230. številka. Ljubljana, soboto 9. oktobra. VIII. leto, 1875« NAROD Izhaja voak d**i, i*vAemšš ponedeljka in dneve po pravnikih, te.- veija po poitl projoman, za avstro-ogerske dežele »a c;e.o teto 16 gold., za po, leta 8 *i d. za četi t '*rta 4 gold. — Za L|ablJano bre« poiiljanja na dom za celo loto 13 polđ,, ?,a četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanjo na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana ocna in sicer: Za LJubljano za četrt Ista 2 gold. 50 kr., po posti preieman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne pav.it-vrste 0 kr., če se oznanilo onkrat tieka, 5 kr. oe so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopis! aj se imvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v „zvezdi". Opiavniitvo, -:a katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, c j. aaminisurativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. V l.jtililI«ili 8. oktobra. Po novinah gro govor o „spravi" mej slovenskima strankama. Ljubljanski dopisnik dunajskih nemških listov jo z nečim telegramom skrbel, da se nasvet tukajšnjega „Slov." razširil, naj se snide zbor slovenskih rodoljubov v ta namen, da skupno delovanje omogoči. — Dunajska „Deutsche Ztg." in tržaška teta sta to brž porabili za uvodne članke, v katerih zabavljajo na nas in tudi organ kranjskih in na Kranjsko privandranih nemških Turkov, „Laib. Tagbl." se hoče rogati o našej „Chara-kterfestigkeit." — Bodi tem vsem rečeno, da nam na ojihovej sodbi nij prav nič ležeče, ni hvala ni graje od te strani ne maramo, ker jo poznamo iz mnogih izkustev dovolj. Kar se nasveta samega tiče, nič novega. Lani smo mi isto nasvetovali. Tudi tačas je bil gori omenjeni dopisnik telegraflral v Beč in pisarilo se je putem o velikem „na-tionalratu" itd., ali čudno: da si so bile razmere iste kot sedaj, isti list, ki zdaj jednaku misel svetuje, odbijal jo je tačas ! Pa to je vse jedno. K stvari. Mi nemarno nič zoper tak shod, le da se skličejo res delavni in delujoči narodnjaki brez razločka stanu. To nij brez priprav mogoče. A če se pri pral ja jot i odbor iz obeh strank nasvetuje od kod ta odbor? Ta ki se mogel sestaviti iz političnih društev, pol iz „Slovenije" pol iz „Naroduega društva". Pa kedaj? Sedaj nij še take sile. Tudi lehko nij. Deželni zbor bode imel še jedno bojo. Tačas ko bodo poslanci vkup, bode lažje. Sedaj bo tudi državni zbor začne, in brez naših državnih poslancev, ki reprezentnjejo glasove svojih volilcev, ne moremo tacih rečij obravnavati. — Torej v principu nijsmo mi zoper predlog, le pametno naj se izvrši. Sicer ga pa posebno treba nij. Kot Slovanje v narodnih vprašanjih lehko »kup delamo, drug poleg druzega. Saj smo nže dovolj o tem govorili. Stališče, ki ga imajo vedno zagrizene dr. Blei\veisove „Novice" v tem vprašanji, je naravnost smešno, za to nij da bi se resno ozirali nanj. lugoslovansko bojišče. Iz Sarajeva glavnega mesta Bosue se „Obzoru" piše, da se katoliški duhovniki ali fratri nič kaj častno no obnašajo, zato jim dopisnik na srce poklada „baciti na stranu kastična pitanja", ker „ako se plaše zbog svojih privilegija, onda je to vrlo malodušno nepatriotično i nekrščanski." Oni s svojim „ležanjem ne bodo osvobojenja zaprečili, ali s svojim udeleževanjem bi mogli mnogo pomagati. — „Sicer — pravi dopisnik — se naita čete povsod dobro drže. Popa Žarka čete so v nekoliko bojih Turke potolkle, na stotine je ranjenih sem prinesenih. Turci bo kakor poparjeni, nikjer ne čuješ nobene pesni, nikjer veselja, vse je jadno." Tndi ta dopisnik dalje pripoveduje, da je turška vojska strašno slabo oskrbljena z živežem in obleko. Iz tega dopisa se tudi vidi, kako neresnična so poročila nemških Turkov v „N. Fr. Pr.", ki pravijo, da je vstanek v Bosni ngasnil. Da bodo tudi Bolgari na spomlad vzdignili se na Turke, ako se Hercegovci črez zimo drže, verjetno je iz sledečega dopisa v „Pol." : Bulgari mislijo, da njih osoda ie odvisna od osode vstanka v Hercegovini. Turške oblasti so Bulgarom nasproti naen krat nenavadno mehke in uljudne postale. Ali hajuu&i bulgarski v Balkanu se muožć pri Slivnu, Trojanu, Šumnu; nihče jih ne nadleguje in pričakujejo pomoči še od vseh krajev. Pri Plevnu so krščanski in muhamedanski Bolgari skupaj držali in Čerkeze zapodili. Tur k h vlada Rulgaroni vse obeta, iz strahu, da ne bi tudi vstali. Iz Knina ima „Wiener Tagbl." 6. oktobra sledeči telegram: ..Mej v t nikim i vodji nubmajer, Petrovič in Golub so nastali za« rad komande in taktike prepiri. Hubmajer in Petrovič sta zapustila Golubovo votaško Četo in sta odpotovala v Zadcr, drugi prostovoljci so ostali. Golub, star vodja hajdukov, hoče tudi daljo vstajo organizovati, posebno v severozapadu Rosne," — (Ta telegram je sicer verjeten, veudar hočemo počakati, ali se bo potrdil, ali ne. Ur.) Politični razgled. Sotrtftnje d.e£«l«. V IJubljaL. 8. oktobra. Obeh ilelet/ncij udia so bili povabljeni k poskušnjain novih Utahiusovih kano-nov na veliko steinfeldsko planjavo pri Dumi ji. Poskušnje so, kakor trdijo strokovnjaki, prav dobro izpale, ker so Uhatiusovi kanoni izkazali se še boljši, nego so pruski Krupovi. ChH»4fkef „Tagespošti", ki je pisala o nemilostnem sprejemu dr. Reehbaaerja pri cesarji, češ, da nij nič tacega govoril z neko napitnico, da bi bilo zamere vredno, prigo-dila se je bila konfiskacija. Ali glej! Neodvisni graški sodniki so ovrgli naredbo c. kr. državnega pravduika. — V Ljubljani se kaj enacega nij še zgodilo. V M*ešti so prejeli memorandum cia-lejtanske vlade, ki previ, da je osnovanje samostalne ogerske nicijonalne banke neizvedivo. Szell pak se svojega stvlišča drži. Iz ruske zgodovine. Vasilij II., Vasiljevtf Slepi, 1425—1462. (Priredil J. Steklaaa.) V prvej polovici Bvojega vladanja boril se je največ s potomci Kalitovimi. Strijc Vasilja II., Jurij GaliŠki, se je hotel polastiti velikoknežnega prestola, ter je to svojo pravico in terjatvo dokazoval iz Bta-rega nasledstvenega običaja in iz oporoke svojega očeta Dimitrija. Vasilij II. pa se je temu ustavljal in branil svoj tron. Ker pa orožje nij moglo rešiti te zadeve, bilo je sklenjeno, da mora to vprašanje na miren r-ičiu rešeno biti. Ali ne na kojem krščanskem dvom, nego na poganskem, se odloči sodba o tem prepira. Tekmeca se podasta v hordo, h kanu Uiu Mahmetu, ki se je odločil za Vasilja II. Zares žalosten prizor za Rusko, da sodi Tatar v njihovih pravdah! Kan je odločil za Vasilja. Ko se je namreč Jurij skliceval na svojo pravico, podmiti bojar Ivan Vsevološki, katerega je Vasilij s soboj vzel, najodličneje v hordi, ter na ta način pridobil kana za svojega gospodarja. Kan je namreč tako-le razsodil: Vasilij dobi veliko kneževino po milosti kanovej ; a ne po pravn in oporoki, kajti kan ima pravico, deliti države, komnr koli hoče. Vendar je bil car kasneje VsevoloŠkemu nehvaležen. Car mu je namreč obljubil svojo hčer za ženo, ali njegova žena, ohola Vitovt, nij tega pripustila. Oženil se je s kneginjo Bo-rovsk. Zavoljo tega je Vsevološki kasneje pustil carja, ter odšel k Jurju, katerega je vedno nagovarjal proti carja. Vrh tega pa so bili razžaljeni tndi njegovi sinovi, Vasilij Kosoj in Dimitrij Šemjaka pri pira mladega moskovskega kneza. Tukaj namreč je spoznal neki star bojar na Kosojn sč zlatem in srebrom okinčani pas, kateri je bila žena Dimitrija Donskega za doto soboj prinesla. Tisjacki (zapovednik nad tisoč mož) Veljaminov pa ga je bil na pira ukradel, ter ga s ponarejenim izmenil. In tako je ostal pravi pas v rodbini Veljamiuovej, dokler ga nij dobil Vasilij Jurjevič. Bojar, ki je ta pas dobro poznal, objavil je precej Si fijo Vitovtovno o tem in ta je zapove-dala, da se mora precej Kosovu on vzeti. Bratje so zapustili pir, ter so prisegli, da so bodo maščevali zarad tega. Sini bo zares podpihovali očeta Jurja proti Vasilju Vasiljeviču, dokler se nij vzdignil na Moskvo, pregnal Vasilja, ter tukaj umrl kot veliki knez. Sini so se dalje borili; Vasilij je vjel Kosoja, ter ga iz g. Polaj tudi s čebelarstvom in sadjerejo peca. I« svojega prepričanja morena reči, da g. Polaj lep izgled v gospodarstva dotičnim občanom daje. Potem smo Sli v vrt g. Scaramanga, ki je eden najlepših vrtov na Primorskem. Kaj se vse na tem vrtn vidi, ne bom popisoval, le toliko rečem, da kdor bi si hotel jednaki vrt nravn iti, bi si moral veliko mošnjo zlatov pripraviti. Končno smo Še ogledali govedo živino čisto brnskega plemena in oves amerikanskega plemena. Zdaj je bilo pa tudi na želodec treba pogledati, kajti nra je bila uže dve po poln dne. Podali smo se k skupnemu obedu v čitalnico, kjer je vihrala zastava v čast cesarjevega goda. Mej obedom se je napilo na zdravje cesarja, da bi ga bog Še mnogo let ohranil. Potem so g. učitelji, ki so jako dobri pevci, družbo s petjem kratkočasili. Nekaj minut po sedmi nri na večer nas je vlak peljal do Brezine, kjer smo 1 V2 "r<> druzega vlaka iz Trsta pričakovali, ki nas je peljal v Gorico. Izlet na imenovani dan je bil prav lep in interesanten, le na Brezinah je vstalo neko burno vreme. Zadnji izlet bo v soboto 9. okt. in sicer v Videm na Laško in vtorek 12. okt. se bo kmetijski kurs za učitelje v Gorici končal. Jas Kil^rcbll 7. oktobra. [Izv. dop.j Đelgradski „Vidovdan" je veljavost avstro-ogerske politike glede turškega vprašanje dobro označil, rekši : Avstro-Ogerska se sama neče za vstajnike zavzeti, nam pa, ki hočemo, tega ne pripusti, groze se nam s hudičem in peklom. Pri tem negotovem vtri-panji avstro-ogerske politike v turškem vprašanji, je mogoče, da v Srbiji celo do revo lucije pride, in da nazadnje narod kneza Milana izpodi, kakor je pred njim uže več knežev izpodil, ki nijso hoteli po i ste j stezi iti, po katerej narod hodi. Pritiaek inostrane diplomacije na misterstvo R-sfć Gruiusvo mora izredno velik biti. Inostrana diplomacija jo naknpičila na Ristič-Gruieevo miui-sterstva težino in sparino raznih političnih at mosfer, da ga čem gotovejše zaduši. In res, uže prihajajo iz Belgrada vesti, da namer javata Kistie in Gruič odstopiti. Srbski narod v kneževini in izven DJe je denes na razpotji : ali novega oživljanja, ali prepada za zmerom. Odstop Rist ć-Grnićevega, in nastop Marinović Protičovega ministerstva bi bilo novo Kosovopolje za Srbstvo, in sploh za celo jngoslovanstvo. V Srbiji so se stvari tako zaoštrile, da se cela situvacija uže okoli poedinih osob vrti. V tej žalostnej prespektivi se vidi samo ena podoba, na katero se srbstvo še vpira, in ta podoba jo genij srbskega naroda, je njegova vila, ki ga je v nesreči tolažila, ki ga denes z navdušenjem za slobodo in za vero navdaja in v vojno vodi. Upajmo, da bo srbski narod znal raztrgati mreže, v katere ga je diplomacija omrežila, ter ,da bo samega sebe spet sebi povrnil. Mi se hočemo Hiliti v prepričanje, da ima srbstvo še zmerom toliko životne sile v sebi, da bo znalo „tabula rasa" narediti diplomatičnim šebedranjen inostranih vi ustij. „Politiše korresp." tolaži ! rbijo h tem, da bo vstaja zimo prezimila, ter da bo Srbija prihodnjo spomlad mogla v akcijo stopiti, za katero letos baje še nij dovoljno pripravljena! To nij tolažba, to je ironična zloradnost. Cs se sedanja vstaja v Bosni in Hercegovini vduši, je osoda srbstva in sploh jugoslovanstva malo da ne za cele generacije odločena. Sicer pa: ne vdajmo se! Vstaja se še zmirom širi. Na virih Une in v Albaniji, je v naj novejšem času nova buua bruhnila. Turki imajo na vse roke posla. Ne vedo kamo bi preje vojsko poslali t sM v Hercegovino, ali v Bosno, ali v Albanijo, ali na srbsko ali na črnogorsko meje. O popa Žarku se čuje, da stoji na Kosovem-polji, kjer srbski, bolgarski in škipetarski narod drug na drugega mejijo. „Gani se komn je mar" slovanska narodnost, kristi-janska vera in kultura ! Domače stvari. — (C. kr. dež elna s od ni j a) v Ljubljani nam na naše slovenske vloge nemške odloke sili in ko jih nečemo sprejemati, ima njen služubnik nalog, pustiti jih v našej uradnej sobi tndi brez sprejemnega potrjila. — Tako se je zgodilo v uredništvu „Slovenskoga Naroda." Corpus delieti še tam leži, kjer ga je g. brič pustil. In vendar je v Avstriji ravnopravnost jezikov, t. j. za birokracijo, za stranke ne. — (Valete g. Nollija.) Povedali smo uže, da je gosp. Nolli angažiran kot operni pevec na zagrebškem narodnem gledališči. V četrtek večer so se bili zbrali njegovi mnogi prijatelji v čitalnici, da se pred njegovim odhodom poslove1 od njega. NavzoČni so bili vsi odborniki dramatičnega društva, V 11 tk^ije driavf. Iz §t<-f?if■-!<•<' 6. okt. [Izv. dop.] V ponedeljek 4. okt. so imeli slušatelji kmetijskega kursa izlet v Lipico, kjer so videli konje in kobile čisto arabskega plemena in križano špacjsko z arabskim plemenom. Konji arabskega plemena imajo nekoliko zakrivljen vrat, lepe in svitle oči, široke prsi, okrogli život, tenke noge in posebno trdno kopito. Arabski konj je krotek in je tndi še v starosti dober za hitro vožnjo. Želeti bi bilo, da bi se s pomočjo kmetijske družbe imenovano pleme zaradi dobrih lastnosti) tudi za Primorsko in Kranjsko preskrbelo. Ko so g. slušatelji vse ogledali, kar eo se teoretično o konjereji učili, so se peljali v Sežano k g. Polaju, ki je vse gospode prav prijazno sprejel in njim pokazal Cisto marijadvorsko, pinegavsko in holandsko pleme. Pokazal je g. P. tudi njegov dobro uravnani vinski klet, v katerem se zraven drugih sodov nahajajo tudi Štiri sodi, ki vsak po 125 vedrov vina drži. Ti sodi so kameniti in s cementom dobro ometani. Tndi vrt imenovanega gospoda je prav lepo uravnan, na katerem seje videlo, da se osvete oslepil. Pa tudi njega je zadela kasneje ta strašna osoda. Ko je šel enkrat Vasilij Vasiljevič na božji pot v Trojicki sanic tan, navalil je Semjaka s svojim strij-cciu Ivanom Možajskom iznenada na Moskvo, v katero je prišel po izdaji. Od tukaj je poslal Ivana v samostan, da ulovi Vasilja, ta pa je zvedil o nevarnosti, katera mu preti od Kosoja, ter je zavoljo tega na bližnjem bolmu stražo postavil. Tega pa je prevaril Ivan Možajski, ter je spravil v samostan nekoliko Ijndij na saneh, katere je pokril s plahtami. Zastonj je iskal Vasilij Vasiljevič pribežališče pri oltaru sv. Sergija. Strgali so ga s silo od oltara, ter vlekli v Moskvo; tukaj so ga oslepili, ter poslali v Uglič 1. 1446. Pri samem činu so ga obdolžili sledečih pregreh: „Ti si Tatare v Rusko poklical, ter jim poklonil mesta in pokrajine. Ti ljubiš Tatare nad vse, pode- lujcš jim zlato in srebro, kristijane pa stiskaš s strašnimi davki. Ti si dal Vasilja Kosoja oslepiti." Vendar pa je spustil kasneje Sa-rujaka Vasilja na slobodo, in to na prošnjo metropolita Jonasa, moral pa je poprej priseči, da se ne bode nikdar za veliko kneževino potegoval, nego da bode zadovoljen s posestvom Vologda. Mej tem pa se je zbralo mnogo bojarjev knezi liepolovski, Striga-Obolenski in Fedor Basenok, ki so knezu zvesti ostali. V Li-taviji so se vsi zedinili, ter z vojsko knezu na pomoč odšli, ž njimi sta se zedinila tudi dva tatarska princa, Kasim in njegov brat Opat Kiril-Bjelojezerski je odvezal Vasilja prisege in knez tverski je sklenil z njim zvezo. Semjaka se je vzdignil nad svoje sovražnike, ali en oddelek privržencev Va-h i l je vili je prodrl v mesto na Božič zjutraj ravno skozi ona vrata, katera so bila od- prta za knjeginjo, ko se je peljala k maši. Mestjani so z veseljem prisegli Vasiliu, Semjaka pa je odšel zopet nazaj v svojo domovino Galič, ali odreči se nij hotel velikej kneževine. Zastonj je poslalo kasneje pet škofov v imenu vsega duhovništva svarilno pismo ter mu grozilo s prokletstvom, ako ne bode miroval. Nazadnje so ga pa vendar potolkli Mo8kvičani ir. Tatari v odločiluej bitki blizu GaliČa 1. 1450. Semjaka je pobegnil po tej bitki v Novgorod, kjer je bil otrovan. Vc3t o njegovej smrti je prinesel v Moskvo pisar (podjači), ki je bil zato imenovan v zalivalo djak (državni tajnik). Vasilij Vasiljevič je na zadnje vendar zmagal v dvajsetletnem boju. Mnogo je v teh borbah pretrpel, uajveča nesreča pa ga je zadela, ko so ga oslepili. On se zaradi lega iiuennje v ruskej povesti Vasilij Tjomnij (slepi). Njemu so v tej borbi pomagali bo- čegar tajnik je g. Nolli do sedaj bil, odborniki „Sokola", kateremu je bil starosta, či-talniški pevci in dragi slovenski prijatelji g. Nollija, okolo 40 na številu. V množili na-pitnicah so se naglašale zasluge odhodnikove za slovensko gledališče, in za narodno delovanje v Ljubljani sploh. Po napitnici g. dr. VoŠnjaka na Slovanstvo nabral je g. Drenik mahoma v klobuk lepo Bvoto za pri begle Bošnjake in Hercegovince, da si so vsi navzočni uže prej pri raznih prilikah za isti namen dajali. — G. Nolli je zaporedom besedo poprijel, razložil uzroke, ki so ga napotili premekniti se v sosedno hrvatsko, širjo jugoslovansko domovino, in priporoča! z drugimi govorniki vred marljivo skrbeti za ohranjenje in razcvet slovenske dramatike. — (Požar). Telegram „Slov. N*r." iz Krškega 7. okt. V Velikej vasi pri Krškem je ob dvanajstih nastal ogenj. Pogorelo je devet hiš z drugimi poslopji vred, tudi spravljeno žito. Ogenj je prouzročil sedemleten dečko, ki je skinu! tudi tabak kaditi. Koliko je zaverovanih gospodarjev, to še nij znano. — (0 novem ljubljanskem škofu) piše „Slovenski Učitelj" pod naslovom „Pastirski list, kakoršnega si pravi šolski prijatelj želi." sledeče: „Znano je, daje dobila kranjska škofija novega škofa, in sicer znanega domoljuba slovenskega in gorečega Šolskega prijatelja mil. gospoda dr. Poga-čarja. Njegovo ime nij neznano slovenskemu svetu, a vse njegove lastnosti bila so marsikomu neznane. Mi mislimo namreč tu na njegovo veliko prijaznost do narodnega šolstva in nčiteljstva. Mej tem, ko je vsled novih šolskih postav nagnjene in prijaznost do šole skoro v vseh novih srcih slovenskih duhovnov ugasnilo, stal je sedanji knezoškof še vedno zvest, kakor skala narodnemu šolstvu. Milostljivi gospod je spoznal, da so bile v sedanjem Času prenaredbe pri šolstvu, živa potreba in spoznal je tudi, da nove naredbe nove postave, ne morejo biti na škodo narodu našemu; zato on novih postav nij napadal, marveč je vedno nagovarjal svoje duhovne brate, da naj vsled novih naredeb ne obračajo hrbta pre-potrebni in prekoristni šoli." — (Rujanska čitalnica) vabi nljudno vse čestite gg. ude in rodoljube k jari, duhovni in celo Tatari. Tudi prebivalstvo moskovsko je stalo vedno na ujegovej strani, ker je uvidelo, da je urejeno nasled-stvo za državo velike koristi. Vasilij drugi je zopet povzdignil moč moskovske države in razširil njen vpljiv na bližnje sosede, kateri so se bili v nemirnih časih odcepili od Baske ter prestopili v zvezo z Litvani. Ou je odstranil delenjo moskovske kneževine mej potomci Kalitovimi, ter je pustil izniej vseh delnih kneževin samo vere-jansko na miru, vendar se sam tudi nij mogel zdržati te slabe navade, da je svojim sinovom pred svojo smrtjo podelil nekoliko pokrajin. Se ve da so bili ti deli m logo manji, nego najstarejega iz mej njih ter tudi zavoljo tega nijso mogli starejšemu kljubovati, ker so bili preslabi. Njegov najstareji sin je moral nekoliko let ž njim vladati, da se je naučil od njega za vsacega vladarja najpo-trebnejih stvari. Tudi mesto Vladimir je podelil Vesilij nasjstarejemu sinu. Po več letnem burnem vladanju je umrl Vasilij II. 1.1462. tomboli in plesu, katero napravi v nedeljo 10. t. m. ob 7. uri zvečer. — (Ljubljanska policija) je, tako se nam piše, včeraj na večer ob 6. uri odprla štacuno mladega kožuharja g. J. R. Sarca, ker je bila nekaj dnij zaprta. Ker je bilo za to reč — ne vemo, zakaj — mnogo policajev potrebno, nakupičilo se je na ulici mnogo ljudstva, tako, da nij bilo moč, od Jamšekove štacnne celo do Petr*-("••'<• a Bkozi. Najela pak je slavna policija tudi necega tako narodnega ključarja, da je skoro celo uro poskušal odpirati, slednjič se mu je vendar posrečilo odpreti. Radovedno ljudstvo pritiskalo je zmirom bližje, ker je mislilo, da ga bodo vidali zastrupljenega na tleh ležati. Celo radovedne Kra-kovčanke in Trnovčanke so prihitele gledat, in govorica je bila, da se je usmrtil. Ko je potem skrbna policija brez mrtvega g. Sarca zopet morala zapreti štacuno, razšlo se je počasi radozijalno ljudstvo, in še nij bilo konec govorice, še so stare klepetulje veliko vedele povedati o zastrupljenem Sarcu. Kakor se nam poroča, je bila uže pred otvorenjem štacune policija zagotovljena, da naj se ne boji, da ga nij notri, tudi je imela sama jasen dokaz, ker se štacuna od znotraj zapreti ne more. Kam da je mladi mož odšel in kje je, še nij natanko znano, govori se, da je kot navdušen Slovan odšel v Hercegovino. — (Obesiti) se je hotel nek laški zidar na drevo pri Tivoli. Dva študenta sta ga rešila. — (Iz Dorenberga) na Goriškem se nam pše, da napravi tuniošnja Čitalnica v nedeljo 17. okt. veliko besedo, katere dohodki se odpošljejo trpečim bratom na jugu. Nadejati so je, da nas bodo goriški in vipavski rodoljubi v obilnem broji oni dan počestili in s tem svojim sobratom človekoljubno pomagali. Obširen program besedi, bodeuio v kratkem vsem rodoljubom poslali. Grof Chambord, legitimui pretendent francoskega prestola, ki je Bockmanovo vilo v najem vzel, se pričakuje v kratkem v Gorici. Sliši se, da namerava tudi iz gradskih škandalov dobra znani don Alfonzo in drugi visoki gosti sč svojim bivanjem črez zimo našo lepo „Nizzo" — „počestiti". — Razstava v Gorici učuih pripomočkov za ljudske in meščanske šole, se bode pričela 12. okt. v Werdeubergerjevini poslopji. Vstopnina za neučitelje je : 1. dan 30 novcev, 2. dan 20 novcev, 3. in poslednji dnevi 10 novcev. Učitelji in učiteljice na Primorskem so vstopnine oproščeni. Zunajni učitelji pa se morajo kot učitelje izkazati, da morejo brez vstopnine k razstavi. — (V Ciglencih) pod Mariborom sta se pri posestniku Jož. Jugu dva delalca s vadila tako, da je Miha Senekovič s sekiro mahnil po Jurju Bezjaku in ga ubil. — (Iz Slo venjgradca) se „Gosp.a piše : Železniška proga, po kate rej se bode urno kedaj moglo drdrati iz Sp. Drau-burga v Celje brez velikega ovinka nad Maribor, se bo skoro razmerila, ker se delo inženirjev hitremu koncu bliža. Po najnovejšem mereuju bo železnica se potegnila iz Celja po lepej Havinskej dolini Brei Pako v Šoštanj in Velenje, kder se bo ukrenila v dol M.siiujo pri št. Ilu ter mimo Slovenj-gradca peljala v Sp. Draubnrg. Ljudje se veselijo urnega delovanja inženirjev, ker iz tega sklepajo, da se bo vendar le železnica ne samo merila, ampak tndi stavila. Govorica gre, da se je tega tem bolj nadejati, ker je država kupila rude na kopanje svinca in cinka, ki utegnejo mnogo dobička dati, ako se le pri vsem podvzetji razumno ravna- Razne vesti, * (Petič trojček e) je porodil« neka žena na Češkem v mestu Plzen-u. Žena je stara 23, mož pa 2G let. Otrok imata sedaj 12 dečkov in 1 deklico, vse Čvrste in zdrave. Dva dečka sta umrla. * (Nesreča na železnici.) Na češke) zapadnoj železnici je vlak pri Verauna iz si u skočil in mašino je Bvoiim vagonom vred tri sežnje globoko pala. Vozovi, v katerih so bili popotniki, ohranili so se nepoškodovani na jezu. Trije delavci na mašini so teško ranjeni, potniki pa ne. * (Jeden milijon zgubljen.) Dunajski zastopnik tržaške bankine firme llsyar i Schlik je produciral 5. t. m. v imenu svojega šefa policijskoj direkciji telegram od velike kupčijske hiše Desarts i komp. v Hamburgu, da je zadnje dnij mej potovanjem iz Pariza v London, ali pa na kolodvoru teh mest izgubilo se 1900 akcij Docks in En-trepots družbe v Marseillu, v vrednosti jed-nega milijona frankov. Skoro gotovo je, da tiči mej t in neka kraja. Javna zahvala. Sledeči domoljubi in šolski prijatelji so z znatnimi darovi podpirali našo besedo 5. oktobra v Celji, namreč p. n. gg.: dr. KoČevar, Kapus, Ivan Žnža, Šentak, Oset, prof. Pajk, dr. Geršak, dr. Petovar, Pernat, Jesih, Pere, Vertnik in vsi narodni učitelji ormuškega okraja. Tem gospodom in obiskovalcem naše besede se za to lepo in izdatno podporo prisrčno zahvaljuje Odbor „nčiteljskega društva za slovenski Stajer". Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvratni Hevalesciere in Barry V fjftttffrente. 28 let D^e je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilnsj brana, pri odraščonih i rtrocih brez medicin in Htroškov; zd"avi vso bolezni želodcu, na živcih, daljo prane, i na jetrah; žleze vnaduho, bolečino v ledvioan jotiko, kašelj, nepre-'mvljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, VKoglavje, silonjo krvi v glavo, fumenjo v ušesih, slabosti in blevanjo pri nosečih, )tožnost, diabet, trganje, shujšan je, bledičico in pre-hlajenje: posebno so priporoča za dojence in jo boljo, lejro dojničino mleko. — li kal iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VFurzerja, g. F. V/Beneka, prav* roga profesorja medVino na vseučilišči v Mariboru, edravilnega svčtnika Ur. A'^elsteina, Dr. Shorclanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Castle-ituaiu, Markize do Brehan a mnogo družili imenitnih iBob, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki i/.kaz iz 80.000 spri('e\.;lov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revaleaciero Du Barry v mnogih slučajih nagrad' vsa zdra\'la. Posebno koristna jo pri dristi in poluoma v ti tednih. St. ii a: Kosteletzky iz Gradca. — Fucb Eichonbcrger iz Dunaja. IV. .t.oiiu. Zaneli iz Brežic. — Brogar i Sevnico. — Strem iz Italijo. — Schiiler iz Gorenj skoga. — Pire iz Krope. Pri M»l«ii -. Polak iz Dunaja. — dr. Lenk iz Gradca. — Sehvvarz iz Travnika. — Kaligaru iz Gradca. — Stolavsky iz Dunaja. i,'a:au^.'Juii borsfik 8. oktobra. (Izvirno t#legraficno poročilu.) Euotai drž. dolg v bauko/cih . 70 gld. 05 Enotni drž. dolg v »rebru . 74 „ — 1860 irz. posojilo.....111 »80 Akcije narodne banko . 920 , — Kreditno akcije . . 210 „ — London.......112 , 25 Napol..... 8 , 96 C. k. cekini Srebro 5 . 347, 102 . — Zdravnik za zobe dr. Tanzer, docent zobozdravni.štva na vseučilišču v Bralci bodo ordiniraj ueMea oktobra od 10. naprej v Ljubljani (v Hotelu |>i i Slonu) zobozil rit« -■■ImIvo i /oIm>i< liiiil.o. Vsi p. n. bolniki opominjajo so, javiti so takoj od začetka, da se moro začeti ozdravljenje brez bolečin, in ogniti se proti koncu gnječe. (340—1) Njegovi c. kr. priv. zobni aparati: Antisoptikon-ustna voda, zoluii prah, zobno paste dobijo se pri njemu, kakor tudi v Ljubljani pri gosp. Malini in lekarju Birsič-u, v Loki pri gosp. Fabjan-u in Marinšek-u, v lekarnah v Kranji in Kamniku, in v Trstu v lekarni pri gosp. San dr ini-u. Soboto 9. oktobra in iiasl«-l» vLj 11. lu po |M.lu «lno ub :i. url biufle titib II« * različnega hišnega orodja, malarij $< i. t. d, (339—2) v Klemenčič-cvcj hiši v Gradišči (na tržaškej cesti). Lekarna Piccoli. s »s OS BO rti M o v> «< ga rt B © >-i S* o? Z* -i m aV 2. <=: rt> tralu 5" 09 Menoti-Pastilje (ki so na duiiajskej svotov-uoj izložbi 1878 dobile darilo). To pastiljo čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki se de le začenja, proti liripi, boleznim na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Skatljica velja 75 kr. Keizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega leka je dokazanu istina in vsaki bolnik, ki jo lek uže poskusil satu na sebi, se bode radostno p.epričal, da je nujmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v poinoč bolehneniu človeštvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Raj zevi pulver. Izključljivo iz vegeta- bilienih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno bihkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. RiibJ6 0lJ6, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in no slabo-dišečo, 1 originalna steklenica 80 kr. Sok iz Tamarinde. p0 mrmiih sredstvih iztlačen. Učinkiije znamenito krepilno iu olajšujoče. 1 steklenica 40 kr. (132—120) y34F" Naročila so izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju. Viiiiajiia naročila izvrše se neniiKlno. 6>V * "vs K«* v not**** kti&h to *° \ uiia.jnit nai'očila izvrše se iieiiiiidno. iju l/.ključljivo in samo na Kranjskem prava, IVoschnagg-.,« šivalnih strojev zaloga, v Ljubljani, ^ kolodvorske ulice si. II«. Ravno tam so na izbiro drugi skušeni sistemi šivalnih strojev in prodajajo se garantirani tu cenejši kot povsod. Izdatelj in nrednik Josip Jurčič. Laamina in uafc „Nai-odna tiskarno". 3363