AVE MARIA
published monthly by The Slovene Franciscan Fathers,
LEMONT, ILLINOIS
in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross.
□
Subscription Price: $2.60 per annum
Naročnina: $2.50 letno.
Izven U. S. A. $3.00
□
Management —
Upravništvo AVE MARIA P. O. Box 608, Lemont, III. Telephone: Lemont 494
□
Printed by SERVICE PRINTERS Lemont, 111.
Entered as second-class mutter August 20, 1925, at tho post office at Lemont, Illinois, under the act of Murch 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on Au-II gust 29, 1925.
Naročite se na
"AVE MARIA"
ki je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi.
Več svetih maš
se daruje za naročnike našega lista. Najbolj stalna je pa sv. maša, ki se daruje vsako prvo nedeljo v mesecu v naši samostanski cerkvi pri Mariji Pomagaj v Lemontu.
Vsak naročnik
NAŠEGA LISTA JE PODPORNIK VELIKE MISLI MISIJONSTVA JEZUSOVEGA. ZAKAJ? DOLARJI KI SI JIH NAMENIL ZA NAROČNINO NAŠE-GO USTA, NISO VRŽENI V KOT. KAMENČKI SO ZA ZGRADBO KRISTUSOVEGA DUHOVNI-STVA. ZATO JE BILA AVE MARIJA USTANOVLJENA, DA BI V GMOTNEM OZIRU PODPIRALA DIJAKE, KANDIDATE ZA DUHOVNIŠKI STAN. TVOJA NAROČNINA JE SEME, KI NAJ NEKOČ OBRODI SAD V VINOGRADU GOSPODOVEM. KOLIKO JE DIJAKOV, KI BI RAI ŠTUDIRALI, PA IMAJO SREDSTEV. SAMOSTAN V LEMONTU JE TUDI ŠOLA IN VZGOJE-VALIščE IDEJALNIM FANTOM, KI SO SI ZAŽELELI SLUŽBE ALTARJA. SEDAJ RAZUMEŠ. NAŠ UST UTIRA POT TEM ŠTUDENTOM.
WE
Decemberska štev. 1939—	—Letnik XXXL
MOLITVENI NAMENI V DECEMBRU
Fr. Martin

PLOŠNI NAMEN: Za semenišča, posebno za tista, ki so v Mehiki, ali vsaj za Mehiko. Katoliška Cerkev se vedno zaveda potrebe dobrih duhovnikov, kajti kakršni so dušni pastirji, takšne bodo tudi ovčice. Ako so duhovniki slabi, zanikerni, brez vsake gorečnosti, se od ljudi ne more preveč pričakovati. Vendar tu ne gre beseda za duhovnike same, ampak za tiste mladeniče, ki se pripravljajo na duhovski stan. Predvsem je važno, da se ti študentje skrbno vzgoje. Morajo biti dobro pod-učeni v veri, da jo bodo mogli drugim razlagati; a kar je še najvažnejše, morajo biti Bogu všeč in vsem svetel zgled krščanskih čednosti, da bodo tako v dejanju potrdili svoje pridigova-njc. Za mladega semeniščnika velja isto, kar velja za otroka, namreč dobra vzgoja od začetka. Ako mlad semeniščnik že v začetku ubere pravo pot, bo gotovo pozneje v čast Bogu in ljudem. Torej bodimo prepričani, da je decem-berski molitveni namen silno važen.
Posebno pa se omenja Mehika. Gotovo lahko vsak ugane vzrok tega. V Mehiki niso duhovniki povsod na varnem. Težko življenje •niajo. Skrivati se morajo pred hudimi sovražniki, ki jih noč in dan zalezujejo. Radi dolgoletnega preganjanja je veliko pomanjkanje duhovnikov. Včasih mora en sam duhovnik skrbeti za vse duše v eni celi pokrajini, kar je pa neznosno breme. Večkrat morajo na skrivaj obiskovati vernike in jim tako deliti zakramente in zanje masevati. Vpričo takih težav je bi-nujno potrebno dobiti pomoč. Zatorej so ftmerički škofje prihiteli mehikanskemu ljud-
stvu in duhovnistvu na pomoč. Predlanskim so namreč ustanovili semenišče v Novi Mehiki, ameriški državi, za vzgojo mehikanskih duhovnikov. To novo semenišče, ki ga vodijo jezuiti, se imenuje Montezuma Seminary. Iz tega semenišča izhajajo duhovniki ter se podajajo v Mehiko kot ovce med volkove. Bog jim daj pogum in neprestano varstvo.
MISIJONSKI NAMEN: Za katoliška vseučilišča v misijonih. Tukaj v Združenih državah, namreč v Washingtonu D. C., imamo dobro znano katoliško vseučilišče. Že petdeset let vzgaja predvsem duhovnike in sestre v višjih znanostih. Tudi drugod se nahajajo katoliške univerze. Kako pa je v misijonih? Ali je tudi v misijonskih deželah kaka taka višja ustanova? Hvala Bogu, moramo reči, da je ena katoliška univerza v Pekingu na Kitajskem in še druga v Tokiu na Japonskem. Tista na Kitajskem je bila ustanovljena I. 1925 po prošnji papeža Pija XI. Zdaj je pod vodstvom Očetov božje besede. Japonska katoliška univerza je lansko leto praznovala 25 obletnico svoje ustanovitve. Ima nad tisoč dijakov, ki jih vodijo nemški jezuiti. Ime tej univerzi je Sofija — grška beseda, ki pomeni "modrost" po naše. Profesorji na tej univerzi pripravljajo japonsko katoliško enciklopedijo, namreč pregledno delo iz vseh znanosti. Res velik napredek. Bog daj mnogo uspeha obema univerzama. Molimo, da bi še drugod po misijonih vstajale take plemenite ustanove.
BOGU NAPROTI
ADVENTNO PISMO J. Oražen
AD se spominjam, kako smo kot pastirji preštevali na hlodih vzporedne kroge letne rasti. Lepo je bilo gledati, kako
so se ponekod krogi od stržena proti robu pravilno in naglo širili: smreka je rastla v dobri zemlji in ugodnih razmerah. Drugod pa smo našli polno vrzeli in zveriženih črt: nekaj je moralo tisto leto priti vmes, da se je pravilna rast in napredovanje pretrgalo. Na vsakem deblu ali štoru smo našli drugo sliko, drugačno povest življenja.
Večkrat sem že bral, da je človek kakor drevo, če se ne motim, je menda celo v svetem pismu ali nekje drugje napisano o človekovi usodi: Kakor drevo pade, tako obleži. Mimogrede mi je prišlo na misel, kaj če se tudi na naših dušah poznajo takile krogi naše letne rasti in Bog po njih duše sodi. Skoraj bi se zasmejal tej misli, a navsezadnje morda le ni tako otročja. Premislimo jo malo!
Pravo življenje, ki ima tudi pred Bogom svojo ceno, se v duši začne s svetim krstom. Krstna milost je stržen, ki se mora vedno v večjih krogih razraščati, dokler božji Gospodar ne poseka drevesa našega življenja. Vse mora tej rasti služiti in jo pospeševati: zakramenti, za-kramentali, molitev, samopremagovanje, nedelje, prazniki, praznične dobe . . . Vse naj nekako obnavlja in razširja posvečujočo milost svetega krsta. Seveda milost ne raste v krogih, saj ni nič telesnega in zato nima oblike in količine, a ljudje vedno v podobah govorimo in mislimo; zato ne bo napačno, če tudi o letnih krogih božje rasti v naših dušah govorimo.
Pa kako nastajajo?
Sveti krst, vir življenja, so včasih podeljevali samo na veliko noč. Leto za letom so v noči od velike sobote na veliko nedeljo zaživela nova drevesca — (Kristus bi dejal: nove mladike, sv. Pavel: novi udje, sv. Peter pa: novi živi kamni) —, stara pa so skušala v novem krogu obnoviti že prej pridobljeno življenje. Tako je postala velika noč osrednji praznik in cilj vsegu krščanskega hrepenenja. Nanjo so se dolgo
pripravljali z molitvijo, duhovnim branjem, pokoro in postom. Lahko bi rekli: rahljali in čistili so zemljo, da bi se božje življenje bolj prijelo. Naposled je prišlo velikonočno preroje-nje, za njim pa vztrajno utrjevanje in obdelovanje v povelikonočnih nedeljah in praznikih. Tako se je v teku stoletij v glavnih obrisih začrtalo crkveno leto, ki naj bi po svoje pospeševalo rast božjega življenja v naših dušah.
Poleg velike noči pa se kmalu uveljavi še drug krog praznikov: božična doba, s svetim dnevom v sredini. Vpeljani so bili iz različnih zunanjih vzrokov, a v skrivnostnem snovanju Svetega Duha, ki daje rast, imajo isti pomen kakor velika noč: da bi se namreč v novem krogu razrastlo življenje posvečujoče milosti, človek želi čim večkrat obnoviti in pomnožiti krstno prerojenje. Tako raste v svetosti.
Kakor na rast drevesa v teku enega leta vplivajo različne stvari: zemlja, sonce, toplota, dež, mraz . . ., tako naj tudi življenje duše pospešujejo različne stvari: Enkrat naj se rine skozi meglo neodrešenosti (advent), drugič naj začuti toploto prvih žarkov Vzhajajočega iz višave (božič), potem naj se bije skozi viharje premagovanja (postni čas), nazadnje pa naj se razcvete v najčistejšem soncu (velika noč — binkošti) in naj dozori za žetev Gospodovo (po-binkoštne nedelje). Vsa ta različna praznična razpoloženja naj pripravijo dušo na srečanje z Bogom.
Z Bogom se moramo srečati! Ne na cesti kot dva prijatelja, marveč v duši! Bog prihaja neprestano s svojim bogastvom, prihaja zlasti po svetih zakramentih. Odpreti mu moramo vrata svojih src na stežaj! Sv. Pavel je to misel povedal z besedami: Nadenite si Gospoda Jezusa Kristusa (Rimlj 1.'?, 14), ki jih slišimo vsako leto na prvo adventno nedeljo v mašnem berilu. Jezusu moramo postati v vsem podobni: On mora postati naša notranja in zunanja obleka, njegova milost nas mora prevzeti, njegove kreposti poboljšati. To je pravo krščansko srečanje z Bogom, ki se bo naposled dopolnilo v večnosti.
Najhujša nesreča na poti življenja je, če Boga zgrešimo. Ostati vso večnost brez Bog" — to je ravno pekel. Brez Boga je bilo neod-rešeno človeštvo po Adamovem grehu. Bog je sicer tudi tedaj ljubeče bdel nad svojimi izgubljenimi otroki, a umaknil se je in skril svojo lju-
bežen. Ljudstvo ni čutilo njegove osrečujoče bližine; zato je hrepenelo po njem in ga klicalo v svojih molitvah, daritvah in celo v svojih zmotah in blodnjah. Ko pa so se časi dopolnili, se je božja ljubezen zopet razlila v vsem izobilju nad človeštvo. Bog je človek postal.
Adamova nesrečna zgodba pa se vedno ponavlja. Tudi mi se oddaljimo od Boga, izgubimo ga z grehom. Takrat je v duši pekel. Duša joka po Bogu in ga kliče, Bog pa kliče dušo in ji gre naproti. Toliko časa jo išče, da jo najde; toliko časa trka, da se mu odpre. To je advent ali po naše: prihod Gospodov v dušo vsakega posameznega brata. Ta advent traja kar naprej, saj Gospod vedno prihaja. Tih je in navadno neopažen, a enkrat naj bi ga občutili in doživeli vsi kot ena družina. Cerkvene molitve, pesmi, prazniki, običaji, vse naj bi nas spomnilo nanj, vsi naj bi začutili, da smo izgnanci in tujci in vse naj bi prevzelo domotožje po nebeškem domu. Vsi naj bi se kot ena družina dvignili na pot: Bogu naproti! To je pa skupen advent, advent cerkvenega leta, ki naj bi ga obhajala tudi naša župnijska družina kot Cerkvica Kristusova.
Podoba cerkvenega občestva-župnije, ki gre Bogu naproti, je izvoljeno ljudstvo Izrael, ki je čakalo Odrešenika. Rad bi vam dal v roke brevir, masne molitve in sveto pismo, da bi slišali velike glasnike Gospodovega prihoda: preroka Izaija, Janeza Krstnika in Zgodnjo dani-co-Marijo. Poslušajte jih vsaj ob nedeljah v berilu in evangeliju! Za nedeljske popoldneve pa vas povabim na svetopisemsko uro, ki nam bo nadomestila običajni krščanski nauk.
Naša domača molitev naj bo v tem svetem adventnem času veseli del rožnega venca: pojdimo kot Marija z veselim upanjem proti Betle-hemu! Večerno pobožnost naj zaključi pesem: Vi oblaki ga rosite . . .! Kjer imate stare Mohorjeve Zgodbe sv. pisma, berite vsak večer iz preroka Izaija. To naj bodo družinski verski sestanki. Tudi fantje naj ostanejo doma, saj je ponekod že stara navada, da se v adventu in postu ne vasuje in ne prepeva po vasi. Tudi sestanki in skušnje po društvih naj bodo adventu primerni, če že morajo biti.
V moji rojstni vasi imajo vaščani navado,
da se zadnjih devet dni zbira vsa vas k skupni vaški pobožnosti v podružnični cerkvi. Vsaka družina daruje po eno svečo; kolikor družin je v vasi, toliko sveč gori v cerkvi med molitvijo rožnega venca in prepevanjem adventnih pesmi, če boste tudi pri vas kaj takega poskusili, preberite za začetek tudi odstavek iz svetega pisma! — Nekaj lepega je tudi "popotovanje Marijino", ki je ohranjeno v nekaterih krajih kot oživljajoči spomin na Marijino pot v Betlehem. To vaško ljudsko pobožnost navadno organizirajo dekleta. Izbero devet najbolj uglednih hiš v vasi; v teh bo Marija devet noči pred božičem "prenočevala". Večer za večer jo v procesiji nosijo iz hiše v hišo, molijo in pojo, nato pa se razidejo in z veseljem čakajo drugega večera. (Prim. Ljudski oder, 1937, str. 87.) To lepo koledovanje je slovesna devetdnevnica, ki se seveda lahko tudi zlorablja, lahko pa ima tudi velik pomen kot priprava na božič. Vse bolj ko na to zgolj človeško pripravo pa bomo gledali na božje pripravljalno delo. To pa se vrši v župnijski cerkvi.
Otroci naj pravočasno poskrbe za mah in pastirce! Starši, privoščite jim to veselje! Ni to samo igrača. Lahko postane to družinska visoka verska šola. Matere, tete in stare matere so lahko na tej šoli med prejo, šivanjem in pletenjem najboljše predavateljice, če z otroki prav domače čebljajo o božjm Detetu. Neprisiljena beseda v družini več zaleže in bolj globoko seže kot duhovnikova razlaga v šoli ali cerkvi.
Vsi adventni dnevi pa morajo biti v premagovanju in žrtvah skrbna priprava za Gospodov prihod, "da postane ravno, kar je krivo; in kar je hrapavo, gladka pot. Otrokom, pa morda tudi odraslim, bi pomagali preko teh drobnih žrtev z zbiranjem slamic za streho ali jaslice v božičnem hlevčku. Ljudje smo majhni, z majhnimi stvarmi rastemo v velike pred Bogom. Kadar pa bi na to pozabili, naj nas zvon spomni, da je Gospod blizu. Trikratna molitev prelepe adventne molitve "Angel Gospodov" naj bi bila goreča prošnja, da bi tudi v naših srcih Beseda meso postala. Gotovo uo, samo postati moramo tudi mi kot Marija: dekla Gospodova, hlapec Gospodov!
SREČANJE Z BOGOM
J. Oražen BOŽIČNO PISMO
ANES težko razumemo bolečino izraelskih žena, ki so bile prikrajšane za čast materinstva. Koliko gorja je na primer v preprostih besedah svetega pisma, ko popisuje nesrečno Ano, ki je "razlila svoje srce pred Gospodom in iz velike bolečine in žalosti molila", da bi dobila otroka. (Prim. 1 Kr 1.) Ko ga dobi, ga imenuje Samuel (od Boga izpro-šen) in zapoje prelepo hvalnico, polno veselja in hvaležnosti. Prav isto veselje je navdajalo Elizabeto, ko je začutila življenje pod srcem in se je v blaženi samoti radovala, da se je nanjo ozrl Gospod in ji odvzel sramoto pri ljudeh. (Lk 1, 25.)
Pri vseh zdravih narodih velja blagoslov pri otrocih za posebno božjo naklonjenost: mož je ponosen na ženo, ki mu je rodila veliko otrok ; nerodovitna žena pa je povsod zapostavljena. Sama čuti, da ji nekaj manjka, da je njeno življenje tako rekoč brez smisla — zares brezplodno. To je bridkost, ki jo tudi danes občuti ta ali ona dobra žena, posebno so jo občutile izraelske žene, ker so z otroki izgubile tudi sladko upanje, da bodo vsaj v svojih potomcih dočakale Odrešenika.
Samuelova mati Ana, kakor tudi Marijina teta Elizabeta sta lepi podobi vsega izraelskega ljudstva, da, vsega neodrešenega človeštva, ki je hrepenelo po življenju, za katerega je bilo zaradi Adamovega greha prikrajšano. Z usodnim grehom v raju je smrt legla v človeško dušo. Življenje na zemlji je izgubilo svoj pravi smisel. Brezplodno in jalovo je, ker je zgrešilo svoj zadnji cilj — večno življenje, ki je mogoče samo v Bogu, ki sam nima mej in konca. Zato je vsa zgodovina človeštva pred Kristusom en sam krik po novem življenju, ena sama pot Bogu naproti. Po poganskih narodih je ta pot vigujasta in zblojena, ker jih je Bog "prepustil njihovemu sprijenemu mišljenju" (Kimlj 1, 18 do 32), pri izvoljenih Izraelcih pa je pot sicer ravno začrtana, a vendar zaradi nepokorščine mnogokrat pretrgana. Vse velikanske daritve izraelskega ljudstva, kakor tudi strašne zablode poganstva, po svoje razodevajo velikanski
napor človeštva, da bi se dvignilo k viru življenja —k Bogu. Toda vse to početje je bilo jalovo.
Kakor nerodovitna žena tako tudi človeštvo ni imelo samo v sebi moči, da bi v njem zaživelo novo življenje. A tudi nanje se je ozrl Gospod. Svojega edinega Sina mu je poslal, "da bi vsi imeli življenje in ga imeli v izobilju '. Zato je Kristusovo rojstvo najgloblji mejnik in najve-selejše dejstvo v zgodovini človeštva. Prav zato je pa tudi spomin njegovega rojstva — božič s spremljajočimi prazniki najbolj blaženi čas cerkvenega leta.
Toda ne bilo bi v skladu s polnostjo božjega življenja, če bi Kristusovo rojstvo ostalo samo zgodovinski dogodek, ki le s posledicami in spominom (psihološko in pedagoško) vpliva na nadaljnji potek zgodovine kakor vsi drugi zgodovinski dogodki. Rojstvo božje kakor tudi vse odrešilno delo se je res izvršilo enkrat za vselej brez nas, toda zdaj se mora izvršiti tudi v nas. Božje življenje s Kristusovim rojstvom še ni prišlo v "krvni obtok" človeštva, kakor je nekdo nekoč napisal, marveč je treba, da se v duši vsakega človeka posebej znova rodi. To je veseli dogodek svetega krsta. Pa tudi ta dogodek naj bi v življenju poedinega človeka ne bil samo enkratni dogodek, marveč naj se znova in znova oživlja; ne morda s ponavljanjem svetega krsta, marveč z drugimi pripomočki, ki se jih poslužujejo vedno živi Kristus, da more globlje in globlje zaživeti v dušah svojih vernih. To pa so med drugim tudi prazniki cerkvenega leta.
V svetem božičnem času naj bi vsak človek kakor tudi vse človeštvo kot božja družina začutilo blaženo srečo božje domačnosti. To bomo skušali doživeti tudi mi: vsak zase v iskrenosti tihih doživetij, pa tudi vsa naša župnija kot ena družina v vsej domačnosti skupnega praznovanja svetih dni.
štirje adventni tedni so za nami: na svoji poti k Bogu smo prispeli do viška: z molitvijo smo zrahljali svoje duše, s sveto spovedjo i" premagovanjem smo se očistili plevela grehov in napak, s prebiranjem svetih zgodb smo pripravili primerno "ozračje", tako da smo zdaj že vsi neučakani. Otroci že štejejo dneve, pa-stirci so izrezani, "hlevček" spraSen . . . Sveti večer je tu.
Sveti večer preživimo doma v tihoti doma-
če družine. Bog sam tako hoče. Prišel bi lahko brez matere, izven družine na svet, a hotel je že s prvim korakom na zemljo posvetiti celico naravnega življenja — družino. Sveti večer je zato praznik božje domačnosti. Bog sam hoče biti ta večer z nami domač, zato je prav, da smo vsi doijia. če katerega ni, se bridko občuti; zato za božič vse hiti domov. Vasovanje opustimo, društvene dvorane zaprimo, le v mra-nec in zapojo božične pesmi, če boste šli tudi pri vas, preberite še Lukovo poročilo o sveto-nočnih dogodkih, (če nimate še novega svetega pisma, si ga za božič gotovo kupite!) — Ima pa sveti večer že v domači hiši polno svetih obredov: jaslice, kropljenje z blagoslovljeno vodo, zažiganje kadila, molitve, pesmi . . ., da, še večerja je ponekod čisto določena. Prav! Naj tako ostane!
Polnočnica bo slovesna, peta latinska. To vam jo naredi nekoliko manj razumljivo. Bolj iz srca bi vam prišla domača božična pesem, prepletena z mašnimi molitvami. Ponekod že imajo tako mašo; pravijo, da se počutijo res kot ena družina, še več družinske zavesti pa vam mora prinesti skupna sveta večerja — sveto obhajilo. Poskrbite, da boste lahko pristopili. Ta večer se mora vsakdo srečati z Jezusom, da se nam ne zgodi, kakor je zapisal pesnik France Vodnik:
Umrl bom nocoj, ako ne srečam Jezusa.
O, sestre in bratje, pridite vsi, pridite vsi,
jokajmo, molimo, odpustimo si!
Saj ne živi, kdor nima v srcu Jezusa.
čez osem dni je božje Dete dobilo ime Je-
VESELE PRAZNIKE VSEM PRIJATELJEM!
—o—
To, kar bo na tihem doživljala vsaka družina zase, pa naj doživi vsa naša župnijska družina v cerkvi. Najprej je skupna priprava, ki jo pa žal opravimo samo duhovniki, ker ne morejo vsi z nami peti latinskih psalmov. Premišljujte medtem svetonočne dogodke, molite veseli del rožnega venca! Kje drugje pa vam bodo morda duhovniki prefiitali svetonočne evangelije, napravili primeren nagovor, nato pa z Vami skupaj molili in peli. To bo Se bolj primeren način, še bolj domača priprava.
zus. V spomin na ta dogodek imamo praznik obrezovanja Gospodovega. Skrivnost praznika nam je danes tuja. Vse naše molitve prevzame pogled v novo leto, ki se s tem dnem začenja. To je razumljimo; zato imamo tudi za ime Jezusovo poseben praznik naslednjo nedeljo. A ni prav, da vigilijo, sveti večer pred obrezovanjem tako posvetno preživimo. Po dobrih družinah se "Silvestrovo ' obhaja prav tako kakor božični večer. K temu družinskemu praznovanju bi se morali vrniti! Društvene prire-

ditve bi kazalo na ta večer opustiti ali jih vsaj zresniti. To bi bilo lepo delo naših urustev.
Med te glavne praznike so natreseni ljubki praznični dnevi, ki vsak po svoje utrjujejo v nas božje življenje. Sv. Štefan nas iztrga iz sladkih čustev in božične romantike ter nam pokaže, da zahteva novo življenje žrtev, če treba, celo žrtve lastnega življenja. Sv. Janez nas uči otroško vdane ljubezni do Boga, ki ga v srcu nosimo. Nedolžni otroci naj bodo praznik naših otrok; namesto za sv. Tri kralje naj gredo zdaj okoli in se jim rešimo s primernim darom. Na ime Jezusovo dajmo družinsko zadoščenje
a vsa bogokletja. Na Sveto družino posvetimo naše družine; če bodo družine dobre, bo tudi naša župnijska družina dobra. Razen tega se nam bo pa še sto in sto prilik ponudilo v svetem božičnem času za našo skupno božjo rast. Sami mislite na to!
Naše življenje teče leto za lotom enakomerno naprej. Prav tako mora teči tudi božje življenje naših duš. Vrstni red praznikov ga vsako leto znova poganja v tek in ga tako bogati. Tako rastemo kakor drevo vedno v novih krogih od mere, polne starosti Kristusove.
USMILJENJE
Od hiše je do hiše hodil in miloščine ljudstvo prosil, na ramenih je malho nosil in up na srca ga je vodil. Ko stopi v prvo hišo v vasi, star mož se hitro mu oglasi: "Prav rad, prav rad bi dal ti kaj,, pa sam sem velik siromak. Drugje poskusi! Bog ti daj več sreče, kjer prestopiš prag!" In res poskusi v drugi hiši, a tudi tukaj stok zasliši: "Kako bi rad ti dal kak dar, kako se smiliš mi v srce, a sam ubožen sem in star. Poskusi srečo kje drugje!" A v tretji hiši bil je spet prav kakor v prvi dveh sprejet. Ves truden v zadnjo kočo stopi, zaprosi majhnega daru. Pri peči mož, sedeč na klopi, nasmehne se in reče mu:
"Imam dve suknji, ne preslabi, lahko ti eno dam, da vsaj ne bo te zeblo, pa ne zabi moliti zame kdaj pa kdaj!" Obleče suknjo in zahvali prosjak dobrotnega moža. Odide v hosto. Tam na skali obleka pade z njega vsa. Iz ramen krila poženo in angel splava pod nebo. V nebesih stopi pred Boga, poltožen, polvesel zastoče: "O Bog, kako je to mogoče, da ljudstvo dobrega srca z uboštvom takim obiskuješ! Vsakdo bi mi postregel rad, ko bil bi količkaj bogat. A kaj, ko vsakdo strada sam! ' Odvrne Bog: "Ti se huduješ, da tem ljudem premalo dam? Drugače bodi zanaprej, ker dobro ljudstvo se ti smili,
bogastva dosti vsak imej in konec bodi vsaki sili. A ti na zemljo spet poglej, ostanejo li, kar so bili!" čez leto dni odplava spet krilatec na človeški svet, poišče isto vas vesel, meneč, kaj bode vse prejel. Ko se približa prvi hiši, iz daleka zmerjanje sliši: "Že spet berač! Le brž naprej! Zase imam, a za lenuha nobenega ne pečem kruha." Pred drugo hišo se ustavi, mladenič zarohni nad njim: "Že spet berač! Naprej se spravi! Lenuhov grdih ne trpim." In kamor pride siromak, sprejem užali ga enak. Naposled v tisto hišo stopi, kjer lani suknjo je prejel. Namahne spet moža na klopi, ko ravno je denarje štel. Zaprosi: "Mili gospodar, vsaj ti ne spodi me nikar! ' Takoj spozna možak prosjaka, pa reče mu, naj le počaka, ker rad mu nekaj podeli. Pospravi svoj denar v omaro, iz nje privleče suknjo staro in jo ponudi in veli: "Podaril sem ti eno lani,
podarim letos ti še to. Nikar te suknje se ne brani, glej, jaz sem obbgatel z njo!" Smeje ogrniti ga hoče, a siromak je vzeti noče. Posmeh ošabni ga užali. Odide v hosto. Tam na skali obleka pade z njega vsa. Iz ramen krila poženo in angel splava pod nebo. V nebesih stopi pred Boga in pol sramu pred njim zastoče: "O Bog, kako je to mogoče, da vse drugačni so ljudje, odkar so polne jim roke. Zaničevan sem bil povsod, kjer milo prosil sem dobrot, in ravno tam, kjer so me lani sprejemali tako udani." Nasmehne večni se Gospod in reče mu: "Zdaj vidiš sam, kako se izprevrže rod, če vsega mu obilo dam. Zdaj veš, da prostor za trpina ima največkrat hiša nizka, človeški rod je kot maslina, ki olje da, če kdo jo stiska. Kjer ljudstvo raja dobre volje, kjer tuje so mu teže vse, nikoli tam hladilno olje usmiljenja iz src ne vre."
A. Medved.
ZAKAJ SE CIGANI POTEPAJO PO SVETU?
Ko so prišli sv. Jožef, Marija in Jezušček v Egipet, so bili silno žejni, zakaj več dni ni bilo najti studenca. Pri prvem vodnjaku naprosijo ljudi, da bi smeli piti. Ti ljudje pa so bili neusmiljenega srca in jim niso dovolili, da bi si bili ugasili žejo. Vprašali so jih zaničljivo, ali »o pozabili pot do doma, da se tako potepajo po svetu. Pitali in žalili so jih z najgršimi pridevki in kletvami; rekli so jim celo, da so cigani, kar je bilo pri Egipčanih najhujša sramota. Jo-kaje se je napotila sveta družina dalje. Bog pa
je kaznoval neusmiljene ljudi še tisto uro, da so pozabili pot do svojega doma in so se jeli potepati po širokem, neznanem svetu. Kamorkoli so prišli, povsod jih je vsak človek črtil in preklinjal, jih podil od praga in jim še vode ni privoščil.
Nihče jim ni rekel drugače nego cigani in tako pravimo njih naslednikom še dandanes v svarilo in spomin, da pade vsaka kletev nazaj na tistega, kdor jo je namenil bližnjiku.
Janez Trdina.
----------------,
□	I
KAJ BI TI LE POVEDAL?
Mistično telo Kristusovo je Katoliška Cerkev. Vsi njeni člani smo udi tega telesa. Ko gleda človek premnoge ude tega duhovnega telesa, kristjane, ki jim je krščanstvo deveta vas, si moram nehote predstaviti čudno podobo o tem Kristusu, ki ga taki kristjani tvorijo.
Po njihovem življenju bi si predstavil Kristusa v njegovih udih kot šepavega, kruljeve-ga, škiljevega, z zveriženimi rokami, revmatičnimi sklepi in izčlenjenimi kostmi.
Tako piše neki duhovnik, — ime njegovo sem zgrešil —.
Res bi si lahko po napakah, ki v nas tako živo poganjajo, kdo predstavil Mističnega Kristusa kot invalida.
Pohujšanje, ki ga dajemo paganskemu svetu, je veliko.
Ubogi misijonarji. Kaj naj odgovore naši misijonski apostoli izobraženim svojim poslušalcem, ko jim ugovarjajo:
Ponujate nam krščanstvo in vero, ki uči ljubezen, mir in bratstvo.
Kako morete to novo vojsko, ki razsaja po Evropi spraviti v sklad z svojim naukom o lepi medsebojnosti in zastopnosti med posameznimi in narodi?
Kaj naj jim odgovore? Ubogi misijonarji.
Kristus je prišel človeštvo odreševat, kristjani se pobijajo med seboj z bombami in strupenimi plini.
Odgovoriti jim morejo le: Glejte pravi zgled Kristusovega življenja v prvih kristjanih. To je bil rod izvoljencev, ki je nosil živo podobo Kristusovo v telesu in duši in življenju obeh, moderni rod laži-kristjanov Kristusa potvarja.
Pohujšanje, ki ga dajemo paganskemu svetu, je veliko.
Najuspešnejše delo za mir je posvečevanje življenja po božjih zapovedih in naukih.
Nobena molitev nam ne bo pomagala, če molitvi dejanje ne bo sledilo. Zakaj moliti za mir med narodi in deželami, če sami ne poznamo medsebojnosti in prijaznosti do sosedov, do so-ljudi.
Vsak človek je celica vseobče človeške družbe. Kakoršne celice, tako telo.
Ljudje pri sebi in v družinah vse preveč zavisti služimo, se sovraštvu in maščevavnosti udajamo, se drug drugega radi opravljanja, obrekovanja in krive sodbe črno gledamo.
Sedaj pa molimo za mir in s pestjo kažemo Hitlerju in vsem vojskujočim se magnatom, ki vojsko delajo.
Potrkal se bom sam na prsa in dejal:
Tudi moje roke niso čiste. Z svojo hudo voljo delam nemir v človeštvu.
Dokler vsak pri sebi ne začne, tudi družba ne bo boljša.
Denarja ni. Velika pokora pri socijalni preureditvi sveta je ta, da denarja ni, s katerim bi lahko zidali bolnice, sirotišnice, učilnice za ubožce, borze za uposlovanje brezposelnih, gostišča za potnike, domove za brezdomce, njive za ne-delavne.
Časopisi ob prilik vojske zopet prinašajo poročila stroškov zadnje svetovne vojne.
350 biljonov je stala.
Za ta denar bi lahko kupili v dobro vsej človeški družbi sledeče stvari:
5 akrov zemlje z hišo v vrednosti 3.500 dolarjev za vsako družino v Zedinjenih državah, v Kanadi, Veliki Britaniji (vključena Indija in vsi otoki), Franciji, Nemčiji, Rusiji in Avstraliji.
10 milijonsko univerzo za vsako mesto na svetu, ki ima 200 tisoč prebivalcev in več;
5 milijonsko knjižnico za vsako mesto na svetu z 200 tisoč prebivalci;
50 tisočim učiteljem in učiteljicam bi lahko dajali življenjske plače v znesku 2.500 dolarjev po vseh gori omenjenih državah ;
Isto plačo bi lahko prejemalo vse življenje 50 tisoč bolničark, sester in oskrbnic po raznih dobrodelnih zavodih in bolnicah.
Pa bi ostalo še od vsega zneska toliko, da bi lahko, pokupili vse, kar je kaj vrednega, dragocenega ali plačljivega v francoski in belgijski deželi.
Časopisna poročila, podana po verodostojnih štatistih.
Če bi imel tudi sv. Oče kako besedo pri tej delitvi, ki bi se uporabljal za povzdigo človeštva, mesto, da se uporablja za njegovo pogubo, bi gotovo odobril univerzam samo pet milijonov. Univerze in knjižnice niso edina izhodišča kulture sveta. Dandanes so človeški družini bolj v pogubo kot pomoč za izobraževanja. Radi svoje brezbožne usmeritve.
Ostali del svote bi lahko porabili za vse te prepotrebne socijalne ustanove, ki o njih toliko govorimo, pa se zanje nič ne stori.
Denarja nimajo . . .???
Prav povedal. Berem v enem člankov izpod peresa Henryja Palmerja v mesečniku "The Preservation of Faith'':
Danes v Ameriki nimamo pravih župnij. Dosti župnijskega dela, dosti neumornega dela za društva, družino in faro, v gmotnem oziru, ubijanje od župnika preko kaplanov do zadnjega župljana za toliko in toliko eči, malo je pa smisla za kako družinsko vez medsebojnosti v naših farnih ljudeh, od onih, ki nosijo rimski kolar pa do onih, ki nosijo obrnjeni kolar.
Po kolikih župnijah obišče duhovnik vsako svojo družino v župniji vsaj enkrat na leto?
V kolikih župnijah se vsi brigajo za dobrodelno organizacijo sv. Vincenzija? Dva, trije se ubijajo s to skrbjo.
Po kolikih župnijah imajo odbore, ki bi skrbeli za uposlovanje brezposelnih faranov?
Po kolikih župnijah se društva zanimajo za vprašanja delavskega, socijalnega in gospodarskega značaja?
Po kolikih župnijah so že sploh kedaj kaj mislili na ustanovitev farne sirotišnice, doma za ostarele, zadružne denarne zavode, trgovine in
obrti?
Cerkvico imamo, morda še šolo in pokopališče. To je vse, kar ima župnija pokazati, igral išče za mladino to je že postranska stvar, dvorano, kamor bi se mladina s ceste spravila, to je postranska stvar, in še druge stvari so postranska stvar.
Govoriti je lahko, bi dejali mnogi.
Priznati moramo pa tudi: kolajn nam sv. Oče še ne bi mogel pripenjati za kako posebno priznanje v delu za Katoliško akcijo.
Čast Domžalam in župniku Berniku. Isti dan, ko sem prebiral članek o nedostatkih našega farnega življenja, pa dobim knjigo, naslovljeno "Zgodovina fare Domžale", v kateri je popisano farno delo v zadnjih letih.
To ti je župnija.
Poleg cerkvice in pokopališča imajo še
Otroški dom, imajo Dobrodelni dom, imajo zadruge vseh obrti, imajo gospodarske tečaje, imajo socijalne klube, imajo izobraževalne krožke, gospodinjske in nadaljevalne šole.
V starem kraju. Kjer so drugače bolj počasni.
Seveda, imajo dobro oporo v Domžalcih po Ameriki, zlasti v dobrih in požrtvovalnih Slovencih po New Yorku in Brooklynu.
Župnija Fr. Bernika je vzorec za vsako župnijo, ki hoče biti urejena po načrtih Katoliške Akcije.
Naroči si knjigo. Dobiš jo pri župniku v Domžalah, Jugoslavija.
Vsakemu bo koristila.
Najhujša nesreča v novi Germaniji je ta, da
morajo otroci uganjati špijonažo nad svojimi starši. Kakor hitro bi se starši ne strinjali s to ali ono odredbo nazijcev, otrok jih mora naznaniti in starši gredo v ječo. Na tak način se hoče nazijstvo tudi rešiti vsake krize, obenem dobi pa špijone prav poceni. Seveda velja na drugi strani: gorje ti oče, če poskusiš dvigniti šibo nad svojim otrokom, ob prvi priliki se bo otrok nad teboj maščeval. Najbolje je, da si daš jezik izrezati, da ne boš katere proti vladi ali njenim naredbam bleknil.
Father Shulte, znani duhovnik-letalec je pridobil za misijone že dvanajst aeroplanov in 150 avtomobilov in tovornih vozil za misijone. Prideljen je ta duhovnik misijonskemu okrožju v Alaski in okoliša te dežele zime. Vsako leto se odpravi na zbirko po Ameriki — za misijonska vozila. Samo pomislimo, koliko nepotrebnih potov se prihrani misijonarjem. Nedavno teT ga je plul Fr. Shulte preko Washingtona in na-
pravil z aeroplanskim dimom velik križ čez mesto; isto je ponovil nad vsemi večjimi mesti na svojem potu preko kontinenta. Doslej so aero-plani samo materijelnim interesom reklamo delali, je to prvi avijonski križ nad našimi mesti, ne v reklamo religiji, v opomin je domu, da je le v križu in njegovem delu pravi mir. Nevera z bombami nad mesti sveta, vera s križem.
Sv. Oče govori. Sveti Oče je že trikrat dal neposreden opomin Ameriki v zadnjem mesecu. V prvem svojem pismu, naslovljenem na ves svet, naroča svetu, naj se odpove pogubnim težnjam modernih vladarjev, ki hočejo posameznike in dežele podjarmiti svoji volji in dik-tatu države, češ, država je vse, vse drugo življenje mora biti v državni vpregi. Največje zlo je v tem nauku to, da družini ne daje mesta, ki bi ga morala imeti v človeški družbi in vendar je družina glavna življenska celica te družbe. Izredno praktičen nauk za Ameriko.
V drugem pismu, ob priliki 150. obletnice ustanovitve škofij v Ameriki povdarja papež, naj bi se ameriško delavstvo vendar spravilo med seboj in ne hodilo toliko poti, ki vse vodijo na slepo. Amerika naj bi bila v bodočnosti vodnica, kar se tiče socijalne in gospodarske preureditve. Kako bo vodnica, če je ameriško delavstvo razprto in žanje v tej razdvojenosti edino komunizem.
Ob priliki svojega govora Ameriki, ob zlatem jubileju katoliške univerze v Washingtonu, pa je spet povdarjal, da je vzgoja, ki ga religija daje, vzgoja, ki edina more dati človeštvu prave smernice.
Naši vzgojni zavodi so v zadnjem petde-setletju postala kotišča komunizma in življenja brez verskih načel. Z univerz odhajajo v ameriški svet bodoči vodniki mase. Mesto, da bi bile državne unverze in šole stebri države, so pa termiti, ki stebre države spodjedajo.
Pomagal si je iz zagate eden nemških škofov, ni še davno tega. Med pridigo ima namreč nemški duhovnik, naj bo katoliške' ali protestantske veroizpovedi, stalne špijone režima v vrsti svojih poslušalcev. Tud ta škof jih je imel seveda. Govoril je škof o pomenu družine za državo, kar zavpije vladni agent med poslušalci: "Zakaj se pa duhovniki ne oženite, da bi država res kaj imela od vas."
škof se pa hitro odreže z gromovitim glasom: "Stoj, tega pa ne pustim, da bi kdo v cerkvi javno proti Vladarju Nemčije govoril.'
Agent je moral brž iz cerkve, škof je imel v mislih Hitlerja, ki tudi ni oženjen.
Muslimanstvo 20. stoletja. Ni v Turčiji, ali kje na Balkanu, v Nemčiji je vstal. Njegova vera: kri in gruda je njen Alah, Hitler pa prerok.
Poskus poteptati vso drugo religijo je bil izvršen na vse mogoče načine. S pestjo, bičem in revolverjem, po hinavskem posredovanju in podtalnem agitiranju, po časopisju in radiju, po pozivljanju k udejstvovanju narodnega ponosa. Dvojno fronto imajo ti nazijci. Notranjo, nemško skupino samo, druga je vnanja, nemške mi-noritete zunaj meja Germanije. Ko je začelo Hitlerju goreti pod podplati, je pa podkuril narodni ponos Nemca in ga poklical na sveto vojsko zoper zatiravce nemške krvi in rase.
Katoličani so med dvema stoloma; kot Nemci se morajo udati vnanji gonji nazijcev, ki se navidezno bori proti verzajskim gospodnja-kom, ki hočejo Nemčijo uničiti. Na drugi strani se morajo dati mučit na vse mogoče strani in načine, da jim nazijci porežejo korenine vernosti in krščanstva.
Pazimo se mi Amerikanci, da takim modernim zmaje mi ne bomo dali mesta v svoji deželi, naj se pokažejo pod kakoršnimkoli plaščem ali pa masko. — (A. T. English, Holy Name Journal, N. Y.)
Kaznujte starši aami sebe. Med desetimi slučaji, ki so vredni kazni in šibe, bo v devetih slučajih oče, bo mati tista, ki jo zasluži, ne otrok, čemu zapirati otroke v farne šole za pet, šest ur na dan, jih pol ure dan za dnem poučevati v krščanskem nauku, potem jih pa spustiti na cesto do pozne noči. Kako more pol ure katekizma ali drugega verskega nauka odtehtati ves strup pocestne posvetnosti in pagan-stva, ki ga otroci usrkavajo zunaj šole. Doma p» nobenega vplivnega zgleda, nobenega nauka, nobene skrbi za otrokovo dušo.
Starše treba vzgojiti, da bodo šli nazaj v Nazaret, kjer je bil dom delavnica, šola in kraj razvedrila, kjer so sosedje drug drugemu pomagali izoblikovati iz sebe trdne može in verne žene, ki jih je bil lahko Bog vesel in človeška
družba. — (H. Palmer — Preservation of Faith, S. S., Maryland.)
Počitniški dom za pse. To je samo v Ameriki mogoče. Visoko gori na Bernardino Mountains v Kaliforniji ima premožna Američanka gostišče za plemenitaške pse.
8000 tisoč čevljev visoko, kjer ni bakterij tuberkuloze in drugih zajedavcev pasjega zdravja.
Ob 6. vstajajo.
Ob 8. imajo zajutrek, zatem sprehod, kopanje.
Ob dvanajstih kosilo, po kosilu zopet športno udejstvovanje, plavanje, kolesa, igre z žogo, ooljše baže kužki dobe tudi "ride" na avto.
Večerja je ob 6-tih. Zatem treba pa v postelj.
8000 tisoč pod to "pasjo rancho" pa se po vsej ameriški planjavi, ki ji pravimo "Združene države' , ubija 11 milijonov ljudi s skrbjo, kje dobiti zaslužek, da bi preživeli sebe in svoje družine.
Slika slovenskega misijonarja. Oktober-ska naslovna slika misijonskega lista "Catholic Missions" nosi veliko fotografijo kitajskega misijonarja iz Slovenije, O. Kereca. Rodom je ta misijonar iz Prekmurja in žanje velike uspehe v svojem misijonskem delu na Kitajskem. Med vsemi našimi misijonarji je sedaj on največja osebnost.
Odlikovanje tudi za našo Slovenijo, da prinese list sliko našega človeka kot tip katoliškega misijonarja.
Pobrali so jo menda po kaki fotografiji kje. Zakaj nikjer ni nobenega pojasnila, kdo je misijonar na naslovni strani, dasi drugače vedno podajo natančna pojasnila o naslovnih slikah.
Slovenci, ki poznamo Fr. Kereca smo ga lahko takoj spoznali. Razen, če imamo v mi-sijonih še kje kakega dvojčka očetu Kerecu.
Potrebno. V tej številki pričenjamo z novo serijo odstavkov in člankov izpod peresa Fr. Benigna. Kolona bo nosila naslov: Sv. Oče govore. Pisali smo že o tem nekoč, ponovno obžalujemo, da po naših cerkvah nikdar nimamo v oznanilu in na prižnici mesta in časa, da bi
brali pisma Kristusovega vikarja na zemlji, sv. Očeta.
škof nam mnogokdaj pišejo, pa vedno zvesto preberemo vsako pismo, dasi včasih o drugem ne govore kot o kolektah.
Zakaj bi pisma sv. Očeta ne brali.
V časopisih prineso ta pisma.
Da, v sekularnih listih, pa še do zadnje besede ponatisnjeno, toda našim ljudem te besede le ne pridejo do ušes in oči.
Zato se je odločil Father Benigen, da bo v tej posebni rubriki prinesel vse besede iz en-ciklik papeževih, besede, ki jih je govoril ob raznih avdijencah in radijskih govorih, besede, ki jih je kje drugje zapisal, kristjanom in svetu v spodbudo.
Skrajni čas, bo marsikdo dejal.
Aleksander Urankar.
MODROST POKORŠČINE.
Res je, danes zna človek skoraj vse, samo ne pokoren biti. Pa tudi to je res, da tisti, ki se ne zna pokoriti, tudi ne zna svoboden biti in še manj, se ravnati po tem ali onem zakonu. Toda kdor se nikjer ne podvrže, ta se ne nauči zapovedovati in ne zna s kom drugim stati na isti stopnji.	Carlyle.
UKAZ OD VEKOMAJ.
"V potu obraza boš jedel svoj kruh." To je neizpremenljiv zakon narave. Ženi je bilo odrejeno, v bolečinah roditi, a možu — delati. Žena se ne more otresti svoje usode, če vzame dete, ki ga ni rodila, za svoje, bo vzlic temu ostalo to dete tuje in ona ne bo deležna materinskega veselja. Isto velja o moškem delu. Ako mož je kruh, ki ga ni pridelal, ne postane deležen tistega veselja, ki izvira iz dela.
Bondarev.
CITANJE IN PISANJE.
Čitanje in pisanje še nikakor ne tvorita izobrazbe, če ne pomoreta človeku do tega, biti boljši proti slehernemu bitju.	Ruskin.
! SVETI OČE GOVORE I • •
: :
J P. Benigen 2 ?..........................................................;
PRVA OKROŽNICA.
AVNO za 40 letnico posvetitve človeškega rodu presv. Srcu našega Odrešenika je naložil Gospod v svojem nedoumljivem sklepu vzvišeno dostojanstvo in težke skrbi papeštva nam brez našega zasluženja. To posvetitev je namreč določil naš nesmrtni prednik Leon XIII. v začetku Svetega leta, ki je zaključilo zadnje stoletje.
In mi smo tedaj kot novi mašnik moleč besede psalma: "Stopil bom k božjemu oltarju", pozdravili njegovo okrožnico za Sveto leto s srčno radostjo in navdušenjem kakor pravo oznanilo iz neba. Občudujoč nagibe in namene božje previdnosti, ki je navdihnila in vodila papeža, smo spoznali, kako živo je videl javne in skrite potrebe ter rane svojega časa.
Naravno je torej, da smo iz srca hvaležni previdnosti božji, ker je prvo leto našega papeštva združeno s tako dragocenim in ljubim spominom prvega leta našega mašništva. Zato porabimo to priliko, da slavimo Kralja kraljev in Gospoda gospodov s prvo molitvijo našega papeštva v duhu slavnega prednika, zvesto spol-nujoč njegove načrte, ki naj bodo začetek in konec vsega našega prizadevanja, upanja, učenja, dela in trpljenja, darujoč vse to Bogu, da se širi kraljestvo Kristusovo na zemlji.
KRISTUS KRALJ.
Gledajoč z vidika večnosti dobo zadnjih 40 let, njih zunanje dogodke in notranje napredke ter primerjajo vspehe z izgubami, spoznamo še bolj jasno velik pomen posvetitve človeškega rodu Kristusu Kralju. Vidimo osrču-joč pomen, njeno silno moč, ki očiščuje, povišuje in krepi duše.
V tej posvetitvi vidimo neko prešinjajočo modrost, po kateri se obnavlja in blaži vsa človeška družba ter širi med njo pravo blagostanje. Ona donaša vedno bolj jasno oznanilo ugodnosti in milosti ne samo sveti Cerkvi, tem-
več tudi vsemu svetu, ki potrebuje nujne pomoči in vodstva, svetu, ki je zatopljen v minljivih rečeh, zgrešil pot in zapravil svoje moči brez-vspešno iskajoč zemeljske dobrine. To je oznanilo ljudem, ki vedno bolj odpadajo od vere Kristusove in ne priznavajo več ter ne spolnu-jejo njegove postave, oznanilo nasprotno onemu modroslovju življenja, kateremu je nauk ljubezni in zatajevanja kakor ga je izvrševal in učil naš Gospod, samo kamen spotike in neumnost.
Kakor je nekdaj predhodnik Gospodov za-klical njim, ki so ga izpraševali: "Glejte, Jag-nje božje' in jih s tem opomnil, da "Zazeljeni narodov", že biva v njih sredi, četudi še nepoznan; tako tudi zdaj namestnik Kristusov ponavlja klic Pilatov: "Glejte, vaš Kralj"; odpadnikom, dvomljivcem, omahujočim, obotavljav-cem, kateri ali nočejo hoditi za častitljivim ()d-rešenikom, vedno živečim in delajočim v svoji Cerkvi ali Mu pa sledijo le brezbrižno in leno.
NASPROTOVANJE V NAŠIH DNEH.
češčenje božjega Srca našega Odrešenika, ki se je razširilo in poglobilo ter doseglo svoj višek v posvetitvi človeškega rodu koncem zadnjega stoletja, ter postavitev praznika Kristusa Kralja po našem neposrednem predniku, blagega spomina, to dvoje je prineslo nepopisne dobrote neštetim dušam enako navalu mogočne reke, ki razveseljuje mesto božje kakor govori psalm 45.
Kateri čas pač bolj potrebuje teh dobrot nego naš? Kateri čas je pri vsem tehničnem in kulturnem napredku bolj plitek in prazen v dušnem oziru nego je naš? Nanj lahko obrnemo besede Razodetja svetega apostola Janeza: "Praviš; Premožen sem in bogat in nič ne potrebujem, pa ne veš, da si beden in pomilovanja vreden in ubog in slep in nag?"
Ali je, častitljivi bratje, večja in nujnejša dolžnost v našem času kot oznanovati nedoumljivo bogastvo Kristusovo ljudem? Ali je kaj bolj plemenitega kot opozarjati na "zastavo Kralja" tiste, ki so in še slede napačni zastavi in jih pridobiti nazaj pod zastavo Kristusovo? Katerega kristjana srce ne bo postalo vneto, goreče pri pogledu na množico bratov in sester, ki so zapeljani po zmoti, strasti, skušnjavi in pred-
sodkih, zašli od vere v resničnega Boga in so izgubili veselja in življenja polno zvezo s Kristusom ?
Kdo izmed vojakov Kristusovih duhovske-ga ali svetnega stanu ne čuti v svojem srcu vneme in pobude za večjo čuječnost, za odločnejši upor pri pogledu na vedno rastočo množico sovražnikov Kristusovih, ko jih sliši govoriti kako taje zveličalne resnice svete vere ali jih vidi kako predrzno prelamljajo zapovedi božje in si laste druge postave, nasprotne postavi božji? Kdo ne gleda z bridko žalostjo one odpadnike, ki se v mirnem in varnem času prištevajo naslednikom Kristusovim, pa so kristjani samo po imenu ne pa v dejanju, in ob uri poskušnje in preganjanja postanejo slabiči in bojazljivci, namesto, da bi bili pripravljeni za žrtve, katere zahteva od njih sveta vera?
PRESTOL VEČNEGA KRALJA.
V tem sedanjem razpoloženju, častitljivi bratje, naj bo bližnji praznik Kristusa Kralja ok boste dobili našo prvo okrožnico, dan milosti in popolne prenovitve v duhu kraeljstva Kristusovega. Naj ta dan, ko se bo človeški rod na slovesen način posvetil božjemu Srcu, združi vernike vseh narodov pred prestolom večnega Kralja v češčenju in spravi, da ponove zdaj in za vselej prisego zvestobe Njemu in Njegovi postavi resnice in ljubezni.
Naj bo za zveste dan milosti, da se ogenj, ki ga je naš Gospod prinesel na svet, vname in gori. Naj bo dan milosti za mlačne, za žalostne in trpeče, da bi se njih oslabeli duh prenovil in poživil. Naj bo dan milosti tudi za one, ki niso poznali Kristusa ali so ga pa izgubili, dan, ko se bo iz neštetih zvestih src vzdigala molitev v nebesa in bi luč, ki prihajajoč na svetljuje vsakega človeka, jim razsvetila pot zveličanja in nagnila v milost njih razdvojena srca za večne reči in jih tako povrnila k Bogu, ki je klical na križu, žejen sem, žejen pridobiti duše in hrepeneč, da bi jim bil "pot, resnica in življenje".
S srcem polnim nade in zaupanja položimo to prvo okrožnico Svojega papeštva pod pečat Kristusa Kralja in smo popolnoma prepričani, da jo bodo vsi verniki sprejeli z navdušenjem. Težkoče, skrbi in poskušnje v sedanjem Času jako vzbujajo, poglabljajo in očiščujejo čut za skupnost v krščanski družini. Vsi namreč, ki
1
verujejo v Boga in Kristusa se zavedajo, da jim preti skupna nevarnost. Bili smo priča tolaž-ljive in spominske slovesnosti kristjanov, sicer v težkih razmerah pa edini, odločni zmagati, v onih dneh ko smo s stresočim korakom, pa z zaupanjem v Boga sprejeli v posest stol izpraznjen po smrti našega velikega prednika.
SINOVSKA UDANOST.
Drag nam je spomin na toliko dokazov si-novske udanosti do Cerkve in namestnika Kristusovega o priliki naše izvolitve in kronanja; in z veseiljem porabimo to priliko, da izrečemo svojo odkrito zahvalo vam, častiti bratje, in vsem vernikom za izraze ljubezni in udanosti papežu, vrhovnemu pastirju, ki veljajo ne naši ubogi osebi, temveč zvišeni službi, h kateri nas je povzdignil Gospod. In četudi smo že v prvem trenutku naše službe čutili težo odgovornosti, ki je neločljivo združena z najvišjo oblastjo, podeljeno nam po božji previdnosti, nam je bilo v tolažbo gledati nerazdružno edinost katoliške Cerkve okrog nepremagljive njene skale, na kateri je postavljena.
Ta slovesna izjava katoliške vzajemnosti in nadnaravnega bratstva narodov svojemu skupnemu očetu se nam je tedaj zdela še večja v veseli nadi pri pogledu na tragične okoliščine tako v gmotnem kot duhovnem oziru. Spomin 11a to udanost nam je bil v tolažbo prve mesece našega papeštva ko smo že skusili napore, stiske in poskušnje, s katerimi je nastlana pot neveste Kristusove na svetu.
Ne smemo tudi pozabiti, da ne bi omenili svoje srčne hvaležnosti onim, ki so nam izrazili svoja voščila, da si ne pripadajo katoliški Cerkvi, pa nas druži ljubezen do Kristusa in vera v Boga. Želimo se vsem tem zahvaliti. Vsakega in vse priporočamo varstvu in vodstvu Gospoda in jim slovesno zagotavljamo, da preši-nja samo ena misel naše srce: posnemati zgled Dobrega Pastirja, da bi vse ljudi privedli k pravi sreči: da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.
HVALEŽNOST DRŽAVAM.
Naše srce nas sili, da se posebej zahvalimo za izraze spoštovanja vrhovnim poglavarjem onih držav s katerimi ima Sveta stolica prija-
3
teljske odnošaje. In tu se veseli naše srce pri misli, da moremo v svoji prvi okrožnici namenjeni vsem kristjanom sveta, omeniti najprej našo drago Italijo kot rodoviten vrt vere, zasajen po prvakih apostolov. Vsled srečnega izida Lateranske pogodbe zavzema njen predstavnik častno mesto pri apostolski stolici med uradnimi zastopniki drugih držav.
Po tej pogodbi je bil mir Kristusov povrnjen Italiji, v njej je začetek jutranje zarje bratske edinosti v verskem in družabnem občevanju. Prosimo Boga, da bi v tem jasnem ozračju miru, poživili in utrdil srca italijanskega naroda, ki je nam tako blizu, v čigar sredi živimo, čigar zrak mi dihamo. Upamo in se zanašamo, da bo ta narod tako drag našim prednikom in nam, vedno zvest slavnim tradicijam ali sporočilom in da bo po božjem varstvu vedno bolj vreden resničnih besed psalmista: "Srečno je le ono ljudstvo, čigar Gospod je Bog."
SPOMIN NA PRVI BLAGOSLOV.
Neizbrisljiv znak v zgodovini je doseglo za Italijo in ves katoliški svet to novo pravniško in versko stališče po Lateranski pogodbi. Nikdar nismo čutili učinka te edinosti bolj kot tedaj ko smo z lože vatikanske bazilike prvokrat povzdignili svoje roke in blagoslovili Rim — Rim sedež papežev in naše lastno rojstno mesto — Italijo, spravljeno z Cerkvijo, in ves svet.
Kot namestnik Njega, ki je vpričo najvišjih oblastnikov izrekel prevažne besede "Jaz sem za to rojen in sem za to prišel na svet, da spri-čam resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas,' čutimo, da nimamo večje dolžnosti v naši službi in v našem času kot spričati resnico z apostolsko odločnostjo. Ta dolžnost nam naravno nalaga, da razlagamo in zavračamo zmote in človeške napake, kajti te je treba najprej poznati, predno je mogoče jih ozdraviti, tako pove apostol: "Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila" namreč suženjstva greha.
V tej naši službi ne smemo gledati na svetne ozire, nas ne sme zadržati nezaupnost ali upor, zavrnitev ali pomanjkljiva cenitev naših besed, tudi ne strah napačnega razumevanja ali razlaganja. Spolnovali bomo našo dolžnost z očetovsko ljubeznijo, trpeči s svojimi otroci, pa hkrati jih opozarjali na zdravila, z eno be-
sedo, prizadevali se bomo posnemati božji vzor Jezusa Dobrega Pastirja, ki je luč in ljubezen, delajoči v resnici in ljubezni.	(Dalje)
TA IE KRALI!
OD tem naslovom je izdal fermski nadškof Ercole Attuoni v Italiji za letošnji post obširno pastirsko pismo (98 strani) o Kristusu Kralju.
Kristus kraljuje v nas po veri, ljubezni in češčenju.
Kraljuje po veri v stari ženici, užaloščeni materi, ki trepetaje posluša napade svojega učenega in nevernega sina in ki v Njegovo Srce polaga zveličanje sadu svojega telesa.
Kraljuje po veri v bogonadarjenem učenjaku, ki se klanja božjemu Umu in se spušča v brezdna božjega življenja, da bi si odgovoril na vprašanje: "Zakaj verujemo?"
Kraljuje po veri tistega, ki se je komaj rodil, pa prosi daru vere po drugih in ga prejme v dušo tako, da ne ve kdaj, in po veri tistega, ki umira in sprejme vero, kakor bi zgrabil za rešilno desko, ki mu je priplavala nasproti, ko je tonil v smrtnem boju.
Kraljuje v bliskovitih dokazih vernosti tudi v ponižnosti najpreprostejšega življenja ob zakajenem ognjišču, kjer kostanj poka na ognju; prav tako pa tudi v velikih delih neustrašenega vodnika armad in ljudstev, ki vrhajo prepade in nižajo hribe, da naravnajo pota Gospodovemu kraljestvu.
Kraljuje v vernosti rimskih papežev, neu-gasnih svetilnikov na vrhu najvišjega griča zemlje, ki mirno in gotovo, neustrašeno in nepremagljivo kažejo vsemu svetu luč božjega obličja v temo in nevihte, na dobre in slabe.
Kraljuje v veri črnega sužnja, ki umira kot mučenec in ne omahuje, potem ko ga je misijonar krstil za ceno življenja.
Kraljuje v močni veri otroka, ki se je v temni noči izgubil v gozdu, naredil križ in zaspal v trhlini starega kostanja. Prav tako I"1 tudi v živi veri prevaranih množic, ki brazdajo morje in se vzpenjajo na gore, da bi doživeli pomnožene kruhe, okusili njih sveži vonj >n opojno sladkost in da bi oklicali Kralja, ki «e več ne brani zmagoslavne pesmi in krono
sprejme.
Kristus kraljuje v češčenju, ki mu ga ska-zujejo ljudstva od kraja do konca zemlje. Ob najkrajšem koraku sončne luči čez zemeljski krog se bude in užigajo oltarji in narodi se po vrsti zgrinjajo okrog njih, da Mu pravijo: "Svet, svet, svet!' in da se Mu klanjajo z vsem svojim bitjem in z vsem življenjem, ki je zastopnik vsega, kar v stvarstvu je in živi.
Kristus kraljuje v učnosti blage volje, po kateri prodira v življenje, ki ga z zapovedmi usmerja na svoja pota; kraljuje v vsaki ponižnosti in čistosti življenja, v vsaki razumnosti, pravičnosti, srčnosti in zmernosti; kraljuje v vsaki žrtvi, posebno če te bičajo, s trnom ven-čajo in na križ pribijejo; če te zataje, izdajo in slečejo, pa to rajši sprejmeš z vedrim čelom, kot da bi se izneveril Njegovi postavi, pa naj si bo Kitajček devetnajstega stoletja, ki se pusti na križ pribiti z lesenimi žeblji, ali pa sv. Štefan, ki umira kamenjan v času, ko se še niso zaprle oči, ki so videle teči kri s križa v potokih.
Kristus še posebno kraljuje v ljubezni, ki hrepeni kvišku in dela vedno večje kroge: v ljubezni svetnikov, ki se dvigajo proti nebu kakor kažipoti in svetilniki, da bi drugi znali ubrati pot, v zanosu ljubezni in v tako jasni veri, da skoraj v odsvitu svojih oči kažejo Boga.
Kristus kraljuje v ljubezni, ki kroži med brati, ki drhte od hrepenenja, da bi Kristusa videli in se ga doteknili. Radi bi ga sneli s križa, ga mazilili in pokopali v srce. Ko ga. vidijo, da gredoč ob zoreči pšenici ves lačen seže po klasu, bi mu radi dali bolj pšeničnega; in ko ne ve, kam bi položil glavo, bi skalo pod njo spremenili v najmehkejšo blazino. Potolažili bi ga za vse zatajbe in za vsa izdajstva; prenočili bi ga, ko se je utrudil z iskanjem svoje ovčice; potolažili bi ga, ko joka nad svojo domovino, in sočustvovali, ker ga boli srce, ko vidi bedne množice brez kruha in kakor ovce brez pastirja.
Kristus kraljuje in zmaguje v bodrilnem smehljaju, ki ga išče, in v solzi, ki jo izjoka brat Za brata, in v reki krvi, ki so jo prelili, da bi Jfa rešili v nedolžnem človeku.	J. š.
FANATIZEM.
Gorje narodu, kadar imajo fanatiki prvo besedo, za seboj pa nimajo nikogar, ki bi imel drugo besedo!	Janez Mencinger.
MALO VEČ KOT ABECEDO
Vital Vodušek.
mh| " EKDAJ ste bili tema, zdaj pa ste luč |H|l v Gospodu! Kakor otroci luči ho-
Tako preprosto, a vendar lepo je znal napisati apostol Pavel Efežanom. Mi ne znamo več tako. Kako bi tudi danes ljudje pogledali, če bi jim dejali: "Poslušajte, vi ste luč v Gospodu!" Mi smo navajeni, da vsaki lepi, krepki besedi, ki bi morala stati čisto sama zase, na posebni strani, pridenemo natančno in pusto razlago, tako da vso prvotno lepoto zakrijemo.
Nekaj žalostnega je v tem. Pečat naše dobe je strašna suhoparnost. Ljudje — ko smo jih tako navadili — kmalu ne bodo razumeli ne o življenju, ne o verovanju ničesar drugega več kot suho šolsko kramo; in še kako definicijo bodo vedeli in kak prazen strokoven izraz, pa bodo pri kraju.
Bi danes Pavla sploh razumeli? Ali razumemo njegove besede? Nekoč so jih morda bolj in globlje. Zato ker so drugače živeli in mislili iz vere. Zato, ker jim je tudi vsaka živa beseda nekaj pomenila. Majhna podoba jim je razodevala veliko vsebino, preprost izraz jim je oživljal globoko resnico, čeprav ni bilo še nobenih sistemov in nobene filozofije. Kar za-sijati je moralo v cerkvi, ko je zazvenela beseda o luči.
A so tudi kaj več vedeli o duši in o luči in o življenju vere. Pri nas bi kmalu vedel o vsem tem veren starček prav toliko kot veren otrok, ki še malo razume. Samo nekaj šolskega znanja. Mi ponavljamo vedno samo abecedo vere in duše. Inteligenca in preprosto ljudstvo, brez razlike. Seveda z nekaterimi izjemami.
Premagajmo malo to suhoparnost. Koliko ljudi trpi na njej! Koliko jih ne razume in ne vzljubi Cerkve in se ji sploh ne približa, samo zaradi te zunanje, človeške suhoparnosti, v katero oklepamo nebeško lepe, večne resnice! Koliko ljudi se ogiba religioznih knjig prav zaradi omlednega, šolskega stila. Koliko ljudi se upira pridigam . . .
In koliko ljudi tudi zdvomi o življenski moči vere, koliko jih omaga v njej, zato, ker jim ni kakor pomlad ali kakor ogenj ali luč. Ker
jim je samo beseda, nimajo pa duha. In samo duh oživlja. Naši dobi pa prav posebno manjka duha vere.
"Zdaj ste luč v Gospodu!'
Kako čudovita skrivnost je že naša duša. Kaj vsi čudeži sveta: samo ena človeška duša! Tista, ki ji je telo le dom za nekaj časa, dokler ga ji Bog ne razdene in je ne sprejme v domove večnosti. In še večja skrivnost: če smo božji,
dobri, čisti, je ta duša vsa sijoča, kakor da je luč sama, božje sonce samo.
Da bi duše vse sijale! Ne samo v našem majhnem zemeljskem domu, temveč v vseh domovih in hišicah. Da bi sijale posebno tam, kjer je življenje najbolj žalostno in temno in zapuščeno in grenko in ubogo. Koliko je teme danes na svetu, v kakšno temo tavamo! Pa pomislite: toliko duš, toliko duš — in tako malo sijaja in luči . . .
KOČA STRICA TOMA
Amerikanska povest.
POSLOVENIL FR. MALAVAŠIČ.
K
NEGA dne je prišla ravno od Toma v sobo svojih staršev, ki so se z Ofelijo razgovarjali. Gospa Clare je trdila, da je prav in pošteno sužnje imeti. Gospod Clare ji je z marsikakimi grenkimi besedami dokazal njeno pomoto, krščansko misleča Ofelija pa si je na vso moč prizadevala pogovor napeljati na verske zadeve. To je bilo gospej silno zoperno in sklenila je govor, rekoč: "Kar se mene tiče, sem vesela, da sem rojena in izrejena v deželi, kjer imajo sužnje in prepričana sem, da je to popolnoma prav in da tako biti mora in v obče bi tudi brez sužnjev ne mogla živeti."
Ravno v tem hipu, ko je gospa izpregovori-la navedene besede, je vstopila Evangelina.
"Kaj pa ti praviš na to, Evica?' vprašal jo je oče.
"Na kaj, ljubi ata?"
"Jaz mislim, kaj ti bolje ugaja: živeti pri tvojem starem stricu v Vermontu, ali pa v hiši polni postrežbe, kakor pri nas?"
"Se ve, da je pri nas najbolje,'' odvrnila je Eva.
"Kako to?" hitel je oče ter jo potegnil k
sebi.
"Jaz menim, da za to, ker imaš toliko ljudi okoli sebe, kateri te ljubijo", je rekla hčerka.
"Tako neumno more pač le Evangelina brbljati!" je pristavila mati.
"Ali je to govorjenje neumno, ata?" vprašala je Eva plašno in tiho svojega očeta. Vpo-kojil jo je s kratkimi besedami, ter jo vprašal, kje je celi čas bila.
"Bila sem pri Tomu, ter sem ga poslušala, kako je pel," odvrnila je Eva.
"Toma si poslušala peti?'
"Se ve, da! Tako lepo poje o novem Jeruzalemu, o nebeških angeljčkih, o sveti deželi itd., da je veselje!"
"Ej, kaj ti praviš! Njegovo petje ti morebiti celo bolje ugaja kakor v gledališču?"
"Oj gotovo, in tudi na pamet se ga učim. Berem mu včasi kaj iz svetega pisma, on pa mi razklada, kar mu berem."
"Ne, to dete bo vedno bolj bedasto!" opomnila je gospa Clare se glasno smeječa, pa vendar ni mogla prikrivati svoje nevolje. Gnusilo se ji je, da se je nedolžni otrok tako seznanil s Tomom. Gospod Clare pa jo je podučil: "Toma kot razkladalca svetega pisma ne smemo zaničevati, ker ima pravo krščansko srce. Danes jutro sem hotel pred navadnim časom imeti svoje konje, ter sem šel k Tomu, da bi mu naznanil. In predno sem odprl vrata, slišal sem ga tako srčno moliti, kakor že aavno nikogar. Tudi mene je v molitvi prav živo opomnil."
"Gotovo za to, ker je slutil, da si ga poslušal", pridejala je gospa zaničljivo.
"če bi to storil zavoljo tega, ravnal bi prav nepremišljeno," zavrnil jo je gospod, "kajti obžaloval je moje razsipno življenje ter prosil Roga, da bi se poboljšal."
Tom je namreč prav dobro spoznal, da je imel njegov gospod, čeravno je bil dobrega srca, vendar malo krščanskih kreposti, in da bi pred Bogom ne mogel obstati. Posebno pa je ga jako žalilo, ko je nekega večera videl, da je gospod zelo pijan prišel domu. Ubogi gospod Clare je o verskih rečeh vedno dobro mislil; krščanstvo je povsod spoštoval, kjer ga je
našel. Samo od tistega časa, ko se je sam s seboj razprl, je malokdaj nanj mislil. Da bi omamil bolečino nad izgubljeno srečo svojega življenja, iskal je vedno le hrupno veselje in tako se je včasi zgodilo, da je prestopil svojo mero. Pa tudi to mu je včasi tako malo ugajalo, da je v tej zadevi hvaležno poslušal Tomove nauke ter mu obetal, da bo se po njih ravnal. Od tega časa mu je bil Tom dvakrat ljubši, in Evange-lina je smela k njemu zahajati, kadar se ji je ljubilo.
"Stric Tom,' je rekla nekega dne, potem ko mu je brala iz svetega pisma, "zdaj še le umem, kako je Kristus mogel za nas smrt trpeti."
"Zakaj pa, gospodična Eva?"
"Ker sem sama čutila nekaj enakega,'' je mu odgovorila.
"Kako naj to razumem, ljuba gospodična?"
"Sama ne vem prav povedati. Mislim pa — če se spomnim ubogih ljudi na ladji, kako so bili vklenjeni in daleč, daleč poslani, in kako so morali svoje matere ali svoje otroke zapustiti, ne da bi jih še kedaj mogli videti, ali če se spomnim groznega ravnanja, katero morejo večidel j pretrpeti vsi sužnji — da bi rada umrla, če bi mogla vso to revščino končati. Da, Tom, rada bi umrla, če bi moralo biti in če bi s tem kaj pomagala," dejalo je angeljsko dete z modrim obrazom, ter je svojo ročico položilo na njegovo koleno.
Tomu je govor tako segel v srce, da so mu solze stopile v oči in ravno je hotel odgovoriti na to, kar teta pokliče Evangilino.
Tom je tako res preživel srečne dni. Njegovo največje veselje je bilo, če je komu razodel, česar je bilo polno njegovo srce. Kako bi pa naj tudi našel srce, ki bi bilo za krščansko resnico bolj vneto, kakor je bilo Evino? Vsa je gorela za to in bilo je res čudno, kako si je take resnice ne samo vtisnila v srce, ampak jih tudi obračala v svoj prid. Tako je bila enkrat pri svoji materi, ko je ravno razkladala svoje lepotije. "Glej Evica," dejala ji je mati, "tele lepe reči dala bom tebi, kadar boš odrasla in stopila med svet. Imela sem jih na prvem plesu, in rečem ti, da me je vse občudovalo."
Evangelija je vzela lepotije v roke ter jih
pazljivo pregledovala, pa vendar so bile njene misli v čisto drugam obrnene.
"No, dete, kaj se držiš tako mlačno?" jo je vprašala mati.
"So li ti kamni mnogo vredni, mama?'
"Gotovo da! Prinesli so jih tvoj stari oče iz Francoskega in izdali so mnogo denarja za nje."
"Oh, če je tako, bi jih tudi že zdaj rada imela, da bi ž njimi storila, kar bi hotela,' je menila Eva.
"Kaj bi pa storila ž njimi?"
"Prodala bi jih in za denarje bi si kupila v svobodnih državah mesto in bi tje prepeljala vse naše sužnje, ter bi jih tam učila brati in pisati," je odgovorilo dekle, toda kmalo je obmolknilo, ker se je mati jela na vse grlo smejati.
"Morda bi še celo dala zidati hišo za izre-jo otrok?" prašala je mati zaničljivo, "bi jih mar učila na citre igrati ali pa celo malati?"
"Ne, ljuba mama, učila bi jih brati sveto pismo in pisati pisma, da bi mogli s svojimi ljubimi dopisovati," odvrnila je Evangelina s trdnim glasom. "Saj vem, kako so žalostni, da tega ne znajo. Posebno Tomu se vsaj tako godi in tudi marsikateremu drugemu, in vselej se mi smili, kadar se na to spomnim.'"
"Nikar Eva tako govoriti, otrok si še in tega ne razumeš; tvoje govorjenje nareja mi grozen glavobol", velela je mati, katera se je z glavobolom izgovarjala, kadar je slišala reči, katere ji niso ugajale.
Že iz tega malega se da posneti, da se je v ljubeznjivem dekletcu po nečem neznanem vne-malo hrepenenje, hrepenenje višje vrste, katero si je z dejanjem ljubezni prizadevalo utolažiti. Pa to hrepenenje pomenilo je še mnogo več, kar se je pokazalo pozneje. Ta krasna cvetka, prenežna za zemeljski vrt, je bila odločena v nebeški vrt, kjer bi jo imeli angeljčki gojiti.
Evina bolezen, ki ji je prinesla smrt, se je začela z nevarnim kašljanjem, na katero pa so njeni starši v začetku malo računali in to tudi že potem, ko jim je Ofelija dokazala, kako nevarno da je. Oče ni mogel verjeti, da je njegov ljubi otrok tako nevarno bolan, ker ga je že sama misel na to plašila, da bi bilo kaj takega mogoče. Mati pa je bolj imela opraviti s svojim dozdevnim glavobolom in dru-
gimi stvarmi, kakor z boleznijo svojega otroka, katerega je le iz dolžnosti ljubila.
Ko so nazadnje uvideli, da se nevarnost ne da več tajiti in da je vedno večja, začeli so na vse kriplje iskati zdravnikove pomoči; toda bilo je že prepozno. Pokazalo se je, da je bil kašelj znamenje jetike, katera je ubogo Evangeli-no kmalo umorila. Evangelina je dobro čutila, da se ji bliža zadnja ura. Oče se je te misli močno branil ter s vso močjo trdil, da bo ozdravila, posebno ker je lastnost bolezni pripuščala, da je Evangelina včasi vstala ter se sprehajala po sobi. Prinesel ji je zavoljo tega enega dne iz mesta lepo voščeno punčko, misleč, da bo jo ž njo prav razveselil. A varal se je mož. Ko je namreč stopil v sobo, zapazil je, da je bilo njeno obličje kakor razsvitljeno in dasiravno se je še večja ljubeznjivost razlivala čez njeni obraz, vrinila se je vendar z vso silo misel v srce skrbnega očeta, da je to mogoče znamenje bližnje smrti. Pa vendar se je še hotel potolažiti, da še ni tako ter jo je skrbno prašal: "Ljuba Evica, povej mi vendar, ali ti je danes malo bolje?"
"Poslušajte me, ljubi ata," je prosila Evangelina, "že davno sem Vam hotela nekaj povedati, pa povem Vam zdaj, predno se z menoj huje zgodi."
Oče se je tresel v težkem pričakovanju, ko čas moje ločitve od Vas. Kmalo bom Vas zapustila za vselej," je zaihtelo dekle tužno. je Evangelina po teh besedah vsedla na njego-
"Ne smem Vam nič več zamolčati; prišel je vo naročpje ter prijazno nadaljevala:
"Oh presrčna Evica, ne govori mi tako,' jo je opominjal oče z milim glasom; "ne smeš gojiti tako žalostnih misli; gotovo je slabost tvojega života kriva, da so te obšle. Poglej, kako lepo voščeno punčko sem ti prinesel!"
"Ne, ljubi ata," zaječala je Eva bolestno in je punčko lepo položila na stran, "ne varajte samega sebe! Ni mi nič boljše in dobro čutim, da ne bom dolgo več živela. Stanje mojega telesa me ni navdalo s temi mislimi. Ako bi mi ne bilo do Vas in do drugih, ki me ljubijo, bi se prav srečno počutila, veselim se smrti in hrepenim po nji."
"Kaj pa je tvoje srčece tako žalostno, preljubo moje dete? Nisi-li imela vsega, kar bi te moglo razveseliti in kar je bilo mogoče ti dovoliti?"
"In vendar, bila bi rajše v nebesih, in samo zavoljo Vas in zavoljo drugih bi še rada živela. Tukaj je toliko reči, ki me žalijo in katere so res strašne. Rada bi bila tam gori in zopet bi se ne ločila rada od Vas — to mi hoče skoraj srce razgnati."
"Kaj te je tako užalilo in kaj ti je tako strašnega, otrok moj?"
"Oh, reči so, ki mi dan na dan stoje pred očmi in se ne dajo vsaka posebej imenovati. Žalostna sem zavoljo naših sužnjev, srčno me ljubijo in vsi so mi tako dobri in prijazni. Ljubi ata, rada bi videla, da bi bili vsi svobodni."
"Preljubo moje dete, mar misliš, da jim ni dobro pri meni?"
"Oj, se ve, da jim je dobro; pa vendar bi bilo mogoče, ljubi ata, da bi se primerilo kaj strašnega, in kaj bi bilo potem ž njimi? Malokdo tako misli, kakor Vi. Stric Alfred niso tak in tudi mama ne; pomislite na dalje, kako strašno ravnajo naši sosedi s svojimi sužnji.'
"Ljuba Evica, bolje bi bilo za te, ko bi ne bila nikoli nič takega slišala."
"Zakaj bi mi pa to skrivali, ata? Vi bi radi videli, da bi bila vedno vesela, bi mi nikoli ne rekli žal-besede, še dovolili ne bi, da bi slišala kaj zalega, med tem ko nimajo uboge stvari vse svoje življenje nič, kakor trpeti revščino in nadloge. To se mi vidi krivično in ne morem ume-ti, zakaj bi z drugimi ne trpela vsaj toliko, da si njihovo trpljenje vtisnem v srce? Ljubi oče, ali bi nikakor ne bilo mogoče, da bi vsi sužnji bili svobodni?"
"Draga Eva, to bi bilo jako težko; jaz sam spoznam, da mi je sužnost huda nadloga in mnogo jih misli tako, kakor jaz. Zavoljo tega pa tudi želim, da bi nobenega sužnja ne bilo več v deželi. Pri vsem premišljevanju pa vendar ne vem, kako bi bilo mogoče, sužnost odstraniti."
"Ata, kako ste vendar dobri in blagosrčni; vedno veste povedati toliko prijetnih reči: bi li ne mogli obiskati vseh sosedov ter jih pregovoriti, da bi izpustili svoje sužnje? Kadar bom mrtva, ljubi ata, boste se gotovo spomnili moje zadnje prošnje ter jo gotovo spolnili. Jelite?"
"Kadar boš mrtva, Eva?" je vzdihnil gospod Clare z milim glasom. "Oh, ljubo dete, ne imenuj mi te strašne besede. Ti si moje edino veselje in moje vse na zemlji!"
"Otrok uboge stare Pruve je bil tudi njeno vse, kar je imela na zemlji, in vendar je morala poslušati, kako je upil in zdihoval, ne da bi mu bila mogla pomagati. Vidite ljudi ata, ubogi ljudje ljubijo svoje otroke enako, kakor Vi ljubite mene. Oh, storite vendar kaj za nje! Ravno tako neizrečeno hrepeni uboga Mami po svojih otrokih, od katerih je ločena, in vselej se joka, kadar kdo o njih govori. In kako silno ljubi Tom svoje otroke! Ali ni strašno, ata, da se godijo take reči, da se otroci po sili jemljejo svojim staršem?"
"Oh, potolaži se, prisrčno moje dete, in ne govori več o smrti; vsem bom rad storil, kar želiš."
"Preljubi ata, pred vsem mi pa obljubite, da boste oprostili Toma, kadar . . — zastala ji je beseda in čez nekaj časa je tiho pristavila: "kadar mene ne bo več . . ."
"Da, rad bom storil vse, kar od mene terjaš, — samo umreti nikar!"
"Ljubi ata,' je hitela deklica pritiskaje svoje vroče lice na očetovo, "kako srčno želim, da bi šla skupaj."
"Kam pa, ljuba Evica?"
"K našemu Zveličarju! Oh, kako lepo je pri njem, kako ljubo, kako prijetno!"
Otrok je to govoril tako živo, tako iskreno, kakor da bi popisoval kraj, katerega je že večkrat videl. "Ali bi ne hoteli z menoj tje iti?" je vprašalo dekle z iskrečimi očmi.
Gospod Clare jo je z gorečnostjo pritisnil na svoje srce ter je molčal.
"Saj vem, da bote k meni prišli," je dostavila hčerka z mirnim pa trdnim glasom, kakor če bi že slutila, kar se je prekmalo zgodilo.
Evangelina res ni dolgo na zemlji prebivala. Od onega časa je hodil njen oče kakor sanjač okoli in bolest o izgubi preljubega otroka ga je tako prevzela, da ni nič več čutil, nič več videl, kar se je okrog njega godilo. Samo Evangelini dana obljuba mu je ostala sveta in kmalo je ukrenil potrebne korake, da bi Toma osvobodil.
Že je bil dan odločen in samo sodnijskega potrjenja je bilo še treba, kar prinesejo enega večera gospoda Clareta na pol mrtvega domu. šel je v neko kavarno, da bi se tam pogovoril z doktorjem pravice. Ondi se je med dvema gostoma vnel prepir, — kar se v tistih krajih do-
stikrat zgodi, — začela sta se pretepati in ker je gospod Clare z mnogimi drugimi hotel pre-piralca umiriti, ga je eden z nožem sunil v trebuh. Rana je bila smrtna. Celo noč je ležal brez zavesti in drugo jutro je izdahnil svojo dušo.
Njegova vdova je ostala tudi zdaj pri starem svojem življenju.
Darovala je sicer nekoliko solz svojemu možu ter se je koj črno preoblekla, pa truplo umorjenega še se ni prav ohladilo, kar je že mlado sužnjo, ki je bila njena hišina, zavoljo malega pregreška izročila nadzorniku sužnjev ter zapovedala ji petnajst s palico našteti! Toma ni hotela osvoboditi, temveč je pomanjkanje sodnijskega potrjenja obrnila v svoj prid in je ovrgla sklep ranjkega moža. Poklicala je precej po pogrebu svojega odvetnika in mu dala oblast, da bi oskrboval njena posestva in prodal vse sužnje, kolikor jih je bilo v hiši.
S tem je nastopil konec Tomove sreče in nastopili so mu zdaj hudi dnevi, kateri so se imeli še le onkraj groba premeniti v prijazne. Prosila je sicer zanj gospodična Ofelija Clare-tovo gospo, a njeni trud je bil brezvspešen, bo li njeno pismo do Želbijeve gospe zavoljo Tomovega odkupa kaj koristilo, se ni dalo upati, že prvih dni poslali so vse Claretove sužnje v veliko prodajalnico v Novi Orlin, kjer so jih zaprli do prvega sejma. Samo dve sužinji je obdržala gospa Claretova zase.
(Dalje prih.)
TAJNOST KREDITA.
Na kaj neki se navsezadnje opira kredit te ali one tvrdke? Ali na reklamo in na sijaj, ki ga kaže na zunaj? Ali na veliko bogastvo? Milijoni se lahko izgube od danes do jutri! Ne — za vsako veliko zanesljivostjo na gospodarskem polju stoji značaj (poštenost). Edino to so trdna tla na tem svetu, kjer se vse maje. To je tista menjalnica, kjer se sprejemajo in plačujejo vse menice.	Fr. W. Foerster.
NAJGRSA REC.
Ni gršega na tem svetu kakor to, če se kaj da, potem pa očita! Kdor noče dati, pa naj ima sam!	Fr. Levstik.
PO NASELJIH IN ŽUPNIJAH
A. Urankar
Redovno naselje slovenskih šolskih sester
je 15. nov. pozdravilo svojo novo provincijalko. Prišla je iz Kansas City, Kansas. Ime ji je Sr. M. Mihaela. Tudi mi drugi od vsepovsod po Ameriški Sloveniji pozdravljamo provincijalno voditeljico. Poznamo č. sestro kot veščo učiteljico že s fare sv. Štefana v Chicago, kjer je skoraj trinajst let tiho opravljala učiteljsko službo, bila prednica sesterske podružnice v Chicagi, Clevelandu, zadnje dve leti pa vodila sirotišnico na hrvaški župniji v Kansas. Z svojo službo je nova predstojnica sprejela težko službo gradnje novega doma. Želimo ji mnogo uspeha in božjega blagoslova, pa tudi pomoči od strani slovenskega rodu po Ameriki.
Slovenske šolske sestre upravljajo v Kansas City hrvaško otroško zavetišče. Edina jugoslovanska dobrodelna ustanova v Ameriki, čast Hrvatom, priznanje našim sestram, ki so s takim neumornim delom vsa leta držale zavod pokonci. Na mojih misijonarskih poteh me je zanesel korak tudi k temu zavodu, čudil sem se, kako moderno urejeno zavetišče je to. V svoji oskrbi imajo sestre siromašne otroke od prvih tednov po rojstvu do petnajst letnih. Upamo da bomo tudi Slovenci kaj kmalu dobili tak dobrodelni zavod v Lemontu v domu za onemogle in ostarele. Morda je previdnost božja hotela, da je ravno slovenska upravnica hrvaškega doma v Kansas City dobila vajeti sesterske provincije v roke. če bo novi dom v Lemontu le približno podoben zavetišču na zapadu, bomo lahko Slovenci večno ponosni na slovenske sestre v Ameriki.
Slovenci v Kansasu imajo prekrasno cerkvico. Kar vesel sem bil, da sem vendar enkrat imel priliko videti to naselje, ki so mi o njem že toliko povedali. Vsaka naša župnija bi bila lahko vesela take hiše božje. Komaj 130 slovenskih družin, pa tako božjo hišo postavijo in jo tudi plačujejo.
Njen župnik je pa vsem ameriško rojenim duhovnikom zgled, kako naj se dušni pastir
oprime jezika svojega rodu. Perfektno slovenščino govori, dasi domovine nikdar videl ni. Mora župnija napredovati, če vidi ljubezen svojega gospoda do njih, njegovo požrtvovalnost in skrbljivost za narodove potrebe.
Sv. Lovrenc v Clevelandu je pod streho. Delo zidave nove cerkve je šlo hitro izpod rok. V decembru bo baje stavba že končana in se bo lahko svetnik preselil v novo veličastno cerkvico. To delo bo krona vsemu duhovnemu delu g. kanonika Omana, obenem pa tudi častno odlikovanje slovenskemu rodu v Lovrenškem naselju. Polovico svote so za zidavo ljudje že preje nabrali, sedaj pa — čujem — tudi tako požrtvovalno pomagajo z svojimi darovi, da je kar čudež.
Kedaj bo pa žegnanje? To bo narodov praznik. Delegacija z Lemonta se že pripravlja.
Še ena o sv. Lovrencu. Pravzaprav je o enem gospodov pri sv. Lovrencu. Slišimo, da Fr. Baznik poučuje slovenski jezik na neki višji šoli. To ti je korenjak. Rojen je v Ameriki, pa se okorajži za tako delo. Pa pravijo, da nas bo kmalu konec. Ne bo nas konec, dokler imajo naši mlajši gospodje toliko gorečnosti.
Pri sv. Roku v La Salle so vso cerkev pre-okrasili. Skoraj bi je ne bil poznal več, tako se je spremenila. Tla, stene, klopi, altarji, vse se je prenovilo. Zdaj se bodo pa lahko v resnici bahali La Sallčani lepšo cerkev imamo kot kje drugod Slovenci, še rojaki v sosednem Ogles-by so ponosni na cerkev svojih sosedov, dasi v sveti zavisti pravijo, da je ni lepše cerkvice kot je njihova cerkvica sv. Konštantina. To pravdo bo treba še kedaj rešiti.
Pri sv. Družini v Willard sem se čudil novemu altarčku, ki je bil postavljen v duhu litur-gičnih postav Cerkve. Je pa res velika razlika med starim in novim altarjem. Stari je bil lep. toda bolj farmarske sorte, novi pa vsej cerkvici da neko duhovno veličje.
Še moli človek lažje v cerkvici, kjer imajo spodobne altarje, brez tistih okraskov in navlak na altarju, ki tabernaklju jemljejo čast gorišča. Koliko je takih altarjev po naših cerkvah, časih zgledajo bolj kot italijanski trgovinski štori kje na dvanajsti cesti v New Yorku, kjer
bratje Lahi s svetniškimi sohami privabljajo ljudi za biznez. Zato je Cerkev tako silna z svojim liturgičnim gibanjem, da bi dala našim cerkvicam lice prave cerkve, kjer bo taberna-kelj središče, ne pa, da bi bil altar živo ponazo-renje litanij vseh svetnikov. V narodu je seveda živa navada, da se izkaže hvaležnega za prejete dobrote, pa hoče vsak posameznik, vsako društvo svojega patrona v cerkvi. Če je župnik popustljiv, bo cerkev kmalu polna soh in od samih dreves se potem gozda ne vidi. Stara nemška prislovica. V našem slučaju je prispodoba v tem, da v božjem hramu ne sme biti taberna-kelj in glavni altar zakrit z samimi sohami. Fa-thru Marcelu čestitamo, da je imel korajžo urediti cerkvico v duhu Cerkve.
Pri sv. Janezu v Detroitu me je ganilo, da
imajo še vedno lepo navado, da po mašah pojo pesem Angeljevega češčenja. Navado je upe-ljal naš bivši misijonar P. Odilo. S kakim navdušenjem jo je cerkev pela. Saj so jo tudi drugod ponekod ohranili. Prelepa navada se mi zdi. škoda bi bilo, če bi kje prenehali z njo. Vem, da bo to zadnja pesem zadnjega Slovenca, ki bo umiral na ameriških tleh, zato jo tem bolj gojimo navado, da jo vsa cerkev, vsaj enkrat na teden zapoje. Bo to nekoč naša labodja pesem. To vemo, da labod še svojo najlepšo zapoje, predno umre.
Cerkev sv. Rojstva, San Francisco. Pod
vodstvom novega župnika so se Slovenci ob pacifiški obali zelo zganili. Razberem iz pisem, da so si osnovali nov pevski zbor. Father Vo-dušek sam je pevovodja in marsikatero dobro že usekajo. Tudi v drugih duhovnih ozirih je življenje rojakov tam okrog postalo bolj živahno. Morda bi ne bila napačna misel, da bi vsaki fari od časa do časa dali tujega gospoda, toliko raje bi se potem ljudje svojega oprijeli, toliko bolj bi delali za svojo stvar.
NOČ
Ks. Meško
KAJ JE PRAVICA, KAJ KRIVICA?
O tem si dva človeka nista enih misli. Kar komu ne ugaja, to se mu zdi krivično in s pravico je ravno narobe. Sodba je jako težavna, kadar se tiče nas samih.	Fr. Detela.
E vem, je li pri drugih tudi tako, a meni p i se lepota življenja in sveta kakor tudi || življenja gorje in bolest v vsi svoji ve-ikosti in neizmernosti razodeva najjasneje in najživeje v mraku, v tmini, v noči. Bodisi v tišini noči, ki objame in zagrne človeka od vseh strani kakor mehke, skrivnostne zavese, izza katerih prihajajo — kakor na pozornici junaki pred strmeče gledalce — spomini izza davnine in izza včerajšnjega dne; bodisi v nočeh, raz-bičanih od zbesnelih viharjev, tulečih čez svet v besnosti in obupu Dantejevih večnih obsojencev. Dan je živobarven kalejdoskop; kalejdo-skop, oblaten in onečaščen po obilici brezmisel-nih, glupih gledalcev. Kaj je vase zamišljenemu, v izključujoči oddaljenosti in ponosni osa-melosti stoječemu človeku lepota, ki jo sme otipati in omadeževati vsak bebec in razuzdanec s svojimi gladnimi, blatnimi očmi? A ponoči uživa človek lepoto sam. Vidi jo le moje oko, uživa jo le moja misel, boža le moja duša, moli le moje srce. Cvet je, sam omeni cvetoč; nevesta, izključno meni živeča v bajnem rajskem vrtu, z nepredirnim, nepreplezljivim obzidjem zavarovanem, s stoterimi zvestimi očmi in pla-menečimi meči vedno čuječih kerubov zastraženem.
Kalejdoskop je dan. še več — neprepro-sljiv brisalec in uničevalec lastnih slik je. Za dne beže slike, da jih oko komaj komaj ujema. Zastrmimo ob kateri, obdržati jo hočemo verno in živo v očeh, v mislih, v srcu — pa se pripodi že druga ter zagrne in zatemni zdaj s tanjšo zdaj močnejšo senco prvo. Povsem zabriše jo čestokrat.
Vidimo na svojih potih krasoto božjo: sladko, nedotaknjeno deklico, najlepši odsev večne lepote Stvarnikove; cvetje v najbujnejšem deh-tenju; pokrajino prečudežne lepote. Stali bi, strmeli, v žejnih požirkih pili to krasoto. Pa se nam oko in misli morajo v hipu odvrniti, vrniti se v težke, meglenopuste, jesensko hladne razmere in skrbi vsakdanjega življenja in bo-renja. Kakor bi pokril neprodiren oblak soln-ce in bi padla na pokrajino v hipu pepelnata senca, zastro in zatro te skrbi na mah vso kra-
soto božjo, vso otroško-čisto radost, ki smo jo še pravkar čutili in uživali.
Toda noč je miren pripovedovalec, čudovit slikar. Kakor preudarna, počasna babica strmečim, z očmi in usti poslušajočim vnukom nam pripoveduje dogodke včerajšnjega dne, nam baja o zgodbah davnih let: "Ali še veš? Ali še pomniš?" — Dogodke, lepe in solnčne, da je noč kakor en sam sladek sen; dogodke, polne mračnih očitkov, padajočih na srce in na dušo kakor ščemeči, žgoči udarci, da se nam misli zvijajo v silni bolesti kakor telo umirajočega ranjenca.
Slišimo podnevi lepo besedo, ki nam pade v srce kakor svetlo razodenje, kakor pesem, polna sladkosti in božajoče miline, osrečujoče-ga blagoslova polna. Ves dan bi radi nosili v duši nje pojočo lepoto, da bi jo na vseh svojih potih uživali, opajali se z njo. Pa slišimo čez hip drugo, sovražno in grdo, da prva pred njo zbeži kakor plaha deklica pred pijanim, hle-pečim razuzdancem. Zakaj najhujši sovražniki lepote in poezije so ljudje. Teh se je treba bati, teh se ogibati. Zakaj z eno besedo, lažnivo, sirovo, z dvoumnim, zaničljivim smehljajem, s sovražnim pogledom nam uničijo svet poezije, nebes krasoto.
A ponoči smo sami. Ne vidimo ljudi, ne slišimo njih bedastega govorjenja, ki nas draži in vznemirja, ranja in nam zadaja bol. Le noč govori z nami, tiho in mehko kdaj kakor ljubeča deklica ob prvem sestanku v sanjavem po-mladnjem večeru, kdaj mogočno in pretresljivo, kakor bi prihajal sam Večni Sodnik s trumo apokaliptiških jezdecev sodit žive in mrtve. Isto je z bolestjo. Ob belem dnevu obledi; ob veseli solnčni luči se razdrobi in razprši; ob mogočnem dihanju in hrupu tisočglavega življenja se nje obupni vzkriki poizgube in zadušijo. A v noči, tihi kakor bučni, stopi pred nas v vsi svoji strašeči in moreči ogromnosti, v vsi brezdanji globokosti in v vsi nadzemski svetosti.
Vse preslikovito življenje, vso radost in bol naših src bi moral prepisati, če bi hotel podati približno popoln niz slik, ki nam jih pred dušo slika in čara slikar noč, če bi hotel zbuditi vsaj daljen odmev klicev, ki nam kliče z njimi v spomin našega življenja dni klicar noč. Osramočen čutim, kako drzno, a tudi kako slabotno,
sramotno ponesrečeno bi bilo tako moje početje. Najslabšega učenčka bi ne bilo tako sram pred učiteljem, pred mojstrom - umetnikom kakor mene pred umetnico nočjo, če bi skušal slikati z njenim kistom, govoriti z njeno prečudežno govorico. Ako začrtam z boječo roko nekaj slabotnih odsevov in odtenkov njenih pestrih slik in z jecljajočo besedo izpregovorim o njenih čudežih, je to le začetniški, nerodno se igrač-kajoči poskus otroka, čečkajočega na steno domače hiše posnetke slik, ki jih je videl v stari mestni cerkvi.
Zbudim se sredi noči. Zaslišim od daleč žvižg lokomotive — kakor objestno-otožen vrisk fanta, ki se poslavlja od doma in se odpravlja v tujino. Kar mi v hipu pričara slikar noč pred dušo sliko, ostro začrtano kakor risbe Rembrandtove — šele pred nekaj dnevi sem gledal to sliko živo. Sedim v vlaku, v kotu ob oknu. Na večer gre; čez dolino pršijo zadnji žarki solnca, ki izkrvaveva nad širokimi, plo-ščnatimi vrhovi pogorja. Stran doline ob hribu počiva že v senci in hladu ... Po travniku ob progi tečeta za vlakom majhen pastir in še manjša pastirica. Mahata nam z rokami, sme-jita se, da se jima beli zobje bliskajo, kričita nam pozdrave, da se njiju vik dviga iznad ro-potanja vlaka kakor pesem pevca solista iznad orkanskega vrvenja godbe . . . Elizijsko radosten je bil smeh srečnih otrok, in njih pozdravljanje je vrelo iz src kakor preobilna, prekipevajoča sreča. Slišal sem ta smeh in te burne pozdrave med drdranje koles, med škripanje voz vso pot. Vozil sem se dolgo v noč. Potniki so govorili, se glasno smejali, hudovali se in kleli; a vse to sem slišal kakor iz silne daljave, od nekod izza gore, ki smo se vozili ob njej. Ob meni in v meni se je glasila le tista elizijska, nedolžna mlada radost.
In kadar se zbudim ter zaslišim iz daljave zdaj težko in sunkovito, zdaj umerjeno, eno-zvočno drdranje vlaka, mi pogostoma kar nenadno zavriska in apoje vsa soba tisti neskrbni, razposajeni srečni vik in smeh; in jasno, da bi ju prijel in po licih pobožal, vidim pred seboj pastirčka in pastirico, kako bežita za vlakom, nam mahata, nas pozdravljata . . .
Zbudmi se. Zunaj nevihta. Bliski, kakor bi se nebesni obok vžigal, grom, kakor bi se lomilo osrčje zemlje.
Kar se v hipu izlušči iz neprodirne teme slika kakor iz Dantejevega pekla vzrasla; plava pred menoj s tako ostrimi obrisi, da me njih ostrina v oči zapeče — pred mnogimi leti sem jo doživel.
Peljali smo se z vlakom po pokrajini, da si je divjejše ne more domisliti ne je naslikati slikar z najbolj razvneto domišljijo. Na eni strani doline pečine kakor po nebeških strelah razorane, z iglasto ostrimi vrhovi; nizko nad zobovjem višav črnordečkasti, strahotno grozeči oblaki; čez nje razlit pošasten odsvit neke daljne luči — na zatonu je moralo zahajajoče solnce še svetiti izza oblakov; globoko pod progo ozka soteska, ki ima komaj prostora za bel planinski potok in mlin ob njem, za cesto, trdo prislonjeno ob potok, onstran potoka za zamisel travnika in njivico z nekaj kratkimi ogoni; po pobočju drugega hriba redke jetične smreke; ob mlinu koča; vežna vrata odprta; v okviru podbojev mož s klobukom v roki; zamaknjen zre v nebo, kakor v silni grozi onemel.
Zavzet sem strmel v globel; čutil sem, kako so mi v nemi grozi vstajali lasje in kako mi je srce za hipe nehalo utripati.
Kar je nov predor pogoltnil vlak. Nismo bili še docela v njegovem žrelu, kar se je presunljivo zasvetilo v noč tunela, kakor bi bil planil prav ob vhodu vanj z nebeških višav v dolino Blakeov "Starec časov" z gorečimi bliski v rokah namesto šestila. Zagrmelo je, kakor bi se rušilo skalovje nad nami in okoli nas.
Zaprl sem oči v podzavestnem strahu, da bi me strašna svetloba oslepila. A sem videl ob tem še jasneje, z jastnostjo, ki me je pekla, skozi zdaj povsem črno noč tunela in skozi neprodirne pečine vso dolino: kiklopsko skalovje, potok, šumno, bolestno se peneč čez splašeno, obupno se vrteča mlinska kolesa, hišico ob mlinu. Toda okvir vežnih vrat, glej, je prazen. Gospodar leži miren in negiben čez prag, mrtva lutka, ki jo je razjarjen otrok treščil ob tla.
Planil sem pokonci, pritisnil lice tesno k steklu, kakor bi hotel še jasneje, dasi me je že ta jasnost ščemela, videti iz noči predora vun v poljasni večer in v tajinstveno dolino. Drhte sem si govoril: "Ali je resnica ali slepeč privid? Je li mož res mrtev, po streli zadet? Ali je vse le sen, le sama domišljija?"
še sedaj zazrem v viharnih nočeh večkrat
ta divji prizor. Nehote si zakrijem oči, kakor bi se še zdaj bal, da bi mogel oslepeti ob tej strahotni svetlobi, ob tem pošastno divjem prizoru. In spet se vprašujem: "Kako je vendar bilo? Ali ga je v resnici ubilo? Ali je bilo vse skupaj le blodna vizija moje vznemirjene fantazije? '
Vso noč ne morem več zaspati, vso noč zrem pred sabo grozotno sliko. Zbledi šele, kadar začne svetlikajoče se jutro brisati slike noči.
Iz bodočnosti celo nam slika noč ter nam kliče pred dušo dogodke, ki jih šele bodemo doživeli.
Koncem avgusta leta 1897 sem prišel v samostan očetov benediktincev v št. Pavlu v La-vantinski dolini. Pri kosilu so sedeli očetje, ko sem prišel v samostan. Ker je bil opat bolan, je šel strežaj naznanit me samostanskemu dekanu. častitljiv starček je prišel čez čas iz obednice, me prijazno predstavil zbranim redovnikom. Po obedu me je povedel v celico, pripravljeno zame. "Lep razgled boste imeli," mi je prijazno govoril, ko sva stopala proti oknu. Radoveden sem pogledal v dolino, pa sem kakor v tla ukopan na mestu obstal. Pod samostanom ogromni, a ne prepisano raznobarvni preprogi slično polje: rumena strnišča, še zeleneče silje, rjave brazde nanovo razoranih njiv. Na ozarah koncem ene njive je stala vprega močnih rjavih konj, hlapec je sedel na plugu ter mirno južinal. Potem hrib. Sredi hriba pa, glej, iz rjavih, na kupe zloženih zemeljskih ruš ogromen križ.
"Saj sem to pokrajino že videl," sem si dejal ves zavzet. "Pred nekaj nočmi šele, v snu."
Vsak dan sem v času, kar sem bival pri učenih sinovih sv. Benedikta, z začudenjem ogledoval pokrajino in tisti križ na nasprotnem hribu, ki se mi je bil v sanjah neke prejšnje noči tako živo zarisal v spomin.
še sedaj stojim v mislih in spominih marsi-kako noč v samostanski sobici v št. Pavlu in strmim, silno se čudeč, v tisti na hrib položeni križ.
Resnično, čudovit slikar je noč. In mogočen klicar je, klicar iz davnih dni, iz skrivnostnih dalj.
"Nemirna bo noč. Zakrešnikov Miha spet joka po lesih ' mi je govoril stari cerkovnik in gostilničar Blaž, ko je bil odzvonil večno luč in
sva stala pred cerkvijo. Zamišljen, z nekako tiho skrbjo se je zagledal v gozd pod cerkvijo. Šumelo in bučalo je v prepadu med cerkvijo in goro, kakor bi bobnel narasel planinski hudournik. Pa sem vedel, da ob tem času teče ta-mošnji potočič pokojno in tiho.
"Kaj je s tem Miho?" sem vprašal radoveden.
Počasi sva stopala od cerkve navzgor proti župnišču, in Blaž mi je pripovedoval med potjo s svojo počasno govorico Mihovo usodo in gorje.
Kmet gori v gorovju je bil Miha Zakrešnik, mož že bolj v letih. Mati, ki mu dolga leta gospodinjila, je umrla, pa se je oženil. Mlado dekle je vzel. Ko je ne bi! Mlada žena je zaničevala postarnega, preprostega moža, v časteh pa je imela druge, mlajše. Miho je to grizlo in morilo, pa se je vdal pijači. Nekega jesenskega dne je pil ves dan v cerkovnikovi krčmi. Molčeč je bil, zamišljen, od sile potrt; zdaj zdaj je iz globoke togobne zamišljenosti bolestno zavzdihnil, kakor bi bojeval sam s seboj hud boj. če so ga kaj vprašali, je pogledal plašno, čudeč se, kakor ne bi vedel, kje je, kdo so ti ljudje, ki ga ogovarjajo, kaj hočejo od njega. Proti večeru je plačal in odšel. A ni šel domov v gore, proti gozdu v globeli je krenil. Videli so, kako je sedel na trato ob šumi spodaj. Proti mraku je domača hčerka, ki je na njivi krompir kopala, slišala, kako je jokal, vmes glasno vzdihoval: "Jezus, Marija, pomagajta!" A je sodila, da joka in govori iz pijanosti, in se ni dalje menila zanj. Drugi dan so ga našli pastirji v gozdu na bukovi veji visečega.
Stara povest iz našega ljudstva, žalostna zgodba o možu starcu in mladi ženi.
Blaž je pripovedoval z lahkim, dvorljivim usmevom. Zdel pa se mi je ta smehljaj kakor smehljaj solnca, ki sije na žalostno pogorišče.
"In zdaj blodi Miha po lesu, kadar se na-pravlja nemirna noč in huda ura, ter glasno joka in stoka," je počasno zaključil Blaž žalostno pripovedovanje.
Zbudi me ponoči vihar, ki buči po gozdovih pod cerkvijo in gori po gori. Tiho ležim na postelji, strmim v tmino in poslušam. Kar zaslišim skozi noč iz globeli pod župniščem tožeče, obupne vzklike: "Jezus, Marija, pomagajta!''
Sedel sem popoldne v sobici gori na Žili.
Pa so prihitele v sobo tri preplašene male vaške deklice . . . "Gospod, Vaznikov Tonček je v Dravo padel," so hitele razburjene, vse hkrati. — "Pa je utonil?" sem se vznemiril — Tonček je bil moj učenec, fantič kakor Murillovi angelčki. — "Utonil. V čolnu pred hišo je bil. Pa mu je pal klobuk v Dravo. Nagnil se je za njim, pa se prekucnil v vodo. Drava ga je odnesla." — "In ni bilo nikogar v bližini, da bi ga bil rešil? ' — "Ne. Otroci so bili sami doma."
Proti večeru je prišel oče. Na zunaj dovolj miren. A videl sem, da močni mož omahuje pod težo udarca. Da naj dam zvoniti, je prosil; in da naj sporočim o nesreči v časnike, če bi utopljenca kje našli. Da bi rad šel k pogrebu. In kje bo njegov otrok pokopan, bi rad vedel.
Nekaj dni navrh, še preden so potegnili utopljenca iz reke spodaj v Rožu, je prišla mati. Vsa bleda, strta. In mi je priznala: "Ne prenesem več tega. Vse noči ne spim. Komaj malo zadremljem, že zaslišim iz Drave klic: "Mati, mati!" Tonček me kliče."
Zakrila si je od solz in prečutih noči motne, s krvjo podplute oči in je zaihtela bridko in bolestno, kakor bi si kanila dušo izjokati. Tolažil sem jo, kakor sem vedel in znal. A čutil sem s težko bolestjo, kako brez moči so vse lepe besede ob taki boli: v veter govorjene, v vodo pisane.
Prihodnjo noč sem nenadoma planil iz spanja in posluhnil. čuj, ni li zaklicalo od daleč nekod, spodaj iz Drave brž: "Mati, mati!"
In potem nekaj časa noč za nočjo: vabeče, p. željivo šumenje vode, vmes obupen, groze poln klic: "Mati, mati! '
Zbudim se sedaj kedaj sredi noči. Pri studencu zunaj pod oknom žubori voda v korito. Lahke nočne sapice se poigravajo z listjem drevja po trati ob hiši, da poje skozi vejevje enozvočna, otožna pesem. Pa se šumljanje listja zlije z žuborenjem padajoče vode v zate-glo, čudno mamečo melodijo. Kar se mi nenadoma zazdi, da ne žubori le v korito cureči pramen vode in ne šelesti le listje, ampak da slišim iz daljave hinavsko-pritajeno, nekako škodoželjno šumenje Drave. Iz tega šumenja pa na smrt obupan otroški vzkrik: "Mati, mati!"
Resnično, prečudežen slikar je noč. In mogočen, bajen klicar; klicar iz sedanjosti, iz vče-
rajšnjega, predvčerajšnjega dne; klicar iz pro-šlosti, iz daljnih dalj, iz meglene pozabnosti; klicar celo iz temne, s tisočerimi skrivnostmi zakrite bodočnosti . . .
DVA POGREBA
F. B.
ROF W. je praznoval petdesetletnico svojega rojstva. Ni čuda, da se je v gradu vse prizadevalo, kako bi se ta dan kolikor mogoče slovesno praznoval. Grof je bil znan daleč naokoli ne samo kot bogataš prve vrste, ampak tudi kot ljubitelj umetnosti, lova, glasbe in kot podpornik mladih talentov. Pričakovati je bilo torej, da se bodo tega slavnostnega dne udeležili vsi tisti, katerim je grof kolikor toliko pripomogel h kruhu.
Grof pa ni hotel praznovati samo svoje petdesetletnice, ampak pri tej priliki je hotel tudi proglasiti zaroko svojega sina Leona s komteso Berto, hčerjo najbližjega mu soseda graščaka L. To je imelo le še povečati domačo slavnost.
Program je bil sestavljen. Velika grajska dvorana se je spremenila v gledišče, kjer se je imela vršiti v predvečer rojstnega dne grofove-ga sijajna soareja, pri kateri sodelujejo prve moči, za soarejo se ima vršiti ples, drugi dan pojedina in potem ali lov ali pa izlet v planine. Grajski oskrbnik se je obrnil v grofovem imenu do prvih močij na glasbenem polju v deželi. Obljubil je tudi knežje plačilo, da bi se umetniki tem rajše odzvali grofovemu vabilu. Oskrbnik ni dvomil, da se bo večina umetnikov odzvala vabilu, le za primadono, prvo pevko deželnega mesta je bil v skrbeh, če se bo odzvala. Sicer je vedel, da je bil grof njen čestilec in za časa njenih študij na konservatoriju tudi njen podpornik ali Marina — tako je bilo umetnici ime — je zelo rada pozabila na svoje dobrotnike, ker je imela veliko čestilcev in ker se je zavedala lepote svojega telesa in svojega glasu. In res je Marina lepo pela, tako lepo, da je očarala vsakogar, ki jo je poslušal.
Ko je Marina dobila vabilo, naj pride na Jfrad grofa W. ter zapoje par pesmij, katere sama hoče, tedaj še ni vedela, ali bi šla ali ne. čutila se je sicer nekako dolžno napram svojemu dobrotniku, ali to stvar bi še ona prezrla, ko bi
le vedela, kdo drugi bo še sodeloval. Ni se torej takoj zavezala, da pride, ampak vprašala je, kdo bo še izmed njenih kolegov povabljen in kakšen je ves vzpored in šele potem je odgovorila, da pride.
Marina je hotela igrati prvo vlogo na gradu grofa W. Ona ni trpela poleg sebe kako tekmovalko, hotela je, da bo odnesla palmovo vejo zmage iz gradu grofa W.
Marina se je pripeljala v elegantni ekvipa-ži pred grad grofa W., svojega dobrotnika. Prijazno jo je vzprejel grajski oskrbnik ter jo peljal v predsobo grofa W., da bi tam kot jedna izmed prvih čestitala njemu k njegovi petdesetletnici. Nad vse prijazno je sprejel grof primadono Marino ter izrazil svoje veselje, da bo po tolikih letih zopet začul njen čaroben glas. Odkazal ji je tri sobe v gradu, med tem, ko so se drugi umetniki morali zadovoljiti samo z jedno.
Mrak je nastopil in soareja se je imela pričeti. Še nikdar ni bilo v gradu tako živahno kot nocoj. Vsi, ki so bili povabljeni, so se odzvali; za umetniško stran je bilo dovolj preskrbljeno. Vsi prijatelji in sorodniki grofovi so bili zbrani v salonu, nobenega ni manjkalo, in niti jedna stvar ni kalila splošnega veselja. Ko so se začuli prvi glasovi dragocenega glaso-virja, tedaj je prešinilo neko veselje vso družbo, neko življenje je vse prevzelo ob teh krasnih zvokih, ki jih je iz glasovirja izvabljala vešča roka umetnikova. Grof bi bil rad očital svoji hčeri Ariski, da bo še mnogo let morala sedeti pri glasovirju, predno bo znala tako igrati, kot zna ta umetnik s črnimi, dolgimi lasmi, a nocoj ni hotel zbadati.
Nastopila je Marina in zapela samospev. Kakor električen tok je prešinil njen glas vsa srca navzočih. In čim višje se je dvignil njen glas ter plaval visoko kot škrjanček v pomladanskem jutru, tem bolj so Marino občudovali poslušalci. Grof je ob koncu pesmi prvi vdaril v roko ter pevki navdušeno zaklical: Bravo! In tako je tekel večer mirno naprej. Vrstila se je točka za točko, natančno kot je bilo določeno na vzporedu. Kraljica večera je bila Marina, ona je odnesla palmo zmage.
Po soareji se je vršil ples. Seveda je grof povabil tudi umetnike, pred vsemi Marino, naj se tudi ona plesa udeleži. Umetnica se je ču-
tila počeščeno in ker si je bila v svesti zmage nocojšnjega večera pred drugimi umetniki, tedaj je laskavo vabilo grofovo srčno rada sprejela.
V dvorani je vladala silna vročina. Grad je bil že star, in za take prireditve ni bila dvorana ravno pripravna. Zato se je gospoda po soareji malo oddahnila, Marina se je pa pre-oblekla v novo, krasno toaleto.
Ples se je začel. Ni ga bilo žalnega lica, vse je plavalo v veselju. Marina, dasi neple-menitega rodu, je bila hvaljena, oboževana. Sicer je naredila domača grofova hči Ariska par opazk nasproti svojemu bratu, češ, da to ni prav, da igra ta plačana igralka prvo vlogo na gro-fovem plesu, pa ker je vedela, da je Marina v milosti gospoda očeta, je rajše molčala.
Pozno v noč so doneli glasovi veselega valčka po grajski dvorani, še le, ko se je jutranja zarja prikazala izza gora, je bila grajska dvorana tiha in mirna.
Marina je šla h počitku, a spati ni mogla. Glava ji je bila silno vroča, srce nemirno, čutila je, da se ne počuti dobro, a upala je, da se pomiri in pozdravi.
Solnce je stalo že visoko gori na nebu, ko se je vzbudila Marina. Nič ji ni bilo bolje. Zahtevala je čaja ter upala, da se do štirih popo-ludne, ko bo veliki obed, že pokrepča.
Ure so tekle. Bilo je poldne in Marina je vstala. Pogledala se je v ogledalo. Silno bled je bil njen obraz, a čelo vroče. Ustrašila se je sama sebe. Splošno slabost je čutila v vseh udih in neka vrtoglavost se je je polotila. Marina se je napravila zopet v krasno obleko, misleč, da bo to telesno slabost kmalu premagala, ko pride na sveži zrak. Marina je šla nekoliko na grajski vrt. Nikogar ni bilo tam. Komaj, komaj je hodila po peščeni stezi. Vse se je vrtelo krog nje. Z največjimi težavami je prišla v svojo sobo nazaj. Spoznala je, da je nezmožna, da bi se udeležila skupnega obeda. Poklicala je postrežnico ter naročila, naj sporoči grofu, da je bolna in da se obeda ne more udeležiti. Z obžalovanjem je sprejel grof to vest in vsi drugi; a ker so poznali take bolezni, tedaj so sklepali, da bo Marina do večera že zdrava.
Obed se je vršil kar najsijajneje. Vsi, ra-zun domačega sina in hčere, so obžalovali, da ni navzoča tudi Marina.
Marina pa je spala cel dan in celo noč. Nič ni bila boljša. Ko je skušala zjutraj vstati, se je je polastila tolika slabost, da je padla na ležišče nazaj. Spoznala je, da je res bolna. Tedaj je poklicala postrežnico, naj prosi grofa, da pride zdravnik.
Grof, ki je bil vkljub bolezni Marine pri najboljši volji, se je vendar nekoliko prestrašil, ko je slišal, kako slaba je Marina. Seveda je takoj poslal po svojega hišnega zdravnika v bližnje mesto.
Zdravnik je prišel in izjavil, da se je umetnica prehladila in da bolezen ni brez nevarnosti, obljubil je, da isti dan še enkrat pride, da pregleda vročino.
Grofa je skrbelo, kaj bo, če ne bo bolje, a ker se je zanesel na zdravniško pomoč, se je kmalu pomiril.
Zdravnik je prišel zopet in zopet, dal ta in ona zdravila, pa vročina ni pojenjala.
Grajska gospoda ni šla ne na izlet, ne na lov, ker je močno deževalo. Drugi umetniki so grad že zapustili, le nekaj najbližjih sorodnikov je še ostalo.
Zdravnik je prišel zopet in izjavil, da ima Marina nevarno vročinsko bolezen. Grof se je prestrašil ter prosil zdravnika, naj se potrudi kolikor mogoče; 011 ne bo štedil nobenih stroškov. Grof je poklical iz bližnje bolnišnice usmiljeno sestro, da bi stregla Marini. V gradu se je vseh polotil nekak strah, ko se je zvedelo, da ima bolnica nevarno, nalezljivo bolezen. Leon in Ariska sta se koj preselila v mesto k svoji teti, le grof je ostal doma. Bil je šesti dan po grofovi petdesetletnici. Zgodaj zjutraj se je zopet pripeljal zdravnik ter pre-iskal bolnico. Marina je imela 42 stopinj vročine. Izgubila je rudečico svojih lic, le sem-tertje je še spregovorila par besed. Leandra — tako je bilo ime usmiljeni sestri — je stregla Marini noč in dan. Vse je poizkusila, kako bi bolnici zmanjšala in olajšala trpljenje. Sama si ni privoščila počitka, le da je izpolnila Marini vsako najmanjšo željo. Bolnica je že bledla in govorila zmešane besede o igrah, pesmih in obleki . . .
Zdravnik je gledal še nekaj časa bolnico, vprašal to in 0110 usmiljeno sestro, vzel klobuk in odše naravnost k grofu. Temu je povedal odkrito in jasno, da je Marina izgubljena. A grof še ni obupal. Vprašal je zdravnika za
svet, kaj če bi poslali v mesto po najslavnejšega zdravnika, morda bi bila rešitev še mogoča. Zdravnik je odgovoril le kratko: mogoče.
Takoj je bozrjavnim potom grof poklical prvega zdravnika v mestu ter ga prosil, naj nujno pride.
Poklicani zdravnik je prišel nepričakovano hitro ter se ob bolniški postelji posvetoval z domačim zdravnikom. Pol ure sta stala pri Marini. Vse sta storila, kar sta mogla. Po preteku pol ure pa sta šla v sprejemno sobo grofovo, kije čakal poročila. Vsa človeška pomoč je zastonj — tako se je glasila zdravniška izpoved, še eno noč — to so bile zadnje besede, ki jih je spregovoril grofu iz mesta došli zdravnik.
Tedaj so že časopisi prinesli poročilo, da je Marina, prva pevka mestnega gledišča, na gradu grofa W. nevarno zbolela. Splošno sočutje je prevzelo vse, ki so poznali primadono Marino.
Takrat pa je Marina ležala že v nezavesti v naročju ljubeče sestre Leandre ... Ko angel varuh je bivala pri njej, sklonjena ob njeni glavi je dihala, čuteč vsak udarec njenega srca . . .
Grof je hodil po sobi doli in gori pozno v noč . . .
Ko se je zjutraj zgodaj zbudil, je potrkal strežaj na njegove duri ter mu naznanil, da je Marina — izdihnila.---
Vznemirjen je vstal in šel v sobo, kjer je ležala Marina. Bled je bil njen obraz, nikjer ni bilo prejšnje lepote — ob postelji pa je klečala Leandra ter molila za pokoj njene duše . . .
Bil je ravno osmi dan po soareji.
Grof je izjavil, ker Marina ni imela nobenih sorodnikov, da bo on sam prevzel vse pogrebne stroške.
Velike žalne članke so pisali časopisi, nešteto brzojavnih in sožalnih pisem je došlo v grad in na predsedstvo mestnega gledišča.
Truplo so prepeljali v mesto. Bil je pogreb, velikanski pogreb. Dva voza vencev so naložili, dragocena krsta pa je bila posuta s šopki cvetic, da se ni niti videla. Neštete množice so spremenile njeno truplo na pokopališče in ob odprtem grobu je ravnatelj gledišča govoril Marini krasno slovo . . .
Tam zadaj pa je med pogrebci sama klečala na zemlji sestra Leandra in molila . . .
šla je v bolnišnico. Vsa izmučena in utrujena se je vlegla k počitku.
Že po svoji naravi slaba je zadnje dni silno trpela. Bala se je sicer za svoje rahlo zdravje, a še bolj za zdravje bolnice Marine.
Leandra je zbolela in pokazali so se znaki nalezljive bolezni. Nič ni pomagala zdravniška pomoč, nič tolažilne besede njenih sester, Leandar je venela kot roža v poletni vročini. Spremljevale so jo pobožne molitve njenih sester, ona pa je mirno ležala vdana v voljo božjo. Rože in kupi vencev se na grobu Mari-ninem še niso posušili, ko je na mrtvaškem odru ležala — Leandra.
časopisi o njej niso poročali, žalne pesmi se ji niso pele, venci se njej na čast niso pletli, le krona iz belih lilij je dičila njeno krsto.
In nesli so jo ter jo položili k drugim, ki so tudi umrle kot žrtve poklica . . .
Šele koncem tedna so se brale v časopisih med umrlimi skromne besede: Umrla je Leandra M., usmiljenka. —
KOLIKO NAS JE?
P. Benigen
n»||l) leta 1822 torej 117 let imamo v Zed. Ill državah katoliški imenik The Official r^Jsi Catholic Directory. Debela knjiga nad tisoč strani prinaša vsako leto podatke o številu duhovnikov, cerkev, šol itd. Za to leto ima nekaj nad 21 milijonov katoličanov živečih v Zed. državah.
Nikdo, niti izdajatelji direktorija, ni prepričan, da je navedeno število katoličanov v resnici pravo in točno.
V Zed. državah je zdaj približno 130 milijonov prebivalcev. Med njimi naj bi bilo samo 21 milijonov katoličanov: Vsakdo o tem podvomi. Vsak se čudi nad tem malim številom, da se ni v teku 150 let bolj pomnožilo. Svoje mnenje o tem je povedal te dni urednik tednika "America ' Rev. Francis X. Talbot. Po njegovi trditvi mora biti v Zed. državah najmanj 60 milijonov katoličanov, kar dokazuje tako-le:
Vsak katoličan, ki je prišel v Zed. države in se tu naselil v minulih letih, bi moral ostati zvest član katoliške Cerkve. To je bila njego-
va sveta obljuba, dana Bogu. To je tudi lažje spolnovati v deželi prostosti nego v domovini, iz katere se je izselil zato, ker ni vžival verske svobode v njej.
On je zapustil vero, dedščino svojih prednikov, svojim otrokom, ki so bili katoličani kot so bili njih starši. Tako je število katoliškega naraščaja presegalo vsako leto število onih, ki jih je Bog izmed njih poklical v večnost. K temu številu je prišteti izpreobrnjence h katoliški veri. Teh je vsako leto okroglo 60 tisoč, kar bi dalo na leto skupaj vec stotisoč duš.
Tako bi moralo tudi v resnici biti namreč, da je število odraslih, pridobljenih za katoliško Cerkev od onih, ki so odpadli od nje vsako leto.
Proti temu pa govore naslednja dejstva: veliko mešanih zakonov, takih katoličanov, ki se poročajo izven katoliške Cerkve, tolike raz-poroke, toliko število katoliških otrok v javnih ali publičnih šolah brez vsakega verskega poduka, in hujše je za mladino v višjih šolah.
Glede naših odpadlih rojakov naj omenim samo to-le: pomanjkanje slovenskih dušnih pastirjev v prejšnjih letih, brezverski slovenski časopisi in njih agentje. Ti so našli ugodna tla za svoje krive nauke v srcih premnogih naših rojakov.
Že omenjeni vzroki, ki pa niso sami, koliko je še drugih, so dosegli odpad mnogih katoličanov od prave Kristusove vere. Z žalostjo moramo priznati, da je pri odraslih večja izguba kot pridobitek glede katoliške vere v Zed. državah.
Misel na ta ne prevesela dejstva je pa dala pobudo zvezi za statistiko o verskem pripadanju, da je predložila državnemu trgovskemu odseku prošnjo, naj se dodajo tri vprašanja v polo za ljudsko štetje prihodnje leto 1940, vsako deseto leto se namreč vrši ljudsko štetje v Zed. državah.
Ta vprašanja se glase:
1.	Ali veruješ v Boga?
2.	Ali pripadaš h kaki verski skupini?
S. H kateri verski skupini pripadaš?
Ta prošnja je bila soglasno s protestantskimi in katoliškimi oblastmi odposlana državi, ker vsi imajo isto željo, dobiti točne in resnične podatke glede števila svojih vernikov.
S tem je dana možnost, da se bo pri držav-
nem ljudskem štetju prihodnje leto moglo po-voljno rešiti vprašanje glede vere prebivalcev v Zed. državah.
Zvedeli bomo ne samo koliko je katoličanov v Zed. državah, ampak znano bo tudi točno število "odpadlih", ki so se odpovedali materi Cerkvi. Ta informacija bo velikega pomena in v pomoč ne samo dušnim pastirjem, temveč tudi katoliškemu tisku in organizacijam ter lajikom. Zlasti verni, vneti lajiki lahko veliko store v prid katoliški Cerkvi.
Tu je polje za njih katoliško akcijo s tem, da zabranijo pravočasno temu ali onemu odpad od vere in da vnemajo drugoverce k pravi veri. Največ bodo dosegli vneti lajiki s svojim lepim zgledom kot verni kristjani. Bodite ponosni na svojo vero! Živite po njenih naukih. Zainteresirajte svoje nekatoliške prijatelje za njo in razložite jim njene nauke in privedli boste marsikatero izgubljeno ovčico v naročje ljubeče Matere svete Cerkve.
ROJAK ROJAKU
Andrew Tomec
ATANOV1 apostoli, hlapci in delavci so vneti, goreči in delavni in zato vspešni in močni. Mnogo vspehov in zmag imajo.
Mi, katoličani, ki imamo biti služabniki, apostoli, vojščaki in delavci božji, kateri imamo v Kristusu svojega Boga, Resnico, Pot, Luč in Življenje, od katerega smo odvisni, kateremu smo dolžni ljubezen, zvestobo in hvaležnost, v katerem imamo vse in od katerega nam je zagotovljen vspeh in zmaga in od katerega imamo pričakovati neskončno plačilo za svojo vero v Vanj in za zvestobo Njemu, ne bi smeli dopustiti, da bi biil manj vneti, goreči in delavni za pravo in dobro, kakor so brezbožniki za napačno in slabo, da bi oni bolj delali in žrtvovali za satana, kakor mi za Boga, da bi se oni veliko bolj bojevali proti Bogu, veri in Cerkvi, kakor pa mi branimo Boga, vero in Cerkev, da bi se oni veliko bolj brigali, da se vero in nas katoličane napada, zaničuje, zatira in preganja, kakor pa se brigamo mi, tla se vero in nas katoličane brani, spoštuje in zagovarja, da bi

oni bolj brigali za svoje najmočnejše sredstvo in orožje, tisk, kakor pa se mi katoličani brigamo. Ne smelo bi se zgoditi, da bi bili sovražniki božji vspešnejši in zmagovitejši, kakor pa mi katoličani, ki s svojo malomarnostjo, brezbrižnostjo in mlačnostjo v svojo veliko sramoto in škodo to dopustimo. Saj nam je vendar jasno, zakaj in čemu in za koga nam je delati, se žrtvovati in bojevati. Saj vendar vemo, da je na naši strani Bog, resnica in pravica in da nam je zmaga zagotovljena in da smo dolžni za Boga, vero in resnico delati, se žrtvovati in bojevati. Saj smo vendar to pri sv. krstu obljubili, med tem, ko naši verski nasprotniki sami ne vedo, zakaj in čemu in za koga tako delajo, toliko žrtvujejo in .se bojujejo, da pri tem ne poraj-tajo, če pri dosegi svojih namenov in uresničenju svojih načrtov, cel svet pahnejo v nesrečo in celemu človeštvu povzročijo propad, ko bi vendar lahko vedeli, ako ne vedo, da vse njihovo veliko trudapolno delo, vse njihove ogromne žrtve in vsi njihovi najhujši boji, ne bodo prinesli in ne morejo prinesti nikomur nobene in tudi najmanjše koristi, pač pa le samo škodo, nesrečo in gorje, časno in večno, in da bo sad njihovega dela, grtev in bojev za druge, najbolj pa zanje same, nad vse bridek in grenak in da bodo za vse to svoje delo, žrtve in boje, želi pa plačilo najstrašnejše božje kazni.
Pa kljub vsemu temu z ozirom na obe strani, na strani nas katoličanov in na strani sovražnikov božjih, vidimo velikansko razliko med delom, požrtvovalnostjo in bojem sovražnikov božjih in med delom, požrtvovalnostjo in bojem oz. obrambo, nas katoličanov, da bi nas moralo biti pri tem pogledu, pri pogledu na za nas tako sramotno izpričevalo, v dno duše sram!
O, katoličani, katoličani, kako moremo prenašati tako sramoto, kako moremo dopustiti, da nas nasprotniki tako nadkriljujejo! Kako se moremo še mirno in brez sramu imenovati katoličane !
Skrajni čas je, da se zdramimo in pokažemo, da smo vredni imena katoličani in da ne trpimo več te sramote in ponižanja in zavesti, da smo v tem oziru slabši, kot brezverci. Saj ni ravno treba, da bi jih glede njihovega dela, prizadevanja in boja dosegli ali celo prekosili, ker so oni v tem fanatični, pač pa bi morali biti toliko zavedni, aktivni in borbeni, kolikor bi bi-
lo od nas po vsej pravici pričakovati in v kolikor je v resnici to potrebno.
Saj sovražniki božji morejo proti Bogu, veri in nam katoličanom le toliko, kolikor jim pač Bog dopusti, Bog jim pa le toliko dopusti, kolikor s svojo malomarnostjo in brezbrižnostjo mi katoličani dopustimo in Bog bi gotovo marsikaj ne dopustil, če bi mi katoličani ne dopustili. Tako pa, ker mi katoličani ne storimo svojega, tudi Bog marsikaj ne stori, kar bi sicer storil, ker Bog ne dela brez potrebe čudežev in stori le to, kar človek storiti ne more. Zatorej je naša krivda v tem, ker ne storimo tega, kar bi mogli in kar bi morali, in v tem, ker Bog ne stori tega, kar bi storil, če bi mi storili, kar imamo storiti.
Torej ni vse le od Boga odvisno v tem oziru, temveč tudi od nas. Storimo mi svoje in tudi Bog bo storil svoje — in sovražnik ne bo tako vspešen.
Pojdimo torej na delo in v boj in obrambo za naše najdražje svetinje. Zavejmo se svoje veljave in vrednosti svoje vere in svojih dolžnosti do nje. Organizirajmo se v enotno krepko, zavedno in neustrašeno Kristusovo armado, pri-rerajmo katoliške prireditve, shode in skupne sestanke, poživimo globoko in pravo versko in praktično katoliško življenje, razširimo in utrdimo naš katoliški tisk, pridobimo imenu "katoličan" veljavo in čast in spoštovanje, obvelja naj pa v naši javnosti za nad vse sramotno odpad ništvo, mlačnost in nezavednost v verskem oziru, za naravnost ostudno pa polovičarstvo, katerega je med nami v toliki in v tako sramotni meri, katero hoče veljati le po imenu za katoličanstvo, v resnici je pa popolnoma v službi satana in njegovih privržencev.
Katoličani! Krepko skupaj! Na delo, na fronto! Sedanji čas to od nas neizprosno zahteva !
SRBSKI PREGOVORI.
Ako je črn, še ni vrag.
Tuja krava ima veliko vime.
Tašča naj pomisli, da je tudi ona bila snaha.
Potreba ne pozna postave.
V vsakem žitu — kokolj.
Kar mora biti, to — bo.
NOVEGA KAJ PRI MARIJI POMAGAJ
Naš starosta, Father Benigen Snoj stopa ta mesec v zlato zarjo mašništva. Kakor je jubileja vesel sam, smo ga veseli tudi mi ameriški Slovenci, zahvaljevali se bomo ob tej priliki Bogu, da nam je dal tako čilega in vnetega delavca v duhovnem vinogradu.
Dasi je naš jubilant že v letih, še vedno opravlja svoje redovne in poklicne dolžnosti kot bi bil šele v dvajseti obletnici duhovništva. Mi mlajši smo že večkrat rekli: "Pokora je to, ker ne moremo nikdar zvedeti za skrivnost njegove čilosti in njegovega mladeništva. Radi bi tudi mi dosegli njegova leta in njegovo mladostno priletnost, pa nam oče nikdar prav nočejo razodeti, ali je krepka volja, ki mu jo daje, ali doktor Kneipp, v katerega zelo veruje, ali je pa pri Bogu v posebni milosti.
Nismo nevoščljivi. Naj mu Bog da še obilo mladeniškega duha, njemu, nam naj bo to zla-tomašniško leto v korist in spodbujenje.
Pravijo oče Benigen, da hočejo izpolniti petdeseto leto mašništva, preje zlate glorije nočejo zapeti. Bom že še povedal, kedaj bomo
imeli na mizi "veliko zlato žlico".
*
Novembra smo se spominjali vseh rajnih duhovnih sobratov. Komaj nekaj let smo v tej novi domovini slovenski frančiškani, pa imamo že precejšno število rajnih. P. Kornelij, Br. Vik-torin, P. Pavel, P. Paškal, P. Blanko, P. Alfonz, Br. Izidor, P. Bonaventura, Br. Fidel, Br. Ber-lec. Tudi mi gremo v procesiji na pokopališče kot imajo to navado vsepovsod drugod, kjer je domače pokopališče pri župniji. Toda to ni edini dan, da se spominjamo svojih dragih pokojnih so-delavcev. Vsako leto nam redovna pravila nalagajo, da zmolimo posebne molitvene ure za vse mrtve sorodnike, mrtve sobrate in pokojne dobrotnike. Pri nas torej ne velja: izpred oči, izpred spomina. — Pokopališče je v lepem stanju. Novincijat ima to božjo njivico v oskrbi. Zdaj na jesen bo križ sredi pokopališča dobil streščo, ker neurja zelo škodijo truplu Kristusovemu na križu. To trupelce je bilo prineseno iz domovine. Zato nam je drag spomin, če že ni domače ruše, bo vsaj Kristusova podoba spo-
minjala na pesem: Ena se njemu je želja spol-
nila, v grudi domači da truplo leži . . .
♦
Ker sem pri križu, naj razodenem drugo veliko željo. Morda bi se našel med rojaki kdo, ki bi zmogel dar na namen križeve kapelice. Na poti do grote ob prvem ovinku bi bil primeren prostor za kapelico po starokrajskem načinu. Gojil sem to željo že nekaj mesecev in skrivaj upal, da bom dobil za to kapelico križ, ki ga je Fr. Anzelm Murn sam prinesel iz starega kraja in poslal v Lemont, toda odločeno je bilo, da bo ta križ v naši novi jedilnici. Križ je krasno delo novomeškega kiparja Vodnika. Tako je šla moja želja po gobe. Toda kapelica bo pa stala, naslov vseh Franceljnov in Mick po Ameriki, bi se obrnil na te ali one in jim pisal: dajte kaj v ta namen, pa bom vsakemu našemu romarju povdarjal: to-le so pa naše Micke zgradile, to
so naši Franceti postavili.
*
Ker imajo naše sestre križev pot in naši ljudje tako radi tja v dolinico hodijo občudovat umetnost naše Sr. Salvatore, pravimo flečkaj-narji, da se skoraj ne splača, delati križevega pota pri nas. Nekaj privlačnega bo pa le treba postaviti, pri sami groti ne moremo ostati, prostor je prelep, da bi ga ne hoteli napraviti še bolj privlačnega za romarje. Prišli smo celo na misel, da bi ne bilo napačno postaviti majhno soho škofa Barage kje na tem prostoru. Bom že še poročal, če smo kaj uspeli v tem oziru. Saj veste: beseda da besedo, besede skupaj pa duše vžgejo in delo. Nakupili smo skoraj 600 drevesnih rastlin in jih bomo te dni posadili v dvojni venec krog jezera. Težavo imamo vsako leto z letnimi rožami, ker jim je treba preveč vlage, ki je pa tukaj v Lemontu nimamo, zato bomo grmičevje zasadili vsenaokrog. Ves prostor
do romarske ceste bo izrabljen za groto.
•
Planinski vrtiček sv. Jožefa ob starem samostanu bo pa porabljen za gojišče mladih ce-pičev in drevesc. Zlasti za smreke se bomo zavzeli. Smreke zelo počasi rastejo, pa jih bo treba imeti na roki tudi za prostorje ob novem samostanu. Ob tej priliki se moram zahvaliti vsem rojakom v Jolietu, ki so nam darovali lepe rastline, grmičevja in drevesca, že na spomlad, zlasti pa še to jesen, drugim, h katerim nismo
prišli, se pa moram opravičiti. Takoj, ko je Fr. župnik oznanil, da rabite grmičevja za svoj park, ki ste ga tako lepega pripravili v Jolietu samem, smo rekli, prav je, da za svoj park najprej skrbe. Hvala.
*
Na moje oznanilo v listu sta se dva rojaka oglasila, da prideta pomagat v Lemont. Mlad fant iz Willarda, ki je komaj eno leto tukaj v Ameriki, Fr. Derganc mu je ime, pa M. Težak iz Chikage. Dergančev se bo menda farme prijel. Pri Lukasovih, kjer imajo tudi toliko akrov zemlje kot jo imamo mi, se je farmanja navadil in vseh strojev, zato bo zelo dobrodošel. Pavel Marn, ki je bil. tako vešč delavec, nas je zapustil, ker si je sam nekje farmo dobil, sedaj nam je farmal Frank Prah iz Chicago. Dergančev se zastopi na vse mašine, mu bo sedaj pomagal. Pri nas imamo precej delovne moči pri hiši. Veliko posestvo zahteva mnogo rok. Pri hiši imamo delavcev skoraj deset, vsak ima svoje opravilo. Janez šimec iz Chicage ima hišna opravila, Janez Frauz oskrbuje hleve, Matija Pleše skrbi, da imamo živali za koline, Nežka Ferenčakova nam oskrbuje romarski dom, Frank Kobal nam popravlja pohištvo in druge lesenine, čagranov Matija, oče našega Fr. Jožeta bo pa že drugič sedaj k nam prišel, da pripravi vse klopi za novo cerkev. Že v poletju in spomladi je bil pri nas in nam je opravil mnogo dela. Zelo vešč je kljub svojim letom. Ni ga dela, da bi ga ne zmogel. Omenil bi pa rad tudi našega dobrega Janeza Flajnika, ki jo je peš primahal iz Pittsburgha in bil najbolj priden delavec vse mesece. Takega delavca bi si lahko želel vsak gospodar. Priden ko čebela. Hvale vredno je na njem to, da delo vedno sam najde in v svoji neumornosti ne pozna in prizna nobene hvale. Bog te živi, Janez. Takih bi rabili tod okrog dvajset, pa bi ne bilo treba petletke za preobrazitev Lemonta. Jože Nemanič je pa naš kurjač, ki nam greje premrzle ude. Letošnjo zimo bo moral kuriti na dveh krajih, v novi in
stari hiši. Ker se še vedno nismo preselili.
*
Brat Akurzij je imel polne roke dela zadnje čase. Poleg tega, da ima tolika opravka v upravi Ave Marije, je našel še čas, da je skočil v četvero naselbin in zbiral za novi samostan. V Detroitu je nabral čez 200, v Wiilardu čez 150,
v Johnstownu skoraj 125, v La Sallu skoraj 200, dobil je pa pri tej zbirki tudi mnogo naročnikov. Ta naš brat tudi le v počitek v grobu veruje. Bog mu daj zdravja. — Zdravja daj pa
tudi vsem dobrotnikom po teh naselbinah. *
Tudi Fr. Edvard je nabral v Forest City nad 250 dolarjev. Ob tej priliki se lepo zahvaljujemo Rev. Fr. Jevniku za vso pomoč, s katero mu je šel na roke. Kljub temu, da so Forest Citčani že dolgo brez pravega dela, so po svojih nogavicah še vedno našli groš ali dva za naše
poslopje. *
Posebna zahvala gre to pot naši dobrotnici Mrs. Barle v Waukeganu, ki je poslala po Mrs. Blaj še nadaljnih 150 dolarjev za naše semenišče. Bog povrni stotero. Obenem se tudi zahvaljujemo Mrs. Prelog v Detroitu za svoto 50 dolarjev. Plačaj Bog.
ZAHVALE
Prisrčno se zahvaljujem sv. Jožefu za nepričakovano hitro uslišano prošnjo. — Marija Stupar.
Javno se zahvaljujem Mariji Pomagaj zn uslišano prošnjo, to je da sem na njeno pripro-šnjo zadobila zopet ljubo zdravje. Prilagam dar v ta namen. — A. Rotar.
Iskreno se zahvaljujem sv. Tereziki in božjemu služabniku Frideriku Baragi za večkratno uslišano prošnjo v važnih zadevah, kakor tudi zopetno zdravje, ki sem ga zadobila na njiju priprošnjo. Priloženo pošiljam dar v ta namen. — Helena Moren.
Priložen je ček za tri dolarje in se tem potom javno zahvaljujem nebeški Materi za uslišane prošnje. — Alois Lustik, Trenary, Mich.
Podpisana Vam pošiljam $2.00 kot v zahvalo Mariji Pomagaj, ker sem bila uslišana, kar sem jo prosila. Je pač resničen pregovor ki pravi: Kadar je velika sila, nam je Marijo najbolj mila. — Barbara Murgel.
Ker sem bila uslišana na Marijino priprošnjo, zato se tukaj javno zahvaljujem nebeški Kraljici za pomoč in v ta namen prilagam mali dar. — Katharine Yakša.
-SPOMINSKA PLOSCA -
Po sledečem redu bodo zapisana imena novega semenišča na ustanovni plošči	ustanovnikov, samostana.	patronov, častnih lastnikov in častnih zidarjev	
	USTANOVNI KI:		
K. S. K. J., Joliet, 111.	(1000)	Dr. sv. Barbare št. 23 KSKJ. in dr. sv. Ane	
Very Rev. M. Šavs, Shakopee, Minn.	(500)	št. 123 KSKJ, Bridgeport, O.	(260)
Družba sv. Mohorja, Chicago, 111.	(400)	Slovenska Ženska Zveza, Chicago, 111.	(200)
Holy Name Societies, Cleveland, O.	(400)	Rev. F. Turk, San Francisco, Calif.	(200)
	PATRONI:		
Busy Bee Girls, Chicago, III.	(150)	Ludwig Košnik, Chicago, III.	(100)
Mr. in Mrs. A. Jelencich, Chicago, III.	(110)	Mr. in Mrs. H. Schier, Danbury, Conn.	(100)
Mr. in Mrs. Andrew Hochevar, Joliet, 111. (106)		Dobrotnica, Milwaukee, Wit.	(100)
Mr. in Mrs. Motz, So. Chicago, 111.	(106)	Rev. J. Vrhunec, McKees Rock, Pa.	(100)
Louis in Anna Zlogar, Steelton, Pa.	(105)	Dr. sv. Štefana, štev. 1, KSKJ. Chicago, III.	(100)
Gregor Gregorich, Chicago, 111.	(103)	John Sever, Chicago III.	(100)
Družina Andrew Ogrin, Waukegan, III.	(100)	Anna Lampe, Duluth, Minn.	(100)
Mrs. Ivana Kirn, Waukegan, 111.	(100)	Rose Znidar, Milwaukee, Wis.	(100)
K. Triller, Whiting, Indiana	(100)	Simon Setina, Joliet, 111.	(100)
Matt Ulasich Sr., Ironwood, Mich.	(100)	Mr. in Mrs. J. Potokar, Cleveland, O.	(100)
Neimenovan, Waukegan, III.	(100)	T. Bevc, West Allis, Wis.	(100)
Rev. S. Derengowski, Joliet, 111.	(100)	Mr. in Mrs. John Kegel, West Allis, Wis.	(100)
Neimenovani, Bridgeport, Conn.	(100)	Neimenovani, Renton, Wash.	(100)
	ČASTNI	LASTNIKI:	
Družina Lavrich, Joliet, 111.	(80)	Dr. sv. Petra in Pavla št. 62 KSKJ.,	
Rt. Rev. John J. Oman, Cleveland, O.	(75)	Bradley, III.	(50)
William Martin, Lemont, 111.	(75)	Dr. sv. Jožefa, št. 53, KSKJ., Waukegan, III.	(50)
Dr. Marija Pomagaj, 78 KSKJ, Chicago,	, III. (75)	John Petrovich, Chicago, 111.	(50)
Družina Stcpanich, Cherryvale, Kans.	(74)	Dr. sv. Magdalene, 162, KSKJ. Clev., O.	(50)
U. Kožarič, Ottawa, III.	(70)	John Poljak, Argo, III.	(50)
Joseph Knafelc, Chicago, 111.	(65)	Veronica Ruppe in družina, Brooklyn, N. Y. (50)	
Katoliška društva v Strabane, Pa.	(61)	Rev. M. J. Butala, Joliet, III.	(50)
Dobrotnica iz Duluth, Minn.	(60)	Dr. Vitezi sv. Florijana št. 44 KSKJ.	
Leo Jurjovec, Chicago, III.	(55)	So. Chicago, III.	(50)
Družina Sirčel, Sheboygan, Wis.	(54)	J. Atzenbeck, Omaha, Ncbr.	(50)
Mr. Frank Vidmar, Sr., Chicago, III.	(54)	John Dobrauc, Franklin, Kans.	(50)
A. J. Darovic, Chicago, 111.	(50)	Anton Bogolin, Sr., Chicago, III.	(50)
Družina Jalovec, Argo, 111.	(50)	Dr. sv. Cirila in Metoda, št. 144 KSKJ.,	
Mr. in Mrs. Frank Lipoglavsek,		Sheboygan, Wis.	(50)
West Allis, Wis.	(50)	Mrs. F. Marolt, Cleveland, O.	(50)
Dr. Kršč. Mater fare sv. Družine,		Mrs. F. Prelog, Detroit, Mich.	(50)
Eveleth, Minn.	(50)	Math. Kremesec, Chicago, 111.	(46)
Gabriel Puhek, Chicago, 111.	(50)	A. Prijatel, Corning, Calif.	(45)
C. Jeglič, New York City, N. Y.	(50)	Mr. in Mrs. R. Zihcrle, So. Chicago, III.	(40)
Pevsko dr. Zarja, So. Chicago, 111.	(50)	Mrs. F. Marolt, Milwaukee, Wis.	(40)
Neimenovani, Milwaukee, Wis.	(50)	Mr. in Mrs. M. Trinko, Chicago, III.	(36)
Družina Gasper Drasler, Waukegan, III. (50)		Neimenovani, Milwaukee, Wis.	(35)
Neimenovani, Waukegan, III.	(50)	Mr. in Mrs. M. Smoley, Bradley, 111.	(35)
Družina John Zakovich, Argo, III.	(50)	Mr. in Mrs. J. Ponikvar, Cleveland, O.	(34)
Dr. sv. Anne št. 127 KSKJ., Waukegan,	, III. (50)	1. Račič, Chicago, III.	(33)
Rev. Frank Srebernak, Monroe, Mich.	(50)	Mrs. Amelia Virant, Ely, Minn.	(30)
Mary Smrekar, Cleveland, O.	(30)
Mr. in Mrs. J. Kocin, Cleveland, O.	(30)
Josephine An zlovar, Brooklyn, N. Y.	(30)
Rev. Michael Golob, Bridgeport, Conn.	(30) Altarno dr. sv. Janeza Vian., Highland
Park. Mich.	(30)
Marko Golovitch, Lemont, 111.	(30)
J. Benkovič, Steelton, Pa.	(28)
Mr. in Mrs. F. Ribich, Sr., Chicago, 111.	(27)
Mr. in Mrs. Michael Hochevar, Joliet, 111.	(26)
John Pichman, Chicago, 111.	(25)
Frank Opeka, Waukegan, 111.	(25)
F. Drassler, Bradley, 111.	(25)
Mrs. Barbara Verbanetz, Pittsburgh, Pa.	(25)
M. Melavec, Cleveland, O.	(25)
Dr. Kršč. Mater, Collinwood, Cleveland, O.	(25)
F. Savel, Cleveland, O.	(25)
Rev. Aibin Gnidovec, Rock Springs, Wvo.	(25)
A. Grdina, Cleveland, Ohio	(25)
J. Krizman, Cleveland, Ohio	(25)
F. Lubich, Joliet, 111.	(25)
St. Anna Ct. 1034 WCOF, So. Chicago, III.	(25)
Rev. Kazimir Zakrajšek, Jugoslavija	(25)
Joseph Dolar, Danbury Conn.	(25)
Henry Mertel, North Bergen, N. J.	(25)
Altarno dr. sv. Cirila, New York City, N. Y.	(25)
Rev. John F. Fuerst, Summit, 111.	(25)
Družina John Petrovčič, Waukegan, III.	(25)
Deceased Ursula Konda, Joliet, III.	(25)
Dr. Marije Pomagaj št. 79 KSKJ., Waukegan	(25)
Rose Usnik, Dunlo, Pa.	(25)
Družina Bambich, Fredonia, Kans.	(22)
Mrs. M. Wolsich, Chicago, III.	(21)
John Mlakar, Chicago, 111.	(20)
Mr. in Mrs. Andrew Koren, Chicago, 111.	(20)
M. Lesiak, San Francisco, Calif.	(20)
Mrs. Cesar, San Francisco, Calif.	(20)
J. Ivanetich, San Francisco, Calif.	(20) John in Josephine Pintar, Burgettstown, Pa. (20)
Frank in Mary Pangre, Anaconda, Mont.	(20)
Gabriel in Albion Benedict, Whiting, Ind.	(20)
Agnes in Gizella Gaspar, Bridgeport, Conn.	(20)
Družina John Gregorka, Waukegan, 111.	(20)
Mr. in Mr«. Jos. Strubel, Detroit, Mich.	(20)
Družina J. Mam, Ely, Minn,	(20)
John Prisil, Cleveland, Ohio	(20)
Rev. V. Vodušek	(20)
Frank Grill, Chicago, III.	(20)
Veronika Rojko, Chicago, III.	(20)
Dobrotnik, West Allis, Wis.	(20)
A.	Korelc, Lemont, III.	(20)
B.	Malnar, Kansas City, Kans.	(20) M. Drchar, Kansas City, Kans.	(20) Neimenovani, Bridgeville, Pa.	(20) Neimenovani, Joliet, III.	(20)
Frank Vidmar, Jr., Chicago, 111.	(25)
Frank Poppesh, Chicago, 111.	(25)
John Spilak, Chicago, 111.	(25)
Dr. sv. Jurija, Chicago, 111.	(25)
Frances Russ, Cleveland, O.	(25)
Dr. sv. Alojzija, 47, KSKJ. Chicago, 111.	(25)
Dobrotnica, Chicago, 111.	(25)
Mrs. A. Ursich, Joliet, 111.	(25)
Sola sv. Štefana, Chicago, 111.	(25)
Slov. Ženska Zveza, Podr. št. 2, Chicago, 111.	(25)
Dr. sv. Neže, Chicago, 111.	(25)
Carl Medosh, So. Chicago, 111.	(25)
Dr. sv. Jožefa, št. 169, KSKJ., Clev., O.	(25)
Mr. in Mrs. Pirš, Cleveland, O.	(25) Dr. Marija Cist. Spoč., 85, KSKJ., Lorain, O. (25)
Joseph Oblak, Chicago, 111.	(25)
Dr. Kršč. žena in mater, So. Chicago, 111.	(25) Third Order of St. Francis, Highland Park,
Mich.	(25) Young Ladies Sodality, Highland Park, Mich. (25)
St. Joseph Soc. No. 7 KSKJ, Pueblo, Colo.	(25)
Bogovich Family, Cleveland, O.	(25)
Mr. in Mrs. F. Pirc, Cleveland, O.	(25)
Mr. in Mrs. J. Roitz, Cleveland, O.	(25)
F. Perovsek, Willard, Wis.	(25)
Mrs. A. Levar, Milwaukee, Wis.	(25)
P. Mam, Lemont, 111.	(25)
Mr. in Mrs. J. Slapničar, Joliet, 111.	(25)
Rev. Geo. Kuzma, Joliet, III.	(25)
Miss M. Simec, Highland Park !''.	(25)
Mr. in Mrs. S. Jenko, Bulger, Pa.	(?3)
Mr. Alex. Omers, So. Chicago, 111.	(20)
J. Trontell, So. Chicago, 111.	( '<>)
Družina Ma th Leskovec, Cleveland, O.	(20)
Dobrotnica, Ely, Minn.	(20)
Družina Erjavec, Joliet, 111.	I 20)
John Kochevar, Chicago, 111.	(20)
Mr. in Mrs. Frank Culik, Joliet, III.	(20)
Mr. in Mrs. Ponikvar, Cleveland, O.	(20)
Mrs. F. Modic, Cleveland, O.	(20)
M. Flajnik, Cleveland, O.	(20)
J. Gerbetz, Lemont, 111.	(20)
Družina Ovca, Astoria, N. Y.	(20)
Rev. F. in A. Scheringer, Rapid River, Mich.	(20)
Mrs. J. Troya, Berkeley, Calif.	(20)
Martin Blaj, Chicago, 111.	(20)
Romarji iz Waukegan, III.	(20)
Družina Kness, Cleveland, O.	(20)
J. Budan, Stetsonville, Wis.	(19)
Mr. in Mrs. P. Prah, Sr., Chicago, 111.	(18) Dr. Marije Pomočnice Kristjanov, št. 165
KSKJ., West Allis, Wis.	(18)
Anton Knaus, Sr. & Family, Sheboygan, Wis.	(17)
Mrs. M. Koshmerl, Monterey Park, Calif.	(17)
Mr. in Mrs. A. Jakše Sr., So. Chicago, 111.	(17)
ČASTNI ZIDARJI:
Mrs. A. Bregar, Sheboygan, Wis.	(17)
Družina Mary Papesh, Joliet, 111.	(16)
Mr. in Mrs. F. Narobe, Cleveland, O.	(16)
Mr. in Mrs. F. Gabrenya, Cleveland, O.	(16)
Mrs. J. Smrekar, Harrieta, Mich.	(16)
Holy Name Society, Euclid, O.	(15)
Mr. in Mrs. M. Omerzel, Chicago, III.	(15)
Mr. J. Pelko, La Salle, III.	(15)
J. Zorko, Chicago, III.	(15)
A. Judnich, San Francisco, Calif.	(15)
Dr. John Ivsek, Rock Springs, Wyo.	(15)
Mr. in Mrs. John Stangar, Doylestown,	O. (15)
A. Požun, Johnstown, Pa.	(15) Dr. Marija Pomagaj št. 174, Willard, Wis. (15)
Društvo Mater, Bridgeport, Conn.	(15)
Frank Jalovec, Argo, 111.	(15)
George Vukovich, Compton, Calif.	(15)
Slov. 2. Zveza, Podr. št. 84, New York,	N.Y. (15)
Fara sv. Štefana, Chicago, 111.......$3,641.33
Manjše naselbine v Illinois................1,898.75
Fara sv. Cirila, New York, N. Y..........1,095.25
Fara sv. Marije, Waukegan, 111............1,151.00
Glavni odbor KSKJ, Joliet, 111..................1,000.00
Fara sv. Jožefa, Joliet, 111.............982.75
Manjše naselbine v Minnesoti ................642.00
Manjše naselbine v Pennsy Ivani ji _.,	600.96
Fara sv. Marije, Collinwood, Ohio..........586.30
Fara sv. Jurija, So. Chicago, III..............564.00
Fara sv. Vida, Cleveland, Ohio..........561.00
Fara sv. Janeza in sv. Trojice,
Milwaukee, Wis.........................528.50
Fara sv. Cirila, Sheboygan, Wis..............417.55
Fara sv. Križa, Bridgeport, Conn..........407.00
Fara v San Francisco, Calif....................403.00
Fara sv. Janeza, Detroit, Mich............351.00
Fara v West Allisu, Wis........................305.00
Naselbina v Bridgeport, Ohio ................290.50
Fara v La Salle, III..............................289.85
Fara v Eveleth, Minn...................267.32
Fara sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. . . .	262.65
Fara v Forest City, Penna......................259.00
Fara v Willardu, Wis......... ....	243.75
Naselbina v Argo, Illinois............	217.50
Fara v Johnstownu, Penna. ................208.90
Gl. odbor Slov. Zen. Zveze, Chicago, III.	200.00
Fara v Duluthu, Minn ........................199.25
Fara v Ely, Minnesota ..................198.00
Manjše naselbine v Colorado ................196.95
Fara sv. Kristine, Cleveland, Ohio...	169.25
Manjše naselbine v Kansas................168.75
Fara v Steeltonu, Penna ................161.50
Fara v Lorainu, Ohio ............................159.00
Leo Zakrajšek, New York, N. Y.	(15)
Anton Zagorc, Wilkes Barre, Pa.	(15) Dr. sv. Družine, št. 136 KSKJ., Willard, Wis. (15)
Steve Zabcich, Chicago, 111.	(15)
A. Marinshek, Cleveland, O.	(15)
Frank in Julia Skuble, Argo, 111.	(15)
Mr. in Mrs. Frank Ferk, New York, N. Y.	(15)
Ursula Crnkovic, New York, N. Y.	(15)
F. Cvenk, Chicago, 111.	(15)
J. Kosmerl, Cleveland, O.	(15)
Geo Raly, Milwaukee, Wis.	(15)
Josephine Videc, Rockdale, III.	(15)
Mr. in Mrs. Frank Papesh, Joliet, III.	(15)
Mrs. Anna Novak, Cleveland, O.	(15)
Mr. in Mrs. F. Kvaternik, Eveleth, Minn.	(15)
Mr. in Mrs. J. Stariha, San Fancisco, Calif	(15)
Mr. in Mrs. J. Milavec, Sheboygan, Wis.	(15)
Manjše naselbine v Indiana................157.00
Fara v Pueblo, Colo.....................141.45
Manjše naselbine v Michigan ................137.35
Fara v Indianapolis, Ind..........................134.30
Naselbine v Washington ....................132.25
Manjše naselbine v Ohio ................125.05
Fara v Pittsburghu, Penna......................116.00
Naselbine v Kaliforniji ............................108.50
Fara v Rock Springs, Wyo..............104.50
Naselbine v Montani ......-_..-....	100.50
Naselbina v Omaha, Nebr......................100.00
Fa ra v Barbertonu, Ohio ........ . .	98.05
Fara v Kansas City, Kans..... ....	97.50
Manjše naselbine v Wisconsin............68.00
Fara v Chisholm, Minn..............................56.60
Fara v Soudan, Minn. ........................55.50
Fara v Hibbing, Minn......................49.50
Fara v Leadville, Colo..............................47.25
Fara v Denver, Colo..........................31.50
Fara v Calumet, Mich. ..............31.50
Naselbine v Kanadi ............ . .	27.50
Manjše naselbine v Missouri ................21.00
Fara v Gilbert, Minn..........................19.85
Naselbine v Oregonu ......................18.00
Fara v Tower, Minn................................14.00
Naselbine v Utah ................................14.00
Naselbine v Idaho.....................10.00
Naselbine v Texnsu ................................10.00
Naselbine v West Virginia................7.00
Naselbina v Iowa .....................3.00
Naselbine v Arkansasu ...................2.50
$20,212.46
LEMONTSK A LESTVICA
Poročilo darov po svotah, kakor so bili nabrani po slovenskih farah in naselbinah do 10. novembra 1939.
DESET BUDDHOVIH ZAPOVEDI.
1.	Ne ubijaj, temveč spoštuj življenje.
2.	Ne kradi, ne ropaj, temveč pomozi vsakemu do tega, da bo užival plodove svojega dela.
3.	Vzdržuj se vsake nečistosti ter živi sramežljivo.
4.	Ne laži in govori brez strahu resnico, kadar je treba govoriti; brez strahu, toda z ljubeznijo.
5.	Ne obrekuj in ne ponavljaj obrekovanja.
6.	Ne prisegaj.
7.	Ne trati časa z gobezdanjem, temveč govori stvarno ali pa molči.
8.	Ne bodi ne skop ne nevoščljiv, temveč se raduj, ako se tvojemu bližnjemu dobro godi.
9.	čuvaj si srce pred jezo in ne črti sovražnikov, temveč se na vsako bitje oziraj z ljubeznijo.
10.	Otresi se nevere ter skušaj doumeti resnico.
DAJ NAM DANES . . .
Francoski modroslovec Avgust Comte je po kosilu, namesto slaščic, rad vzel in žvekal skorjico suhega kruha, da bi se spomnil tistih, ki nimajo niti — suhega kruha.
V FOND ZA ZIDANJE DAROVALI
L« Salte—Po $15: Mr. J. Pelko. - Po $10: Ženska
Zveza, Mri. J. Jančar. - Po $5: Mr. J. Baznik,
Mr. Mri. J. Ajster, Mri. M. Bilhaver, Mr. Mri. A. Schener, Mri, H. Seifert, Mr. M. Boinar, Frank Kobal & Family, Mr. A. Baznik, Min M. Grame,
Mri. A. Svelbar, Mr. Mri. C. Schimkui. - Po $4:
Mr. Mri. J. Rogel, Mri. K. Tovstorvršnik, Mr. Mri. A. Kastigar, Mri. M. Bedenko. — Po $2.50: Mri.
J. Brate. — Po $2: Mr. Mrs. A. Urbane, Mrs. J.
Furlan, Mr. Mrs. F. Trdin, Mr. Mrs. A. Strukel.-
Po $1.50: Mrs. T. TerselicH. - Po $1.25: Mrs. R.
Kilter. - Po $1: J. Hrovat, Mrs. M. Hrovat, Mr.
J. Baznik, Mrs. L. Jeruc, Mr. F. Mišjak, Mr. Mrs. L. Buchar, Mrs. J. Grdovich, Mrs. A. Bradosh, Mrs. A. Jordan, J. Povlete, Mrs. M. Dežman, Mrs. J. Jakše, Mrs. M. Kastelo, Mrs. M. Komp, Mrs. A. Sever, Mrs. T. Kafilc, Mr. F. Kastigar, Mr. J. Spc-lich, Mrs. M. Maly, Mrs. W. Heine. —- Po 50c: Mrs. M. Stih, M. Kramanich, Mrs. M. Urbanija, Mrs. F. Luzar, Mrs. M. Sodec, Mrs. J. Pyszka,
Mrs. F. Jakše, Mrs. M. Jaklic. - Po 25c: Mrs. J.
Majcen.
De Pue—Po $5: Mr. Mrs. I. Benkše. - Po $3: Mr.
Mrs. A. Retel. - Po $2: Mr. Mrs. Stuplar, Mr.
Mrs. J. Gerbek. - Po $1: Mr. Mrs. J. Zugich, Mr.
Mrs. F. Zabavnik, Mr. V. Machek, Mrs. M. Keržan, Mr. A. Žičkar, Mrs. J. Miller, Mr. Mrs. M. Perhne.
- Po 50c: Mrs. F. Juvan, Mr. J. Grisetich, Mr. J.
Slatnar, Mrs. V. Omahen. Oglesby—Po $5: Mr. Mrs. J. Zupancich, Mr. Mrs. F. Senica. — Po $2: Mr. Mrs. J. Komater, Mr. F. Luskovich, Mr. Mrs. F. Kozel, Mr. Mrs. F. Ko-drich. — Po $1: Mr. Mrs. J. Bukovec, Mrs. F. Kozel, Mr. Mrs. J. Dušak, J. Dornik, Mr. A. Grdin,
Mrs. M. Legan, Mrs. F. Nemeth. - Po 50c: Mrs.
A. Kranjčič, Mrs. B. Sitar, Mrs. J. Barbich, M.
Senica. - Po 25: Mr. J. Žagar, M. Svasich, A. Ba-
lantich. — Po 10c: Mrs. F. Zupancich.
South Chicago-Po $20: Alex. Omers. - Po $10:
Mr. Mrs. C. Madic, The Young Ladies Sodality. — Po $5: The Holy Name Society. Joliet—Po $25: Deceased Ursula Konda. — Po $5:
Jurij Flajnij. - Po $2: Mrs. B. Želko.
Chicago—Po $5: F. Starman, J. Kochevar. Lockport—Po $5: Mrs. R. Mance. Ottawa—Po $10: Mr. Mrs. R. Hren. Peru—Po 50c: Mrs. R. Molan.
WISCONSIN—
Willard—Po $10: Mr. Mrs. J. Gregorich. — Po $5: Mr. Mrs. A. Trunkel, Mr. Mrs. A. Debevec, Mr. Mrs. J. Stancar, Mrs. M. Trošt, Mr. Mrs. M. Lu-kas, Mr. Mrs. J. Murgel, Mr. Mrs. F. Volk, Mr. Mrs. F. France!, Mr. Mrs. F. Morgel, Mr. Mrs. J. Lunka. — Po $3: Mr. Mrs. F. Lunka, Mr. J. Trunkel, Mr. Mrs. J. Zupancich, Mr. Mrs. F. Prebil. — Po $2: Mr. Mrs. J. Dolenc, Mr. Mrs. G. Chelesnik, N. N„ Mr. I. Koščak, Mr. Mrs. M. Ramosh, Mr. Mrs. J. Bayuk, Mr. Mrs. J. Perme, Mr. Mrs. J. Brezovech, Mr. Mrs. M. Malknar, Mr. C. Perko, Mr. Mrs. P. Oblak. — Po $1: Mrs. J. Snedic, Mr. Mri. J. Petkovšek, Mr. Mrs. F. Petkovšek, Mr. J. Baskovec, N. N„ Mr. Mrs. L. Koscak, Mr. F. Go-vek, Mrs. F. Lesar, M. V. Jcras, Mr. Mrs. J. Bukovec, Mr. Mrs. L. Laushe, Mrs. M. Fertuna, Mr. F.
Kokalj, Mrs. H. Hribar, Mr. Mrs. F. Compa. - Po
25c: Mrs. J. Havat. Greenwood—Po $5: Mr. Mrs. J. Parkel, Mr. F. Go-
sar, Mr. J. Kucler, Mr. G. Seliškar. - Po $2: Mr.
A. Renžgar, Mr. Mrs. M. Jartz. — Po $1: Mr. J.
Volarich. - Po 50c: Mr. Mrs. J. Gregorich, Mr.
Mrs. P. Tomec.
Owen—Po $12: Mr. Mrs. M. Kovach. - Po $2.50:
Mr. Mrs. J. Jerina. — Po $1: Mr. Mri. F. Mah-kovec.
Milwaukee-Po $5: Mrs. A. Priložnik. - Po $3:
Sarbara Evans. Ashland-—Po $2: Antonia Oratch. Nillsville—Po $5: Mr. Mrs. J. Pekol. OHIO—
Euclid—Po $15: Holy Name Society of St. Christine's. — Po $2: Jos. Koncilija, Jos. Robert, Frank
Ponikvar. - Po $1: J. Jamnik, Mrs. Filipčič, M.
Zelko, M. Zdesar, F. Trpine, J. Povse, Mrs. Praz-novski, A. Logar, Mrs. Miklavcic, Molly Novinc, A. Nemec. — Po 50c: J Sintich. — Po 25c: A. Bredač.
Cleveland—Po $5: F. Novak. - Po $3: Mrs. F. Ma-
rolt. - Po $2: Mrs. M. Struma, Mrs. M. Per.
Barberton—Po $5: Mrs. F. Ošaben. Corning—Po $5: Mary Bulich.
COLORADO—
Leadville—Po $5: M. Klune, Društvo sv. Jožefa,
Rev. G. M. Trunk. -Po $2: Mrs. J. Sadin, Mr. A.
Kaplan. - Po $1: J. Jusko, Mrs. J. Kuss, Ignatz
Hren, J. Mihelich, M. Russ, Mrs. M. Skala, Mrs.
J. Kolenc, A. Klune, M. Vidmar. - Po 50c: N. N.,
J. Vamnik, Vidmar Family. — Po 25c: Mrs. Vidmar.
Pueblo—Po 5: Marij Slak. MICHIGAN—
Detroit—Po $50: Mrs. F. Prelog. — Po $5: J. Iller.
- Po $2: J. Srebrnak, Mr. Mrs. L. Slonce, Mrs.
M. Miketich, Mr. F. Levak. — Po $1: Mrs. R. Rose, Mrs. S. Bozich, Mrs. M. Perušek. Hesperia—Po $5: N. N. CONNECTICUT—
Bridgeport—Po $100: N. N. MINNESOTA—
Eveleth—Po $5: Mrs. K. Kapovec. - Po $1: Mrs.
J. Koselic.
Gilbert—Po $5: Po Mrs. Pregeld neka dobrotnica. Northome—Po $1: Anna Plemel. So. Hibbing—Po $5: Mr. Mrs. F. Shega. KANSAS—
Kansas City—Po $5: Christine Schoenfeld.
UTAH—
Sego—Po $3: Mrs. C. Kosmatin.
CALIFORNIA—
Compton—Po $2: G. Vukovich. IOWA—
Clinton—Po $3: Društvo sv. Roka št. 10.
PENNSYLVANIA—
Johnstown-Po $10: Mr. Frank Mele, Mr. Mrs. J.
Mevc, Mr. Martin Barenticich. - Po $5: Mr. Mrs.
F. Klinar, Mr. M. Rovanšek, G. Debevc, Mr. Mrs.
A. Sturm, Mr. Mrs. F. Mikuš. - Po $2: Mrs. B.
Nemanich, M. Tegel, Mr. A. Hren, Mr. Mrs. M. Tomec, Mr. Mrs. Kukovec, Mr. Tony Grandel, M. Tomec, Mrs. M. Lindich, Mrs. M. Lavshe, M. Sve-gel, Mr. Mrs. M. Znidarsich, Mr. Mrs. F. Zupan-
cich, Mr. Mrs. F. Selan, Mr. Mrs. J. Potokar. -
Po $1.50: A. Tomec. - Po $1: Mr. Mrs. J. Kapler,
M. Ošaben, Mr. F. Fiket, Mr. Mrs. M. Cernetich, Mrs. M. Tomec, Mr. Mrs. J. Luzar, Mrs. T. Zal-lar, Mrs. J. Milavc, J. Drasler, Mrs. Budna, Mrs. M. Suhadolnik, Mr. D. Lindič, Mrs. R. Chuchek, Mr. Mrs. A. Medvšek, Mrs. J. Stusek, Mrs. F. Yager, Mr. Mrs. J. Brezovic, Mr. Mrs. J. Rovan, Mr. Tony Drenik, Mr. P. Fink, Mr. J. Brencich, Mr.
J. Fink, Mrs. J. Hitti. - Po 50c: Mr. Chas. Ed.
Meyer, F. Gabrenja, Mr. J. Brezovec, Jr., Mr. Mrs. J. Ule, Mrs. A. Kobal, Mrs. Z Kamnikar, Mrs. J. Garchnik, Mrs. C. Krašovec, Mrs. F. Klančar, Mr. Mrs. A. Lupek, Mr. J. Jakobe, Mrs. A. Podbevšek.
- Po 25c: Mrs. A. Lavsh, Mrs. Tony Lunka, Mrs.
M. Samec, Mrs. K. Bizjak, Mrs. M. Glavach, Mrs. F. Perko, Mrs. J. Stermec.
Forest City—Po $10: Mrs. Agnes Zedar. — Po $5: Mrs. Anthony Gercman, Mr. William Konchar, Mrs. Anna Kameen, Mr. Mrs. Charles Kovacic, Mr.
John Molck. - Po $3: Mr. Mrs. Rudolph Kamin,
Mr. Mrs. Joseph Saver, Valentine Kos, Martin
Muchitz. - Po $2.50: Mrs. Frances Bajc. — Po
$2: Mrs. Ursula Marnick, Mrs. Fannie Gerstal, Conrad Bucinal, Felix Bucinal, Cyril Grum, John Grum, Mrs. John Link, Math Hodnik, Frank Zupančič, Matija Marincic, Miss Mary Kameen, Andrew Zavacky, Mrs. Ivana Matus, Mrs. Cecilia Mi-lavec, Mr. Frank Rudolph, Frank Pancar, Dr. Bernard Castella, Joseph Korošec, Anthony Vau-
ter. - Po $1.50: Frank Cerar, Frank Ceglar, Mrs.
Mary Sivec, Mrs. Mary Skube, Joseph Konchar.— Po $1: Victor Lauriha, Mrs. Anna Orazem, Mrs. Josephine Gerdin, Frank Kotar, Frank Cesnik, Frank Peterka, Mrs. Frances Zidar, Mrs. Anna Majhen, John Tagler, Frank Skubic, Mrs. Mary Kosir, Frank Puc, Anton Drasler, Ignac Oven, Math Kamin, Frank Tclban, Ludwig Korce, Joseph Prince, Victor Lauriha Jr., Anthony Sever, Michael Skubic, Frank Kotar (Hudson), Ignac Rojnik, Joseph Gralovcc, Mrs. Mary Zaverl, Frank Marincic, Joseph Marinchek, Math Turk, Frank Zigon, Anthony Zigon, Frank Seme, Frank Vo-dovnik, Mrs. Mary Verhovsek, Arnold Svete, William Planishek, John Pancar, Paul Durko, Frank Oven, Mrs. Ivana Planishek, George Beber, Ignac Pancar, Frank Miklavciv, Jerry Aubel, Frank Erjavec, Mrs. Christina Poderjay, Frank Zupančič, John Tornich, John Jakel, Ludwig Skubec, Louis Volk, Harry Romick, Herman Tusar, Louis Pajk, Louis Feme, Rudolph Suma, Frank Gliha, Thomas Petrovcic, Anton Bokal, John Zalar, Mrs. Johana Tercek, Mrs. Cecelia Marolt, Joseph Rudolph, Jacob Cempre, Anton Erzen, Augustine Gustisha, Anton Kusnik, Frank Menart, Joseph Teglar, Jerry Cliunta, Frank Korošec Jr., Joseph Rebernik, Frank Poderzaj, Frank Krasovec, Anthony Bozich, Vincent Verhovsek, Frank Tomazich, Frank Puntar, Louis Kotar, Mrs. Pauline Majdich, Jacob Kusar, Anton Simoncic, Valentine Mnleckar, Mrs. Theresa Kokalj, Mrs. Fannie Pajk, Jacob Milavec, Mrs. Polda Kobilsek, Mrs. Mary Pristavec, Mrs.
Mary Markelj, Frank Oven, Mrs. Math Riznar, Mrs. Agnes Logar, Mr. Frank Lavs, John Krause, Aloysius Ceroshek, Frank 'Beautz, John Shero-sick, Mrs. George Monasky, Gregor Planinsek, Anton Okoren, Anthony Logar, Mrs. Barbara Cerov-sek, Mrs. Frances Gercman, Joseph Kramer, Mrs. Sophie Kerzlecar, Mrs. John Gliha, Joseph Pav-lovich. — Po 75c: Joseph Urcic, Joseph Pozel. — Po 50c: John Skubic, Rose Mihevc, Mrs. John Do bis, Frank Telban, Rose Omahen, Mary Tagler, Anthony Trelec, Jerry Cerar, Frank Janezic, Paul Prince, Anthony Koncar, Rudolph Nagorsek, Mrs. John Skubic, Paul Turk, Raymond Tusar, Thomas Sever, John Dobravec, Louis Pracnik, Andrew Pučnik, Ignac Marolt, Therese Zedar, John Capu-dor, John Kollar, Frank Tomozic, Anton Skubic, Aloysius Sasso, William Decman, Frank Senarcic, Michael Kovacic, Josephine Debelek, Anton Be-dene, John Glavich, Frank Brancelj, Bloz Cerar, John Ravnikas Frank Karosec, Christina Komin, John Skarbez, Anton Jarezic, John Tovarmick, Edward Benik, John Pevec, Frank Bosh, Theresa Pererlin, Bernard Kosher, Therese Anzlovar, Ignac Kosletic, Vibus Germ, John Pungercan, Frank Bostjancic, Francika Jaklic, John Okoren, Steve Semro, Lucy Skemro, Mary Markel, Anton White-covoyl, Frank Gruden, Frank Debevec, Rose Ger-dine, Frank Rebernik, Mrs. Mary Vozel, Mrs. Fanny Riznar, Frank Puntar Jr., Frances Gliha, Mrs. Jennie Poloncic, Joseph Laurich, Mary Mocek, Anton Mlinar, Louis Pracnik. — Po 35c: Jacob Mihevc. — Po 30c: Rudolph Ravnikar, Joseph Fer-raro. — Po 25c: Felix Gricar, Stephen Selinski, Anton Zogar, Martin Novak, Mrs. Mary Pasavage, John Cesnik, Gus Kotar, Joseph Suhadolnik, Ignac Kollar, Frank Švigal, Jake Bebor, Martin Medved, Joseph Jereb. - Po 20c: Frank Zupančič. — Po 15c: Aloysius Grošelj.
Wilkensburg—Po 1: Mrs. M. Gorie, Mrs. A. Stefa-nich.
Bessemer—Po $2: Mrs. M. Crtalic.
Bethlehem—Po $5: Mr. Mrs. S. Donchez.
Steelton—Po $1: J. Benkovič.
DAR ZA LIST AVE MARIA IN MARIJA POMAGAJ: Mrs. J. Vidmar $3. — Po $2: Mrs. Sterle, B. Mur-
gel. - Po $1: N. N. po Mrs. Pregled, Mrs. J. Skufca, K.
Yakse, P. Kosir. — Po 50c: K. Kosmatin, Mrs. Stefanc, F. Grill.
ZA LUČKE PRI MARIJI POMAGAJ in sveti Tereziji: Mrs. J. Pavkovich $5, T. Jevnik $2, — Po $1: N. N., M. Hochevar. — Po 50c: M. Selak, M. Gombach, M. Bu-lich, J. Jeglich, J. Kuhel, Fr. Petach, K. Anzich, H. Slabič, E. Gerbeck 30c. — Po 25c: E. Styduhar, G. Styduha, K. S. K. J. 20c.
APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA: Po $10: L. Horvat, A. Horvat, M. Brndeško, A. Jerman, L. Mauzar, W. Ada-mich, P. Adamich, A. Planine, J. Težak, E. Zupancich, L. Levstik, U. Zore. — Po $1: M. Skrinar, A. Nasenbeni. — Po 50c: J. Selak, A. Selak, Mrs. Slanovich, A. Sašek.
ZA KRUH SV. ANTONA: A. Grdina $6. — Po $2:
L. Meshig, A. Nemgar. - Po $1: J. Kastelc, I. Bambich,
A. Kanda 50c.
SVETE MAŠE: Po $40: J. Kastelec. - Po $11: A.
Hochevar. - Po $10: Mrs. A. Pire, M. Struna, Grdina
Shoppe, K. Kepic, Bricel, M. Hochevar. — Po $6: M. Or-
tar. _ Po $5: J. Jamnik, Mrs. J. Pavkovic, J. Bregar, T.
Narobe, Bricel Family, H. Bruncy, Mr. Lustig. - Po $4:
Mrs. Horzen, Mrs. J. Skufca. - Po $4: J. Kastelic, J.
Poljak, J. Intihar, F. Kukman, Mrs. T. Sterle. — Po $2.50:
M. Stefanich. - Po $2: Mrs. B. Luzar, M. Spendal, F.
Mahkovic, F. Hren, F. Mesojedec, Mrs. A. Molensek, P. Sternard, M. Hochevar, Mrs. E. Gerbeck, Mrs. J. Kuhel, Waukegan Romarji, A. Zalar, C. Gersich, M. Cesarek, G. Glazar, A. Mrak, J. Pelan, A. Blackard, M. Gostic, V.
Kos, Mrs. Proznik, Mrs. A. Galecki. - Po $1.50 M. Grum.
— Po $1: M. Music, F. Jaloves, J. Vicich, T. Horvat, Mrs. A. Lipich, Mrs. G. Sukle, F. Starman, M. Bluth, M. Selak, Mrs. M. Slanovich, K. Zupancich, M. Zabavnik, F. Lov-rinc, Mrs. Zeljko, Mrs. Pincolec, Mrs. Robert, Mrs. Kness, N. Sega, J. Rihter, F. Miketich, T. Cekada, M. Zlimen, J. Smrekar, M. Klepec, B. Omahne, M. Perko, Mrs. F. Pajk, Mrs. M. Shvagel, F. Tomsic, K. Modrian, F. Stinisa, M. Dragoman, M. Kovec, Mr. & Mrs. F. Grilc, M. Zbasnik, Mrs. J. Panian, Mrs. M. Gerbeck, J. Roncevich, MVs. N. Butchar, Mrs. Judnic, Mrs. J. Tercek, M. Verbosek, Mrs. Kovacic, Mrs. Gercman.
DICK'S MARKET	I
o
POULTRY — EGGS	j
Pittsburgh, Pa.	j ..........................................................
»•••••••••••••••••••••••••••••••A	•
Vsak dan in na vsak način prihranit«	j denar, če kupujete pri
TRIKRYL'S DEPT. STORE	j
2110-14 Cermak Road, Chicago, 111.	j
Dobra trgovina v prijazni okolici.
•
Shranit« naš« "STAMPS". Z njimi si prihranite
danar |>ri vsakem nakupa.	J
i	IZ UPRAVE	:
• •
• •
j	Br. Akurzij	j
• •
PISMA.
ENLMCLAW, WASH. — Piše Josephine Richer. — Že precej časa je minulo, ko sem potovala po Združenih državah ter si ob ti priliki ogledala že toliko opisovano Ameriško Brezje. Ni mi bilo žal, da sem storila te korake. Res krasno imate vrejeno kljub temu, da je za samostan skromna lesena stavba. No, pa upam, da se bodete v bodoče bolj postavili, ker zidate novo semenišče, ki je kakor sem razvidela, res neobhodno potrebno.
Ko sem bila jaz tam, je še živela prejšnja oskrbnica romarskega doma Mrs. Kobal. Prav imenitno nam je postregla kljub temu, da je že bila precej slaba. In tudi Father Janko, čebelarski umetnik in izveden vrtnar, so bili prav postrežljivi z svojim medom, ki so nam ga dali kar cele žare. Hvala jim. Res krasno imajo vrejeno svojo čebelarsko družino. Male živa-lice že poznajo njegov takt ter tako plešejo krog njega kakor jim on zapoveduje.
Poslala sem na Vaš naslov eno žaro tekočine za katero me je ob tej priliki prosil P. Janko, namreč smrekovo smolo, s katero nameravajo zdraviti shirane lipe. Želim, da bi jih res 'fajn' pozdravili ter nasadili krog novega samostana, da bo tako tudi naš daljni Washington zastopan.
Kaj je pa z bratom Antoninom, da se nas zadnje čase tako izogiblje in ne pride nič več v naše kraje, ali je že tako visok postal od kar zidate nov samostan ali kaj. Menda se ja ni že prevzel? Seveda, sedaj se bo postavljal, češ, jaz sem z lepe hiše doma.
Se bom pa še drugič kaj oglasila. Za sedaj pa pozdravljam vso samostansko družino, kakor tudi vse čitatelje lepega lista Ave Maria.
LORAIN, OHIO. — Piše Mrs. Andrew Po-gačar. — Že dolgo sem si želela, da bi enkrat poromala na Ameriško Brezje. Letos v avgustu se mi je izpolnila ta želja. Bilo je tako prisrčno lepo in domače, da menda nikjer na svetu ne tako. Krasna grota na gričku pri oo. frančiškanih. V dolinici nad vse skrbno in umetno
izdelan Križevi pot, ki je vse skupaj delo marljivih sester in skrbnih frančiškanov. Zopet na hribčku mično jezerce. Res, ko vse to gledaš si nehote misliš koliko truda in težav je bilo prestati poprej, ko se je vse to tako lepo vredilo. A krona vsega je pa sedaj novi kolegij, ki je kakor orjak proti sedanjemu skromnemu samostanu. Kdor še ni bil na Ameriških Brezjah, naj enkrat poroma in ne bo mu žal.
CLEVELAND, OHIO. — Piše Frances Ma-rolt. — Velečastiti P. Aleksander: Citala sem v listu Ave Maria, da ste zopet Vi urednik tega lepega lista. Želim Vam mnogo uspeha, da bi nam zopet tako lepo pisali ter nam dajali spodbudne nauke, ki človeka kar vsega nekam povzdigne ter nam dajejo moči se nam nadalje bojevati in vstavljati nasprotnikom, ki nas hočejo potegniti za sabo v odpad vere, ki so jo tudi oni imeli od svojih doDrih mamic, a so jo zavrgli.
Zdi se mi, da dandanes ni več sredne poti, ali smo z Bogom ali pa zoper njega. Res moramo biti hvaležni Bogu, da nam je po Vas častiti gospodje duhovniki poguma in bodrila v teh težkih časih. Ravno v teh časih nam je list Ave Maria prav kot nekak kažipot, ker nas opominja in napeljuje k dobremu.
Zato pa dragi naročniki spominjajmo se naših dragih dobrotnikov duhovnikov v molitvi ter jim s tem lajšamo njih težavno stališče, da bodo, podpirani po naših molitvah, laglje zmagovali teško breme duhovništva. Kajti sovrag najhuje napada duhovnike, zato so posebni naše molitve.
Priloženo Vam zopet pošiljam mali dar $3 za semenišče in si bom prizadevala še kaj več storiti za to dobro stvar. Božji blagoslov naj Vas spremlja in podpira.
CALUMET, MICH. — Piše Terezinka Su-starsich. — Sporočam Vam, da je tukaj preminula nova naročnica Cathrin Turk v starosti 44 let. Rojena je bila na Calumetu, kjer zapušča žalujočo mater ter več bratov in sester, in neutolažljivega soproga. Jo priporočam vsem naročnikom v pobožen spomin. Vašega zastopnika br. Antonina sem prašala, ako bi jaz službo dobila v Vašem romarskem domu, pa mi je vse sorte pogojev povedal. Najbrž si je mislil, češ, ta bi nam ves med polizala tam v Lemontu, zato je bolje, da se jo odkrižamo. Hm, saj se pozna-
mo. Ali je brat kaj povedal, kako je na Ca-lumetu toča padala? Gotovo ne bo nikdar pozabil.
Bilo je takole. Neke nedelje gremo vsi k sv. maši le on sam doma ostane. O joj, kako je treskalo nam je pravil. Vsaka hiša je bila v ognju, katero sem poglajdav. Tega ne bom pozabil nikoli, nikoli! Tekal je tekal okoli in okoli, a ta čas je pa treščilo v električno napeljavo in to je bil ta strašni ogenj. Prav mu je bilo, zakaj pa ni šel z nami k sv. maši! Pa še to: Kadar gremo v osem milj oddaljeni Dallar Bay k Mrs. Shneller, niso pred njim nikjer slive varne, škoda, da niso tako debele kakor le-montski hrasti, da bi po njih potrkaval.
Tukaj v Calumetu vsi rudniki počivajo. Najbolje bi bilo, da bi žene može prodale. No pa prav pod nič ga pa tudi ne dam, sem ga šmen-tano teško dobila. Rajši naj pri peči sedi pa z glavo kima. Sedaj je lepo na zapečku sedeti, ki sneg pada kar za stavo. Jaz si bo pa tisto zapela: Kovač si je prižgal tobak, vsedel se je zapečjak. Žena mu skuhala koruznih žgancev piskra dva. Oprostite, ker je lepo na zapečku, zato sem pa malo pokramljala.
DETROIT, MICH. — Piše Frances Plautz. — Ako imam le priliko, pohitim večkrat na Ameriško Brezje. Tako sem letos bila že dvakrat tam in pravijo, da gre v tretje rado. (Prav je tako — opomba uprav.) Zadnjič se nas je kar pet odpravilo na pot. Zanimivosti, ki so tam, so nas vse razočarale, zlasti pa še Mrs. Samida st., ki je bila prvič tam. Ni se mogla načudit vsemu kar je videla. V dolinici skromni leseni samostan, kar lahko rečem, dom molitve. Na gričku meni tako priljubljena grota. V dolinici pri skrbnih sestricah krasni Križev pot, in povsod kamor se ozreš pridne redovnike, ki kakor čebelice marljivo opravljajo vsak svoje delo. Seveda so nas P. John tudi postregli z svojim medom, ki je nekaj izvrstnega. Brat Akur-zij nam je mnogo povedal o koledarju Ave Maria, ki je tedaj ravno izšel. Nisem verjela, da je res tako bogato opremljen z slikami kakor tudi z raznim gradivom. Jaz se le čudim, kako ga lahko dajo za bore 50c. Zatorej rojaki, se-zite po njem, kajti trikrat je vreden tega denarja. Upravnik me je popraševal, kako je to, da je v Detroitu tako malo naročnikov na mesečnik Ave Maria; kar vroče mi je postajalo, ker me
je res malo sram, da v tem velikem mestu pri takem številu SLOVENCEV in tako malo naročnikov. Ni pač zastonj pregovor, ki pravi, ravno Slovenec je isti, ki bo vse druge časopise bolj spoštoval, kakor pa svojega. Zatorej rojaki, zganimo se! Sezimo po naših slovenskih časopisih, zlasti pa po mesečniku Ave Maria, ki nam prinaša toliko podučljivega in bodrilnega.
Prav lepo se zahvaljujemo za vso postrežbo tudi v romarskem domu in nikar se ne čudite, če se zopet v kratkem vidimo, kajti Lemont nam je čedalje bolj pri srcu.
EUCLID, OHIO. — Piše Mary Gombach. — Že dolgo se nisem oglasila v tem priljubljenem listu. Sem pač tudi jaz ena izmed tistih, ki rajši čita kakor pa piše. Posebno pa list Ave Maria mi je nad vse priljubljen, ki ima toliko zanimivega in podučljivega. Priporočam ga vsaki zavedni katoliški družini. Priloženo je naročnina za list in kar je več, naj gorijo lučke pri Mariji Pomagaj. Hvala Vam lepa, ker ste me počakali za naročnino.
Pretečeno poletje smo imeli mnogo častnih gostov iz domovine. Med njimi smo imeli tudi čast spoznati Fathra Demšarja, ki je doma nekje v Žirih. Seveda je bila najbolj vesela vesela Mrs. Fany Kovačič, sestra Fathra Demšarja, ki je dolgoletna agilna cerkvena pevka pri sveti Kristini. Njegov starejši brat Mr. Demšar, po poklicu stavbenik, je ravno odhajal v Ameriko, ko se je njegov brat rodil. Lahko si mislite, kako veselo je bilo svidenje po tolikih letih. Doma ga je pustil nevboglenca novorojenčka in sedaj stoji pred njim brat duhovnik. Res srečno in častno svidenje, prvič po tolikih letih.
Bilo je pa le kratko svidenje, ker je gospoda klicala duhovska dolžnost nazaj v ljubljeno domovino, kjer delujejo v vinogradu Gospodovem. Naša dolžnost je pa, da se spominjamo trpinov duhovnikov, ki imajo toliko teškoč in bridkih ur v svojem poklicu za blagor neumrljivih duš.
MURRAY, UTAH. — Piše Mrs. Geo. Stephen. — Priloženo Vam pošiljam 8 novih naročnikov in denar za nje. Teh par mesecev, kar sem bila na Tooele sem se zasukala in te naročnike dobila za preljubljeni list Ave Maria, da bo tudi tukaj kaj več naročnikov. Sedaj smo se pa zopet preselili, zato bo skušala tudi Mur-
ray in Midvale malo podregati ter zopet kakšnega novega izdregati.
LEMONT, ILL. — Piše upravnik. — Mrs. Stephen! Silno ste nas presenetili, z kar osmi novimi. Vsa čast Vam in onim, ki so se naročili. Vidi se, da se zavedate kaj nudi list Ave Maria katoliški družini. Mnogi mnogi bi se morali sramovati, ker imajo več prilike in obširnejši obseg, pa se ne zganejo, da bi vsaj po enega novega poslali, samo obljubujejo in pri obljubah ostane. Verjemite nam, Mrs. Stephen, da se bomo Vas hvaležno spominjali pri naših skupnih molitvah. Bodite nam prisrčno pozdravljeni.
LORAIN, OHIO. — Piše Ana Zalar. — Zopet sem že tu z nadlegovanjem. Prosim, priložena svota je za sveto mašo za bolno osebo, katero priporočam v molitev.
Prejela sem koledarje Ave Maria, katere bom skušala čim prej razpečati. Slika brata Akurzija je jako inpozantna, pa ja niste tedaj tehtali lorainskih prispevkov, ker se tako globoko zamišljeno in resno držite.
Ampak šimnov čan, ta ti je bil huncvet. Res čudna in nedoumljiva so božja pota, ki vodi človeka do tako nepričakovanega cilja. Bog ohrani gospoda newburškega še mnogo let.
Kdo je pa tisti J. B., ki je par tako lepih sicer kratkih pa vendar jedernatih napisal?
Koledar je krasen. Več kot vreden je tega denarja. Nikar se ne ozirajte na tiste, ki godrnjajo čez slike. Marsikatera slika mnogo več pove, kot vse pisanje. Upam, da bo z letošnjim koledarjem vsem ustreženo in bo šel hitro izpod rok. V slučaju, da ga ne zmanjka, jih še naročim. (Pa hitro Mrs. Zalar, kajti kmalu bo treba pisatž ni ga več!)
PUEBLO, COLO. — Piše Josephine Meglen. — Zopet želim malo pokramljati z dragimi naročniki in sicer v prvi vrsti vam sporočam, da so nas zapustili nad vse spoštovani veleč. g. župnik Ciril Zupan, ki so celih 48 let delovali v naši župniji. Kot mladenič so prevzeli našo župnijo v duhovno oskrbo a sedaj se vračajo v zaslužen pokoj kot starosta naše fare. Mnogo smo izgubili, ker smo njih izgubili, ker so bili tako nesebični do vsakega, najsibo siromak ali bogat, vsakemu so radi pomagali s svetom ali gmotno. Bili so skrben oče, zlasti za bolnike so imeli vedno očetovsko tolažilne besede, ki mno-
gokrat bolnika bolj poživijo kot vsa zdravia. Prisrčna Vam hvala, veleč. Father. Dobri Bog naj Vam bo stoterni plačnik. A mi se Vas bomo pa vedno spominjali pri naših molitvah.
Sedaj smo dobili novega župnika v osebi Rev. Anthony Roitz, ki so tukajšnji domačin iz znane Roičeve družine, častitamo Vam Father in želimo, da bi srečno in uspešno vodili veliko puebelsko naselbino po potu proti nebesom. častitamo Vam ko novemu župniku.
Na potu proti San Francisco so nas posetili tudi dobro znani Father Vodušek. Hvala Vam lepa za obisk in Vam želimo mnogo božjega blagoslova na Vaši novi fari. Vemo, da Vas že rojaki težko pričakujejo tam ob Tihem oceanu, kjer bote orali in sejali božjo besedo. Bog z Vami.
Predno bodo te vrstice zagledale beli dan, vem, da bodo že novi koledarji tukaj. Prosim vas dragi rojaki, da pridno sežete po njem, kajti znano vam je, da se oo. frančiškani trudijo za obstoj slov. duhovništva, zatorej jim stojimo na strani.
Z veseljem opazujem v listu Ave Maria, da vedno več novih naročnikov pridobiva, kar je hvale vredno. Lepo bi bilo tudi od nas, dragi Puebilčani, ako bi jih tudi mi presenetili s par ducatov novimi. Poskusimo, saj bo šlo, samo malo dobre volje je potreba. Prisrčen pozdrav Vam in vsem naročnikom.
JOHNSTOWN, PA. - - Piše Mary Lovše. — Z veseljem Vam pišem teh par vrstic za list Ave Maria, ki nam prinaša res prav lepo branje. Vedno je lepši in večji, tako, da se kar čudim, kako morejo očetje frančiškani zmoči, da pokrijejo vse stroške.
Ko se bliža mesec h koncu, je že na vse strani popraševanje, ako je že priromal ljubljeni list v naselbino. Prav lepo bi bilo, da bi ga imela vsaka hiša, kajti ter par borih centov bi lahko vsaki pogrešil.
Z veseljem opazujem tudi slike v koledarju, ki nam povejo kako nepričakovano hitro napreduje delo z novim semeniščem. Vedno mi misli uhajajo v Lemont, z željo, da bi bila tudi jaz enkrat tako srečna in bi se poklonila Mariji Pomagaj, ali imam malo upanja, da se mi bodo želje izpolnile.
Mr. Lindič je še vedno na bolniški postelji, toda vse voljno trpi. čas si krajša s čitanjem Ave Maria in drugimi katoliškimi časopisi. Mrs-
Alojzija Nozsak je hvala Bogu dobro okrevala, kar ji častitamo.
Kmalu bodo božični prazniki tu,zatorej Vam in vsem dragim naročnikom širom Amerike želim vesele božične praznike ter blagoslovljeno novo leto.
BESSEMER, PA. — Piše J. Leskovitz. — Hvaia Vam za poslane koledarje, prav lepi so, ali kljub temu bi mogel imeti mešetarja, to je morda Mojzesovega brata, ki je bil dober govornik, da bi obudil srca mlačnežev. No, šli so pa vseeno dobro izpod rok in vsaki zaveden rojak ga je vesel, ker je res tako bogato opremljen.
Kaj pa P. Bernard, se kmali povrnejo iz domovine. Mislim, da nam bodo mnogo zanimivega povedali od dolge ljubljanske vasi, ki je sedaj gotovo mnogo večja, kakor je bila pa pred leti.
Naj za sedaj zadostuje, ali v kratkem se pa zopet oglasim, do tedaj pa pozdravljeni.
GREAT FALLS, MONT. — Piše Ignac Trunkel. — Priloženo je svota za koledarje, kateri so šli prav izpod rok. Tudi mnogo bratov Hrvatov ga je vzelo z namenom, da malo pripomorejo za Vaše novo semenišče. Sploh moram priznati, da sem bil povsod lepo sprejet. Rojaki so prav veseli lepih slik, ker iz njih razvidi jo, kako hitro raste veličasten dom, kjer se bodo odgajali slov. duhovniki. Bog daj mnogim poklic v ta sveti stan, da bodo tako napolnili vr-zele, ki jih je mnogo širom Amerike.
Naznanjam Vam tudi žalostno vest, da nas je zapustil John Prevoršek v starosti 73 let. Bil je pravi slov. pijonir, ki se ni sramoval kazati svoje vere javno. Bil je član več katoliških društev, kak or tudi naročnik vseh katoliških listov, seveda slovenskih. Zlasti Ave Maria mu je bila nad vse ljuba. Ker je vedno rad častil Marijo Pomočnico, ga je Marija k sebi v nebesa poklicala ravno na njen praznik 8. sept. Pri njemu so se vresničile besede ki pravijo: Kdor Marijo zaupno časti, mu Ona ob smrti na pomoč prihiti.
Tudi Mrs. Peček je preminula 3. julija. Bila je tudi ona verna katoliška žena in velika dobrotnica revežev. Vsaki kdor se je v njeno hišo zatekel, ni odšel prazen. Bodi obema lahka ameriška gruda. Priporočamo ju v molitev.
JOLIET, ILL. — Piše M. Papesh. —- Letošnji koledar Ave Maria, je izredno lep in bogat
z podučno vsebino z zanimivimi članki in raznim čtivom ter poročilom kako se je zidal novi samostan na naših Ameriških Brezjah, poleg pa še številne slike ga krase, da v resnici lahko rečemo, da je lepa zgodovinska knjiga za prijatelje Lemonta in za vse ameriške kat. Slovence. častitam očetom frančiškanom, da so nam dali tako krasno urejeno spominsko knjigo. Gotovo bo vsakdo letošnji koledar Ave Maria z vsem zanimanjem večkrat prebral in ga shranil kot dragoceni spomin na važne dogodke, ki so se zvršili na Ameriških Brezjah v letu 1939. Jo-lietski rojaki in v okolici so ga v lepem številu pokupili ter se je vsem jako dopadel in upam da ne bo slovenske hiše v našem Rimu in okolici, kjer bi manjkalo letošnjega koledarja Ave Maria, kakor tudi ne podrugih naselbinah kjer žive Slovenci še zvesto udani naši Materi Mariji Pomagaj. Ker je to zadnja štev. Ave Maria v letošnjem letu, se kot zastopnica prav lepo zahvalim vsem naročnikom, ki so mi šli med letom tako prijazno na roko in pomagali, da se je število naročnikov zdatno pomnožilo v Jolietu in okolici. Imejte prijetno zavest, da ste storili dobro delo, za katero bo vsem Marija sprosila bogato povračilo.
BARTONV1LLE, ONT., KANADA. — Piše Jos. Starešinich. — Že veliko časa je preteklo da ni nobenega dopišk v Ave Maria iz Kanade. Vse izgleda kakor da'bi Mlada Slovenija v Kanadi popolnoma izumrla. Kaj je zaenkrat vzrok, da so prejšnji dopisniki postali naenkrat tako molčeči, si pri najboljši volji ne morem tolmačit. Pred enim letom je bilo vse drugače pod naslovom v Ave Maria MLADA SLOVENIJA V KANADI se je zagledal večkrat kakšen dopis iz raznih strani prostrane Kanade in sedaj naenkrat takšna molčečnost. Zakaj so vsi tako naenkrat prestali z dopisovanjem, ne vem. Dobro pa vem, zakaj se nisem sam nič tako dolgo oglasil. Kriva je namreč nesloga pri našem društvu v Hamiltonu in resnici na ljubo povedano, sem bil žalosten nad to neslogo, ne bi pa bil rad in tudi danes ne bom obešal na veiki zvon kdo je kriv in zakaj se je šlo, da je prišlo do te-le nesloge. Saj danes hvala Bogu naše društvo zopet deluje v pravi bratski slogi akoravno z manjšim članstvom. Vsak zaveden in dober član mora vedet, da društvo brez pravil nemore poslovat, društvo brez pravil je kakor ladja brez krmila.
Septembra meseca sem prejel dopisnico od našega prijatelja P. Bernarda. Pisal mi je iz moje rojstne vasi Preloka v Beli Krajini. Odgovoril sem mu na frančiškanski samostan v Ljubljani, ne vem če je prejel ali ne. čital sem v Ave Maria da je bolan, če bo ta dopis bral naj povem, damu vsi v Kanadi želimo da čim prej postane zdrav fant in da se vrne nazaj v Ameriko, odkod bo mogel zopet nas v Kanadi obiskat v svrho malega misijončka. Ako bi bil on v A-meriki, skoraj sem siguren, da bi tudi letos pred Božičem imeli pri nas v Hamiltonu slovenskega duhovnika, tako da bi vsaki Od nas opravil svoje verske dolžnosti v našem domačem jeziku. Tako pa ker se on nahaja na ono stran luže, ne bo v tem nič. Torej, prijatelj Ambrožič, le hitro nazaj, pa mimogrede čez Kanado, da nam osebno izročite pozdrav iz domovine.
Najbližja in največja soseda Zed. držav je Kanada. To so dve sosede, na katerih ogromnih meje, ki j ihmeji od Atlantika do Pacifika, ni nobenih vojaških utrdb in kanonov. Edino kaj potnik ko ide čez tole mejo vidi carinske urade. Ker je pa Kanada danes v vojnem stanju, bo morda katerega zanimalo kako živimo v Kanadi.
Kakor vsako leto o božičnih praznikih bo tudi letos moj duh poletel v mojo rojstno vas Preloko, tam kjer živi moja družina. Ne vem kaj bi dal, če bi mogel z njimi praznovat božične praznike, ker onda v resnici bi bili za mene veseli prazniki.
Kjerkoli se pa nahaja P. Bernard, njemu posebej želi Jože iz Kanade prav vesele božične praznike.
Rodoljubni pozdrav vsem Slovencem in či-tateljem Ave Maria.
WILLARD, WIS. — Piše Frank Perovšek. — Kot prerojene in na novo poživljene se počutimo v naši fari po misijonu, ki smo ga imeli v tednu 29. okt. do 5. novembra.
Najlepša hvala gre č. g. misijonarju P. Aleksandru za ganljive in v srce segajoče misijonske govore. Vsak govor č. g. misijonarja je bil v resnici lep in jedrnat, podučljiv in razločen, da se ni nobena beseda govornikova zgubila naši pozornosti, še in še bi ga radi poslušali. Trdno smo prepričani, da bo naš zadnji misijon obrodil med nami obilo dobrega sadu in vestran-skega uspeha kot potrditev vere v našem na-
ravnem in nadnaravnem življenju. Dal nam Bog moči, da bi sklepe storjene v tem misijonskem času ohranili neoskrunjene do konca našega življenja.
Naš misijon se pa ni omejil samo v cerkvi, temveč se je podvzel tudi na odprto polje. V misijonskem tednu se je mudil med nami tudi Brat Akurzij, upravnik Ave Maria ali kakor se sam po domače rad predstavi, Nova Metla pri Ave Mariji. To priliko smo porabili za nabiranje novih naročnikov na list Ave Maria. Uspeh je bil nepričakovano lep in krog naročnikov lista Ave Maria se je v naši naselbini izdatno razširil. Za tako lep uspeh gre v prvi vrsti zahvala vsem novim naročnikom in prijateljem lepega lista Ave Maria, ki so nam šli prijazno na roko s tem, da so se na list naročili. Prepričan sem, da vam bo list Ave Maria dona-šal v vašo hišo obilo blagoslova in miru, poduč-nega berila in razvedrila. Odprite z veseljem vrata in srce temu lepemu listu in postavite ga na častno mesto, dokler ga ne prečitate od kraja do konca. Radi namena, za katerega deluje list Ave Maria, zasluži od naše strani da ga podpiramo in mu ostanemo zvesti. S tem postanemo deležni tudi številnih duhovnih dobrot, ki se opravljajo za naročnike in podpornike lista.
še enkrat lepa hvala tukajšnjim novim in starim naročnikom lista Ave Maria za naklonjenost in prijaznost, ki ste jo skazali tiste dni, ko smo vas obiskali. Bodite vsi prisrčno pozdravljeni.
NOVE NAROČNIKE SO DOBILI
Ime naročnika (ce) :
Mr. J. Iller Mr. Pavel Kosale Mary Intihar Joseph Snellar Mrs. Jennie Smith Elizabeth Skoda Mrs. Anna Majerle Mrs. THher. Vidash Mr. B. Travnikar P. Bogomil Trampus Ecuador, S. A., Mrs. L. Gregorčič Mr. Martin Decman Joliet, 111.	Mary Papesh
Margaret Panian Peter Jursinich Mrs. A. Zagar Mrs. Anton Siska Mary Zabavnik Theresa Klemencich Mrs. Martin Kezan Mrs. Louise Jeruc Mrs. Louis Bucar Rose Kilter Mr. Joseph Zokel Mary Struna Mrs. Martin Kotar Anna Planton Mrs. John Grdovic Mrs. J. Jakše Karolina Mocnik Frances Luzar Mr. Frank Sves Mary Bluth Katharine Lopich Mrs. Kath. Luzar Mrs. Alojzija Lekan Mrs. Josie Bradish Cecilija Habnik John Dvornik Albina Zupančič
Ime naročnika (ce) : Bivališče: Ime zastop. (ce) :
Matt Malnar	Willard, Wis. Rev. M. Marinshek
Mrs. Mary Zupančič	"	Frank Perovšek
Mrs. Ther. Matkovich	"
Mrs. Matt. Derganc Mr. Mrs. P. Zagar Mrs. Anna Vershaj Mrs. Mary Perko Mr. Anton Merkun Mrs. Mary Ule Mrs. N.Kern Mr. Joseph Godec Mr. John Marincich Mr. Ant. Zupancich Mrs. Anna Zalar Frank Lanievec Mrs. Frank Parkl Mrs. Jennie Merlak Mrs. Ter. Jardiei Mrs. Johana Sladich Mrs. Mary Bomboch Mrs. Maria Leustik Joseph Pucel Mrs. Jos. Majaron Mrs. Tony Mehle Mrs. Blaz Mohoric Mrs. Ronkovich Mrs. John Horvat Mrs. Johana Smith Mrs. Anna Ambrose Mrs. Ang. Boudeck Mrs. A. Starcenic Anna Savor Frank Vidmar Frances Suhadolnik Mrs. Mary Chuk Mr. Frank Moskric Mrs. Joe Ortar Mary Music Mary Hafner Agnes Dolenc
Bivališče: Ime zastop.(ce):
Dearborn, Mich. Mrs. F. Plautz
River Rouge,Mich.
Detroit, Mich.	"
New York, N. Y. Depue, 111.
Mrs. Snyder Jos. Benkshe
La Salle, III.
Edmund Rogel
Mrs. J. Rogel
Ottowa, III.
Ursula Košaric
Oglesby, 111. John Zupančič Jugoslavija	J. & F. Dvornik
Cleveland, O. Mr. John Kness
Greenwook, Wis.
Trenary, Mich.	Alois Leustik
Ely, Minnesota	J. Peshel
Tooele, Utah Mrs. G. Stephen
Pittsburgh, Pa. Mrs. M. Cadonic
it	u
Park Hill, Pa.	Mary Hren
n	ii
Cleveland, O.	Mr. Jos. Grdina
Joliet, 111.	Mary Papesh
Sandy, Utah	Ursula Ivsek Rock Springs, Wyo.
BERI TO PISMO IN NAROČI!
"Dragi prijatelj g. Slapšak:
Pred nekaj tedni sem prejel od Vas knjigo "Za božjim klicom". Prebral sem jo v dveh dneh, in imel sem namen Vam takoj pisati. Toda prišla je ena stvar za drugo, da sem odlašal.
Knjiga je nad vse zanimiva. Kdor jo začne brati, ne bo nehal predno je ne prebere do konca. Uvodna pesem Zormana je nad vse krasna. Potem Vašega očeta, škofov, Trdanov in Bre-
nov spis je vsak velike zanimivosti. Seveda jedro vsega je nad vse mično opisano delovanje med elevelendskimi Slovenci biografija g. kanonika Omana. Hvala Bogu, da so se njegovi dopisi iz "Glasila" ohranili v podobi knjige. Že takrat, ko so članki prihajali od časa do časa, sem enkrat rekel Rev. John Plevniku, da bi se članki morali tiskati in zbrati v knjigo, katera naj bi se dala v roke vsakega Slovenca. Po moji slabi sodbi bi opisovanje g. kanonika v njemu lastnem štilu storilo več dobrega, kot
najboljše misijonske pridige. Pridig ljudje ne berejo radi, toda v taki obliki, kot jih nam daje g. Oman, jih vsak rad bere. Vsak slučaj je spremljan z svarilom in naukom. Včasih tudi prav naravnost pokaže gospod slabosti in jih neusmiljeno biča, vendar pa pri vsej strogosti vsak čuti ljubezen do grešnika, čeprav so napake hudo obsojene.
Upam, da bo ljudstvo seglo po tej knjigi in zajemalo iz nje nauke neprecenljive vrednosti. To je oe najboljše delo na literarnem ameri-kanskem polju. Vaš hvaležni
Fr. Wencel Šolar OFB. Naroči knjigo pri Fr. Slapšaku, 3547 E. 80th Street, Cleveland, Ohio.
t«..........................................................................................................................j
I * Z GRIČKA ASIZIJ * i
: ;
PROŠNJA SLOVENSKIM IN HRVATSKIM ČASTITIM GOSPODOM ŽUPNIKOM.
V prejšni številki "Ave Marije", ste mogoče čitali, da smo začele s kampanjo za zidanje našega novega doma. Večina č. gospodov župnikov je že bila pri nas in sami ste lahko videli, da v resnici rabimo večji samostan. Pa bi še vseeno ne bile dobile poguma, ker se zelo bojimo dolgov, ko bi ne bilo naše č. matere Terezije, ki nas je letos obiskala za par tednov, "čimprej začnete z zidanjem tembolj za vas in za naše starajoče se naseljence. Ve boste onemogle — kam pa boste šle na stara leta in v slučaju bolezni? In od vseh štirih vetrov prihajajo prošnje za dom ostarelih. Zganite se že vendar. Trideset let ste že v Ameriki — kar čas je že, da si postavite pošten dom.'
Tako približno nas je navduševala naša modra častita mati — in smo dobile korajžo. Nekaj imamo že same prihranjenega, nekaj bodo pa gotovo dobri ljudje pomagali. Predvsem računamo na naše dobre č. slovenske in hrvatske gospode, da nam bodo šli na roko. Gotovo nam ne bodo odrekli pomoči.
Dve naši sestri sta se prostovoljno javili, da bosta obiskali župnije č. slovenskih in hrvatskih gospodov. Zelo lepo prosimo, da bi jim častiti gospodje dali dovoljenje, da bi smeli zbirati v njih župnijah, še lepši bo uspeh, ako bi bili č. gospodje župniki tako ljubeznivi in dobri, da bi našo zadevo priporočili ljudem. Vemo, da č. g. župniki sami zelo rabijo pomoč svojih faranov in bodo s tem, če še nas priporoče, res zelo, zelo velikodušni. Pa bo Bog skrbel, da fara gotovo vsled tega ne bo trpela škode.
V našem tridesetletnem delovanju smo vedno našle umevanje za našo stvar, pomoč pri vzgoji, ravno pri č. duhovščini. Zato se obračamo do Vas, častiti gospodje, tudi sedaj, ko Vaše pomoči, Vašega požrtvovalnega sodelovanja tako zelo rabimo. Z božjim blagoslovom, z Vašo pomočjo in pomočjo Vaših župljanov moramo uspeti!
Naj božje Dete blagoslovi Vas in Vaše župnije!
NAJLEPŠI: BOG PLAČAJ ČASTITIM GOSPODOMA, KI STA PRVA POKAZALA DOBRO VOLJO!
Veliko zahvalo dolgujemo č. gospodoma Anton Schiffrerju, župniku fare sv. Janeza Evangelista v Milwaukee, in H. J. Hitiju, župniku fare Matere božje v Waukeganu. Oba sta sprejela naše sestre zelo ljubeznivo in radevolje dovolila zbirco v svojih župnijah. Naj oba č. g. blagoslovi Bog! Naj jima stotero povrne njuno dobroto!
Tudi ovčice teh dobrih pastirjev so pokazale veliko dobroto srca. VVaukegančani in Mil-waučani — tudi oni, ki spadajo k fari sv. Trojice in West Alličani so pokazali svojo naklonjenost in radodarnost. Sestri zbiralki sta se čudili srčni dobroti teh ljudi. Naj jim Bog Že v tem življenju obilno povrne! Me se bomo skušale skazati hvaležne z molitvijo.
Vsem č. g. župnikom, vsem dobrotnikom, vsem, ki nas sedaj podpirajo in nam dajejo pogum: Srečen Božič v Bogu! Vso tiho, neizmerno srečo Sv. Noči! Milosti polno novo leto!
Šolske sestre.
BOG PLAČAJ
Za nov samostan in dom za stare ljudi pri Šolskih Sestrah na gričku "Assisi" v Lemontu darovali požrtvovalni Slovenci iz Waukegana, fara Matere Božje sledeči: Po $10.00: Neimenova dobrotnica, Mrs. Mary Barle, Mrs. James Kirn, Mr. Frank Kirn, Mrs. Andrew Košir. — Po $3.00: Mrs. Angela Kozina, družina Hladnik, Mr. Frank Opeka. — Po $6.00: družina John Petrovčič. — Po $5.25: Catherine Varsek. — Po $5.00: Cepon Bros., Malh Ivantich, Mrs. Mary Bežek, Mr. Frank Hodnik, Se-sterski Prijatelj, Mrs. Frank Jerina, Mr. Matevž Setničar, Mr. John Repp, Jr., Mr. John Jerina, Mrs. Franx Gosti-sha, Mr. John Canker, Mr. Valentine Belec, Mrs. Jennie Sedej, Mrs. Frances Drašler, Dr. Louis F. Kompare, Se-sterski Prijatelj, Mrs. Justina Kirn, Mrs. Anna Novak,
Mrs. Edward Popit, Dr. A. Furlan. - Po $4.00: Mrs.
John Zalar, Mr. Joseph Košir. — Po $3.00: Mrs. Agnes Cepon, Mrs. Mary Debelak, Mr. Ignac Hodnik Mrs. John Zabukovec, Mr. Paul Bartel, Mrs. Mildred Novak. — Po $2.50: Mrs. Catherin Kozlevečar. — Po $2.00: Mrs. Apo-lonija Treven, Mrs. Mary Svete, Mrs. Mary Celesnik, Mrs. Anna Grum, Mr. Math Bespalec, Mr. Joe Drobnik, Mrs. Math Slana, Mr. Gašper Laginski, Mrs. Mary Jeffers, Mrs. Frances Gregorin, Mrs. Ana Artac, Mrs. Frances Drobnič, Mr. & Mrs. Frank Cankar, Mrs. Jennie Keber, Mrs. Jacob Grimsic, Mrs. H. E. Brown, Mrs. Caroline Kutzler, Mrs. S!abe, Family Jacob Košir, Mr. Louis Bezek, Neimenovana, Mrs. Helen Kuntar, Frances Terček, Hdw. 10th St., Mr. Anton Skvara, Mr. & Mrs. Frank Sebenik, Mrs. John Mrlak, E. Goodmand's, Mrs. Mary Tešaj, Mrs. Josephine Grahom, Mr. Frank Kuhar, Mr. Paul Bartel,
Mr. Jacob Bezek. - Po $1.50: Mrs. Johana Velkovrh, Mr.
Joseph Zorc, Mrs. Mary Grjalj, Mrs. Mary Stritar, Mrs. Ann Vitkus & Mr. E. J. Borošek, Mary & Rose Sebenik, Mrs. Lucy Slobodnik. — Po $1.25: T. M. — Po $1.00: Mr. Frank Mrlak, Mr. Louis Kinkar, Mrs. Jennie Jesenovic, Mrs. Catherine Petrovič, Mrs. Mary Barnstable, Mrs. Jacob Dobnikar, Mr. Peter Rejc, Mr. & Mrs. L. Gary, Mr. Anton Svete, Mr. John Annisklattis, Mrs. Cath. Mauser, Mrs. Iva Sinolic, Mr. Anton Vider, Mr. Martin Mesec, Neimenovana, Jennie Ogrin, Mrs. Josephine Gcrzel, Mr. Frank Ogrin, Mr. Luke Kuhar, Mr. Anton Jesenovec, Mrs. Anna Zelenik, Miss Jennie Slana, Mrs. Frank Tcrlap, Mrs. Margaret Cerk, Mrs. Mary Marinčič, Mr. Frank Su-hadolnik, Mrs. Jennie Govekar, Mrs. Louis Ark, Mrs. Frances Svete, Mrs. Julia Merlock, Mrs. E. J. Stark, Mrs. Math Pabst, Mrs. Agnes Ivantich, Mrs. Martin Zupec Mrs. M. Mušič, Mr. Valentin Hrvoj, Mr. John Sekulich, Mrs. Mnry Zorc, Mr. Joseph Heraver, Mr. Fred Poljan, Mrs. Mary Hodnik, Mr. Joe Drašler, Mr. Frank Zupec, Mrs. Frank Novak, Mrs. Mary Ikovšič, Mrs. Cath Rode, Mr. John Gerjol, Mr. Rampočnik, Mr. Nicholas Grgas, Mrs. Jennie Debevec, Mrs. John A. Doliner, Mr. Math Jereb, Mrs. Johana Voršek, Mr. Anthony Prince. Mr. Martin Zupec, Mrs. Antonija Mrlak, Mrs. Martin Jelovšek, Mrs. Rose Bespalec, Family Kucler, Mrs. Jennie Gantar, Mrs. Mary Gorishek, Mrs. Johana Adler, Mrs. Anne Opeka, Mrs. Frances Drašler, N. C., Mrs. Jedert Malavašič, Mrs. Jennie Zelenik, Mrs. Margaret Leben, Mrs. Mary Jarc, Mr. Joseph Zabkar, Mrs. Jennie Zeleznik, Mr. Ignac Jereb, Mrs. Mary Urbančič, Neimenovana, Mrs. Irma Vičan, Mrs. Edith Dominic, Mrs. Rose Kavčič, Mrs. Mary Na-
gode, Mr. Fred Tistinic, Mr. Frank Jereb, Mrs. Mary Banko, Mrs. Frances Terček, Mr. Joseph Slana, Neimenovana, Mr. Louis Zupec, Mr. Anton Bornšik, Mr. Frank Les-kovec, Mr. John Merlak, Mr. John Kovačič, Mr. Jacob Mivšek, Mrs. Frances Jesenovec, Mrs. Josephine Leben, Mrs. Jennie Habjan, Mr. Jacob Smole, Mr. Frank Sta-novnik, Mrs. Gertrude Čelesnik, Mrs. Anna Habjan Mr. Frank Osenek, Mrs. Rose Borovšek, Mrs. Frances J. Klav-žer, Mrs. Johanna Rode, Mrs. Mary Jappel, Mr. Charles Susman, Mrs. Anna Koren, Mrs. Frances Grohar, Mr. Joseph Scheerler.ik, Mrs. Pavla Pirman, Mrs. Jonanna Mikš, Mrs. Frank Mivšek, Mr. John B. Kukar, Mr. Frank Merlank, Mr. Joseph Sertič, Mrs. Agnes Celarc, Mrs. Ivana Sedej, Neimenovana, Mrs. Rose Grahek, Miss Mary Gosar, Mrs. Jennie Teglej, Mrs. Jennie Mozek, Mrs. Frances Urh, Mrs. Pavline Tkovčič, Mrs. Frances Joseph Ogrin, Mrs. John Mivshek, Mrs. Rose Križaj, Mrs. Mary Oblak, Mrs. Frances Koncan, Mrs. Margaret Grom, Mrs. Urška Gostisha, Mrs. Antoinnette Vranich, Mrs. Mary Jamnik, Mrs. Mary Suštarič, Neimenovana, Mrs. Joe Mo-žina, Mrs. Mary Zorc, Mrs. Anna Belmont, Mr. George Završen, Mr. Frank Malej, Mr. Paul Koprivec, Mrs. Agnes Kedegen, Mrs. Jennie Podobnik, Mrs. Anna Belec, Mr. Frank Grum, Mr. Frank Sr. Grum, Mrs. Jennie Divjak, Neimenovana, Mrs. Johana Pustaver, Mr. Anthony Možina, Mrs. W. Toma, Mr. Frank Poglajen, Mr. Carel Možina, Mrs. Mary Jesekoji, Mrs. Frank Makovec, Mrs. Rose Makovec, Mrs. Mary Brence, Mrs. John Heraver, Mrs. Mary Skrbeč, Mr. John Gantar, Mrs. A. Modic, Mr. Joe Polanshek, Mrs. J. B. Kukan, Mrs. Louis A. Košir, Mr. Frank Krajnc, Mrs. Frank Skrbeč, Mrs. Mary Belec, Mr. Joe Belec, Neimenovana, Mr. John Lesnak, Neimenovana, Mrs. Jennie Zalacnik, Mr. Frank Plesko, Mrs. Josephine Kutzler, Mrs. Anton Stritar, Mrs. Mary Plutt, Mrs. John Marolt, Mrs. Anna lie, Mrs. Anna Celesnik, Mr. Louis Mehlin, Mr. John Prebil, Mr. Joe Zalar, Mrs. Mary Lcskovec, Mr. Rudolph Kuhar, Mrs. Mary Nagode, Mr. Frank J. Mikš, Mr. Tom Serše, Mrs. Mary Krajnc, Mr. Lawrence Umek, Mrs. Mary Skubel, Mr. Louis Va-lenčič, Mr. John Kutzler, Mrs. Mary Kržič, Mrs. Jennie Oblak, Mrs. Urška Terček, Mrs. Mary Kržič, 1034 Wad., Mr. & Mrs. Stan. Hodnik, Mrs. Lucy Slobodnik, Mrs. Joe L. Košir, Mr. P. J. Seliskar, Mrs. Josephine Možina, Mr.
Jacob Babnik, Mrs. Mary Warsek, Mrs. Mary Slimac. -
Manj kot $1.00: Mrs. Lucija Hribar, Mrs. Agnes Jamnik Mrs. Mary Petrič, Mr. Frank Sarsha, Mrs. Gertrude Podboj, Mrs. Clifton Caldwell, Mrs. Mary Rupnik, Mrs. Catherine Zeleck, Mrs. Rose Dolenc, Mr. Make Noršič, Mrs. Julia Perpich, Mrs. Pauline Ogrin, Mr. R. Augustadt, Mrs. F. Artac, Mrs. Jacob Novak, Mrs. Julia Stupar, Mrs. Anna Nedelka, Mrs. Mary Spacapan, Miss Josephine Susteršič, Mrs. Mary Novak, Neimenovana, Mrs. Joseph Prebil, Mrs. Johanna Valentovič, Mrs. Mary Vajda, Mrs. Mary Ark, Mr. George Cerk, Mr. John Podboj, Mrs. Agnes Suhadol-nik, Mrs. Anna Stupar, Mrs. Mary Gerjolj, Mrs. Margaret Setnikar, Mrs. Agnes Drinka, Miss Helen Cirk, Mrs. Frances Hodnik, Mrs. George Hrupsa, Mrs. Catherine Krpan, Mrs. Mary Kamernik, Mrs. Pauline Mesec, Mrs. John Stanczak, Mrs. Urcikan, Mr. Louis Belka, Mrs. Jos Volin, Mr. Math Kirn, Mrs. Frank Grom, Mrs. Jennie Pantel, Mrs. Rose Borošek, Mrs. A. Kržič, Mrs. Angela Wirtanen, Mrs. Milka Draškovič, Mrs. Mary Kolar, Neimenovana,
Mre. Mary Sluga, Mrs. Frank Mivšek, Mr. Joe Mikuš, Mrs. Frances Grum, Mrs. Teresa Skala, Mrs. Mary Istinič, Mrs. Josephine Kozina, Mr. Frank Nagode, Mr. Alex Za-hcl, Mr. John Stebli, Mrs. Frances Bučar, Mrs. Vincen-cija Pucin, Mrs. Mary Stupar, Mrs. J. A. Ruth, Mr. Anton Skvara, Mrs. Antonia Garafol, Mr. Jacob Kutzler, Mr. Steve Francekovič Mrs. Frances Govekar, Mrs. Jean Ponzio, Mrs. Frances Sluga, Mr. Frank Plesnjak, Mrs. JojepSine Banoč, Mrs. John Gerchar, Neimenovana, Mrs. John Siinčič, Mrs. Paul Trnove, Mr. Andrew Nagode, Mrs. Frances Janše, Mr. John Polanšek, Mr. Jacob Novak, Mrs. Frances Kirn, Mr. Frank Ribarič, Mrs. Anna Dolenc, Mrs. Mary Lazaroff, Mr. Andrew Škof, Mr. Frank Letničar, Mr. John Gerčar, Mr. Nick Grgas, Mr. V. Narod, Miss Sophie Stefanič, Miss Anna Grum, N. Hodnik, S. Petkovih, Miss Anna Ribarič, Miss Rose Babich, Mrs. Amalija Cvitan, Mrs. Mary Prpich, Mrs. Mary Vrhovec, Mrs. F ranees mesec, Mrs. Mary Troha, Mrs. Frances Peternel, Mm. Charles Matson, Mrs. Mary Perme, Mrs. Florence Marshal, Mr. Frank Mihevc, Mrs. Cath. Malovašič, Mr. H.;nry Casimona.
Skupna svota darovana od waukeganških Slovencev v prid novega samostana in doma za stare ljudi na gričku "Assisi" je $1007.60, za kar gre velika usluga preč. g. M. Hitiju in njegovim požrtvovalnim faranom.
Naj dobri Bog povrne vsakemu, ki je v ta namen kaj žrtvoval in župnijo Matere Božje blagoslovi, napravi edi-
JUNIORS'
THE APOSTLE OF THE CH1PPEWAS Chapter VII. (Cont.)
When Bishop Fenwick visited Arbre Crochc, during the following summer, Father Baraga's diligent preparations gave his Excellency a pompous welcome. They ull knelt for his blessing and showed great joy at his coming by firing a rifle salute in his honor. The bishop, deeply touched, gave them his blessing and shook their hands, for he considered them the pride of his diocese.
After being with the Indians a little over a year, Father Baraga had learned their language, enough anyway to compose, in the Ottawa tongue, a prayerbook and songbook. But it was only by denying himself much mvded rest that he was able to prepare this work, the first of a series of his notable contributions to Indian literature.
Surely nothing but his missionary zeal made his life bearable in this forlorn, inhospitable place. His log house was but a hut, hardly a fit place in which to live. Throughout the long, cold winter the winds blew their chilly blasts through the many crevices. In summer the rain dripped through the roof of birch '-ark that afforded but little protection. To keep his bed dry he spread his umbrella over it; his books and table he covered with his cloak. He himself sat down wherever he
no in močno središče katoliških Slovencev v Waukeganu. To žele in molijo
ŠOLSKE SESTRE NA GRIČKU "ASSISI" Lemont, Illinois. SUMMIT, ILLINOIS—
Mrs. Tom Balich $5.00, Mrs. Goldie Dan Susich $2. — Po $1.00: Mr. Martin Ferenčak, Mrs. L. Czarny, Mrs. Rose Suster, Mrs. Jean Palermo, Mrs. Jos. Debelak, Mrs. Karlovic, Mrs. L. Wittenkeller, Mrs. Antonija Cekada, Mrs. L. Romac, Mr. Frank Foran, Mr. A. Andrejasic, Mrs. Mary Grzetič, Mrs. Petrojitas, Mr. F. Pelko, Mrs.
Mary Nagode, Mrs. Al. Herman. - Po manj ko $1.00:
Mrs. C. Mauda, Mrs. Mary Tomljanovic, M. A. Kovačič, Mrs. John Vukovič, Mr. Nick Jovanovic.
ARGO, ILLINOIS—
Po $2.00: Mr. Thomas Gorman, Mrs. Vandruch. -
Po $1.00: Mrs. M. Gorman, Mr. K. Drobizs, Mr. John Za-! ov.e!:, Mrs. Sophie Jalovec, Mr. G. A. Sobiesk, Mrs. Frances Halovec, Mr. Louis Jalovec, Mrs. Julia Gosak, Mrs. Brunce. — Po manj ko $1.00: Mr. K. Drobizs, Mrs. A. B. Peke, Mr. J. Kapalka, Mr. J. Czekola, Mrs. Mary 3renčič, Mrs. Julia Korbach, Mr. A. J. Zaller, Mr. J. Poljak, Mrs. L. Butler, Mrs. Antice Marasovič, Mr. J. Gale-cki, Mrs. S. F. Jalovec, Mr. F. M. Klimek, Mrs. Ivka Ur-šič, Mrs. B. Turk, Mrs. H. Chcpuran, Oskar Homrič. CHICAGO HEIGHTS, ILL.
Po $1.00: Mr. Mcrtle King, Mr. John Mihalek, Mrs.
Bernice Hardnik, - Po manj ko $1.00: Mr. Nick Seaver
Mrs. M. Hclsel, Mrs. V. Beneš, Mrs. L. Slenak, Mr. Joseph Stcpanovich, Mrs. Anna B. Pepe, Mr. John Kapalka, M. K. Barich, Mrs. John Zagar.
CORNER
could find a dry spot. He lived very poorly, fasted often, prayed much and worked untiringly. Although this highly educated man lived a life bare of the comforts of civilization, separated from friends and native land, he never uttered a word of complaint. Rather, he thanked God warmly for the privilege of thus serving Him. I" a letter to his sister, Amalia, dated March 10, 1832, he wrote: "It is unspeakably joyful and consoling to me to be here ... I cannot sufficiently thank God for my coming here where so much good can be done."
Chapter VIII.
He Blesses His First Church
Everywhere the conduct of Father Baraga's Christian Indians commended itself to the watchful eyes of pagan natives. Therefore, he was invited to visit other settlements which were well disposed toward Christianity. In that vast Upper Michigan territory, an area of a radius of several hundred miles, there was but one other priest. Father Baraga deplored this lack of missionaries, for he realized keenly how limited were hi" own powers. The thought of the great number o f souls uncared for lay heavily on his heart.
Since, by the following spring, nearly all the Indians in the vicinity of Arbre Croche had been baptized, n®
became restless. So he decided to visit some of the more distant settlements; and now he began those tr.ving and perilous missionary journeys that were to test severely his endurance, his courage and his trust in God.
The first place he wanted to visit was Beaver Island, the largest of a group at the northern end of Lake Michigan. Not without fear did he and his companions approach the island, for they were not certain of the nature of their reception. Nevertheless, the chief and his people bade the "Black-robe" and his companions a friendly welcome to their poor village. After several visits to the is.and, Father Baraga succeeded in converting fifty-five, but the hostility of the others prevented him from establishing there a permanent mission.
On the opposite shore of the lake, at Manistique, he found a settlement which, though smaller than Beaver Island, was more willing to listen to his teachings. Warned about his coming, the Indians began to build a church of logs and bark, which he and his companions completed on the day they arrived.
The next morning the missionary and his curious band of worshippers gathered around this hut in the wilderness where, only a short time before, paganism had held unchallenged sway. Dressed in his priestly vestments, Father Baraga began to say Mass, while the Indians stared at the simple, quiet ceremony so strange to them. The rustling of the leaves murmured an answer to his prayers, and a choir of birds sang a song of thanksgiving to their Creator, as the priest with all the solemnity befitting the consecration of a cathedral, dedicated this humble hut, his first church, to the honoi of the Blessed Mother of God, thus fulfilling to her his promise made while yet in his native land. Tears came to his eyes as he thought that, not long ago, the beating of drums had called these children of nature to their pagan ceremonies, whereas now God Himself was willing to live among them in this modest house.
(To Be Continued)
A GROWN UP ALTAR BOY
"For two and a half years Sir Thomas More held the high office of Chancellor. Then in 15:i2, realizing that if he continued in office he would be driven to act against his conscience because of the way things were going, he resigned.
"Sir Thomas was correct in figuring out the future events, for the King went through a public marriage ceremony with Anne Boleyn. More refused to be present at the wedding and this made the King very angry. Henry VIII declared himself to be the supreme head of the Church of England. More was ordered to appear at Lambeth and take an oath acknowledging the King us head of the Church. He positively refused to swear against his conscience and was placed in prison. Four •lays later he refused again and then he was put in the Tower—a terrible prison.
"The first one of his friends or relatives to visit him Was his favorite daughter, Margaret. It took her a whole month to get permission. More told his daughter that he felt that God was showing him a special favor by
allowing him to suffer for his faith. His wife, however, could not understand him. She accused him of being-foolish for lying in a dungeon with rats and mice running over him when a few simple words would make him free.
"Weary weeks and long months passed until on July 1, 1535, he was brought to trial. He was found guilty of treason and was condemned to be dragged on a hurdle to Tyburn, there to be hanged, cut dawn and then sliced up. Before the sentence could be carried out, however, the King changed it into a simple beheading.
"On his way back to prison after the trial his best-loved child, Margaret waited for him to receive his last blessing. She rushed through the crowd and threw her arms around his neck sobbing. 'Oh, my father!' He tenderly embraced her for the last time and encouraged her to submit herself to the Will of God. The night before he had sent her a farewell message written with a piece of charred wood together with the hair shirt he had worn throughout his life.
"During More's last few days on earth *he King tried every persuasion to make him fall away from the Catholic Church, but he did not succeed. On July 6, 1535, More learned that he was to be beheaded at nine o'clock on that day. His wit and playful mirth did not forsake him even in his last hour. When he reached the scaffold he was obliged to ask the help of the Lieutenant of the Tower, 'I pray you, sire, see me safely up,' he said laughingly, 'for my coming down I can shift for myself.'
"When the executioner appeared slightly nervous and seemed to hesitate, More said, 'Pluck up thy spirit, man, thou wilt do me this day a greater benefit than ever any mortal man can be able to give me.'
"Before he laid his head upon the block he asked the executioner to wait until he removed his beard 'for,' he said, 'that hath never committed any treason.' Then in a moment, his lips still moving in prayer, his head was severed from his body.
"Thus died another martyr for Christ. His head was placed on London Bridge as that of a common traitor. Margaret buried the body and a month later biibed the man who was about to throw her father's head into the river to give it secretly to her."
As Father Mell finished his story the boys were scarcely breathing, so vivid was the tale. Finally, Jim-mie, unable to keep still any longer, broke the silence with:
"Boy, I would have fixed that old King if 1 was there."
"Yes, you would," said Jack, "I'll bet you couldn't do any more than any of St. Thomas More's friends."
"Now, boys, I think each one of you would have acted just as St. Thomas did and if the occasion ever arises I am certain that all of you would gladly become martyrs for Christ's sake. But are there any questions?"
"Yes, Father. When is St. Thomas More's feust day?" asked Pete.
THE BIRTHDAY OF THE SAVIOUR
Mary looked up as Joseph entered the humble little home. She saw the sadness in his eyes and asked: What is it Joseph? Has something troubled you at work today?"
"No, Mary, but I have sad news to tell you. A census will be taken up very soon. Everyone must go to his or her home town and register there. As we are both of the family of David, we must report in Bethlehem of Judea. For my part, I would gladly make the long trip. It is for you that I'm afraid. Your time has almost come and the journey is long and wearisome. Yet, we must go for the Roman Emperor has commanded it."
Though she knew of the hardships and was really terrified by the thought of the long journey, Mary smiled bravely: "Please do not worry so, Joseph. All will turn out well as God Himself will guide and guard us. In the meantime, arrange matters so as to be ready foi* departure."
• * •
Many were the chariots and conveyances of wealthy people that passed them on the road. What must they have thought of the trio that they passed? The courtly rcan leading a donkey on which was seated a young maiden of noble bearing? The man solicitously guarded his charge. Occasionally he stopped and adjusted the robe more closely about her. The Lady only smiled her thanks as the donkey moved along.
Bethlehem was a quiet, little town. Yet, as Mary and Joseph entered it, they saw great crowds of people and a great commotion everywhere. Everyone had come to register for the census. But that was not all. As they visited inn after inn and sought to obtain lodging for the night, they heard: "Sorry, no more room. All filled. Try the other place."
Joseph pleaded and begged: "My spouse is with child. She is tired from the long, cold journey and sorely needs warmth and rest. I care not for myself; it is Mary that I'm worried about." After hearing the story from Joseph, the inn keeper said:
"I am truly sorry that 1 can not lodge you for the night. However, behind the inn, some distance away you will find an old stable that the shepherds use to shelter their flocks. There at least, you will find shelter from the cold and wind."
Thus on the first Christmas morn, while the world slept and Joseph guarded the stable door, Mary's time came and the little Infant Jesus was born. She wrapped Him up in baby clothes and laid Him in the manger. Calling Joseph, they knelt down together and adored God made man. Tears of happiness flowed as they lovingly Mazed at the new-born Babe,
Suddenly, they heard a noise and the stable door opened. Who could it be? Just a few shepherds come to warm themselves? No, for they had a wonderful story to tell. As they were watching their flocks that night, the sky brightened and an Angel appeared. II«' told them of the great happening in the town of Bethlehem. The Saviour, Jesus was born. They would find Him wrapped in swaddling clothes and laid in a manger. And then a great multitude of Angels appeared and sang: "Glory to God in the highest and on earth peace to men of good will."
The shepherds started out as soon as the angels disappeared. When they came to the inn, they asked the inn keeper where they could find the Messiah. But, h<^
c_,uld not direct them. "There is a couple in the stable yonder. They had asked for lodging but I had no room. And yes, ine man did tell me that the Lady was with chiid. Go there and inquire of them."
fhus the shepherds had found the new-born Babe. Giving it presents, choice little lambs from their flocks, these rough and ignorant men, fell on their knees and adored Him. Going, they spread the glad tidings, so that all the people would go and adore Him.
But the people would not believe them. The Saviour born in a stable! That humble maiden, His mother! No, they knew that the Messiah would be born in a palace, surrounded by the royal family. That is just an ordinary baby of a poor couple. Some laughed at the shepherds; others went to see as they were curious; but none came to adore as had the shepherds. "He came to His own and His own received Him not." Mary and Joseph sadly looked at each other. They could not understand the indifference of the world. By their own acts of Faith, Hope and Love they adored the Divine Infant. Thus came and went the first Christmas, the first Birthday of the Saviour.
—Brother Vincent, O.F.M.
HELLO EVERYBODY
Before 1 forget Juniors, A MEURY CHRISTMAS to each and everyone of you! Those who write to mo during December will receive a beautiful Christmas card in return. Now remember! Only those who will write during December!
Has anyone seen the Juniors' Corner in the October magazine? I looked under the bed, in the attic, even in the coal bin, but—no Juniors' Corner. Was 1 mad at somebody! Boy, oh boy! If the police could read my mind, they would hang me for murder and nothing less.
And in November NO CONTEST! Another murder chalked up! That fellow must have nine lives like a cat because he is still living. So, you see Juniors, it was not my fault at all. Please believe me. We'll try to make up lost ground.
Congrats to Alvina for her wonderful letter. The girls sure have a swell time at Mt. Assisi. I've seen all of them going to school, helping with the housework and having a grand time. Of course they didn't know who 1 was. Just one of the girls knew, but she won't tell 'cause I bribed her. Say a prayer for these girls, Juniors, so that they may succeed.
What about the picture contest? Gertie Repp was the only one who noticed it. And she entered a picture for the contest, too. llow about the rest of the juniors? I'll keep reminding you until you send in a good picture of yourself and then we'll judge the contest.
Christmas is coming. Remember the Infant Jesus and pray to Him. Too many boys and girls think only of the presents they will receive. Give Jesus a present llJwf'Ur'"11' I'.v going to Communion Xmas Day.
THE JUNIORS' FRIEND.
- SPOMfftSK A PLOŠČA -
Po sledečem redu bodo zapisana imena ustanovnikov, patronov, častnih lastnikov in častnih zidarjev novega semenišča v listini, ki bo vzidana v vogelnem kamenu zidave in na ustanovni plošči samostana.
USTANOVNIKI:
K. S. K. J., Joliet, III.	(1000)
Very R«v. M. Šavs, Shakopee, Minn.	(500)
Družba sv. Mohorja, Chicago, 111.	(400)
Slovenska Ženska Zveza, Chicago, 111.	(200)
Rev. F. Turk, San Francisco, Calif.	(200)
PATRON I:
Družina Andrew Ogrin, Waukegan, Mrs. Ivana Kirn, Waukegan, III. K. Triller, Whiting, Indiana Louis in Anna Zlogar, Steelton, Pa. Matt Ulasich Sr., Ironwood, Mich. Neimenovan, Waukegan, 111. Rev. S. Derengowski, Joliet, III. Ludwig Košnik, Chicago, III. Gregor Gregorich, Chicago, III.
III. (100)	Dobrotnica, Milwaukee, Wis,	(100)
(100)	Rev. J. Vrhunec, McKees Rock, Pa.	(100)
(100)	Dr. sv. Štefana, štev. 1, KSKJ. Chicago, 111. (100)
(100)	John Sever, Chicago 111.	(100)
(100)	Anna Lampe, Duluth, Minn.	(100)
(100)	Rose Znidar, Milwaukee, Wis.	(100)
(100)	Simon Setina, Joliet, III.	(100)
(100)	Mr. in Mrs. J. Potokar, Cleveland, O.	(100)
(100)	Mr. in Mrs. Motz, So. Chicago, 111.	(100)
Družina Stepanich, Cherryvale, Kans. Družina Gasper Drasler, Waukegan, III. Neimenovani, Waukegan, III. Družina John Zakovich, Argo, III. William Martin, Lemont, III. Dr. sv. Anne št. 127 KSKJ., Waukegan, 111. Rev. Frank Srebernak, Monroe, Mich. Dr. sv. Petra in Pavla št. 62 KSKJ.,
Bradley, 111. Dr. sv. Jožefa, št. 53, KSKJ., Waukegan, III. John Petrovich, Chicago, III. Dobrotnica, Duluth, Minn. Leo Jurjovec, Chicago, III. Dr. sv. Magdalene, 162, KSKJ. Clev., O. John Poljak, Argo, III.
Veronica Ruppe in družina, Brooklyn, N. Y. Družina Sircel, Sheboygan, Wis. Josephine Anzlovar, Brooklyn, N. Y. Rev. Michael Golob, Bridgeport, Conn. Anton Bogolin, Sr., Chicago, III. Altarno dr. sv. Janeza Vian., Highland
Park. Mich. Družina Lavrich, Joliet, III. Marks Golovitch, Lemont, III. Družina Jalovec, Argo, III. Rev. Kazimir Zakrajšek, Jugoslavija Joseph Dolar, Danbury Conn.
ČASTNI LASTNIKI:
(54)	Henry Mertel, North Bergen, N. J.	(25)
(50)	Altarno dr. sv. Cirila, New York City, N. Y. (25)
(50)	Rev. John F. Fuerst, Summit, 111.	(25)
(50)	Družina John Petrovčič, Waukegan, 111.	(25)
(50)	Dr. Marije Pomagaj št. 79 KSKJ., Waukegan (25)
(50)	Rose Usnik, Dunlo, Pa.	(25)
(50)	Frank Vidmar, Jr., Chicago, III.	(25)
Frank Poppesh, Chicago, III.	(25)
(50)	John Spilak, Chicago, 111.	(25)
(50)	Dr. sv. Jurija, Chicago, III.	(25)
(50)	Frances Russ, Cleveland, O.	(25)
(50)	Dr. sv. Alojzija, 47, KSKJ. Chicago, III.	(25)
(50)	Dobrotnica, Chicago, 111.	(25)
(50)	Mrs. A. Ursich, Joliet, III.	(25)
(50)	Frank Vidmar, Sr., Chicago, 111.	(25)
(50)	Gabriel Puhek, Chicago, III.	(25)
(40)	Math. Kremesec, Chicago, III.	(25)
(30)	Sola sv. Štefana, Chicago, III.	(25)
(30)	Slov. Ženska Zveza, Podr. št. 2, Chicago, III. (25)
(30)	Dr. sv. Neže, Chicago, 111.	(25)
John Dobrauc, Franklin, Kans.	(25)
(30)	Carl Medosh, So. Chicago, 111.	(25)
(30>	J. Benkovič, Steelton, Pa.	(25)
(30)	Dr. sv. Jožefa, št. 169, KSKJ., Clev., O.	(25)
(26)	Mr. in Mrs. Pirš, Cleveland, O.	(25)
(25)	Rt. Rev. John J. Oman, Cleveland, O.	(25)
(25)	Dr. Marija Čist. Spoč., 85, KSKJ., Lorain, O. (25)
(Nadaljevanje na drugi strani)
ČASTNI ZIDARJI:
John Pichman, Chicago, 111.	(23)
Družina Bambich, Fredonia, Kans.	(22) Mr. in Mrs. Andrew Hochevar, Joliet, 111. (20)
Gabriel in Albion Benedict, Whiting, Ind.	(20)
Frances Marolt, Cleveland, O.	(20) Agnes in Gizella Gaspar, Bridgeport, Conn. (20)
U. Kozarič, Ottawa, 111.	(20)
Družina John Gregorka, Waukegan, 111.	(20)
Mr. in Mrs. Jos. Strubel, Detroit, Mich.	(20)
Družina J. Mam, Ely, Minn.	(20)
John Prisel, Cleveland, Ohio	(20)
Rev. V. Voduiek	(20)
J. Kacin, Cleveland, O.	(20)
Michael Hochevar, Joliet, III.	(20)
Frank Grill, Chicago, III.	(20)
Veronika Rojko, Chicago, III.	(20)
Dobrotnik, West Allis, Wis.	(20)
A.	Korelc, Lemon), 111.	(20)
B.	Malnar, Kansas City, Kans.	(20) M. Drchar, Kansas City, Kans.	(20)
Družina Math Leskovec, Cleveland, O.	(20)
Dobrotnica, Ely, Minn.	(20)
Družina Erjavec, Joliet, III.	I 20)
J. Budan, Stetsonville, Wis.	(19)
Mrs. M. Koshmerl, Monterey Park,	Calif. (17)
Neimenovani, Bridgeville, Pa.	(15)
Društvo Mater, Bridgeport, Conn.	(15)
Frank Jalovec, Argo, III.	(15)
George Vukovich, Compton, Calif.	(15) Slov. 2. Zveza, Podr. št. 84, New York, N.Y. (15)
Leo Zakrajšek, New York, N. Y.	(15)
Anton Zagorc, Wilkes Barre, Pa.	(15) Dr. »v. Družine, št. 136 KSKJ., Willard, Wis. (15)
Steve Zabcich, Chicago, 111.	(15)
A. Marinshek, Cleveland, O.	(15)
Družina Kness, Cleveland, O.	(15)
Joseph Oblak, Chicago, 111.	(15)
Frank in Julia Skuble, Argo, 111.	(15)
Mr. in Mrs. Frank Ferk, New York,	N. Y. (15)
Ursula Crnkovic, New York, N. Y.	(15)
LEMONTSKA LESTVICA
Poročilo darov po svotah, kakor so bili nabrani po slovenskih farah in naselbinah do 10. aprila 1. 1939.
Fara sv. Štefana, Chicago, 111......... $2661.28
Glavni odbor KSKJ., Joliet, HI..................1000.00
Fara sv. Jožefa, Joliet, III..........................566.00
Fara sv. Cirila, New York, N. Y................958.00
Manjše naselbine v Illinois.................929.25
Fara sv. Marije, Waukegan, 111................885.50
Manjše naselbine v Minnesoti..................596.50
Fara sv. Križa, Bridgeport, Conn..............307.00
Fara sv. Janeza in sv. Trojice,
Milwaukee, Wis..............................306.50
Fara sv. Vida, Cleveland, Ohio................296.00
Fara sv. Marije, Collinwood, Ohio............294.80
Manjše naselbine v Pennsylvaniji............285.50
Fara v San Francisco, Calif..................211.00
Glavni odbor Slov. Ženske Zveze,
Chicago, 111........................................200.00
Fara sv. Janeza, Detroit, Mich..................197.00
Naselbina v Argo, Illinois..................188.50
Fara sv. Lovrenca, Cleveland, 0..............169.65
Fara v Duluthu, Minn................................162.00
Fara v Steeltonu, Penna......................155.50
Fara v Ely, Minnesota..............................132.50
Fara sv. Jurija, So. Chicago, III..................131.00
Naselbina v Whiting, Ind..........................130.00
Manjše naselbine v Kansas......................115.50
Manjše naselbine v Colorado....................112.20
78.50 78.25
Fara sv. Cirila, Sheboygan, Wis. Fara sv. Kristine, Cleveland, O.
Manjše naselbine v Michigan ......... 73.00
Naselbine v Montani ................ 72.00
Fara v Barbertonu, Ohio........... 69.05
Fara v Kansas City, Kans.....
Faar v Eveleth, Minn.......
Manjše naselbine v Ohio .... Fara v Pittsburghu, Penna. . .
Fara v Pueblo, Colo.........
Fara v Willardu, Wis.....
Fara v Lorrainu, Ohio.......
Fara v Rock Springs, Wyo. . .
Naselbine v Kaliforniji ......
Fara v La Sallu, III.........
Fara v Hibbing, Minn.......
Fara v Bridgeville, Pa........
Manjše naselbine v Wisconsin Fara v Johnstownu, Penna. . .
Fara v Calumet, Mich........
Naselbine v Washington .....
Naselbine v Kanadi.......
Fara v Forest City, Penna. . .
Naselbine v Idaho ..........
Naselbine v Texasu ....
Fara v West Allisu, Wis.....
Fara v Chisholm, Minn.......
Fara v Gilbert, Minn.........
Naselbine v Utah ...........
Fara v Denver, Colo........
Naselbine v Oregonu ......
Fara v Tower, Minn........
Naselbine v West Virginia . .
Fara v Leadville, Colo......
Naselbine v Arkansasu . .
60.00 51.50 46.50 42.00 37.50 40.00 34.50 34.00 33.50 32.00 27.50 25.00 24.50 22 50 19.50 17.00 14.00 10.50 10.00 10.00 9.00 7.60 5.50 5.50 5.00 5.00 5.00 5.00 4.00 2.50
V FOND ZA ZIDANJE DAROVALI
NEW YORK—
New York City—Po $25.00: Alt. Dr. Sv. Cirila. Po $10: John Habjan, Mrs. Selsh, Joseph Grashek,
Fanie Pauli, Markovich Family.--Po $6: Gregor
Zaubi Anna Berlan. - Po $5: Dr. Sv. Frančiška,
Charles Zajc, Mike Habian, Mrs. P. R. Chandler,
Martin Murn, Frances Janosh. - Po $4: Mrs. F.
Martin. - Po $3: Mary Paulcich, Louis Legisha,
Fannie Hribar, Marie Ulchar, Anna Zagar. - Po
$2: Gertrude Jelenz, Anton Merchun, Sophie
Kerch. - Po $1: Mrs. S. Bukovetz. Josie Homar.
Mary Kunze. Mary Whitney, Mary Paulich.
Brooklyn, N. Y.—Po $30: Josephine Anzlovar. - Po
$10: Katie Paulich, Dr. Sv. Ane. - Po $5: Mr. in
Mrs. John Zakelj, Anton Anslovar, Agnes Hutter, Anna Zorman, John Lenarcich, Anton Stornik, Thomas Obilcnik. — Po $3: Mike Koshak. — Po
$2: Mrs. Jennie Habyan. - Po $1: Julia Adamich,
John Wessel, Mrs. J. Razbornik, Agnes Hutter.
Glendale, L. I.-Po $10: Mary Balantich, Mr. ill Mrs.
F. Peterka, Rose Habian, John Bucar. - Po $5:
Anton Subelj, Mr. Mike Pirnat, Myra Habian, Valentine Zalokar, H. Giovanelli. - Po $2: Rotovar
Family.
Astoria, L. I.—Po $5: Victor Kobilca.
Maspeth, L. I.-Po $4: Mr. in Mrs. Jos. Felicijan. -
Po $2: M. Shaffer, W. Weiss.
Ozone Park, L. I.—Po $5: H. Guardia, Mr. Macek,
Mr. in Mrs. Joseph Svete, Mr. Franci« Svete. -
Po $1: Joseph Lenarcich, Charles Guardia.
Ridgewood, N. Y.—Po $15: Leo Zakrajiek. - Po
$10: Fannie Holeshek, Mrs. Gertrude Vesel, Louis
Rupnik, Valentin Paulich. - Po $5: Mrs. A. Crn-
kovich, John Markovich, Angela Colnar, Mrs. F. Kukovic, Ignac Nakrst, Helen Pellich, Mary Vele-tich, Sophie Brczach, Paula Petek, Vinko Kon-chan, Frank Voje, Frank Krech, Ivan Rucigaj, Louis Cesarek, Rudolph Sershen, Joseph Skrabe, Jacob Gosar, Jacob Cerar, Anton Krech, Charles Lacjan, Anton Omerzu, Frank Cerar, M. Kon-
chan, Frank Sme, Mary Cerar, Mary Birk. - Po
$3: Valentina Dolar. - Po $2: Anton Rak, Osolin
Family, Valentin Capuder, Mrs. Stafancich. - Po
$1: Marie Mihevc.
Richmond Hill, L. I.—Po $5: Mary Medek.
Forest Hill, L. I.-Po $2: Joseph Klun, Paul Nakerst,
Charles Majdich, Ludvig Oberwalder.
Long Island, N. Y.—Po $10: Mrs. Kermraanc, Katie Kepic.
Carona, L. I.—Po $2: F. Kobola.
Amityville, N. Y.—Po $2: Agnes Xeller.
Worcester—Po $2: Mary Hren.
Pearl River—Po $4: Mrs. Wm. Beck.
New Rochelle—Po $10: Catherine Fajfar.
Washington, D. C.—Po $1: Betty Suglich. NEW JERSEY—
Hoboken, N. J.-Po $2.50: Agnes Viskovich.
North Bergen, N. J.—Po $25: Henry Mertel. _ Po
$5:Mary Geluk.
CONNECTICUT-
Bridgeport—Po $30: Rev. Michael Golob. -Po $20:
Gizella, Agnes Gasper.-Po $15: Društvo Mater.
— Po $5: Mrs. Antolich, Martin Horvath, Stephen Horvath, Mrs. Antolich, Anton Birk. — Po $2: John Bahac, Frank Borko, Mrs. Bavec, Mrs. M. Bohinec, Joseph Bojinec, Louis Grlec, Frances Jug, Anton Kolar, John Krasovec, John Kutnik, Anne Purho, Julia Pozgan, John Raj, Theresa Rezunjk, Joseph Ritlop, Stefan Skalec, John Sratjek, Math Zelik, Martin Zadrovec. — Po 1.50: Joseph Unvar-
ski, Anna Vegi. -Po $1: John Smey, Frank Sisko,
Mike Bejek, Louis Biking, Steve Baligac, Mrs. Br-den, Barbara Cesen, Mary Čeh, Mrs. Cusmadija, Mike Cepot, Steve Draskovic, Julia Draskovic, Joseph Duh, Mrs. Mary Ferenckak, Stephen Fercak, Ann Horvath, Joan Horvath, Stephan Horvath, John Horvath, Julia Hozjan, Joseph Hozjan, Mr. in Mrs. S. Horvath, Jos. Horvath Sr., Jos. Horvath Jr., Stefan Horvath, Steve Horvath, Joseph Jerich, V. Kunp, Mary Koras, Elix. Lajen, Anna Lutar, Steve Laki, Steve Markoja, John Matjasec, Steve Matjasic, Steve Markoja, Steve Markoja, John Me-ricjeh, John Morasta, Marija Mesanich, Stephen Pucko, Mary Premosa, Steve Petek, Fr. Parker, Joseph Pucko, Frances Pecknik, Joseph Rascan, Raymrs Rodek, Joseph Remnja, Mary Raj, Mike Spichin, Stephen Somen, Carl Stefanich, Jos. Si-vador, Steve Sumec, Mary Trupsha, Math. Skalec, Mr. in Mrs. Volk, Mrs. Zelko, Alexander Zlatar,
Andrew Zver. - Po 50c: Gutman Reze, Joseph
Horvath, Martin Luter, Steve Oslaj, Mike Smej, Elizabeth Voglar, Martin Zalik. Danbury—Po $25: Joseph Dolar. Fairfield—Po $2: Steve Virag. CANADA—
Ontario—Po $2.50: S. Forjan. CALIFORNIA—
Compton-Po $10: George Vukovich.
Escondido—Po $1: Margaret Dragoman.
Los Angeles-Po $5: Mary Kovec.
Montery Park—Po $17.50: Mrs. M. Koshmerl.
Sacramento-Po $1.50: Mr. in Mrs. Anton Strajan.
—Po 50c: Miss Gertrude Strajan.
IDAHO-
Burley—Po $10: Johanna Ferlic. INDIANA—
Whiting—Po $100.00: K. Triller. — Po $20: Gabriel in Albion Benedict. - Po $10: Lawrence in Mary Verbeck. — Po $5: Andrew Golob, Stephen in Mary Arch.
JUGOSLAVIA ( Europe) —
Po $25: Rev. K. Zakrajšek. - Po $10: Rev. J. Gra-
šič. - Po $5: Mrs. Frances Vrabich-Tamse.
KANSAS—
Arma—Po $5: Jacob Cukjati.
Kansas City—Po $2: Krist Petric. — Po $1: A. Mar-
tincic.
COLORADO—
Canon City-Po $5: Dr. Napredni Slovenci št. 9 ZSZ,
Ant. Strainer St., Margaret Ferkul, Anton Dremel.
- Po $3: John Susman. - Po $2.50: Stanley Pa-
veleski. - Po $2: Louis Pirc, Johan Legan. - Po
$1: Joe Govornik, Joe Kimeck Jr., Marija Strubel, Anton Adamič, Marija Concilja, Mary Zavrl, Frank Kante, Frank Adamic, And. Kante, Angela Javor-nik, Frank Javornik, Miss Elizabeth Susman, Johanna Adamic, Mrs. Frances Grahek, Mrs. A. Zupan. - Po 75c: Joe Skrabec, Mrs. Mary Jermene.
— Po 50c: Joe Govornik Jr., Rosie Lasko, Joe Kimeck st., Frank Boben st., Johan Globokar, And. Kimeck, Adam Kimeck, Tom Pakus, Modij Blatnik, John Arko, Katarina Jekovich. — Po 25c: Frank Boben Jr., Terezija Sustar, Sam Seban, Dorothy Skerjanc, Katie Mareno, Rud. Blatnik, Harry Govornik.
Rockvalle—Po $1: Johanna Lipovsek, Margaret Dre-nik, Gabriel Smilanoveric. — Po 50c: Agnes Bale, Marija Zalar. — Po 25c: Johan Slak.
Florence—Po 50c: Jennie Lukezic. - Po 25c: Jacob
Cesnik. — Po 15c: Ivana Sterziser. - Po 10c: Peter Sale.
Pueblo-Po $5: Mrs. M. Barker. - Po $2.50: Louis
Potokar. - Po $1: Johanna Kastelc, Johanna Gor-
sich.
Walsenburg-Po 2: Mrs. Frances Pajk, Mr. in Mrs.
John Panion. - Po 1.50: Mr. in Mrs. Tony Panion
& Family. - Po $1: Mr. in Mrs. Tony Styduhar,
Mrs. Mary Matkovich, Mrs. Swage), Miss Mary
Swagel, Mr. in Mrs. John Lipic. - Po 50c: N. N.
- Po 25c: N. N. — Po 75c: Mrs. Teresa Zano-
telli.
Salida—Po $10: Mr. John Glivar. - Po $5: Holy
Cross Lodge No. 217. ILLINOIS—
Chicago—Po $10: Joe Stepanich Jr., Nick Mencinger, družina Frank Gradishar. — Po $5: Slov. Ženska Zveza št. 72, Agnes Ribnikar, Mary Koren, Mr. in
Mrs. John Densa, St. John Society No. 13 DSD. -
Po $3: Mrs. Getrude Gradishar, Anna Smid. - Po
$2: Mrs. Ursula Zupančič. — Po $1: Mr. in Mrs. John Chernich, Mr. in Mrs. Joseph Schiffrer, Frank Ajster.
So. Chicago—Po $100: Mr. in Mrs. Motz. — Po $10: Mr. in Mrs. Jos. Konda.
Bradley—Po $50: Dr. sv. Petra in Pavla št. 62 KSKJ.
Ottawa—Po $10: Ursula Kozarič. - Po 5: Frances
Hren.
Argo—Po $50: Družina John Zakovich. — Po $15: Frank Jalovec.
Panama—Po $5: Mr. in Mrs. John Ancel.
Stauton—Po $1: Margaret Moggie.
Summit—Po $25: Rev. John F. Fuerst.
Spring Valley—Po $10: Mrs. Anna Blackard.
Oglesby—Po $10: Frank Kernz & Family.
Depue-Po 10: Mr. in Mrs. Louis Zicker. - Po $5:
Mr. Jacob Vozel.
Lockport—Po 1: Mrs. John Verscaj, Mrs. Nalias. -
Po 25c: Anna Simonovic.
Lemont-Po $100.00: Cebele-Med. - Po $25: Wm.
Martin. - Po $5: Mr. Tony Ferk.
Rockdale—Po $5: Mrs. Frank Fajfar. - Po $1: Mrs.
Victor Zadnik, Mrs. Anton Kovretich, Mike Smajd. Po $2: Mr. Victor Zadnik.
Joliet—Po $10: Mr. in Mrs. Frank Papesh, Mr. in
Mrs. And. Hochevar. - Po $5: Mr. in Mrs. Frank
Ashenbrener, Katarina Kuzma, Joe Libershar, Fr.
Zivetz, Po $5: Kvirin Nasenbeny. - Po $6: Mr. in
Mrs. A. Bucar. - Po $2: Mr. Leo Dolinsek, Mr.
in Mrs. Jack Terlep, družina Valentine Ambrose, Mrs. Lausch. - Po $1: Valeria Kajniš, Miss Mary Papesh, Pavel Thomas, Mrs. Charles Setina, Lawrence Vanash, Mrs. Joseph Barsuh, Jennie Torkar, Mrs. M. Jurecich, Francis Brelih, Mr. Leo Dolinšek, Dr. M. J. Ivec, John Papesh, Margaret Papesh, Barbara Skof, Matt Jurkovec, Mary Kollar, Miss Josephine Papesh, Martin Stefanic. -
Po 50c: Anna Terlep, Mary Kolenc, Rose Klancar, Matt Sagodec, Mary Bajt, Mary Zelko, Katherine Simonec, Mike Zoran, Nickola Forman, Frank Se-nara, Mrs. Julia Skufca, Mrs. Frank Spelich, Katarina Suhodol, John Gore, Mr. in Mrs. Frank Plut, Wm. Vertin, Alb. Papesh. — Po 30c: Anna Turk, St. Mochvar, Stephen Martes, Josephine Pav-
letic. - Po 25c: John Zila, Mrs. Mary Chopp, Isa-
dore H. Lewis, Louis Chopp, Mary Vranicar, Fi-lomena Tance, Mrs. Mahkovec, Anna Mlakar, Johanna Margatic, John Plese, Frank Bradach, Mrs. Mary Zelesnik.
Waukegan—Po $100: Mrs. Ivan Kirn, N. N., Mr. in Mrs. Andrew Ogrin & Fam. — Po $50: N. N., Mr. in Mrs. Gasper Drasler & Fam., Dr. sv. Anna št. 127 KSKJ. — Po $25: Mr. in Mrs. John Petrovčič & Fam., dr. Marije Pomagaj št. 79, KSKJ. — Po
$20: Mr. in Mrs. John Gregorka. - Po $10: Mr.
in Mrs. Math lvanetic, Mr. in Mrs. James Kirn, Mr. Frank Kirn, Mrs. Mary Bezek, Mr. in Mrs. Frank
Kozina, Mr. in Mrs. Krai Drobnic. - Po $5: Mr.
in Mrs. John Cankar, Mr. in Mrs. Frank Kerina, Cepon Brothers, Mr. in Mrs. Frank Ogrin Sr., Mr. John Artac, Mrs. Frances Drasler, Mr. in Mrs. John & Rose Merlack, Mr. in Mrs. Edward Popit, Mrs. Antonia Mozina, Mr. John Hladnik, Mr. in Mrs. Frank Opeka, Mr. in Mrs. Andrew Košer, Mr. in Mrs. Joseph Nemanich, Mrs. Helen Kuntar, Mr. in Mrs. Martin Zupec Sr., Dr. L. Kompare, Mr. in Mrs. Frank Hodnik. — Po $2.50- Mr. in Mrs. Ignacij Hodnik. - Po $2: Mr. in Mrs. Frank Sebe-
nik, Johanna Kirn, Mr. in Mrs. Louis Zupec, Mrs. Agnes Cepon, Mrs. Ivana Sedej, Mr. in Mrs. Frank Zarc Sr., Mr. in Mrs. Jacob Košer, Mr. in Mrs. Frank Artač, Mr. in Mrs. Math Setničar, Mrs. Frances Lesnak, Mr. in Mrs. Joseph Leben, Mr. in Mrs. Vinko Miholič, Mr. in Mrs. Frank Poglayen, Mr. in Mrs. Frank Gostiša, Mr. in Mrs. Frank Cankar, Mr. in Mrs. Stanley Cankar, Mr. in Mrs. Anthony Mrzona, Mrs. Mary Kerzič, Mr. in Mrs. Mike Opeka, Mr. in Mrs. Frank Petrič, Mr. William Mozina, Mr. in Mrs. Joseph Mozina, Mr. in Mrs. Math Slana, Mr. in Mrs. Joe Petrovčič, Mr. in Mrs. John Pluth, Mrs. Mary Hodnik, Mr. in Mrs. John Zelez-
nik, Mr. in Mrs. Frank Urh, Mr. in Mrs. Ignatz
Kirn, Mr. Frank Pustavrh. - Po $1.50: Mr. in
Mrs. Anton Jeffers, Mr. in Mrs. Joseph Mesec, Mr. in Mrs. Martin Svete Sr., Mr. in Mrs. Peter Ter-
chek. - Po $1: Mr. John Kerin, Mrs. Anna Belec,
Mr. Frank Osenek, Mrs. Gertrude Celesnik, Mr. Frank Celesnik, Miss Christina Celesnik, Mr. Jacob Smole, Mr. Joseph Kaučič, Mr. John Nagode, Mr. Joseph Belec, Mrs. Julia Merlak, Mr. Frank Merlak, Mr. Victor Slana, Mr. Anton Jesenovec, Miss Frances Cankar, Miss Mary Mozina, Mr. Anton Urbančič, Mr. John Jerina, Mr. John Zalaznik, Mr. John Treven Sr., Mr. Jacob Dobnikar Sr., Mr. Jacob Dobnikar Jr., Mr. Peter Rajtc,, Mr. Jacob Celesnik, Mr. Joseph Celesnik, Mr. Lawrence Music, Mr. Frank Govekar, Mr Mike Mozina, Mr. Anton Stritar, Mr. Joseph Zalar, Mr. Paul Dolenc, Mr. Joseph Heraver, Mr. Andrew Pirman, Mr. John Dolinar, Mr. Frank Jappel, Mr. Karl Susman, Mr. Jacob Babnik, Mrs. Catherine Hladnik, Mr. John Merlak Sr., Mr. John Kovačič, Mr. Peter Terček, Mr. Anton Malavarsič, Mrs. Mary Verhovec, Mrs. Johana Zeleznik, Mr. Thomas Twardy, Mr. Frank Stimac, Mr. Joseph Zapkar, Mr. John Gerčar St., Mr. John Kink, Mr. John Jamnik Sr., Mr. John Ce-pon, Mr. John Gerčar Jr., Mr. Anton Keber, Miss Iran Cankar, Mr. John A. Cankar, Mr. John Pod-boy, Mr. Frank Furlan, Mr John Gerjol, Mr. Anton Gorishek, Mr. Anton Debevec, Mr. John De-bevec, Mr. Frank Debevec, Mrs. Catherine Kolenc, Mr. Mike Grgas, Mr. Joseph Zarc, Mr. Joseph Gla-na, Mr. Frank Novak, Mr. Math Suhodolnik, Mr. John Merlak Sr., Mr. Joseph Habjan, Mr. Joseph Grom, Mr. Joseph Svete, Mrs. Kate Mausar, Mr. Joseph Drasler Jr., Mr. John Novak, Mr. John Kuhar, Mr. Jacob Leskovec, Mr. Frank Zarc Jr., Mr. Frank Sarsha, Mr. Frank Merlack. Mr. Jerry Remš-gar, Mr. Joseph Dodič, Mr. Frank Bobnič, Mrs.
Ivana Mikš. - Po 50c: Mr. Jacob Mivšek, Mrs.
Catherine Varšek, Mr. Frank Grom, Mr. Mike Prebil. — Po 25c: Mr. Frank Grom, Mrs. Mary Grom. MICHIGAN—
Calumet—Po $5: Mrs. Kastelic.
Dearborn—Po $1: Mrs. Mary Vihtelich.
Detroit—Po $20: Mr. in Mrs. Jos. Strubel. — Po $10:
Mr. K. Judnich. - Po $5: Mrs. Mary Madronich,
Frances Madronich, Mr. in Mrs. Peter Zunich, George Kotze Jr., Mrs. Anna Kunich. — Po $3:
Mr. Matt Prebelich. - Po $2: F. N., Mrs. Anna
Chopp. - Po $1: Angela Stupar, Michael Gazvo-
da, Louis Srebernak, Marcus Yonke, Michael May-har, Jennie Schmidt. — Po 50c: Gabriela Schmidt, Agnes Meyers.
Monroe-Po $50: Rev. Frank Srebernak.
Ironwood—Po $100.00: Matt Ulašič.
MINNESOTA—
Chisholm—Po 2: Frank Lavrich. - Po $1: Mrs. Mary Tanko, John Sega, Mrs. Josephine Kmet.
Duluth—Po $5: Mr. John Skul.
Ely—Po $20: Družina Mam. - Po 10: Neimenovana, Neimenovana. — Po $5: Frances Bozich, Mr. in Mrs. Frank Svegel. - Po $3: Frances Skubic.
- Po $2.50: Mr. in Mrs. Joseph Sever. - Po $1:
Ursula Stupnik, Mr. in Mrs. Frank Sever, Jos. J.
Peshel. -Po 50c: Francis Pengal, Katarina Spraj-
cer,
Eveleth—Po $5: Neimenovana. - Po $2: Frances
Gornik. - Po $1: Frank Urbiha, Anton Sterlekar,
Mrs. A. Nemgar.
Greaney—Po $5: Dr. sv. Brigite št. 221 KSKJ. -
Po $1: Mary Starich.
Hibbing—Po $10: Frances Baschnick. — Po $5: Mrs. A. Mlakar.
Popple—Po $2: Anna Plemel.
Rice-Po $1: Neimenovana.
Sartell—Po $2.50: Jphn Burgstaler.
Soudan—Po $5: Slov. Ženska Zveza št. 43, Mrs. Magdalene Brule.
MISSOURI—
St. Louis — Po $1: Mrs. Margaret Zvanut. MONTANA—
Belt-Po $2.50: Mrs. Anna Unik.
Great Falls—Po $5: Frank Hočevar, Joe Smerdel,
Joseph Beck. - Po $3: Ignace Trunkle, Matt Med-
vec. - Po $2: Joe Trunkle. - Po $1: Josephine
Frost, Joe Klemensic, John Ponikvar, Mrs. Anna Mohar.
East Helena—Po $.2: Jennie Maronich.
Walkerville—Po $10: Mary Benich. ,— Po $5: Mrs.
Peter Medved. -Po $2.50: Mrs. Mary Kotze, Mrs.
K. Tomazich. - Po $2: Mrs. Anna Sutej, Mrs. Mary Kovacich. - Po $1.50: Mrs. Frank Sowd. -
Po $1: Mrs. C. Trapp, Mrs. Math Puhek, Mrs. Frances Puhek, Mrs. Anna Flanik, Mrs. Mary Auman. Po 50c: Mrs. Joseph Severinsky, Mrs. B. Nool. PENNSYLVANIA—
St. Mary's—Po $2: Terezija Aufderklam.
Greensboro—Po $5: Mrs. Mary Elnikar.
Pittsburgh-Po $5: Barbara Gasper, Mrs. Mary Ca-
donic. - Po $2.50: Marijane Koss. - Po $1: Nicholas Skube, Anna Mravinec, Frances Necimer, Mrs. Mary Richtor, Johana Luhek, Mrs. Korošec, Mrs. Mary Veber.
East Pittsburgh—Po $10: Anton Nemanic.
Wilkes Barre—Po $15: Anton Zagorc. - Po $2.50:
Mrs. Mary Volkar.
Strabane: Po $2.50: Mr. in Mrs. Anton Tomsic, Mr.
in Mrs. Mary Krulc. - Po 1: Frances Kirn, Mrs.
Anton Kogovsek. — Po 50c: Annie Oklesen.
Morgan—Po $5: Frances Dernovsek. - Po $2.50:
Neimenovana. — Po $1: Terezija Knez.
Bridgeville-Po $5: Florian Kop ac. Neimenovani.
Presto-Po $2: Mary Smyli.
Ambridge-Po $10: Mary Pavlesic. - Po $5: Jennie
Svegel. — Po $2: Mr. in Mrs. Joe Rosenberg.
Farrell—Po $1: Ivan Bishman, Ivan Bischan.
Rankin-Po $10: Mrs. Cecilia Kriza.
Steelton-Po $100: Louis in Anna Zlogar. .— Po $5:
Mr. Joseph Mika Sr. - Po $2.50: Agnes Nemanic.
— Po $2: Mary Kočevar, Marija Težak. — Po $1: Clara Ropoš, John Kraševec, Anna Lopatec, Marija Černugelj, Anna Matjasic, Anton Matjasic, Frank Matjasic, John Dubravec, Martin Nemeth. - Po 50c: John Petrašič.
Johnstown—Po $5: Joseph Juh, Anton Gale. - Po
$3: Dr. sv. Štefana it. 87 KSKJ. - Po $2.50: Agnes Gunde. - Po $1: Mathias Klucevsek.
Dui*,lo-Po $25: Rose Usnik. - Po $5: Julia Jernej-
cic.
Carnegie-Po $3: Mr. in Mrs. Frances Hrovat.
Enhaut-Po $2: Anton Malešič. - Po 50c: Eva Milosevic.
Homer City—Po $5: Družina Smith.
Pittston — Po $5: Rev. J. P. Kamin.
Leckrone-Po 5: Mr. in Mrs. Louis Blazic.
Cairnbrook—Po $5: Mary Levar.
Forest City—Po $5: Mary Skube. - Po $3: Mary
Grum.
OREGON—
Molalla-Po $2: Mrs. Frank Kokel.
Oregon City-Po $1: Mary Polahnar.
TEXAS—
Houston-Po $10: Frank A. Rudman.
UTAH—
Price — Po $5: John in Mary Intihar.
Sunnyside-Po 50c: Anna Russ.
WEST VIRGINIA—
Charleston - Po $3: F. Kausek Family. - Po $2:
Mrs. Agnes Paulin.
WASHINGTON—
Enumclau - Po $5: Mrs. Johana Logar.
Valley — Po $1: M. Swan.
Wenatchee -Po $1: Mrs. B. Mihelich.
Seattle-Po $5: Mr. in Mrs. Frank Erdelatz.
Black Diamond-Po 2.50: Mary Prasnikar.
Northport—Po $2.50: Ana Domitrovic. WYOMING—
Rock Springs—Po $10: Dr. sv. Srca Marije št. 86
KSKJ., Alt. dr. sv. Ane. - Po $5: Mrs. Katherine
Suhic, Frank Potochnik & Family. - Po $2: Urban Tauchar, Mr. in Mrs. Martin Stalic.
WISCONSIN—
Ashla nd — Po $1 : Jera Roncevich.
Mason - Po $3: Anna Moonich.
Marshfield — Po $10; Mr. in Mrs. A. Sumrak.
Molten — Po $1; M. Koshlr.
Milwaukee - Po $100: Rose Znidar. - Po $11.50:
Mr. Fr. Dokl. - Po $10: Dr. sv. Janeza Evang.
št. 65 KSKJ, Neimenovana, George Raly. - Po
Po $2: Mrs. Jennie Frajtak, John N. Pasdertz, Dr. sv. Jožefa št. 103 KSKJ., Mr. Stibler, A. Friend. - Po $1: Mary Veranich, Mrs. Catherine Sunich.
Port Washington - Po $1: W. Kocevar, H. Golob.
Sheboygan - Po $30: Družina Sircelj. - Po $10:
Dr. Krščanskih žena in mater. -Po $5: F. Zorko,
Mr. Joh n Cebasek, Mrs. Louise Meshing. - Po
$2.50: F. Karsnick. — Po $2; F. Sircelj. — Po $1: Anton Jr., John, Karol, Angela, Ciril, Metod, Edward, Nežika Sircelj, John Cebasek.
Stetsonville - Po $19: Mr. J. Budan.
West Allis—Po $5: Anna Bashel. - Po $1: John
Jamnik, Mrs. M. Bozich, Rev. M. Setnicar, L. Berce.
Willard—Po $15: Dr. sv. Družine št. 136 KSKJ. _
Po $10: F. Perovsek. — Po $5: Mrs. Mary Toleni.
OHIO-
Astabula—Po $1: Jennie Trenta.
Barberton—Po $10: Mr. in Mrs. Frank Sterle.
Po $5: Mr. in Mrs. Frank Beg. - Po $3: Mr. in
Mrs. Jerry Gerbec. - Po $2.50: Fr. G. - Po $2:
Mr. in Mrs. Joe Hiti, Ursula in John Lintol, Mr. in
Mrs. Joe Sega, Mr. in Mrs. Thomas Paulič. - Po
$1: Mrs. Frances Bertonce, Mrs. Frank Zakrajšek, Jacob Zupec, Frank Znidaršič, John Zalar, Anton Devjak, Frank Fistar, Frank Grum, Anton Gerbec, Mary Gerbec, Helena Kurelt, Mrs. Jack Kaserman, Joe Leksan, Albert Murn, Anton Mišič, Mr. H. Muren, Marjana Mažek, John Opeka, Mrs. John Pad-lipec, Frank Smerdel, John Stopar, Frank Sega, Mrs. Joseph Usnick, Mrs. Jack Urhovec, John Vu-
jovič, Mrs. J. Virant. - Po 50c: Joe Adamič, Mrs.
Andrew Blazic, Mrs. Joe Bescak, Frances Zupec, George Zagar, Mary Zgajnar, Mrs. Andrew Zelez-nikar, Mrs. Anton Gubec, Mrs. Frances Garbar, Agnes Jerina, Frances Lah, Joe Lipovec, Joe Luke-zič, Angela Neglič, Marjana Otonicar, Mrs. F. Po-rak, Jernej Penko, Mrs. Paul Palčič, John Petrič, Mrs. John Repar, Mrs. John Rupert, Frank Stei-ner, Joe Somrek, Mrs. Thomas Sauber, Frances
Tonja, John Ujšič, Matija Usnik, Fred Udovic. -
Po 30c: Jennie Krašnic, Anna Lavtar. — Po 25c: Louis Arco, Joe Avsec, Jennie Drobnic, Anna Mu-šalek, Mr. L. Penko, Fanny Svete, John Tancek.
Bridgeport-Po $2: Mrs. Mary Kain.
Cleveland—Po $100: Mr. in Mrs. J. Potokar. - Po
$20: John Prisel. - Po $10: Mary Casserman,
SZZ. št. 25, Dr. Mrs. Perko, Frances Marolt, Neimenovana. - Po $5: Dr. sv. Ane št. 150 KSKJ.,
Dr. Najsv. Imena fare sv. Lavrenca, S2Z. št. 47, Angela Poles, Anthony Orazem, S2Z. št. 21, Mr. in Mrs. Mary Jerak, Dr. Presv. Srca Jezusozega št. 17.2 KSKJ. — Po $2.50: Mr. in Mrs. A. Novak, Mr. in Mrs. John Petric, Frances Vrhovec. — Po $2: Mrs. Gertrude Strajnar, Mrs. Frances McKeneca, Agnes Kummel, Družina John Rebolj, 1 erezija
Kasic, družina Marija Strauss. - Po $1: Anton
Zgovec, Mr. in Mrs. Frank Orehovec, Mr. Steve Medved, Mary Ziberna, Stanley Christine Bohinc, Družina Pesec, Johanna Miklavcic, Anica Franks, Mrs. Ursula Kuclar, Mr. in Mrs. J. Mary Petric, Mrs. Frances Petric, J. Stampfel, E. Valencic, N. N., Benedict Pajk, Apolonia Zitko, I. G., Joseph Zimmerman, Katie Turk, Elizabeth Komin.
Doylestown—Po 1: Matevž Centa.
Euclid—Po $2: Margaret Silc. — Po $1: Terezija Zdesar.
Girard—Po $2.50: Katarina Anzicek. - Po $2: Agnes Skolavis.
Lisbon—Po $1: Mrs. Mary Lowsha.
Lorain—Po $5: Mrs. Margaret Zaletel. — Po $2: Mrs. Julia Kus.
Noble—.Po $2: Mary Prostor.
Petersburg—Po $5: Mrs. Mary Ohlin.
Ritman-Po $2: Mr. in Mrs. Thomas Paulič.
Struthers—Po $2: S. S. C. U. št. 229.
Wadsworth-Po $1: John Sega.
Youngstown—Po $5: Peter Volk.
KAKO SMO POTOVALI
Mary Knaus, Chisholm, Minn.
(Konec)
PLOH pa nisem videla veliko ljudi, ker je bila ravno košnja in so bili močno zaposleni. Večinoma so bili z doma in jih ni bilo mogoče obiskati. Torej sem se odpravila pogledat mojo rojstno vas Retnje, ki šteje okoli sto osemdeset številk. Skozi to vas sem hodila dve uri, ker so me povsod ljudje obsuli in spraševali to in ono. Seveda sem bila tudi nekoliko Miklavžu podobna ali pa vsaj pismono-ši, ker sem imela naročila od njihovih svojcev iz Amerike, da temu ali onemu izročim samo pozdrave, nekaterim pa tudi kaj dolarjev. Povsod so bili zelo veseli in večinoma do solz ginjeni. Mnoge matere so takoj potrebovale robce, ko so spraševale po svojih sinovih in zdihovale: O, ljubi moj otrok, kako rada bi te spet videla . . .
Drugi dan je bila nedelja, ki je ne bom nikoli pozabila. To je bil dan veselja in žalosti. Ko sem se zjutraj odpravila k službi božji, se je naenkrat odprl pred menoj pogled na hrib Tabor, kjer stojita dve cerkvi in dve hiši, župnišče in mežnarija. Tudi šolsko poslopje je gori, kjer menda stanuje tudi učitelj. Ena cerkev stoji na pokopališču in je posvečena sv. Barbari. Na tistem pokopališču je tudi krasen križ, tako lep, da takega še nisem nikoli videla. Ko je jutranje sonce obžarilo pozlačeno podobo Zveli-čarjevo na križu in je pričelo zvoniti pri fari, me je tako prijelo, da se nisem mogla zdržati solz. Tako veličasten prizor se malo kje vidi. Z menoj so bile moje nečakinje in komaj sem mogla spregovoriti: Pojdimo najprej na pokopališče.
Ali naj vam opisujem svoje doživetje na božji njivi? Pokleknila sem najprej ob grob svoje dobre matere in poljubila zemljo, v kateri Počivajo njihove trudne roke. Slonela sem ondi tako dolgo, da sem se popolnoma svobodno iz-Jokala. Potem sem romala še na grob blagega ©četa in dobrih sester, šele potem smo šle v cerkev.
Zdaj se mi je pa spet tako dopadlo, da se nisem mogla nagledati lepote te hiše božje. Vse •le bilo prenovljeno in posebno dva oltarja, ki sta bila že po mojem odhodu v Ameriko prenovlje-
na, sta se mi zdela silno lepa. Cerkev je posvečena sv. Lenartu in sem se spomnila, kako je nekoč zložil temu svetniku na čast novo pesem neki učitelj ali organist:
O ljubi svet Lenart, kako si ti svet,
imaš majhino faro, pa pridnih deklet.
Potem sem obiskala tudi sosednjo faro Bloke in sicer vas Studenec. Tam živijo starši Mr. Toneta Žurge. Oče je star čez devetdeset let, mati pa nekoliko manj. Obeh se je spomnil z darom in s pozdravi. Nedaleč od tam je vas Lunarsko. Ondi sem obiskala očeta Mrs. Ivane Perič, ki je tudi poslala lepe pozdrave in dar. V tej vasi sem obiskala tudi bolnico, ki je že 34 let bolna, vedno v postelji s hudimi bolečinami. Sama si ne more nič pomagati, pa je vendar lepo vdana v voljo božjo. Poleg postelje ima oltarček Matere božje, v roki pa rožni venec. Meni se je zdela kakor svetnica. Streže ji sestra z veliko požrtvovalnostjo.
Nadalje sem obiskala tudi znance v Ložu, ki se poznamo iz Amerike. Najprej sem se zgla-sila pri Mr. Lavriču v Starem trgu, ki je že mnogo let občinski tajnik. Potem sem stopila v Nad-lesk do Mr. Alojzija Komidarja. Ta mož je bil svoj čas dobro poznan tukaj na Chisholmu in sva se imela mnogo pomeniti. Vsem pošilja iskrene pozdrave. Vseh svojih obiskov pa ne morem omeniti, ker bi bila predolga vrsta.
Tisto nedeljo je bil shod pri Sv. Križu. Jaz sem se udeležila že večernih pobožnosti in moji dve nečakinji sta bili z menoj. Pot nas je vodila visoko v hrib in po skalnatih bregovih. Pri vsaki postaji križevega pota smo nekoliko postale. Seveda sem težko hodila in bila sem vsa premočena od potu. Zato sem pobi'ala palico in se nekaj časa vpirala nanjo. Ko sem pa prišla do druge postaje in se zagledala v božjega Zve-ličarja, kako jemlje križ na rame, sem palico kar v stran vrgla. Zakaj bi se morala jaz ob palico opirati, ko je moj Zveličar moral nesti brez opore svoj težki križ . . .
Ko smo prišle v cerkev, so bile ravno lita-nije. Bilo je tako lepo petje, da moraš hočeš nočeš vse pozabiti, kar ti je težkega na srcu. Ljudje so tako vneto molili in prepevali ves večer, da sem morala iz vsega srca občudovati resnično pobožnost našega ljudstva. Drugi dan sem se sešla na gori z raznimi znanci iz okolice in se v njihovi družbi izvrstno počutila.
Ko že govorim o božji poti naj tukaj povem,
kako sem obiskala Marijino svetišče na Brezjah. Takrat je imela Kmečka Zveza na Brezjah svoj shod. Ko smo prišle tja gor že pod večer, je bilo že toliko romarjev, da se je vse trlo. O mraku sem doživela eno najlepših procesij, kar si jih more človek misliti. Sveto Rešnje Telo smo spremljali daleč na okoli in vsak je imel v roki prižgano svečo, nekateri pa mogočne baklje. Po procesiji so ljudje molili vso noč in zgodaj zjutraj so se pričele svete maše in druge pobožno-sti. Bilo je res nekaj veličastnega. Skoraj bi rada vse bolj natanko opisala, ampak takih opisov je bilo že dosti v tisku, zato se rajši omejim.
In še na eni božji poti sem bila, namreč pri Novi Štifti blizu Ribnice. Tudi od tam je veliko ljudi v Ameriki, jaz sem se jih spomnila pri Mariji in jih pirporočila v njeno varstvo. Pri tej božji poti se je tudi mnogo spremenilo, odkar sem v Ameriki. Oskrbujejo jo sedaj očetje frančiškani, kar takrat še ni bilo. In poslikana je sedaj zelo lepo. Prav take kot nekdaj so pa še svete štenge in tista lesena hišiča na eni izmed mogočnih lip okoli cerkve.
Zdaj pa še kaj o splošnih razmerah v domovini. Toliko rečem, da kdor je bil dalje časa v Ameriki, bi se težko spet doma privadil. Razmere so precej čudne in ne preveč po našem okusu. Ubogi kmet dela od jutra do večera, pa za nič drugega ko za tisto ubogo hrano in obleko. Denar tam malo zaleže. Meni se je zdelo marsikaj celo dražje ko v Ameriki.
Vseeno mi ni bilo dolgčas doma in tisti tedni so mi vse prehitro potekli. Ko sem sestri povedala, da se bom kmalu odpravila nazaj v A-meriko, je bilo naenkrat konec vse njene dobre volje. Je pač tako, kaj hočemo. Veselje ob snidenju je veliko, ali v kratkem se spremeni v žalost, ko napoči ura slovesa. Tiste dni so prihajale moje prijateljice od vseh strani, da mi še enkrat sežejo v roke. Vse smo vedele, da je to pač zadnjikrat. Zato je pa bilo tudi toliko joka in solz, da sem se to pot veliko težje odpravljala v Ameriko nego takrat, ko sem odhajala prvič.
V Ljubljani se nas je sešlo za skupen po-vratek nazaj precejšnje število izletnikov. Pa vsem se je menda prav tako godilo ko meni. Vsi smo bili nekako zamišljeni in se nam ni nič prav ljubilo. Ko je vlak oddrdral, smo kar molčali in vsak je sam zase nekaj tuhtal. Napravljali
smo vtis, kakor da se vračamo od pogreba. Šele ko smo se že vozili kakeka pol dneva, se nam je začel razvezovati jezik in smo drug drugemu pripovedovali, kako smo bili zadovoljni in uspešni z izletom. Vožnja nazaj je bila tudi vse po sreči in jaz se ne morem dovolj zahvaliti Bogu, da mi je naklonil to milost, da sem še enkrat videla svojo domovino.
1 PAVEL KOGOVŠEK.
Pred kratkim je preminul v Clevelandu naročnik Mr. Pavel Kogovšek. Bil je vzoren mož in skrben družinski oče. Bil je sicer tihega ali vendar vedno veselega značaja, ki je povsod rad pomagal, ako je le mogel. Posebno se je rad udejstvoval pri cerkvenem petju.
Ob ti priliki izrekamo soprogi, Mrs. Margaret Kogovšek, prisrčno sožalje, kakor tudi ostalim v družini. Mrs. Kogovšek je znana kot navdušena zastopnica lista Ave Maria. Mrs. Kogovšek, bodite potolaženi! Bog ga je ljubil, zato ga je poklical k sebi po plačilo. Mi se ga bomo spominjali v molitvi.
Uredništvo in upravništvo Ave Maria.
NOVI NAROČNIKI:
Mary Papesh ....................................4
Lucija Gregorčič ..............................2
Br. Antonin ......................................2
Ludwig Hoge....................................2
John Verbich....................................1
Frances Hochevar ............................1
Frances Plautz ................................1
Julia Jelencich ................................1
Nova kandidatka za altar.
Ob priliki volitev novega sv. očeta, so ameriški kardinali vložili prošnjo za beatifikacijo Sr. M. Seton, ustanoviteljice župnijskih šol v Ameriki. Sveta žena je bila prav v Ameriki rojena, bi bila torej prva resnično ameriška bla-ženka. ,/^.U /uK
Cenik molitvenikov in sploh
devocijonalij:
Slovenski molitveniki:	Nadalje imamo še sledeče molitvenike:
SLOVANSKI MOLITVENIK .............$1.00
POT K BOGU..........................$1.50	HOJA ZA KRISTUSOM .................$0.75
POT K BOGU..........................$1.00	LURŠKA MATI BOŽJA .................$0.30
POT K BOGU .........................$0.75	KVIŠKU SRCA ........................$1.00
VEČNA MOLITEV .....................$1.50	KVIŠKU SRCA ........................$0.50
SLAVA GOSPODU .....................$1.50
Angleški molitveniki:
PRIPRAVA NA SMRT ..................$1.50
SVETA URA ..........................$1.50
NEBESKAR TOLA2BA ". !!'. 1!!! " 1" " !!1 $1.35	THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE od $1.50 do $5.00
NEBEŠKA TOLA2BA...................$1.00	MY PRAYER BOOK . ......$1.50 do $4.00
VEČER 2IVLJENJA ....................$1.25
VEČER 2IVLJENJA ....................$1.00
THE YOUNG MEN'S GUIDE......$1.50 do $3.50
THE NEW MISSAL for Every Day, $2.00 do $6.00
V SIJAJU VECNE LUCI.................$1.00	THE POCKET MANUAL..........50c do $1.25
DNEVI V BOGU.....................$0.70	AVE MARIA....................75c do $1.75
DNEVI V BOGU .......................$0.35	KEY OF HEAVEN...............75c do $1.50
DRU2INSKI MOLITVENIK ..............$0.40	KEY OF »EAVEN, veliki ti.k,.....; 75c do $1.50
SKRBI ZA DUSO................$1.00 in 1.50	THE CATHOLIC BIBLE.........$2.00 d. $1.50
RAJSKI GLASOVI...............$ .30 in .75	THE COMMUNION PRAYER BOOK, 75c do $1.50
THE CHILD'S PRAYER BOOK,......15c do 95c
Ti molitveniki »o tiskani vsi s velikimi črkami,	imamo še rasne druge molitvenike, kateri se
kateri so prav priporočljivi za starejše ljudi.	dobijo ▼ naši salogi.
2.	Nadalje dobite iz naie zaloge vsakovrstne kipe v razni velikosti. Kip Srca Jezusovega, Srca Marijinega, sv. Terezike od Deteta Jezusa, Lurška Mati božja, sv. Ane, sv. Antona, sv. Jožefa itd. Ti kipi so po 12 inčev visoki, 18, 21 in 24 inčev.
3.	Imamo tudi rožnivnce različne vrste. Cena od 10c nadalje do $5.00. V zalogi so tudi rožnivenci, sv. Jožfa, sv. Antona, sedem žalosti M. božje.
4.	Pri nas dobite tudi pripravo, kadar pride duhovik bolnika previded. Cena od $1.50 naprej.
5.	Lahko naročite pri nas tudi stenske križe vsake velikosti. Cena po velikosti in kakovosti.
6.	Ako potrebujete kropilnike za blagoslovljeno vodo, in razne male stenske podobe ali svetinjice in podobno se obrnite na nas.
7.	Imamo tudi Karmelske škapolirje, tretjeredne ikapolirje in pase, kakor tudi Priročnik ali Obrednik Tretjega reda, kateri je ravno pred kratkim izšel.
Ako rabite katero izmed gori navedenih stvari pišite na naslov:
"AVE MARIA" P. O. BOX 608, LEMONT, ILLINOIS.
Najboljšo garancijo zavarovalnine
jamči vam in vašim otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA
KATOLIŠKA JEDNOTA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
ki posluje že nad 45 let.
PREMOŽENJE: $4,400,000.0C	ČLANSTVO: 35,500
SOLVENTNOST KSKJ ZNAŠA 119.80%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in
nadsolventni podporni organizaciji Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer
se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. t leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. Jednota izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. Jednota je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in PRISTOPI TAKOJ!
GLAVNI URAD: 351-353 NO. CHICAGO STREET,

JOLIET, ILLINOIS