257. številka.
Ljubljana, v petek 7. novembra.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan ive«er, izimši nedelje in praznike, ter velj«! f>V p o-Stt prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta h gld., Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljublj:ino brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., z» cetrt       3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljan
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, Kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali veđkrat Dopisi naj se izvolč frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmaua hiSi, .Gledališka utolha" Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne Htv.iri.
za četrt leta 4 gld., za anje na dom raćnna se pO
Otvoritev galerije slik v Zagrebu.
Jutri za rano zavihrale bodo živobojne zastave po lepih poslopjih in krasnih trgih kraljevega Zagreba, mesto odelo si bode veselo praznično obleko, s slehernega obraza odsevala bode radost in politične stranke, ki bo si še nedavno v ljutem parlamentarnem boji stale nasproti, pozabile in odložile bodo vsaj za nekoliko časa svoj prepir, kajti kljubu dijametralno nasprotnim političnim načelom in težnjam, kljubu političnim in osobnim antipatijam, bodo v tem vsi jedini, da je napotil važen in pomenljiv dan, katerega praznuje in se raduje vsa trojedna kraljevina, ž njo pa ves ostali slovanski svet. In z vihrajočimi zastavami korakala bodo društva, za njimi pa prebivalstvo prvostolnice hrvatske na kolodvor, da ondu vsprejmć in pozdravijo, potem pa s pravcatim jugoslovanskim navdušenjem sprevodijo v divno okrašeno mesto zasnovatelja galerije slik, „našo diko", „prvega Jugoslovana", vladiko Strossmaverja, čegar preslavno ime je v vseli ustih in v vseh srcih ne samo v Hrvatskej, nego povsod, „kud se slavska reč govori".
Izredna in navduševalna bode narodna slovesnost, ki se bode vršila prihodnja dva dni v naših bratib onkraj Sotle, in marsikomu, ki je pred petimi leti, ko je grozen potres navdajal prebivalstvo h strahom in trtpetom že obupava! o bodočnosti, polnilo se bode srce domoljubnega veselja, da mu je bilo sojeno, da je doživel mesta preporod in kot „courronement de 1' edifice" svečano otvoritev galerije slik, in marsikoga bode navdala blaga nada, da kakor sta mesto in dežela prestala strahote potresa in se dane* radujeta narodnega putnika — tako utegne tudi denašnja politična konstelacija pre-meniti se v lepšo bodočnost.
Ker nas Slovence vse preživo zanima, kar se tiče naših bratov, ker ujih veselje, njihova žalost tudi v naših prsih odmeva, ker je vse, kar pospešuje razvoj in ukrepljenje Slovanstvu tudi nam v korist in ponos, zategadelj se z odkritosrčnim veseljem spominjamo otvorjenja galerije slik, ki ima namen biti mogočno sredstvo h kulturnemu razvoju Hrvatov, ž njimi pa vseh Jugoslovanov, ki ima namen buditi in širiti umeteljnost tudi v naših pokrajinah, ki so v tej zadevi za zapadoimi narodi toli zaostale.
In ko bode pri slovesnej  otvoritvi slikohrama
vsak prisotnih z zahvalnim srcem zrl na veledušuega zasnovatelja vladiko Stroasmaver-ja, ko bode vse tekmovalo, slaviti ga, in izražati mu svoja čutila, bode v dubu prisoten tudi narod slovenski, čestitajoč mu na prekrasnem dnevu, ko se mu tako sijajno kaže njegovega naroda vroča ljubezen in želeč mu, da bi mu še dolgo bilo dano, radovati se delovanja premnogih in velevažnih zavodov, katerim je on s knežjo svojo radodarnostjo položil temelj in osigural obstanek, s katerimi je obogatil svoj narod, in ohrabril in usposobil ga za trdi boj s silnimi in brezozirnimi sosedi. Gojili bodemo pri tej priliki iskreno željo, da bi galerija slik, ki se v nedeljo otvori, tako blagodejno uplivala na jugoslovanski naraščaj, da skoro tudi na polji umeteljnosti stopimo v kolo druzih narodov, da se s prirojeno nadarjenostjo združi izvrstna šo!a, da bodo naši jugoslovanski slikarji deležni one svetovne slave, kaker-šno so si že priborili naši slovanski bratje na severu.
V živem prepričanji, da bode ta plemenito za snovana galerija slik, donašala zažtdjeni plod, da se bodo izpolnile vse nade, katere je gojil prevzvišeni utemeljitelj, kličemo z dna duše: Slava naši diki, vladiki Strossmayer-ju! Živio narod hrvatski !
Delegacije.
Na Dunaj i, 6. novembra.
Sinoč se je avstrijske delegacije odbor proračunski posvetoval o kreditu za bosensko okupacijo. Državni finančni minister pl. Kiillav imel je torej priliko, razložiti, kako v Bosni in Hercegovini stvari sedaj stoje. Razmere so se obrnile na bolje, pokrajine se mirijo, sodstvo se razvija, kataster bodo v polu leta urejen, kmetijstvo, rudni-štvo, gozdarstvo napreduje; če se napravijo žele^-niee, bode to velika pomoč bosenskemu gospodarstvu a tudi tržišču za avstrijsko obrtnost; ljudske šole rasejo, se rade pohajajo, tako tudi napreduje gimnazij Serajevski.
/I-isti pa je minister tudi izjavil, da je sedaj več prijateljstva mej nami in Črno Goro in da to zelo ugodno upliva na razmere v Bosni in Hercegovini, posebno ker Črna Gora našim oblastvom lojalno pomaga uničevati klateštvo in lopovstvo po teh krajik. Sklepal pa je pl. Kallav svojo razlogo s tem, da bode tudi po zaslugi Črnogorcev kmalu mogoče, naše čete uazaj poklicati iz posedenih dežela.
Okupacijski kirdit je na to bil potrjen in takisto tudi proračun za drživno finančno ministerstvo.
O g e r s k e delegacij e odbor za vnanje Btvpri imel je tudi včeraj zborovanje, v katerem so bila vprašanja do vnanjega ministra o naših vnanjih razmerah. K tem interpelacijam odgovarjal bode minister v Beji jutri dopotudne.
Odbor za vojsko imel je včeraj opraviti z naznanjenimi večjimi zuhtevami, ki so potrebne glede uovo preustrojbe našega topničarstva. Vojinski minister je radožil to potrebo, ki je na to tudi po odboru odobrena bila. — Da se zboljšajo plače vojaškim zdravnikom vsaj m koliko, stoji v proračunu 20.146 gld. Minister privi, da bi se tukaj le pomagalo, če bi se postavila vojaška zdravniška akademija, a tega njegovega nasveta ni pohvalil mi-nisterski svet. Hegedtis je izjavil, da bi ogeraka delegacija tudi ne pritrdila v ustanovitev vkupne akademije in ua to se je točka potrdila, a odbot je tudi izrekel, naj bi voiinsko ministerstvo tako ukrepalo, da bi vojaški zdravniki bili v jedni vrsti z ostalimi čustniki, ker gmotna stredstva ne zadostujejo, da bi vojaški zdravniki hoteli ostajati pri vojski. — Potrdile so se potem večje potrebščine za zdravstveni oddelek št. I, manjše potrebščine za opešfflce, večje potrebi ine za občevanje mej garni-z i j u m i v južni Dalmaciji.
jRazhodki za popravljanje stavb prelože se iz izvenrednega proračuna v redni proračun, ker je delegacija uverjena, da se ti potrebni razbodki ponavljajo leto za letom. Dovoli se tudi večji razhodek pri pristojbinah za oskrbovanje vojaštva itd. — Pri upravi se je premalo prihranilo, torej se v proračunu ua to ime več zahteva 382 940 gld. K temu se je pripomnilo, da bi se dalo več prihraniti, da se tako skopo ne ravna z odpusti in se bi vojakov ne držalo toliko časa v službi in v učenji, kar bi se sedaj kliku godilo, ko ljudje prihajajo bolj izobraženi na vojsko. Vojinski minister grof Bvlandt jena to odgovarjal, da se jo baš pri tej točki izza 1879. leta prištedilo več kot 11 milijonov. Predalječ pa se ne sme zaiti, ker je nevarno, da je vojska potem premalo izurjena, k čemur bi tudi pripomoglo, če bi se odpusti prepogostem dovoljevali. Točka se na to potrdi. — Ker se pogodbe za dobavo vojaških stvari v kratkem steko, a ker se je domača obrtnost močno razvila, izrekla je delegacija željo, da se pri
LISTEK.
Živ pokopan.
(Spisal Edgar A. Poe proato posl. J. Lipnik.) (Dalje.)
Ko sem ravno omenil galvanično baterijo, naj bo spominjam jako znanega in izrednega slučaja, pri katerem je galvano-električni tok pripomogel, da je zopet oživel mlad Londonski odvetnik, ki je bil že dva dni pokopan. To se je dogodilo I. 1821 in napravilo je takrat splošno senzacijo. Kakor v časnikih, tako se je tudi v društvenem življenji z največjim zanimanjem govorilo o tem slučaji.
Odvetnik mr. Eduard Stapleton umrl je, kakor je bilo videti, za vročinsko boleznijo, ki je pa imela tako čudne simptome, da je zanimala vse zdravnike v najvišjej meri. Po njegovej smrti pro-Bili so zdravniki njegove prijatelje za dovoljenje, da bi smeli razparati truplo. A tega dovoljenja neso dobili. Dasi je v bolnicah velika množina mrličev, vender ui lehko dobiti trupla, ker je v Angležih,
smelo bi se reči, narodno nasprotstvo proti razpa-ranju mrličev. BaŠ zaradi tega, ker bo hoteli ta zanimljivi slučaj odtegniti poznejšej preiskavi, sklenili so zdravniki, da mrliča izkopljejo in da se na tihem po obdukciji prepričajo o pravoj bolezni pokojnega. Vse potrebuu priprave priredile so se s posredovanjem nekaterih ljudij, spadajo&ih mej mnogobrojno svojat Londonskih „mrliških tatovu in tretjo noč po pogrebu izgrebli so dozdevnega mrliča iz osem čevljev globokega groba ter ga zanesli na Bekcirno mizo v zasobno stanovanje glavnega zdravnika. Nastavil se je nož in napravila se je prva zareza blizu želodca, tako, da je bila le „epldermia", ali prava koža nožem ločena. Ker je bil mrlič videti svež in nikakor mrtvecu podoben, šinila je jednomu prisotnih misel v glavo, da bi se poskusilo, kako upliva galvanična baterija ua mišice. Poskus vršil se je za poskusom in vrstili so se znani učinki, po katerih se je dognala več nego navadna samostalna življenska delavnost, ker so se mišice krčile.
Pozno je že bilo.   Začelo se je daniti in potrebno se je videlo, da se sekcija biez odloga zvrši.
A jeden dijakov, ki so bili prisotni, je živo želel, da bi opazoval upliv baterije na prsue mišice mrtveca in naposled udali so se njegovej želji. Velik del prsnih mišic se je utneteljuo ra/prostil ter vodilna žica ž njimi zvezala — zdajci dvigue se dozdevni mrtvec nikakor ne konvulzivično z mize, se opoteče sredi sobe, gleda s široko odprtimi očmi okolu, ter prične — govoriti. — Kar je govoril, bilo je nerazumljivo; a bile so besede — natančno vsaksebi ločeni zlogi. Ko jo tako poskušal govoriti, pal je liki teška masa na tla.
Za nekoliko trenutkov odreveneli so vsi prisotni samega strahu. A ker so takoj pojmili, kako je to prišlo, so po prvem presenečenji takoj drugače ukrenili. Mr. Stapleton bil je še živ, akoravno še ni zopet prišel k zavesti. Uporabili so nekoliko špirita in kmalu se je zopet zavedel. Rezi k sreči neso bile toli globoke, da bi bile nevarne in tako so dozdevnega unušega popolnem ozdravili in še le potem povodom neke pojedino i-opet predstavili njegovim prijateljem, ko se je bil že toliko očvrstil, da je o svojem   „potovanji v pekel" že sani šale uga-
novi oddaji dobave ozir jemlje tadi na ogerake obrtnike. — Skupno brez debate au se naslednje posamezne točke redovitoga proračuna odobrile, m zborovanje je bilo pri kra>».
Deželni zbor kranjski.
(XIV. [zadnja] sejav 10. dan oktobra.) j (Dalje.)
Poslanec Dt t e I a poroča v imenu večine o upe-ljavi lastne režije v blaznici na Studenci in nasvetuje:
Deželnemu odboru se naroča, da stopi s kon- } gregacijo usmiljenih sestri v dogovor glede premembe j deti ne pogodbe z dne 21. avgosta 1880  v ta na- j men, da »e več toček dotične tarde zniža na podlagi deželnemu odboru podane ponudbe z dne 25. sept. 1884, kakor tudi glede v  trj  zadevi pridobljenega gradiva, ter da sklene z omenjeno  kongregacijo za I deželni zaklad ugodnejšo   pogodbo zaradi  hrane in postrežbe za blazne na Stuienci.
V slučaji pa, ko bi se deželnemu odboru to ne posrečilo, se isti pooblasti, da redu namiljenih teatri pogodbo z dne 21. avgusta 1880 I. do 15. avgusta 1885 odpove.
Dr. vitez Bleivveis, kot poročevalec manj« Sine za upel|avo lastne režije m Studenci pravi: Pri pretresovanji rež jinih stroškov za 100 bolnikov v blaznici na Studenci, kateri znašajo po izkazih deželnega računovodstva 21.600 gld., dokazal sem, (in nihče ni nasprotnega dokazati zamogel), da se zamore po upeljavi lastne režije, — če so tudi povikša v proračunu za računskega diurnista nastavljena svoto od 500 na 800 gld , prihraniti deželi ne leto 4338 gld. K tej svott treba je le došteti 237 gl. 50 kr., katere se prihrani prf režijinib stroških za bolnike I. in II. razreda, celi dobiček znaša torej za deželo 4575 gld. 50 kr., kar za morem dokazati z nutančuimi računi.
Pri tem pridobitku se pa ni v pontev jemala svota, katera se da priiteđiti pri št. 9. (priloga 15. stran B), to je pri hrani za 100 bolnikov. Vodstvo Celovške blaznice, v kateri velja hrana pri tastui režiii za jednega blaznega samo 30 kr. ua dan, toraj dva krajcarja manj, kakor pri nas, poslalo je po uradnem potu natančen izkaz ingredienc vseh jedil in tudi    'ii;t za jedno, oziroma sto porcij.
Iz tega razkaza je razvidno, da je tam brana za bolnike veliko bolja in oblnejša. Vsak bolnik tam dobiva zjutraj kolonijalno kavo, za kosilo juho, I prikubo, vsak dan govejo meso, d m I j e južino, zvečer dve jedili, v nedeljah in praznikih liter piva in sira, kruha, kolikor hoče imeti boln;k. V teh 30 kr. je tudi še u.Heta plača kuharice in kuhinjske kerščence, dalje kurjava in svečava v kuhinji. Pri nas dobiva vsak bolnik v blaznici zjutraj prežganko, za kosilo juho, piikuho, le trikrat na teden govejo meso, vse druge dni le močuato jed, nič južine, zvečer le jedno jpd, kruha samo 420 gramov črnega in 87*/a gramov belega. Nikdo ne bode mogel oporekati, da je hrana v Celovcu neprimerno boljša in obilnejša, vrh tega pa velja hr»na za bolnike dva krajcarja manj, kakor pri nas. Iz uradnega izkaza jedil in njihovih cen, (priloga 15. stran 4) je pa tudi razvidno, kako velik bi bil dobiček pri posumičuih jedilih, oziroma 100 porcijah na dan, ko bi dežela sama oskrbovala blaznico na Studenci. Neoporekljivo je pa tudi, da mora uajemnik pri teh jedilih, katerih materijal je na Studenci veliko ceneje od Celovca, imeti izdaten zaslužek.
Omeniti mi je še treba, da se ravno ta jedila vsaki dan skozi celo leto nahajrjo v jedilnem listu blaznice, kar jasno dokaže, da bi bil tudi pri hrani dobiček za deželo velik.
Pripoznalo se je dalje v odseku, da se »more tudi pri gospodarjenji na njivah, travnikih, v hlevih in ua vrtu po odbitih vseh stroških prihraniti naj manj C>00 gld. Ako se ta svota prišteje gori navedenemu pridobi tku od 4575 gld. 50 kr , toraj znaša celi dobiček za deželo po upeljavi lastne režije na Studenci 5175 gld. 50 kr. na leto. A ne samo veliki nnancijelui uspeh mora biti pri tem vprašanji me rodajen, prav velike važnosti je tudi uspeh, kateri se doseže po upeljavi lastne režije v psihijatričnem oziru in vsled odprave dosedanjega za bolnike jako škodljivega dvojnega gospodarstva.
Da bode delovanje zdravnikov v psihijatričnem oziru bolj unpešno, hrana postala boljša, disciplina strežajstva strožja, ]ts gotova stvar. Da je pa temeljita prenaredba sedanjega oskrbovanja blazn'h z ozirom na ogromne, od leta do leta rastoče stroške silno in neobhodno potrebna, pripoznati mora vsak nepristrauski domoljub.
Itazun štajerske blaznice v Feldhofu, kjer je vseučiliščua klinika in veliko ter drago osobje nastavljeno, stane oskrbovanje blaznih po vseh druzih avstrijskih kronoviuah manj, kakor pri U3s, v Pragi le 67 kr , v Kostnanosu 55 kr., v Dobržanu 35 kr., v Brnu 68 kr., V Stenjevcu G7 kr., v Gorici le 42 kr. Toraj pov.sod in celo v velikih mestih manj, kakor pri nas, kjer plača dežela 78 kr. na dan za bolnika, in to se v blaznici na kmetib, kjer so vse potrebščine, naj se imenujejo meso, sočivje, vino, drva, kakor ves drugi materijal veliko ceneje, kakor drugod.
Pač ponudi sedaj red kot uajemnik režije, nekoliko odbitka pri kruhu, vinu in režiji, vendar le pogojuo in od slučaja do slučaja, a ti odbitki so tako majhni in v nobeni primeri s svoto, katero plačuje dežela najemniku za oskrbovanje iu brano boluikov na Studenci.
Da je pa upeijava lastue režije in kontrola v blaznici ua Studenci prav lahka, ne more nikdo tajiti, ker je ondi število bolnikov in strežajskega osebja celo leto jednako, jedilni list se skoro nič ne spreminja, vse potrebščine blaznice se morejo torej do krajcarja izručuniti in kontrolirati.
Konečno navedem še nekatere vzglede, iz katerih se bode razvidela velika korist upeijave lastne režije in sicer:
1. Dejanski uspeh lastne režije v naši delal -niči že v prvem letu.
2. Fioancijelni uspeh po vseh državnih kaznilnicah, kjer se je in se bo upeljala lastna režija.
3. Vzgled na druge blaznice in bolnišuice avstrijske, posebno na bleznici v Celovci, Stenjevcu ter deželno bolnišnico Graško.
Stavljam sledeča predloga: Veleslavni deželni zbor naj sklene:
1. V blaznici na  Studenci se upelje lastna
režija.
2. Deželnemu odboru se naroča, odpovedati dosedanjo pogodbo redu s 1. avgustom 1885. leta, ter skleniti z redom usmiljenih sester novo pogodbo v ta namen, da nastavi red potrebno število usmiljenih sester v blaznici na Studenci kot nadstrežajke pod pogoji, kakor so v druzih bolnišnicah in blaz-nicah navadni.
(Konec prih.)
Politični razgled.
\oir«nij4' dežele.
V Ljubljani 7. novembra.
Odkar je nBoheroiau sprožila razgovor o <*<<><! ilue) feomlMilU prinašajo listi o tem vsak dan kaj novega. Vse te vesti pa imajo pfav malo verodostojnosti. Tako se sedaj Pražkim Matom poroča z Dunaja, da je štedilna komisija nasvetovala zmanjšati stroške za politehnike in vseučilišča, ter odpraviti slabo obiskovane gimnazije, realke in učiteljišča.
Nemška sodišča na Ceikeni se še vedno branijo vsprejemati češke uloge. Tako nedavno okrožno sodišče v Hebu ni hotelo v .sprejeti neke ceake uloge, na pritožbo dotične stranke je pa odloČlo višje deželno sodišče v Pragi, da okrožno sodišče mora vsprejemati češke uloge. — „Narodni Listyu mislijo, da je mogoče Čehom zmagati pri volitvah za Liber-ško trgovsko zbornico, ako napno vse svoje sile; vsaj v dveh kuriiah bi lahko zmagali in že to bi premenilo sedanje razmere v Liberškej trgovskej zbornici.
Jedva je v češkem deželnem zboru pokopan Herbstov predlog, že ho čuje, da Nemci nameravajo priti z jednakim predlogom v moravskem de-Že'nem zboru. S tem mislijo doseči, da bi potem jezikovna naredba pravosodnega ministra veljala samo za Češke okraje, za nemške bi se pa preklicala, in tako bi v nemških okrajih lahko slutili uradniki, zmožni samo nemščine. A taka delitev okrajev po narodnostih bi bila baš ua Moravskem jako težka, kajti po poslednjem ljudskem številjenji so na Moravskem samo štirje okraji, v katerih je manj Čehov nego 20% in samo osem okrajev, v katerih je Nemcev pod 5 %.
% nanje države.
Ravnatelj ruskili južno-zapadnih železnic, bivši ravnatelj tehniškega zavoda imenovan je drugim pomočnikom naučnoga ministra in bode imel voditi refirmovanje tehuiškega pouka. — Po Novem letu bode ruska vlada le tedaj izplačevala plače katoliškim duhovnikom, ako bodo š£of|e vsako duho-vensko spremembo objavili gubernatorju in ako bodo generalni gubernatorji odobrili naznanjene premembe.
Govori se, da hoče Itallfanakl minister pravosodia dati svojo ostavko. Oticijozni listi pa to vest zanikavajo.
„Moniteur Belge" objavlja kraljev reskript, ki ima odpomoči slabim nasledkom prejšnje, strogo konservativne bclgpifske vlade. Dvomi se pa, da bi ta reskript že zadovoljil razburjeno javno mnenje.
Kakor je „Schles. Ztg." izvedela, se ne bode zabranjev.ilo Turčiji udeležiti se afriške konference, nko bode to žel Hm. Samo to bi morala zagotoviti, da ne bode stavila nikabih nepričakovanih predlogov.
Angleška spodnja zbornica je vaprejela Glad8tonov predlog, da se volilnej reformi d& prednost piel vsemi drugimi predlogami. — 3. t. m. interpelov.d je v angleškej zboru.ci lord Salisbury vlado, kaae instrukcije je dala generalu Wolseleyu, ali res ne misli rešiti egiptovskih garnizij v Sudanu, kar bi bilo sramota za Anglijo. Lord Granville je odgovoril, da vlada nikakor ne misli Kartumske garnizije prepustiti svoji osodi, vseh egiptovskih garnizij pa nikakor ni zavezana rešiti. Da se otme garnizija v Seui:aau, treba bi bilo jednoletoe vojne, za kar pa vlada ni pripravljena. Sicer bode pa general Wolseley vso storil, da reši sudanske garnizije, kolikor je le mogoče.
Kitajci neki neso vsprejeli niti angleškega niti nemškega posredovanja, ampak zahtevajo neposredno pogajanje s Francijo in se že mej Parizom in Shanghatem vrši živo obravnavanje in skuša doseči modus vivendi. Po druzih poročilih je Kitaj ponudil sledeče pogoje: Točno priznanje Tientsinske pogodbe.  Francozi zasedeio Ke-Lung, dokler se ne
— mrtev zamolkel glas. Gotovo je, pokopani smo, sedem čevljev pod zemljo, daleč od svojih ljubih, ki bi dali svoje življenje, da nas rešijo, izgubljeni smo, najne8rečneji mej nesrečnimi! Le s težavo bo-pemo, treba vzduha — a ne moremo se skoro ganiti ! Ko bi mogli vsaj poklekniti, dvignili bi vso več stotov težko prst kvišku in bili bi prosti! -■• Ni-čevo!   Tišina, kakor na dnu morja!   Potipljemo se
— nemogoče — saj vender ni res — da smo živi pokopani? Gotovo sanjamo: meša se nam. A oblečeni smo v mrtvaško košuljo — da, gotovo, tu so zobci, tu mreže, tu šopek cvetic — ali morda ci-trona? — Gotovost!
Naj se govori o peklu; pekla strahote so ni-čeve v primeri z grozo groba, v katerem je človek živ pokopan. In je li kdo mej živimi, ki bi se te groze ubranil? Boš li ti, bratec moj, večno živel? Mari ti ne umrješ? — O ti dobro veš, da se Bmrti tako malo znebiš, kakor .misli, da je možno, jako možno, da ti je sojeno, da se prebudiš v desetkratnem peklu — v grobu!
(Dalje prik.)
njal. ; Presenečenje pri tem prizoru se more laglje misliti, nego popisavati.
Najčudovitejše pri tem dogodku pa je pripovedovanje mr. Stapletona samega Pravil je, da ves čaB, ko so mislili, da je mrtev, ni bil nikdar nezaveden ali brezčuten, da je, akoravno v nekakem senu podobnem, zmočenem stanji, vender dobro vedel, kaj se z njim godi, od onega trenutke-, ko so ga zdravniki mrtvim proglasili, do svojega padca v zdravnikovem zasobnem stanovanji.
„Živ sem še!" To so bile one nerazumne be-Bede, katere bi bil rad izgovoril v svojem strahu, ko se je ogledal po sekcirnej sobi. Mr. Stapleton je res še mnogo leta živel po svojem prvem pogrebu.
Lahko bi bilo, napisati še celo vrsto tacih do-godeb, vse jednako verodostojne, kakor ta. A potrebno ni, potrjevati istino, da so že nekatere žive pokopali in da se kaj tacega zgoditi more. Će pomislimo, kako redko je možno, take slučaje dejanski dokazati, smemo zaključevati, da se taki slučaji cesto dogajajo, ne da bi mi znali. Teško, da bi se bilo kako pokopališče prekopalo  in  premetalo, bodi si
v ta ali oni namen, da bi ne bili našli okostnic v taki legi, ki nam vzbujajo in prouzročujejo najgroz-neja domnevanja.
Misel sama je že strašna, koliko strašneja pa istina! Le za trenutek prestavimo se v tak položaj in takoj čutimo, da bo vse groze sveta prazen nič proti temu, če si človek misli, da je živ pokopan. Zadnjikrat zrli smo na prijatelje, sorodnike, na svojo obitelj, ki je v ljubečej skrbi stala pri našej postelji. Čutimo, da smo dolgo, globoko, mirno spali — da nas je bolezen zapustila, da se zopet vračamo v življenje nazaj, k svojim dragim. — A temno je, grozno temno. Smrtna tišina! So li naši čuvarji, ki so pazili na vsak naš dihljej, zadremali? — A naša postelj tako trda, neprijetna .... Skušamo se obrniti na stran — ni prostora; sklonili bi se radi po konci, a s čelom zadeno na nekaj trdega, ne dva čevlja nad nami. Uprli smo roki, hoteč se skloniti in — ne, ne varamo se — bile so Bkoblanice. Pro-šinja nas hipoma strašna groza, zaman si prizadevamo misliti, kaj bi se bilo z nami zgodilo — razen tega — ne upamo si niti misliti dalje. — ZakriČirao
določi mpja mej Kitajem in Tonkingom in se od-reko vsakej vojnej odškodnini — Neko poročilo iz Shangbaia pa javlja, da so se vsa pogaja ma razdrla.
Domače stvari.
— (P res vi tli cesar) podaril je cerkveni občini v Prezidu 200 gold. za napravo altarja in orgel. — Občini Vrh v okraji Črnomaljskem pa 200 gld. za zgradbo šole.
— (Visok gost.) Nadvojvoda Karol Ljudevit pride prihodnjo neleljo ziutraj v Ljubljano, da si ogleda kolono Rudečega križa za prenašanje in prevoz ranjencev.
— (Za slavno« t v Zagrebu) določen je nasledilji  spored:  Slavnost začne jutri zjutraj ob
8. uri. Po vsem mestu razobesijo se zastave, hiše Be okrasijo z zastavami, venci, pieprogami. Vladika Strossmaver se pripelje z vlakom ob 10. uri 27 minut na kolodvor, kjer ga čaka mestni zastop, društva in občinstvo. Kolodvor bode okrašen in na peronu bode svirala godba ognjegascev. Vladiko pozdravi v imenu mesta podžupan C nadak, po govoru poj<) „Kolo" h*mno. Potem sprevod v mesto do palače Vraničani-jave na Zrinjskem trgu, kjer bode Stross-maver stanoval in kjer bode jutri in v nedeljo banket pro vzvišen cm ti gostu na čast. Popoludne ob 5Va uri slavnostna predstava v gledališči. Predstavljala se bode Znjčeva opera rZrinjski". Po predstavi baklada in razvetljava mesta. S sereuado pred stanovanjem vladike Strossmayera konča jutršnja slavnost. V nedeljo (9 dan t. m.) bode v spomin na potres v
9. dan novembra 1880 maša v Marijini cerkvi; po maši svira godba ognjegascev na Zrinjskem trgu, kjer se ob 10. uri zbero društva, katera potem odpošljejo deputacjo k Strossmayerju. Na stopnicah Vranićaoijeve palače stale bodo belo oblečene deklice, od palače do akademije bodo ognjegasci in veterane! postavljeni v spalir. Pri ustopu v akademijo bode Strossmayer blagoslovil poslopje. Potem nagovor župana Hofmana, potem seja jugoslovanske akademije, pri Itaterej bode dr. Rački govoril slavnostni govor. Opoludne banket, popoludne druga predstava v gledališči (Baron Fran Trenk), potem koncert na strelišči, po koncertu kornera, eventu-valno ples.
— (Poštenjak dr. Glantschnigg v Celji) je kot Henkerjev zastopnik od uiednika „Slovenskega Gospodarja" terjal blizu 240 gold. pravdnih stroškov, a Celjska sodnija pripoznala mu je samo 8 9 gold. 7 5 kr. Čast, komur čast gre!
— (Državni železniški s ve" t) sedaj prvič zboruje na Dunaji. Morebiti pa se že daues zopet razide.
— (C. kr. železuiško-obratne urade) ustanovilo je glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic v Kanfanaru, P ulj i in v Rovinj i.
— (Za železnico Spielfeld-Radgouo) začeli so staviti most čez Muro.
— (Občni zbor političnega društva „Edinost") bode v nedeljo 9. dan t. m. ob 3 Va uri popoludne na Katinari v stari šoli. Dnevni red : 1. Prošnja na c. kr. deželno vlado, da se pomnože* kurzi za slovenski jezik na Tržaškej c. kr. gimnaziji In da se na omenjenem zavodu na slovenščino ima jednak obzir, kakor na italijanščino. 2. Pritožba na mestni zbor, ker mestni magistrat še vedno pošilja v okolico le italijanske spise in naznanila, akopram je že pred leti c. kr. deželna vlada odločila, da imajo okoličani pravico zahtevati, da jim magistrat dopisuje slovenski; naj se torej magistrat drži po Btavuih določeb in §. 19 temeljnega zakona. 3. Od-borovi naBveti glede ustanovitve večje posojilnice in hranilnice v Trstu in dotični sklepi. 4. Posamični predlogi in interpelacije.
— (Odpuščenje vojakov zavoljo rodbinskih ozirov.) Vojaškim poveljstvom po deželah naznanilo se je to le: C kr. državno vojinsko miniBterstvo, sporazumevši se s c. kr. ministerstvom za deželno brambo in s kr. ogerskim ministerstvom za deželno brambo razglaša, da je vojake, odpuščeno po točki c §. 40, oziroma §. 32 vojaških novel zavoljo rodbinskih ozirov, samo tedaj ob jednem z odpustom preložiti v razpregled prihrane, oziroma deželne brambe, če se odpuščenje dovoli po pričetku naborne dobe tistega leta, v katerem odpuščenec pripada tretji vrsti vojaških let, da torej tisti, ki so pred tem časom odpuščeni, ne smejo v zmislu §. 3, 5 navodila za zvrševanje vojinskega zakona preloženi biti v razpregled, nego morajo še zapisani biti v imenik o nabirancih, ker se imajo še zglasiti k naboru.
—  (Prijateljem  lepega cerkvenega petja) javimo, da se pokojnega skladatelja A v g. Lebana  „Pobožni vzdihi", latinska maša za sopran, alt, tenor in bas, že tiska in pride ta mesec na svetlo,  oskrbljena s slovenskim,  laškim in nemškim naslovom in predgovorom.   Maša ta je v pravem cerkvenem duhu pisana in dokazuje, da je imel (po izreku slavnega mu?ikalnega kritika, prof. dr. Hanslicka) pokojnik res „warme Empfindung und ein hubsches melodioses Talent".  —  Maša stoji 60 kr.,  po pošti 65 kr.   Naroča se pri uredniku Avgust L^banovih glasbotvorov: Janku Lebanu, učitelji v Lokvi (Corgnale via Divača). — Strokovnjak gosp. Danilo Fajgelj piše o njej sledeče; „Mašo pokojnega Avgusta Lebana sem skrbno pregledal in moram trditi, da je — izvzemši malo mest — v strogo cerkvenem duhu zložena; tu pa tam je pa kar strogo cecilijanska.   Ni se bati, da bi kak sitnež kaj ugovarjal . . . Jaz sem prepričan, da bi bil Avgust, ko bi živel, postal strog Cecilija-nec; to kože njegov opus L, ki je tako strogo pisan, da v oni dobi se niti nobenemu slovenskemu glasbeniku še sanjalo ni, kaj  tacega pisati. Harmonizacija je un kacih  mestih  naravnost drzna, a povsem  pravilna, ter k*že, s kakšno  lahkoto je Avgust premagoval harmonične zapreke brez škode lepoglasja. Maša je vredno, da se pridno študira." — Nadejiti se je po   tem  takem,  da  se osobito slovenski gg. učitelji, duhovniki in organisti v obi-lem številu naročijo na to mašo; s tem bodo slavili spomin prerr.no umršega nadarjenega skladatelju!
— (Tatvina.) Včeraj popoludue je prijela mestna policija na Marije Terezije cesti znanega postopača in tatu Janeza Plevel-a. Pri njem so našli tri srebrne žlice in srebrne vilice. Udal se je, da je iste, vredne 12 gld. v stanovanji g. Jeločnik-a na Kongresnem trgu ukral.
— (Vino) prodaje se na Štajerskem: o kol u Ptuja po 40—50 gld., okolu Maribora po 50—80, okolu Ormoža po 90 do 100 gld. štrtinjak. Cerkveno vino pri sv. Petru pri Mariboru prodalo se je po 11 gld. 70 kr. do 15 gld. 40 kr. hektoliter, ali 65 do 86 gld. stari štrtinjak.
— (Štajerska hranilnica) je obresti znižala. Uloge obrestuje po 4 °/0, za posojila jemlje pa 41/90/o- Znižanje za Va °/o bode branilničnim dolžnikom m 80.000 gold. na leto na korist. Predlog g poslanca M. Vošnjaka v hranilničnih krogih vender ni ostal brez odmeva in dasi so bili s početka silno razjarjeni, so naposled vender uvideli, da je treba uvažati Vošnjakov predlog.
— (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji) izbralo je, ker bivši predsednik gosp. Drag. Triller navzlic jednoglasnej volitvi predsed-ništva vnovič, ni hi>tel prevzeti, svojim predsednikom g. A. Franka, v odbor pa so se volili gg. Rybaf, Geiger, Guzelj, Kušar, Sifrer, Tokvvčič.
— (Literarno zabavno društvo „Triglav") priredi v soboto, 8. novembra v gostilni „Zum wi!den Mann" Jacominigasse št. 3 svoje drugo redno zborovanje ob 7Va uri zvečer s sledečim sporedom : I. Čitanje zapisnika. II. Predavanje g. stud. jur. F. Novak n: „Potovanje v Švico". III. Predlog odborov o Preširnovi slavnosti. IV. Slučajnosti. Ude in prijatelje društva uljudno vabi odbor.
— (Petorčke) porodila je v 24. dan m: m. žena Bega Starčevića v Zavidovči v Bosni. V četrt ure je vseh petero umrlo. Mati je zdrava.
Telegrami „Slovenskomu Narodu11:
Pariz 7. novembra. Listi poročajo: Od srede do včeraj je v Parizu šestnajst osob za kolero zbolelo, od teh pa jednajst umrlo. Včeraj zvečer več novih bolnikov, nekateri umrli. Storile so se vse možne naredbe proti koleri.
Razne vesti.
* (Državna bukvama.) C. kr. statističua osrednja komisija je v seji 5. t. m. ukrenila, vladi priporočati združenje vseh posamičnih ministerskih bukvam v jedno samo osrednjo državno bu-k v ar no in pooblastila svojega predsednika dvornega sovetuika Inama-Stprnek a, da izdela in vladi predloži dotično promemorijo.
* (Češko steklo v Indiji in Tibetu.) Pred otvorjenjem Sueškega kanala je bilo češko steklo v Indiji čisto nepoznato iu tamošnji kupci so dobivali to blago deloma iz Beoedek, deloma iz Birminghama ali pa iz druzih angleških mest, katera se pečajo z izdelovanjem steklemh stvarij. Beneško steklo je bilo sicer obče priljubljeno radi finosti in trdnosti, n cene so bile neizmerno visoke; angleška steklovina je bila dasi c.neja, veliko slabejša, nego
beneška. Od 1869 1. nadalje pa dobivajo Indijanci s Češkega stekleno biago in kupci so prav zadovoljni kakor s ceno, tako tudi s kvaliteto. Pa ne samo po Indiji, ampak tudi po Tibetu prav močno sluje dandanes češko steklo. Nemšk- kupci v Kalkuti in Rangunu oskrbljujejo ves Tibet s češkimi steklenimi izdelki. Gospe, gospodičme in duhovni v Tibetu nosiio sedaj le češke steklene bisere.
* (Veliko darilo.) Kakor se poroča iz Bero -lina, hoče tajni so v etnik Siemens v Cbarlottenburgu darovat* nemiki državi pol milijona mark vredno zemljišče s pogojem, da se na njem sezida mate-matično-fizikaličen zavod. Zdaj se že vrše zastran novega zavoda obravnave, katerih se udeležujejo vlade višji sovetnik Reymann, tamošnje zvezdame vodja Forster in profesor Helmholtz.
* (Razstava v Londonu.) V četrtek dne 30. oktobra t. 1. se je zaključila v Londonu mejna-rodua higijenska razstava, katero je od začetka njenega otvorjenja (8. maja t. 1.) obiskalo 4 167.683 osob, gotovo največe število, katero je kdaj kaka razstava doživela. K mejnarodni ribiški razstavi 1883 leta je došlo le 2,703.051 ljud j. Z letošnjo razstavo so bile pa združene tudi razne veselica iu prijetne zabave, katere so največ pripomogle k tako izrednemu obisku. Prihodnje leto bodo v angleškej stolici priredili razstavo izuajdbam in raznemu glasbenemu orodju.
* (Emerson Baker.)   Emerson Baker, izumitelj Grover in Bakerjevih šivalnih strojev, je jako bogat, poleg tega pa čudak,  da mu ga ni para na vesoljnem svetu. Njegovo kmetsko posestvo v Wel-lesley,  13 milj od Bostona, obdajajo veliki zidovi, katere je nek Novojorski   slikar okrasil z velikanskimi fresko-slikami.  V velikem in širokem stolpu se nahajajo po raznih nadstropjih otroški vrt, ana-tomični muzej, menažerija iu zbirka drugih stvarij. V domači  kapelici, koje stene so z izreki in nrav-nimi prišlo/icami v mnogih jezikih popistne, lahko verniki vseh veroizpovedani opravljajo svoje molitve. Spomenik miru, znamenje sporazumljenja mej severom in jugom pokriva z meči obložena streha : nad 1000 meči nekdanjh sovražuib arraai visi bel go-lobček, z oljkimim brstem v kljunu. Bakerjevo največje veselje so prašiči,   katerih  redi  brez števila. Prašiči žive prav po knežjo in se pokopljujejo z veliko častjo. Svinjak je v besede pravem pomenu palača: razne oddelke in mnoga bivališča sviniska ločijo politirane stene od hrastovega lesa; predrage oljnate slike po stenah slavijo najimenitnejše dogodke iz sviujskega življenja.   Samo otvorenje te svinjske palače, ki se je vršilo je3eni 1875. leta v prisotnosti 3000 odličnih gostov, je stalo veliko tisoč dolarjev. Tu pa tam po  daljnih  sprehajališčih velikega vrta zagleda potnikovo oko mramorjev spomenik umršega prašiča izredne velikosti ali posebnih zaslug. Še pogosteje se vidijo nabasani prašiči na predragih sto-j..iib — res vzvišena ideja, da gospodar slavljencu postavi njega samega truplo za spomenik! Ostanki v prejšnjih letih poginjenih prašičev počivajo pa na posebnem pokopališči. Baker je izkopal tudi ume-teljno jezero in izumil  parobrod, kateri vozi lahko po suhem  in  po  vodi.   Po   bregovih  lazijo ponarejeni   aligatorji  v  travi,   na  sredi   kipi prof. nebu   30  čevljev  visoka   piramida  sestavljena iz samih šampanjskih   steklenic sama steklenico predstavljajoča.  Po valovih plavajo lesene morske kače, ribe,  in druge izredne morske živali.  Postbno veselje prouzročujejo Bikeriu čaralue naprave. Kdor prime za kako krogljo iz kovine čuti silen električen udarec,  kdor zapeljan   po tiskanih  ozaaniiih, pri vratih tega ali ouega poslopja po telefonu zakliče, da bi se mu odprlo, tega obda od vseh stani be' prah; kdor koraka po navidezno močnih stopnicah, se pogrome s stopnjicami  vred  v  globoke podzemeljske prostore, kdor se utrujeu usede na vrtu na stol, ga vrže  nevidna moč  nemilo na tla in vidi pred seboj  Bkakati  leseuega  hudiča,  ki se spreminja    v   razne   boje    ter   uganja vsakovrstne burke.  A kljubu tem nezgodam ima Baker dan na dan  vender  mnogo gostov.   Veliki  plakati Bvare goste in tujce, ne dotikati se ovoftja in grozdja; ako ta svarila ne pomorejo  ali če kdo greši proti spodobnemu vedenju, se  maščuje razžaljeni lastnik po inseratih v javnih listih:  „Cruo oblečena gospa preko 35 let stara, katera  mi je včeraj grozdje krala in svojo tatvino zunaj vrta razdelila, je dala svojim otrokom slab vzgled." itd. — K slavnostnim prilikam, n. pr. k praznovanju rojstva mladega mr-jasca iz boljše rodbine, povabi I'iker vse odtičujake massachusetske v goste. Sluge so pri lacih prilikah preoblečeni v hudiče, medvedje v menažeriji nosijo hlače in opice imajo višnjevo obleko. Bakerjevo veselje pa pnkipi do vrhunca,  kadar postreže svojim gostom z naravnim  mlečnim  punšom.   Na vimenu neke rujave krave je namreč naredil umeteljuo peto sesce, od katerega je napeljana  po zadnji decni kravji nogi jednake barve cev, katera drži do briz-galnice, ki je Bkrita v hlevu. Na stotine gostov občuduje  vedno na novo  čudo,  in Baker si vedno mane roki samega veselja.
Pozivi
Osnovalni odbor „slovenskega pevskega društva" v Ptuji me je nastavil za svojega p9verjenika v Ljubljani.
To društvo ima namen gojiti slovensko ia spioh slovansko petje iu glasbo, ter da se uči v
društvu petje in glasb*, da prireja pevske in glasbena zbore, da sodeluje pri narodnih svečanostih.
Druatvtniki so pa: izvršujoči udje, ustanovniki, podporniki in častni člani.
Izvršujoč društvenik pluča na leto 1 gld , usta-novnik plača jedenkrat za vselej, ali pa v dveh obrokih 25 gld., podporniki plačujejo pa na leto 2 gld. društvenine.
Kako vrlo napredujejo naši rojaki pevci v Spodnjej Štajerskej, videli in čuli smo pri letošnjej Sokolovi slavnosti v Mozirji.
Dolžnost naša pa je, da podp ramo vrle Štajerce tudi mi iz slovenske metropole, ker to druStvo ima občeslovenski značaj in bode, ako najde dovolj podpore, jako uplivalo, da se razširi narodna zavest mej štajerskimi Slovenci.
Vabim torej vbo Ljubljanske prijatelje narodnega petja in slovanske glasbe, da se v prav mnogom številu pri meni oglase in pristopijo temu, zares vse podpore vrednemu društvu.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1884.
Vojtoh Valenta.
l.intiiU-»» nređnlAIv»t. G. t Nominis rt signum +. Vašej želji nesmo ustregli, ker nas mnogo slučajev uči, da bi bilo brezvBpesno. „Pri obstoječih razmerah" ne prodremo, žalostno, a resnično! — Poslani dopis bodemo porabili, akoravno ne vemo, bode li vse gladko izteklo.
Tujci:
dne 6. novembra. Pri Nlona i  SchOnau z Dunaja. — Hajek iz Prago.
— pl. Veit iz Celovca. — Kovačič iz Zagreba. — Biirger iz Kočevja. — Fiala z Dunaja.
Pri itlalt«! : Schadeck z Dunaja. — pl. Fichtcnau, Rom iz Rudolfovega. — Richter iz Gradca.
Umrli so v IJiil>l.j;iui:
3. novembra: Reza Tomazin, dokla, 22 let, Poljanska cesta št. 47, za osepnicami.
4. novembra: Pavla Zeschko, knjigovodjeva žena, 27 let, Selenburgove ulice Btv6, za plučno tuberkulozo. — Herman Ahčin, agent, 25 let, Spitalske ulice St. 10, seje ustrelil.
— Andrej Repič, sodar, 64 let, Emonska cesta št. 19, za mrtvoudom.
6. novembra: Karolina Grošel, uradnega Bluge hči, 1 dan na Bregu št. 6, za oslabljcnjem.
V deželnej bolnici:
3. novembra: Neža Lukančič, gostija, 47 let, za rakom v želodci.
5. novembra: Jurij Bergant, gostač, 72 let, za rakom v želodci.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
> '7. zjutraj g    2. pop.' tč j9. zvečer		74520 mm. 743-80 mm. 743-86 mm.	+ 0-4° C -f 9 8" C -f- 26°0	brezv. si. vzh. si. vzh.	megla jas. jaB.	0 00 mm.
Srednja temperatura -f- 40w, za 1'9° pod normalom.
:D-u.23.si3s15:sl "borza
dne 7. novembra t. I.
(Izvirno telegrafično poročilo.
Sv i i nm tenta .... ....
ZU' « rei ta ......   . .
r>'    marčna renta........
Akcije narudno banke.......871
({'•cime akcije   ......       . .
Lo <ion........
Srebro ............
Napol..............
C. kr. ccki.ii .......
Nemške marke......
4°/0 državne »rečke iz I. 1854   250 gld. Drtavne srećke iz 1. 1864.         100 gld. 4*/„ a v str. zlata retita. davku prosta. Ogi-Hku zlatu renta 6° 0......
n n . ....
„     papirna renta f>"/0.....
5° i Štajerske zemljišč. od*ez. oblig. . Donava ieg. srečke 6°/,    .   .   100 gld. Zemlj. obč. avstr. **/t°/e zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizahetine z;.pad. železnice Pri>r. oblig. Ferdinandov** sov. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Bndolfove srečke  .... 10 n
Akrije j-.iigbi-avstr. banke .        120 . Traiumway-drufit. velj.  170 gld. a. v.
81 gld. 25			« .
82		35	P*
103	9	65	
96	9	40	w
871	f	—	
201	■	fiO	
122		55	«
	tf 9	70»/,	n
	-	78	
59	1	95	
124		75	#
173		50	
103	f	80	
122		90	
93		75	
89		55	„
104	n	50	
116		70	
122		20	
109		10	
106		50	
178		—	
18	ti	25	
106	fi	75	
■212	•	50	
Zahvala.
Vsem, ki so nam izraževali svoje sočutje mej boleznijo našega predragega sina, oziroma brata
ADOLFA AND. JURCE,
vsem, ki so njegov spomin slavili s tem, da so se sprevoda tako mnogobrojno udeležili, vzlasti prečistiti duhovščini, njegovim tovarišem „Trigla-vauom" iz Gradca in prijateljem iz Maribora, čitalničnim pevcem zagiujivo petje, dariteljem prekrasnih vencev in trakov, sploh vsem, ki so pri hudem udarcu nas na kakeršni koli način tolažili, Izreka najtoplejšo zalivalo
(712)
žalujoča rodbina.
Brata Zupan,
izdelovalca orgelj,
katera sta od 1879. leta do sedaj izdelovala cerkvene orgije po novi sistemi v H ropi pod firmo Ig- Zupan In »Ino vs»,
se preselita
v Kamnogorico (Steinbtichel) pri Kropi
in odslej nadaljujeta svoje delo v novo zgradjenih prostorih in se z odličnim spoštovanjem na novem domu castitej duhovščini priporočata pod firnio:
(695-3) Brata Zupan.
Št. 942. (711-2)
Razpis
službe občinskega paznika.
Pri županstvu v Kamniku je izpraznjena služba občinskega peznika z mesečno plačo 30 goldinarjev, z letnim pavšalom za službeno obleko 30 goldinarjev in prostim stanovanjem.
Prosilec mora biti samskega stanu, ne čez 40 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen. Prednost imnjo bivši ž<mdnrmi.
Prošnje naj se pošljejo do 15. novembra t. I. na županstvo.
v 4. dan novembra 1884.
Dr. Samec 1. r.
so izšle in se dobivajo Bledeče knjige :
NOV.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p61.   Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
T-u.aastl£ našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P.  — Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
DiilHovsIti.
Povest.   Spisal  A. S. Puškin, poslovenil  J.  P.  —  Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za znižano ceno
se morejo Se dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsegu: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Rajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. I^evstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Bibič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrhiec.   Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.  Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsegu: Kazen, novela, francoski spisal 11. lievihe, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vbo 4 zvezke naj so priloži So 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Mejnarolna linija.
Ii Trsti 7 k-Jork urino Jt.
320O ton, okolu 12. novembra. 4200 . 30.
Veliki prvorazredni purniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago iti potnike po najnižjih cenah i.: z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Sra.Ga.deil „S-u.rrey",
Kajuta za potnike !200 gold. — Vmesni krov BO gol«I. Potniki naj se obrnejo na (r)y7—5)
generalnega pasažnuga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Coumnale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga  obrne   naj   se   na Kmillano «1» Ani. Poglaj en, generalnega agenta v Ti--.ni.
Vinski mošt
Ptujski, jako sladek.....od gld. 12 do gld. 16.
1883. leta Bnlatfnako vino (Plattenseewein .   . . 11
18h0.   „             n              n                j            .   . * 15.
1868.   „   Rlmlee in Jeraaalemc« r,ii
1883.   n   p ava ellvovka........ " 39]
188 :.   „   pravi tropinec......... " 3q^
Pravi vlnekl kla........... n j2*
Cene veljajo /;i hektoliter.
Dobiva se pri (G37_9)
JOSIPU KRAVAGNI v Ptuji na Štajerskem.
(ploščnato glisto) prežene
d.r. Bloch. na XD10.3a.GLJI,
Praterstrasse 42, tndi pismeno.    (90—19)
Služba okrajnega ranocelnito.
Služba okrajnega ranocelnika v Cerknici je
izpraznjena. Cerkniški ranocelnili dobi i& okrajne blagajnice, dohler ta obstoji, letno plačo 500 gld., ter dalje priboljSek 100 gld. iz blagajnice OrkniSke občine.
Prosilci za to službo naj ulože* svoje dokumentirane prosu 10 do
n«vombr» I.
pri tem c. kr. okrajnem glavarstvu.
C. kr. okrajno glavarstvo v Logatci,
dnš 4 novembra 1884. (721—1)
I
Marijinceljske kapljice za želodec,
neprenežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi ielodeo, ■mrdo3o sapo, naplhne-nje, klalo podiranje, ičl-panjo, katar v želodol, zgago, da ae ne nareja pesek ln pieno ln alez, zoper zlatenloo, gnjua ln bljuvanje, da glava ne boli, c'e izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodol, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vra-nlol, Jetrah in zoper zlato žilo.
vrni »5»iloj^O,: Lekar C. Br»*ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
Prave ima sa.iao.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna .In si \> Svoboda, na Prešimovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. do G ir on col i. V Ajdovščini: lekarna M i ch a o 1 G u g 1 i el m o. V Celji: le!:ar J. Kunferschtnied. VKranj: lekar D rag. Ša v ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A^ Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschol. V Ornom'ji: 1 kar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
»aeir Svaritev! Ker so v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupnje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kap-ljiee za želodec morajo imeti v sklonieo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magcntropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim vnrstveiilui ir.ii»me-njcin. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo BoduiJBki kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—159
■
I
PO
c, *—i
^ Naravno, zlatorumeno, najuspešnejši -
8 riDie
l/Uatelj m odgovorni urndnik: Ivan deležnika r
olje. 8
Saruo ob sebi in naravno iz ribjih jeter tekoče zlatorumeno ribje olje je ^ najuspešnejši lek, kakor to mnogostransko potrjuje izkušnja naspretnejših zdrav- g aikov in dobri glas tega leka Siri se dan na dan po sijajnih uspehih, ki so se ž njim dognali. ^#
Izredno dobro deluje pri: čkrofeljnilt, jetiki, spašfajih, bezgavkah itd. Jedna stekleniea 60 kr.; dvojno tolika le 1 gld.
To ribje olje prodaja in razpošilja b pošto vsak dan
lekarna Jul. pl. Trnkoczy-ja „pri samorogu",
v Ljubljani. ?■<>««< ni tr|f »t. 4. (704—1) ,
Lastnina in tisk „Naroune Tiakarne".