SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 1*80 V2 leta K 3‘50 celo leto K 7*— za inozemstvo :	„	„ 2*30	*	„ 4-50	„	„ 9"—		Redakcija in administracija: Spodnja Šiška štev. 97. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 31.
Krvava nedelja na Dunaju:
1. Konjeniki pred parlamentom. 2. Demonstracije na Bellarijski cesti. 3. Govornik spleza na spomenik Sonnenfelsa. 4. Zborovanje pred rotovžem.
Oldfich S. Kóstelecky:
Humoreske.
VIII.
Zaušnice gospodične Gabrijele.
(Prosto po češkem izvirniku.)
(Dalje.)
To je bilo imenitno vprašanje, zelo imenitno. Sedaj bi že lahko pojasnil to svojo podobnost brez primere s svojo dragoceno osebo. Srce mi je radostno poskočilo in rekel sem s hudomušnim nasmehom :
„Ah, sedaj šele vse razumem, seveda. Gospodična Gabrijela iz Plzna ste prej rekli.
Torej boste gotovo — sedaj se spominjam — da, sedaj se spominjam — ona dama, s katero se je vozil nekoč moj brat iz Prage do Plzna — pred enim letom približno — in se je z vami izvrstno zabaval, gospodična.“
„Ah, vi ste —?“ je osupnila Gabrijela.
„Brat svojega brata — prosim.“
„Ah! To je res slučaj. In jaz sem temu slučaju srčno hvaležen, da mi je nudil čast in veselje vas spoznati, gospodična.“
„Tem preje mi torej oprostite mojo zmoto, kaj ne da?“ je rekla Gabrijela odkritosrčno.
„O, prosim, prosim. Sedaj se že prav jasno spominjam — pa : gospodična Gabrijela iz Plzna.
Moj brat je govoril o vas vedno z navdušenjem.“
„Tako?“ je rekla Gabrijela zategnjeno in je zamižala in me postrani pogledala, kakor bi zelo dvomila. Kako da ne? — imeti od nekoga obljubljeno nešteto zaušnic in govoriti o njem z velikim navdušenjem.
„Da. Spominjam se,“ sem lagal, kakor bi me kdo najel.
Gabrijela je že poplnoma spremenila svoj dvomeči, obraz, nasmehnila se je, podala mi roko in je rekla:
„Srčno me veseli, da poznam brata svojega dolžnika.“
„Aj, ali vam je moj brat kaj dolžan, gospodična?“
„To se pravi, jaz sem njemu dolžna.“
„Torej ste pravzaprav vi, gospodična, njegova dolžnica.“
„Nikakor, jaz sem njegova upnica.“
„Torej mu gotovo niste ničesar dolžni, gospodična, če ste njegova upnica.“
„Ravno nasprotno, jako veliko sem mu dolžna —“
„Ali se ne bi hoteli nekoliko sprehajati?“ je rekla Gabrijela, kakor bi hotela nalašč pretrgati govor o čudnih dolžnikih in upnikih.
„Z največjim veseljem.“
Toda odkrito povedano, največjega veselja pravzaprav nisem imel s to ponudbo.
Sel sem torej z Gabrijelo. Vrnila sva se v glavni tok kopaliških gostov. Jaz sem med tem začel svoj zgodovinski, goljufivi govor z besedami:
„Dovolite, prosim, da se vam predstavim. Sem odvetniški kandidat.“
„Aj! In gospod brat tudi.“
Fjt! na to sem pozabil.
„Da, midva sva oba kandidata — te advokature namreč.“
„Ali smem vprašati, kaj dela gospod brat?“
„Hvala za laskavo vprašanje, gospodična. Zdrav je kakor Rus —“
„Kje je sedaj, če smem vedeti?“ „Sedaj — sedaj ravno potuje — po Ruskem.“
Mislil sem si, če je že zdrav, kakor Rus, naj popotuje — po Ruskem.
»АЈ?“
„Da, po Ruskem. Odšel je tja približno pred enim mesecem.“
„In vrne se —?“
„Da, vrne se.“
Brod čez Sočo na Kamnem pri Kobaridu.
„Jaz mislim, kedaj?“ se je nasmehnila Gabrijela.
„Ne vem, gospodična. To se lahko sodi po tem, kako dolgo tam ostane.“ Mislim, da na to pojasnilo ne more nihče prav nič ugovarjati. Vsaj Gabrijela je odvrnila z odkritosrčnim smehom:
„To je res.“ Nato je rekla:
„Ali vas smem prositi za njegov naslov ?“ „Za — za — za njegov naslov? Ta je tudi zelo negotov, gospodična.“ „Tako?“
„Da. Brat je danes tukaj, jutri tam. Jaz si z njim sploh niti ne dopisujem.
„Škoda. Rada bi mu bila nekaj napisala. Škoda!“
Naravno je, da se je s temi besedami zbudila v meni neizrečena radovednost, — kaj mi neki hoče Gabrijela napisati.
Zato sem naglo rekel:
„Ah, to je zelo lahko. Blagovolite mu napisati, kar mu menite, a jaz bom poslal to pismo domov. — Z domačimi si brat dopisuje na svojem potovanju.“
„Tako? Tako bom torej lahko porabila vaše laskavo posredovanje. Kako dolgo mislite ostati v Hudobi, gospod?“
„Zal, samo do večera.“
„Torej pojdem napisat pismo takoj — saj me boste spremili, kaj ne da?“
„O, prosim, prosim.“
Po malem odmoru je Gabrijela rekla: „Kako krasen dan je danes!“
„Zelo krasen! Najbrže, da bivate tu v toplicah kot zdrav gost,“ sem poizvedoval za vzrok Gabrijelinega bivanja v Hudobi.“ Gabrijela se je sklonila in utrgala cvetlico ob cesti in je rekla :
„Brat je nekoliko bolehen, z njim sem prišla sem.“
Čeprav nisem mogel razumeti, zakaj se ravno tukaj zdravi oni bolni brat, vendar nisem povpraševal dalje. Izrazil sem samo sožaljezbolnim bratom zdrave Gabrijele.
Gabrijela se mi je zahvalila in mi je dobrodušno pogledala v obraz.
„Kako ste podobni gospodu bratu!“ je vzkliknila, čisto nič prisiljeno. „Ta pogled, usta, brki in glas — vse se tako sklada !“ „O, da, midva sva si popolnoma podobna. Midva sva namreč dvojčka, gospodična.“
Gabrijela je rekla samo: »Aj !“
„Da, dvojčka,“ sem ponovil s tako gotovostjo, da bi to kmalu sam verjel. „Tako sva si podobna, da je bila ta najina podobnost že neštetokrat vzrok najrazličnejših zmot.“
„Ne čudim se,“ je odvrnila Gabrijela. „Saj sem se še sama zmotila kakor še nikdar ne. To je res nekaj posebnega. Ko sem vas zagledala pod lipo, sem sicer mislila, da se motim, toda pozneje sem bila prepričana, da sem se srečala tu s svojim starim znancem. — Oprostila sem se pri svoji prijateljici, šla sem za vami in sem vas došla. Oprostite mi, prosim, zmoto, s katero sem vas gotovo vznemirila.“ „Ponavljam, gospodična, da sem tej zmoti zelo hvaležen, in pristavljam, da se bom zelo pogosto spominjal nanjo.“
Topot nisem lagal — na ta V sestanek se bom spominjal do smrti.
Gabrijela je medpotoma utrgala list z veje drevesa, ki se je sklanjalo na pot; trgala ga je v malih koščkih in je rekla: „Torej odidete še danes, gospod ?“
„Zal mi je, gospodična.“
„Ali smem vedeti, kam?“
„Jaz — jaz — to se pravi — hočem pogledati tja — v Berlin.
„Tako?“
„Da, v Berlin.“
„A proposi Prej ste rekli, da je gospod brat večkrat o meni govoril. Pogosto?“ je vprašala Gabrijela kar naravnost.
„Prav pogosto, gospodična,“ sem lagal tudi kar naravnost. „Spominjam se, da je bil zelo navdušen za vas.“
»Aj?!“
„Da. Vendar —
(Dalje.)
Naše Sokolstvo.
9. julij 1911 — malo pozno sicer prinašamo to poročilo in slike, a ne po naši krivdi — je bil pomemben dan v razvoju slovenskega Sokolstva. Škofjeloški „Sokol“ je razvil ta dan prapor. Prijazna Škofja Loka se je odela v svečano obleko in srčno pozdravljala došle goste.
Zie ta Gorenjske sokolske župe v Škofjo Loko k razvitju prapora seje udeležilo okrog 300 „Sokolov“ v kroju. Med njimi so bili zatirani in na smrt obsojeni iz tužne Ko-
narodi izumirajo. Edino smotrena telovadba je lek zoper vse to, le žal, da nam mnogoteri mladenič pri javnih telovadbah ploska, v telovadnico ga pa ni, da je premnogo slovenskih staršev, ki se čudijo spretnosti Sokolov-te-lovadcev, svojih sinov in hčera pa ne pošljejo v telovadnice, ne razumemo premnogo naših trgovcev in obrtnikov, ki vidijo disciplinirano vzgojo pri naraščaju, pa vendar zabranjujejo svojim vajencem vstop v sokolske telovadnice; najmanj pa umejemo naš deželni šolski svet in na čelu mu pri-
Dobra stvar potrebuje časa, da prodre med ljudstvo, med narod. In Sokolska ideja je dolgo tlela, si utrjevala tla in zadnja leta so priča, da si jih je utrdila in iskra je vzplamtela v ogenj. Po vsem Slovenskem, v vsakem količkaj zavednem kraju prodira ta velika ideja in kmalu bo ves slovenski .narod en „Sokol“.
Ta trenutek še sicer ni napočil, a ni več daleč. Občinstvo pozdravlja delovanje „Sokolstva“, simpatizira z njim, a njegov duh še ni docela prežet Sokolske ideje. Koliko „Sokolskih“ društev se mora boriti
Razvitje prapora „Sokola“ v Škofji Loki : Prihod Sokolov pred mestno hišo.
Razvitje prapora „Sokola“ v Škofji Loki : Botrica, sestra Milena dr. Zakrajšekova ogovori navzoče „Sokole“.
roške. Sokolsko društvo iz Borovelj se je udeležilo tega zleta polnoštevilno, in zato „predrznost“ je bil starosta boroveljskega „Sokola“ g. Mišič obsojen na 20 K globe, ker se je vkljub oblastveni prepovedi udeležil tega zleta v sokolskem kroju.
Zbrano Sokolstvo je pozdravil gospod Lenček, kot župan Škofje Loke, odzdravil mu je župni starosta dr. Matija Marinšek. Nato je pozval dr. Kušar, kot najstarejši praporščak Gorenjske sokolske župe kumico gospo Mileno dr. Z a -
z ogromnimi težkočami, posebno glede po-mankanja telovadnic. Telovadci iz obmejnih krajev tožijo, da jih mineva veselje vzpričo pomankanja telovadnic. Če bi pa vsi oni, ki simpatizirajo s „Sokolsko“ idejo — in to je do malega ves slovenski narod — vzljubili to idejo, tedaj bi izginile namah i te težkoče.
A tudi ta trenutek se že bliža. Imamo že ... sokolske domove v Domžalah, Žireh, Zagorju, Celju ; sicer je to še vse premalo z ozirom na važnost sokolske ideje, do
znane šolnike slovenske narodnosti, da'so prepovedali mladini vstop o šolske telovadnice. Iz naših vrst prejemajo domači polki vsako leto dobre vojake in izvrstne podčastnike, in pri raznih prilikah se je že na merodajnih mestih priznavalo, kako olajšano delo je z vojaki novinci, bivšimi sokolskimi telovadci. Ne razumemo, kako in zakaj vendar se more nasprotovati sokolski ideji, ko vendar izhajajo iz naših vrst zanesljivi in vestni uradniki, dobri častniki, priznani pedagogi, odlični peda-
Razvitje prapora „Sokola v Škofji Loki : Pripenjanje iraka.
krajškovo, da naj izroči zastavo izvoljenemu praporščaku.
Ponosno je zaplapolal prapor v zraku, ko ga je sprejel praporščak od kumice, ki je izrekla krilate besede : „Izročam Ti čist prapor, ohrani ga tako čistega ter brani ga, a k o treba, tudi z življenjem...“
Obhod po mestu je bil krasen. Sokolske vrste so korakale, kakor triumfator, in množica je navdušeno klicala pozdrave. — Pri telovadbi je pokazalo gorenjsko Sokolstvo velik napredek in ta napredek je zanesel zmagonosno pot sokolskih idej med maso našega naroda.
Razvitje prapora „Sokola“ v Škofji Loki : Družice z botrico, starosto in praporščakom.
gogi, odlični pravniki, podjetni trgovci, marljivi obrtniki in drugi ter dosegajo povsod vodilna mesta.
* *
*
Škofjeloškemu „Sokolu“ kličemo prisrčen „Na zdar !“ Tudi Ti si oddelek narodne vojske, in Tvoj prapor te naj vodi do zmag na Grünwaldskem bojnem polju.
Petindvajsetletnica borovniškega gasilnega društva. Lepo število let je, petindvajset let, za kako društvo. Ob svoji petindvajsetletnici se ozira nazaj na trud in skrbi, vidi pa tudi dokaj veselih ur. Tembolj se lahko ozira nazaj gasilno dru-
katere se obračajo sedaj že vsi ostali slovanski narodi kot do edine rešilne skale, saj nam pričajo to veliki slovanski sokolski zleti v Pragi, Ljubljani, Zagrebu, Belgradu, Zofiji, na Poljskem, v Ruski Ukrajini in daljni Ameriki, vendar je to dobro znamenje.
Danes se vesoljni civilizirani svet (letošnja mednarodna tekma v Turinu) obrača do telovadbe, kiedinaizurinarode spretno odbijati moriine napade današnjega modernega življenja, ki skrbi le zato, da se narodi izsèsavajo, izmozgajo, polnijo bolnišnice in prerano padajo v grob, skratka da
Borovniška dekleta, ki so sodelovala pri 25 letnici borovniškega ^gasilnega društva.
štvo, na one trenutke, ko je hitelo v pomoč svojemu bližnjemu. Borovniško gasilno društvo je bilo ustanovljeno leta 1885, in moralo bi imeti že lani svojo petindvajsetletnico. Ker je pa bilo lansko leto v Borovnici več slučajev davice, je okrajno glavarstvo prepovedalo to slavje, katero se je vršilo zato letosjlS. junija. Prišlo je več sosednih gasilnih društev.^Ob tej priliki je
bilo odlikovanih 5 mož za 25 letno delovanje in sicer :	gg. V. Fortuna,
S. Lebez, U. Mave, J. Telban in B. Kanje.
Naša slika nam kaže moštvo borovniškega gasilnega društva z odlikovanci in druga slika pa borovniška dekleta, ki so sodelovala pri slavju.
Krvave draginjske demostracije na Dunaju. Radi neznosne draginje, ki vlada med ljudmi, se vrše povsod veliki protidraginjski shodi, ki se končujejo z več ali manj burnimi demostracijami. V nedeljo 17. t. m. pa so na Dunaju pokale vojaške puške, se svetlikali bajoneti in kri lačnega ljudstva je škropila tlak dunajskega mesta. Protidraginjski shod na Dunaju je dobil lice prave revolucije. Nad 140.000 broječa množica se je zbrala pred rotovžem. Že zjutraj ob 8. uri so se začele pomikati iz zunanjih okrajev nepregledne množice de-
lavcev, v notranjem mestu so se ji pridružili meščanje. Kmalu po deveti uri je bil cel trg pod rotovžem poln ljudstva, ki je tudi napolnjevalo velikanski prostor med univerzo in parlamentom. Že pred 10. uro so morali na Ringu ustaviti ves promet. Pred in za rotovžem so bile postavljene tribune, raz katere je govorilo 30 socialno-demokratičnih poslancev. Ljudstvo je dajalo duška svoji ogorčenosti in slišali so se klici „živela revolucija“. In naenkrat je zaplapolala na kandelabrih in sohah Babenberžanov, ki stoje pred rotovžem rdeča zastava. Ob 11. je bilo zborovanje končano. Delavci so se jeli pomikati po Ringu s petjem delavske pesmi in z neprestanimi klici: živela revolucija, živio Portugal, fej vlada, doli z Gautschern, itd. Na rotovžu pa se je v tem trenutku pokazal velik transparent, ki je kazal ministra obešenega na kandelaber. Resnost množice je vedno bolj naraščala, in ko se je zaslišal strel so se začuli klici : „policija strelja“. In v par trenutkih se je vsulo kamenje, kakor toča proti oknom upravnega sodišča. Ta bom-bardement je v malo trenutkih uničil vse šipe ponosne palače ter poškodoval krasne štukature. Nato so navalili na kavarne, šole,trgovineinrazbi-jali vse, kar so mogli doseči.
Kolesarsko društvo „Danica“ v Gorici: Dirkači tekme 10. t m.
Policija je s sabljami sekala po množici. Ker se pa ljudstvo nikakor ni hotelo umiriti, so poklicali vojaštvo. Množica jih je sprejela s klici: „Ali ste lačni? Ali ste dobili danes že kaj jesti?“
Demostracij se je udeležilo tudi mnogo žensk, ki so hujskale može, naj ne prenašajo mirno postopanja policije.
V Otakringu so razdjali demonstranti več prodajaln in trgovin, razbili okna javnih poslopij. Tudi več šolskih poslopij je bilo poškodovanih.
Vojaštvo je sprva slepo streljalo, potem pa so padli^ prvi streli brez komande. Štirideset oseb se je valjalo v krvi na tleh.
Naša slika nam kaže zborovanje pred rotovžem, govornika na spomeniku, konjenike pred parlamentom in demonstrante v Bellarijski cesti. Govoril je tudi češki poslanec Tomašek v češkem jeziku, na kar so se zaslišali klici : „Dunaj je nemško mesto,“ „dol s Čehi“ itd. Nu, radi 20. sep-tembra so z Dunaja gledali na Slovence posebno na Ljubljano, kakor bi bili tu največji divjaki. Pa so pokazali nemški Dunajčanje, da jim ni sveto niti šola niti cerkev, niti javne naprave.
Ali bo sedaj vlada uvidela, da je res, da tlači prebivalstvo najhujša brezprimerna draginja!? Nastala je poleg draginje stanovanj še velikanska draginja živil vseh vrst in denarni mogotci podražujejo dan na dan še vse druge potrebščine. Podražil se je sladkor, podražila se je moka, proizvajalci železa, sukna itd. so povišali cene, tako da pobero iz ljudskih žepov še to, kar so pustili oderuhi z živili.
Toda z bajoneti, krogljami in ječami in verigami se pomanjkanje ne odpravi in beda ne prežene. Javni red zdrževati z bajoneti, je lahko, a za izboljšanje razmer in za odpravo pomanjkanja je treba dejanj.
In če bo vlada i odslej s hladnokrvno zaničljivostjo gledala ljudsko bedo, kakor
978, kateri dobitek je dobil gosp. Leopold Faganel iz Vrtojbe, na kar je daroval društvu 2 K in za Ciril-Metodovo šolo na Blančah tudi 2 K.
Udeležba prireditve je bila velika. Društvo priredi v kratkem celodnevni izlet v Italijo. — Danes prinašamo dve sliki in sicer člane društva in dirkače, ki so se udeležili dirke.
Napad na Stolypina. Zadnje dni so se vršile v Kijevu velike slavnosti povodom odkritja spomenikov osvoboditelju ruskih kmetov Aleksandru II. in ruski kneginji Olgi. Slavnostim je razen velikanske množice ljudstva prisostoval tudi cesarski dvor in vlada. Vse se je že izvršilo krasno; samo zvečer pri slavnostni predstavi se je zgodilo, o čemer govori danes cela Evropa.
Akoravno so imeli v gledališče dostop samo vabljenci, posrečilo se je nekemu anarhistu z imenom Bagrow, da se je utihotapil v dvorano, kjer je z dvema streloma smrtno nevarno ranil ministrskega predsednika Stolypina. Nastala je naenkrat velika zmešnjava. Ljudje bi morilca kar na mestu linčali, da jim ga ni mnogoštevilna policija iztrgala iz rok. Globoko je pretresla vest o napadu tudi carja, ki je takoj prihitel iz svoje lože na lice mesta.
Naša slika nam kaže prizor, ko se ranjencu daje prva pomoč. Njegov morilec Bagrow je bil v službi policije, kot de-
Kolesarsko društvo „Danica“ v Gorici: Pri dirki 10. t. m. navzoči kolesarji.
Petindvajsetletnica borovniškega gasilnega društva: Gasilci.
je doslej, bo ji prišlo pravo spoznanje, ko bo že prepozno. Zadnji dogodki na Dunaju dokazujejo to.
Kolesarsko društvo Danica“ v Gorici naznanja izid nedeljskih dirk Miren-Gorica. 'Pri prvi dirki j uh i j o r j e v j e d o š c 1 : I. Gergolet Anton, Doberdob, rabil 6 ur 30 min. II. Pahor Andrej, Dol, rabil 6 ur 36 min. HI. Devetak Ivan, Vrh, rabil 6 ur 40 min. IV. Medvešček Anton, Gorica, rabil 6 ur 46 min. Pri društveni dirki : I. Petelin Alojzij, Zgonik, rabil 6 ur. II. Semolič Ivan, Opatjeselo, rabil 6 ur 4 min. III. Lakovič Franc, Doberdob, rabil 6 ur 8 min. IV. Steffani Jos., Gorica, rabil 6 ur 16 min. Pri polževi dirki: L Srebrnič Alojzij, Solkan. II. Fajgl Jožef, Ajdovščina. Pri peš-dirki: L Sfiligoj Theo-phil, Gorica. II. Podgornik Avgust, Rožna dolina. Žrebano število je
tektiv. Tak sad rode nezdrave, korumpirane razmere v sveti Rusiji.
Stolypin je v nekaj dneh podlegel ranam.
Smrt Stolypina je razburila tudi druge države, predvsem Angleško, zakaj mnogo je odvisno v svetovni politiki od tega, kako stališče bo zavzemal njegov naslednik.
Vse one, ki nam dolgujejo naročnino in oglasnino, vljudno prosimo, da takoj plačajo, ker imamo tudi mi svoja plačila. Kdor ne plača, mu bomo brez obzira ustavili list
Razširjajte „Slov. Ilustrov. Tednik“ ! Pridobivajte mu novih naročnikov ! Čim več bo naročnikov, tem bolji bo lahko list
Inserirajte v „Slov Ilustr Tedniku“, ki je najbolj razširjen in največ čitan slovenski list!
Ob Soči. Lepoto slovenske zemlje je opevalo že nešteto pesnikov, velikih in malih, pa tudi tujec se ji je divil. Mična je Gorenjska s svojimi gorskimi velikani, mična Notranjska s svojimi podzemeljskim kraljestvom; zelena Štajerska z zelenim poljem in vinorodnimi goricami te vabi
prijazno, kakor mati svoje dete. In če Istra tekmuje s Kranjsko s svojimi jamami, tekmuje Goriško s slov. Štajersko. Ob bregovih Soče je toliko naravne lepote, toliko mičnosti, da bi človek stal, gledal in se divil... Naše slike nam kažejo idilo ob Soči, tej hčerki planin, kateri je naš Gregorčič zapel večnolepo pesem:
Krasna si bistra hči planin brdkà v prirodni si lepöti, ko ti prozornih globočin nevihte témne srd ne mòti, krasnà si, hči planin!
Tvoj ték je živ, in je legfik, ko hód deklét s planine; in jasna si ko gorski zràk, in gläsna si, kot spév krephk planinske je mladine —
Krasnà si, hči planin
Rad gledam ti v valove bódre,
valove te zeléno-modre :
Temnà zelén planinskih trav in vedra višnjevost višiiv lepo se v njih je zlila; na rosah sinjega nebä, na rosah zelenih gora lepoto to si pila, —
Krasna si, hči planin!
24. september za slov. dijaštvo!
Ljubljana bo stala v nedeljo 24. sep-. tembra t. I. v znamenju akademskega di-jaštva. Ta dan se namreč vrši ob vsakem vremenu velik „cvetlični dan“ v korist dijaškega podpornega društva „Radogoj“. Razen tega pa priredita akad. fer. društvo „Sava“ in „Prosveta“ 23. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma velik javen shod za slov. univerzo in dijaško podporno vprašanje. Na shodu govorita poleg drugih gg. drž. posl. dr. V. Ravnihar in priv. docent praške češke univerze dr. M. Rostohar. Zvečer 24. septembra bo pa v ljubljanskem Narodnem domu sestanek in v mali dvorani ples na čast narodnim damam in v prid podpornim društvom za slovenske visokošolce na Dunaju, v Gradcu in Pragi.
Najboljši, najizdatnejši in zato najcenejši ter obenem edini pristno domači kavni pridatek je brez dvoma Kolinska kavna primes, ki se je zaradi teh svojih dobrih lastnosti vdomačila že povsod in priljubila že vsem slovenskim gospodinjam. Vsaka pametna, varčna in narodno zavedna gospodinja kupuje edino Kolinsko kavno primes !
Tožba zaradi dveh besed. Ruski veletrgovec Vladimir Lubovič je obiskal slovečega pariškega kirurga profesorja Theryja ter mu je razložil bolezen svoje žene. Iz tega opisa je profesor razvidel, da je nujno potrebno bolnico operirati in dogovorila sta se, da bo Lubovič brzojavil iz Petrograda, ko se vrne domov, kdaj naj pride pariški kirurg tja. Prisedši domov je našel Lubovič ženo tako oslabelo, da je umrla in brzojavil je zdravniku v Pariz : „Ne pridite, prepozno !“ Thery je bral brzojavko : ne pridite prepozno ter se je takoj podal na dolgo pot v Petrograd. Ker so pa medtem že pokopali Lubičevo ženo, je prišel seve zaman in zahteval je za pot 10.000 frankov, katerih mu pa ni hotel dati češ, da je brzojavil, da naj profesor ne hodi na pot, ker je že prepozno. Zdravnik pa je trdil, da je dobil brzojavko, da naj ne pride prepozno, t. j. da naj takoj pride. Sodišče je razsodilo, da je pomote kriv Lubovič in tako mora zaradi dveh besed plačali 10.000 K in še sodne stroške. Brzojaviti bi bil moral : „Ne pridite, ker je prepozno!“
Lov na „pokojnega“. V Beltincih na Prekmurskem je pred dvema tednoma umrl neki žid, katerega so njegovi verski tovariši prepeljali v Čakovec in ga tam izročili materi zemlji. To je baje pokojnega užalilo, pa je prišel vsak večer domov strašit nd samo svoje domače, ampak tudi druge beltinske Židove. Zadnjo soboto pozno zvečer, ko so
Židovi v sinagogi molili, je „pokojni“ začel pobijati šipe in delati tak ropot, da so morali priti žandarji, pa oddati par strelov v temno noč. S temi streli so prestrašili „pokojnega“, da zdaj več ne vznemirja beltinskih Židov.
Nova moda.
Listnica uredništva.
G. A. L. Borovnica. Dotične slike oziroma klišeje dobimo ob priliki odJ5. P. D. Druge slike katere še imate, le vpošljite. Če bo mogoče, priobčimo.
G. M. Ž. Matenjavas. Sliko slovenskih avijatikov priobčimo v 32. številki.
Listnica upravništva.
G. V. G. v Novem mestu. To je vse kaj druzega. Razliko je naredilo napačno ime. Oprostite.
G. I. B. Mozirje. Do konca septembra 1911 imate plačati 2 K. List ste dobivali s 23. 6. 1911.
Proda se
lepo posestvo, ki meri 30 oralov in sicer poslopje, njive, travnike, vinograd in gozd, blizu mesta Celja. Več pove posestnica Ana Žnidar, v Košnici št. 19, p. Celje.
Proda se
dobroidoča, že stara trgovina s trafiko, stoječa ob glavni cesti tik farne cerkve v Blagovici št. 8. Več se pove tam ali v Mengšu št. 57.
Proda se pori sestvo ::
v Zagorju ob Savi. Velika na novo urejena hiša z renomirano gostilno, obsegajoč 10 najemninskih sob, vel. hlevom in pripadajočimi lokali, uporabnimi za 6 stanovanj, skoro 11000 kv. metrov sveta, ki je primeren za stavbišča, velikim svinjakom, kozolcem itd. Pogoji jako ugodni. — Pojasnila daje Josip Rossi v Zagorju ob Savi.
Najcenejše in najboljše se nakupijo
vse šolske in pisarn ške potre b-::	scine ::
v trgovini
IV. BONAČA,
Šelenburgova ulica, nasproti glavne pošte.
Solidna postrežba ! Izborno blago!
Odvetniki, notarji, trgovci m posestniki pi-saren kadar potrebujete
pisarniške moči
obrnite se na
Lslov.zaseb. trgov, tečaj
Ljubljana, Gospodska ul. 8 (p; prej, Mladika1).
Naprodaj
ИК" hiša
v Dornbergu, tik glavne ceste. Pripravna za gostilno in trgovino. 7 sob, 1 dvorana, 2 izbi, 2 kuhinji, 2 kleti, 1 hlev, obširno podstrešje, veliko dvorišče in velik vrt s trsjem. Skupaj 1609 m-. Pojasnila daje Josip Perozzi v Dornbergu.
Velika,'dobičkonosna, še davka prosta
-----HIŠA-----------
z večlet obstoječo dobro obiskano trgovino z mešanim blagom se v Celjski okolici takoj proda pod ugodnimi pogoji. Izplačati je le tretjino. Cena 36.000 K. Dolenc, Celje, Poljska ulica štev. 8.
F. K. Kaiser
puškar v Ljubljani, Šelen-burgove ulice št. 6, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov, lovskih potrebščin, vseh del koles (bi-ciklov) kakor tudi umetal ni ognnj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno Cenov-nik zastonj in poštnine : :	prosto.
Proda se
malo posestvo
v Rudniku št. 9, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, pri hiši je velik sadni vrt v neposredni bližini se nahaja zaraščen gozd. Njiv je za deset mernikov posetve, k posestvu pripada tudi travnik. Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in v najboljšem stanu ohranjeno. Lega posestva je zelo ugodna ! Podrobnejša pojasnila daje: Franc Šavelj, Radomlje št. 16 pri Kamniku.
Čvrstega in močnega
osla
ali ponija z opravo
kupi takoj V. Paar, hotelir na kolodvoru v Jesenicah.
Učenec
boljših staršev, marljiv, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom in železnino. Ponudbe na Josip Brinšek, trgovec, Trnovo na Kranjskem.
Učenca
za trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki, poštenih staršev, ki je dober v računu in pisavi sprejme
Friderik Skušek,
Metlika, Dolenjsko.
Naprodaj !
dve novi kočiji, lahki za enega konja, dve bolj težki za dva konja, potem mali vozovi (Einspänner) in dva široka halbpra-terja. Proda se tudi ali na več let v najem da lepo posestvo s tremi obrtmi, velika vodna moč, lepo stanovanje z več sobami in kletmi, veliko gospodarsko poslopje, travniki, njive, čez 10 tisoč hmelja, blizu kolodvora in farne cerkve. Več se izve pri G. Saveršnik p. Sv. Petru v Sav. dolini.
Sprejme se en ali dva
mizarska - -- pomočnika
pri Franu Šavelj-u v Radomljah št. 16 pri Kamniku.
M Mullty, Ljubljana
PRESENETLJIVA NOVOST!
600 komadov samo 4 krone.
Krasna pozlačena 36 ur idoča precizijska anker ura z veri-2 rižico, natančno regulirana, za kar se jamči 3 leta, ena mo-I derna svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših H žepnih robcev 1 krasen prstan z imit žlahtnim kamnom, I 1 cevka za smodke z jantarom, ena elegantna ženska S broška (novost) eno krasno žepno toaletno ogledalce, ena I usnjata denarnica, en žepni nožič, en par manšetnih gum-I bov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentiranimi ka-I veljčki, en srčkan album za podobe s 36 podobami naj-1 krasnejšimi celega cveta, 5 šaljivih predmetov, velika veti selost za staro in mlado, en jako praktičen spisovnik za j pisma, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih I predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati Vse skupaj B z uro, ki je sama vredna tega denarja stane samo 4 krone.
Pošlje se po povzetju potom centralne razpošiljalnice
F. Windisch Krakov št. T/22
----t---- NB. Za. neugajajoče denar nazaj.__
L slovenski zasebni
trgovski tečaj
Ljubljana, Gosposka ul. 8 (preje Mladika). Lastnik Fr. Gärtner, strokovni učitelj na greni ijalni trgovski šoli, izprašan za knjigovodstvo, korespondenco, trgovsko računstvo i. dr.
Pričetek šol. leta 1911/12 dne 2. okt.
Vpisovanje ob delav. od 9.—12 in 3.—5. ure „	„ ned. „ 9.—1. ure.
Zavod je razen onega na liceju edini te vrste. Šolnina letno (10 mesecev) K 160’—, ki se plačuje mesečno à K 16—. Vpisnina K 2"50.
VODSTVO.