva in ostalih organov. Ob zaključku je zbranim spregovoril župan Vinko Debelak, ki je novemu vodstvu čestital za izvolitev, hkrati pa izrekel zahvalo in čestitke dosedanjemu vodstvu. Poudaril je, da so v občini dobri pogoji za nadaljnji razvoj športa in rekreacije in prav mladi so tisti, ki jih je potrebno čimbolj pritegniti v vse možne obhke športa in rekreacije in jih tako obraniti pasti uhce. Tildi novo vodstvo si je za poglavitno nalogo zadalo delo z mladimi. Žehjo jih vključiti v čim več športnih aktivnosti in jim približati delo posameznih društev in klubov. Poleg tega so si kot nalogo zadah sodelovanje s športnimi zvezami drugih občin. Sicer pa ostajajo zvesti dosedanjim nalogam in akcijam zveze. D. Naraglav Novi predsednik Športne zveze Prebold Sašo Plevčak med predstavitvijo programa novega vodstva Mladi planinci Andrej Kumer, Tina Bukovec, Dean Matjašič, David Mahor in Miha Kos z županom Markom Balantom, mentorico Ireno Kumer, predsednikom PD Braslovče - Dobrovlje Martinom Slemenškom in predsednikom športne zveze Braslovče Franjem Pustoslemškom Planinci za državne naslove v orientaciji Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije in Mladinski odsek Planinskega društva Šoštanj sta pripravila slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT), ki je potekalo na območju občine Šoštanj z manjšimi odmiki v sosednji občini. Pred tem se je planinsko orientacijsko tekmovanje izvajalo v osmih področnih planinskih orientacijskih ligah, v katerih so sodelovale ekipe približno šestdesetih planinskih in drugih društev. Tekmovalci so morali na progah poleg znanja orientacije in ustrezne pripravljenosti pokazati tudi znanje iz teoretičnega in praktičnega poznavanja planinstva, saj so morali reševati pisne teste in na kontrolnih točkah izvajati praktične naloge. Cilj tekmovanja ni samo preizkus znanja in telesne pripravljenosti, ampak tudi razvijanje tovarištva, medsebojnega poznavanja, spoznavanja pokrajine in upoštevanja načel Častnega kodeksa slovenskih planincev. SPOT je največje planinsko tekmovan- je v Sloveniji. Tekmovanje, ki so se ga udeležile kar 103 ekipe, in so štele od tri do pet članov, kar pomeni okoli 450 posameznikov, je potekalo v osmih starostnih kategorijah. Velik uspeh so dosegle ekipe planinskih društev Spodnje Savinjske doline, najuspešnejše pa so bile ekipe PD Braslovče, Polzela in Vransko. V najmlajši kategoriji A, v kateri tekmujejo učenci do vključno 6. razreda, so mladi polzelski planinci zasedb tretje mesto, člani PD Vransko pa sedmo. V kategoriji B, v kateri tekmujejo učenci 7., 8. in 9- razreda osnovne šole, so zmagah planinci PD Dobrovlje -Braslovče, sedmega mesta pa so se vesehli planinci PD Zabukovica. V kategoriji C (mladinci od 1. letnika srednje šole do vključno 26. leta starosti) je ekipa PD Žalec osvojila četrto mesto, ekipa PD Zabukovica pa je pristala na sedmem mestu. V kategoriji D, v kateri tekmujejo mlajši člani od 27. leta starosti do vključno 39- leta, je ekipa PD Zabukovica zasedla četrto mesto, ekipa PD Šempeter Najboljše sprejel župan V žalski občini je veliko uspešnih športnikov. Njihove uspehe na vsakoletnem sprejemu nagradita tudi Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter občina Žalec. Športnice in športnike, ki na državnih in drugih pomembnih tekmovanjih dosežejo odlične rezultate, in njihove trenerje je na sprejemu v občinski sejni sobi najprej pozdravil programski direktor Zavoda za kulturo šport in turizem Žalec Uroš Vidmajer. Sprejema so se tokrat udeležili članski ekipni državni prvaki v karateju Matjaž Končina, Damir Vrbanič, Luka Marič, Mladen Stojnič, Marko Stopar in trener Silvo Marič iz Karate kluba Žalec, državni prvaki v karateju mlajše kategorije Timi Topolovec, Jernej Blatnik, Mark Malis, Lina Pušnik, Tilen Smiljan, Miha Štefanec in Anton Maruša, državni osnovnošolski prvak v streljanju z zračno puško Dejan Podlesnik s tem-erjem Emilom Toplakom iz strelskega društva Liboje, državne odbojkarske prvakinje mlajše deklice odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska Nina Grobelšek, Maja Vasle, Mojca Božič, Tina Žnidar, Kristina Pajič, Tina Tomažin, Sabrina Serdoner, Sandra Bosek, Karin Šebjan, Nina Počivalšek in trener Dragan Bojinovič ter strelci, ki so se uvrstili v prvo slovensko strelsko hgo Polona Bitenc, Uroš Vogrinc, Aleš Klovar in trener Janko Melanšek iz strelskega društva Juteks Žalec. Župan Lojze Posedel je vsem športnikom čestital za dosežene rezultate, jim zaželel tudi v bodoče veliko športne sreče in uspehov ter jim podelil spominska darila. T. Tavčar Mladi žalski državni prvaki, trenerji, župan Lojze Posede! in Uroš Vidmajer pa šesto. V kategoriji E (starejši člani v starosti 40 in več let) je naslov državnih prvakov osvojila ekipa PD Polzela, ekipa PD Dobrovlje - Braslovče pa se lahko pohvali s četrtim mestom. V kategoriji F, v kateri tekmujejo družine, je drugo mesto osvojila družina Ramšak iz PD Dobrovlje - Braslovče. V kategoriji Gl lažje odprta je ekipa PD Polzela osvojila tretje mesto, PD Zabukovica pa peto. V kategoriji G2 lažje odprta se je naslova državnih prvakov veselila ekipa PD Vransko, tretjega mesta pa prva ekipa PD Zabukovica. T. Tavčar Odločilne partije so pozorno spremljali ostali šahisti. Za pokal Andraža Športno društvo Andraž je v dvorani zadružnega doma pripravilo ekipno in posamično šahovsko tekmovanje za pokal Andraž 2004. Na tekmovanju so nastopile štiri ekipe. Pokal je z 11 točkami osvojilo šahovsko društvo Savinjčan Šempeter, drugo mesto je z 8 točkami pripadlo prvi ekipi Polzele, tretjega mesta se je s 3 točkami vesehla druga ekipa Polzele, četrto mesto pa je z 2 točkama osvojila ekipa iz Andraža. Posamezno na hitropoteznem turnirju so se na prva tri mesta uvrstili šahisti Savinjčana Šempeter Štefan Sinček 13 točk, Stane Skok 12 in Marjan Knez 10 točk. T. T. Kolesarji na Dobrovlje Kolesarski klub Žalec je pripravil 12. vzpon Letuš -Dobrovlje, ki se ga je udeležilo več kot 70 kolesarjev iz več krajev Slovenije. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve ženski in šest moških starostnih kategorij. Proga je bila dolga 5,5 km in je imela 350 m višinske razlike. Absolutni zmagovalec je bil Andrej Marovt -Helešič (Ljubno), ki je progo prevozil v 16 minutah in 55 sekundah. Zmagovalci v posameznih kategorijah: ženske do 25 let Barbara Dobravc (Šmartno ob Paki) 31,58; nad 25 let Lucija Pohčnik (Gornji Grad) 34,21; moški 19-25 let Dejan Vračič (Maribor) 17,02; 26-35 let Andrej Marovt - Helešič (Ljubno) 16,55; 36-45 let Damjan Čibelj (Kamnik) 17,43; 46-55 let Ljubo Car (Maribor) 18,42; 56-65 let Milan Pristov (Žirovnica) 22,01... 3. Rafael Končina (Prebold) 24,47; nad 65 let Aco Obraimov (Celje) 28,01. T. Tavčar junij2004 Uspešen Ganymed Od 10. do 13. junija se je slovenska konjeniška državna reprezentanca v preskakovanju ovir udeležila turnirja za pokal narodov S.C.I.O. v Poznanu na Poljskem. Ekipo so sestavljali Tomaž Läufer (KK Piramida Maribor), Luka Založnik (KK Rogaška Slatina) in Primož Rifelj (KK Ganymed Žalec). Na tekmovanju je sodelovalo štirinajst ekip in devetnajst različnih narodov, vsaka ekipa je štela tri do štiri člane. Slovenski predstavniki ekipno niso dosegli vidnega rezultata, kot posamezniki pa so v hudi konkurenci v preskakovanju ovir na 1,40 m dosegli naslednje rezultate: Primož Rifelj 7. mesto, Tomaž Läufer 29- in Luka Založnik 30. mesto. V Sloveniji je konjeniški šport mlada športna disciplina, še zlasti v preskakovanje ovir, zato je zelo pomembno pridobivati znanje in izkušnje tudi na večjih turnirjih. Primož Rifelj je član komaj pred dvema letoma registrirane- ga kluba Ganymed Žalec, sam pa je prekaljen športnik v preskakovanja ovir, kar je dokazal tudi z odličnim 7. mestom. Sam večkrat pravi, da so za doseganje rezultatov potrebni poleg dobrih konj predvsem trdo delo, nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje vedenj na tem področju ter podreditev osebnih ciljev in interesov v smislu popolne predanosti. Tega pa Primožu in ostalim članom kluba Ganymed Žalec ne manjka. M. H. V Velenju pa je bilo minuli konec tedna državno prvenstvo v preskakovanju ovir, na katerem je nastopilo 80 tekmovalcev z več kot sto konji. Člani Konjeniškega kluba Ganymed Žalec so bili odlični. V mladinski konkurenci je Gašper Kolar na kobili Gipsy prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka, v članski konkurenci pa je državni prvak postal Primož Rifelj s konjem Chicom. T. T. Veter v laseh že četrtič V občini Prebold so letos že četrto leto sodelovali v vseslovenski akciji Veter v laseh. Z akcijo, ki je namenjena predvsem mladim, želijo vzpodbuditi zanimanje za šport in rekreacijo, ki sta v Preboldu na dokaj visoki ravni. O tem govori tudi dejstvo, da je bila KS Prebold v preteklosti kar petkrat proglašena za najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji. V okviru letošnje akcije Veter v laseh so v Latkovi vasi organizirah košarko (igra trojk), v Osnovni šoli Prebold so igrah odbojko, nogomet pa v Marija Reki. Tekmovanja se je udeležilo deset ekip iz občine Prebold. Tekmovali so v treh starostnih kategorijah, najštevilčnejša pa je bila kategorija od 12 do 15 let. Po končanem nogometnem delu je sledila slovesna podelitev priznanj in medalj vsem udeležencem akcije. Priznanja sta podeljevala predsednik Športne zveze Prebold Andrej Zagožen in podžupan Franc Škrabe. Prireditev so popestrila dekleta plesne skupine Axis. Podžupan Franci Škrabe med svojim govorom ob podelitvi priznanj in medalj Evropsko prvenstvo regij v karateju Na 2. EP regij v Bratislavi je med več kot 120 ekipami iz 38 evropskih držav v ekipnih športnih borbah moških nastopila tudi ekipa iz Žalca. Žalčani so kot letošnji državni ekipni prvaki zastopali Slovenijo. V prvem kolu so bili prosti, v drugem kolu so se borih z ekipo Catalonije iz Španije in po napetem boju izgubili s 3 : 0. V prvi borbi je Matjaž Končina začel dobro in namesto 3 točk zaradi premočnega udarca zaslužil kazen ter tako izgubil borbo. V drugi borbi je bil Uroš Škarabot sicer boljši od nasprotnika, vendar je zaradi opreznosti iztržil neodločen rezultat. V tretji borbi je Damir Vrbanič že na začetku dosegel 3 točke, kasneje pa zaradi premočnih udarcev dobljeno borbo izgubil. Marko Stopar je četrto borbo izgubil, kar je pomenilo tudi konec tekmovanja, saj je rezultat 3 : 0 ekipi Catalonije zagotovil mesto med 16. nastopajočimi. Ekipa Catalonije je v tretjem kolu premagala ekipo Baden Wurttenberga, sicer lanske podprvake iz Ovieda v Španiji, v četrtem kolu francosko ekipo Ile de France, v petem kolu pa tudi angleško ekipo Southern region. V finalu je ekipa Catalonije izgubila s turško ekipo Marmara in osvojila 2. mesto. Ekipa Žalca se je nato v repasažni borbi borila z ekipo Baden Wurttenberga in izgubila z 2 : 3. Prvo borbo je z 0 : 4 izgubil Mladen Stojnic, nato je z 1 : 3 izgubil tudi Matjaž Končina, v tretji borbi je Uroš Škarabot s 5 :1 premagal višjega in težjega tekmovalca, izkazal se je tudi Damir Vrbanič in prav tako s 5 : 1 premagal nasprotnika, v zadnji odločilni borbi pa je Rok Črepinšek izgubil z 0 : 1. Tako je bila izgubljena lepa priložnost za še boljšo uvrstitev, ki je bila tokrat zelo blizu. V tej kategoriji je nastopilo 33 ekip. Aljesan pokazal, kaj zna Zjubilejne demonstracije jujitsu kluba Aljesan Šempeter jujitsu klub Aljesan Šempeter je na dvorišču športnega društva MAT v Šempetru organiziral tradicionalno demonstracijo znanja veščin članic in članov kluba in s tem okronal svoj 5-letni jubilej. Demonstracijo so izvajali mlajši in starejši člani. Prikazali so šolsko oziroma kyu tehniko ju jitsa, tehniko vzvodov in metov, napade tri na enega, obrambe pred oboroženimi napadalci in tako predstavih svoje znanje. Prikaza so se udeležili starši otrok in drugi ljubitelji tovrstnega športa. V pozdravnem nagovoru je obiskovalce nagovoril predsednik kluba in trener Sandi Jelen, mojster ju jitsa 3. dan. Z veliko torto je člane kluba ob njihovem jubileju počastil župan občine Žalec Lojze Posedel. Po končani demonstraciji je sledila slovesna podehtev plaket članom Nočni pohod na Bezovec Mladinski odsek Planinskega društva Dobrovlje - Braslovče je sokrajane povabil na 1$. nočni pohod na Bezovec. Vabilu so se odzvali 103 pohodniki in ob 21. uri krenili s trga Braslovče proti kmetiji Hlastej. Pohodnike so spremljali izkušeni vodniki planinskega društva Franci Kumer, Miha Brinovec, Petra Kumer, Janko Osterman in Martin Slemenšek. Na kmetiji Hlastej so imeh prvi postanek, nato pa so krenili proti vrhu, kjer jih je z golažem pogostila mesnica Simona Strojanška. Pohodniki, ki so se pohoda udeležili tretjič, so na vrhu prej eh spominski klobuk, sedemkratni pohodniki kipec planinca, vsem, ki so pot prehodih desetkrat, pa bodo na občnem zboru PD podelili priznanja. T. T. Tradicionalna turnirja Športno društvo Petrovče je ob dnevu državnosti organiziralo tradicionalna turnirja v tenisu in balinanju. Na teniškem turnirju je med starejšimi člani (nad 50 let) zmagal Janez Glinšek, drugi je bil Stanko Grešak, tretji pa Ivan Toman. Pri mlajših članih, starih do 50 let, je zmagal Dare Zupanc, drugi je bil Dušan Čater, tretji pa Matjaž Diklič. Na turnirju v balinanju pa je zmagal Aleš Dovžan, drugi je bil Matjaž Diklič, tretji pa Maks Nidorfer. K R Z vami povsod po svetu. Tudi ko boste na počitnicah ... www.midi.si 89.1 MH« Sovtvvj.kt V«i—' S tiskovne konference v žalskem hotelu Nov klub Celeia Žalec Na tiskovni konferenci v žalskem hotelu so predstavniki ženskega rokometnega kluba Žalec in celjskega Celeia Celje javnost seznanili o združitvi obeh rokometnih klubov, ki nastopata v I. slovenski ženski rokometni ligi. Novi predsednik kluba Marjan Golob je med drugim povedal, da bosta še naprej delovala oba kluba, gre le za dolgoročno sodelovanje, združujejo pa predvsem prvi ekipi oziroma vrh selekcij. V obeh klubih so ocenili, da jim kadrovski in finačni potenciali enega in drugega kluba ne dajejo večjih perspektiv za nadaljni razvoj in uspešno delo, zato so se odločili za združitev klubov. Njihov cilj je ustanoviti drugi najmočnejši center ženskega rokometa v Sloveniji, kar bodo dosegli le z delom mladih selekcij v obeh klubih. Na nivojih starejših deklic bosta kluba tekmovala vsak zase v vseh tekmovanjih, najboljše tekmovalke pa bodo nato združevali v klubu Celeia Žalec, s sedežem v Žalcu. V prihodnje upajo, da bodo v klubu igrale predvsem igralke s tega območja. Prvi trener kluba bo Aleš Filipčič, nazadnje trener v Piranu. Njegov pomočnik bo Milan Ramšak, dosedanji trener Celeie Celje. Aleš Filipčič je povedal: "Zelo sem vesel, da se vračam v Žalec, kjer sem bil kot trener že devet sezon. Združitev obeh ekip pozdravljam, saj menim, da je to edina rešitev za oba kluba. Podobno kot pred leti moramo resno zastaviti delo z mladimi selekcijami, ki se morajo redno uvrščati med najboljše štiri v državi. Lani je Žalec osvojil odlično drugo mesto, vendar z zelo malo domačimi igralkami. In prav to je Usto, kar moramo v prihodnje spremeniti. Perspektivnega kadra je kar nekaj, čaka pa nas seveda zelo trdo in načrtno delo.” V povsem novem upravnem odboru so Marjan Golob, Zdenko Fridau, Vili Irman, Peter Kavčič, Boris Kmet in Florjan Lorger. Za mlajše selekcije bodo skrbeh Danilo Kovačič, Sergeja Dvornik in po vsej verjetnosti tudi dosedanja igralka Tina Ranch. Nova vodstvena garnitura ima po besedah Marjana Goloba tudi pri vodilnih možeh občine Žalec podporo. T. Tavčar Agrežev memorial Ribiška družine Šempeter je na ribniku Preserje pripravila 9. Agrežev memorial v športnem ribolovu. Med enajstimi tričlanskimi ekipami je zmagala ekipa RD Gorenje, ki je ulovila 34,260 kg rib, na drugo mesto se je uvrstila ekipa RD Stražo Savo iz Ljubljane z 32,165 kg ulovljenih rib, na tretje pa RD Šempeter s 16,700 kg ulovljenih rib. Med 34 posamezniki je največ rib (24,5 kg) ujel Janez Jan iz RD Straža, drugo mesto si je z 18,3 kg ulovljenih rib priribaril Robi Jedlovčnik iz RD Gorenje, tretje pa z 10,8 kg ulovljenih rib Vlado Šumak iz RD Šempeter. Prve tri ekipe in posamezniki so prejeh pokale in priznanja. T. T. Namakanje trnkov za Agrežev memorial junij2004 Bralci pišejo / NASVET! 7. junij -spominski dan izgnancev Slovenije 7. junij 1941 je bil dan, ko so Nemci v živinskih vagonih odpeljali prvi večji transport zavednih Slovencev v nemška taborišča. Pričel se je množični izgon Slovencev kot ukrep, brez katerega okupator ne bi mogel izpeljati popolnega ponemčevanja naše dežele po svojem načrtu. Prav zaradi tega je bil ta dan pred več kot tridesetimi leti izbran za dan spomina na izgnance. Osrednja spominska slovesnost v počastitev dneva izgnancev je letos potekala v Mostecu pod ljubljanskim Rožnikom. Člani KO DIS Žalec smo skupaj z več tisoč izgnanci iz vse Slovenije obudili spomin na skupno, nikoli pozabljeno bolečino in trpljenje, lakoto, izgubo svojcev, spomin na boj za preživetje v izgnanstvu v letih 1941-1945. Na slovesnosti smo najprej prisluhnili pozdravu prof. Ivice Žnidaršič, predsednice DIS-a Slovenije, nato pa tudi besedam ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlada Dimovskega, poslanca Državnega zbora Jelka Kacina in besedam predstavnikov drugih državnih institucij. Slavnostni govornik dr. Dimovski je označil izgnanstvo skupaj s partizanskim bojem kot eno najtrših preizkušenj slovenskega naroda, v kateri se je kalila in utrjevala narodna zavest, pokončnost in upor proti okupatorju. ’’Izgnanska izkušnja, v kateri se je utrdilo globoko narodno zavedanje, je tudi eden izmed virov slovenske suverenosti in spodbuda za mirno sožitje z drugimi narodi Evrope,” je dejal minister. ’’Pomembno je, da vedenje o izgonu Slovencev, tej težki preizkušnji, ki jo je na tisoče naših nedolžnih ljudi izkusilo še v rani mladosti, mnogi že v najnežnejšem otroštvu, in jih prizadela za vse življenje, posredujemo mladim generacijam. To vedenje nam naj bo v opomin in zavedanje, da svoboda ni dana sama od sebe, zato jo je treba spoštovati in nenehno ohranjati.” Vreme je bilo hladno kakor spomini na vojni čas. V kulturnem programu so nastopili orkester slovenske vojske, dramski igralec Jože Logar, prisluhnili pa smo lahko tudi duetu Majcenovič -Lap ob spremljavi priznanega citrarja Tomaža Plahutnika. HO DIS Žalec Člani KO DIS Žalec v Mostecu Nikar ne mučite živali! Še ena skupinska fotografija ob koncu koncerta ob Blatnem jezeru Peli smo ob Blatnem jezeru Pred dobrini mesecem smo se pevci in pevke Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec udeležili festivala ob Blatnem jezeru, kamor nas je povabil župan mesta Balatonfoldvàr. Festival v Földvaru, ki ga prirejajo vsako leto ob odprtju poletne sezone na Blatnem jezeru, je potekal med 11. in 13. junijem. Od ustanovitve zbora je bilo to že naše tretje gostovanje v tujini. Začele so se priprave. Pri pravilni izgovarjavi madžarske pesmi Evropa kantata, skladatelja Mihalke Gyoryja, nam je bila v veliko pomoč gospa Teri Kokalj. Hkrati pa nam je pomagala pri stikih z organizatorji festivala. Zaradi odsotnosti naše dirigentke gospe Mete Berk je dirigiranje zbora prevzela korepetitorka zbora gospa Vesna Turičnik, za kar smo ji pevci zelo hvaležni. Poleg slovenskih narodnih pesmi smo v drugem delu koncerta zapeli tudi pesmi tujih narodov (češko, hrvaško in angleško). Zavedamo se, da gostovanja ne bi mogli izpeljati brez donatorjev, ki so nam zelo naklonjeni. Po krajšem počitku smo imeli generalko, nato pa je sledilo prijetno presenečenje, saj smo se srečali z udeleženci izleta v Budimpešto, ki ga je organiziral klub Manager Golding iz Žalca. Z njimi je bil tudi žalski župan gospod Lojze Posedel. Zapeli smo jim pesem Savinjska dolina in še nekaj narodnih. Kot je poudaril žalski župan v nagovoru prisotnim, je srečanje prijateljev v tujini še toliko prijetnejše. Po krajšem klepetu in dobrih željah za uspešen nastop smo se poslovili. Pred koncertom sta se sestala tudi župan mesta Žalec gospod Lojze Posedel in županja mesta Balatonfoldvàr gospa Katalin Bezeréti in skupaj prisluhnila pevcem. Žal nam je nekoliko ponagajalo vreme. Črni oblaki se nikakor niso želeli razbežati in posamezne kaplje so napovedovale svoje. Koncert smo nekoliko skrajšali, vendar kljub temu poželi velik aplavz. Poslušalci so bili navdušeni nad pesmijo Evropa kantata, ki smo jo zapeli v madžarskem jeziku. Med poslušalci je bila tudi direktorica kulturnega centra iz Földvara, ki je bil ustanovljen pred 10. leti. Madžarska nacionalna televizija je posnela naš koncert in tudi intervju z županom občine Žalec gospodom Lojzetom Posedelom. Poleg Mešanega planinskega zbora iz Žalca so na festivalu, ki je trajal tri dni, sodelovali tudi gostje iz Avstrije in domači umetniki različnih zvrsti: humoristi, čarovniki in glasbeniki džez- in latinoglasbe. Gostovanje smo zaključili v bližnji čardi, kjer se je slovenska pesem razlegala še dolgo v noč. Ob povratku smo se s trajektom peljali čez Blatno jezero na severno obalo in si ogledali polotok Tihany ter toplice Hevis. Veseli smo, da smo se srečali z Žalčani in županom, da smo s svojim petjem dobro predstavili občino Žalec in navezah stike z domačim zborom, ki nam je obljubil nastop v jesenskih dneh v Žalcu. Nataša Ferant ŽALSKE LEKARNE SVETUTETO Nega suhe kože Koža je naš največji organ. Pokriva celotno površino telesa in kot taka mora izpolnjevati številne, za življenje nujno potrebne naloge. Koža nudi organizmu obrambo in zaščito. Zaradi dobre prekrvavljenosti in izločanja znoja ima pomembno vlogo pri regulaciji telesne temperature. Preprečuje izsušitev telesa. Je tudi posrednik med organizmom in okolico kotv čutilni organ za dotik in bolečino. Že njen videz izdaja marsikaj o našem telesnem in duševnem ugodju ali počutju. Koža je zgrajena iz treh glavnih plasti, in sicer iz vrhnjice, usnjice in podkožja. Vrhnjico (epidermis) sestavljajo celice, urejene v več plasti. Roženina (na vrhu) je iz ploščatih, odmrlih keradnskih cehe (komeoci-h), obdajajo pa jih epidermalni lipidi. Takšna struktura predstavlja učinkovito ballerò zoper izhlapevanja vode. V vrhnjici so tudi melanociti, v katerih nastaja barvilo melanin, ki daje koži osnovni odtenek in barvo ter imunske celice. V vrhnjici ni žil, med celicami se vijejo številna živčna vlakna. Usnjica (dermis, cutis) je srednja, debelejša plast kože, ki je sestavljena iz čvrstega, prožnega vezivnega tkiva. Med kolagenskimi (imajo sposobnost nabrekanja in vezanja vode) in elastičnimi vlakni se prepletajo krvne žihce, številni živčni končiči, čutilna telesca in drugi receptorji. V tem delu ležijo tudi kožne žleze: znojnice, lojnice in lasni mešički. Znojnice izločajo na površino kože znoj in sodelujejo pri uravnavanju telesne temperature. Največ jih je na čelu, pod pazduho, na dlaneh in na podplatih. Lojnice na površino kože izločajo maščobno snov - sebum. Mastijo torej kožno površino ter delujejo protibakterijsko in fungicidno. Nahajajo se po celem telesu, razen na podplatih in dlaneh. Ta plast je najbolj odgovorna za elastičnost, čvrstost kože. Od njene kakovosti je odvisno, ah je koža videti mlada in napeta ah stara in zgubana. Podkožje (hypoder-mis, subcutis) je v glavnem sestavljeno iz maščobnega tkiva. V podkožju potekajo debelejše žile in živci. Služi kot varovalna blazina pred udarci, kot toplotna izolacijska plast in kot zaloga energije. Koža preprečuje izsušitev telesa, za kar se imamo zahvaliti predvsem roženemu sloju kože. Pri tem koži bistveno pomaga t. i. kislinski zaščitni plašč z naravnimi vlažilnimi faktorji ter lipidni zaščitni film (lipidi v rožev-inastih celicah, epidermalni lipidi, lipidi sebuma). Vzrok za suho kožo je neravnovesje med izgubo in nadomeščanjem vode. Do tega stanja privedejo različni endogeni (genska predispozicija, hormonski vplivi, biološko stanje kože, bolezni) ali pa eksogeni (vročina, mraz, vlaga, agresivna sredstva za umivanje, obsevanje, kemoterapija...) dejavniki. Suha koža je zategnjena, se lušči, je hrapava, več ah manj občutljiva, razpokana ter pogosto iritirana (pordela, vneta). Suho kožo je potrebno negovati z dovolj mastnimi kremami, kajti takšni koži v prvi vrsti primanjkuje maščob, ki preprečujejo izhlapevanje vode iz nižjih plasti kože. Seveda pa suha koža potrebuje tudi vlago, hkrati pa sposobnost, da to vlago veže. Za preprečevanje izsušitve in obnavljanje suhe ter poškodovane kože so najprimernejši koži lastni lipidi. Uporabljajo se predvsem razna naravna (avokadovo, mandljevo, jojobino, oljčno, koruzno, sojino, žafranovo) in mineralna olja, lanolin ter vazelin. Zaščitno nalogo kože pa lahko povečamo z vnosom fosfolipi-dov, sfingohpidov in ceramidov, ki prispevajo k dolgotrajnejši obnovi kože in njeni navlaženosti. Zmanjšano vsebnost vode lahko izboljšamo z dodatkom naravnih vlažilnih faktorjev, ki absorbirajo vlago iz okolja in vodo iz nižjih plasti kože ter zmanjšajo površinsko napetost kože. Te snovi morajo prehajati v roženo plast kože, zato mora izdelek vsebovati tudi ustrezno količino vode. Ena od najpomembnejših vlažilcev sta glicerol in sečnina (urea), veliko pa se uporabljajo v izdelkih še hialuron-ska kislina in njene soh, _-hidroksi kisline, vitamin E... Če te snovi vgradimo v podlago v obliki hposomov ah nanodelcev, omogočimo počasno sproščanje snovi iz pripravka in podaljšan negovalni učinek. K negi suhe kože pa ne spadajo samo kreme, ampak se na koži odraža naše zdravstveno stanje, počutje ... Za zdravo kožo je potreben tudi zdrav način življenja! Lepa koža je v ponos posamezniku, zato jo nikar ne zanemarite! Nataša Čater, mag. farm. Nešteto žalostnih zgodb živali so resna opozorila človeku! Varstveniki živali se bomo še naprej trudili z osveščanjem in opozarjali tiste ljudi, ki neodgovorno ravnajo z živalmi, da ne bodo zaradi njihove krutosti in malomarnosti trpele. Naj vam ne bodo zgolj predmet za mučenje, izkoriščanje in pohlep po čim večjem zaslužku. Živali čutijo bolečino kot človek, imajo dušo in kakor tudi pravico do dostojnega življenja. Pri terenskih obhodih opažamo vedno večji obseg nehumanega odnosa do Živah, naj bodo to rejne ah druge domače Živah. Zopet so m vroči poletni dnevi; prosimo, pomagajte in poskrbite za svoje Živah, da se bodo dobro počutile v svojem bivalnem okolju. Prostor naj bo vedno dovolj zračen in čist. Naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in naj imajo na razpolago vedno dovolj sveže, pitne vode. Žrtve vročinskega vala so zlasti čuvaji na podeželju, ki živijo na prostem (in tudi psi v stanovanjskih naseljih - blokih). Še posebno opozarjamo vse lastnike psov, ki trpijo zaradi brezčutnega ravnanja svojih gospodarjev. To pasje bitje, ki je človeku najbolj zvesto, mu čuva dom in imetje, je najbolj zoperstavljeno. Srce te zaboh, ko zagledaš pse čuvaje zanemarjene in nikoh spuščene. Privezani so noč in dan na prekratko verigo (veriga je primerna 5 do 6 m) poleg svoje ute ah celo brez nje. Namesto usnjene ovratnice je marsikateri siromak zadrgnjen z verigo ah celo z žico, ki psa drgne do kosti. So brez sence, ko najbolj pripeka sonce, in brez prepotrebne, vedno sveže vode. Ponavadi so takšni psi slabotni in pomanjkljivo hranjeni. Nihče jih ne krtači, odstranjuje klope in druge zajedavce, kaj šele, da bi jim nudil v slučaju bolezni veterinarsko pomoč. Takšno brezvestno mučenje Živah je po zakonu o zaščiti Živah kaznivo dejanje. Zaščitniki Živah opozarjamo vse lastnike Živah, da pazite nanje, na pse in mačke v času parjenja, kajti skoti se več mladičev, kot je zanje primernih domov in ljubečih, skrbnih ljudi, ki imajo Živah radi. Da bi se izognili nadpovprečnemu prirastku, dajte samičke sterilizirati in samčka kastrirati. Naj pridamo še misel: "Človek, ki nima odnosa do narave in bitij, s katerimi si delimo prostor na Zemlji, ga tudi do sočloveka ne more imeti!” Članica društva proti mučenju živali Štefka Kurent ALKOHOLIZEM MED MLADIMI Do svojega 10. leta starosti več kot polovica otrok že popije kakšen kozarec alkohola. Skoraj polovica osmošolcev je že bila vinjenih. Pri otrocih, ki pričnejo piti alkohol pred 15. letom starosti, se 4-krat pogosteje razvije odvisnost od alkohola kot pri osebah, ki so pričele piti po 20. letu starosti. Poraba alkohola v Sloveniji na prebivalca je med najvišjimi v Evropi, prav tako so bolezni, povezane s pitjem alkohola, v Sloveniji med najbolj razširjenimi v Evropi. Kratek utrinek očeta, ki je prispeval pomemben delež pri vzgoji svojega sina: “Vsak dan sem sinu pregledal zvezke in ga vprašal o naučeni snovi. To sem delal dve leti. Uspeh je bil dober, toda ne zato, ker je sin sledil, ampak zato, ker sem jaz kot oče vztrajal.” Te misli ponazarjajo naslednjo trditev: Oče, ki je le občasno dejansko navzoč v družini, ne vzgaja, temveč praviloma vnaša v vzgojni proces le motnje. J. Rugelj (Pot samouresničevanja, 2000) navaja, da je bolna družina največkrat vzrok alkoholizma pri mladih. “Pretirano popivanje pri mladih (kar običajno pomeni pospešen razvoj alkoholizma) je samo izraz motenih odnosov v družini. Družinski odnosi so še posebej razrvani, kjer gre za mladoletno prestopništvo. /.../Uidi alkoholični starši uvajajo otroke v alkoholizem s ponujanjem alkohola in s svojim “dobrim zgledom". In še kako uspešno! Medtem ko pri nas med celotnim prebivalstvom pričakujemo “samo” okoh 5 % alkoholikov, se vda alkoholizmu 40 % otrok iz družin alkoholikov.” Ne moremo primerjati odraslega in zrelega človeka, ki pije alkoholne pijače in ima pogosto že družino, predvsem pa delovne navade, z mladim človekom, ki se še ni samostojno zakoreninil, ali z otrokom. Otrokov razumski razvoj se zavira in v šoli ne morejo napredovati. Thdi vzgoja odpove, ker alkohol maliči vedenje. Mladostniško obdobje (adolescenca) je obdobje osebnostnega zorenja. Lahko bi rekli, da se mladostnik v tem obdobju išče, da išče svojo vlogo in mesto v življenju, ki je v njegovih očeh življenje odrashh. Zato je zanj privlačno vse, kar nosi pečat odraslosti. Navezuje prve osebne stike z drugimi, zlasti z nasprotnim spolom. Kako težko je morda fantu, ki je malo bolj tih in zaprt, pristopiti k dekletu in ji spontano izpovedati svoja čustva. Mladostnik potrebuje občutek pripadnosti in sprejetosti in je zanj pripravljen veliko storiti. Če ga družba vrstnikov sprejme le pod pogojem, da z njimi pije, bo brez obotavljanja segel po alkoholu. Kakšen strah navdaja marsikaterega mladega človeka pred maturo. In popije kozarec alkohola. Mladostniki, ki prepogosto in v prevelikih količinah uživajo alkoholne pijače, so tisti, ki si s pitjem lajšajo težave in duševno napetost, prikrivajo preveliko negotovost vase in si z alkoholom pomagajo vzpostavljati odnose. Hkrati so to tisti, ki niso dovolj opremljeni za napornejše in dolgotrajnejše spopadanje z življenjskimi težavami. Lahko rečemo, da so takšni mladostniki že problematični pivci in po vsej verjetnosti bodoči odvisniki od alkohola. Niso si pridobili delovnih navad, nimajo čustvene zrelosti, ki je osnova za poznejše zrelo partnersko, družinsko življenje. Alkoholizem med mladimi odseva dogajanje v družbi, v kateri živimo. Čim boljše možnosti za dozorevanje ponuja ta družba mladostnikom, tem manj se jih bo zatekalo po pomoč k alkoholu. Zato mladostniško nagnjenost k tveganju usmerjajmo v pozitivne oblike vedenja - kot so npr. šport in rekreacija, ustvarjalno delo ipd. Potem nam bodo tudi pivske navede mladih povzročale manj srbi. Mladostnika pred odvisnostjo od alkohola lahko najbolje zavaruje ustrezna družina. Vedeti je treba, da povečano pitje med mladimi ustreza vztrajnemu povečevanju količine alkohola, ki jo spije odraslo prebivalstvo. Zgled je tudi na tem področju “najboljši” učitelj! mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Mladi junij2004 23 Mladi športni novinarji poročajo Turnir za KS Petrovče 27. maja je na Osnovni šoli Petrovče potekal turnir za pokal KS Petrovče. Ugotavljamo, da število igralcev vsako leto narašča. Na turnirju so sodelovali 104 posamezniki, v dvojicah pa je tekmovalo 32 tekmovalcev v starosti člani in članice do 60 let, veterani nad 60 let in dvojice za moške in ženske vseh starosti. Rezultati po kategorijah od prvega do tretjega mesta: - članice: 1. Marjetka Kumperger, 2. Mira Vok, 3. Marija Kolenc; - člani do 60 let: 1. Krešimir Maras, 2. Silvo Križnik in 3. Tomaž Vok; - veterani nad 60 let: 1. Anton Leber, 2. Alojz Prevoršek, 3. Janez Žlender. Dvojice za moške in ženske vseh starosti: 1. mesto: Maras - Tepeš; 2. mesto: Gajšek - Vitanc; 3. mesto: Kosem - Vižintin. Marjeta Gmajner, OŠ Petrovče Športnika šole na OŠ Griže Kristina Jazbec: Vesela sem, da sem za športnico šole izbrana prav jaz, čeprav je na naši šoli veliko dobrih športnikov. Še najprej bom pridno trenirala in ostala zvesta svojemu najljubšemu športu -judu. Žiga Drugovič: Da sem bil izbran za športnika šole, mi pomeni zelo veliko. Lepo je namreč, če nekdo opazi tvoje delo in trud, ki ga vlagaš v neko dejavnost, v mojem primeru je to rokomet. To priznanje mi ne pomeni le nagrade, pač pa tudi motivacijo za delo v prihodnje. Planinski pohod na Hom Na lep sobotni dan smo se planinci četrtih razredov OŠ Prebold odpravili na pohod na Hom. Zbrali smo se pri gasilskem domu v Matkah, od koder smo pot nadaljevali po gozdnih poteh proti cilju. Med potjo smo se zabavali in veliko smejali. Uidi počitek nam je prišel prav, saj smo se malo okrepčali. Na cilj smo prišli utrujeni. Da smo popestrili izlet, smo se igrah razne igre. Na koncu smo imeli tudi srečelov, kjer sem dobil tretjo nagrado. Počasi smo se odpravili proti domu. Tudi pot navzdol je bila zabavna, saj ni manjkalo veselja in nagajivosti. Pri gasilskem domu smo se razšli in polni vtisov odhiteli. Pohod mi bo ostal v lepem spominu, saj smo bili vesela družba. Alen Pišek, 4. a Srečanje z alpinistom Srečah smo se z alpinistom Alešem. Pokazal nam je alpinistično opremo in nas seznanil z mariskatero zanimivostjo v zvezi s plezanjem. Barbara Kumer, 4. b Naš gost je bil zelo zanimiv. S seboj je prinesel vso opremo, ki jo potrebuje pri plezanju. Vprašanja so kar deževala, on pa nas je z zanimivimi odgovori navdušil za to zvrst športa. Silvija Plahuta, 4. c Kemijski poskusi Pri izbirnem predmetu Kemijski poskusi, ki smo ga učenci izbrali kot poljubni predmet, je zelo napeto, saj vedno izvedemo kaj presenetljivega. Vsak učenec gotovo ne more pozabiti poskusov, ki smo jih izvedli okoh novega leta, saj so za nas bik nepozabni. Po tistem dnevu je bil strop učilnice še dolgo vijoličen, mi pa smo se ob tem zelo zabavah. Zanimiv poskus pa ni bil le ta, saj smo jih izvedli še veliko. Ste že slišali za negoreč robec? Ko sem jaz prvič, se mi je zdelo zelo nenavadno, saj sem vedela, da vsaka stvar lahko gori. A pri kemiji je vse mogoče, saj smo izvedli kemijski poskus, da je robec gorel, a ni zgorel. Shši se zelo zapleteno, ampak to sploh ni res. Papirnati robec smo zmočili, nato pa smo ga še nekaj časa pustih namočenega v alkoholu. Ah že zdaj veste, zakaj robec ni zgorel? Če še ne, vas naj spomnim, da alkohol gori, voda pa gasi. Če smo vas sedaj prepričah, se nam pridružite. Dodatne informacije dobite pri naši mentorici Nevenki Jerin, brez katere se nikoh ne bi imeli tako lepo, kot se imamo Verjetno so nas Živah z Zelene jase opazovale, saj so na novo leto pripravile prav poseben poskus. Dan pred novim letom so se Živah intenzivno pripravljale na zabavo leta. Na zeleni jasi so pripravile nekaj zabvnih iger in mizo z dobrotami. Hotele so pripraviti tudi presenečenje. Odločile so se, da bodo ob Počitnice za preboldske otroke V občini Prebold so se letos še posebej potrudili in pripravili pester počitniški program: Od 5. do 7. juhja in od 8. do 10. julija bosta dve skupini po 25 otrok počitnikovali v planinskem domu v Marija Reki. Organizator je Gasilska zveza Prebold, vsako gasilsko društvo v občini pa lahko na počitnikovanje pošlje sedem svojim mladih članov. Prav tako Gasilska zveza Prebold pripravlja gasilski orientacijski tek v šestih kategorijah, ki bo 14. avgusta v taboru za mlade planince. Ekipo sestavljajo trije člani in mentor. Prijave zbirajo gasilska društva. Športno društvo Laikova vas bo v svojem športnem parku osnovnošolcem omogočilo igranje nogometa, in sicer od 5. do 9. juhja od 18. do 20. ure. Udeležba je brezplačna, prav tako pa niso potrebne predhodne prijave. Športno društvo Marija Reka na svojem igrišču pripravlja športne igre (nogomet, odbojka, košarka, namizni tenis, ročni nogomet, šah, človek ne jezi se...). Mlade pričakujejo vsak dan ob 19. uri, ob nedeljah pa ob 15. uri, prijaviti se ni potrebno, udeležba je brezplačna Košarkarski klub Prebold bo 21. julija od 9- do 18. ure pripravil košarkarsko sredo. Ob 9- uri bodo igrah trojke otroci, stari do 15 let, ob 18. uri pa starejši. Prijave bodo sprejemali na dan turnirja, število udeležen-cev ni omejeno, prav tako je udeležba brezplačna. Partizan Prebold bo za otroke, ki so se prijavili v šoli, izvedel brezplačni tečaj tenisa. Tečaj je za starejše od 10 let, potekal bo od 5. do 9- juhja na teniškem igrišču ob bazenu. Iddi letno kopališče v Preboldu bo odprto, če bo le primemo vreme za kopanje. Občina vsem predšolskim in osnovnošolskim otrokom iz preboldske občine omogoča vsako sredo brezplačno kopanje. Planinsko društvo Prebold bo od 7. do 14. avgusta mlade planince popeljalo v tabor na Lokve na Trnovski planoti. 15 mladih se je za tabor že moralo prijaviti v šob, cena za otroka pa je 11 tisoč tolarjev. Planinski tabor bo tudi v planinskem domu v Marija Reki, organizira pa ga Osnovna šola Prebold. Od 17. do 20. avgusta in od 24. do 27. avgusta bo taborilo po 20 otrok, cena za enega je 6.000 tolarjev. Taborniki bodo odšli na taborjenje Ribno 2004. Taborjenje bo od 19- do 28. juhja, starši pa morajo za taborjenje odšteti od 15.500 do 30.000 tolarjev na otroka, odvisno od starosti. Aero klub Prebold v poletnih mesecih pripravlja tečaj letenja z jadralnimi in motornimi modeli, ki bo na letališču v Kaplji vasi. Tečaj je primeren za otroke, stare več kot deset let. Osnovnošolci, ki so se prijavili v šob, bodo plačah po 5.000, starejši pa 10.000 tolarjev, modele in drugo opremo za tečaj zagotavlja klub. Tildi otroci iz preboldske občine se lahko udeležijo aktivnih počitnic, ki jih pripravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti, vse informacije o tem pa so na spletni strani. Prav tako se lahko udeležijo počitnic v Ankaranu, ki ga od 5. do 11. juhja in od 11. do 17. julija organizira Župnijski urad Griže. Počitnikovanje stane 18.000 tolarjev na otroka, ostale informacije pa so na spletni strani občine Prebold (www.prebold.com). polnoči izstrelile ognjemet. Največ izkušenj z tem je imel zajec Dolgouh, zato je bil zadolžen, da izvede presenečenje. Prišla je noč. Na jasi je bilo videti polno Živah, ki so sijale od vesekha veselja, na obrazu pa se jim je videlo, da so polne pričakovanja. Stemnilo se je. Zajec je bil pripravljen, da izvede presenečenje. Pri izvedbi poskusa pa ni bil pozoren. V porcelanasto terilnico je zmešal 1 g kristalov joda in 1 g aluminijeve bronze. Zmes je dal na železno ploščo in dodal kapljico vode. Kemijska reakcija je burno stekla. Nastale so vijoličaste pare. Živah so bile nad presenečenjem zelo navdušene. Še nikoh niso videle česa tako zanimivega. Zaradi vijoličnih par je nebo postalo vijolično, zvezd pa ni bilo mogoče videti. Živah so se zabavale dolgo v noč. Petra Meh (8. b) in Blanka Blagotinšek (9- b), OŠ Polzela Razpnimo jadra 2004 Zadnjo majsko soboto smo učiteljice v sodelovanju s ŠD Ponikva na igrišču ob podružnični osnovni šoli Ponikva pri Žalcu organizirale že 4. tradicionalno športno druženje otrok, staršev in učiteljev pod geslom Razpnimo jadra. Z veseljem ugotavljamo, da druženje privablja vse več staršev, ki se med seboj ali pa s svojimi otroki pomerijo v več tekmovalnih športnih disciplinah s pridihom šaljivosti. Kljub čemernemu vremenu je bilo vzdušje na igrišču fantastično, s precejšnjo mero tekmovalnega duha in zabave. Ob glasbi, za katero že vsa leta prijazno skrbi gospod Peter Lah, so potekala tekmovanja v štirih disciplinah z več kategorijami. Suvali smo kroglo, skakali slalom s kolebnicami, prenašati vodo in na ploščah premagovati tekmovalno stezo. Še preden pa smo vse skupaj začeti, smo odšh na kratek pohod. Ob koncu iger smo dobiti po posameznih kategorijah dobitnike medalj, ki jim jih je podehl gospod Borovnik, predsednik Športnega društva Ponikva pri Žalcu. Vsi sodelujoči učenci so dobiti spominske kolajne, ki smo jih zanje izdelale učiteljice, vsi udeleženci pa so prejeti priznanja za udeležbo na športnem druženju. Srečanje smo skleniti s fotografiranjem in željo, da se naslednje leto spet srečamo. Razšh smo se s prijetnimi občutki in tisti, ki tokrat medalj niso dobiti, niso bili prav nič razočarani, saj glavni namen srečanja še vedno ostaja druženje, sproščenost, gibanje in otroška sreča, da dan ob vseh obveznostih, ki nam jih narekuje sodoben, hiter tempo in način življenja, vendarle koristno preživijo s starši in svojimi vrstniki, nenazadnje pa tudi z učiteljicami malo drugače. Za POŠ Ponikva pri Žalcu Katja Bolko Slovo z valeto Osmo- in devetošolci zaključijo osnovno šolanje z valeto. Na družabnih prireditvah, ki so jih pripravili na vseh osnovnih šolah, so se učenke in učenci bolj ali manj veselili doseženih uspehov. Ta dan so pozabili na tegobe, ki so jih morda trle v letih šolanja, in niso razmišljati o jeseni, ko bodo prestopih Z valete na OŠ Polzela pragove srednjih šol. Tildi o točkah, ki jim zagotavljajo vpis na želeno šolo, niso razmišljali. Bili so predvsem srečni in veseh, lepi v svoji mladosti in razigranosti, na pol še otroci, pa tudi že odrasli, zelo samozavestni in pripravljeni na nove izzive. T. T. KAM MED POČITNICAMI ? Zajadrajmo v poletje - Aqualuna vabi ! Plaralni Irka xa oinovnaiolc« Aqudluna Odhodi artDtau ob«, arila 1.0* ŽALEC Aqualuna Povratki oboli l 5.30 urr Od ponedeljka. 5. c o petke« 10. julija | Za 5 dni 9.000,00 SKIT V ceno ie všteto: stroteMio vodstvo, kopdišto torta prevce In kosio Darilo za vs? udclbi novsiopnica Planeta Tuš ! I Prijave : TtC Žalec - v Savi novi hiši, vsak dan med tednom od 9. do 19. Ure in ob sobotah od 9. Do i 2. Ure Sterrilo mest je omejena tato pohitite s prijavami! i lumiitivmff/ Julij in avgust ftnedeljek. sreda in petek Brezplačno Od 8.30 do 10. Ure **'P"*2'?' Atletski štadion Žalec Darlo na zakkuidcu'. iportPO md|CQ IMI I rivi III : il Allot • I 11 t/y li I Moš NOGOMETNE POČITNICE od 28. Junija do3Julija od0.dol7.Ure Cena 8.5OQ0OS1T štab pcnedellek. 28.6. ob 8.30 uri BCED POČITNICAMI V FITNESU Vodenabtteplocna vodbaza o«nanoidc«|nod 12 M) in eednjetoica ZABAVNA ŠOLA ODBOJKE NA MIVKI Julij In avgust PonedejeiimiedoodlO.Doll. Ue Igrišča za odbojko na mivki v Šempetru in v Žalcu Cena: 2.000.00SIT' Stat: ponedejek. 26.6.009. ul istinti Ulji : IVU tam/dii MDipniT mi m7 212 šibitsiun INI TEČAJ TENISA ORANJEM 28. Junija dundi 30. Jmija . De 10.30 ure v Športnem centru Zaje« Org.: TcnlHti akademija Žale« Prijave: 041 098 376 • Tonai TENIŠKE POČITNICE Od 28. jun^a do 30. Avgusta Športni center Zdec Tenis Igrišča junij2004 Savinjske zgodbe Prvi krst sredi kapnikov v Sloveniji Konec maja, ko praznuje sveti Socerb, zaščitnik jamarjev, je bil za preboldske in ostale slovenske jamarje ter mnoge druge, ki so se zbrali v Sveti jami pri Socerbskem gradu, nekaj posebnega. Zakonca Rijavec iz Ajdovščine, aktivna jamarja, sta svojega tretjega otroka krstila v jami, edini podzemni cerkvi v Sloveniji, ki je dolga stoletja služila temu namenu. Sveta jama pri gradu Socerb Drugo leto bo minilo 25 let, ko se je v jami poročil eden izmed nadvse aktivnih slovenskih jamarjev Franc Malečkar, danes vodnik in razlagalec krasa in jam ter zgodovine Svete jame, s katero upravlja Jamarsko društvo Dimnice iz Kopra. Letos je jama doživela tudi prvi pravi krst. Opravil ga je "jamarski” duhovnik Janko Štampar, ki je do nedavnega služboval v Semiču, sedaj pa svoje pastoralno delo opravlja kot župnik v cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji. Duhovnik Štampar je postal jamar med svojim bivanjem v Semiču, kjer je vzljubil podzemlje in njegove lepote. V prihodnje naj bi ljubezen do podzemlja delil s preboldskimi jamarji, saj naj bi postal njihov član. Kot aktiven jamar se je udeležil jamarske odprave na Kubo pred tremi leti, kamor sta se odpravila tudi zakonca Rijavec. Njihovo prijateljstvo je botrovalo prvemu krstu v jami s pravo "posvečeno” jamsko vodo iz jamske ponvice za kapniškim stebrom, o kateri je pisal že Janez V. Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodinje Kranjske. Jamska voda naj bi imela čudodelno moč, med drugim naj bi ob dotiku pokazala, kakšen je človek. Če je postala motna, je oseba, ki se je vode dotaknila, grešnik. Valvasor je v knjigi opisal tudi legendo o mladeniču, ki se je zatekel pred preganjalci v podzemlje te jame. V njej je bil skoraj dve leti, potem pa so ga ujeli in prav na dan sv. Socerba, 24. maja, leta 284 v Trstu tudi ubili. Pri prvem krstu v podzemni jami so svojo vlogo uspešno opravili tudi preboldski jamarji, ki so imeli v minulih dneh tudi veliko dela pri pripravi Snežne jame na Raduhi za letošnjo turistično sezono, ki so jo začeli 1. junija. D. Naraglav Miho med krstom v rokah drži mama Rosana. Devetdesetletniki in novorojenčki V Libojah so se odločili, da bodo bolj pogosto obiskovali starejše krajane. Posebno pozornost bodo namenih tistim, ki bodo praznovali 90 in več let življenja. Poleg tega bodo pozornost izkazali tudi novorojenim Libojčanom. Člani sveta KS Liboje v sestavi Uroš Feldin, Štefan Frece, Matjaž Jazbec in Jože Baloh so najprej obiskali 91-letno Pavlo Stadler, ki je svoj rojstni dan praznovala 14. junija. Ob dobrih željah in zvokih harmonike so ji člani sveta zapeli pesem Kol kor kapljic tol’ko let in z njo preživeli lepo popoldne. _ Tako so nazdravili zlatoporočenca, priči in župan Vinko Debelak. Anton in Danijela Žagar zlatoporočenca Malo je zakonskih parov, ki jim je dano skupaj preživeti petdeset in več let. Med njimi sta tudi Anton in Danijela Žagar iz Svetega Lovrenca. Petdeset let skupnega življenja sta slovesno proslavila v preboldskem hotelu, kjer je civilni obred zlate poroke opravil župan občine Prebold Vinko Debelak, cerkvenega pa v župnijski cerkvi sv. Pavla v Preboldu domači župnik Franc Serec. Anton Žagar se je rodil leta 1928 v Gorici, v družini sedmih otrok. Kljub veliki kmetiji se je izšolal za trgovskega poslovodjo in se po končanem šolanju zaposlil v preboldski kmetijski zadrugi. Bil je postaven fant in dekleta so rada pogledala za njim. Med njimi je bila tudi Danijela Rozman, ki se je rodila kot drugi otrok leta 1931 na manjši kmetiji v Sv. Lovrencu. Njen brat je padel v drugi svetovni vojni. Tako je morala sama skrbeti za starše. Delala je na domači kmetiji, po poroki z Antonom sta si ustvarila na njenem domu skupen dom, kjer se je po dveh letih rodila hči Jožica. Anton se je kasneje zaposlil v Tekstilni tovarni Prebold, kjer se je tudi upokojil. Danijela je kot dobra gospodinja in mah skrbela za dom, družino in kmetijo. Hči Jožica je doštudirala in na 55. očetov rojstni dan rodila vnuka Roka. Lepšega darila, kot sta dejala Anton in Danijela, nista mogla pričakovati. Jožica in Rok jima lepšata jesen življenja s pozornostjo in ljubeznijo. T. Tavčar S skupnimi močmi uresničene Anjine sanje Slovenska glasbena scena je dobila nov obraz, nov glas, novo pevko. Pred kratkim je izpolnila svoj prvi veliki cilj in dosanjala svoje sanje. Rojen je bil njen prvi glasbeni prvenec, zgoščenka z 11 skladbami, katerih avtor je v veliki večini njena mama. Duet mame in hčere, ob veliki podpori očeta in mnogih drugih, je tako obrodil sadove. Pevka Anja Ropotar je postala znano ime, in to po letu dni, odkar je v svojem Šempetru prvič javno zapela pesem z naslovom Moj kraj. Številnemu občinstvu se je ob promociji svoje prve zgoščenke predstavila na koncertu v Zadružnem domu v Šempetru. Njen prvenec so s svojim nastopom počastili mladi pevci Rok Kosmač, Nataša Madjar, Nataša Hanžekovič, Mateja Jan, Damjan Murko, glasbena skupina Slepi potnik, Vitezi polk in valčkov, ansambel Zaka pa ne z nekdaj zelo popularno Šerbi, ansambel bratov Dobrovnik in ansambel Ta pravi muzikantje. Svoj delež sta prispevala tudi voditelj Sebastjan Kamenik, ki je, kljub temu da je slep, zelo dobro opravil svoje delo, in Klobasekov Pepi, ki je tudi tokrat do solz nasmejal občinstvo. Anja Ropotar je mlado dekle, ki deluje zelo odraslo in odgovorno, takšna pa je bila tudi pri nastajanju svoje zgoščenke, ki je zahtevala veliko truda in časa. "Zelo sem vesela, da mi je uspelo. Iskrena hvala Studiu Anja Ropotar med nastopom na promocijskem koncertu svoje prve zgoščenke Zibelnik Ljubljana, kjer sem v prijetnem vzdušju posnela večino pesmi, Marku Bezovšku za dobre ideje in prijazne vzpodbude, Branku J. Vunjaku -Brendiju za prijazno sodelovanje. Zahvaljujem se vsem domačim, prijateljem in znancem, ki so s potrpljenjem in navdušenjem spremljali moj prvi glasbeni projekt. Še posebej pa dragi mamici in atiju za skrbno pripravljen projekt, za vso ljubezen, vzpodbude in pohvale, nešteto prevoženih kilometrov, žrtvovanega časa, predvsem pa toliko lepih melodij in besedil." Anja je prvič javno nastopila na neki poroki, kjer je mladoporočencema zapela pesem Helene Blagne. Ves čas je prepevala v osnovnošolskem zboru, na raznih prireditvah in ob Kresnična noč z lepoticami Naši predniki so verjeli v čarobno noč, ko se pomlad prevesi v poletje. Kresničke osvetljujejo noč in kažejo poti do zakladov, dovolj pa je že to, da si človek na tako noč kaj iz srca zaželi in želja se mu uresniči. Dandanes se težko prepričamo, da bi verjeli v neke sile, ki jih znanost ne pozna, pa vendarle si lahko privoščimo kanček naivnosti in vere v dobre sile. Tudi Maja Štamol iz Žalca je prepričana, da gre luni, kresnicam in svojim sanjam verjeti, zlasti na kresno noč, zato je v dvorcu Novo Celje ponovno pripravila kresnično noč. Skupaj z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec je Maja Štamol, zdaj že uveljavljeno ime v svetu modnega oblikovanja, v Novo Celje povabila mlade modne oblikovalke, s katerimi se je spoprijateljila ob sodelovanju na večih natečajih za obleke mis. Svoje kreacije so tako v avli dvorca predstavile Mojca Celin iz Ilirske Bistrice, mag. Stanka Blatnik iz Slovenj Gradca, Tanja Zorn Grželj iz Nove Gorice in Valerija Simčič Kalan, ki zadnja leta živi na Primorskem. Oblikovalkam se je pridružila letošnja mis Sabina Remer, ki je nosila Majino zmagovalno obleko in se je pred kratkim udeležila svetovnega izbora v Ekvadorju. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledah obleke in ugotovili, da so še lepše kot na fotografijah časopisov in revij. K čarobnemu vzdušju so z glasbo prispevali še Sonja, Marija in Toni Alatič ter dolgoletni članici Plesnega foruma Celje Sonja Milenkovič in Paulina Veronek. K.R. Prijateljice (od levej: Stanka Blatnik, Maja Štamol, Valerija Simčič Kalan, Sabina Remer, Tanja Zorn Grželj in Mojca Celin drugih priložnostih. Januarja 2003 je prvič nastopila pred strokovno žirijo na glasbeni prireditvi Mladi talent, ki jo je organiziral Radio Polzela. Zapela je pesem Natalije Kolšek in prejela prvo nagrado občinstva in strokovne žirije. V zadnjem letu veliko sodeluje na dobrodelnih koncertih, koncertih drugih pevcev, ki si prav tako utirajo pot v svet glasbe, in drugih javnih prireditvah po Savinjski dolini in izven nje. "Petje mi poleg moje družine, mamice in atija, starih staršev in še posebno 7-letne sestre Jerneje in 12-letnega brata Miha, pomeni največ. Petje je sestavni del mojega življenja. Upam, da bo tako tudi v prihodnje. Zavedam se, da življenje ni vedno postlano z rožicami, da je marsikdaj tudi hudo, da niso vedno le srečni trenutki, ampak tudi grenkoba, žalost, razočaranje. Ne delam si velikih načrtov, vesela in zadovoljna bom, če bodo moje pesmi segle do srca čim večjega števila poslušalcev. Vse, kar bo več, bo le še nadgradnja že izpolnjenih želja, izpolnjenih sanj,” pravi Anja. Anja je nekaj let obiskovala glasbeno šolo v Žalcu, kjer je igrala sinte-sajzer. Lansko leto je zapustila osnovnošolske klopi in je sedaj dijakinja Vrtnarske šole v Medlogu, kjer pridobiva znanje za aranžerskega tehnika. Cvetje in glasba sta na nek način večna sopotnika. Že pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Z ljubeznijo do glasbe in petja so obdarjeni vsi trije otroci, za kar ima zasluge predvsem mama Ivanka. Oče Ivan je sinu Mihu zagotovo dodal še ljubezen do nogometa. Miha je aktiven in perspektiven mladi nogometaš v Malem šampionu v Celju. "Anja je bila danes res ganjena in presrečna, saj se je izpolnila njena živ-ljenjska želja. Zelo sem vesela, da ji je uspelo, hkrati pa tudi prijetno presenečena nad obiskom, saj tako polne dvorane nismo pričakovali,” je kmalu po koncert povedala mama Ivanka. "Večer je bil tudi zame nekaj posebnega. Ko sem gledala Anjo na odru, sem v njej videla delček sebe, delček svojih neizpolnje-nih želja. V svojih rosnih letih sem namreč tudi sama veliko nastopala na raznih prireditvah in si prav tako kot Anja želela postati pevka. Življenje se je Ho b r n i 1 o drugače, možnosti in priložnosti ni bilo pravih in prav zato sem še toliko bolj vesela, da po tej Mama Ivanka potj stopa hčj Pri tem jo bomo podpirali po vseh svojih močeh tudi v prihodnje. Anja je zelo preprosta, nasmejana, srečna in če bo takšna tudi ostala, je to vse, kar si kot starša z možem lahko želiva,” še dodaja Ivanka, ki se v pesmih na zgoščenki pojavlja tudi kot spremljevalni glas. Anjo v bodoče čaka veliko nastopov, na katerih bo predstavila pesmi z zgoščenke, ki jo je izdala v samozaložbi pri založbi Megaton ob podpori mnogih, ki so prispevali denar ali kako drugače poskrbeli za njeno podobo in njen prvi projekt. Najbrž to ne bo edina zgoščenka in se bodo Anji spet rodile nove sanje. D. Naraglav Savinjske zgodbe junij 2004 Ne le govoriti, tudi kaj storiti Slovenija je dobila prvih sedem poslancev, ki jo bodo zastopali v evropskem parlamentu. V prejšnjem Utripu smo zapisali, da na listah političnih strank ni nobenega kandidata iz Spodnje Savinjske doline. Pa vendar bi lahko rekli, da ima dolina svojo kandidatko, ki je bila celo izvoljena. Država sicer človeka opredeljuje zgolj po državljanstvu in kraju stalnega prebivališča. A človek je v resnici vedno doma tam, kjer je preživljal mladost. In Savinjska dolina je trdno zasidrana v dr. Romani Jordan Cizelj. Rodila se je leta 1966 v Celju. Otroške in mladostne dni je preživela v Žalcu in Preboldu, oziroma v Latkovi vasi, kjer še danes živijo njeni starši in kamor se redno vrača. Zelo uspešno je igrala odbojko pri šempetrskem klubu in nasploh ima na Savinjsko dobno same lepe spomine. Študij jo je odpeljal v Ljubljano, kjer je leta 1990 diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko, štiri leta pozneje je postala magister jedrske tehnike na Fakulteti za matematiko in fiziko, leta 2001 pa doktorica znanosti. Od leta 1990 je zaposlena na Inštitutu Jožef Štefan, na odseku za reaktorsko tehniko. Področja njenih raziskav so verjetnostne varnostne anafize (raziskovalni reaktor, jedrske elektrarne, električni sistemi) in tako imenovane mehke množice. Rečeno zelo po domače, se ukvarja tudi z varnostjo naše edine nuklearke v Krškem. Nekaj manj kot dve leti je predsednica Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, zelo aktivna pa je tudi v evropskem združenju jedrskih strokovnjakov. Sodeluje v uni- verzitetnem ženskem forumu in je ena tistih žensk, ki kljub družini in karieri želi sodelovati tudi v politiki. Danes dr. Romana Jordan Cizelj, ki ni prav nič podobna kakšni vzvišeni znanstvenici, živi v Domžalah. V tamkajšnjem občinskem svetu je tudi svetnica. Resnici na ljubo ne živi zelo daleč od svojega prvega doma. Z vsakim novim kilometrom avtoceste je bliže svoji Savinjski. ”111 imam v bistvu celo svojo družino. Sestro z družino, mamo in očeta. V Domžalah v bistvu živim le zato, ker je bbzu moje službe, sicer pa pogosto med vikendi prihajam v Savinjsko dobno. Ut je moje srce,” pravi. In zakaj se dekle iz Savinjske dobne odloči za študij jedrske fizike? "Vedno sem si želela znanja in ko sem pripravljala diplomo, sem jo delala na Inštitutu Jožef Štefan, kjer so mi takrat dejab, da lahko ostanem pri njih, če si še žefim izpopolniti svoje znanje. To je bilo jedrsko področje, ki je takrat, tako kot še danes, nudilo številne možnosti za izobraževanje v tujini, za sodelovanje s tujimi raziskovalnimi skupinami, za udeležbo na mednarodnih konferencah. To je potem prevladalo.” Kavboj na 26 konjih Človek je v vsej svoji zgodovini strmel k izboljšanju pogojev za svoje življenje, za lažje in učinkovitejše delo. Prav težnja po nenehnem iskanju rešitev ga je pripeljala do današnje stopnje razvoja, ki se bo nezadržno nadaljeval tudi v prihodnosti. Občudovanja vredni so danes Jernej Pintar na svojem gorskem traktorju nekateri stroji in naprave iz lesa, ki so si jih izdelali kmetje na Solčavskem in drugod v hribih. Hribovsko življenje se je v zadnjih desetletjih v marsičem spremenilo na bolje, še vedno pa je kmetovanje v hribovitih predelih težje kot v dolini, kar je spoznal tudi Jernej Pinter iz Grajske vasi. Vsakoletna košnja in spravilo sena po hribovitem terenu je mladega Jerneja pripeljala do zanimive inovaci- je. Izdelal je pravi gorski traktor z osmimi kolesi, ki nadomešča samohodno ročno kosilnico in s katerim opravlja vsa dela pri sušenju in spravilu sena, kakor tudi druga dela na strmini. Jerneja smo zalotili pri košnji s traktorjem, na katerem se počuti kot pravi kavboj na motornem konju s 26 konjskimi močmi. "Da, to je ta moja mašina,” je ob stisku roke dejal Jernej in nadaljeval: "To je sicer traktor znamke Tomo Vinkovič, ki je bil zaradi svoje nizkosti tudi najbolj primeren za predelavo. Traktor je bil doma premalo izkoriščen, saj ga ni bilo mogoče uporabljati za delo na strminah. Od ideje o predelavi traktorja do realizacije je preteklo le nekaj mesecev. Z delom sem pričel sredi lanskega novembra, končal pa v začetku marca letos. Spremenjeno je skoraj vse od pokrova motorja do celotne dolžine traktorja. Slednji je podaljšan za 40 cm, širši pa za 102 cm. Opremljen je tudi z osmimi kolesi in ima servovolan. S takšno širino na strmini z mehanskim volanom s traktorjem ne bi bilo mogoče upravljati. Zadaj ima tudi tritočkovni sistem, ki omogoča priključitev vseh priključkov. Seveda pa ima tudi varnostni lok, ki je pri delu na strmini zelo pomemben.” Jernej je po pokficu avtoklepar. Je dober poznavalec avtomobilskih motorjev in sam svoj mehanik. "Naša kmetija je majhna, premore približno $ petjem in glasbo onstran Karavank Dr. Romana Jordan Cizelj pa ni ostala le pri jedrski fiziki, ampak se je vključila tudi v politčno življenje (je članica SDS). "To je bila delno razumska, delno pa čisto čustvena odločitev. Ugotovila sem, da se v družbi dogajajo stvari, ki mi niso bile najbolj všeč. Spoznala sem, da ni dovolj, da jih samo opazujem in kritiziram. Ko sta se mi rodila sinova, me je začelo skrbeti, kaj bo čez dvajset let, ko me bo eden od otrok vprašal, zakaj je ta stvar taka, kaj sem pa jaz pripomogla k temu, da bi se Slovenija razvijala drugače. Takrat sem se odločila, da sama aktivno posežem v družbeni razvoj, najprej na lokalnem področju, potem pa sem počasi prihajala na državni nivo.” Priznava, da ima kar visoke ambicije: "Ja, ambicij je veliko. Konec koncev me čaka še kar dolga poklicna pot in vedno pravim, da si mora človek postavljati cilje, ki jih ni lahko doseči, so pa dosegljivi. In takih je tudi zame še nekaj.” Nekateri so ji očitah dvoličnost, ko poudarja ljubezen do domovine, odhaja pa za poslanko v evropski parlamnet. ”V tujino grem zagovarjat interese Slovenije, interes slovenskih volivk in volivcev, ne grem pa delati za tujino.” In kaj na to pravita njena sinova? "Delo evropskega poslanca ni stalna zaposlitev v Bruslju. Teden dni poteka plenarno zasedanje v Strassbourgu, teden dni sestanki odborov v Bruslju, potem pa še slab teden usklajevanja znotraj poslanskih skupin. Z možem imava že sedaj zelo zahtevno delo, veliko potujeva v tujino, tudi otroka imata ogromno različnih dejavnosti, kar počnemo, je usklajevanje in natančno planiranje. Delo v evropskem parlamentu je s tega stališča celo zelo ugodno, ker je natačno določen dnevni red za vse leto naprej, tako da je usklajevanje družinskega življenja lažje. Seveda pa sem se že pred sprejemom kandidature o tem najprej pogovorila z možem in otrokoma. Sinova sta se strinjala s tem. Med tednom bomo delati, med vikendi pa se bomo kot doslej, posvečati drug drugemu in skupaj preživljati prosti čas.” „ 12 hektarov površin. Od tega je 7 hektarjev obdelovalne zemlje, ostalo je gozd. Nekaj zemlje imamo tudi v najemu. Ukvarjamo se v glavnem z živinorejo - rejo bikov za odkup. V hlevu imamo običajno od 10 do 12 glav živine, kar sicer ni veliko, vendar pa je kljub temu potrebno pripraviti veliko krme. S traktorjem bo to precej lažje,” dodaja Jernej, ki je sicer zaposlen v žalskem podjetju Zottel. Na vprašanje, ati bo napravil še kaj podobnega, je odgovoril: "Gorski traktor je zame vreden zlata, bilo pa bi dobro, če bi bil močnejši. Če se bom lotil tudi tovrstne predelave, jo nameravam narediti na Tomu Vinkoviču z 32 konjskimi silami, saj bo delo z močnejšim strojem še nekoliko lažje.” Na tržišču je kar nekaj gorskih traktorjev, ki pa so za Jerneja in njegovo družino predragi, zato je oče toliko bolj ponosen in vesel sinove pogruntavščine, ki jim je olajšala delo. D. Naraglav Meje so odprte, postali smo del velike družine evropskih narodov, evropske kulturne raznolikosti in pestrosti. Še posebno je odprtost meja dobrodošla za manjšine ob mejah z matično domovino, saj se bo v marsičem spremenil odnos do manjšinskega vprašanja, ki so ga marsikje s pridom uporabljale nacionalne stranke za netenje nesporazumov s sosedi. Vse od leta 1920, po velikem koroškem plebiscitu, so na avstrijskem Koroškem Slovenci bojevali nenehno bitko za svoj obstoj, za svoj jezik in kulturno identiteto. Tako tudi v Žitari vasi, kjer že od leta 1907 deluje slovensko kulturno društvo. Prav to društvo je bilo 11. junija letos gostitelj kulturnikov občine Prebold. Do sodelovanja je prišlo na pobudo preboldske knjižničarke Nuše Dvoršek, ki že dobro leto dni daje pomemben delež h kulturnemu dogajanju v občini Prebold. Za obisk na avstrijskem Koroškem so poskrbeti slovenski konzul Gregor Jovan, predsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu dr. Janko Mallet in veleposlanik Jure Žmavc. Za vse potrebno za gostovanje preboldskih kulturnikov je poskrbel Pavli Stem iz Žitare vasi, zborovodja Moškega pevskega zbora in organizator kulturnega društva. V poznem popoldnevu smo se pripeljati v Žitaro vas, kjer nas je pričkal Pavli Stern in nam zaželel dobrodošlico. Nato smo se podati do kulturnega doma, kjer smo v prijetnem vzdušju pričakati začetek kulturnega večera, ki so ga z igranjem na pihala pričeli godbeniki pihalne godbe Tekstilne tovarne Prebold. Dobrodošlico so nam s petjem najprej izkazali člani Moškega pevskega zbora KD Žitara vas, ki ga vodi Pavli Stem. Osemnajstčlanski pevski zbor sodi med najbolj poznane zbore na avstrijskem Koroškem. Prirejajo veliko samostojnih koncertov po Koroškem in tudi drugod, hkrati pa so tudi organizatorji tradicionalnih in zelo poznanih kulturnih prireditev, kjer se predstavlja a cappello mednarodno petje. Pavli Stem je v nadaljevanju večera na kratko predstavil njihovo občino, v nekaj besedah je nato preboldsko občino predstavil župan Vinko Debelak in se hkrati zahvalil za gostoljubje ter pozval k vrnitvi obiska. Z nastopom so nadaljevali pevci MePZ Kulturno-prosvetnega društva Šešče pod vod- stvom zborovodje Januša Rasiewicza. S pesmijo Savinjska dolina so nastop nadaljevati ljudski pevci Prijatelji šest še, za njimi pa je zaigral še pihalni orkester TT Prebold pod vodstvom Milana Posavca. Na koncu so pod taktirko Januša Rasiewicza venček ljudskih družno zaigrali in zapeti vsi nastopajoči. Nastop je dosegel vrhunec s pesmijo Draga domovina - zbor sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco. Ob prijetnem druženju je bilo povedanih tildi nekaj grenkih besed življenju na ozemlju avstrijske Koroške, ki je bilo po plebiscitu leta 1920 in vse do danes za Slovence zelo težko. Nič bolje se ni godilo Slovencem na območju občine Žitara vas, ki danes šteje 2200 prebivalcev, po velikosti pa obsega 44 km2. ”Za naše kulturno društvo sta bila plebiscit in II. svetovna vojna nadvse usodna. Obakrat so požgati naš dom, vendar se naši predniki niso dali in so vedno znova oživeti delo društva. Od leta 1972 delujemo neprekinjeno, predvsem naš pevski zbor, ki je predlani praznoval 30-letni- co delovanja. V društvu delujejo tudi folklorna, mladinska in dramska skupina. Lahko smo zadovoljni, saj se v naše delo v dokajšni meri vključuje naš mladi rod, kar je neke vrste zagotovilo za uspešno delo društva tudi v prihodnje,” je povedal predsednik KD Žitara vas Slavko Einspiler. In kaj pravi o kulturnem večeru, ki so jim ga pripraviti preboldski kulturniki? ’’Bilo je zelo lepo in doživeto. Zelo smo veseli, da ste nas obiskali in da so tudi naši ljudje imeti priložnost spoznati in doživeti del kulturnega bogastva Slovenije oziroma vaših krajev. Mislim, da je to zelo pomembno. Meje, ki padajo, morajo pasti tudi v glavah. Prireditve, kot je ta, lahko veliko pripomorejo k temu.” Podobnega mnenja je tudi Pavli Stem, ki pravi, da je v občini Žitara vas le še kakšnih 20 odstotkov tistih, ki se prištevajo med Slovence. ”Z vstopom Slovenije v EU se bo marsikaj izboljšalo za nas, ki se tudi politično deklariramo za Slovence. Zavedati se moramo, da živimo na dvojezičnem področju in da moramo gojiti in spoštovati dvojezičnost. Treba je ubirati nova pota, razvijati nove ideje in ustvarjati nove oblike sožitja. Na jezična razmerja se gleda bistveno manj emocionalno kot v preteklosti. V zadnjih letih smo spoznati, da večinski narod - nemški za gospodarstvo in oplemenitenje kapitala naredi vse, spregovori tudi v slovenskem jeziku. Prav tako smo spoznali, da je jezik prevzel neko drugo plat. Vsi sinonimi za tipično slovenstvo, kdo je Slovenec in kdo ne, so zastareti. Iz tega sledi, da je treba graditi na dvojezičnosti, ki je zagotovilo za sožitje in prijazno življenje na naši strani Karavank. Današnji večer je pomemben tudi v tej smeri in le želimo si lahko, da bi bilo tovrstnega sodelovanja v prihodnje še več. Doživeti smo lep večer, prijetno srečanje in z veseljem se bomo tudi mi odzvati in vrnili obisk in se s svojo pesmijo predstaviti v vaših krajih,” je še dodal Pavli Stern. D. Naraglav Nastop pevcev MPZ KD Žitara vas Nastop Godbe na pihala TT Prebold in MePZ KPD Šešče pod taktirko Januša Rasiewicza Slavko Einspiler Pavli Stem Pozdrav deževnemu poletju Tudi letos je Turistično društvo Petrovče pripravilo dvodnevno prireditev Pozdrav poletju. Na koncertu petkovega večera je mladim zagodel dež. Zaključno prireditev Z glavo na zabavo so zalili deževni pljuski, ki so povzročili preglavice tehniki, odvzeli pa nekaj dobre volje organizatorjem in zabave željnim mladim. Sobotni večer je bil zaradi pričakovanega slabega vremena izveden v telovadnici osnovne šole Petrovče. Skrbno izbran program, ki je imel močan navdih kulturne prireditve, je ob skromni udeležbi med prisotnimi vzbudil sproščujoče vzdušje in prijetne občutke. Razveseliti so nas učenci osnovne šole Petrovče s svojim pevskim in plesnim programom. Humoristični del programa s komedijo Hagada v izvedbi Gregorja Čušina je nadgradil glasbeni program jazz ansambla Aleksandre Tehovnik s slovenskimi narodnimi v novi preobleki. Z ubranimi zvoki kvarteta Akord je sicer nič kaj poletni večer odprl vrata poletju. k. R. foto: T. T. junij2004 Naša dediščina Planinstvo in narodno buditeljstvo Če začnemo pri ’’koncu”, se moramo spomniti prireditve ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost 30. aprila 2004. Planinska zveza Slovenije je skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije organizirala različne prire-ditve z razvitjem zastave Evropske unije. Geslo tovrstnih prireditev je Od Prekmurja do Primorja - za življenje zdravo v gorsko naravo. Na vse planinske prireditve je potrebno prinesti nahrbtnike z vpisnimi knjigami. Vpisne knjige boste 26. avgusta letos predali na vrhu Triglava. Med prvimi prireditvami v Sloveniji 30. aprila sta bili tudi prireditvi Kresovanje na Gori - Šentjungert in odprtje obnov-ljenega bivaka na Kamniku. Žigu Savinjske poti na Kamniku iz leta 1972 se je pridružil spominski žig prireditve. Mogoče se je kdo spomnil 30. aprila 1965, ko so prvič zagoreli kresovi na Bukovici, Gozdniku in Homu. Pohodniki na Kamnik so obudili spomin na 26. maj 1977, ko se je v steni Kamnika smrtno ponesrečil Roman Miklavc. V eni izmed vpisnih knjig na Kamniku je zaslediti tudi zapis z dne 25. 6. 1993: DAN NEODVISNOSTI -Najlepše želje vsem obiskovalcem Kamnika”, Dobnik. 10. septembra 1993 so na Homu praznovali evropsko leto varstva narave. V monografiji z naslovom Galicija (KS Galicija, junij 1989) je v sestavku Šentjungert - 567 m zapisano, da je Šentjungert že od nekdaj znana romarska in izletniška točka. Planinstvo se ni začelo s 16. septembrom 1988 ob odprtju planinske koče, kar nam izpričuje spominska knjiga cerkve sv. Kunigunde iz leta 1882. V vpisno knjigo je vpisanih zelo veliko domačinov. Šentjungert je bila od nekdaj zelo priljubljena točka Celjanov in Žalčanov. Med podpisanimi v knjigi najdemo tudi očeta savinjskega hmeljarstva Husenbichlerja, žalskega župana Bergmanna, Širco, slovenskega rodoljuba in poslanca v dunajskem parlamentu Robleka, zaslediti je tudi podpis Frana Kocbeka. Marsikoga od podpisanih najdemo tudi na seznamih prvih članov savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Leta 1882 je v Žalec kot podučitelj prišel Fran Kocbek. V njegovi knjigi z naslovom Aljaž Savinjskih Alp (Občina Gornji Grad 2002) lahko med drugim preberemo: ”... Njegova prežetost z naravo je bila naravnost občudovanja vredna... Po prihodu v Žalec je Fran izkoristil vsako priložnost in obredel vse bližnje vrhove: skalni Kamnik pri Grižah, Mrzlico, sv. Kunigundo (Šentjungert)...” S Franom Roblekom ju je vezala ljubezen do hribovja. V cerkvenem stolpu žalske cerkve sta si zdravila omotico, na Kamniku pa hodila po strmem grebenu, tik ob prepadu. V njegov spomin so želeli izobesiti zastavo na Kamniku. Leta 1887 se je skupina v sestavi Franc Suhar, Anton Petriček (peroprask različnih društev v Žalcu), Jože Klemenčič in Kocbek odpravila v Savinjske Alpe. Kocbek in Suhar sta plezala na Ojstrico. Sedem let je Kocbek služboval v Žalcu. Pozneje je ostal v tesnih stikih z Antonom Petričkom in drugimi, ki so zgradili kočo na Mrzlici. 28. septembra 1899 sta bila ob odprtju koče med go-vorniki Žalčana Petriček in Kač, ki sta vodila izgradnjo koče. Žalčani so z rdečimi pikami označili tudi pot na Mrzlico (Monografija Griže, Svoboda Griže 2003). V arhivu pokojnega Janka Jurharja je zaslediti zapis, da so Žalčani organizirali tombolo, na kateri so zbirali sredstva za postavitev koče. Sprva so kočo oskrbovali Žalčani, ključ je bil pri trgovcu Viktorju Pilihu iz Žalca, kasneje pa je oskrba prešla v roke Celjanov in Trboveljčanov. V arhivu pokojnega Jurharja je med drugim še zaslediti, da so Žalčani zelo radi hodili na Mrzlico. Tradicionalni izlet na Mrzlico je bil na binkoštni ponedeljek. Kocbek je že v Žalcu zbiral narodno blago in kasneje izdal knjigo z naslovom Pregovori, prilike in reki. Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva z (uradnim) sedežem v Mozirju je bila ustanovljena 28. avgusta 1893. Za načelnika je bil izvoljen Fran Kocbek. To je bil čas, ko so od leta 1893 iz narodnoobrambnih vzrokov začeli ustanavljati slovenska planinska društva. V knjigi Frana Kocbeka Aljaž Savinjskih Alp je objav-ljen eden prvih seznamov članstva. Med ustanovitelji je najti tudi ime trgovca v Sv. Pavlu (Preboldu) Norbert Zanier. Med pravimi člani pa so bili: Josip Gunčar, kaplan v Žalcu; Janez Kanusebihler, posestnik v Žalcu; Fran Roblek, posestnik v Žalcu; Julij Sadnik, učitelj v Sv. Pavlu (Preboldu); Šentakova družina na Vranskem; Ernest Širca, posestnik v Grižah; Josip Širca, župan v Žalcu; Simon Kukec, pivovar v Žalcu; Fr. Nidorfer, posestnik v Vrbju pri Žalcu; Franc Oset, trgovec na Vranskem; Josip Pauer, trgovec v Braslovčah; Anton Petriček, učitelj v Žalcu; M. Plešnik, župnik v Sv. Pavlu (Preboldu), Josip Prinschegg, trgovec v Žalcu; Lepold Schwentner, trgovec na Vranskem; Vinko Vabič, trgovec v Žalcu; Julij Žigan, trgovec na Polzeli. Na drugem seznamu, objavljenem v knjigi, so zapisana naslednja imena: Anton Cvenkel, trgovec v Sv. Petru v Savinjski dolini; Josip Ozimic, kaplan v Grižah; Posojilnica v Žalcu (ustanovitelj); Josip Schauer, graščak, Vransko; Karel Schventner, trgovec, Vransko; Ema Šentak, gospica na Vranskem; Ivan Vogrinc, kaplan, Braslovče. Ohranjeni so tudi zapisniki občnih zborov. V poročilu petega občnega zbora je zapisano, da je Savinjska posojilnica Žalec savinjski podružnici SPD podarila 20 goldinarjev, veleposestnik iz Žalca Roblek pa je daroval 4 steklenice izborne slivovke. Žalski odsek podružnice so ustanovili na občnem zboru savinjske podružnice SPD leta 1919, vendar ni deloval. Leta 1921 so na občnem zboru v Žalcu obnovili odsek, ki ga je vodil Fran Roblek, in mu zadali nalogo, naj zgradi cesto iz Solčave v /■ GUMNI- GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 NOVO SESTAVLJIV PROGRAM ZA OPREMO DNEVNIH SOB - OLJKA • MODERNE OBLIKE • IZVEDBA: češnja, bukev • VISOKA KVALITETA • PPROMOCIJSKA PONUDBA (dostava in montaža) NAVDUŠENJE OB SLOVENSKI KVALITETI! AKCIJA: • mladinska soba TWIN -25%, kosovno pohištvo I. generacije - 25 % • regali G-2000 - 25 %, ugodne cene kuhinj z dostavo in montažo! Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si Tiha poezija tihega človeka Logarsko dolino. 12. aprila 1922 je Savinjska posojilnica za gradnjo ceste darovala 1.000 kron. Po končanem delu se je odsek razšel. Na občnem zboru sta bili pohvaljeni, kot zelo prizadevni, poverjenici Jana Hodnik iz Žalca in Slavka Schwentner z Vranskega. Dne 7. oktobra 1924 je na planinskem sestanku v Žalcu, ki ga je sklicala Jana Hodnik, Fran Kocbek govoril o izgradnji planinskega zavetišča v Logarski dolini. Med ustanovitelji so bili Savinjska posojilnica v Žalcu, Huberet Zainer iz Prebolda (1921), Vinko Vabič, dr. Rihart Bergman, Jure Krašovec, Vilko Kukec in Vinko Kveder iz Žalca. Na sestanek so bili povabljeni Uidi Risto Savin, Fran Roblek, Vilko Senica, Josip Lorber st., Josip Lorber ml., Ana Roblek, Rajko Vrečar z ženo, Minka Petriček, Eliška Petriček ... 40 članov iz Žalca in okolice. Mnogi menijo, da so to zametki Planinskega društva Žalec ali organiziranega planinstva v Spodnji Savinjski dolini -80 let. Na občnem zboru leta 1927 so bili med drugimi za zaupnike izvoljeni Viktor Pilih iz Žalca, ki je skrbel za kočo na Mrzlici, Josip Pauer iz Braslovč in Golob z Vranskega. Leta 1933 so bili izvoljeni Viktor Pilih iz Žalca, Josip Lavrič z Vranskega in Mirko Pečar iz Prebolda. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da lahko začetke današnjega planinstva najdemo tudi v Žalcu in okolici. Že v preteklosti je bilo zelo razvito tekmovanje v orientaciji. 13- oktobra 1974 so pripravili prvo tekmovanje v orientaciji na Čreti. Planinci se radi pohvalijo tudi z naravno in kulturno dediščino doline. Popeljejo nas na Kotečnik in pokažejo neandertalsko postajo, planinci s Ponikve nam radi razkažejo ponikovski kras itd. F. Ježovnik Kulturno društvo Petrovče je pred dnevi obudilo spomin na svojega rojaka, pesnika Franceta Oniča. Na hišo na železniški postaji v Petrovčah, kjer se je 30. januarja 1901 pesnik rodil, so pritrdili spominsko ploščo, ob njenem odkritju pa pripravili prireditev, ki se je je udeležila tudi pesnikova hči dr. Helena Novak. France Onič se je rodil v Petrovčah. Njegov oče, ki je umrl, ko je bilo Francem komaj tri leta, je bil posta-jonačelnik. Mama - Joštova iz Gotovelj -se je s sinovoma preselila nazaj v domačo vas, kjer je pesnik preživel mladost. Šolal se je na celjski gimnaziji in študiral biologijo na ljubljanski univerzi. Poučeval je v Murski Soboti, na Pmju, v Kočevju in Mariboru. Med nemško okupacijo je bil izgnan v Srbijo. Po vojni se je vrnil na mariborsko H. Odkritje spominske plošče Francetu Oniču gimnazijo, leta 1947 pa je postal ravnatelj učiteljišča v Ljubljani. V letih od 1948 do 1950 je bil direktor Radia Ljubljana in krajši čas urednik kulturne rubrike Slovenskega poročevalca. Kasneje je postal ravnatelj VI. Gimnazije v Ljubljani, leta 1958 pa je nenadna kap prekinila njegovo poklicno pot. Ko je pozneje izgubil še vid, je živel odmaknjeno do svoje smrti 4. aprila leta 1975. V literarno javnost je vstopil enaindvajsetleten z objavo pesmi Jekleno znamenje v Ljubljanskem zvonu. Njegove pesmi so kmalu postale socialno-kritične. Prva pesniška zbirka Darovanje je izšla leta 1923, naslednja Luči na obali pa (verjetno predvsem zaradi zgodovnskih okoliščin) šele leta 1959- Leta 1963 je izšla zbirka Iz vrtov ljubezni, leta 1974 pa Osviti. Šele zadnja zbirka je izšla v Ljubljani, je med drugim zapisala dobra poznavalka Oničevega življenja in dela Božena Orožen, ena tistih, ki si prizadevajo za to, da bi Franceta Oniča javnost bolje poznala in da bi mu tudi stroka dala mesto, ki si ga njegova poezija zasluži. Po besedah Lidije Koceli, ki je povezovala prireditev in je Oničevo življenje raziskala v diplomski nalogi, je to tiha poezija tihega človeka, ki se ni nikoh rinil v ospredje. To je v svojem govoru poudarila tudi direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Anka Krčmar in v kratkem pogovoru za Utrip potrdila dr. Helena Novak. Očeta se spominja kot zadržanega človeka, ki je bil zelo občutljiv za dogajanje okoli sebe in so ga bolele krivice, ki so se dogajale njemu in drugim. Bil je zelo resnicoljuben. Najbrž je tudi to botrovalo njegovi hudi bolezni, meni Helena Novak, doktorica pedagoških znanosti. I. OŠ Žalec je pred časom izdala zbirko Oničevih pesmi, katerih izbor je pripravil Ervin Fritz, življenje in delo Franceta Oniča pa opisala prof. Božena Orožen. Spominsko ploščo v Petrovčah (ena tistih, ki si je zelo prizadevala zanjo, je Metoda Uranjek) sta odkrila predsednica Kulturnega društva Petrovče Jana Naglič in predsednik Krajevne skupnosti Petrovče Iztok Uranjek, v kulturnem programu pa je zapel domači moški pevski zbor in recitatorka Irena Srebot Črepinšek. k. r. Trgovine z gradbenimi materiali sam STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO V salonu keramike širok izbor keramike In kopalniške opreme AKCIJSKE CENE strešne kritine Bramac in toplotnih Izolacij Prodaja Schiedel dimnikov z montažo po ugodnih cenah Gotovinski popusti, ugodni bančni krediti in obročno plačevanje PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 570 22 51 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program. Prodaja tehničnih in gospodinjskih plinov V SAM-u NISI NIKOLI SAM! Križanka junij2004 SL VIOLINISTKA (MONIKA) MNOŽIČEN STRAH PRITOK BALHAŠK. JEZERA avtor JANEZ KORENT SKUPINA EVROPSKIH NARODOV ALOJZ REBULA HOKEJIST ZUPANČIČ SEŠTEVEK SUMA AM.SKLA- —PAIELL. MORSKA SODNO TRO POROTNEGA SODIŠČA PISMENI IZDELEK UČENCA REKA MED BIH IN PESTNER PRERAČUN- UIVEC REKAV ITALIJI, PRITOK TIBERE ORNA ZEMUA BAKER UTU KRAŠKI POJAV VARUH, ZAVETNIK GRAFIČNO ZNAMENJE OSTRIVEC ELEMENT NAD ŠTEDILNIKOM GLASBENIK SHANKAR OLIVER TWIST PRITOK UTRIP SKLAD. RISTO SAVIN (FRIDERIKI ENOTA ZA El tqk ST. MERA ZA VINO OTOK PRI LOŠINJU EVIN MOZ OVRATNA RUTA SMUČARKA (TINA) SNOV ZA TEŽ« VERSKI POGLAVAR ŠIITOV KRAJNA OTOKU . PM,. POSEBNF7 RECEPT URADNO PREGLED. KNJIG PRED IZIDOM NOVA MESTO V FRANCU' SL KIPAR IN GRAFIK (LOJZE) HUD STRUP ZA MIŠI, MIŠNICA NEKD.AM. TENIŠKA IGRALKA (CHRIS) KRAI PRI PREBOLDU ODNOS MED MATERJO IN OTROKOM VELIKA MORSKA RIBA OKRASEK NAČELU, NAČELEK SVOD, ARKADA BAKROV OKSID, RDEČI BAKRENEC NEHOTENO BOLEČE STISKANJE MIŠIC VULKAN. OTOČJE V TIHEM OCEANU JUŽNO- AMERIŠKI PASTIR ATLETINJA PRIVALOVA SL DIPLOMAT SVETIŠČE BOGINJE ATENE NAJVIŠJI VZOR OTROŠKA ZABAVA AVTONOM. REPUBLIKA V RUSIJI tekmovanje evropskih mest in krajev v merjenju kakovosti bivanja VDOLBINA V STENI ZA POSTELJO FRČANJE MOLIBDEN VERSKA LOČINA GLAVNO MESTO ARMENUE PESNIK BIRSA SL NESTRO- NEKD.KEN. ATLET (ALBERT) TRST O KOBALT SLADKO ŽGANJE NIKOLA TESLA ERNST TOLLER NORD. BOGINJA MORJA MESTO V NEMČIJI OB REKI REGNITZ ENOTA ZA MERJENJE FREKVENCE HERC ATLETSKA PANOGA ZORMAN IVO SUKA NA SVEŽ OMET KRAU ŽIVALI V GRIŽAH AKVARU. RIBICA SVOJE- GLAVOST NEKD.FIN. UTRIP NAJVIŠJI ĆINV MORNARICI BOJNI STRUP JEZERO NA FINSKEM ZAPREKA IVANA LUKANA JAPONSKEM ZELEZAR, ____EEč___ SLAST, TEK ZRAč.DUH V VIHARJU SL OBMORSKO LETOVIŠČE OLUŠČENA IPROS.ZRNA MADZ PESNIK NEKD.TUR VELIKAŠ POLDRAG RAMEN UKQVNIK PESNICA -JU.5ER.. NOGO- METAŠ MARADONA ZGOD. KRAJ OB IZUVU SOČE(I) IME DVEH POLETNIH MESECEV NASIUE IT. FILM. REŽISER (ETTORE) TRENER POŽUN DVIG PODZEM. ŽUŽKOJED RADU KATRAN MAKED. KOLO LUKAV NEMČUI AZIJSKA VISOK GOR HRBET KRAJ PRI UUBUANI KRATEK POŽIREK CESTNO VOZILO ODMEV, LUKAV IZRAELU SL SKLAD. (SLAVKO) REKAV ANGLUI DEVET PEVCEV TURIST. INFORMAT. CENTER EDEN, PARADIŽ UREJE- VALEC IZLOŽB OTOČJE V SLPIS. POHORSKI GRANIT BREZ- BOŽNICA PREMIER ROBERT TATLOR ILOVICA REKA NA MAJORJEVA ŽFNA RLATEUST KRAJ V NOTRANJI DALMACIJI (HRV.) CHARLES JVEL SADEŽ Z Da ROKE GRŠKA BOGINJA NESREČE MRKOST OLIVIER ■MESSlASi LUKANA IGRALKA Loao- BRIGIDA KDORKAI NAZNANJA DICKENS CHARLES AVSTRAL NEKD.FR general AZUSKA PALMA FR KIPAR (AUGUSTE) UM. ZGOD. CHAPUNOVA VDOVA IZUMRU Novoza PTIČ LOČITEV, RAZPAD HUDOBUA STARORIM. STENOGRAF CLAIRE JBEfflL POŽERUH IGRALKA TURNER PRIMOR SADEŽ LUKAV ALŽIRIJI AZUSKA DRŽAVA Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v majski številki Utripa: ZLATARSTVO-KOČEVAR-ROČNO-DELO-UNIKAT. Izžrebani nagrajenci: 1. Berta Gorenšek, Podlog 21, Šempeter; 2. Aleš Bek, Miklošičeva 11/a, Celje: 3. Milvanajelenkovič, Sežana. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9/a, Žalec. Rešitve križanke (samo gesla) sprejemamo na uredništvu Utripa izključno na dopisnicah _____________od 1. do 13. avgusta (v juliju je uredništvo zaradi letnih dopustov zaprto) na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec. junij2004 ŽIVIMO Z ZEMLJO Poletna obdelava tal ■g 1HVVM v hmeljiščih POMEMBNO OBVESTILO ZA MLADE PREVZEMNIKE KMETIJ V Uradnem listu RS 61/04 z dne 4. 6. 2004 je bil objavljen javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2004. Upravičenci do podpor so kmetije razen pašnih oziroma agrarnih skupnosti, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju Republike Slovenije ter izpolnjujejo predpisane pogoje. Predmet podpore je delno pokrivanje stroškov, ki izhajajo iz naslova generacijskega lastniškega prevzema kmetije s strani mladega kmeta. POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV a. Skupni splošni pogoji Upravičenec mora predložiti vlogo na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije z vsemi potrebnimi prilogami in dokazih, ki so v njej navedeni. Upravičenec, ki pridobi sredstva na podlagi tega javnega razpisa, mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj štiri leta od dneva pridobitve sredstev. b. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kmetija 1. Kmetija mora biti prijavljena v evidenci kmetijskih gospodarstev, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2. Kmetijsko gospodarstvo je moralo v tekočem lem, v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na ARSKTRP izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu za “Neposredna plačila za leto 2004” in sicer: osnovne podatke o kmetijskem gospodarstvu za tekoče leto in Pooblastilo družinskih članov nosilca kmetije za tekoče leto (za fizične osebe), osnovne podatke o kmetijskem gospodarstvu za tekoče leto - stalež Živah in prijavo zemljišč v uporabi za tekoče leto. 3. Ob predložitvi vloge mora biti prevzeta celoma kmetija s strani mladega kmeta oziroma s strani mladega kmeta in njegovega zakonca iz naslova zakonske ah izvenzakonske skupnosti. 4. Upravičenec mora predložiti načrt gospodarjenja kmetije najmanj za obdobje petih let od oddaje vloge na javni razpis. Načrt gospodarjenja kmetije mora vsebovati sledeče obvezne vsebine: • osnovne podatke o mladem prevzemniku in o kmetijskem gospodarstvu, • prodajni mg, • tehnologijo, • vizijo kmetijskega gospodarstva -načrte za prihodnost. 5. Upravičenec mora imeti ob oddaji vloge v uporabi vsaj 5 ha primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi, od tega vsaj 3 ha v lasti. Za 1 ha primerljivih kmetijskih površm se šteje: • 1 ha njiv ah vrtov • ah 2 ha travnikov oz. ekstenzivnih sadovnjakov • ah 4 ha pašnikov • ah 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov • ah 0,2 ha pokritih površin v vrtnarstvu, pri pridelavi jagod ah jagodičja oz. 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob • ah 8 ha gozdov • ah 5 ha gozdnih plantaž • ah 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin. 6. Določilo iz prejšnje točke se ne uporablja za pridelavo medu ah čebeljega voska. V takem primeru mora imeti upravičenec ob oddaji vloge v uporabi vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi, od tega vsaj 1 ha v lasti in najmanj 40 čebeljih družin. 7. Upravičenec, ki pridobi pomoč iz naslova tega ukrepa, mora najkasneje eno leto po prejetju sredstev uvesti spremljanje rezultatov gospodarjenja na kmetiji po FADN metodologiji in mora spremljati rezultate gospodarjenja po tej metodologiji vsaj še pet let po izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. 8. Prvi lastniški prevzem kmetije in vzpostavitev mladega prevzemnika kot nosilca kmetijskega gospodarstva mora biti opravljen najkasneje v 12 mesecih pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev. Za danim lastniškega prevzema se šteje datum vložitve predloga za vpis lastnin v zemljiško knjigo. 9. Kmetija mora biti ob oddaji vloge gospodarsko vitalna. To pomeni, da mora iz kmetijske dejavnosti, ki se odvija na kmetijskem gospodarstvu, dosegati letne prihodke vsaj v višini minimalne bruto letne plače na zaposlenega v gospodarstvu. Pri izračunu letnega prihodka kmetije iz kmetijske dejavnosti se morajo upoštevati podatki veljavnega Kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji. 10. Kmetija mora ob oddaji vloge oziroma najkasneje v treh letih po prejemu sredstev izpolnjevati vse minimalne standarde glede higiene, okolja in dobrega počutja Živah. c. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati mladi kmet 1. Kmet mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva, mlajši od 40 let in gre za njegov prvi lastniški prevzem. 2. Upravičenec mora imeti stalno prebivališče na naslovu kmetije. 3. Upravičenec se obvezuje, da bo ostal nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva še najmanj 5 let po prejemu pomoči iz naslova tega ukrepa, razen v primeru višje sile. V primeru višje sile se šteje, če nastanejo in dokler trajajo okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti in katerih posledic ni mogoče odvrniti (smrt, nad 80 % invalidnost, potres, udar strele, samovžig, plaz, poplava). O bistvenih spremembah ah nastopu višje sile mora upravičenec nemudoma oziroma najpozneje v tridesetih dneh obvestiti ARSKTRP. 4. Ob oddaji vloge mora biti upravičenec ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. Kot ustrezna usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti se šteje: • najmanj poklicna kmetijska izobrazba ah sorodna agroživilska izobrazba ah • katerakoli druga poklicna izobrazba in triletne delovne izkušnje na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti ah • opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih ah srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja, ah • končana osnovna šola in vsaj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji ah v posamezni kmetijski dejavnosti. OMEJITVE Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isti namen le iz naslova enega ukrepa uredbe. Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za isti namen, kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po javnem razpisu, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ah sredstva Evropske unije. Skupna višina dodeljenih državnih pomoči ne sme presegati deleža 5.000.000,00 SIT dodeljenih sredstev na upravičenca. Splošni finančni pogoji Višina dodeljenih sredstev za pomoč mladim kmetom za prevzem kmetij znaša do največ 5.000.000,00 SIT. Odvisna je od števila doseženih točk pri ocenjevanju vlog. Dodeli se v obliki enkratne finančne pomoči, ki predstavlja upravičljiv strošek pri prevzemu kmetij. Vloge bodo ocenjene na podlagi naslednjih meril: 1. razvojni in regionalni vidiki kmetijskega gospodarstva (največ 15 točk), 2. tržni in ekonomski elementi kmetijske proizvodnje (največ 40 točk), 3. socialni vidiki kmetijskega gospodarstva (največ 35 točk), 4. okoljski vidiki kmetijske proizvodnje (največ 10 točk), 5. troski, ki izhajajo iz naslova lastninskega prenosa kmetijskega gospodarstva (največ 100 točk). Skupaj je lahko največ točk 200. Priloge, ki jih je potrebno priložiti k vlogi 1. načrt gospodarjenja kmetije, pripravljen najmanj za čas petih let od vložitve vloge na javni razpis, 2. potrdilo o plačanih davkih za preteklo leto, ki ga izda pristojni davčni urad, oz. dokazilo o stanju obveznosti, ki ni starejše od 30 dni, 3. potrdilo o stalnem prebivališču mladega kmeta in članov njegove družine, 4. potrdilo o državljanstvu mladega kmeta (fotokopija os. izkaznice, rumenega kartončka ah potnega lista), 5. zemljiškoknjižni izpisek(ki) zemljišč celotne kmetije, ki ni (so) starejši od 3 mesecev in posestni hst(i), star(i) največ 3 mesece, 6. fotokopije kopij osnovnih obrazcev “Neposredna plačila”: “A”, “B” in “C” o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004, 7. potrdila o kmečkem ati druge vrste zdravstvenem ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju mladega kmeta in družinskih članov (fotokopija dokumenta) ah fotokopija delovne knjižice, 8. dokazilo o prodaji kmetijskih pridelkov, živine in lesa (fotokopija dokumenta), kot dokazilo se lahko priloži: potrdilo o prodaji kmetijskih pridelkov, živine in lesa, pogodba o rezervaciji prodajnega prostora na tržnici 9. dokazilo o izobrazbi mladega kmeta oziroma njegovega partnerja (fotokopija dokumenta o najvišji doseženi izobrazbi). Kot dokazilo za delovne izkušnje se mora priložiti fotokopija delovne knjižice, iz katere je razvidno kmečko zavarovanje ah potrdilo upravne enote, da je nosilec kmetijskega gospodarstva živel na naslovu kmetije 5 let. V primeru opravljenega preizkusa znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih ah srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti se mora priložiti potrdilo o opravljenem preizkusu znanja. 10. Dokazilo o vključitvi kmetije v program SKOP, o ekološki kmetiji oziroma o kmetiji, ki se ukvarja z integrirano pridelavo sadja, vrtnin in/ah poljščin, 11. potrdilo o lastniškem prevzemu kmetije (kot potrdilo o lastniškem prevzemu kmetije se šteje potrdilo o vložitvi predloga za vpis lastnine v zemljiško knjigo), 12. notarsko overjena izročilna ali darilna pogodba, 13. dokazila o stroških, ki izhajajo iz naslova lastninskega prevzema kmetije. Vloge {e potrebno poslati na predpisanem obrazcu s prej naštetimi prilogami do 31. 8. 2004 na AKTRP. Časa ni prav veliko, zato svetujemo vsem, ki se zanimate za ta razpis, da se čim prej oglasite pri svojem kmetijskem svetovalcu. (Vir: Ur. I. RS št. 61/04) KGZS, KGZ CELJE Kmetijski svetovalci Izpostave ŽALEC Z obdelavo hmeljišč v rastnem obdobju, to je s kultiviranjem, osipanjem in setvijo podorin, rastlinam izboljšate rastne razmere. Kultiviranje je najpogostejši način obdelave v rastni dobi, s katerim pre-rahljate zemljo (večja prezračenost -boljši razvoj korenin), zdrobite skorjo, uničite plevel in zamešate v tla mineralna gnojila. Za kultiviranje morajo biti tla primemo vlažna (kepa zemlje, ki jo vržete ob tla se mora razleteti). Še posebno morate biti previdni pri težkih tleh. Za kultiviranje nasadov hmelja so najprimernejši kultivatorji s poltogimi nogačami. Delovna hitrost kultiviranja je 10 km/h. Prvo kultiviranje naj bo plitvo s kultivatorjem z lastovkami, kultiviranje po napeljavi poganjkov na vodila pa globoko s suličastimi oziroma dletastimi nogačami. Kultivatorjem lahko priključite še brano, kajti tako opravimo še predpripravo za prvo osipanje. Vsak hmeljar bi moral imeti vsaj dve vrsti kultivatorjev za poletno obdelavo: kultivatorje s suličastimi motičicami in kultivatorje z lastovkami oziroma gosjimi nogačami. • Kultivatorji s suličastimi motičicami so primerni za nekohko bolj globoko obdelavo (do 15 cm), predvsem za rahljanje zemlje. Za uničevanje plevelov so manj primerni, še posebno če so nogače na razdalji 20 cm in več. Prednost te vrste kultivatorjev je, da lahko obdelujete bolj suho zemljo, manj pa kvarijo tudi strukturo tal. Po drugi strani pa ima raba samo te vrste kultivatorjev za posledico bohotenje plevelov. • Kultivitatorji z lastovkami oziroma gosjimi nogačami so najbolj primerni za zatiranje plevelov v nasadih hmelja. Priporočljivo je, da jih v nasadih, ki so zapleveljeni s trajnimi pleveh, uporabite za prva tri kultiviranja. V zapleve-ljenih nasadih hmelja mora biti medvrstni prostor neprekinjeno obdelan po vsej širini, kar pomeni, da se morajo motičice prekrivati (vsaj 2 cm), sicer je učinek kultiviranja na plevele premajhen. Obdelava s temi kultivatorji je površinska. Kultivator z lastovkami naj bo naravnan tako, da je pri delu peta lastovke nekohko dvignjena (približno 0,5 cm). Z osipanjem prigmete zemljo k rastlini. Tako fiksirate trte, da jih veter ne odlomi, prekrijete in zadušite plevele ter omogočite rast adventivnih korenin. Osipate srednje globoko, ne preblizu korenike in ne prepozno glede na višino plevelov. Ker se osuti del trte razvije v enoletni les, iz katerega lahko naslednjo pomlad narežete sadike, matične nasade osipajte višje. Osipate 2 - 3 - krat. Prvo ah prvi dve osipanji bolj kot višina rastlin hmelja narekuje višina plevela, zadnje osipanje pa mora biti končano pred cvetenjem hmelja (konec junija). Pri osipanju morate biti zelo pozorni na vlažnost tal. Če so tla mokra, počakajte z osipanjem. Za osipanje so najbolj primerni kolutni osipalniki, ker dobro drobijo zemljo. Diski so premera 50 cm (za prvo osipanje), nastavljeni pod kotom 45°, delovna hitrost je do 8 km/h. Boljši učinek dosežete z gnanimi diski. Diski so ponavadi pritrjeni na kultivator. Zelo priporočljiv ukrep v času rasti hmelja je setev podorin v medvrstni prostor. Tako boste zmanjšali število kultiviranj in preprečih zbijanje tal ter slabšanje strukture tal. Dobra pokrovnost tal preprečuje zablatenje tal in v času obiranja v primeru dežja olajša vožnjo v nasadih hmelja. Smiselna pa je setev podorin tudi zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja, kajti tla obogatijo z organsko snovjo, preprečujejo pa tudi rast plevelov. Podorine sejete po zadnjem osipanju (v začetku julija). Pred obiranjem hmelja podorine prvič zmulčite. Sejete lahko: 1. Krmno oljno redkev (cv. Rauola), ki je hitro rastoča vrsta. Zimskega mraza ne prenaša, zato se spomladi ne pojavi kot plevel. Močan koreninski sistem zrahlja in dobro prezrači tla. Sejete 20 kg semena/ha neto površine (samo medvrstni prostor). 2. Krmno repico (cv. Perko), ki ima močan koreninski sistem, a manj zelene mase. Dobro izkoristi hranila. Sejete 12 kg semena/ha neto površine. 3. Krmno ogrščico (cv. Starška) sejete 10 kg/ha neto površine. Je pre-zimna vrsta, z dobro razvitim koreninskim sistemom. Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo KGZS; Kmetijsko gozdarski zavod Celje Farma VETERINARSKA AMBULANTA ■8* 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.0.0., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV) PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do a ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK: od a do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 TRENUTNO NAJBOI SESTAVLJIVE PANELNE MREŽNI PANELI RAZI dolžina panelov 2,6 m višina po izbiri trajno zaščiteni proti rjavenju cenovno izredno ugodni za okrasno in uporabno ograjevanje hiš, vrtov, vikendov... V d.o.o. LOČICA 65/D, 33lB>OLZELA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 Kronika junij 2004 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega FRANCA BRECLA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izraze sožalja in sočutja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči vsi njegovi Živela si s cvetjem, naravo in ljudmi, ki zate so biser bili, zdaj pa odšla si tja, kjer večno boš doma. IVICI ZAGODE V SPOMIN Zelo nas boli, ker smo te, draga sodelavka Ivica, tako nenadoma za vedno izgubili. A tolaži nas misel, da smo v vseh teh letih, ki smo jih preživeli s teboj, občutili tvojo toplino, razumevanje in dobroto. V spominu nam ostajaš kot zgled poštenja, pravičnosti in pridnosti. Za vse, kar si nam dala, še enkrat iskrena hvala. Sodelavci in člani Kmetijske zadruge Petrovče Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, starega ata in brata IVANA DIVJAKA, po domače LAHODOVEGA ZANIJA, iz Latkove vasi (27. 11. 1931 - 16. 6. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Zahvala vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre in tete IDE VINDAR iz Gotovelj (18. 2. 1938 - 29. 5. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih ponudili toplo dlan in besedo tolažbe, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej hvala patronažni sestri Idi, sorodnici Ivanki Zupanc ter še posebej hvala sosedom Znidaijevim in Zupančevim ter vsem ostalim, ki ste tako ali drugače prispevali, da je bilo zadnje slovo lepo in spoštljivo. Žalujoči: vsi njeni Zdaj ne trpiš, dragi, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, odkar te več ob meni ni. ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi dragega JOŽETA KROSLINA iz Bevkove 10, Žalec (16. 3. 1948 - 4. 6. 2004) se zahvaljujem vsem za pomoč v najtežjih trenutkih, za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in izraze sožalja. Hvala g. Kisovaiju za organizacijo pogreba. Žalujoči: njegova Tatjana, Sanja z družino, sestri Darinka in Anica z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V trpečem boju s hudo boleznijo nas je zapustila draga mama, babica in prababica PAVLA KRIŠTOF iz Prebolda (17. 12. 1918 - 4. 6. 2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v času njene bolezni lajšali bolečine, jo obiskovali, ob zadnjem slovesu darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za tolažilne besede in za spremstvo na njeni zadnji poti. Se enkrat hvala vsem. Žalujoči: hči Judita in sin Danilo z družinama ÄC£©DcDÄ v MARKETU ®(3 H(3® !]©□ Hu ° mümm®. dl® Trnava 5 - Kongo, tel: 572 64 10 NEKTAR DAN MULTIVITAMIN 1+1 JUHA KOKOŠJA PODRAVKA JUHA GOVEJA PODRAVKA BIBITA LEMON LIGHT 1,51 «j "»IJOHT ' ft* KMETIJSKA PRESKRBA TRNAVA VAM NUDI VSE ZA VRTIČKARJE IN KMETOVALCE BIBITA ORANGE LIGHT 1,51 li VINO BIZEUČAN BELI 1 I ________________ Vsi kupci od 19.6. do 31.7. sodelujejo v NAGRADNI IGRI 1. NAGRADA klimatska naprava IT 7 (2 kW hladilne moči - brez montaže) 2. NAGRADA barvni TV sprejemnik Gorenje (diagonala 37cm s teletekstom) 3. NAGRADA radioksetofon United s CD-jem Žrebale se bodo številke paragonskih blokov vseh nakupov v času od 19.6. do 31.7. 2004. Rezultati žrebanja bodo objavljeni na letaku v prodajalni od 9.8. dalje ter v prvi številki UTRIPA po žrebanju. IN ŠE VSI OSTALI AKCIJSKI ARTIKLI IZ TUŠ LETAKOV! NE ZAMUDITE! ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA junij2004 Kronika Problematika alkohola v prometu Vožnja pod vplivom alkohola je poglavitni vzrok za nastanek najhujših prometnih nesreč. Kot alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje so najbolj problematični vozniki osebnih avtomobilov, vozniki koles z motorji, vozniki tovornih vozil, sledijo pa vozniki traktorjev, motornih koles in pešci. Kot dnevi v tednu najbolj izstopajo sobota, nedelja in petek. Največ prometnih nesreč z alkoholiziranimi vozniki se zgodi v naseljih, sledijo pa regionalne ceste n. reda, lokalne ceste, regionalne ceste III. reda, glavne ceste I. reda, regionalne ceste I. reda in glavne ceste II. reda. Posledice prometnih nesreč s prisotnostjo alkohola so bistveno hujše na cestah izven naselja. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na celjskem območju je v prvih štirih mesecih leta 2004 znašal 9,5 %. Največji delež je pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom, in sicer 55 % vseh povzročiteljev, ter pri prometnih nesrečah s hudimi poškodbami - 28 %. Prisotnost alkohola pri udeležencih v cestnem prometu je torej eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na nastanek situacij, zaradi katerih pogosto prihaja do prometnih nesreč. To je bil tudi razlog, da je bil na območju Policijske uprave Celje 18. junija med 22. in 6. uro izveden poost- ren nadzor ugotavljanja psihofizičnega stanja voznikov motornih vozil v cestnem prometu. V času nadzora so policisti ustavili 379 voznikov motornih vozil, na kraju pa so skupaj izrekli 3 opozorila, 47 mandatnih kazni, podah pa bodo 48 predlogov sodniku za prekrške, zaradi storitev različnih prekrškov v cestno prometnih predpisov. V času poostrenega nadzora je bilo odrejenih 174 preizkusov alkoholiziranosti, med njimi pa je bilo kar 43 preizkusov pozitivnih. Kar v desetih primerih je alkotest pokazal koncentracijo alkohola nad 1,6 g/kg, 29 voznikom je bilo na kraju začasno odvzeto vozniško dovoljenje. To noč je alkotest pokazal najvišjo koncentracijo alkohola kar 2,82 g/kg. Posledice povzročitve PN pod vplivom alkohola (in drugih psihoak-tivnih snovi): najmanj, kar se lahko zgodi alkoholiziranemu udeležencu v cestnem prometu je, da ga ustavi in kontrolira policija, ga opozori, denarno kaznuje, izloči iz prometa, odvzame vozniško dovoljenje (tudi ob visokih denarnih kaznih, kazenskih točkah, sankciji prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), ga pridrži do streznitve ah zaseže motorno vozilo. Potrebno je povedati, da tudi najmanjše napake udeležencev v cestnem prometu, lahko pripeljejo do najbolj tragičnih posledic in s tem tudi do kazenske, materialne in odškodninske odgovornosti, zaporna kazen, izredno visoki Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame ŠTEFANIJE FEŽIR iz Založ 24, Polzela, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem drugim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dekanu gospodu Kovačecu, monsinjotju gospodu Jezerniku in gospodu Kraševcu za opravljen obred in pogrebno mašo. Hvala sosedom Grebenškovim, Breznikarjevim, Pekovim in Artnikovim. Vsi njeni civilni odškodninski zahtevki s strani oškodovancev in zavarovalnic, posledično pa lahko Uidi izguba zaposlitve, premoženja, izoliranosti iz družbenega okolja in ostale posledice. Vse navedeno pa je le majhen in neprimerljiv delček v primerjavi s posledicami prometnih nesreč za same udeležence (smrt, hude telesne poškodbe, invalidnost, dolgotrajno zdravljenje, izguba delovne zmožnosti, izguba zaposlitve in sredstev za preživljanje ter ostale posledice) ter za družbeno in delovno okolje ter svojce tovrstnih žrtev prometnih nesreč. Alkohol je zato le žalostni spremljevalec naših cest, na katerih povzroča nepopravljivo škodo in zaradi njega so ceste še vehko bolj krvave. “Ko voziš ne pij, ko piješ ne vozi” je vsekakor pregovor, ki bi ga morah vozniki nenehno ponavljati, predvsem pa te besede v dejanjih tudi upoštevati. Edvard Mlačnik Policijska uprava Celje Zahvale za avgustovsko številko sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline od 2. do 19. avgusta, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Zaradi letnih dopustov ne izide julijska številka Utripa, zaprto je tudi uredništvo. Delo, skrb, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje. Dolg je bil tvoj boj, dolgi dnevi upanja, trpljenja, a zaznan, bolezen je bila močnejša od volje do življenja. Pomlad je prišla Režice so zacvetele, ptičke pesmi tvoje so žvrgolele. Zofije več m, se sedaj plačila pri Bogu veseli ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, svakinje in tete ZOFIJE POSPEH iz Zabukovice (11. 5. 1928 - 14 4 2004) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše ter darove za cerkev. Hvala onkološkemu inštitutu Ljubljana in zdravstvenemu osebju ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje. Najlepša hvala tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Žalec, hvala patronažnim sestram za zelo pohvalno nego in pomoč pri njeni bolezni. Iskrena hvala cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi v vežici v nedeljo zvečer in petje pri sveti maši in hvala vsem ostalim bližnjim in daljnim prijateljem. Prav lepa hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, gospodu Bojanu Pustineku za poslovilne besede ter pevcem Savinjskega okteta za lepo poslovilno petje in gospodoma za odigrano Tišino. Hvala pogrebni službi Ropotar in nosilcem praporov, enako tudi Krajevni skupnosti Griže. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni POGREBNE STORITVE ROPOTAR hlan Ropotar, s.p. tet.: 700 Ib 85 GSM- Obl 613 269