foAtnM Platona v gotovtni Leto XVI., štev. 11 Linama, torek 1$. januarja 1935 Cena 2 Din , pravuiStTo ujubljana Knafljeva oiica a. — reietOD tt. «122 S12S, iU*. 3125. aaeratnj >daeiea: Ljubljana Selen« Durgova Oi X — Tel 8492, 2492. ecniruZnica Maribor tiosposka uilca 9t 1L — Telefon SL Hjružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. - Telefon «t 190 .ačuni pri poŠt ček zavcKjlh: LJubljana" 9t' 11 842 Praga čislo 78.180, VVlen tt 10.V241 1 «!' Naročnina snaša mesečno Dia 25.— Za inosemstvc Din 40.— Uredništvo-LJubljana, Knafljera ulica 6. Telefon 3123, 3123. 3124, 3126, 3120 Maribor Gosposka ulica U. Telefon St 2440. Celje, Str^ssmayerjerva ulica St. 1. Telefon tt «6. Rokopisi se ns vračajo. — Oglasi po tarifo. ženevski delovni program Ob pripravah za Lavalov poeet v Rimu je v italijanskih diplomatskih krogih padla beseda, naj se sporazumejo najprej starši, otroci bodo že sami prisiljeni. da napravijo isto. S tem so sicer v Rimu pokazali, koliko cenijo svoje dunajske in budimpeštanske prijatelje, niso pa mogli Francije prepričati, da bi ona enako mislila o svojih zaveznikih iz Male antante. Laval .je v tem pogledu pokazal mnogo previdnosti, ker si gotovo ni bil svest, da bi naše tri države pritrdile vsemu, na kar bi on po Mussolini jevem predlogu pristal. Tako je ostalo mnogo važnih vprašanj odprtih in v rimskih protokolih se zainteresiranim državam samo priporoča, naj se sporazumejo v tej ali oni stvari, naj podpišejo tako in tako izjavo in naj po možnosti slede stopinjam večjih. Vendar pa praktična izvedba rimskih sklepov in načrtov ne bo tako lahka, zato morajo o pasusih protokolov, v kolikor se ti tičejo Srednje Evrope in Balkana, dati svoje mnenje še države Male antante in Balkanskega sporazuma. Mala antanta je že spregovorila na svoji konferenci v Ljubljani. Zasedanje sveta DN v Ženevi pa nudi še priliko za nadaljnja posvetovanja zastopnikov prizadetih držav, saj vemo iz izkustva, rucknu. Štetje glasov se je pričelo danes Ob 5. popoldne ter bo končano jutri zjutraj. Cenijo, da je 70 odstotkov volilnih upravičencev oddalo svoje glasove za povratek k Nemčiji, po sodbi voditeljev nemške fronte pa naj bi znašala večina odo 80 odstotkov. Društvo narodov se bo še ta teden bavBo s posaarskbn vprašanjem. Zastopniki Anglije, Francije hi Italije so izjavili v Ženevi soglasno, da so za naglo rešitev tega vprašanja, zaradi česar je verjetno, da bo svet Društva narodov že prihodnjo soboto sklenil povratek Posaarja k Nemčiji, Za včerajšnji plebiscit Je bik) 539.300 volilnih upravičencev, ki so glasovali na K4 voliščih v 83 občinah. Predsedniki posameznih volilnih odborov so biM nevtralni inozemci, prisednifei pa zastopniki nemške fronte ter p r oti hi tlerj e vsk e enotne fronte, že zgodaj zjutraj je nastalo po vseh ollcah in cestah v okolišu volišč živahno vrve-nje. Na stotine in stotine avtomobilov, ki so bili v službi nemške fronte, Je drvel« po cestah. Agitatorji so neprestano Švigali okoli na motornih kolesih m raznih voai* lih. V Saarbriicknu je bil vtis, da obstoja samo ena stranka, kajti na zunaj se nI moglo o obstoju enotne fronte ln pristašev statusa quo skoro ničesar opaziti. Organizacija nemške fronte Je bila tako V mestih kakor na podeželju vzorna ter Je povsod prevladovala s svojo propagando. V koliko je bila ta znnanja slika skladna z notranjim prepričanjem volilcev, bo pokazal končni isid plebiscita, ki bo objavljen v torek dopoldne. Volilni ustroj deloval brezhibno Nemška fronta Je imela na raspolago vse možnosti za propagando. B notna fronta ni mogla v zadnjih dneh skoro nič več razdeljevati svojih listov in letakov, ker so grožnje njenih nasprotnikov z represalija-mi skoro popolnoma zavrle njeno delo. Pri tem pa je treba ugotoviti, da so včeraj med glasovanjem samim ponehali vsi vpM-vt VoHlni s s troj Je posloval brestebno. Komisija Društva narodov Je isvedla vehi ko delo, opazila s« Je le potreba večjega števila volišč. Volilna udeležba Je bila tako ogromna, da Js naval pred posameznimi volišči presegal vsa pričakovanja. Po dve do tiri ure so morali dopoldne čakati voHlei v mrazu, da so mogli koočao odda ti svoj glaa. Glasovnic« so prinesli as voMBČa Is v zgodnjih Jutranjih urah pod varstvom ino-■emskih čet, preko dneva pa so bila vofl-Ka zastražena od poeaarske poticlje. Tuje vojaštvo je bik) ves dan r strogi pripravljenosti zbrano v svojih vojašnicah. Bilo je razdeljeno tudi po vsej deželi tsr ob posaarski meji. V Saarbriicknu se J« zbralo okoM 100 inozemskih novinarjev is vseh delov sveta. V hotelih in gostilnah Je bilo zelo Sivahno vrvenje. Povsod so prevladovali doAlect is Nemčije. Tišina pred volišči Po nalogu plebiscitne komisije včaraj t«d4 niso smeli Iziti posaarakl Usti Pred volišči so bOi nalepljeni oa deskah volilni proglasi, ki Jih Je odobrila plebiscitna komisija, in sicer nemške fronte ter pobom i-kev statusa quo. Med njima Je bil nalepljen proglas Društva narodov posaarske-mn prebivalstvo s poalvom, naj obrani mir ln red, da bi omogočilo svetu Društva narodov skorajšnjo odločitev o nadaljnji usodi Posaarja. VoMlci so se v pohil meri odzvati temu posivil. Pred volišči je vladala tišina kakor r cerkvi. Ponekod so pristaši nemške fronte držaM pred volišči napise: »Prva zapored voiilcem — Jezik za sobe!«, kakor tndi: »Pridi molče — glasuj molče — in odidi molče!« Nad 100.000 volilcev iz Nemčije in Francije Je prišlo is Nemčije in Francije, mnogo pa iz ostalega sveta. Zadnja je prihitela na volišče ga. Modenach, Vi ie prišla v Po-saarje po neštetih pusU;;vščinah na dolgi poU is Sanghaja preko Sibirije, Rusije, Poljske in Nemčije. Vozila se je z železnico, letalom, ladjo in nazadnje zopet i. letalom, ki ga ji je v zadnjem trenutku dal na razpolago pruski ministrski predsednik G&-ring. Ljudje, ki so \o vso utrujeno sprejeli in odvedli na volišče, so jo tiho pozdravljali. Zahvalila se jim je prav tako s tihim nasmehom. Po predpisih plebiscitne komisij« Js moral vsakdor glasovati v občini, v kateri je bil pristojen pred IS leti. Prevoz volilcev z vozovi, omnibusi in tramvaji je bil brezplačen. RazpoloSeaje je bilo povsod optimistično. Volilci niso mnogo govorili, toda pred tujimi novinarji so se skoro vsi izjavljati za povratek k Nemčiji. Priprave za proslavo osvoboditve Posaarja Hiše po mestih in vaseh so bile okraSenc. Na vsaki hiši je bil tudi drog za zastavo, toda brez nje, ker je bilo izobešanje zastav dovoljeno šele t današnjim dnem. Zato so na drogovih zastav viseli vč«raj samo ven-ci ali pa dolge girlande. Snoči so po končanem glasovanju zazvonili po vseh cerkvah v Nemčiji in v Posaarju. Član vladne komisije za prosveto js odredil, naj bodo jutri, v torek, šole v Posaarju zaprte, letaki pa pozivajo občinstvo, naj se danes oskrbi z vsem potrebnim, da bo jutri lahko »proslavljalo osvoboditev Posaarja«. Otvoritev skrutfnija Štetje glasov se je pričelo bo rezultat objavljen Saarbrueken, 14- januarja, g- Nekoliko minut pred polnočjo so snoči pripeljali s podeželja na tovornih vozovih prve žare, ki so jih spremljale mednarodne vojaške čete-Prenesli eo jih v dvorano »VVartburga«. Iz oddaljenih krajev so pripeljali volilne žare v Saarbriicken s posebnimi vlaki. V wart-burški dvorani prisostvuje 500 novinarjev, fotografov in filmskih operaterjev ne galerijah delu skrutinatorjev, ki so zbrani v parterju okoli 56 miz- Plebiscitna komisija zaseda na gledališkem odru, odkoder nadzira delo skrutinatorjev. Nemško vlado zastopajo pri glavnem plebiscitnem odboru pri štetju glasov dr. Voli, višji svetnik v notranjem ministrstvu, vladni svetnik West-mann in saarbrOokenski župan Durrfeld. Poslopje straži občinska policijska garda z bo odstavljeno z dnevnega reda posaarsko vprašanje. Na službenem dnevnem redu sveta DN pa bo ravno posaanski problem najvažnejša tožka. Čim bodo znani rezultati nedeljskega plebiscita, kar se bo zgodilo že danes, bo moral »vet DN iz njih izvajati svoje bonsekvence in odločati o nadaljnji usodi te pokrajine. Brez dvoma bo to vsaj za nekaj uni res tako okupiralo vso pozornost v Ženevi zbranih državnikov, da bodo za ta čas vse druge zadeve potisnjene na stranski tir. opažajo samo okraski iz vencev, na železniških postajah pa nenavadno živahen promet, ker odhajajo iz Posaarja tisoči In tisoči volilcev, ki so včeraj bodisi n Francije ali Nemčije priSi na glasovanje. Iz vlakov, s katerimi se vračajo Nemci, odmevajo pesmi o nemškem Posaarjo. Nemške delavske organizacije in zveza nemikih delodajalcev so pozvale svoje člane, naj jutri nc gredo na delo, da tako dostojno in svečano proslavijo dan, ki bo ostal brez dvoma največji in najpomembnejši v zgodovini Posaarja. Prav tako kakor v tovarnah bo počivalo delo tudi v vseh trgovinah, uradih in bankah. Mednarodne čete se tudi danes razen v neposredni bližini Wartburga niso nikjer pokazale na ulicah in so oetale ves dan v svojih prostorih. Proglasitev izida plebiscita Berlin, 14. januarja, d. Izid posaarekepra plebiscita bo v torek dopoldne proglasil predsednik plebiscitne komisije Rhode po radiu vsemu svetu. Nemškemu narodu bo še posebej sporočil izid Hitlerjev pooblaščenec za Posaarje Burckel, za katerim bo govoril državni koncelar Hitler, nato pa še minister za propagando Gobbels. Vsi nameščenci javnih irradov so bili porvani, naj «© zbero ob določenem času v skupnih prostorih, da bodo lahko poslušali te govore. Prav tako je tudi odrejeno, naj se po-wsod zbere šolska mladina, de. bo lahko Puln govore po radin. Tudi vse nemške organizacije so bile opozorjene na to brezžično oddajo. V zvezi z glasovanjem v Posaarju je prestolnica že vsa v zastavah, dosi bo prebivalstvo fiele po objevljenem izidu ofiriehio pozvano, nai v radosti nad povratkom Posaar-k Nemčiji razobesi zastave. Po vseh obratih in glavnih trgfh prestolnice bodo jutri volilni izid in govore prenašali z zvočniki. Posebne zvo^-nike bodo namestili tndi na kolodvorih, da bodo objave poslušali lahko tudi tisoči potnikov, ki se vračajo m Posaarja, kjer so včeraj glasovali. Vse vlake h PosaRrja bodo jutri svečano sprejemali. včeraj ob S* popoldne in danes ob 8. zjutraj angleškimi oddejki- Pri prevozu žar ni bik) nobenega incidenta. Štetje glasov se je pričelo ob 17.12 t na- fovorom predsednika glasovalne komisije veda Rbodeja, ki je naglašal, da je glasovanje v Posaarju včeraj poteklo popolnoma v redu in po sporedu. Volilne žare so z vso previdnostjo prepeljali v dvorano, kjer se vrši štetje. Predsednik komisije je želel nato nevtralnim števcem glasov čim več uspeha z obljubo, da iim je komisija v dvomljivih primerih na razpolago za vsako pomoč m odločitev Kakor je prebivalstvo ohranilo mir in dostojanstvo večera, tako ne dvomi volilna komisija niti o tem, da bo ostalo tako tudi, dokler ne bo objavljen volilni izid m dokler svet Društva narodov ne bo izrekel končne odločitve. Predsednik Rhode je nato odredil, naj se prične štetje. Izid bo proglašen v torek ob 8. zjutraj. Plebiscitna komisija bo odpotovala iz Saarbruckna ie jutri v Ženevo. S seboj bo odnesla uradna poročila o glasovanju v posameznih okrožjih in 60 žar % glasovnicami, ki jih bo sežgala v navzočnosti Članov sveta Društva narodov. Komisijo bodo do francosko • posaarske meje sptemljali oddelki an?leSkih čet s strojnicami. Povsod mir Saarbriicken, 14. jan. w Posaarje nudi ' danes na zunaj mirno sliko, kakor ob drugih delovnih dnevih. Nikjer ni prišlo do . omembe vrednih incidentov. Po hišah ie i Pritožbe in protesti Nasprotniki protihitlerjevske fronte se pritožujejo nad terorjem nemške fronte ženeva, 14. januarja, g. Pritožbe posaar-ske enotne fronte in pristašev statusa quo, ki jih je prejelo tajništvo Društva narodov, trdijo, da so narodni socialisti v zadnjih urah glasovanja izvajali nad množicami volilcev nezaslišani teror. V krogih Društva narodov naglašajo, da bo moral svet Društva narodov pri tolmačenju glasovalnega izida vsekakor upoštevati to resno dejstvo, Saarbriicken, 14. januarja. AA. Predsednik posaarske enotne fronte Max Braun je snoči v neki svoji izjavi izrazil obžalovanje, ker glasovanje ni poteklo popolnoma svobodno. Braun je v svojem imenu in v imenu svoje stranke vložil uradni protest zoper nepravilne rezultate plebiscita. V saarbriickenskih poluradnih krogih izjavljajo, da je treba gledati včerajšnje glasovanje z vidika vseh mogočih vrst pritiska na volilce. Mnogoštevilni hitlerjevski agenti so prežali na volilce in jih niso izpustili izpred oči, dokler niso glasovali. Nadalje izjavljajo, da sta trierski in speicrski škof priporočila katoličanom s posredovanjem dekanov in župnikov, naj glasujejo za Nemčijo. Prav tako pravijo, da so individualni teror izvajali z nezmanjšano silo do konca, če je svarilo plebiscitne komisije voditeljem nemške fronte preprečilo nerede, je treba ugotoviti, da ni moglo onemogočiti skrivnega rrrvarjemja hitler-jevske stranke. Ženeva, 14. januarje. AA. Glavni tajnik Društva narodov je dobil davi ob 1 JO to-Je brzojavko iz Saarbruckna: Glasovanje se je vršilo v popolnem mirti in redu. Prebivalstvo je pokazalo sijajno disciplino. Prenos glasovalnih žar v Saarbriicken pod vojaško stražo »e jc izvršil normalno. Če ne dobite kakšne dopolnilne brzojavke, smatrajte, da se je plebiscit vršil docela po programu. — Rhode, predsednik glavnega plebiscitnega odbora Bombni atentat Saarbriicken, 14. januarja. AA. V Neun-kirehnu so nasprotniki sedanjega sistema v Nemčiji vrgli včeraj bombo na poslopje krajevnega odbora nemške fronte. Ena oseba je bila lahko ranjena. Štiri sumljive ljudi so aretirali. Odmev v Franciji Posaarsko vprašanje naj se reši čimprej — Pogofi za izročitev Posaarja Nemčiji Pariš, 14. jsnuarja. g. Dogodka v Posaarju zasledujejo tukaj z velikim zanimanjem, toda v skladu z dosedanjim stališčem Francije neizpremenjeno mirno in hladno. Listi priznavajo pohvalno, da je glasovanje poteklo skoraj brez incidentov, kritikujejo pa nepozvano in odvišno vmešavanje nemške fronte ▼ pristojnost posaarske policije, ki je v ostalem, kakor splošno naglašajo, neprikrito delala skupno z nemško fronto. Nadalje obžalujejo, da je narodno • socialistični terorizem trajal do zadnjega trenutka. Dasi se v splošnem povsod vzdržujejo vsakega prerokovanja o izidu glasovanja, smatrajo vendar, da 90 iluminaciie in svečanosti, ki jih je priredila nemška fronta, prezgodnje in neumestne. Po ženevskih vesteh so v krogih francoske delegacije mnenja, da je treba vprašanje Posaarja rešiti čim prej mogoče, zaradi česar hoče Laval ne glede na izid glasovanja, vztrajati na zahtevi, naj svet Društva narodov še v teku sedanjega zasedanja stori zadevne končne sklepe. Tročlanski odbor bo dobil za to naročilo, naj Čim prej predloži poročilo, ki naj vsebuje naslednje točke: 1. Določitev nove suverenosti P«saarja r smislu f 36- dodatka k versajski mirovni pogodbi. 2. Določitev roka prevzema la trajanja prehodne dobe. 3. Določitev roka, ko bosta ugasnila mandata posaarske vlade in glasovalne komisij«. 4. Določitev datuma sa odhod mednarodnih čet in določitev pravic sa optante. 5. Zaščita pravie nradništva ter sreditev socialnega zavarovanja, kakor tudi ostalih podrejenih vprašanj tega značaja. Če bi Nemčija dobila samo šibko večino, namreč &>/» glasov, bi priSla po naziranju ženevskih poročevalcev v poštev ohranitev statusa quo do novega glasovanja ali delitve Posaarja. Ta rešitev pa bi vsekakor povzročila precejšnje težave, zaradi česar o njej zelo neradi razpravljajo v krogih Društva narodov. Francozi za posaarske begunce Paru, 14. januarja, i- Tisk se je pričel davi resno baviti z vprašanjem posaarskih beguncev, ki bodo nedvomno prihiteli v Francijo, če bo rezultat glasovanja v korist Nemčije. Med drugimi se >Matin« bavi z vprašanjem, koliko bo prav za prav beguncev. in navaja napovedi službenih organov, ki računajo s 25.000 do 40 000 posaarskimi emigranti. Med nje spada 3000 Posaarcev, ki so že dobili francosko državljanstvo, mnogo Alzačanov, ki so se nastanili v Posaarju in končno okrog 24.000 Nemcev. Francoske oblasti ne nameravajo dovoliti vsakomur, da bi n Posaarja pribežal v Francijo Vsak emigrant bo moral imeti vizum. ki mu ga bo francoski konzul v Posaarju izdal na njegovo propustnico- Vsem osta- lim bo iek> otefleočen prehod preko _ Vsi emigranti, ki bodo pri bežali ▼ Fvendjo, bodo spooef&a dobivali hrano is vojaSkih kuhinj. Zanimanje v ženevi Berlin, M. Jan. p. fe ženeve poročajo, da so se v nasprotjn s dosedanjimi običaji pri Društva narodov skoraj vsi glavni funkcionarji včeraj t brali v svojih uradih in bili stalno v telefonski zveoi s Saer-briicknom, da b« dobili kak« nove vesti o položaju v plebiscitnem osenrijn. Od časa do časa Je posaarska vladna komisija izdajala poročila, da poteka glasovanje pravilno in brez incidentov, v vseh velikih dvoranah Društva narodov so instalirali tton »ike po katerih bodo filtri zjntraj po radBi razglas f H rezultate piebisoHa. Konferenca podonavskih držav Ženeva, 14. januarja, g. »Neues WVener Tagblatt« poroča ia Ženeve, da bosta Mussolini m francoska vlada v aprilu ali maju sklicala v Rim konferenco podunavskih držav, na kateri naj bi 6e podpisali podu-navsfci protokoli. Dotlej upajo, da bodo lahko končana pogajanja z vsemi prizadetimi državami. Neposredno nato bi sc prav tako v Rimu izjemno vršilo zasedanje sveta Društva narodov, za katero bi razposlal povabila Mussolini. Razprava o madžarskem poročila odgodena Beograd, 14. januarja, p. Iz Ženeve poročajo: Madžarski glavni delegat Tybor Eckhardt je predložil tajništvu Društva narodov poročilo madžarske vlade o preiskavi, ki so jo izvršile v zvezi z marsej-skim atentatom madžarske oblasti na zahtevo Društva narodov. Zahteval je ob enem takojšnjo razpravo o madžarskem poročil«. Kakor poročajo švicarski listi, pa je tajništvo Društva narodov zavzelo drugačno stališče in bo razprava o tem poročilu bržkone odgodena do meseca maja. Prazne državne Magajne v Albaniji Beograd, 14. januarja, p. »Dailv Eicpress« poroča, da vlada v Albaniji velika gospodarska kriza. Nezadovoljstvo ljudstva sa jc izredno poostrilo. Državne blagajne «o že več mesecev prazne Uradništvo. voja štvo in celo ministri ponekod že po šest mesecev niso dobili svojih plač. Vsi poizkusi, da bi sedanji albanski režim dobil kje kako posojilo, so ostali brez uspeha. Banovinska konferenca JNS za senatorske volitve Ker ni priilo do sporazuma za enotno listo, bosta predsedstvu stranke v definitivno odločitev predložena dva kandidacijska predloga Ljubljana, 14. januarja- V prostorih Kazine se je danee v Ljub-ljan sestala banovinska konferenca Jugoslovenske nacionalne stranke, da sklepa o kandidaturah za senatske volitve ter jih predloži glavnemu vodstvu stranke v definitivno odobritev. 2e snoči je prispela v Ljubljano večina narodnih poslancev in delegatov sreskih organizacij ter precejšnje število banovinekib svetnikov. V banovin-skem tajništvu glavnega odbora JNS se je v prisotnosti generalnega tajnika stranke dr. Kramerja in podpredsednika stranke g-Puclje vršilo predposvetovanje delegatov. Dr. Kramer ie v imenu vodstva stranke sporočil one kandidate, ki so bili prijavljeni vodstvu, delegati sreskih organizacij pa so imenovali kandidate, ki so jih prijavile razne strankine organizacije Razvila se je debata. v katero so posegli gg- dr. Kramer, Pucelj. župan dr. Drnovšek, župan Lajovie, dr. Mejak. Cvetko, dr. Ravnihar, Horvat, nar. posl, Cerer, nar. posl Hajdinjak. župan dr. Režek, Ravter, Ipavec, Pipan, banovinski svetnik Babnik itd. Debata je bila zaključena s tem, da je bil na predlog nar. poslanca Cererja izvoljen poseben kandidacijski odbor z nalogo, da pripravi enotno kandidatno li6to in jo predloži današnji konferenci. V kandidacijski odbor so bili določeni gg. dr- Kramer, dr. Marušič, Pucelj. Petovar, Lončar, dr- Lipold in Babnik- Kandidacijski odbor se je sestal v prostorih strankinega tajništva davi ob 9. Njegova posvetovanja so trajala preko 12- ure, tako da se je otvoritev banovinske konference, ki je bila napovedana za 10. dopoldne zavlekla do pol 13. ure. Konferenco je otvoril glavni tajnik stranke dr. Kramer. zapisnikar pa je bil banovinski tajnik dr. Zajec. Prisotni so bili skoro vsi. ki so po strankinem statutu upravičeni sklepati o kandidaturah za senat- Razen njih so bili navzoči še gg- minister dr. Marušič. člana ožjega glavnega odbora stranke Ribnikar in dr. Rajar ter senatorje dr. Novak in dr. Ravnihar. Pri verifikaciji pooblastil sta bili verificirani tudi sporni pooblastil ban. svetniov gg. Kruleja in Pi-kla, potem ko sta oba izjavila, da se vedno smatrata in priznavata za člana JNS. Ko je bil sprejet kratek poslovni red, je g. dr. Kramar konferenco obvestil, da kandidacijski odbor ni mogel priti do sporazuma, da bi se predložila le ena, enotna kandidatna lista. Predložil je zato konferenci tri liste, o katerih je kandidacijski odbor razpravljal in ki vse imajo kot prvega kandidata ministra dr. Marušiča. Banovinski svetnik Zadravec je med splošnim odobravanjem priporočil prvo listo, ki je bila sestavljena naslednje: dr. Marušič, dr. Kramer in Pncelj, namestniki pa Janžekovič, dr. Kalan in dr. Gorišek. G. Zadravec je poudarjal, da predstavlja ta lista najboljši izraz skupne in enotne nacionalne fronte in da vpošteva pri tem nele političen pomen kandidatov, marveč tudi izražene stanovske in teritorialne interese. Preden je prišlo do glasovanja, je na vprašanje banovinskega svetnika Babnika izjavil minister dr. Marušič, da sprejema kandidaturo le na drugi listi, ki je bila sestavljena takole: kandidati na prvem mestu dr. Marušič, na drugem Janžekovič, na tretjem dr. Dinko Puc, namestniki pa Ivan Pucelj, dr. Režek in notar Jereb. G. minister je v svojem govoru izjavil, da smatra za potrebno, da se mora pod njegovim vodstvom v bodoče delati druga politika, politika strožje discipline in jačjega pridobivanja. Da se bo mogla ta politika voditi, je treba večjega notranjega soglasje med njim in njegovimi sodelavci. Zato smatra le to drugo listo za tako, da lahko na njej kandidira. Predsedujoči dr. Kramer je po kratki poslovni debati odredil glasovanje, ki se je vršilo poimensko. Za prvo llato (Marušič, Kramer, Pucelj) je glasovalo 14 narodnih poslancev od 22 navzočih, (Urek, Prekoršek, Hajdinjak, Pustoslemšek, Lončar, dr. Kramer, dr. Rape, dr. Pivko, Krej-či, Benko, inž. Pahernik. Moborič, Spin-dler, Petovar); 15 delegatov sreskih organizacij od 23 navzočih (dr. Drnovšek, Mravljak, dr Rak. Ivane, Košnik, Dolinšek Lajovie, dr. Cepuder, dr. Pušenjak, Cvet ko. Vezir, Vindišš, Ambrožič, Rojnik, Horvat); 8 banovinskih svetnikov od 34 navzočih (dr. Sajovic, Pire, dr. Roš, Birolla, dr. Lipold, Zadravec, Kuhar, dr. Senčar. skupno torej 37 glaaov. Za drugo listo (Marušič, Janžekovič, Puc) je glasovalo: 8 narodnih poslancev od 22 (Cerer, Pucelj, Gajšek, Drmelj, Mravlje, Koman, Žemljic, Kline); 8 sreskih delegatov od 23 navzočih (Miiler, Ravtar, Kri »nič, Ipavec, Pipan, Malešič, Matko, Drofenik); 26 banovinskih svetnikov od 34 navzočih (Krulej, Piki, dr. Goričan, Lovšin, Goričar, Vode. Zevnik. Arko. Jereb. Snoj, Kurent, Ravnikar. Javornik. Babnik, Tavčar, Orehek, Skuhala, Remžgar, Gor-njak, Janžekovič, Zupančič, dr. Režek, Šolar. Lavtižar. dr. Obersnel, Gajšek) ter senator dr. Gregorin, skupaj torej 43 glasov. O tretjem kandidacijskem predlogu se ni glasovalo. Predsedujoči je sporočil izid glasovanja ter izjavil, da bo obe listi predložil predsedstvu glavnega odbora JNS, ki bo o njih izreklo svojo končno besedo. Seja predsedstva bo v sredo. Banovinski konferenci v Skoplju in Banjaluki Skoplje. 14. januarja, p. Skupščin« narodnih poslancev, banovinskih svetnikov in delegatov sreskih organizacij JNS v svr-ho postavitve senatorske kandidatne list« je danes potekla ob velikem zanimanju vas politične javnosti v vardarski banovini. Skupščina je bila mestoma precej burna. Po dolgi, tu in tam ostri debati, sta bila izbrana za senatska kandidata iz vardarske banovine Aleksa Popovič, predsednik občine Vlaisotincev, in Jovan Petrovič iz Ne-gotina na Vardaru Banjaluka, 14. januarja, č. Danes se j« tu vršila banovinska konferenca JNS, na kateri so določili kandidate za nadomestne senatske volitve. Prisotni so bili polnošt«-vilno vsi delegati iz vseh srezov vrbaske banovine. Konference se ie udeležil kot zastopnik glavnega odbora stranke tudi bivši minister Pavao Matica Določena je bila naslednja kandidatna lista: kandidata dr. Vaso Glušac in Hasim Alibegovid. bivša senatorja, namestnika pa Kosta Dimitri-jevič in Suljo Suljič. Split, 14. januarja, č. Ofe 10. sta prispela v Split predsednik senata dr. Tomašič in predsednik Narodne skupščine dr. Kuma-nudi. Po kratkem odmoru sta odpotovalo dalje v Kotor in na Cetinje. Na Cetiniu se bosta udeležila konference JNS za določitev senatskih kandidatov Za pomirjenje Evrope Po mnenju angleške vlade je sedaj najprimernejši čas za ureditev vseh povojnih evropskih vprašanj London, 14. januarja- AA. Zunanji minister s;r John Simon se je snoči vrnil v London. Njegov povratek je v zvezi z današnjo sejo angleške vlade, ki je bila to pot že v ponedeljek in ne v sredo kakor običajno. Listi poročajo, da je bila seja vkide posvečena v prvi vrsti zunanjim vprašanjem. Na dnevnem redu je bilo poročilo o položaju v Ženevi, o razorožitvenem vprašanju in o obisku francoskega ministrskega predsednika Flandina in zunanjega ministra Lavala v Londonu Zunanji minister Simon je na seji poročal tudi o rimskih dogovorih na podlagi svojih razgovorov. ki jih ie imel v Ženevi z Lavalom Diplomatski poročevalec >Daily Tele-grapha« javlja, da ie angleška vlada mnenja. da ie sedaj najprimernejši čas za splošno ureditev vseh povojnih evropskih vprašani Te?a mnenia sta tudi daliianska in j fronroska vlada Angleški ministri smatrajo. da ie treba seda i pomiriti Evropo z iz-i>onoln;tvijo. razširjenjem sedanje mirovne strukture in s sklemtvijo mednarodnega dogovora o razorožitvi na podlagi priznan ia nemške ravnopravnosti Varnostne razmere so se s sklenitvijo franrosko-ita1''wnskega dogovora, z vstopom Rusije v Društvo naro- dov in z drugimi dogodki močno zboljšali. K pomirjenju Evrope je treba eedaj pritegniti tudi Nemčijo. V zvezi s tpm je tudi predlog »Time-9a». nai bi države, ki so se okoristile, z ver-sajsko mirovno pogodbo, izjavile, da peto poglavje o vojaških in pomorskih ter letalskih določbah ne velja več za nobeno drživo ki so to pogodbo podpisale, pod pogojem. da pristopijo k splošnemu razoro-žitvenemu dogovoru. S tem bi mogla Nemčija sodelovati v kolektivnem evropskem sistemu Ta predlog ie naletel v 2enevi na sološno odobravanje Vprašanje varnost' in razorožitve stopa s tem zopet v ospredie m bodo o njem razprnvliali v Londonu na mz govorih med angleškimi in francoskim- državniki Pari«. 14. januaria A A Po vesteh iz tujega vira bi se d?1o sklepati, da mislita predsednik vlade Flandin 'n zunanji minister Laval nri obisku v Londonu dati "n;ci-ativo za načrt o splošni stabilizaciji valut V uradnih krogih iziavljaio glede na to da Francija nime namenn datJ kakšne pobude v te i stvari ker je določitev relativne vrednost-' valut problem, ki se<»n bistveno v področie dotičnp države. Bosanec turški vor* minister Sarajevo, 14. januarja, č. Novi turški vojni minister Usejim Zeki Alija je po rodu Bosanec Rodil se je v Gradiški Kot deček je odpotoval z očetom v Turčijo m je postal za časa Mehmeda V okrajni glavar L 1920.. ko so v Turčiji nastali notra nji nemiri, se je vrnil v Sarajevo. Leto na to je odpotoval v Rim, zatem v Arkar«. kjer ga je Kemal Mustafa sprejel v službo Postal je turški poslanik v Londonu in v Moskvi, nazadnje pa se je vrnil v Turčijo in je bil sedaj imenovan za ministra voi-ske in mornarice. Učiteljska napredovanja Beograd, 14 januarja p. Z odlokom prosvetnega ministra so napredovali v višjo skupino naslednji učitelji ednosno učitelj! ce. Antonija Ramovž v Trbovljah - Vode Zorka Rogl pri Sv Lenartu v Slovenskih goricah Janja Segula v Ptuju Albert <"»k v Zagorju TCltza Čopič v ftmartnem pod šmarno goro Angela Doležal v Polhovem gradcu Marija Brumen v 8t. Jurju ob Sčavnici, Marija Kramar na Vranskem in Albert Horvat v Mariboru. Pri sladkorni bolezni Vam pomaga priznana Rogaška slatina »Donat« vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika! Volitve rektorja na univerzi odgodene Ker je rektor ljubljanske univerze g. dr. Fran Ramovš dine 10. t. m. iz zdravstvenih razlogov odstopil, bi se morale včeraj vršiti volitve novega rektorja. Popoldne se je v prostorih ljubljanskega vseučilišča sestal univerzitetni svet. ki je vzel ostavko rektorja dr. Ramovša na znanje, ob enem pa odložil volitve novega rektorja na nedoločen čas. Rektorske posle bo vodil do izvolitve novega rektorja prorektor msgr. dT. Slavič. • Kakor smo že zabeležili, sta se v soboto odpeljala prorektor prof. dr. Slavič in prof. dr. Kidrič na Bled. da poskusita pregovoriti dosedanjega rektorja dr. Ramovša, da bi preklical svojo demisijo. Rektor je odposlancema izjavil, da bo pismeno sporočil svoj odgovor rektoratu in filozofski fakulteti do danes dopoldne. V pismu, ki je prispelo včeraj dopoldne, pa je dr. Ramovš ponovno sporočil, da rektorskih poslov ne more več vršiti. Zato se je včeraj opoldne sestal svet filozofske fakultete, ki je razpravljal o določitvi novega kandidata za rektorsko mesto in pripravil dva predloga. Na seji univerzitetnega sveta, ki se je zbral pozno zvečer, pa so se zastopniki tehniške fakultete postavili na stališče, da je filozofska fakulteta svojo pravico na rektorsko mesto po običajnem turnusu že kon-eumirala in da je zaradi tega sedaj na vrati tehniška fakulteta. Po kratki debati se je univerzitetni svet sporazumel, da odgodi izvolitev novega rektorja do prihodnje seje, ki bo čez teden dni. Prometne težkoče Beograd 14. januarja, p. Po vesteh, ki jih je prejelo prometno ministrstvo, je bil snoči v glavnem zopet vzpostavljen želez niški promet po vsej državi Kakor znano, so nastale najhujše ovire .aradi velikih snežnih žametov Na progi Sarajevo-Bt* sanski Brod ie bil prekinjen promet tudi zaradi velikega zemeljskega plazu Delavci so po hudih naporih očistili proge snega in zemlje Beležiti pa je treba še vedno večje zamude vlakov, ki so neizbežne zaradi nizke temperature in ker stalno sneli Plaz zemlje se je na progi Sarajevo-B«-sanski Brod utrgal snoči blizu Zenice. Promet je bil prekinjen do danes opoldne Pogreb Cede Radoviča Beograd, 14 januarja p. Danes je bil pokopan bivši minister Ceda Radovič Pogreba so se udeležili poleg velikega števila njegovih anancev tn prijateljev mini- ' ■»trski predsednik Jevtič. minister za vojsko in mornarico general fcrvkovlč ter notranji minister t'elja popovič Pokojnik J* bil v vladi Velje VUkičevIča notranji minister in nato minister za socialno poli- j tiko in narodno zdravje. | Izpremembe v kmetijskem ministrstvu Beograd, 14. januarja. AA. V imenu Ni. Vel. kralja Petra II. so z ukazom kr. na-mestništva tn na predlog kmetijskega tn»-nistra upokojeni: Miloš Sretenovič. pomočnik kmetijskega ministra. Marko Mojsllo-vič, načelnik splošnega oddelka, dr. Lju-devit Prohaska, načelnik oddelka za živinorejo in Zoltan Marcel, inšpektor kmeti i-skega ministrstva. Imenovani so: za načelnika splošnega oddelka Božidar Rankovid, načelnik oddelka za agrarno politiko: za načelnika živinorejskega oddelka Milan Dunjič, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave mo-ravske banovine; za načelnika kmetijskega oddelka banske uprave vardarske banovine Borislav Milut-inovič. Kmetijski minister dr. Dragutin Janko-vič je v svrho varčevanja odredil, da se mesto pomočnika kmetijskega ministra ne zasede. Maksimos v Beogradu Beograd, 14. januarja, p. Snoči bi moral prispeti v Beograd grški zunanji minister Maksimos. Zaradi velikih prometnih ovit se je njegov prihod zakasnil za celih 24 ur. Minister Maksimos je prispel šele nocoj * našo prestolnico. Po sestanku z ministr skim predsednikom Bogoljubom jevticem bo odpotoval v Ženevo. Seja glavnega odbora skavtske zveze Beograd, 14. januarja p. Dne lo. L m. bo v meogTadu važna seja glavnega odbora skavtske zveze Seji bo prisostvoval tudi minister za telesno vzgojo dr. Auer. Tajnik SSS Vincec Štepanek umri Ljuoi^aua, H. januarja, iz i. l«6c 3lilo piCjCil iU.jilllO Ves., Ud JC tamkaj prcminiu uoi^oietni tajnik Z.veze Siovallsk^a OukUlStVa, OIVS1 ilai.lC5.ulk sta ruste ue!>Kv>siuVus«.c s>bce ioKolske. bral V 111CCUC Mjcpauck. i ako je icaci pu aoi^olet.iem delovanju ua aokoiskciu puiju v fjiuO cucu uajuuiic OCjSln prcuslaV iukuV iiovaiisKC^a JoKUl siva, uus najplloicucjsi piija.cij, nas "ju0o sioveuski suitoisKi kou*ui« v i r<*£i l iicei »c jc uucjstvovati v sukoiskiu vrstau kot uiiuueuK i» jc ucprciigoiiia vztrajat uo »svoje siiiru fcoi dKiiVci«, ivuvaicu tU •^tetino viirujCi. ucu»vcc. ha jc teiuvaUcc, kuiaiu uato jc ^osiai utuSiVcui ua«.ciUik v svujcui rujsiucui kraju, članstva pa uiu jc (»uvciau, KauiufKuli jc pusci po svoji zlvljcujsk.1 poti, IUU1 visjc ilatu^c. bt jc uucjbivovai tzrcuuu srecuu tudi ua »okoiskcui guspouarsKCiu polju, ou jc pre uavaieij, l cKuiuVaicc, vl&u tuiuiu tupiuU starešinstev m koncuu tuUi ccli dve uesci iciji wian preuseusiva oUd m uoi^o dobu t* časa staiosic ur. oajiicrja tuui njegov uauics.uik Kot 1. poosurosia. brat Sljcpauek pa jc ou tudi odličen so koiski piscc .Njegovo sptciuu peru se je udej8tvuv«lo v razinii »uKoiskiu ustin ui re vijau. spisal je tuui uborno pnroeno knji go za sukolskc Činovuikc, »odeioval pri vset uuajau »ioKoiskc roceuKe« ua. Ca njim j» v8cpovsou la/evMiM velika in občutna vrzel Največ svoje »onoiskt ijubcziu pa jc p svetu jugusiuvcuskemu Jokolstvu. Neštet' je njegoviu poti po vojni v naše kraje. *jc> je na licu mesta spoznal vse naše sokolu vanje, naie prilike in se je tudi pertektm. naučil našega jezika. Kot dober poznavalec jugoslovenskih razmer je bil dragocen sve tovalec v COS in SSS v vprašanjih, ki so se tiksla naših razmer Marsikateremu iz med naiih sokolskih delavcev je bil izredno dober učitelj, saj je dopisoval z velikim ite vilom jugoslovenskih Sokolov - svojih pn jateljev In tudi marsikateri bivši jugoslo venski študent v Pragi mu je lahk< hvalt žen za dobre nasvete v vse področji'- so kolskeg« dela in r.a njegovo r«-. bratsk' pomoč Brata ^ttepunka bo ohranilo iu-'oslovei sko Sokolstvo trajno v n»jlenšem spomini. Počivaj v miru, bratska slovanska duša! Inž. MUko Pirttmafer: K uredbi o izvajanju javnih del Pisec članka je predsednik Inženjerske zbornice r LJubljani, kar daje njegovim izvajanjem še večji poudarek. Vedno težje gospodarske prilike v naši državi so pripravile vlado, da se je začeta intenzivneje baviti s problemom javnih del ki naj bi prinesla izhod iz nastalega gospodarskega mrtvila. Ker je gospodarska depresija zajela domala vse države, je povsem jasno, da je sistematinčo delo za trajno izboljšanje stanja mogoče le ob sodelovanju vseh narodov, ki bi se morali podrediti glede produkcije in zadovoljevanja potreb izvestnemu redu, oziroma določenim omejitvam. Ker pa razne svetovne gospodarske konference v tem pogledu niso dosegle zaželjenega uspeha, so bile posamezne države primorane, da na avojem področju z ukrepi provizornega značaja poživijo delavnost in tako okrepijo konzumno moč naroda ter s tem omilijo kritično stanje do občnega izboljšanja gospodarskih razmer. Pojavili so se različni predlogi za povečanje delavnosti, mnogi kopirajo postopek v drugih državah, nekateri so realni, mnogi fantastični. Gotovo je prav, da se upoštevajo izkustva v drugih državah, ki so z večjo ali manjšo sreoo prišle do olajšanja depresije. Prodrlo je prepričanje, da je predvsem poklicana država — in z njo druge javne korporacije — da s pomočjo velikih javnih del izboljšajo ekonomske razmere v državi, dvigajo narodno gospodarstvo ter pobijajo brezposelnost. V tem smislu so bili sestavljeni številni predlogi iz naših krogov in zato smo zadovoljni tem bolj, ko vidimo, da dobivajo ti predlogi konkretnejšo obliko realizacije v »Uredbi o izvajanju javnih del«. Gotovo je, da je storjen le skromen začetek. ali važno je, da so se merodajni krogi mogli prepričati, da je ta način pobijanja krize pravilen in da obeta še povolj-nejše rezultate, če se sistematično izvajanje javnih del nadaljuje in razširi ter se zagotovijo večja finančna sredstva, kar bo pripomoglo v izdatni meri k omiljenju brezposelnosti ter dvigu vsega gospodarstva. Naj mi bo dovoljeno, da po prvem letu uveljavljenja omenjene uredbe skušam kritično presoditi njeno praktično ir> vajanje. Načelno je treba ugotoviti pred vsem. da morejo samo velika javna dela olajšati sedanje razmere, ker dela v malem obsegu ne morejo pokazati praktičnega vpliva na splošno stanje. Zato se dohodki, ki se stekajo v gradbeni fond, ne bi smeli sproti v celoti porabljati. Dohodki gradbenega fonda bi morali praviloma služiti za obresto-vanje in amortizacijo posojil, ki so jih državni in banovinski skladi za javna dela upravičeni najemati ns podstavi čl. 18 in 20 uredbe. Javna dela manjšega oOtcga, ki se izvršujejo v posameznih občinah in sre-zih, bodo sicer neizogibna in bo na prebitek, ostanejo nazadnje zmerom r.a cesti in policija jih pri prvi prihodnji ra ciji najde v kakšnem skrovišču med postopači. ki so se že seznanili s kriminalom. Med gosti odgonskih zaporov ie v zadnjem času zlasti mnogo svetovnih popotnikov. ki iš<-eio med vsemi narodi in po vseh državah slučajne sreče, a so nazadnje deležni samo tega srečnega naključja, da vso pot. ki so jo premerili peš ali pa tihotapsko skriti v vagonu tovornega vlaka, lahko prepotujejo v obratni smeri v toplem kupe ju notniškega vagona in v spremstvu polici ie Toda kakor jih tujina izganja domov tako se ti nemirni brezdomci zmerom iz-nova odpravljajo v svet in tudi odgonski zanori v Liubliani pozdravljajo med svoji m; zMovi zmerom iznova stare znance Včasih se pripeti, da se odgnanec. ki ga od-ženeio kam proti Dolenjski ali Štajerski, prej vrne v mesto, kakor pa njegov tind-ni spremljevalec, ki so mu včasi rekli »Sehubtreiber«. danes pa nosi bolj simpatično in boli kulturno ime »odgonski prevodnik« T; odgonski sprevodniki — v *ei funkciji so navadno zaposleni bivši striž-niki m orožniki, ki so dobro vajeni takšne ga opravka - včasih počakajo da *e v zaporu nabere kakšnega pol ducata odgnan-cev in jih potem skupaj odpeljejo do njihovih domovinskih občin Na posameznih postajah odgonski sprevodnik odlaga od postajah odgonski sprevodnik odlaga od gnance z naročilom nal se s svojimi do kumenti precej zglase pri tvojem >bčin *kem uradu a ko so odgnanci tako mkrat oostavljenl na svobodno nogo. po navadi rajši spet zaromajo v avet. kakor pa la bi se s sramoto na glav? oglašali v svoji občini. ki jim itak ne more nuditi niti toliko prilike za življenje, kakor je lahko iudi tud' tujcu velika, bogatejša Ljubljana ln tako po navadi odgnanci čez malo časa spet priromajo nazaj, iznova poizkušajo svojo srečo po ulicah In hišah, dokler čez jetcaj časa spet ne pridejo na toplo kosilo h g. Jezovšku na magistrat in spet ne ponovijo vožnje na državne stroške proti domu. Odgonski zapori so lani doživeli rekord ni promet Vsega skupai ie šlo skozi n»e 1H00 oopotnikov in brezdomcev to se nrav 100 idgnancev ve? k ukor pred'an •>Vim Ce- tteio ie bilo na lesenicah ->d •>ravlienih T* '»udi med niinv 1 Rus 3 ^ehoslovaV Frsncor m 17 Italilsnov Pri R»Vek»' • Sil odnr«v1ler čer melo er Italijan ki ie >dsedel d*U«o kazen v ma rihorski kiznilnicl in |e bil nato izgnan iz države. Medtem, ko število tujezemcev, ki jih usoda zanese v naše mestne ječe, stal no narašča, pa je lani zinatno padlo število popotnikov z juga naše države Te š*e vilka je najbrž padla predvsem zavoljo tega. ker je bilo v zadnjih letih zaporeduma za daljšo dobo izgnanih iz Ljubljane večje število profesionalnih potepuhov iz vrbaske banovine, iz katere se je prejšnja leta rekrutiralo največ gostov naše odgoO-ske ječe. Pač pa je lani občutno naraslo število mladih Iahkoživk, ki prihajajo za avanturami ki za zaslužkom v mesto, zlasti iz dolenjskih okrajev Lani je mestna občina 20 takšmih mladih deklet, starih po 18 do 28 let, odpravila v žensko poboljše-valnico v Begunje. Kakor kažejo bilance zadnjih let, je največji promet v odgonskih zaporih vselej prvo četrtletje, ker se čez zimo pač največ ljudi z dežele zateče v mesto. V prvih treh mesecih zaključenega leta so naši odgonski zapori odpravil' nič manj kakc^r 661 odgnancev. Po stanovski pripadnosti so gostje odgonskih zaporov seveda predvsem brezposelni delavci. Med njimi pa se zadnji čas zmerom znajdejo tudi kakšni boljši ljudje in lani so med drugimi uživali gostoljubje me®tne ječe 3 inženjerji in nekaj visokošolcev. Najrajši pa so deležni njenega gostoljubja seveda razni delomrzne-ži in potepuhi. Mnogi odgnanci prihajajo v magistralno ječo v tako propadlem in razpadlem stanju, da bi se težko reklo o njih da so še oblečeni aH obuti. Socialio-politični oddelek mestne občine, ki skrbi za vse te reči, jim mora pogostokrat iz 6vojih sredstev kupiti kos obleke in obutve Samo v ta namen je lani mestna jbči-na izdala okrog ROOO Din V ostalem pa so stroški za odgon, ki jih po svoji uradni dolžnosti krije mestni občini banska uprava, zaradi zmerom rastočega prometa v zadnjem času tako visoko narasli, da nora policija mnogokrat samo iz razlogov štednje zatisniti oko in tolerirati na svojem področju človeka, o knierem bi si sicer iskreno želela, da odpotuje s prvim vlakom in se nikdar več ne povrne. Nov sarajevski mestni svet Sarajevo, 14. januarja č. Veliko senzacijo je v Sarajevu izzvala odredba vlade, ki je razrešila mestni svet njegovih dolžnosti ln Imenovala nov mestni svet. Za predsednika občine je bil imenovan Ibra-him Sarič, vrhovni šeriatski sodnik, za podpredsednika pa dr. VolLslav Besarič in dr. Ivan Dorbečič. Vremenska napoved Vremensko stanje 14. t m.: Ciklon nao severno, srednjo in Južno Evropo. Visok pritisk nad zapadno in vzhodno Evropo, deloma oblačno v območju Alp in na Sre dozemskem morju, oblačno v drugih delih Evrope. — V Jugoslaviji Je bilo oblačno in megleno v vsej državi, snežilo sredi drža ve, oa vzhodu in Jugu. Porast temperature v vsej državi, ponoči je bil občuten mraz Novosadska vremenska napoved za torek: Oblačno s snegom v notranjosti drža ve dež v Primorjn Vzhodni In Jutnovzho-' vetrovi Slab porast temperature Zagrebška vremenska napoved sa dane«-' Precej oblačno ponekod' padavine. Priča kovati ie pors«» temperature Dunajska vremenska napoved sa torek: Preležno oblačno, ponekod morda tudi sneg. Temperatura najbrž nekoliko višja. Naši kra|i in ljudje Ob desetletnici smrti dr. Janka Debelaka prvega direktorja po. le in telegrafa v Ljubljani Dne 15. januarja 1925 je zatrsnM oči o?tanovitelj aove poštno-telegrafske uprave na slovenskih tleh dr. Janko Debelak, mož izredno jeklene volje, iniciative in or- ganizatorske sile S skušnjami ,ki si jih je pridobil kot vnet rodoljub med službovanjem po tujini, kjer je moral prebiti mnogo trdega boja ra življenjski obstoj, se je postavil v službo svobodni domovini in prevzel vodstvo uprave, ki se je šele ustvarjala. Brez potrebnega poslopja, kamor bi spravil po vseh mogočih koncih raznesene oddelke, brez zadostnega materiala in izvežba^iega c*ebja, se jc veliki pokojnik lotil posla ca tudi s svojo neprimerljivo vztraj-■ t jo dovršil. Leta 1931. je kupil za pošt-n mr Virantovo hišo in je v njej združil vse odseke i lastno tiskarno vred. S tem je položil temelj rednemu razvoju vseh poverjet.ih mu poslov. Tam pri Sv. Jakobu je potem gospodaril in premagoval neštete težave, ki so se mu postavile po robu, ter vodil in učil tfradništvo. ki je prišlo z vseh vetrov v njegovo upravno službo. Umetnost je bila. a pokojni direktor je imel jeklene živce, cbmit' ves ta licterogeni element v isto -rper in ga prilagoditi enotnim predpisom, jih je pokojnik tako rekoč sam izbira!. - svoje vzorno delovanje je po pravici v5c priznanje od osrednje uprave, kjer veljal kot prvi strokovnjak v državi, da je bil večkrat na skoku za gene-■ilnega direktorja. Samo v lastni zgradbi odpora ni bila vsestranska. Mora! se je oritl s temnimi silami in rovarji, ki so 'i — kar mirno lahko zapišem — posred-" vzrok rjegove smrti. Junaško rn dolgo je boril, toda zlo mu je razjedalo od->r in voljo. >ele danes, deset let po smrti blagopo-jnika, je jasneje vidno širokopotezno egovo delo, njegova stvaritev, direkcija o^te in telegrafa, se vodi po njegovem 'tlem vzoru dalje. Vsi poštni nameščen-in tudi široka naša javnost pa se ob de-letnici njegove smrti s hvaležnostjo in štovanjem spominjamo velikega strogega delavca in neomajnega rodoljuba - Janka Debelaka. Dr. Janko Tavzes skega kluba kr. Jugoslavije. Prvi tekmovalec mora priti najkasneje ob 9.22, zadnji pa najkasneje ob 14_52. Povprečna hitrost, ki jo mora tekmovalec doseči, znaša 40 km na uro, zadnjih 1000 km pred ciljem pa celo 50 km na uro, kar je glede na vremenske prilike pozimi in stanje cest zelo naporno. Med udeleženci, ki so si izbrali progo čez Ljubljano, je največ Angležev, Francozov, Italijanov, zastopane pa so še mnoge druge narodnosti. Jugoslove-na na tej progi ni nobenega. Zanimivo je, da sta se priglasili za tekmovanje na tej dolgi progi tudi dve dami. Kakor vedno ob takih prilikah, se bo storilo tudi tokrat vse, kar bi moglo omogočiti čim brez-hibnejši potek vožnje po našem ozemlju. Zlasti se priporoča ustrežljivost pri sreča-vanju in prehitevanju, predvsem tam, kjer bi bila cesta zaradi snega zožena. Dr. Janko Ponebšek f Ljubljana, 14. januarja Po daljšem bolehanju je včeraj na veke zaprl svoje od dela trudne oči g. dr. Janko Ponebšek, višji finančni svetnik v pokoju in vodja ljubljanskega ornitoloskega observatorija. Z njim je odšel odtod eden redkih mož dela, kakršnih je v današnjih dneh zmerom manj. Dr. Ponebšek se je rodil 31. maja 1861 v Libergi nad Litijo. Kot dete slovenske va-sf je že od mladih nog vzljubil ptice in jih opazoval z velikim navdušenjem. V tej svoji ljubezni je ostal vse svoje življenje zvest, čeprav se je sicer posvetil pravnemu študiju in finančni stroki. Študiral je na Dunaju, doktorat pa je položil v Gradcu, Kot uradnik je služboval v Ljubljani, Litiji, Radovljici, Novem mestu, Črnomlju in naposled spet v Ljubljani, kjer je kot višji svetnik finančne direkcije stopil v pokoj. Kakor je bil vesten uradnik in prijazen v občevanju s strankami, da so ga v najboljšem spominu ohranili vsi kraji, koder je služboval, tako je ves svoj prosti čas uporabil za spoznavanje prirode, zlasti domače avifavne. Pticam je dr. Ponebšek v resnici posvetil največ svoje velike, globoke ljubezni. Kot navdušen lovec je zbral v teku let obsežno zbirko ptičjih mehov in jajc, ki so mu služila za njegovo strokovno poglabljanje v ornitologijo. V isti vnemi je zbral obsežno, bogato knjižnico, ki vsebuje vsa pomembna orni tološka dela. Kot strokovni pisatelj je dopisoval v razne domače iin inozemske revije in publikacije (Deutsche Jiigerzeitung, Ornitologisches Jahrbuch, Ornitologischc Moraatsberichte in Vogelzug). Mnogo krajših in daljših člankov je objavil r »Lai-bacherici«, Carnioli in v Lovcu, ki mu je Udeleženci velike mednarodne avtomobilske tekme v Sloveniji Ljubljana, 14. januarja Dne 21. t m. pasira Ljubljano 35 odele-iencev letošnjega Kallve Monte Garlo, ki jc največja mednarodna sportnoturistična avtomobilska prireditev v Evropi po zimi. Vrši se vsako leto in je letošnja tekma 14. po redu. Tekmovalne proge so z neznatnimi izpremembami vedno ene in iste. Do letošnjega ieta je šla preko naše države fe ena proga in sicer iz Aten preko Soluna in Sofije čez Beograd ter dalje čez Madžarsko, Avstrijo in Nemčijo v Francijo s ciljem v .Monte Carlu. Poled proge iz T mea na švedskem ter proge iz Tallina k bila ta proga najdaljša, skupno 3786 km. Letos pa so izbrali prireditelji novo progo Palerma na Siciliji, ki gre preko Rima, »dove, Ljubljane, Dunaja, Monakovega - čez Lvon v Monte Carlo. Dolga je 4072 t.iko naidalj^a tekmovalna proga leto-s "ga Rallvea. Ljubljani se bo vrnila kontrola, ki jo pravila na svojem sedežu na Kongres-trgu ljubljanska sekcija Avtomobil- bil 1923 tudi urednik. Vsi ti članki so prinašali aktualne in zmerom nove izsledke iz ptičjega živijenja v naši pokrajini. Med deli, s katerimi je obogatil naše omitolo-ško slovstvo, pa zavzema najvažnejše mesto njegovo daljše delo Naše njede, katerih pa je izšel samo prvi del, medtem ko je nadaljevanje in dogotovitev drugega dela pretrgala smrt. V svojem dolgoletnem proučevanju domače ornitologije je dr. Ponebšek spoznal veliko važnost zemljepisne lege naše ožje domovine za selitev ptic in iz tega spoznanja se mu je rodila nujnost, da se v Ljubljani ustanovi ornitološka postaja, ki bo ob znanstvenem študiju opazovala in odkrivala skrivnosti ptičje selitve. Kot soustanovitelj postaje je zbral slovenske poznavalce ptic in z njimi postavil temelj znanstvenemu proučevanju ptičje selitve pri nas. Kot vodja ornitološkega observatorija je dosegel prav lepe uspehe na tem polju, tako da je naJta dežela danes že dobro znana tujezemskim opazovalnicam. V zadnjem času. ko so mu jele pešati moči, da sam ni več zmogel obilnega dela, ki si ga je nalagal, mu je pri vodstvu postaje marljivo in vzpodbudno stal ob strani nje- gov »in Božidar. Dr. Ponebšek tam pa je bil do zadnjega časa v stalnih stikih z ruskimi, poljskimi, italijanskimi m druguni ornitološkimi strokovnjaki, ki so z zanimanjem sJedili razvoju mlade slovenska postojanke. Pokojnik zapušča poleg soproge Marice tri sinove in hčerko. Pogreb moža, ki je na njivi naše domače kulture zarezal tako pomembne, neizbrisne brazde, bo v torek ob 15. iziprcd hiše žalosti v Križevni-ški ulici 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo mu najsvetlejši spomin, žalujočim svojcem na naše iskreno sožalje. Inšpektor Jakob Skubic f Ljubljana, 14. januarja Davi pa je na svojem domu na Dolenjski cesti 50 po dolgem trpljenju umrl gospod Jakob Skubic, inšpektor finančno kontrole v pokoju. Pokojnik, ki je bil znana in markantna ljubljanska osebnost, •« je rodil 1862 v Lanišču na Dolenjskem. Po končanih študijah je služboval kot finanč- sMmmif '''' 1'MMMilfrg ' Jpfjjt c ni uradnik v Trstu, Postojni, Kočevju, Kranju in nazadnje v Ljubljani, kjer je kot inšpektor finančne kontrole pred leti stopil v pokoj. 2e v mladosti je bil Jakob Skubic odločen in napreden narodnjak in je vneto deloval r .«okolskih društvih povsod, koder je služboval. Ker nikoli ni imel navade, da bi prikrival svojo vnemo za narodno stvar in ker tudi v uradu nikoli ni občeval s strankami in drugače kakor slovensko, so ga v Avstriji mnogo preganjali in je zlasti med svetovno vojno zaradi tega mnogo trpel. Bil jc med ustanovitelji Sokola v Postojni in Kočevju. V Kočevju je bil prvi predsednik slovenske Hranilnice in posojilnice. Mimo dela v Sokolu je bil v Ljubljani tudi član in odbornik NO, OMD ter ves čas odločen pristaš JNS in borec za jugoslovensko misel. Za pokojnim žaluje soproga Ana s štirimi sinovi in petimi hčerami, ki vsi zavzemajo v našem življotiju odlična mesta. Bodi simpatičnemu pokojniku blag spomin! Iskreno sožalje užaloščeni rodbini! Zahvala francoskih Soluncev Rakovčanom Občinski predsednik na Rakeku g. Tavčar Franjo je preje4 od Poilus d'0rienia fotografijo njihove žalne svečanosti, pr«ie-jene v spomin sobojevnikom, padlim na solunski fronti z naslednjim pismom: »Poilus d'Orient iz Lunevillea Vas naproša, da sprejmete in delite s svojim prebivalstvom zahvalo in odkrito priznanje za nepozabljiv sprejem, ki ste nam ga prirftl'Ii v svojem kraju ob priliki našega ronanja na grob Velikega kralja Aleksandra I. Živela Jugoslavija, živel Rakek!« Amnestije v območju ljubljanske apelacije Ljubljana, 14. janmrja Na okrožno sodišče v Ljubljani so od apelacijskega sodišča prispela navodila, kako je treba postopati pri izvršitvi amnMtij-ckega ukaza. Iz zaporov okrožnega sodišča je bilo izpuščenih 40 kaznjencev, ki so bili obsojeni zaradi raznih deliktov na 3 do 6 mesečno zaporno kazen. Pri s reške m sodišču je bilo pomiloščenih 24 oseb, obsojenih na manjšo kazen. Ustavljene so vse tekoče tiskovne pravde, pomiloščene pa so tudi osebe, ki so bile obsojene po tiskovnem zakonu v času do 1. januarja 193>. Vseh tiskovnih, pod amnestijo spadajočih zadev je 36. Zani nivo je, da dnevniki ne prednjačijo v tiskovnih pravdah. Proti njim je bilo namreč naperjenih razmeroma manj tožb, kakor pa pro- ti tednikom in nekaterim revijak»im publikacijam. Apelacijsko sodišče bo pozneje sestavilo splošen pregled o vseh amnestirancih, obsojenih pri podrejenih sodiščih v območju ljubljanske apelacije. Nekaterim kaznjencem se bodo kazni znižale za primerno število mesecev. Grascak Adolf GaDe f Kakor je zabeležilo že ponedeljsko »Ju tro«, j« ▼ soboto zvečer v 85. leto starosti umrl v svoji graščin Let v Zgornji Si9lcl veleposestnik Adolf G a 11 e. Pokojntik, ki ga Je po njegovi mar kastni postavi, po njegovi podjetnosti ta po ajegovi redki ljubezni do kmetijskega d*-la poznala vsa Ljubljana in okolica, se je rodil v graščini Bistri pri Borovnici, kti je bila svoj čas samostan kaj-tu*ijancev. Po smrti svojega očeta je Adolf odpotoval v fevioo, kjer je položil izpite na trgovski do H v Lancjrju. Po dovršenih štndlijah je nekaj časa služboval v Trstu, pozneje pa si Je kupil graščino v Zgornji šiški in je na posestvu, ki obsega nad 120 oralov, s pridom gospodaril do pred nekaj leti, ko ga Je prepustil svojemu edinemu sliru Erne-stn. Pokojni graščak J« btl kmetovalec z dušo hi telesom. Kot dobrega gospodarja so ga Sišenčani izvolili tudi za župana in Je žnpanoval neprestano 22 let do 1S98., ko so dobili občinsko upravo Slovenci v roke. iPoeebno veselje mu je bil lov in bil le med ustanovitelji SLD. Pogreb nepozabnega pokojnika bo dan«s v torek ob 14.30 iz graščine v Zgornji šiškl na pokopališče k Sv. Križu. Mnogo bednih, malo podpor Hrastnik, 14. januarja Občima PTrastnik-Dol je ustanovila svoj občinski pomožni odbor, ki je že v začetku meseca uvedel obširno akcijo za zbiranje potrebnih sredstev za prehrano brezposelnih in drugih rcvežev. Uspehi te akcije še niso znani, pač pa so znane žalostne številke o bedi. Ze od poprej imajo v evidenci 635 nujno pomoči potrebnih reve-žev. Med njimi je 76 brezposelnih družinskih očetov, ki imajo na skrbi 94 rodbinskih članov, brezposelnih samcev, vdov in sirot pa je 465. K tej žalostni trumi pa je treba prišteti še delavce steklarne, ki je, kakor znano, pred dobrimi 14 dnevi svoj obrat omejila do skrajnosti. Zaradi tega je treba prišteti k brezposelnim revežem še 396 brezposelnih steklarjev in pomožnih delavcev, ki imajo 78 žena in 146 otrok. Pri steklarni je 020 nujne pomoči potrebnih oseb, vseh skupaj pa 1255. Računi, ki jih dobimo za najnujnejšo prebrano revežev, so povod najhujših skrbi. Če računamo za vsakega brezposelnega, brez onih iz steklarne, dnevno le 4 Din. dobimo žc dnevni znesek 2520 Din, oziroma 75.600 Din na mesec. Za štiri zimske mesece pa bi rabili 302.4^10 Din. Za brezposelne iz steklarne bi bili potrebni enaki izdatki. Občinska uprava ima od oblasti zagotovljeno vsoto 30.000 Din za javna dela. Od sreskega naeelstva, ki je prejelo za javna de4a iz bednostnega fomla 80.000 Din, pa es pričakuje za Hrastnik vsaj 15 do 20.000 Din. Od nabiralne akcije, ki jo je uvedla občina, se da pričakovati le nekaj tisočakov. V Hrastniku bi bila nujno potrebna ustanovitev javne kuhtaje za brezposelne siromake in za revno deco. Sleparije z umetninami Ljubljančani dobro vedo, da J& v prodajanju slik n.i mojstrov nad ni«ke emigrante. L>a je res tako, je bres dvoma dobro vedel tudi 24 letni Ivan Smrčan, brezposelni kipar iz Cerknice. Imel Je neke slike naprodaj, a ker je bil morda ravno zavoljo svoje nmetniške preteklosti nepri-praven za take reči, je poiskal nekega roškega emigranta za posredovalca. Ta stvar pa je fauta, ki je že Gkrftt moral za razna podjetna dejanja izgubljati čas med zidovi kaznilnice, pokopala. Ruski emigrant, ka-petan bivše carske voj6ke, si je naom^ ogledal slfike, ki Jih Je dobil »v komisijo«, ln je kmalu razbral, da so bržkone nepoštenega izvora. Ker je na nekaterih slikah naletel na ime inž. arh. Stanka Rohrmana, se je najprej obrnil nanj, da ga povpraša o stvari. Inž. arh. Rohrman je spoznal Sirke, ki mu Jih je moral nekdo ukrasti 1* stanovanja. Umiprant, ki je prišel tako na sled nepoštenja kovlčn, Je nato obvestil policrijo, ki pa Smrčana m mogla dobtt! takoj v roke. Sedel Je namreč ns. varnem, poravnaval v »apom svoj šesti greh. čeprav so teti agenti krfmtnataega oddelka na preži, da ga primejo takoj, ko se nw bodo vrata kaznilnice odprta, i>a se jtm je Ivan Smrčao f«pet tmraenil. Komaj Je namreč prišel na svobodo, je precej spet eno zagodel, da so ga stražniki aretirali to nekje drugje ln Je bil precej spet dva dni zaprt. V soboto pa Je prišel na dan in prva pot je bila, da poišče Rmsa in teterja od njega »honorar«. Rmlgrant pa Je Smr-Cana speljal na cesto, tn ko sta prišla v bližino stražnika. Je z nJim uprizoril msj-hen špetir in pretep, da Je moral stražnik intervenira«. Tako Je Smrčan spet padel rofci pravice v pest. Kakor je prijavil policiji mestni udiravnfk dr. Pranta Mi*, Je bilo nekaj slik pokradenih tudi nJemu, Smrčan se zagovarja, da Jih Je njemn Izročil v prodajo neki njecov dober »na-nec Serajlič, M pa je saradi podobnih pe-Č5 aa več let izgnan Ljubljane. Umor graničarja na meji Tihotapec France Avsec, ki je osumljen kot glavni storilec, pobegnil Lož, 14. januarja Naše staro mesto in vsa bližuja in daljna okolica je že nekaj dni sem pod vtisom težkega zločina, ki so ga zagrešili neki mladi fantje iz Pudoba pri Starem trgu in okolice rn ki spet enkrat odpira staro rano, od katere trpe naši kraji zavoljo svoje neposredne lege ob italijanski meji, namreč od tihotapstva. Pretekli četrtek je imela prijavna vasica Pudob majhno senzacijo. V vasi je gorelo in h gašenju požara se je z>bralo mnogo ljudi od blizu in daleč. Prejšnji dan so naši granioarji zaplenili na meji tihotapcem šest konj. Graničarju Andjelkovi6u je pripadla naloga, da jih popelje na carinarnico na Rakek. Ko se je tisti dan vračal proti svoji obmejni postaji, se je Andjel-kovič za hip pomudil pri požaru v Pudobu. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« gren-čica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-čksa se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Med ljudmi, ki »o se tam rlbrall. Je bHo tudi več zmanih tihotapcev iz okolice. K® so ugledali Andjelkoviča, so se takoj na tihem domeniH, da se maščujejo nad njim. Ko je potom v temi nadaljeval pot proti domu, ga je onstran vasi pričakala vočjat gruča mladih tihotapcev, oboroženih s tenkimi koli, in planila nanj. Na kraju ločina so pozneje naili domačini samo še okrvavljeaK) truplo graiitčarra, ki je na ta način izgubil življenje samo zanadi vest-, nega izvrševanja službe. Orožniki iz Loža so takoj nastadnjl dan aretirali kakšnih 10 mladih ljudi, na katere je padel suni, da »o organizirali zločinski napad. Prod preiskovalnim sodnikom pa so aretiranci vse dosledno tajiti m tako jih je bilo po kratkem zasliševanju več izpuščenih. Med njimi je bil tudi 221etiri France Avsec, znan tihotapec, doma iz Pudoba. Ko pa so orožniki ponovno obi-skaJi njegov dom, so v hiši našH tudi vso okrvavljeno njegovo obleko, ki je več ko zgovorno izpričala, da je moral biti France Avsec neposredno nddežen pri zločinu. Ko so ga orožniki hoteli nato vnovič aretirati, pa je France Avsec iznenada pobegnil. Da bi se laže ognil zasledovalcem, je na begu odvrgel zimsko suknjo. — France Avsec je visoke krepke postave ter črnih las rn nosi čepico na glavi. Ze nt prejšnjih časov je znan kot nevaren oJovek ia je oborožen s revolverjem. turni pregled črkarska pravda črkarske pravde .so znak ojačene jezi-:ovne dinamike, torej nekaj naravnega in dokler se vršijo sine ira et studio, prej -azveseljive ko tragične. Tak hitrejši tempo v razvoju našega jezika je nastopil po našem osvobojen ju, ko je srbohrvaščina - ačsla izdatneje vplivati na našo govorico in pisavo, in kakor je že navada, da na-'-redek rad niha med obema strajnostima, nekateri v prvi vnetosti hoteli kar na de-oelo prevzemati iz srbohrv., drugi pa so, -Aristides«, ne dr-Beseda je po Pleteršniku sicer novo-■kovanka, a povsem v našem duhu, kar dokazuje dolga vrsta podobnih sestavljenk (n. pr. lomiti: ulomiti). Niti e«i tak £JagaL nc pomeni aaeprat^a k stavljenju; kajti od Ar. navedeni glagoli u rezati se, ušteti se, ugnati, pomenijo tudi samo neko dovršitev dejanja rezati se, Šteta, gnati. Zato niti to, kar trdi Miki Et ln za njim Plet., češ da pomeni predpona u odmikanje, ni točno, če preudarimo tam naštete zglede, kajti glagoli utrgati, ubežati, ne pomenijo odmikanja šele zaradi predpone, temveč že kot nesestavljeni. Lstotako beseda ugovor ni žnstantia con-traria, ker se različni pomen te besede v slov. in srbohrv. (žal ni to edini primer) da brez težave razložiti s tem, da je tu (kakor v mnogih drugih slučajih) predpona u v pomenu predloga v, nakar kaže tudi prvotni pomen besede ugovor: Einrede, Einspruch, Einwendung. Zato sem prepričan, da Aristides ni/ti samemu sebi ne verjame, da bi mogel kdo kdajkoli razumeti besedo uediniti v pomenu razediniti, kakor bo vsakdo znal ločiti med ukoresniniti ln izkoreniniti. Kakor že uvod omenja, tvorita besedi zeduniti in uediniti zanimivo pojmovno ras- drugih analogijah utemeljena in ki neprisiljeno odgovarja dvem fazam v domači zgodovini. Blagopokorrri naš kralj je videl svojo življenjsko nalogo, te ohlapne »družitve v državi SHS (Nemci so Škodoželjno to kratico čitali Sie hassen sich) ustvariti duhovno ubrano in notranje aedinjeoo Jugoslavijo. Pri nas Slovencih Je bil proces nasproten, najprej smo se Kranjci, Štajerci, Korošci duhovno nedinili, nato smo zahtevali Zedinjeno Slovenijo. Ge se Srbi in Hrvatje tega razločka med sjediniti in ujediniti baje ne zavedajo, ne more to biti razlog za nas, da bi ga mi ne uveljavili, posebno če dobimo s tem skupno besedo v tako važni, afioietai zvezi, kakor je naslov Uedinitelj. — potemtakem gre samo Se za izbiro aied ujecBniti in uediniti. Srbohrv. ima j^dan«, torej je zanjo prav u-jediniti, za g&s analogno u-ediniti. Zev med u in e bi/4e sicer lahko zatikal, vendar nam našteti primeri kažejo, da ostane zev v pisavi odprt, če so besede sestavljene s predponami oz. predlogi, ki se končujejo na samoglasnik, na pr. neuk, uiti, nočiti, soočiti, preurediti, poenostaviti in sto drugih. Iz vsega sledi, da lahko mirno ostanemo pri besedi Uedinitelj, ker nam pove več kakor Zedinitelj, je dobro slovenska tn najbližja arfcahrvaft&oi, »Bdlnetvoiog« Slovensko časopisje v Ameriki Dobro nrejeni »Ameriški družinski kole dar< za L 1935 prinaša med drugim gradivom tudi pregled ameriškega slovenskega časopisja. Tu čitamo, da je meseca oktobra prenehal izhajati mesečnik »Svoboda«. Prav tako je lani prenehal izhajati angleški tednik za Slovence »Journaland Observerc, ki ga je po zaniku prvega angleškega tednika za Slovenee »Cleveland Journal« izdajala tiskovna družba »Enakopravnost«. Drugih sprememb v ameriško-slovenskeui tisku ni bilo. Sedaj izhajajo tile listi: L >Amerikanski Slovenec« (Chicago, petkrat na teden). 2. »Ameriška domovina« (Cleveland, dnevnik) 3. »Ave Maria« (Lemont, mesečnik). 4. »Enakopravnost« (Cleveland, dnevnik). 5. Glasilo KSKJ« (Cleveland, tednik). 6. >Olas naroda« (New York, dnevnik). 7. »Jugoslovanski obzor« (Milwaukee, tednik). 8. »Mladinski list« (Chicago, mesečnik). 9. »Nova doba« (Cleveland, tednik). 10. »Proletaree« (Chicago, tednik). 11. »Prosveta« (Chicaco, dnevnik). 12. »Zarja« (Chicago, mesečnik). V Južni Ameriki izhajata »Slovenski tednik« in »Novi list«, oba v Buenos Airesu. Tudi »Slov. list« je tednik. Poleg teh izdajajo ameriški Slovenci Se angleški mesečnik »Pioneer Bulletin«. V omenjenem »Ameriškem družinskem koledarju« so izšle pesmi Seliškarja in Klopčiča, proza Iv^Jonteza, Iv. Molka, Katka TfH. L. Benigerja, A. Slabeta in dr. Posebno zanimiva je daljša reportaža Franka Zaitza »O naših ljudeh v severni Minnesoti«, ki podaja živahno spisane slike iz življenja naših rndarjev, in industrijskih delavcev in farmerjev v tej deželi ter pripoveduje tudt o njihovem kulturnem in političnem delu. Roledar je obilno ilustriran. Poljski literarni časopisi V praškem »Eašnu« je objavil njegiov varšavski sodelavec Ludomir Rubach pregled poljskih literarnih časopisov. U te*a informativnega članka posnemamo nekatere podatke. Najstarejši poljski literarni tednik so »Wiadomo6ci Literackie«. Brez tega lista, ki izhaja v časniški obliki, kakor na pr. pri Francozih »Les Nouvellee L/i 116ru i rt's, ali pri nas v zadnjem času »Ideje«, bi se težko orientiral o celotnem stanjn literarnega življenja na Poljskem. Pri »Wiado-mošcihc je značilno, da imajo sodelavci popolnoma proste roke, zato imaš med njimi kaj različno usmerjene pisatelje. Tako n. pr. pisatelja s skrajne desnice Adolfa Nowaczynskega, pa zastopnike liberalnih struj, socialne reformatorje, oznanjevalca »seksualne reforme« Boya-2eIefiskega itd. Eden najmarljivejših sodelavcev tega uglednega tednika Je Antoni Slonimski, k: tu objavlja svoje duhovite »Tedenske kronike«. V sarfnjem čaeu so >WiadomoSci< LJUBLJANA JE NAVDUŠENA NAD EPOPEJO ARKTIDE Sniman po delih slavnega raziskovalca • PETRA FRENCHENA TELEFON 21-24 Predstave ob 4., 7. in 9.15 url ttVUMO Največja senzacija sodobnosti! ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Rezervirajte vstopnice! Domače vesti ♦ Počastitev spomina najzaslužnejših meščanov Varaždina. Kakor znano, se v Varaždinu pripravljajo na proslavo 300 letnice tamošnje gimnazije To bo velika kulturna in nacionalna slavnost starodavnega mesta Zaradi jubileja so začeli že urejevati gimnazijsko poslopje. Stroške bosta nosili banska in občinska uprava V gimnazijskem poslopju bodo postavili tudi kipe najzaslužnejših meščanov Varaždina in sicer Ivana Kukuljevica-Sakcinskega. potem učenjaka svetovnega slovesa Vatro elava Jagiča in velikega dobrotnika mestne občine Ivana Nepomuka Petroviča, iz čigar zapuščine razdeli mestna občina vsako leto okrog 160.000 Din za štipendije ravnim dijakom. ♦ Prvi bolgarski zvočni film je nastopil svojq pot v inozemstvo in je bil najprej predvajan v Beogradu Ta film je bil posnet lani v raznih pokrajinah Bolgarije ob udeležbi najodličnejšib članov bolgarske drame ln opere, njegov naslov pa je »Pesem Balkana« V Bolgariji so se tri k ta pripravljali na ustanovitev lastne filmske industrije in bo delovanje na tem področju, kakor znano, v najožji zvezi z delovanjem našega Prosvetnega filma ♦ Kongres geodetov iz vse države se bo vršil letos marca v Zagrebu, v nedeljo pa je imelo združenje geodetov in geometrov v zagrebškem Novinarskem domu svoj-redni občni zbor, na katerem so izvedl' razne priprave za geodetski kongres. Kongres bo otvorjen 3 marca, v poslopju tehnične fakultete pa bo tudi velika geodetska razstava, ki jo bo organiziral vojn) geografski institut. ♦ Nova gimnazija v Aleksincu. Med najstarejše nekdanje srbske srednješolske zavode spada tudi gimnazija v Aleksincu, ki je začela poslovati leia 1SB5 Sedaj ima ta gimnazija štiri razrede ln preko 400 dijakov, zaradi česar jo nameravajo razširiti Staro poslopje pa ni več odgovarjalo zahtevam in je občina začela graditi nov» gimnazijsko poslopje Za zgradbo so porn-biBi doslej 1,159.0<)0 Din, potrebnih pa b« le okrog 600.000 Din za dovršitev in ureditev. Nova gimnazija bo nosila ime pokojnega kralja Aleksandra STRUPI za pokončavanje lisic po najnižjih cenah v DROGERIJI I. KANC NEBOTIČNIK, LJUBLJANA Pošiljam tudi po pošti. ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. priredi r sredo Iti. t. m. društveni sestauek s predavanjem univerznega profesorja g. dr G. Novaka o velikih ženah starega Egipta te projekcijami). Z:icetek ob pol 21. Gostje dobro došli! ♦ Beograjsko društvo »istra-Trst-Gorlca« je po-.lelilo po 100 Din zimske podpore 22 brezposelnim Primorcem, v skupnem znesku torej 2200 Din. ♦ Razpis zakupa restavracije, kavarne, slaščičarne in trgovskih lokalov v zdravilišču Rogaška Siatina. Uprava zdravilišča Rogaška Slatina je razpisala zakup na slednjih prostorov: 1) Zdraviliško in meščansko restavracijo v Zdraviliškem domu 2) Kavarno v Zdraviliškem domu (ad 1 iu 2 skupno in posamezno) 3j Restavracijo »Stara švicarija« (Zdravljak, mlekarna) v Zagrebškem domu. 4) Restavracijo »Nova Švicarija« z dietetično kuhinjo 5) Restavra cijo v Aleksandrovim domu 6) Lokal za trgovino s čipkami in bižutarijaml itd. v pokritem šetališču. 7) Slaščičarno v Za grebškem domu. S) Lokal za modno trgo vino. Pravilno kolkov arie ponudbe je predložiti na zdraviliško upravo v RogaAk Slatini do 31. t. m. Nadaljnja pojasnila sr> razvidna iz razglasa v »Službenem listu-dravske banovine z dne 5. t. m. ♦ Ofertna licitacija za zakup brivnice na postaji ZagTCb glavni kolodvor bo 13. februarja. Pogoji in informacije pri zagrebški ?eiemiški direkciji v sobi št. 53. ♦ Nenavaden časopis izdaja pravoslavni župnik Branislav Gjurgjevič v vasi Vukov ju, ki leži na nekdanji meji med Slavonijo in Hrvatsko. Njegov časopis se imenuje »Vukovijski Glasnik«, pisan pa je v latinici s strojem in pomnožen na cikiost) lu. Njegova najvišja tiraža znaša 170 izvodov, ker jih več pač ni mogoče pomnoži ti na ta način. V dušeskrbstvo podjetnega župnika spada okrog 25 vasi in po vseh teh vaseh se uspešno Siri »Vukovijski Glasnik« Izvoda romajo iz roke v roko ln vsi čitatelji so z nenavadnim časopisom zelo zadovoljni ne samo zaradi tega, ker ce deli zastonj, temveč tudi Bradi tega. ker so v njem zbrani najrazličnejši gospodarski ln moralni nauki in nasvetri Samo Še danes poje Rlchard Tauber v eksotičnem filmu Dežela smehljaja ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9>4 url zvečer • Najzanimivejši roman, ki je izšel pr nas v zadnjih letih, je Emila Zolaja »Ger tninal« (izdala Tiskovna zadruga v prevodu A. Gspana). Danes se mnogo govori o so cialni književnosti, evo tu imate roman, pn katerem so se vsi drugi učili Zivljeujt rudarjev, njih mezdno gibanje, štrajk, upoi — vse je opisano tako živo, da strmite Najboljše delo E. Zolaja morate imeti v svoji knjižnici Obsežna knjiga stane broš 100 Din, vezana v platno 125 Din, vezana v polusnje 140 Din. Pišite takoj knjigarn Tiskovne zadruge v Ljubljani • župana obtožuje lastna žena treh zločinov. Nikola Pavloviča, župana v Tlačev' ci v paračinskem srezu, obtožuje njegova žena, ki se je ločila od njega, da Je pred 17 leti ubil v svoji kleti nekega človeka mrtvega zavil v rjuho in ga zanesel v re čieo Gržo. Nadalje ga obtožuje, da je s haj dukom Milisavom Jablanovičem, ki ee na baja sedaj, obsojen v dosmrtno ječo, v po-žarevski jetnišmci, leta 19>30 oropal delav ce, ki so vrtali predor pri Suvaji, vsega njihovega zaslužka, in naposled, da je iste ga leta nekemu Miloeavu Todorovskemu v Skorici pokradel prašiče Proračunske sodišče je na to ovadbo uvedlo preiskavo župan Pavlovič trdi, da si je vse to izmis lila žena, da bi se mu maščevala Preisk* va pa je doslej ugotovila, da se je res pre<< 17 leti našlo v Grži v r4uho zavito trupi« nekega Mladena Miilenkoviča, za katerego pa se je mislilo tedaj, da so ga ubili sovražniki. Zaslišujejo priče, ki jih je naved la ločena županova žena, ali je uspeh za Siiševanja zelo negotov, ker je minilo to liko časa, odkar so se dogodili ti zločim ki so dejanski ostali doslej neraziaenjen' • Nečaka ubila ujca. V Donjem Vidovu v paračinskem siezu so bratje Miloš, Sta menko in Branislav Milojevič, dtfsi vsi trije oženjem, živeli vsi na svojem očetov skem domu v skupnem gospodarstvu. Ko pa je Miloš umrl in sta ostala za njim vdova in otrok, je bil za upravitelja vse vkupnega imetja, ki mora ostati nerazde Ijeno do polnoletnosti Miloševega otroka, sodno postavljen posestnik Jovan Cvetico vič, ujec Milojevičevih. Siamenko in Bra nislav sta poizkušala ujca pridobiti za to, da bi se posestvo razoelilo in bi tako po stala samostojna gospodarja, toda ujec ni nikakor hotel pristati ua ta predlog. Ni hotel z lepo, še manj pa z grdo, ko sta mu pričela groziti. Da bi se iznebila zanju t« ko nevšečnega varuha, sta nečaka zvečei ko je bila že lema, izvabila ujca iz hiše Stamenko ga je prijel, da se ni mogel bra niti, Branislav pa ga je z velikim nožem dvakrat zabodel v glavo, nakar sta, ne da bi ju bil kdo opazil, odšla domov Ljudje, ki so prišli po vaška poti, so Jovana nasl) vsega v krvi in že v zadnjih izdihljajiih Sum, da »ta ga umorila, je padel takoj n» nečaka in oblasti, ki so nemudoma uvedle preiskavo, so ju prijele na njunem domu v postelji. V začetku sta tajila, nanoslert pa sta vse priznala. Ni potrebno, da Vam nikotin škoduje, toda ko opazite samo najmanjšo posledico nikotina, morate piti Radensko! Nikotin krči krvne žile, poveča tlak krvi. moti srce, pospešuje sklerozo in draži ! živce. Radenska širi krvne žile, manjša tlak krvi, krepi srce, preprečuje razvoj skleroze in miri živce. Ako ste nagnjeni k sklerozi (501etniki) in pušite, je za Vas nikotin škodljiv in morate brezpogojno piti RADENSKO! ♦ Nevaren požar v Viroviticl. V nedeljo zjutraj se je vnelo veliko skladišče oglja pri lesni industriji »Virbo«. Skladišče je bilo urejeno ob železniški postaji Viroviti-ca glavni kolodvor v neposredni bližin! železniške kurilnice. Ogenj je uničil preko 500 vagonov oglja in pretila Je največja nevarnost, da se bo požar razširil tudi na druge objekte lesne industrije in na železniško kurilnico. K sreči ni bilo nobenega vetra ln je tako gasilcem, uslužbencem lesne Industrije in železničarjem uspelo zadušiti nevaren ogenj. ♦ Vlom v trgovino. V Grajeni pri Sv Janžu na Dravskem polju so te dni nežna ni storilci ponoči vdrli v trgovino Ivane Pintaričeve in odnesli za par tisočev raznovrstnega blaga. Razen več komadov obleke, perila in več parov nogavic so vlo milci vzeli s seboj tudi cele kupe cigaret in tobaka, več zavitkov kave ter nekaj ruma, kruha in pomaranč. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko , je odšel na koacertno potovanje. Nato je ^riSel leta 1909. na akademijo v Berlin, kot državni stipendist je bil učenec znamenitega prof. Marteana Od leta 1916. do 1920. je bil solist in profesor na Mozarteumu v Salzburgu. Leta 1920. je odšel v Prago kot voditelj mojstrske šole za violino Poleg tega pa je tudi zelo mnogo koncertiral po Nemčiji in drugod Tudi v novi sestavi je kvartet odlično uigran in je žel povsod ogromne uspehe Za naš koncert v petek zrvečer v FilharmoniCni dvorani imajo posebno lep spored izvajali bodo Dvofaka, Janačka m Regerja. Vabimo vse ljubitelje komorne glasbe, da posetijo ta koncert. Sedeži po običajnih cenah v Matični knjigarni. u— Združenje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi k predavanju, ki bo v sredo, 16. t. m ob 20. v društvenem lokdiu na Kongresnem trgu 1-H Predaval bo univ pr^iesor g. dr inž M Kasal o vplivu piasticitete betona na statični račun železobetonskih konstrukcij. Vabljeni so člani m vsi, ki se zanimajo u— Predavanje o Himalaji, ki bi se moralo vršiti 14 decembra pod okriljem TK »Skale« v Unionu, a je bilo zaradi prevelike zaposlenosti predavatelja g. Hansa Ertla odpovedano, bo v torek 5. februarja »Ska la« opozarja že zdaj na to predavanje, ki bo zelo zanimivo G Ertl je moral takra' predavanje odpovedati pri nas samo zaradi tega. ker mu zavoljo predavateliske turne je po 5vici in Nemčiji ni bilo mogoče priti k nam DRAŽBA KOŽ divjadi na veleseimu 28. januarja L935. Najavljeni so domači in inozemski kupci. Pošljite nemudoma blago na naslov: LJubljana, »Divja koža«, Velesejem. ne revije: postale so tribuna liberalizma in se bore za »reformo nravstvenega življenja-«; «lednje jih kdaj pa kdaj zapelje k pravim senzacijam, kakor so članki »•Proces o umoru plesalke« in podobno. Zaradi tega segajo sedaj po »VViadomošcih« tudi čitatelji, ki se ne zanimajo za literaturo Vsakih štirinajst dni imajo prilogo z naslovom »La Pologne Littčraire«. ki propagira poljsko kulturo v jezikih za-padnih narodov. Odkar »VViadomošci Literackie« niso več čisto Lterarni list, je pričel izhajati tekmec, ki je strožje omejen aa duhovno življenje, zla<3ti pa na literaturo in umetnost, tednik »Pion«. Urejuje ga Tadeusz Swi§-cicki, ki zbira okrog lista odlična peresa iz starejše in mlajše generacije »Pion« je po smeri blizu današnjemu režimu 'n je tudi nekak neslužben organ »Literarne akademije« Vse kaže, da se je od leta 1933 izhajajoči »Ilon« dobro zakorenmii in da l>o uspešno izvrševal poslanstvo informativnega lista za izobraženstvo, posvečenega izključno literaturi in umetnosti. Tretji večji literarni časopis v Varšavi je štirinajstdnevnik »Zet«, k) ga urejuje Jerry Braun, znan kot proučevalec tn pro-pagator filozofije Hoena VVrofiskega, mor da najoriginalnejšega poljskega filozofa Časopis se pretežno bavi s filozofijo, literaturi pa sta namenjeni dve mesečni pri-kigi »Pesniška stran« in »Slovanski svet« Velika »Zetova« zasluga je propaganda za medslovansko zbližanje na slovstvenem področju Razen teh časopisov posveča precej prostora literarnim vprašanjem in zadevam m.sečnik »Droga« (Pot). Ta časopis ureju-•>> * sobote dalje. u— Naša publika že pozna film »Congo-rila«. To delo, ki ga bo v petek predvajala ZKD nam pokaže marsikaj lz divje džungle Videli bomo krdela žlraf, slonov, levov, hijen, pokaže se nam tudi črni panter in še mnogo drugih nevarnih zveri. Popelje nas v deželo Plgmejev ter nam pokaže njih običaje in življenje Film priporočamo vsem. ki se zanimajo za naravo u— »Pastir Kcstja« je aajboljša ruska opereta V njej sodelujejo poleg ljudi tudi z.vaU Ta veiei/pereta je "dosegla povsod tekonlen uspeh V Beogradu so ljudjt kar drli v kino, kjer se je ta film predvajal Opereta ima nekaj povsem svojevrstnega iu edinstvenega Je ljubka in poleg t<'ica tud: kaj zabavna satira na današnje živ l je nje. u — XLV. občni zbor druitva »Pravnik« se bo vršil v ponedeljek 28. t- m. od iu uri v justičm palači v Ljubljani, dvorana št. 79 z naslednjim dnevnim retfom: otvo rite v in nagovor predsednika, poročila ta> nika, blagajnika, revizorjev ln absolutonM volitve ln slučajnosti. u— Jadranaii! Izredni občni zbor ae bo vršil v petek 18. t m. ob 20. v društven-čitalnici Udeležba dolžnost vsakega 61» na. — Odbor. u— Občni zbor druttva »Jeglič« se >>* vršil v sredo 16. t. m ob 16 (ob 4. popol dne) v dvorani Akademskega doma, Miki" šiCeva cesta 5. Odbor prosi, da člani sprejmejo to oznanilo namesto pismenega vab> la na znanje in se udeleže občnega zbora v polnem številu. — T č. odbor u— Zveza gospodinj prične z večernim kuharskim tečajem pod vodstvom gdč. Ra tajeve, v ponedeljek 21. t. m. Sprejmemo še par udeleženk. u— Kup zimskih nesreč. S Sv. Petra ceste so reševalci včeraj popoldne pri^e tjali v bolnišnico 311etnega inkasanta Ai> tona C'goja, uslužbenega pri Narodneip uiagaziuu na Starem trgu. V bližini hotela Lloyd mu je zdrsnilo na poledenelem hod niku, da je padel v znak in z glavo s pr» cejšnjo silo udaril ob tla Nezavestnega in s pretresenimi možgani so ga prepeljali » bolnišnico — Iž Trbovelj pa je moral v Ljubljano na bolniško oskrbo 301etm kro jaški pomočnik Ivan Toplak, ki se mu J" na cesti zaletel noki sankalec pod nogo da Je odnesel težje poškodovano nogo lz Prisojne ulice so pripeljali v bolnišnici višjega uradnika državne železniške dlrek cije dr Franceta 2ekarja, ki je tako ne- ZVOCNI KINO SOKOLSKI DOM Tel. 3387 v Slškl Tel. 338? V torek, sredo in četrtek ob 7. tn U. uri komična opera Jta J)iaveCo popularna ameriška komika, Stan Laurel in OUuer Hardy v svojem najboljšem filmu. Dopolnilo nov Foxov zvočni tednik V soboto: »VIKTOR IN VIKTORIJA« srečno padel, da si je ziomu nogo i«U'ii ponesrečenec, 26 letni dimnikarski pomoč nik France Hočevar, pa jo je v prepiru tako nesrečno izkupil po glavi, da so ga morali prav tako prepeljati v bolnišnico u— Nepojasnjena smrt sedlarskega po močnika. Ko je davi ob 8 opazila ga R<> zalija Visjanova na Celovški cesti 47, da njenega 221etnega sina iz prvega zabou* Stanka Modra ni na izpregled, je v strahu stopila v njegovo sobo, odkoder ji Je b«Si! nasproti oster vonj Njen aln je nezavo sten ležal v postelji, kraj njega na tleh pa je stala pločevinasta po6oda z žarečlm ogljem, iz katerega je prihajal moreči pl:n Reševalci, ki so takoj prihiteli na pomoč so mladega fanta odpeljali proti bolnišnici, a jim je med vožnjo umrl. Šofer je obr nil voz proti Mestnemu domu, kjer je fanta pregledal mestni fizik dr Rus, nato pa s« ga odpeljali na dom. Kako Je prišlo do smrti mladega, simpatičnega pomočnika ki je bil kot sedlarski pomočnik zaposlen v delavnici svojega očima, še ni pojasnje no. Da bi al bil sam končal življenje. Je malo verjetno, ker Je bil i«redno miren kn soliden in tudi ni imel nobenega pohoda za samomor. S hudo prizadeto rodbino ka lujejo številni prijatelji In znanci. Pogreb simpatičnega fanta bo v gredo ob 14. ic hiše fcaloftl k Sv. Krfžu. Iz Celja e— Nova uprava celjskega Sokotm. Ss>- kolsko društvo v Celju je na »vojom 46. rednem občnem zboru v petek zvečer izvolilo novo upravo, ki jo tvorijo naslednji bratje in sestre: starosta dr. M. Hrašovec podstarosta sretski načelnik dr. Vidmar, tajnik A. Veble, prosvetar Cemigoj, načelnik Burja, I. podnačelnik SparhakI, EL pod načelnik Prelog, načelnica Grudnova, pod načelnica Križmaničeva, blagajnik Dol žan, društveni zdravnik dr. Flajs, zastavo noša Goručan, namestnik Vučto; člani uprave: Meštrov s t, Roš, Pogačnik, Lesjak, prof. Ščuka, Pertot, Tkalčec. Ko-vačič te» prof. Mrvoševa in Kovačeva, namestniki Pašnik, Urbančič, Božič, Cokan in Gaber-čeva; revizorji: inž Ozvald, Stanič in Na-prudnik, namestniki Saksida. Cerne in Basa; razsodišče: dr. Dolničar, dr. Požar. dr. Orožen, Verstovšek in prof Ažman. na mestniki Kresnik, Dečman in D. Kostanj šek ml. O poteku občnega zbora tega izredno agilnega m močneca društva home še poročali. t— Smučarski nadaljevalni tečaj na Smrekovcu bo priredila celjska sokolskj župa od 20. do vštetega 26. t m Tečaj je namenjen srednje izvežbanim članom bi članicam, ki bodo pozneje vodili dnrštve ne odseke. Reflektanti naj »e še danes prijavijo potom društva župnemu načelništvu e— Drsališče v mestnem parku je otvorjeno od nedelje. Na drsališču vlada vsak dan živahno vrvenje. e— Trije smučarji to se ponesrečili. V petek zvečer je stopil g. Slavko Kukovec. sin okoliškega župana g. Vinka Kukovca z Lave pri Celju, po smučanju na Mozir-siki planini v Mozirsko kočo. Ker je imel na čevljih sneg mu je v koči spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zijmil ključnico. V soboto dopoldne so ga prenesli v dolino in nato ockpeljali z avtomobilom v Ceije. V nedeljo sta se težko ponesrečila dva smučarja. Nad Štorami je padel g. Hrastnik, nameščenec tvrdke F. Leskovšek v Celju in sin okoliškega podžupana g. Valentina Hrastnika, pn smučanju s tako silo, da si je zlomil nogo. Na Smohorju, kjer so trenirali v nedeljo celjski smučarji, pa si je zlomila nogo dijakinja Marija Kukčeva iz Žalca. e— Goljufija z žganjem. V nedeljo popoldne je pripeljal 241etni delavec Lovrenc K iz Virštanja sodček 50 litrov h hi« pekovskega mojstra g. Lopana na Dečkovi cesti in vprašal, kje je g. Loipan. Ko mu je v tej hiši stanujoča Genovefa Skaleto-va povedala, da g. Lopana ni doma. ji je K. dejal, da je kupil g. Lo-pan od njega SO litrov žganja Izročil ji je sodček in io prosil, naj mu da na račun 100 Din, de- da v majhnem mestu VVrzešnl izhaja re gionalna revija »VVici Polskie« V Lvovu izhaja mesečnik »Wladomošc; Literackie i Muzyczne«, ki pa se pretežno bavl z glasbo Resne literarne študije pri naša »Przegl^d Humani8tyczn.v«, tudi dvo-mesečnik »Polonista« ima literarno-infor mativuo obliko V Vilm izdaja skupina ta mošnjih literatov mesečnik »Piony«, ki pa zastopa marksistično tendenco Takega značaja je tudi mesečnik »Prady« v Lod žu. ki pa izhaja neredno V šleziji se za nima za literaturo »ZaraA Slq.ski«, med Kašubi pa deluje za slovstvo »Gruf«, ki t* haja v Karturah V Chelmu Lubelskem izhaja literarni mesečnik »Kamena«, k' širi med izobraženstvom vzhodne Poljske , zanimanje za slovanske kulture. Urejuje ga Kazimierz Jaworskl. —o. goslovenskih pesmi Sodelujeta koncertna in operna pevka ga Valerija Kvapilova iu klavirska virtuozinja prof. Tatjana Bazau-tova Uvodno besedo o jugoslovenski glasbi bo imel prolesor državnega konservatorija v Pragi Milivoj Crvčanin. Mladinski roman o srbskem umika tes albansko Golgoto. Arnošt Adamič, ki se je doslej oglašal v raznih, zlastih mladinskih mesečnikih in pod črto »Jutrat. je iz dal svojo prvo knjigo, mladinski roman >Dva mimo smrti« V njem skuša približati mladini trpljenje srbskih armad pri umiku čez albanske gore ter v nji trdneje za sidrati jugoslovensko idejo, na drugi strani pa jo blažiti v .pacifističnem duhu V nadaljnjem poteku prikazuje Adamičev roman mobilizacijo srbskih armad na Krfu ter v napetih podobah sjika zmagoviti prodor na solunski fronti in osvobojenje Jugoslavije. V ospredju dejanja je štirinajstletni Jovo iz Prizrena. ki po nesreči zaide med Albance, svoje krvne sovražnike. Toda albanski deček njegovih let ^uljo. ki bi bil moral izvršiti krvno maščevanje, rajši pobegne z Jovanom Sredi divjih planin srečata umikajočo se srbsko vojsko in vidita tudi starega kralja Petra. Dolga križeva pot ju naposled privede na Krf. kjer ata sprejeta v odred starega Marke V vojski častno poravnata stari 6por in se kot pobrati ma vrneta v svobodno domovino. Knjigo Arnošta Adamiča preveva domovinski in narodni duh ln bodo po nji s pridom segali učenci viSjih razredov osnovnih Sol in dijaki Pisatelj je roman »Dva mimo smr ti« Irdal v lastni založbi in v opremi Staneta Tauferja V inamenju leksikonov. Na tem mestu smo že zabeležili, da se pripravlja vet leksikonov ▼ srbohrvaBčini. Tako )e napoveda- la zajeten priročni leksikon v enem zvezku zagrebška založba »Minerva«. Ureuuiško delo bo končano že z januarjem in leksikon bo v prvih pomladnih tednih na trgu. — Drugi leksikon podobnega značaja izide ▼ Beogradu z naslovom »Enciklopedija sve-znanja«. Ta bo natisnjen v cirilici. — Pravkar je bil napovedan nov leksikon, lu takisto izide v Beogradu, in sicer z naslovom »Svetska enciklopedija«. Le-ta bo obsegal štiri debele knjige v formatu »Encyclopediae britanicaei. Sodelovali bodo predvsem profesorji vseh treh naših univerz. Jugoslovenski dar narodopisnim »birkarn Narodnega musija t Pragi. »Nar. Listy< so priobčili v številki z dne 12. t. m. daljši članek, v katerem D. Stranska piše o osebnosti in zaslugah zagrebškega mecena Salamona Bergerja, ki je v svoji oporoki zapustil praškemu Narodnemu muzeju večjo zbirko hr-haških narodnih noš. Tako so narodopisne zbirke Narodnega muzeja v Pragi zopet izpopolnile svoj jugoslovenski oddelek. Poljska državna lavreatka. Poljska državna nagrada za literaturo je bila soglasno podeljena pesnici Kazimieri Illakowiczo\v-ni, ki spada med vodilne poljske literatke. Rodila se je 1. 1892. v Vilnu in je 1. 1912. izdala prvo pesniško zbirko »Ikarowe io-ty«. Sledile so ji knjige: »\Vici«, >Trzy stru-ny«, »Kolendv polskiej biedy«. »Smierč Fe-nixa«, »Polow«, »Balladv bohaterskie«, >Obrazy imion vrozčbne«. »Popiol i perlyt, »Placzaci ptak«. >Zwierriadlo nocv« in »Z glebi serca« Preložila je tudi Schillerjeve-ga »Don Carlosa«. L. 1930 je prejela literarno nagrado svojega rojstnega mesta Vil-na. lani pa je bila izvoljena za članico Poljske literarne akademije, vendar je izvolitev odklonila. Illakowiczowna je «aseb-aa tajale« maršala POsndakega. Sumi Potrebujete U sredstvo za iztrebljanje t Rano zjutraj se boste normalno milo iztrebili, ako boste dan prej zvečer vzeli dve do tri ARTIN DHA2EJE Dobivajo se v vseh lekarnah. Škatlica z 12 dra-žejaml Din 8, vrečica z 2 dražejama Din 1.50. , Odobreno pod br. S. 12.258 12./VII 1932. tla ji bo g Lopan znesek povrnil. Zabičal pa ji ie. da sodčka ne sme odpreti. Skale-tova mu je dala 100 Din, pozneje pa je ugotovila, da je bil sodček napolnjen s — vodo Zadevo je takoj javila policiji, ki |e storilca že zvečer izsledila Pri njem so našli prigoljufanih 100 Din in jih vrndi lastnici K je pri zasliševanju izpovedal, da ga je h goljufiji nagovoril 22!etni delavec Janez Z. k> je tudi doma iz Viršta-nja Priznal je tudi. da sta prišla v petek k hlapcu v nekem celjskem hotelu, kjer ie bil posestnik Albin Bovha iz Buč shranil sodček s 50 1 žganja. Pokazala sta hlap cu ponarejeno pismo, v katerem Bovha aa-roča hlapcu, naj izroči delavcema njegov sodček žganja Hlapec seveda nI slutil goljufije in je delavcema izročil sodček Ž-ga-nie st3 še isti dan prodala na drobno v Trnovljah in dobila zanj 500 Din, dočim je bilo žganje vredno okrog 1000 Din. Od iz kupičJca si je K. obdržal 200. Z. pa 300 Din Janeza Z. so aretirali včeraj. Oba aretiran-ca so izročili sreskemu sodišču. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 30.30 *vočna opereta »2ena, ki ve, kaj hoče« in zvočni tednik. h Maribora a— Mestni predsednik dr. Fr. Lipold se v službenih zadevah mudi v Ljubljani. Zastopa ga podžupan Rudolf Golouh, a— D«>lo revizijskega odseka. Kakor mano, Je poseben revizijski odsek pri m testni občini vzel v pretres novi osnutek uredbe o uvoznini, ki je bil potreben nekaterih sprememb, ki jih je revizijski odsek odobril. V postavki, kjer je preje stalo, katero blago je oproščeno uvoznine, je revizijska komisija črtala blago mestne občine mariborske z dostavkom, da je uvoznine prosto tudi žito, ki je namenjeno za mlatenje, razen tega tudi povratne po-Ijke, ki jih trgovec ali katerikoli drugi naslovnik "ne sprejme. K postavki 4 se je dostavilo, da se odbije za blago v sodih ali zabojih 10 odstotkov od teže kot embalaža- Ostale postavke se niso spremenile, le glede tarifnih postavk je več spre-mfunb. V prvo tarifno postavko pridejo žepne ure vseh vrst, črtajo pa se godbeni inštrumenti. V tretjo postavko pridejo še klobučarski izdelki, v 4. postavko sodarski Izdelki iz trdega lesa, v 5. postavko god-beni instrumenti in vse ostale ure, v 6 postavko novi sodarski izdelki iz mehkega i. sa, v 9. postavki se črtajo klobučevmasti ::delki, v 11 parketi. V glavnem je delo - vizijskega odseka s temi spremembami zaključeno. a— Končno urejeno. Preustroj in pregm-racija občin v mariborskem srezu Maribor, iesni bre^, je sedaj končno izvršena. Le v občinah Podvelka in Pragersko so bile v preoniejitvi nekatere zakasnelosti, ki se pa bodo tudi v kratkem likvidirale. a— Mrtvaški zvon doni. V Košakih 62 t umrl v starosti 57 let upokojeni topniški :ajor Vido Ipavic, v Krčevini, Tomšičeva ca 15, pa upokojeni učitelj Emil Vole, 63 let. Žalujočim iskreno sožalje! a— Popravek. V osmrtnici po pokojnem N Pivljakovidu v »Jutru; 13. t. m. se je vrinila pri navedbi imena neprijetna na-■ :ik i. Ime bi se moralo pravilno glasiti Ni-č ior M. Pivljakovič in ne Nicifor Bivlja-kovič. d— 169 amnestirancev. V smislu novo- U tne amnestije je bilo doslej izpuščenih iz tukajšnjih jetnišničnih zaporov 79 kaznjencev. Sledilo bo še večje število. Okrožno sodišče je izbrisalo doslej preko 100 kazni zaradi manjših prestopkov. a^- Nov vir dohodkov. V Maribor prihaja vsak mesec po več vagonov bana/tskega vina, ki ga iz prvih rok kupujejo po 1.80 do 2 dinarja. Ali ne bi bilo dobro, ako bi mestna občina to vino nekoliko obdavčila? Nov vir doho-ikov je tukaj. a— živ-žav ... V nedeljo je mariborska mladina v polnem naskoku pohitela z dil-cami na vse strani. Pod Urbanom in na Volfcetlu je bil pravcati živ-žav, najživah-nejše pa je bilo po podpohorskih radvanj-skih terenih. Vsi avtobusi so bili natrpani vnetih smučarjev in sankarjev, ki so se še v kasnejših večernih urah vračali v mesto. a— Ceneno meso. Danes v torek se bo od osme ure zjutraj naprej prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 100 kg govejega mesa po 3 Din, in sicer na osebo največ do 2 kg. a— Pet jurjev vredna najdba za samo-stau-ikim vrtom. Neki železničar je na-za vrtova šolskih sester v Melju ob Dravi precej dobro ohranjen električni motor, ki je vreden okoli oOOO Din. Tat ga je očividno skril na tem mestu uo vaovčenja. Računi so bili prekrižani. Last-• i se še ni našel. a— Jemal 111 naprej prodajal. V avgu-rtu 1934 je bil, kakor znano, izvršen vlom v voglov o trafiko na Pobrežju. Krivca so izsledili v osebi 251etnega brezposelnega trgovskega pomočnika Leopolda Zelenke. Z njun vred je bilo izginilo 27 zavitkov tobaka več cigaret in nekaj gotovine. Cigarete m tobak je prodal neki gostilni na Pobrežju. s čimer je prišlo vse na dan. Obenem se je tudi izkazalo, da je Zelenka v neki maribors ri kavarni sunil aktovko, last nekega Maksa Brauna. Včeraj se je Zelenka zagovarjal pred tukajšnjim sodiščem ki ga je obsodilo na pet mesecev in deset dni strogega zapora, izgubo častnih državljanskih pravic za dobu dveh let ter na izgon iz Maribora in mariborske okolice za dobo treh let. a— Nepriporočljivi preskrbovale! službe. Veliko je takšnih kakor je 24-letni delavec Josip Stumpf, ki hodijo po Mariboru in izvabljajo denar pod pretvezo, da b'>do dotičniku preskrbeli službo V opozorilo navajamo tale primer: Stumpf se je 2 oktobra 1934 oglasil pri brezposelni Ani Kuharjevi. o kateri je bil informiran, da >šče primerne službe. Natvezil jI Je, da ve za službo v neki tukajšnji tekstilni tvornici ki jo ji hoče preskrbeti, ako mu da 180 Din. ki jih potrebuje kot kavcijo. in razen tega še 20 Din za kolek Kf» je na ta način prišel do denarja si je najel stanovanje pri brivskem pomočniku Ludo-vlku Bajtu v Marksovi ulici Kc je dne 7 oktobra šla Bajtova žena od doma ta Je bilo stanovanje prazno, je Stumpf iz Bajtice spalnice ukradel 3800 Din. Pustil pa je nekaj stotakov ta vso zlatnino. Z ukra- denim denarjem je plačal Bajtovi hrano ta stanovanje za mesec dni fiaprej, razen tega si je nakupil še obleko ln perilo. Sum se je vedno bolj zgoščeval, dokler ni prišlo do aretacije. Pri Stumpfu so našli Se samo 300 Din. Mali senat, ki mu je predsedoval vas. dr. Totmbak ob prisedništvu ss. dr. Kotnika ta Kolška, Je Stumpfa obsodil na leto dni in šeet mesecev strogega zapora ter Izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. a— Bosa in gola ne more pred senat. Včeraj bi se imela vršiti pred tukajšnjim malim kazenskim senatom razprava proti 38 letni kočarici Urši Bajgot od Sv. Lovrenca na Pohorju zaradi tatvine. Mesto nje je prispelo pismo, v katerem piše predsedniku senata vss dr Tombaku, da nima ne čevljev, ne obleke, da bi lahko stopila pred senat. Tudi ima štiri otroke, ki jih lačne in premražene ne more pustiti samih doma. Zaradi tega prosi, da se razprava preloži na spomlad, ko bodo lepši dnevi. Sodišče je po orožnikih poizvedelo za dejanski položaj te r dognalo, da nima Bajgotova v resnici obutve ali obleke. Zaradi tega se je razprava preložila na poznejši čas, ko bo lepše vreme. b Ptuja j— Občni sboi podružnice Sadjarskega ln vrtnarskega društva v Ptuju bo 2. februarja ob 9. dopoldne v gostilniških prostorih g. Brenčiča. Po občnem zboru predavanje o sadjarstvu. j— Preprečen požig. 7. t. m. zvečer Je najemnica Auerjeva Marija v Strgojncih opazila v gospodarskem poslopju sumljivo luč. Poklicala je sonajemnika Polajžerja Jurija, ki je takoj poiskal hišnega lastnika posestnika Beraniča Vincenca, ki je prestrašen pritekel na dvorišče ter začel klicati, da gori. Medtem pa je že »topil na podstrešje Polajžar in kmalu prinesel na neki deski gorečo svečo, preko katere je bila pogreznjena stara pletena košara in okoli nje seno. K.do je hotel poslopje zažgati. preiskujejo zdaj oblastva j— Ogenj je nedavno nastal v hiši posestnika Rojka Franca v Drstelji, občina Sv Urban. Plameni so preskočili tudi na gospodarsko poslopje. Obe zgradbi sta zgoreli s poljskimi pridelki in gospodrskim orodjem vred. Kako je ogenj nastaL se ne ve. j— Vlom v trgovino. V noči na 5. t. m. so neznanci vlomili skozi okno v trgovino trgovca Pintariča Ivana v Grajeni pri Ptuju in odnesli 40 »viterjev, žensko rezilo in drugo manufakturo v vrednosti nad 4000 dinarjev. Orožniki, ki so zasledovali vlomilce. so našli na banovinski cesti v obccst-.iem jarku 17 sviterjev. ki so jih tatovi ali odvrgli ali pa izgubili Odnesli so tudi večjo množino tobačnin izdelkov. Najdene svi-terje so orožniki vrnili lastniku. j_ Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob 20. filmsko legendo »Marijo« z Airna-bello. Dodatek Paramountov tednik. Gospodarstvo Načrti za velika javna dela Minister za gradbe dr. Marko Kožulj je dal te dni uredniku »Politike« zanimivo izjavo o svojih načrtih glede javnih del, kl se naj izvršijo v bližnji bodočnosti. Gradbeni minister je izjavil, da ie po členu 13. uredbe o javnih delih od 14. novembra pre teklega leta pooblaščen, da lahko sklepa posojila za izvajanje javnih del. 2e lani sta bili sklenjeni dve taki posojili v skupnem znesku 50 milijonov Ta denar je bil porabljen, pa je tudi že vrnjen Poštni hranilnici. Podlago za sklepanje takih posojil tvorijo dohodki od trošarine na cement v skupnem letnem znesku okrog 27 milijonov Din in dohodki od razlike v trošarini na bencin v višini 16 milijonov Din. Ti dohodki se stekajo, kakor znano, na poseben račun fonda za javna dela pri Državni hipotekami banki. Gradbeni minister dr. Kožulj namerava sedaj skleniti na podlagi teh dohodkov nekoliko večje posojilo, in sicer v višini 100 milijonov Din za javna dela. Namen teh javnih del je na eni strani, da se olajša brezposelnost, pri čemer pa se naj ustvarijo objekti trajne koristi za narod in državo, na drugi strani pa da se pospeši oživljenje gospodarstva. Denar iz tega posojila se ne sme razmetati v neznatne in prehodne svrhe, kakor tudi ne za podpore za prehrano prebivalstva, ker od tega nI prave koristi. Posojilo za javna dela se bo prvenstveno uporabilo za izsuševanje močvirij in za regulacijo rek, pri čemer s« bodo dobile proste površine za kmetijsko obdelovanje, nadalje dela za zaščito pred poplavami v onih krajih, kjer take poplav«« povzročajo stalno škodo kmetovalcem. Za druga velika javna dela, ki jih je treba izvršiti, se bodo morala najti druga sredstva. Tu gre predvsem za zgraditev moderne eeste od Horgoša preko Subotice, Topole in Novega Sada do Beograda in dalje preko Niša do Caribroda v smeri proti Davčne zahteve obrtnikov V soboto je linančni minister dr. Stojadi-novlč sprejel predsednika Obrtne zbornice v Beogradu g. Milana Stojanoviča in glavnega tajnika zbornice g. Mišiča, ki sta mu v imenu vseh obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic izročila spomenico glede davčne obremenitve obrtnikov. Ta spomenica, o kateri smo že poročali (glej »Jutro« od 3. t. m.), zahteva spremembo predpisov glede pridobnine v toliko, da se določbe § 7. davčne novele od 18. februarja 1934, ki se tičejo minimalne pridobnine na osnovi najemnine za stanovanje in lokal, ne bi uporabljale pri obrtnikih in da bi davčno osnovo obrtnikov ugotavljali posebni strokovni davčni odbori. Nadalje zahteva spomenica pavšaliranje pridobnine za obrt nike iz U. skupine točke 2 b in IIL skupine čl. 42. davčnega zakona, tako da bi to pavšaliranje veljalo tudi za one obrtnike, kl uporabljajo motorno pogonsko silo do 5 konjskih sil. Končno zahteva resolucija znižanje davčne stopnje in maksimiranje samoupravnih doklad ter razširjenje ugodnosti glede pavšalne zgradarine na vse obve-zance pridobnine, ki imajo do 12.000 Dia letnih dohodkov. Oba predstavnika obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic sta finančnega ministra na podlagi konkretnih podatkov opozorila na nesorazmerno povečanje davčne osnove v zadnjem letu, kjer znaša povišanje najmanj 100 odstotkov, v številnih primerih pa do 1000 odstotkov. Sistem minimalne davčne osnove, ki je bil uveden z lansko davčno novelo in je povzročil tako povišanje osnove, je zadel predvsem obrtni ka, dočim pri lastnikih velikih trgovskih in industrijskih podjetij ta minimalna osnova praktično ne prihaja v poštev. Zato so predstavniki obrtnikov mnenja, da bo povečanje bremena pridobnine zadelo predvsem obrtniški stan Izrazili so tudi osnovno zahtevo obrtnikov, da se predpisi glede minimalne osnove ne uporabljajo na obrtnike. Mini ster dr Stojadinovič je izjavil predstavni kom obrtnikov, da se bodo v duhu deklaracije kraljevske vlade ublažile gotove preti ranosti davčne obremenitve, ki se mora spraviti v sklad z realnimi možnostmi. Prav tako je obljubil minister, da bo v vseh vprašanjih. ki zanimajo obrtniški stan. iskal sodelovanje z zbornicami Elektrifikacija Železnic Avstrijski državni statistični urad je sestavil zanimivo statistiko o razvoju elektri fikacije železnic v posameznih državah Iz te statistike je razvidno, da ima največ elektrifici ranih železnic Švica. in sicer 36°/» skupne dolžine železniških prog. Na drugem mestu pa je dane* A atrija, kjer je elektri ficirano 14 •/• skupne dolžine železniških prog. Na tretje mesto pride švedska z 12% nadalje sledijo Italija z 10»/•, Norveška z Soliji in Carigradu, fo je del velike internacionalne proge, ki gre iz Srednje Evrope preko Madžarske in Jugoslavije v Carigrad. To cesto je treba čim prej zgraditi, da se ne bi ta internacionalna proga izognila naši državi Drugo važno internacionalno cestno progo Maribor - Ljubljana je treba podaljšati do Sušaka. odnosno od Ljubljane do Zagreba in Beograda. Tem cestnim zvezam je treba posvetiti največjo pozornost iu skrbeti za to, da se Čim prej zgradijo. Nadalje je gradbeni minister dr. Kožulj izjavil, da bodo v Beogradu v kratkem pri čeli dve veliki gradbeni deli, in sicer gradnjo palače Poštne hranilnice, ki bo postav Ijena v bližini cerkve sv. Marka, in dovrši-tev zgradbe Narodne skupščine. Tudi vprašanje elektrifikacije države bo treba pospešiti. Načrt zakona o proizvajanju in izkoriščanju električne energije je izdelan in se sedaj skrbno proučuje, tako da bo lahko v kratkem predložen Narodnemu predstavni-štvu. V zvezi z gornjo izjavo ministra dr. Ko-žulja je zamuuva tudi izjava, ki jo je le did podal ptometui minister inž. Vujid, ki ju dejal, da so uo v kratkem pričelo s gradnje unske teleznisk® pruge, s katero bo ustvarjena zveza od tfihaca ua ln,ko železnico. S to progo se bo precej skrajsala zveza na nai Jadran, odnosno na Split, obenem pa bo odstranjena nevarnost prekinjen ja prometa v zimskem času, ki obstoja sedaj na lički progi, kadar so snežni zameti. Nadalje je prometni minister g. Vujic izjavil, da se be pričelo s gradnjo proge Varaždin • Koprivnica, s katero oo zveza Maribor • Osijek skrajšana od 436 na 317 km, zveza Varaž-dina s Koprivnico pa od 194 na 41 km. (O važnosti te proge je »Jutro« obširneje poročalo 30. decembra preteklega leta.) 8°/t. Belgija s 7*/*, Španija in Nizozemska s 5 7», liauuija s 4 /o in .vuiucjjm in Anglija s 3 */•. ooruje številke o obsegu elektrifikacije žeiezms&ih prog nam Kažejo, da elektnlikacija najooij napreduje v državah, ki nimajo zadostne produKcije domačega premoga, zato pa tem vec vodnih siL Velik napredek tfuce v elektrifikaciji železnic je razumljiv glede na sieviiue vodne sile, veliko gostoto prometa, ki je odločilen faktor Ui eie&iritiaaciju, in sončno giede na nizko ooresmo mero za kapital avsirija se je odločila za eleKtrautacijo v večjem obsegu predvsem zaradi tega, ker mora uvaževati premog, ima pa slicuo kakor Švica v gorskih predelih na razpolago ugodne vodne 6ile. V celoti je dosiej Avstrija investirala v elektrifikacijo železnic 330 milijonov ši* lingov, to je okrog 2.7 milijarde Din. V mnogih državau ovira elektrifikacijo okol-nost. da je parni pogon cenejši, zlasti če je na razpolago cenen premog. Vrhu tega je v zadnjem desetletju zuoeiežiti znaten napredek v gradnji lokomotiv Nove lokomotive omogočajo precejšnje zmanjšanje pogonskih siroskov. Ta okornost je tudi v Avstriji zadnja leta precej ovirala nadaljnja elekirmkacijska dela- Zksti je pri modernih lokomouvan manjša poraba premoga, ki znaša sedai v Avstriji na lokomotivm kilometer le 2a kg nasproti 34 kg v letu 1924-Pa tudi v drugem pogledu je uspelo racionalizirati parni pogon, tako da znašajo danes stroški za lokomotivm kilometer parnega pogona v Avstriji le 0-58 šilinga nasproti 1.11 šilinga v letu 1924. Tej okoln9sti je tudi pripisati, da je v mnogih naprednih državah navzlic veliki gostoti prometa (o-pr. Francija, Nemčije, Anglija) le malenkosten Jel železniških prog elektrificiran. V Zedinjenih državah je danes elektrifieiran komaj 1 odstotek skupne dolžine železniških prog. Od držav izven Evrope pa ima največji odstotek elektrificiranih prog Maroko (41 */•) in sicer predvsem zaradi tega, ker obstojajo pri progah, ki vodijo skozi puščavo, težkoče glede preskrbe lokomotiv z vodo. Gospodarske vesti — Bilanca svetovnih blagovnih tržišč v preteklem letu. Na svetovnem trgu slro-vin smo imeli lani ob koncu leta večinoma višje cene nego ob koncu leta 1933., vendar ni bilo v tem pogledu enotnosti; pri nekaterih slrovinah opažamo namreč tudi nazadovanje, seveda pa prevladuje povišanje cen, tako da je v splošnem alika ugodnejša Najobčutnejši dvig cene beležimo na ameriškem trgu svinjske masti. Cena svinjski masti se je v Chlcagu dvignila v teku leta od 4 85 na 12.06 in se je torej skoro potrojlla Ta znaten dvig cene je v zvezi z občutnim zmanjšanjem Števila svinj v Zedinjenih državah. Prav občuten dvig beležimo tudi pri svetovni ceni za koruao, ki se Je v snem leta ArlgnBa nuni iiiiiimiiiiiiiii POZOR! NOVI ROMAN »JUTRA POZOR! V NEDELJO, DNE tO. JANUARJA PRVIKRAT (fio&ottci gCavo! Napet, sijajno pisan roman nenavadnih ljubezenskih usod iz povojnega življenja izpod istega peresa kakor »Garragan«, kl so ga bralke in bralci »Jutra« tako hvalili! Začetek novega romana je (isti »primerni trenutek«, ki ste ga čakali, da naročit« »Jutro«! POZOR! —- NE ZAMUDITE! — NAROČITE »JUTRO«! — POZOR! Iilllli za 60 odstotkov. Prav tako se je za 60 odstotkov v teku leta dvignila cena lanu. Oves Ln kavčuk sta se na s* Kovnem trgu podražila za 30 odstotkov, rž za 20, bombaž pa za 15 odstotkov, medtem ko se je pšenica podražila le za 8 odstotkov, pri kavi, kakavu, rižu, juti in pri sirovih kožah pa beležimo povečanje cene le za tri odstotke. Nazadovanje cene v teku lanskega leta vidimo presd vsem pri volni, ki se je pocenila za 30 do 40 odstotkov. Pri nafti, cinku, čaju in svili beležimo nazadovanje za 25 odstotkov, pri bakru za 20, pri svincu za 15 in pri konoplji za 10 odstotkov = Sestanek tarifnega odbora odgoden. Kakor je »Jutro« že poročalo, je bil za 16 t m. sklican v Beograd tarifni odbor, da bi razpravljal o važnih tarifnih vprašaniih-zlasti o tarifi na žito in moko. Sedaj poročajo iz t'?ograda, da je prometno ministrstvo zaradi osebnih sprememb odgodilo tu zasedanje na nedoločen Čas in bo dan sestanka tarifnega odbora pozneje objavljen = Tarifni sporazum jugoslovenskih zavarovalnic Nedavno se je v Zagrebu vršila konferenca, na kateri so bile zastopane vse jugoslovenske zavarovalnic« Ln kjer se je razpravljalo o uvedbi enotnih tarif v elementarnem zavarovanju. Sklenjen je bil tarifni sporazum, ki bo v smislu uredbe o kartelih predložen trgovinskemu ministru zaradi registracije in kontrole. Namen tega sporazuma je, da se onemogoči škodljivo podtarifiranje v konkurenci med posameznimi zavarovalnicami. — Stanje klirinških saldov. Dne 9. L m. nam je Nemčija v kliringu dolgovala 22*2.6 milijona Din Poslednje od Narodne banke izvršeno izplačilo je bilo na podlagi avizc št. 2646 od 30. septembra preteklega leta. — Italija nam je 9. t m. v kliringu dolgovala 114 milijona Din in je bilo na ta uan izvršeno poslednje izplačilo po številki avi-ze 60411 od decembra. — V kliringu s Švico pa znaša saldo v našo korist le 1.9 milijona Din, tako da našim izvoznikom zaenkrat ni treba čakati na izplačilo. Poljska gradi velike prekooeeanske parnike. Sredi januarja bodo v ladjedelnici v Tržiču pri Trstu spustili v morje velik prekooceanski parnik, ki ga je naročila polj ska vlada in bo krščen na ime »Maršal Pil-sudski«. Parnik, ki je namenjen za redne-vožnje med poljsko luko Gdvnja in ameriškimi lukami, bo imel 30.000 bruto registrskih ton. Poljska vlada je naročila sedaj še drug tak prekooceanski parnik. -Malokatera država se je po vojni s tako vnemo kakor Poljska lotila izgraditve trgovinske mornarice. Poljska, ki je preko koridorja dobila ozek pas morske obale ob Severnem morju, je z velikimi žrtvami izgradila in moderno opremila prej skoro brezpomembno luko Odynjo, kamor ji js uspelo pritegniti tudi tranzitni promet iz Češkoslovaške. Pomorski promet v 1.50). za marc po 853 in za maj po 864. Cvrstejše je bilo investicijsko posojilo, za katero se je nudil denar po 72.50. dočim blaga ni bilo izpod 78. Dolarski papirji so za malenkost popustili in je bil v 7«/• Blairovem posojilu promet po 60.5o (v Beo gradu po 61) in v V* Blairovem posojilu po 69.50. Končno je bil zabeležen promet v delnicah Priv agrarne banke po 232. De vise. LJaMjasa. Amsterdam 2307.96 — 2319.32, Berlin 136«.60 — 137 < 40. BrujelJ 799.27 — 803.21, Curib 1106.85 — 1111.35. London 167.04 — 168 64, Newyorti 3385 28—3413.64. Parts 226.44—226 66. Praga 142.63—143 4» Trst 291.47 — 2»3 87 (preml)s 28.5 odsU Avstrijski Šiling v privatnem kliriazu S.10 še 8-20. Zagreb. Amsterdam 2307.96 — 2319.32, Berlin l:sG6.Go — 1377.40, Bruselj 799.27 do 803.21, Undon 107.04—1G8.<>4, Milan 291.47 do 203.87, Newvork kabel 3407.28—3435.54, ček 3385.28 — 3413.54, Pariz 225.44—226.56. Pariz 142.63 _ 143.49. Curih 110545 do 1111.35. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.3775, London 15.1250, Ne\vyork 3t«8.3750, Bruselj 72.30, Milan 26.40. Madrid 42.25, Amsterdam 208.7250, Berlin 123.85. Dunaj 57.45. Stock-holm 77.95. Oslo 75.05, Kobenhavu 67.50. Praga 12.9050, Varšava 58.30. Atene 2.90. Bukarpšla 3.C5. I>unaj (Tečaji v priv. kliringu.) Beocrad 12.29, London 2«.39. Milan 45.99. Newvork 537.19. Pariz 35.56, Praga 21.86, Curih 174.26, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana Vojna škoda 362 _ 366. 7*/» investicijsko 71 — 72, VI* Blair 60.50 do 71, 7% Blair 61 — 63, TU Drž. hipotekama banka 69 — 72, 4°;« agrarne 42 — 44, M begluške 60 — 62. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 351 — 354, za februar 351 den., za marc 351 — 352, za april 352 — 363, za maj 362 do 354, 7•/• investicijsko 72.50 — 73, 4"'. agrarne 42.50 den., 7®/» Blair 60 — 61, 8". Blair 69.50 _71, 7*/» Drž. hipotekama banka 69 — 71, 6-V* begluške 59.50 — 60.50; delnice: Priv. agrarna banka 231 — 233 Trbovlej 105 den. Beograd. Vojna škoda 353 — 364 (952, 351.50), za februar 353.50 bL (351), 7V. investicijsko 72.50 — 78, 4*/* agrarne 43 — 44, 6*Vt begluške 61 — 62 (60.25), za januar — (61), 7*/» Blair 60.50 den. (61), Narodna banka 4750 — 4860. Priv. agrarna banki 234 — 236 (235. 230) Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.40, Državne železnice 21.20, Trboveljska 1440, Alpi-ne-Montan. 11.90. Blagovna triiSča HMELJ. -f Nemški hmeljski trg. Pričakovano oživljenje hmeljske trgovine je nastopilo na niimberškem hmeljskem trgu v zadnjih dneh preteklega tedna. Povečalo se je povpraševanje od strani domačih pivovarn, predvsem pa so prišla znova velika naročila iz Amerike. 2ITO. -f Chieago. 14. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 90.25, za julij ttl.3750, za september 90; koruza: za maj 80, za julij 84. -I- Winaipeg, 14. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 83.25, za juh j 83.25. + Ljubljanska bona (14. t m.) Tendenca za žito prijazna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica baška 7ttkg, po 115.50—117.50; oves: bosanski 87 — 92; koruza, baška po 64 — 66, banatska (K> 60 — 62; moka: baška in banatska »(k po 187.50—207.50, baška »2« po 172.50—187.50, baška »5« pa po 152.50 — 167.50; otrobi: baški debeli 96 — 100, drobni 80 — 86. + Budimpeštanska terminska borza (14. L m.) Tendenca slaba. Pšenica: za marc 1654 — 16.56, za maj 16.97 — 16.98; kora-sa: za maj 12.09 — 12 J L Iz življenja na deželi DOBRNA PRI CELJU. Narodni poslanec g. Prekoršek je izposloval večjo količino blaga za naše siromašne šolarje, za kar mu šolsko vodstvo izreka najprisrčnejšo zahvalo. PODVELKA. Društvo »Vilka« je bilo baš pred generalko »Divjega lovca«., ko smo izvedeli strašno vest o smrti našega ljubljenega vladarja. Namesto na igro se je bilo treba pripraviti na žalno svečanost za dan kraljevega pogreba. Tako društvo kakor cerkev in šole so se potrudili, da se je žalna svečanost dostojno izvršila. — V nedeljo pred božičem je priredila šola božič-nico, pri kateri je bilo izdatno obdarovanih 43 delavskih otrok. Za obdarovanje je poklonila banska uprava 64 m raznega blaga in CMD 300 Din. Nabiralna akcija med domačini je vrgla 1075 iDn v denarju, nekaj pa v blagu. Šolsko upraviteljstvo se dobrotnikom prisrčno zahvaljuje. Vremensko poročilo Številk« za označbo kraja pomenijo 1. Cas opazovanja. 2 stanje barometra 3 tempe raturo, 4 relativne vlago v odstotkih, 5 smer tn brzino vetra 6 oblačnost 0—10 7. padavine v mm. 8 vrsto padavin — Temperatura, prve številke pomenijo. najvišjo, druge najnižje temperaturo 14. januarja LJubljana 7, 762.7, —4.6, 87. NINE1, 10, sneg, 0.5; Ljubljana 13, 761.8, —1.0, 73. BNE1, 9, —, —; Maribor 7. 762.0, —5.0, 90, N!NW1, 10, —, —; Zagreb 7. 763.0. —8.0 90, NNW1, 10, —, —; Beograd 7. 761.8. —7.0, 90, SSE1, 10, sneg 0.4; Sarajevo 7. 762.3, —8.0, 80, 0, 10, sneg, 2.0; Skoplje 7 761.0, —1.0, 90, 0, 10, sneg, 2.0; Kumbor 7. 753.8, 8.0, 90. NEJ2, 10. dež. 8.0; Split 7. 753 8. 5.0, 80. E5, 10, dež. 2.0; Rab 7. 756.5 5.0, 50, B2, 10, —, —; Rogaška Slatina 7. —, —9.0, 95. El. 10, —. —■ Temperatura: Llubljana —0.4, —7.8: Maribor —6.0, —7.0; Beograd —8 7 —9.0: Sa rajevo —, —16.0; Skopi)« —3.0 —7<>; Kumbor —, 7.0; Split 6.0, 4.0; Rab 2.0; Rogaška Slatina —5j0, —0.0. Usoda Posaarja Industrijski značaj dežele, kini ne zemljepisna, ne zgodovinska, niti narodnostna celota V teku današnjega dneva bo proglašen izid nedeljskega ljudskega glasovanja v posaarskem področju. Kakšna je prav za prav ta dežela, ki je tako dolgo povzročala napetosti med Nemčijo in Francijo? Posaarje ni niti zemljepisno, niti narodnostno enoten poj m, temveč mu daje poudarek in zaokroženost povsem neki drugi element: industrija. Zaradi nje je bila borba za posaarsko ozemlje tako vroča. Pa tudi v zgodovinskem pogledu ni Po- saarje celota zase. Ustvarila ga je šele versailleska mirovna pogodba, ki je našla na evropski karti osem takšnih »lukenj«, o katerih pripadnosti naj odločijo glasovalni postopki. Med temi luknjami je bila tudi Koroška, kjer smo izgubili plebiscit. V srednjem veku je posaarsko ozemlje pripadalo Nemčiji, dočim so ga napajali vrelci romanske kulture. Z westfalskim mirom je dobila Francija Metz, ki pa je bil tako močno navezan na svojo nepo- sredno okolico, da je trajalo ceM dve desetletji preden se je razčistilo vprašanje, kaj naj se zgodi z njegovimi obmejnimi kraji. Francoski kralj Ludovik XIV. Je dal zgraditi trdnjavo, ki je dobila ime Sarrs* louis. Pozneje je Francija vrnila Poasarj* Nemčiji, Sarrelouis pa je z okolico vred Se ostal francoski. Francoske revolucijake vojne so prinesle Franciji nazaj ozemlja do levega brega Rena. Napoleon je dal kanal izirati Saaro in s tem dal pokrajini nor razmah. Drugi pariški mir je priključil te ozemlje Nemčiji, ki je tedaj dobila tudi Sarrelouis. Posaarje šteje 800.000 prebivalcev te Je tako gosto naseljeno, kakor le še redki kraji na svetu, čkrvek se začudi, ko sliši, da imajo posamezne vasi v teh krajih do 20.000 prebivalcev in se vlečejo cele kilometre daleč. Naselje prehaja v naselje — to je prva posledica velike obljudenostL Glavno mesto Posaarja je Sarrebruck, ki ima 132.000 prebivalcev. Doslej je živela posaarska kotlina samo od svojega eks-porta. Ker se doma porabi komaj tretjina premoga, ki ga izkopljejo v rudnikih, je ta industrijska panoga prav tako navezana na izvoz kakor industrija železa Zadnjih petnajst let je imelo Posaarje prednost, da je smelo svoje izdelke izvažati brez ovir v Francijo in Nemčijo. Ta praksa se bo zdaj nehala in prav v tem je problem bodočnosti te dežele. Vprašanje je, če bo dobilo 70.000 posaarekih rudarjev tudi v novih razmerah polno zaposlitev, ali pa če bo njih število pomnožilo armado brezposelnih, ki obsega v Nemčiji že milijone. Tipična posaarska pokrajina: VVitlingen, ki leži sredi žitnih polj ln vinogradov Smučanje In njegove nevarnosti Tirolski zdravnik dr. T. Angerer, ki je imel ponovno priliko, nuditi prvo pomoč pri smuških nezgodah, je napisal članek, v katerem priznava, da daje ta športna panoga sicer mnoge možnosti za nezgode ta nesreče, vendar pa je števflo hudih ali celo smrtnih nesreč v tej panogi dosti manjše nego pri drugih športih m baš pri začetnikih po vsej priliki najmanjše. Če proučujemo posebnosti smuških po-igkodb. vidimo, da se dogajajo večinoma zaradi padca na zasneženo podlago, ki je že sama po sebi vzrok, da so hude poškodbe prav za prav redke. Drugo je seveda s padci na žledenela tla z malo snega, kakor se dogaja posebno v zgodnji zimi, ali pa s padci in zavozitvami v trde predmete, drevesna debla, plotove, skale. Tu opažamo pogostokrat lome in druge poškodbe ob kolenih, na rokah in nogah, ki so neredko za smuški šport tipične. Med tipične smuške poškodbe spadajo n. pr. lomi v gležnjih. zvinjenja in pretrganja kit ob kolenih. Dr. Angerer je do danes prejokal 255 smuških poškodb, ki so bile skoraj vse lomi v zgornjih in spodnjih okončinah, pri čem®r sta biti dve tretjini ponesrečencev moškega spola, ena tretjina pa ženskega. Zanimivo je, da se največ moških nezgod in nesreč z prodi pri vožnjah navzdol na ozemljih. M privabljajo mnogo ljubiteljev tega lepega športa. To je po drugI strani razumljivo, ne samo zaradi večjega števila smučarjev na takšnem terenu, temveč tudi zaradi zelo izvoženih, zalede-nelih in trdih prog, ki dajejo smučarju velikansko brzino. Pri vožnji navzdol se uveljavlja nadalje tudi že bolj ali manj utrujenost. V visokem gorovju pa so smu-ške nesreče razmeroma zelo redke. Vzrok je v tem, da so osebe, ki obii^kujejo zimsko visoko p-orovje, same po sebi previdnejše. Pretežni del nesreč povzročajo tu pač plazovi in vremenski preobrati. Umljl-vo je. da med vsemi smuškimi tekmovalnimi vrstami tek na dolge proge in slalom dajeta najmanj možnosti za nezgode. Ženska zmaga na »progi smrti" Razporoka »najsrečnejših zakoncev" V Los Angelesu se je končal proces za ločitev zakona, ki jo je zahtevala Mary Pickfordova že pred časom. V razlogih je navedla, da jo njen mož, sloviti filmaki igralec Douglas Fairbanks, zanemarja in z njo okrutno postopa. Do tega senzacionalnega procesa pa so v Hollywoodu oba Imenovali »najsrečnejša zakonca na svetu«... Zna« ameriška pilotka Amelija Earhar-tova, ki je 1. 1928 kot prva ženska preletela Atlantski ocean, je te dni startala z enokrovnikom tipa Lockheet k poletu čez Pačiti k. Letela je po progi, ki je doslej prinesla marsikateremu letalcu smrt. Zadnja žrtev t« vrste je bil pilot Ulm. Progo imenujejo zaradi tega tudi »mrtvaško progo«. Earhartova je startala v dežju, ki pa je kmalu po startu prenehal. Čeprav so obla- sti skušale preprečiti polet, in sicer zaradi tega, ker je iskanje izginolih pilotov na tej progi povzročilo Ameriki velike denarne izdatke, je pogumna letalka vzletela in sporočila, čim je bila v zraku, da leti v slabem vremenu, vendar z najboljšimi na-dami. Pred njo je bila 3885 km dolga proga Earhartova jo je premagala ter pristala v Kaliforniji srečna in zdrava. Dr. Condon ima besedo Hauptmannov branitelj pripoveduje porotnikom, da je ugrabil malega Undbergpia Izidor Fisch, ki ga ni več mod živimi - Govorice o Hauptmannovem begu iz ječe ia samomoru — Obupni poskusi obrambe za razbremenitev obtoženca Porotniki, Id bodo sodili Hauptmanna, pri skupnem obedn med dvema zasedanjfma Amelija Earhartova s svojim možem Putmanom in filmsko igralke Mirno Log pred poletom Se vedno je središče zanimanja v Hauptmannovem procesu Lindberghov zaupnik dr. Oondon. Odkar je identificiral obtoženca kot moškega, ki mu je izročil izsiljeno odkupnino za otroka, pa ga je vzela obramba Hauptmann a hudo na piko. Branitelj Reilly je celo izjavil, da bo Skušal točko za točko dokazati, da ni ugrabil Lindberghovega prvorojenca Bruno Hauptmann, ampak tajinstveni Izidor Fisch, U Je lani umrl v Nemčiji. Hauptmann, je dejal advokat, prisega, da je bil denar, ki so ga našli v njegovi garaži, last Izidorja Fischa. Prilastil si ga je aamo zato, ker mu je bil Fisch nekaj dolžan ln Je medtem odpotoval v domovino. V začetku sploh ni vedel, kaj je v zavoju, šele pozneje ga je odprl in vzel iz njega bankovce, ki Jib je spravil v promet, nakar so ga prijeli. Reillj je zastavil dr. Condonu v zvezi • to tezo nekaj vprašanj, ki so spravile polkovnikovega zaupnika v neprijeten položaj. Poglavitno vprašanje, ki naj bi razbremenilo Reillyjevega klienta, se je glasilo, ali je mož, ki mu je dr. Condon izročil denar na pokopališču v Bronxu, močno kašljal. Priča je priznal, da je moški močno pokašljeval zaradi česar se mu je naravnost milil. Reilly je nato izjavil, da je Fisch umrl za tuberkulozo Verjetno je torej, da ni bil na pokopališču v Bronzu Hauptmann, marveč Izidor Fisch ... Dramatično prerekanje se je začelo tudi, ko je vprašal Reilly dr. Condona, kdo je napravil skrinjico za denar, ki jo je izročil priča izsiljevalcu na pokopališču. Dr. Condon je v začetku izjavil, da se tega ne spominja natančno. Ko je Reilly posegel ■vmes, da je to nemogoče, se je dr. Condon šele domislil, £a je bila skrinjica narejena po načrtu fithdbergha in polkovnika Brackenridgea to pa zato, da bi jo v primeru potrebe vsi trije lahko spoznaii. Hauptmamiovemu branitelju se je s temi vprašanji posrečilo zanesti neko zmedo v ton zasliševanja, svojemu klientu pa ni s tem izkazal nobene stvarne usluge. Nasprotno, pojavila se Je nova priča, ki pomeni odločen minus za obtoženca. Bivši sosed Lindberghove vile v Hope-wellu Charles Garridk je izjavil, da je videl Hauptmanna 1. marca 1932 zjutraj, kako je z avtomobilom vozil v bližini Lindberghove vile ter je celo njega vzel k sebi v vozilo in ga peljal koe poti. Med vožnjo ga je spraševal o cesti, ki drži naravnost v Hopevvell. V avtomobilu so sedeli poleg Hauptmarma še drugi ljudje, in sicer dva moška in dve ženski. Garrick je potrdil svojo izpoved s prisego. Dan po tem zaslišanju so se raznesle po Flemingtonu vesti, da je hotel Hauptmann najprej pobegniti tz ječe, nato pa je še skušal izvršiti samomor. Zaradi teh govoric je začelo občinstvo nanovo oblegati sodišče, kjer pa so ljudem pojasnili, da so bile govorice brez podlage. Ob velikem zanimanju javnosti je nato predsednik obravnave zaslišal bančnega uradnika Wflsona, ki je za Lindbergba zabeležil serije in številke bankovcev za izsiljevalce. Priča je izpovedal, da je prišel prvi po njem za!beleženl bankovec v promet že pet dni pote«m. ko so ga dobili izsiljevalci v roke. Doslej manjka v prometu od bankovcev, ki jih je dr. Condon izročil banditu, še 31.000 dolarjev. Witson je še dostavil, da je menda ix>-ki Faulkner. ki je pozneje izvršil samomor. ukradel iz depozita roparjev 2980 dolarjev. Pri teh besedah se je ReiUvju razjasnil obraz. Videti je bilo. da se je razveselil izpovedbe. ker se je s tem obogatila njegova teza, da je ugrabilo malega Char-lesa več oseb, a ne samo Hauptmann. Nato je bil zaslišan izvedenec za pteava ki je izjavil, da izvira izsiljevalmo pismo za 50.000 dolarjev nedvomno od Hauptmanna. katerega obremenjuje posebna vejica, ki jo je rajbil v interpunkciji na več mestih popolnoma v enakem zmislu in tudi grafično popolnoma istovetno. Nemalo razburjenje je povzročalo še zaslišanje »gospe v zeleni otaieki« Hermio-ne Koerauove, ki so jo pred sodišteua kor-frontirali z dr. Condonom. Condon je izjavil, da je to žensko videl že prej, nego mu je izročila dve pismi v marcu 1932. Ta ženska je namreč prišla k dr. Condonu kot zastopnica ugrabiteljev. Njeno zaslišanje je predlagal Reilly, da bi tako razbremenil Hauptmanna ter dobil dokončno potrdilo za svojo tezo, da ni njegov kheni edini storilec. Pri zaslišanju te ženske je zašel dr. Condon v zadrego posebno tedaj, ko mu je Reiliy zastavil vprašanje, čemu ni dal ustaviti avtomobila v katerem je srečal Hauptmanna, ki se je vozil skoza New York. Condon Je odvrnil, da ni imel na tem tedaj nobenega interesa m da bo senzacija še bolj zabeljena, se je na koncu tega razpravnega dne raznesel glas, da je izginil iz sodnega arhiva eden najvažnejših dokumentov, ki obremenjuje Hauptmanna: izsiljevalko pismo. To pismo je bilo priloženo sodnim aktom in ga zdaj ne najdejo več med njimi. Obenem je izginila tudi nočna srajčka malega Charlesa. v katero je bil oblečen otrok v usedni noči, ko so ga ugrabitelji odnesli iz doma njegovih roditeljev. Volkovi v Romuniji V Rumuniji imajo zadnje dni hude snežne žamete, ki so mestoma popolnoma ustavili promet. Vlaki vozijo z velikimi zamudami. Iz posameznih krajev poročajo tudi o krdelih volkov, ki napadajo voznike na cestah. Tako se je primerilo v Bistrici, da je vdrla v vas čreda volkov, ki je štela 40 repov. Zveri so bile tako sestradane, da se Sb vaški prebivalci niso upali napasti. maknili ao se pred njimi v hiše, volkovi pa ao vdirali v hleve in klali ter trgali domačo živino. Neko desetletno deklico, ki je ta čas tekla iz neke hiše proti drugi, so volkovi napadli ter jo raztrgali in požrli pred očmi prestrašenih vaščanov. Neki kmet je bil tedaj na poti. Vračal se je s sanmi proti domu. Videč, da so volkovi gospodarji položaja, pa je ostavil sani in konja ter splezal na drevo. Naslednje jutro so našli kmetje od konja samo še kosti, kmet pa je ležal mrtev pod drevesom. Mehanizacija vojne Po neki angleški statistiki je od 1. 1914. do danes odstotek pešcev, ki pridejo v poštev za boj iz bližine, padel od 74 na 56. 42 odst pešcev streže danes mehaniziranemu orožju. L. 1914. je znašal delež brzo-atrelnih pušk 7.7 odst., danes 47 odst., delež atrojnic je zrasel od 2j8 odst. na 132 odst. L. 1914. pehota ni imela možnarjev, ker še ni bilo tankov, danes ima že 8.6 odst. težke artiljerije v razmerju s številom pušk. Število mženjerjev v vojni službi se je v primeri z 1. 1914. dvignilo za 4/0 odstotkov. Morje odstopilo za §0 m Zaradi izrednega mraza je zamrznila vsa zapadna polovica Gdanskega zaliva Pri tem se je zgodilo prvič po desetletjih, da se je Baltsko morje umaknilo za 50 metrov. Na poljskem obrežju so ribiči to izkoristili za stikanje po jantarju. NaŠP so ga veliko, celo kose po pol kilograma Na tisoče in tisoče je bilo tudi rib, ki so NAMESTU ANEKDOTE Pisatelj je v konverzacijski sobi nekega gledališča prebral igralcem svoje novo delo. Igralci so ga sprejeli hladno, še do prve skušnje ni prišlo. štirinajst dni pozneje je ravnateflj pozval igralce v svojo sobo. »Kaj se je zgodilo?« so ga vpraSaH. Ugodilo se je, da je naš prijatelj jr-o-jo dramo predelal od začetka do konca in poudaril neke osebe, ki jih je bil poprej samo naznanil,« je dejal ravnatelj in se obrnil potem k igralki, ki se je bila najbolj branila njej namenjene vloge. >Tvoja vloga, veš, ki je bila prej nič, je sedaj nekaj sijajnega.« In potem, ko je trenutek pomislil, je dodal: »Zato jo bo sedaj igrala druga.« VSAK DAN ENA :«lici, kaj vidim, tukaj leži prah že najmanj šest mesecev!« »Oprostite milostiva. to je pa zagrešila moja prednica kajti jaz sem pri Vas v tfožfbi Me osem tednov * ♦ ŠPORT Smučarska elita v Lescah V soboto in nedeljo 19. in 20. januarja. Gorenjski zimsko-sportni podsavez bo priredil ob priliki svojega 5 letnega obstoja v soboto 19 in nedeljo 30. t. m. prvenstveno tekmovanje v Lescah, katerega se bo udeležila poleg številnih gorenjskih tudi vsa elita ostalih jugoslovenskih smučarjev, prvenstveno tekmovanje je namreč zamišljeno obenem kot izbirno za vseslovan-so zelo ugodne. Posetniki tekem imajo tudi lepo izbiro za izlete bodisi na Bled ali pa ua najbolj raznolike smuške terene v okolici Lesc, kakor tudi za daljše in krajše ture v Karavanke. Vsakdo, ki čuti v sebi veselje do zimskega športa, vsakdo, ki hoče pozabiti na vsakdanjost za nekaj ur ali dni v čisti, zdravi prekrasni gorenjski zimi, naj si oprta svoje •dilce« in pohiti v soboto ali nedeljo v naše idilične Lesce; ne bo mu žal! Lesce Vas bodo sprejele z bratsko ljubeznijo in vam nudile dovolj zabave in razvedrila. Spored prireditev je: v soboto ob 15. tek na 18 km. v nedeljo ob 9 skoki, v nedeljo ob 1430 propagandni skoki. Vsi tekmovalci morejo biti v Lescah 19. t. m. najkasneje ob 1430. Razglasitev rezultatov je v nedeljo ob 17. v hotelu Legat v Lescah. Uprava podsaveza apelira na vse svoje funkcionarje in tekmovalce, da se prireditve zanesljivo udeleže. Vsi člani GZSP se ponovno opozarjajo, da bodo k tem tekmam pripuščeni le oni tek-novalci, čijih klubi so že poravnali članarino za sezono 1934.35. Danes v Škofljici prvenstvo jugoslovenskih univerz v teku Teki na 8 in 18 km, ki bi se morali vršiti na Rožniku, se bodo vršili zaradi slabil snežnih razmer v Ljubljani danes popoldne v Škofljici. Tekme so obenem izbir-za St. Moritz. Zmagovalci obeh skupin mejo lepa praktična darila, prvoplasira-. lani JASO na v? km pa par smuči. Tek-ovali bodo naslednji tovariši; Dečman »ne. Palme Franc, Bacbler, Jenko, Mušič, eiueis, Dovjak, Šrarnel, Bervar itd. Odhod tekmovalcev ob 1135 iz Ljubljane- JASO, Danes popoldne se bodo vršile v Škofljici tekme v tekih na 8 in 18 km za ptveast o jugoslovenskih univerz. Odhod kmovalcev in ostalih akademikov ob 135. Tovarni akademiki, pridite vsi v kofljico! Zi>ii«lišče na glavnem kolodvori točno ptl ure pred odhodom vlaka. Vožnja bo četrtinska, toda samo za člane, redvčerajšnjim je naša organizacija pri- redila ekskurzijo akademikov na Polževo. Udeležilo se je je 75 tovarišev, nov tozadevni rekord! Vsi so bili navdušeni, tako nad domom SK Polža, kakor tudi nad lepimi tereni okrog doma Popoldne so vsi skupno šli v Stično. V prijetnem razpolo ženju, navdušeni nad lepo smuko, so se vsi tovariši vrnili v Ljubljano s trdnim sklepom, da še večkrat obiščejo lepo Dolenjsko. Tovariši jutri vsi v Škofljico! Smučarski tečaj SPD. Slovensko planinsko društvo v LJubljani priredi smučarski tečaj pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru v času od l. do 10. februarja 1935. — Snežni izgledi za to dobo so zelo povoljni ter je pričakovati mnogoštevilne udeležbe. Tečaj bo vodil smuški učitelj JZSS g. Kve-der Janez iz Ljubljane. PostojanKa Sv Janez bo nudila tečajnikom prvovrstno prehrano po nizkih cenah Udeležencem bodo na razpolago toplo kurjene sobe ter kopalnica število udeležencev je omejeno ter je treba hiteti s prijavami v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, palača Viktorija. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija.) Redni gimnastični treningi se vrše odslej redno vsak torek in četrtek od 19.30 naprej v telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti. Obiskovanje gimnastičnih treningov ie obvezno za vse verificirane lahkoatlete. Novi člani se sprejemajo istotam pri vod'i treningov, g. Kermavnerju. Brezplačno na razpolago topli tuši. Skupni izleti SJPD. Slovensko planinsko društvo bo prirejalo skupne izlete smučarjev - planincev. Predvidene so tudi ture v okolici Ljubljane in po Dolenjskem. Osrednje društvo prosi člane, ki bi bili voljni voditi skupine po Dolenjskem, da se oglasijo nemudoma v društveni pisarni S. P. D. na Aleksandrovi cesti zaradi podrobnejšega dogovora. Slalom klub 34 (Teh. odsek). Danes ob 19. uri sestanek vseh tekmovalcev, tudi ju-niorjev. Udeležba za vse obvezna. Sestanek se vrši v klubovem lokalu. Prinesite denar za klubov znak. — Teh. referent. SK Ilirija (hokey sekcija). Drevi oi> 18.30 trening na dva gola. Obvezno za naslednje Varšek, Rihar, Kačič, Kos, Pavle-tič, Pogačnik, Gregorič, Luce, Lombar, Go-gala, Zorman, Aljančič, Morbacher, Starman I. in II. Mlakar. Vsi ostali, ki imaio veselje do te igre, naj se javijo istočasno na drsališču. Članstvo SK Sloge se nujno poziva na važen sestanek, ki bo v sredo 16. t. m. v Nabavljalni zadrugi na Masarykovi cesti. Razgovor glede občnega zbora in še večne točke, ki zahtevajo prisotnost prav vsega članstva (verificiranih in neverificiranih). Zadeva je nujna. Udeležba strogo obvezna. Sestanek se vrši ob 18.30 in bo predvidoma trajal kratek čas. Istočasno obveščamo tudi vse podporno članstvo, da se vrši občni zbor SK Sloge 29. t. m. v torek ob 1930. Kraj sporočimo pravočasno. 2SK Hermes. (Centralni odbor) Seja načelstva nogometne sekcije danes odpade ter bo ob 18.30 plenarna seja centralnega odbora. Prosijo se, da se iste zanesljivo udeleže načelniki vseh sekcij, dalje gg. Ber gant in Habicht. Važno zaradi bližnjega občnega zbora kluba, ki bo predvidoma 3. februarja. Seja bo na kolodvoru. SK Grafika poziva vse igralce, da oddajo vso opremo drevi ob 19. v društvenih prostorih, kjer se vrši kratek sestanek. Sokolovo e^koslovaSki sokolski koledar >a let« 1935. CUb je letos prvikrat izdala v žepni ob- ki svojo »ročenko«. ki jo je uredil br. dr, Jm Hiler. Dosedaj je ročenka izšla že sedemkrat, toda v večji, neprikladni obliki, dočim je njena sedanja žepna oblika po vzorcu našega sokolakega koledarja bolj praktična in jo napravlja pristopno vsakemu članu Sokola. Vsebuje poleg koledarja in statističnih podatkov COS tudi zgoščeno poročilo o delovanju češkoslovaškega Sokolstva v preteklem letu, nakar sledi cela vrsta raznih pravilnikov in navodil za sokolske činovnike. Poseben del je posvečen Zvezi Slovanskega Sokolstva, kjer so združene poleg COS še poljska in ruska sokolska zveza ter Savez Sokola kraljevine Jugoslavije in bolgarski Junaki. Navedeni oO od vseh teh zvez elavni funkcijonarji, razni statistični podatki itd. Nato slede ostale sokolske zveze, ki še niso pod okriljem SSS in potem daljši odstavek o Češkoslovaškem Sokolstvu v Ameriki. Po sokolskih organizacijah sledi poročilo o raznih športnih in drugih telesnovzgojnih organizacijah v CSR b>r pregled Mednarodne telovadne zveze. Končno vsebuje ročenka tudi naslovnik vseh važnejših 6okolskih institucij. Hokej na ledu med CSL Sokolstvsm Vzorno urejena telovadišča mnogih češkoslovaških sokolskih društev omogočajo pozimi gojitev raznih zimskih telesnih vaj. Zelo se je udomačilo drsanje na ledu, saj si lahko sleherno društvo pretvori v zimskem času telovadišče v dobro drsališče. V zadnjih letih pa je poraslo zanimanje za hokej na ledu. Sedaj deluje po raznih sokolskih društvih že toliko hokejskih odsekov, da se je COS odločila, izvesti organizacijo teh odsekov in tudi prve tekme v tej panogi so že najavljene. Med drugimi goijo hok^i društva Blatna, Viškov, Hra-dec Kralove, Tinište, IJleni, Kostelc na Orlici. Jahlone, Rihnov, Stježeri, Solnice, Zamberk. Frenštat, Valašske Meziriči, Vse-tin. Rožnov. Jihlava, Trebič, Znojmo, Cer-veni Kostelec. Jaromjer, Josefov, Jasena, Dvur Kralove. Bohuslavice, Krčin, Smir-žice, Rtine. Louni itd Iz tega sledi, da bodo že prve tekme v hokeju med poedini-mi društvi in župami prav zanimive. Poleg njih bodo letos v zimskih panogah tudi smučarske tekme v Tatri ter tekmovanje v drsanju po ledu. še novi predlogi sa ženski kroj v COS Četudi je prav za prav že bilo zaključeno zbiranje novih predlogov in načrtov za slavnostni kroj članic v COS že pred nekaj meseci in je bila celo že prirejena razstava poslanih predlogov, vlada Se vedno izredno zanimanje med članicami za rešitev teea vprašanja Še prihajajo krojnemu od«eku nadaljnji načrti in predlogi, in to menda zlasti zategadelj, ker vsi prej poslani niso ustrezali ter se niti odsek Se ni odločil za kateregakoli izmed njih. Glede na to je bilo odločeno od Č06, da sprejema nove načrte še samo do 15. januarja, aakar Ho kroini odsek moral pristopiti k izdelovanju končnega predloga za pomladno glavno skupščino COS, kjer bo prišlo reševanje krojnega vprašanja na dnevni red. Sokol I Ljubljana—Tabor poziva članstvo na 27. redno skupščino, ki bo v src do 23. t. m. ob pol 20. v mali dvorani So-kolskcga doma na Taboru z običajnim dnevnim redom. Predloge članov je izročiti društveni upravi do 17. t. m. Članstvo vabljeno! Sokolsko društvo Ljubljana IU. za Bežigradom obvešča vse svoje članstvo, da se bo vršii v soboto 19. t. m. ob 20. v društveni telovadnici članski sestanek. V nedeljo 20. t. m ob 9. dopoldne pa se bo vršila glavna redna letna skupščina. — Prosimo polnoštevitoe udeležbe. — Uprava. Sokolsko drufitvo Ljubljana IV. po živa svoje članstvo, da se udeleži pogreba upokojenega inšpektorja finančne kontrole g. Jakoba Skubica, ki bo v sredo ob 15.45 iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 5t) V civilu z znakom Zdravo! Tečaj za vodnike naraščaja. Mariborska sokolska župa je priredila v Ptuju od 2. do 8. t. m. 7 dnevni prednjaški tečaj vodnike in vodnice naraščaja. Tečaj je obiskovalo 16 bratov in 22 sester iz 26 edi-nic. Zaradi nezadostnih gmotnih sredstev so morali odkloniti še 52 bratov in sester, ki bodo morali počakati na prihodnji tečaj. Tečaj je uspel prav dobro in bo pripomogel k novemu razmahu vzgojnega dela med sokolsko mladino. Tečaj je obiskal tudi br. Prosenc, predsednik odseka za naraščaj pri načelništvu SisKJ, in je bil z ureditvijo tečaja in z delom v njem prav zadovoljen. Vsem, ki so pripomogli do lepega uspeha, bodi v zahvalo zavest, da so s svojim delom znatno dvignili sokolsko delovanje v mariborski župi. Prav posebno pa se je zahvaliti ptujski mestni občini z br. Jeršetom na čelu in ravnatelju državne meščanske šole br. Kvedru za naklonjenost, ki jo ob vsaki priložnosti kažeta nasproti Sokolstvu. Občna zbora sokolskih čet pri Sv. Barbari v Halozah in v Markovcih sta se vršila pretekli teden. Delovanje čete pri Sv. Barbari je bilo zelo živahno, tako v telovadnici kakor na prosvetnem področju, čeprav je ta kraj zelo siromašen. Funkcionarji pri tej četi so kmečki fantje, le načelnik je trgovec. Število članov se stalno veča. Za to četo sta priredili sokolski četi v Markovcih in pri Sv. Urbanu pri Ptuju nabiranje živil, ki je lepo uspelo. Četa v Markovcih je istotako zelo delavna. Ima lastno letno telovadišče, dobro urejeno knjižnico in gospodarski odsek za podpiranje. Obeh občnih zborov sta se udeležila razen referenta za sokolske čete brata Ogorelca tudi župni načelnik brat Komac in šolski nadzornik brat Cepuder. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM 8TIVU1 »r»CRT0AH DRAMA. Začetek ob 20 Torek, 15.: Zaprto. Sreda, 16.: Waterloo. Sreda četrtek, 17.: Žalujoči ostali. Četrtek Petek, 18.: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 15.: Zaprto Sreda, 16.: Hoffmannove pripovedke. C. Celrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: Zaprto. ★ Raortova satira »Waterloo« ima zapletene situacije in zabavno dejanje, ki nudi vedrega smeha. Prihodnja premiera v drami bo predvidoma v soboto Štefan Zvveigova igra »Siro-makovo jagnje«. Avtor pokaže v delu eno izmed številnih Napoleonovih ljubezenskih zgodb, na podlagi katere riše velikega ge nialnega vojskovodjo kot Človeka, ki mu ne more nihče odoleti, niti varani mož, ki se bori proti Napoleonovi sugestivni moči vedno zmagujočega principa, ki vse potepta. V glavnih vlogah ga. šaričeva, gg. Levar in Debevec. Režiser B. Kreft. Sprememba opernega repertoarja. Za radi obolelosti gdč. Zupevčeve bo danes opera zaprta. Red C ima jutri Ofenbachove »Hoffmannove pripovedke*, red A bo dobil predstavo pozneje. Abonente in občinstvo prosimo, da to upoštevajo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Torek, 15.: Urh. grof Celjski. Spominska predstava ob desetletnici smrti skladatelja Viktorja Parme. C. Sreda, 16.: Zaprto. Četrtek, 17.: Izgubljeni valček. A. Radio Torek 15. januarja LJUBLJANA 11: Šolska ura: Na meji večnega ledu (dr. O. Reya) — 12: Plošče — 12.50: Poročila — 13: Cas, plošče — 18: Otroški kotiček: Otroške pesmi (Vida Ju-vanova) — 18.20: Nevesta — bodoča gospodinja (ga. Vika Kraigherjeva) — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10: Richard Tauber poje na ploščah — 19.20: Cas, jedilni list, program za sredo — 19.30: Nacionalna ura: Kolo srbskih sester (iz Beograda). — 20: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove, vmes Radio orkester — 21.30: Cas, poročila. — 21.50: Citre solo (g. Mez-golits), vmes plošče — 22.20: Angleške plošče. 8reda, 16. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Plošče po željah. — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 19: Sokolska okrožja in njih pomen (Jože Kregar). _ 19.20: Cas, jedilni list, program za četrtek. _ 19.30: Nacionalna ura: Sumadija (iz Beograda). — 20: Komorni trio: gg. Rupei — violina, Lesko- vic — čelo, Lipovšek — klavir. _ 21.30: »Fantje na vasi«. — 22: Cas, poročila, Radio - orkester. BEOGRAD 16.20: Plošče. _ 20: Prenos iz Ljubljane. — 21.15: Evropski koncert iz Švice. — 23: Plošče. — ZAGREB 12.10: Plo š5e. — 17.45: Pesmi. — 20: Iz Ljubljane. — 21.15: Koncert iz Švice. _ PRAGA 19.10: Vojaška godba. _ 20.10: Pevski koncert. — 20.30: Iz Brna. — 22.15: Plošče. _ 23: Zabaven program. — BRNO 19.10: Iz Prage. — 20.30: Igra. — 22.15: Iz Prage. _ VARŠAVA 20: Ciganske romance. — 21: Cho pinov koncert. — 21.40. Violina. — 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Plošče. _ 17.05: Sodobni skladatelji. — 19.40: Arije in dueti. — 21 15: Evropski koncert iz Švice. _ 22.15: Jazz. _ 22.50: Ples. - BERLIN 20: h Stuttgarta. - 21.10: Neznane skladbe. _ 22.20. Iz nemških oper. — 23: Iz operet in zvočnih filmov. 1 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni sin in brat, gospod Stanko Moder sedlarski pomočnik Pogreb bo v sredo, dne 16. t. m. ob 2. uri popoldne od doma žalosti Celovška cesta 47 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. januarja 1935. 1119 ŽALUJOČI OSTALI. ObMoa UuMJaaa Me*u> »ogret** mm MllSlK.EC Mil IRKO BRUSILNICA STEKLA IN OGLEDAL LJUBLJANA VII — MEDVEDOVA 38 telefon 35—75 IZDELUJEM za stavbeno In pohištveno mizarstvo brušena ogledala in stekla, izložbene šipe Zahtevajte moj cenik brezplačno tt e >o 8 V U 9 X 8 e x N 4> U « a 8 o U Ogledala — steklo za hotele, kavarne in restavracije za avtomobile in avtobuse obkladanje zidov iz brušenega in nebrušenega stekla, čistega in barvanega (marmoriranega ) Sprednje (vetrobrane) in stranske šipe d o 8» < 8» f+ 8» * O Popravljam vsa stara ogledala — takoj čisto kot nova dobro in poceni! Zapustil me je danes, previden s tolažili sv. vere, po dolgotrajnem mučnem trpljenju v 64. letu starosti moj ljubljeni oče, gospod EMIL VOLC bivši učitelj, blag. ravnatelj t pokoju Spremili ga bomo k večnemu počitku ▼ sredo, dne 16. januarja ob 16. uri iz mestne mrtvašnice v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 17. Januarja ob 8. uri zjutraj v frančiškanski župni cerkvi. Bodi ljubemu pokojniku ohranjen blag spomin! Maribor, dne 14. januarja 1935. 1120 PIJA SOKO roj. VOLC, hčerlci, v imenu vseh sorodnikov. V globoki žalosti Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, dedek, brat, stric in tast, gospod dr. Janko Ponebšek višji finančni svetnik v p., vodja Ornitološkega observatorija v Ljubljani v nedeljo, dne 13. t. m. ob 16.40 umrl v 74. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 15. januarja ob 15. iz hiše žalosti Križevniška ulica 2 na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja. 1116 V Ljubljani, dne 14. januarja 1935. MARICA roj. TOMICIC, soproga; JANKO, BOŽIDAR, LOJZE, sinovi; KERY, hčerka; MARIJA POGLAJEN, sestra; OLGA roj. TROPPAN, sinaha; JANEZEK, vnuček, in ostalo sorodstvo. Razpis službe. Denarni zavod T Ljubljani razpisuje mesto uradnika-likvidatorja. Prošnji je priložiti curriculum vitae s podrobno navedbo dosedanjega službovanja, višine zahtevanih prejemkov, nepoverjene prepise zadnjega Šolskega spričevala in dosedanjih službodajalcev in uradno potrdilo, da je prosilec jugoslovenski državljan. Prošnje je poslati do najkasneje 22. januarja 1935 na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Denarni zavod«. 1118 Javna sodna dražba v konkurzu »JugoSport* se nadaljuje od 15. januarja 1935 naprej dnevno od 9. do 12. in od pol 15. do 18 ure. Prodaja se vrši v Ljubljani v trgovini na Miklošičevi c. 34 v naslednjem vrstnem redu Gramofonske ploSče — velika izbira; OrjaSki gramofoni na električni pogon z iinamlčnim zvočnikom za koncertne ln društvene dvorane restavracije kavarne 1. t. d. in nekaj manjših gramofonov; Zvočniki dinamični ln gramofonski deli; Radio-aparatl ln radio-potrebščine: Trgovski inventar, praktičen za vsako trgovino, se prodajajo tudi posamezni komadi. Mnstaf pogreta! «a*o4 * OMta* UvttjM* V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Jakob Skubic inšpektor finančne kontrole v pokoja dne 14. t. m. po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 16. januarja 1935, ob uri popoldne iz hiše žalosti Dolenjska cesta št. 50 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. januarja 1935. lili Globoko žalujoči ostali. Albreht: Na maršu v rezervo (Iz dela »Vas na meji«) Korakali so po tesni dolini. Na desni je tiho hitela mimo njih reka. z leve so jih •tražile visoke gore. Prejšnji dan so bili od treh zjutraj do osmih zvečer na nogah in so bili se zdaj vsi togi. »Kam nas neki ženo?« je bil radoveden mlad enoletnik. , »Kam?«, se je zadri dolgi N-ac. »Da le >m'breš,tako-, neumno vprašati, ■ ko^je vendar .čisto vseeno.« »Kako to?« »Kar tako: Rodil si se vendar /ato, da pogineš. Kdaj, kje in kako, to je peklensko vseeno —« »Tepec!« sikne enoletnik. »Če se morda tebi ne ljubi živeti, se lahko obesiš, jaz pa —« »No, tebe pač obesijo drugi!« se zagro-hoče Nac, ki ve, da spada enoletnik med politične osumljence in si je le z odhodom na bojišče rešil glavo. Iz vrst se oglasi pritajen glas: »Fuj, bedaka, rajši bi molila, ko ne vesta ne ure ne dneva!« »Moli ti, ki veš uro in dan, kar moli,« se hahlja Nac, »da se ti vsaj posveti, s kom se ti je spečala baba, z Madžarom ali s ciganom -—«c Sloki Nac je prišel k vojakom naravnost iz ječe tn se še dolgo reži resnemu Andreju, ki ga je opominjal k molitvi. Andrej je v civilu ponižen bajtar, bogaboječ človek, ki vedoma ne stori nikomur niti trohice ria. V vojski je že dolgo, ne šteje tednov in mesecev, ampak leta. Za Šmaren je odšel po več nego dveh letih na dopust in je eascl doma ženo v težavah. Takoj prvo noč po njegovem prihodu je reva povila moško dete in jokala in za skozibog rotila moža, naj ji odpusti, kar je zagrešila, češ da niti sama ne ve, kako je prišlo do tega. Andrej je ni psoval, niti žal besede ji ni rekel. Oglasil se je šele drugo dopoldne, ko so ugibali o otrokovem imenu. ; '»Kaj boste "izbirali, ko Katra sama pravi, da ne ve, kako je prišlo do tega! Zase vem, da nisem njegov oče, ona pa ne zna povedati, kdo naj mu bo. Tako jc ubogi črv kakor Adam brez človeškega očeta. Oni je bil narejen iz prsti, za tega ne vemo iz česa, brez očeta sta pa oba. Dajte mu torej ime — Adam —« Ko so prinesli malega Adama od krsta, se je Andrej poslovil in se ne glede na dopust vrnil na bojišče. V prvi potrtosti je nekaterim tovarišem zaupal, kaj se mu je primerilo doma, nakar je kmalu vsa kom-panija vedela o tujem prirastku v bajtarje-vi družini. Kar je bilo poročenih, so v mislih na svoj dom molčali, mlade/ pa je rada dražila vdanega trpina. Najbolj glasen je bil zmeraj Nac, ki jc ostal fant le zato, ker mu je najlepša mladost minevala v ječi. Brez vojne bi se bil tamkaj sestaral in bržkone tudi izdihnil. Orjak je bil sicer dokaj priljuden in vseskozi tovariški, vojaki pa so se ga vzlic temu natihoma bali in tudi častniki niso imeli radi preveč posla z njim. — Ne le kompaniia, ampak ves polk je poznal njegovo zgodbo! Nac jc namreč pred leti, ko so nekje gradili novo železniško progo, kar na lepem ubil tovariša — delavca. Nekaj malega sta se sprla, pa ga je lopnil s krampom po glavi in ga pri priči usmr- til. To je bflo pred leti, v najbolj mirnih dneh, ko se ni še nikomur sanjalo o vojni. In takrat ubiti človeka, tovariša, za prazen nič —1 Mlademu enoletniku, suhljatemu Rahne-tu, je Nac sam pravil, kako je bil obsojen na dvajsetletno ječo in kako je tam preživel več kot deset dolgih let. . »Veš, dečko, človek se vsega navadi: menih kloštra, vlačuga beznice, arestant pa aresta! .^e mar mi ni bilo, da bi pobegnil. Delati moraš itak povsod, le toliko sem bil tam na boljšem, da mi ni bilo treba skrbeti ne zase ne za nikogar —« Rahneta je treslo, ko mu je dolgin v trdih potezah risal jetniško življenje, ta pa je vžival v mladeničevi preplašenosti in se je rad družil z njim. ?.c pri kadru mu je zaupal, kako se veseli odhoda na bojišče, češ: »Vi5, ko sem onega poturčal, so me za-niehurili za dvajset let, zdaj bom pa še odlikovan, ako sc dobro obnesem. Boš videl, dečko, kako bom mesaril!« Enoletnik je mislil na dom, na knjige in na vitko ljubico, na tovariše, ki tavajo bog-ve kie, pa na tisto lepo dijaško življenje, ki je polno nadlog in pomanjkanja in skrbi, kljub temu pa ob svitu mlade vere tako čudovito lepo, da bi človek malone umrl zanj. Le kako more ta topi slokan govoriti samo o krvi in pobijanju? Ali mu niso nikoli v ljubezni svetile dekliške oči? »Hej. dekleta! Kaj ti veš, moj mali, kaj je ženska!« se jc zarežal Nac, ko mu je enoletnik zaupal svoje misli. »Z Bogom se pobotaš, hudiča ukrotiš, babe nikoli —« O Nac ni bil taka trska, da bi bil živel brez dekleta. Imel je ljubico kakor ogenj, ko pa je moral za mrežo, si jc deklina seveda izbrala drugega. Saj so se fantje že svojem dekletu?! Je že res, da je tudi sam prej kar potili sanjol Nacu je bflo. da bi rjul, imel pa ni žive duše, ki bi ji lahko kaj potožil — Hudiča, ali naj se s tatovi, razbojniki, sleparji in tolovaji pomenkuje o spravil mladega človeka na oni svet, vendar se zato še ne čuti morilca. Jezik naj bi bil držal za zobmi tisti mladec, pa bi ga ne bil! »•Kaj sta prav za prav imela, da sta prišla tako hudo navzkriž?« si je drznil vprašati Rahne, nakar je menil Nac, da ni bilo vredno niti »besede.' Bilo je v pmTtdeljck;,in> dečko nemara še malo vinski, ko so se menili, kod in kje so v nedeljo vse vasovali. Siromaka ie menda zmedel sam zlodej. Začel se jc ustiti, da odslej ve, kako prijetno in toplo je v Minkini kamrici. Nac ga je pogledal enkrat, dvakrat, je zaškripal z zobmi in se pridušil. mladec pa je še kar brusil svoj zezik. dokler ni bila mera polna Potlej sta z Nacetom dobila vsak svoj delež: on pod rušo, ta za mrežo, le Minka je ostala sama. Nac je pljuval in se pridušal med govorjenjem. Na sicer voščena lica mu je včasih puhnila rdečica Tu in tam je nenadoma obmolkni! in zaškripal z zobmi. Čelo se mu je nagubalo, oči so se rosno zasvetile. »Zdajle se je predramil človek v njem,« jc obšlo Rahneta, toda dolgin je že spet trdo preklinjal in kvantal kakor najet. Babe da ne ukroti nobena sila na svetu. Ko je v ječi najslajše spal, se je v sanjah pritihotapila deklina k njemu, pa jo je začel objemati kakor nekdaj in ji šepetal sladke besede. Ko je bil najbolj v ognju in zamaknjen kakor divji petelin, mu je iznenada odkod priletela zaušnica in jc bilo takoj konec sladkosti in sanj. Seve, sam hudič ga je bil premotil z babo in je Nac mesto dekleta stiskal k sebi odejo svojega soseda in nrm, razbojnika ali tolovaju. Šepetal fcladke besede. Kajpak ga je ta lopnil, Nac pa mu je dvakrat vrnil prijaznost in je bila nato mahoma vsa soba v pretepu ter se je Nac ohladil šele v temnici, kjer je v verigah lah ko nemoteno premišljeval, kakšna poguba je za jetnika ženska, ki se v sanjah pritihotapi k njemu — Kadarkoli je Rahne poslušal te zgodb?, se mu je zdelo, da tava po nagnusnein močvirju. Prostaške slokanove besede so spremljale takisto nasilne kretnje in smeh, podoben renčanju zveri. In iz ječe so te poslali naravnost sem?« »Kaj niso napravili lepe zamene? Ali ni bolj pametno, da me rede tu kakor pa na varnem za zidovjem? Lahko mi verjameš, dečko, da bom jaz pobil več sovražnikov nego jih boš ti sploh kdaj videl —« Rahne ni ugovarjal, ker je sam zase vedel, da ne bi nikdar mogel ubiti človeka, zdaj na maršu je pa vendar zameril Nacu, da tako zaničljivo govori o življenju in smrti. Ko je dolgin nehal nagajati Andreju, se je zopet pridružil Rahnetu. »Hej, dečko, zdaj bi si človek žele! ljubice, kaj!« Robantil je, kakšne krivice se gode na svetu in kako je vse narobe. Polizan kade-tek, ki se ga še materino mleko drži, ima vsega na izbiro, tudi ljubezni, on pa, Nac, ki je že kaj prestal v življenju, se mora kakor pes pehati okrog in se niti pocestnice nočejo meniti z njim. Pet kron je zadnjič pri kadru ponujal taki frkli, pa mu je pokazala figo — ln še kaj mu je rekla, flenča nemarna: Da bi jo ubil, ko bi se je nasitil! Fej jo bodi! Se ji bo že povrnilo! Se nekaj let naj traja vojna, pa bo celo naslikanega moškega zaman klicala k sebi — (Dalje) CENE MALIM OGLASOM Po 64» pax za besedo. Din 2.— davka za vsaH oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šilro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki Iščejo iltlb Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ta tenitve se zaračunajo po Din '£.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifre ali dajanje oastovov Najmanjši zneaeh za enkratno objavo oglasa Din 20— Vsi ostali ogla.nl se zaračunajo po Din l.— ca besedo, Din 2.— davka zs vsak oglas In enkratno pristojbino Din 6.— za šifro al! dajanje naslovov VatmanjAt znesek za enkratno objavo oglam Din 17.— Ponudbam na šifre ne prflag-aite znamk! Le. Ce samevate oo Oglasnegra oddrlka »Jutra« odsrnvor nriložite Din v znamkah. Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlatJ v fjismu obenem t naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulaeijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, ttčoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Ilustrirana revija ŽIVLJENJE IN SVET VAM NUDI TKDENSKO POUKA IN ZABAVE V BESEDI IN SIJ KI Moška suknja dobro ohranjena prav usodno naprodaj v Ilirski ulici št. 30, pritličje desno 765-6 Več voz žaganja rn žamanja (odpadkov lesa) proda žaga Amilovic, Škofljica pri Ljubljani. 97S-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izvrstno kolo za 900 Din naprodaj v Levstikovi ulici 'T, ,11 drsno. Ogledati okoli poldneva. Trikrat pozvoniti. 983-111 UPRAVA: LJUBLJANA, Knafljeva ul. 5 Službo dobi 8*aeda 1 Din, davek 2 Din, m Hfro aH dajanje naslova S Dio. Najmanjii znesek !7 Din. Gospodično ■ perfekt. znanjem fran-eoščin«, papolnou.a niravo •pfvjmeM k TVtni deklici. JSraadbe a curricMum vita« zahtevki in sliko na ogl^fc oddelek »Jntra t pod l»evea Ljubljane«. 7o8-l Brivskega pomočnika Karejfega in korektnega, hitrega štacirja. za stalno ^trejme aa-ior iRapid« na Sv. Putia eesti Štev. 25. Klavirsko partnerico prijetne tnnanjoflti, katera ima veselje do melodično in šlagerjer. išče fzborem tenoriet. Oefljene ponudbe naj se naslovijo na oglasni oddelek Jutra »od značko »Melodija«. m-i Prodajalko poslovodinjo za Ijubljan »ko trgovino sprejmemo takoj. Samo prvovrstne moči, ki »o vajene tudi argro trgovine naj stavijo svoje ponudbe na tovarne de^iiifcov m noga-vie, Josip Vidmar, Ljub tirna, Pred škofijo 19. 900-1 Natakarico kateri odda«) gostilo« na račnn. »prejmem takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. »1-1 Dva pletilca vajena modemih pletilnih »♦rojev, za nogavice sprejmemo takoj. Pred vsem želimo mlajše in int-Ii-gentne, vojaščine proste delavce, da jfh izvežbnmo IX Cotton stroj. Tovarni Vidmar. Ljubljana. Pred škofijo 19. 970-1 Slulbe išče _____M »ara, fc»ek i Din ta Iifro aD dajanje aaslova S Oia. Naimanjil 12 Oia Mladenič 19 let star, priden i« vajen delati na tovarniške stroje, sprejme kakršnokoli službo v mestu ali blizu Ljubljane. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Zdrav«. M5-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ca šifro aH dajanje naslova Din. Nalmanjšl inesek 17 Din. Kopalno banjo in peč kupitn ter stenski umivalnik. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 9J3-7 Kmečko dekle vajeno vseh ilei, z večletnimi spričevali, ičče slui-bo pri boljši družini. Naslov v vseh ;»n takoj naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 979-50 Vrednote Beseda 1 Din, davek 2 Din. ra šifro ali dajanje aaslova i Din Naimanjšl inesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — jnvelir Ljubljana, Wolfova alica 3 PohitiVo Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Spalnica m kuhinja poceni naprodaj v Iiožni dolini, cesta XUX. 780-1*2 Kapital cfr.scda < Dib, Javek t Oiu ia šilro ali dajanje aaslova S Oin Najmaajšl znesek 17 Dio. Kompanjona za izredno aoblč kan osno novo Iznajdbo Iščem Kje st ogleda iznajdba se Izve v ogl. odd. »Jutra« pod Šifre »Aparat«. Prednost Imajo stavbena podjetja ln vefije banke. 810-16 Hranilno knjižico Ljubljanske kredit, banke kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na pošt ni predal št. 18, Kranj 755-16 Poverenlke (ce) tražimo za svako mesto u Jugoslaviji — Poslovi bankarski 1 otplatnl — Zarada odlična. — Samo pismeno Javiti se sa markom za odgovor Depozltnoj banet, Beo grad. pošt. fah 437. 268-16 Vložne knjižice Ljubljanske kredit. Iiunke kupim po najvišji ceni in proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ugodno«. 977-16 Hranilno knjigo Celjske posojilnic« d. d. in Celjske Ljudske posojilnice do zneska 25.000 Lin kupim. — ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Takoj«. 98M6 Vk>žnice vseh bank nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kulant-no in zanesljivo: »JTNAN-C1ER«, Zagreb, Ilica 9 — telefon inter. 44-*>9. Naročila z dežele se izvršujejo takoj. 9.V2-.16 liljIi^MTTtri ilestua l Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje naslova j Din. NaimanUl inesek 17 Dia. Opremljeno sobo Roparirano, i elektriko in parketom oddam na Mestnem tigu ii. 17AI. Opremljene sobe s posebnim vhodom, svetle in zračne, z 1 ali 2 p osteljama po OoO l>in (lahko tudi s hrano) oddam blizu tramvaja v Sp. Šiški, Cernetova štev. 31. 9BK-23 Denar naložite najbolj varno in proti ugodnim obrostim na privatne hipoteke. Slovenska banka, Ljubljana — Krekov trg štev. 10, telefon rrn2. Vlogo Mestne hranilnice ljubljanske, vsak znesek do Din 50.000 kupimo takoj. Pii; mene ponudb«- na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Broz meietarjev«. 9S7-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Suh les orehov, črešnjev, jelšev, lipov, javorjev, brstov, hrastov in hruškov — za mizarje — poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. OS« lo Stanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia Trisob. stanovanje v novi zgTadbi oddam s 1. februarjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6SMk)1 Lokali Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Oin Najmanjši inesek 17 Din Tvorni ške prostore pripravne za obrtne delavnice ali skladišča, takoj oddam. Poizve se v pekarni Vidmar na Rim ski cesti 6. 956-19 Lokal s stanovanjem in delavnico oddam v Spodnji Šiški v Mahkotovi hiši. Pripravno za pletiljo, modi6tko ali kaj sličnega. Vprašati v gostilni Favai v Šiški. fttl-IP Sobo lepo hi solnčno , oddam. Istotam sprejmem boljšega sostanovalca Naslov v vseh poeJoval ni ivi h »Jutra«. Dve sobi na zahtevo eno s Modfl-nikom, oddam Cesta v Rožno dolino ?/>. !WT-31 Sobo s posebnim vhodom oddam solidni gospoKlični v Ciril Metodovi nliri št. lft'f-4 (pri sv. Jožefu). 97ft-33 Gdč. ali dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo eentrn me«ta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra« 9^-33 Opremljeno sobo na željo tudi z zajtrkom oddam na Sv. Petra nasipu št. 41. desno, druga vrata. Kopalnica na razpolago. Sobo s poeebnim vhodom — v centru mesta oddam gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9S0-?R Sobo s posebnim vhodom, oddam gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jrtra. 99: -23 Boljšo sostanovalko sprejmem v lepo in toplo sobo v Židovski stezi 6'fl 9°i! -23 Beseda 50 para, davek i Din. ta šifro ali daianl* naslova 3 Din Naitnanjš cnesek 12 Din Sobo ali sobico opremljeno, e popolnoma ločenim vhodom, ilčeju. — Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strogo separirano«. 9i58-23/a ffi Kuharica srednjih let, s 40.000 Din gotovine, bi poročila solidnega gospoda, ki rma stalno službo ali pa pokojnino. — Resne ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Srečen takon«. 9 »2-215 Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Triton. harmoniko skoraj novo, majhno za učenje, za 500 Din proda Vinko Miklič, Gregorčičeva ulica štev. Sdesno. 965-38 Gramofon skoro nov, znamke »His- masters«, s 30 ploščami Ia extra, prodam. Naslov v vseh poslovala. »Jutra« Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje oaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dia Čistokrvnega podgana rja ki Vovi podgane, išč« Peter Ursulesku, Murska Sobota. 2MS-37 Pisalni stroj transporta bel, malo rabljen — in lep pogrezljiv šivalni stroj prodam. Na ogled pri tvrdki Ivan J a x in sin, Ljubljana, Gosposvetska r. št. 2. 9*>-20 Obrt Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia Šivalni stroj popolnoma ftov, pogrezljiv, n godno naprodaj v Dvofa-kovi nlici štev. 3/1 levo. 9W-29 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro aH dajanj* naslova 5 Din. Naimanjšl toesek 17 Din. Obleke za gospode izgotavlja po najmodernejših krojih, izvrstno se pri-legajočih, po ugodnih cenah Josip Bor, modni atelje, Kolodvorska ul. št. 6 217-10 nformacije Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Davčne zadeve pritožbe, prijave, nasvete, informacije da;«: »Davčna poslovalnica« v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7 U. 99il 31 Rdzno Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia Telefon 2059 Premog aT ^^ ti arbopaketr ^jf drva In koks nndi POGAČNIK Bohoričeva nlica 5. GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko 3ERMET-VINO Črnino iz Praške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKOV Sremski Karlove!, Fruška gora. mesta delovodje Pri občini Ljutomer-okolica V smislu uredbe o občinskih uslužbencih se razpisuje mesto občinskega delovodje. Pogoji za občinskega delovodja so sledeči: a) zrelostni izpit srednje šole, b) odsluženi kaderski rok, c) Jugoslovansko državljanstvo, č) dobro vedenje, d) da je telesno in duševno zdrav. e) znanje strojepisja. Prejemki Din 800.— in doklade v smislu § 57 uredbe. Prošnjo z vsemi dokumenti je vložiti do 31. januarja 1935 pri občineK. upravi Ljutomer-okolica. Uprava občine LJUTOMER-okotica, dne 7. januarja 1935. 1108 Predsednik občine: BOBNJAK, L r. Knratorij ornitoločkega observatorija v Ljubljani javlja žalostno vest, da Je umrl dne 13. t. m. njegov soustanovitelj in delovni vodja dr. Janko Ponebšek višji finančni svetnik v pokoja ki ga bo zavod ohranfl v častnem ta tra}r»<»m spominu. Pogreb velezashižne^a pokojnika bo danes ob 15. uri iz hiše žalosti v Križevnlžki nHci. V LJubljani, dne 14. Jan. 1935. 1117 II" 1 mm ■'< -V.• ' /'.-v/- .. .. ' •; . ' .:: : - • •* , - -' 100.000 Din ali več vložim v solidno podjetje. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Osigurana vloga«. 906-16 Zagorje Knjižice Zagorska hranilnice in posojilnice kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zagorje«. 995-16 Restavracijo dobro idočo, v strogem centru naJega primorske ga luškega mest«, v bližini parobrodske postaje, točka najmočnejšega pro meta. prodamo z inventar jem zelo ugodno zaradi bolezni lastnika. Infnrm.v eije daje: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, lliea št. tM. 917-19 Pridobitna podjetja trgovine, trafike, industrije, hotele, restavracije, bi-ic te, branjarije, mesnice, pekarije in vsa obrtna podjetja prodaja, daje v najem in posre a iifro alt dajanje aaslova iMa. Najmanjši toeeek 20 Oin »Spominjam« Ne pozabi, četrtek |>opol dan gor. kol. Beseda 2 Din. davek 2 Dio ea šifro ali dajanje naslova S Dia Najmanjši cnesek 20 Dia Častnik JO let sLir, želi dopisovati z mlado in lepo dauio _ vitke postavo, staro do &> let, radi ženitve. Ustrezati mora novi uredbi o ženitvi oficirja. Neanonim ne dopise s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zenitev oficira«. 972-d3 Gospodična srednjih let, z lepimi dohodki iz lastnega podjetja poroči višjega državnega uradnika, starega 36—o(i let. Prednost imajo akad naobraženi gospodje lepe ga značaja. Resne ponud be s sliko in polnim na slovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jorinda«. 974 -X *■ * . •• .-.ve t Umrla nam je naša nad vse ljubljena zlata mamica, stara mamica, iena in sestra, gospa Marija Golob roj. Remžgar trgovka Pogreb bo v torek ob y2 5. uri popoldne iz Leonišča, Lepa pot št. 2. Maša zadušnica za blagopokojno bo v soboto ob V28. uri v župni cerkvi Sv. Jakoba. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, dne 13. januarja 1935. 1115 Globoko uialoščenL firetuje Davorin Ravljen. — Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakamacla Franc Jeaer&ek. — Zrn del fe Akji Nofak. — Ml