•jovo Glasilo Socialistične sveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik In izdajatelj] Okrajni odbor SZ DL Novo mesta - Tzhaja vsako sredo. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 4S0 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprei Za inozemstvo 800 din ozlr. 9 amen^ke dolarje. — Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, It 60-KB-16-Z-24 Stev. 33 (387) »to VITI NOVO MESTO, 14. AVGUSTA 1957 U rejo Je uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone GoŠnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 Pošt. pred Novo mesto 83 Telefon uredništva tn uprave; št 137. Rokopisov n« vračamo. Tiska Cascpisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. ""evel Kaj naj storijo zadružniee za gospodarski napredek vasi Pridelati več, andiati cene, dati družbi in sebi več in bolje žive-ti. To je bilo načelo posveta okrajnega odbora zadrožmic Novo mesto. Za to načelo pa je potrebno vložili mnogo truda, ea kar so poklicarne prav r.aše Jene na vwsd. Zato nič več po starem, potrebno je stopiti na novo pot dela, do katerega bomo Imeli vsi več koristi. Do sedaj so s* odbori zadruž-nic na vasi ukvarjali predvsem z raznimi gospodinjskimi tečaJfi, perutniiriajwtivom in podobno, kar je brez dvoma bilo koristt-rao. Zelo malo pa »o posegali v probleme Ikmeibijsko proizvodnje, ki je prvenstvena naloga tMtSft kmetijskih zadrug. V mnogih primerih tega ženam ne moremo zameriti, saj je male naših žena, ponekod pa tudi nič v upravnih odborih zadrug, kar je zelo zgrešeno. Prav zaradi tega se nasa Jena ni mogla uveljaviti in dovolj aktivno sedelovati pri reševanju gospo-dwrfcih nalog za dvdg kmetijstva, V bodoče naj bi zadružniea Sleherna žena na] se vključi v nove oblike kmečkega gospodarstva — VaSka skupnost bodi velika družina delavnih in zadovoljnih ljudi — Zadruge si morajo tudi same vzgojiti strokovne kadre posvetile vso skrb gospodarskemu napredku kmetijstva na vasi. Da pa bo to delo uspešno, je potrebno, da sodeluje sleherna žena in se vključi v nov način dela naših kmetijskih gospodarstev. Na razdrobljeni zemlji, na f & jen ju različnih kultur na majhni parceli je nemogoče pridelati vec. Pridelati več je pa mogoče tam, kjer se ena kultura in sicer tista, ki v doričnem kraju najbolj uspeva, sadi na vellikih površinah zemlje, ki je e stroji dobro preorana in obdelana, dobro gnojena s hlevskim gnojem m umetnimi gno-jilj in kjer so dobra semena, kan* nam je 'že lepo potrdila praksa. Prečiti je treba na arondacijo •emlrjišč, in to na prostto-voljn; osnovi, pri tem pa se posluževati naših kmetijskih sfcrokavmjakov. V gorskih področjih pa bo treba aačeti gojirti živinorejo, urediai pašnike, se posvetiti ovčjerej- in podobno. Seveda so tudi pasivna področja, tam bo pa treba misliti na drobno obrt ali kaj podobnega v okviru vaške skupnosti. Le tako bo mogoče zagotoviti bolj- še življenje našemu kmetu in delavcu, ki sta nerazdružljivo povezana med seboj. Do takih zaključkov so 'prišle nafte zadružniee n« posvetu. Delo bo sicer težko, vendar s« ga naše žene ne bodo ustrašile, čeprav je še mnogo stare miselnosti pri nekaterih ljudeh, češ, da je treba n« eni njivi saditi vse, ne glede ali obrodi ali ne in. da (Nadaljevanje ni 3. strani) Kdo je odgovoren za tako delo? Pravimo, da se na napakah itd-mo. Za nekatera gradbena dela v Novem mestu tega ne bi mogli trditi. Slaba kakovost dela, k! trd g& lahko imenovali tudi z drugim imenom, ker zan.1 nI nobenega opravičila, ge ponavlja kar naprej. Seveda, saj nlhce nikogar ne kliče na zagovor, ce je kakšno deio slabo opravljeno. Vse plačamo za dobro. Tu ne bi naStevaH številne hude okvare na novih stavbah, ki so bile zgrajen« v zadnltb letih In ki so stale težke milijone. Omejujemo se samo na primer pri polaganju vodovodne eevt po Cesti Herojev v Novem mestu. Mogoča manifestacija nagega gasilstva Zavest, disciplino in pripravljenost Te tri lastnosti so pokazali številni prostovoljni gasilci na proslavi Dneva gasilstva v Novem mestu v nedeljo 11. avgusta. Na to pomembno gasilsko slavje dolenjskih gasilcev ob proslavi desete obletnice ustanovitve Okrajne gasilske zveze so prispeli člani prostovoljnih gasilskih enot izpod Pece na Koroškem, od obale našega Jad_ rana, od Mure, Drave, Save, Soče in Kolpe, izpod Triglava, iz Ljubljane, zlasti pa i« vseh dolenjskih krajev. V Novem mestu se je zbrala mogočna armada zastopnikov te naše najbolj ukoreninjene človekoljubne organizacije z najvišjimi predstavniki republiške gasilske rveee na čelu. V soboto zvečer je bila v domu svečana akademija, zatem pa gasilska noč na Krki in koncert godbe na pihala iz Zidanega mosta na kopališču. Steviln« delegacije gaoilcev so prispele v Novo mesto ž« »večer, v glavnem pa v nedeljo zjutraj. Novo mesto je imelo za to gasilsko slavje še posebno praz. nično lice. V nedeljo dopoldn? je'bulo na Glavnem trgu veliko zborovanje, na katerem je predsednik OGZ Lojze Mirtič orisal dete In naevoij gasilstva na Dolenjskem v desetih povojnih letih. Skupaj s člani okrajne gasilske zveze so bili na okrašeni tribuni predstavniki republiške gasilske zveze, okrajnega in občinskega ljudskega odbora ter zastoiproki gasilsiva iz drugih okrajev. Zlasti ije bil toplo popravljen zasitopnikkoroških ga-fiilcev, ki je prinesel dolenjskim tovarišem pozdrave gasilcev iz tega dela naše domovine ter pozdrav« in lepo darilo ravenskih železarjev. Pozdrave sta izročila tudi zastopnika iz ptujskega in mariborskega okraja in drugi. V vseh j* bila izražena želja po še tesnejšem sodelovanju članov te mogočne armade prostovoljnih čuvajev ljudskega premoženja. Ob kon. cu zborovanja je predsednik Republiške gasilske zveze Matevž Hace izročil visoka priznanja najbolj zaslužnim gasilcem Dolenjske. Ob rtej priliki so tudi razvili prapor okrajne gasilske zvefee. Razvil ga je zastopnik pokroviltelja prireditve podpredsednik OLO Viktor Zupančič. Zborovanju je sledil velik mimohod gasilskih enot skfoal mesto, prj katerem so sodeloval: poleg gasilcev in gasilk v uniformah, pionirjev in sanitetnih enot tudi oddelki Protiletalske zaščite ter okoli 20 gasilskih vozil z opremo, .pred temi pa kolesarji in motoristi. V mimohodu je sodelovalo več kot tisoč pripadnikov navedenih organizacij. Navzlic hudi pripeki se je mimohod razvijal brezhibno in je pokazal vzorno disciplino in strumnost nastopajočih. Pri popoldanskem nastopu so želi največ priznanja pionirji, ki so vse vaje izvedli res lepo in pokazali veliko spretnost. Tudi odrasli so izvedli vaje s sekiri-camii dobro, vendar ne tako brezhibno kot pionirji. Nastop nad 300 pionirjev je pokazal, da gasilske organizacije posvečajo veliko pažnjo naraščaju, kar je Še posebno pohvalno, kot je pohvalne to, d« je v gasilskih vrstah vedno več žensk. Tudi ženske enorte so pri nastopu in v mimohodu pokazale vzorno disciplino in izurjenost. Za zaključek so gasilci iz Črnomlja, Smdhela prj Novem mestu in iz Novega mesta izvedli kombinirano mokro vajo na stavbo Elektro podjetja. Bila je res lepa manifestacija našega gasilstva. Pr.j celotna proslav; so poleg godbe na pihala iz Zidanega mosta sodelovale §e godbe iz Metlike,-Treb-rjega in Novega mesta. Vodovod so polottM 1e*o* spomladi. Te dni so mladinske delovne brigade obdelovale ta del ce»te. Pod udarno silo mladih rok je ce-sta hitro dobila moderno obliko in podobo. Testa na tem odseku Je bila *e prejšnji teden pripravljena za utrjevanje. Glavno nalogo je imel opraviti Be valjar, nakar bi pričeli cestišče polivati r. aafaltom. Valjar pa Je hitro odkril skrajno površno delo pri zasipavanju vodovodne cevi. Jarka niso dovolj trdno na-bUi pa se Je tlak pričel ugreiatl pod valjarjem ali kot pravijo-teren na tem kraju je »dihal«, i valjanjem so morali prenehati in ponovno utrjevati, odnosno odkopavati vodovodno traso v dolžini ?50 metrov m Jarek zadosti utrditi. Tako — namesto da bi bila testa na tem odseka *e gotova, Jo spet raakopavaio odkopavati 1o morajo v dolžini četrt kilometra M cm globoko in meter jttroko ter odstraniti mokro ilovico, s katero so prej zametali cev, m Jo nadomestiti s trdnim materialom. To delo sedaj opravlja nova mladinska delovna brigada Janka PTemrla-VoJka, M Je pred dnevi prišla v pomoč, da dokonča tleti del ceste, ki so ga prevzele mladinske delovne brigade. Vprašamo se. kdo Je odgovoren za tako skrajnff 'povrS.io delo pri zasipavanju ■vodovoda? Kdo ibo plačal ponovno nepotrebno delo? V Novem m »tu smo si vendar že lahko nabrali dovolj izkušenj pri gradnH vodovoda, saj ta dela trajajo J.p vrsto let. in h! zato lsirko vedeli, kako Je treba dela opraviti. In končno, ali bomo prt kvaliteti del vedno gledan skozi prst«? STARI TRG ob Kolpi je po razdelitvi okraja Kočevje in občine Fredgrad prišel v sestav občine Predgrad skupno s še trinajstimi vasmi li te doline. Poslej bo v Starem trgu krajevni urad občine Črnomelj. V Starem trgu Je rodi posta in dokaj močna kmetijska zadruga- »Tja, kjer so se njihovi očetje in matere borili in umirali sa svobodo, tja naj gredo njtho vi otroel. Naj vidijo in spoznajo tiste kraje, naj spoznajo medvojne tovariše, so/borce in aktiviste svojih staršev, tam naj preživijo svoje počitnice t« Tako so rekui in sklenili na okrajnem odboru Zveze borcev Trbovlje in poiskali za letošnje taborjenje partizanskih otrok najprimernejši kraj. Našli so ga v osrčju Dolenjeke, tik Zdravilišča Šmarješke toplice. Težko bi našli bolj primeren kralj. V neposredni bližini Zdravi .išča, v lepem borovem gozdičku so postarvili številne šotore in kuhinjo, napeljali vodo in eHektrifco, da bo okoltf 300 otrok pjdlih borcev tu preživelo res prijetne počitnice. ZAPRLA so se VRATA GRMSKE ŠOLE 29. julija je zapustilo znano kmetijsko šolo na Grmu 43 mladih bodočih kmečkih gospodarjev in kmetijskih strokovnjakov. Končali s© enoletno kmetijsko šolo, ki jim Je dala dragoceno znanue za naprednejše kmetovanje, ananje, ki je tako potrebno vsakemu kmečkemu proizvajalcu. Doseženi učni uspehi so več kot dobri. Pet učencev je končalo šolo z odličnim uspehom, 22 s prav dobrim. 14 z dobrim in le dva z zadostnim uspehom. Notranjepolitični tedenski pre g led Uspelo tekmovanje Po podatkih zvezne agrometeorolo-ške službe se je Žetev belih žit le končala v vsej državi. Prav tako bo te dni končana tudi mlačev. Letina žit je dobra in k temu je prav gotovo precej prispevalo tudi zvezno tekmovanje za visoke hektarske donose. Čeprav tekmovanje še ni končano, kljub temu že lahko naredimo nekaj sklepov. Prvi namen tekmovanja je bil doseči množičnost. V tekmovanje so se vključila številna kmetijska posestva, kmetijske in obdelovalne zadruge, zadružne ekonomije in tudi -veliko .Uetulo kmetovalcev. Število udeležencev tekmovanja je prav gotovo zadovoljivo, posebno še, če upoštevamo, da je bilo tekmovanje razpisana malce pozno in prvič. Bolj zanimiv je odgovor na vprašanje, v koliko so se uresničiti nameni tekmovanja glede višjih hehtarskih donosov. Rezultati, ki jih lahko dnevno »premijama v raznih obja*tah, kažejo, da so pričakovanja marsikje presežena in po mnenju nekaterih bi bito treba pretehtati, ali ni bil minimalni pridelek določen prenizko. Po nekaterih ie nepopolnih podatkih je na kmetijskih posestvih v ljubljanskem okraju povprečen hektarski donos okoli 25 metrskih stotov, v celjskem okraju pa je kar za četrtino večji od lanskega. V Savinjski dolini so nekatere tekmovalne skupine dosegle donose tudi v n-Uni 40 mtc na hektar. Zelo lep uspeh 4» dosegli na kmetijskem posestvu $a- lek pri Velenju s 46 mtc pšenice na hektar. Se lepši so uspehi v drugih republikah, kjer so tita ena glavnih kultur. V Semberiji je povprečen hektarski donos 30 mtc tn znaša na nekaterih posestvih in zadrugah tudi po 45 in celo 49 mtc. Tudi v Istri so rezultati zelo ugodni. Lahko bi navedli številne podatke o hektarskih donosih* saj skoraj ni kraja v državi, kjer se ne bi mogli pohvaliti. Dejstvo je namreč, da so skoraj povsod vestneje obdelali zemljo, uporabili boljše seme in tudi izdatneje gnojili. Posebno dobre uspehe so želi z novimi vrstami italijanske pšenice. V Makedoniji je bil pridelek italijanskih sort pšenice kar dvakrat večji od drugih sort. Izkušnja je najboljša šola in zaradi tega ni čudno, če obljubljajo, da bodo prihodnje teto povečali površine zasejane s temi sortami v Makedoniji kar za trikrat. Isto velja tudi za precejšnje področje Hrvatske. Mimogrede naj omenimo, da višji hektarski donosi ne pomenijo samo boljše oskrbe našega tržišča, marveč tudi precej večji zaslužek kmetovalcev, zadrug in posestev. Samo v eni občini na Hrvatskem so na račun večjih hektarskih donosov povečali dohodke za nad 12 milijonov dinar jer. Naj toliko za ilustracijo zadostuje. Ce se vrnemo k pogojem tekmovanja, potem bodo najbrže imeli prav tisti, ki trdijo, da bi bito treba vsaj za žitorortne predele in za kmetijska posestva postaviti ostrej- še pogoje za tekmovanje. V nekaterih področjih, na primer v Sremu je SO % tekmovalnih skupin preseglo norme. Sploh pa je treba pogoje tekmovanja ob letošnjih izkušnjah temeljito proučiti. To toliko bolj, ker že sedaj vlada med kmetovalci zelo veiiko zanimanje za tekmovanje v prihodnjem letu. Zaustavimo se na kratko Še pri tretjem smotru tekmovanja. Le to naj bi dalo tudi večje pobude za razširitev socialistične kooperacije. Na tem področju se povsod ne morejo pohvaliti z uspehi. Tekmovanje, ki je v bistvu oblika družbenega investiranja v kmetijstvo, mora okrepiti socialistični sektor. Brez tega bi tekmovanje ne doseglo svojega cilja. Ponovila bi se stara napaka golega pospeševanja proizvodnje brez razvijanja družbenih odnosov na vasi Toda tudi tu so ponekod dobro začeti. Iz Vojvodine na primer poročajo, da je Že sedaj veliko število kmetov sklenilo pogodbe za skupno obdelavo zemlje, na osnori delitve donosa po deležu v delu, ali pa za izkoriščanje zadružne mehanizacije. Take pogodbe je sklenilo že nad 2.500 kmetov, pričakujejo pa, da jih bo sklenilo do jesenske setre nad 20.000. Prav na področju širjenja kooperacije na vasi bo pri nas treba še veliko narediti, kajti tu že zaostajamo. Rezultati letošnjega tekmovanja za večje hektarske donose so prav gotovo ugodni in bodo lahko dobro izhodišče za organizacijo podobnih tekmovanj v prihodnjih letih. Tekmovanje je pokaralo, da so pri nas še velike možnosti za napredek kmetijstva in zato bi bilo zelo narobe, če ne bi izkušenj temeljito proučili in z n***^ seznanili prav vse kmetovalce. Razen tega je 15 starejših napravilo še izpite za traktoriste. Ućenci tega letnika so Mti skoraj iz vseh krajev Slovenije. Največ jih je bilo iz novomeškega okraja, drugi pa so bili iz kočevskega okraja, G Primorske, iz bivšega ptujskega okraja In celo i« Dravograda na Koroškem. Ob zaključku pouka je šola organizirala petdnevni izlet z avtobusom. Učenci so obiskali kmetijsko posestvo Pšato, več posestev m obratov na Gorenjskem, na Notranjskem in Primorskem. Vide« so lepo število vzornih posestev, hlevov, lepo živino, sadovnjake, industrijske obrate kmetijske in gozdarske stroke in pod. Videli so hkrati številne kraje v Sloveniji, ob našem morju, se vozili čez Gorski Kotar ter se preko Zagreba vrnili domov, polni velikih vtisov in spominov na zanimive stvari in kraje, ki so Uh videli. Biii *o nadvse zadovoljni, kot so zadovoljni s celotnim poukom na Soli. Vodstvo šole je učencem priredilo po svečani razdelitvi spričeval — 29. julija zvečer pogostitev in zabavo. Te so se udeležili razen učencev ter delavcev in uslužbencev posestva tudi predstavniki okrajnega komiteja, okrajne zadružne zveze. OLO in drugi. Letošnji absolventi kmetijske #ole na Grmu so se še prav posebno veliko naučili. Tak vsestranski pouk Jim lahko da le taka kmetijska šola, kot jegrm-ska, ki ima za to prav vse p* goje in potrebne pripomočke. V tem pogledu je kmetijska šola napravila v zadnjem času "k, velik korak. Prav zat0 skoraj ne mine dan, da si ne bi šolo in njeno posestvo s hlevi in drugimi objekti ogledala eoa ali več skupin iz vseh krajev Slovenije, pa tudi i« drugih republik. Vrata grmske šole so se za-pria, toda ne za dolgo. Ze prihajajo prošnje za sprejem za prihodnje šolako leto. V Interesu hitrejšega razvitka naprednega kmetijstva je, da bo šola polno zasedena z najbolj na-J-" podjetje tudi izločilo nekoristno delovno silo, uredilo pra- vilno višino vodarine s sosednjim ObLO Semič ter strogo kontroliralo porabo in višino vodarine za posamezna podjetja in ustanove kakor tud,i za zasebnike. Glede gostinskega podjetja »Lovski rog« pa je ugotovljeno, da gre izguba po vsej verjetnosti na račun menze; v koliko je slednja ugotovitev {.vela stvarna, bo raziskala revizijska komisija. Marsikatera pikra je padla ludi na račun »Pekarne«, češ da jc kruh večkrat slabo pečen in da moka ne ustreza. Razprava .Vi utovila, da je slabšemu kruhu predvsem kriva sorazmerno slaba moka iz črnomaljskega mli- na. Kaže,' da se bo, ko pride moka iz konkurenčnih vojvodinskih mlinov, kvaliteta kruha izboljšala in ustalila. Vsekakor pa bo moral kolektiv pekarne res poskrbeti za ustrezno težo kruha. Od podjetij: čevljarstvo »Planina«, »Opekarna Kanižarica«, »Mesnica in klavnica«, »Kovinar«, »Belokrajnka« in »Buffet —Vinica« je Svet zahteval, da do konca leta obvezno pripravijo dokumentacijo za povečanje svoje dejavnosti oziroma za rekonstrukcijo svojih obratov. Elaborati morajo biti do konca leta tudi že sprejeti in potrjeni od okrajne revizijske komisije ter tako pripravljen,! v predložitev za črpanje okrajnih in republiških investicijskih sredstev v prihodnjem letiu. Glede izdelave analize možnosti združitve podjetij »Miz-ar«, »Zora« in lesnega oddelka rBELT« se je Svet strinjal z dosedanjim delom komisije, ki je pritegnila k sodelovanju še strokovnjaka iz lesne stroke. Svet je tudi zahteval, da vsa podjetja v določenem roku zberejo material glede nadaljnjega rs zvijanja, kajt; te podatke bo Svet nujno potreboval za izdelavo perspektivnega plana razvoja črnomaljske občine, Pb Novice iz Metlike Pred zadnjo vojno je Metlika vedno imela dva ali tri zdravnike, ves čas po osvoboditvi pa je težko in naporno zdravstveno službo v Metliki in okolic opravljal en sam zdravnik. Sele ta mesec je Metlika dobila še drugega zdravnika, in sicer je svoje novo službeno mesto nastopil dr. Tone Mikac, doma iz Brežic. S tem je ustreženo dolgoletni želji tukajšnjega prebivalstva, kajti široko področje Lietlike in okolice je bilo za enega samega zdravnika< včasih le prenaporno. Metliška Kmetijska zadruga je zadnje tedne odkupila okoli 1600 kg suhih gob, za katere je ljudem izplačala čez dva milijona dinarjev. Za kilogram je sprva plačevala 1600 dinarjev, kasneje pa je cena pričela padati in je obstala pri 1200 dinarjih. 5, avgusta se je v bivšem vojaškem garnizonu v Metliki zbralo 150 obveznikov predvo-jaške vfcgoje iz vse občine. ,V približno dveh. tednih se bodo fantje seznanili s praktičnimi in teoretskimi vojaškimi osnova- NEKAJ VESTI IZ SMARJETE Manjetičeva Ana iz OraŠja pri Smarjeti je ondan praznovala 97-le-tnico rojsitva. Kljub temu, da je vse življenje trdo delala, je dočakala visoko starost. Manjetičeva je brez premoženja, ži- Samo še 3 leta manjka do stoletnice čvrsti dolenjski korenini Ani Marjetic iz Orešja pri Smarjet!.. vi pri posestniku Francu Jegliču, ki dobro skrbi zanjo. Je še čila in zdrava in opravlja razna hišna dela. Lani v jeseni je bil v Srniiar-jebi ustanovljen mešani peviski zbor, ki ga sestavlja 24 članov. Pevski zbor vod j Bartaika Je-eenskova, učiteljica v Smarjet i. Na pevske vaje hodijo vsi člani redno. Upajmo, da se bo število članov še povečalo, saj je na vaisti veliko dobrih pevcev. Ta pevski zbor žanje kar dobre uspehe. Gradnja vodovoda v Gorenji vasi Pri Smarjeti je v polnem razmahu. Sedaij beitoninajo rezervoar v Gorenji vasi. Upajo, da bodo od izvira Zavetršča do rezervoarja še letos položili cevi, seveda, če bo šlo vse po načrtu. Gradbeni odbor ima na razpolago za letos 4 milijone, s katerimi bo nabavljen material ln plačano strokovno osobje, druga dtela - izkop jarkov in podobno pa delajo ljudje brezplačno. Na sestanku SZDL v Smarje-t so se vai koristniki- vodovoda dogovorili in sklenili, da bodo za dograditev vodovoda prispevali 6.000 prostovoljnih ur, kar n. mailo. Vsa dela pri izkopih vodi tajnik vodovodnega odbora Franc Medle. Člani odbora, si prizadevajo, da bi dela čimprej končali, saj ljudje komaj čakajo na dobro pitno vodo. Ta, kd jo pijejo sedaj i z vodnjakov, je skoraj neužitna. Belokranjska etnografska ekipa V drugi polovici julija je po dveletnem presiedku spet odšla na teren etnografska ekipa Belokranjskega muzeja. Tokrat'so člani ekipe imeli svoje izhodišče v Adlešičih. obiskaii pa so .še Dolence, Purgo, Dragoše, Bedenj, Pribince, Tribuče in naselja proti Marindolu. Lepo število zapiskov, risb, fotografij in .etnografskih razstavnih in študijskih predmetov je pri-nesia ekipa s terena. Med predmet! so zlasti zanimive lesene ključavnice!, žičnata lloviila za polhe, iako imenovani tulci, režij ane preslice in vretenca pa tudi vezani otirači ln del j ljudske noše. -ar XII. državno mladinsko šahovsko prvenstvo Po prvi polovici turnirja vodi Vranešić Na Šahovskem turnirju za mladinsko državno prvenstvo (v Novem mestu v Domu JLA), so doslej odigrali devet kol, kar pomeni, da je že dobra polovica turnirja za nami. Sedaj že lahko zanesljiveje spregovorimo o kandidatih za prvaka, o igri posameznih, udeležencev, kajti v devetih kolih smo lahko spoznali vse odlike ali slabosti posameznih udeležencev. Po IX. kolu je v vodstvu letošnji mladinski prvak Hrvatske-prvoka-tegornik Zvonko Vranešić iz Zagreba. Iz devetih partij je nabral nič manj kot sedem točk, kar Je z ozirom na izenačen 1n močan sestav turnirja lep uspeh. Med njegovimi žrtvami "je tudi najboljši slovenski predstavnik Bruno Parma, ki mu je to doslej edini poraz na turnirju. Vranešič je naj-resnejši kandidat za novega prvaka Jugoslavije. Doslej je pokazal najzanesljivejšo Igro od vseh udeležencev. Njegov sekundam mojstrski kandidat FranollČ, ki teoretično pripravlja hrvatske mladince, ne skriva zadovoljstva nad uspehi svojih varovancev, posebno Vranešiča in Messlnga. Po pol točke manj kot Vranešič imata po IX,. leolu drugI hrvatski zastopnik Mcssing in lanski državni prvak Karanjac. Sledi igra letos precej nezanesljivo ln naravnost presenetljivo je, da se Je vedno uspel izmotati iz izgubljenih položajev v remls. On Je edini moj- Kobler na prvenstvu Slovenije Dva dni pred prlčetikom mladinskega državnega prvenstva v Novem mestu se je v Laškem pričel letošnji VII. povojni šam-■ pionat Slovenije, na katerem sodeluje 18 oz. 17 najboljših slovenskih šahistov, ker je Kržišnik med turnirjem zaradi bolezni odstopil. Med finalisti je prvikrat tudi predstavnik Dolenjske in sicer Ivan Kobler iz Črnomlja, ki je edini prvokat.e^ornik na turnirju. Ker pa je letošnji turnir zelo močan, nismo pričakovali kaj posebnega. Do dne, ko to pišemo, so odigrali io kol. Doslej je Kobler tri partije remizlral, ostale pa izgubil. Kobler je doslej remlziral z mojstrom Lešnikom in z m. k. Kočevarjern in Stupico, da pa ne Izgubi i. kategorije, mu je treba ie pol točke. • FM strskl kandidat na turnirju in poleg tega še lanski državni prvak. Enako kot z 2ivkovlčem v III. kolu je visel »med Življenjem ln smrtjo« tudi v partijah s Počučo, Trivuncem, Markovskim in Grgi-čem. Tudi Messing nI najbolj zanesljiv, včasih pa zaigra prav dobro in zato skoraj bolj kot Karanjac zasluži trenutni plasman. Naslednji dve mesti si delita prvaka Bosne ln Hercegovine — Grgič in Crne gore — 2ivkovič. Oba igrata prav dobro in bosta gotovo tudi ob koncu turnirja med najboljšimi. Letošnji prvak Srbije Trivunac (Karanjac ni igral na republiškem prvenstvu) Je precej naklonjen i■<-mtjem, ker pa Ima v drugem delu turnirja nekoliko lažje nasprotnike, se mu obeta več zmag. Najboljši slovenski predstavnik ni republiški prvak Dolar ali Knežević, ki je že lani nastopil na enakem turnirju .ampak še ne šestnajstletni Bruno Parma, ki je najmlajši udeleženec letošnjega prvenstva. Trenutno je s petimi točkami na sedmem mestu, lahko pa bi bil Še višje, če bi imel več, izkušenj. Ce bi Izkoristil vse ugodne priložnosti (z Raklčem in Turkom) bi lahko Imel sedaj 6 točk in ne samo pet. Točno na 50"/« so prvak Makedonije Markovski ali »Reml-zovski«, kot ga nekateri Imenujejo, dalje Lallc in Rak.lČ, ki si je po začetnih porazih kasneje precej opomogel. Markovski ima iz devetih partij devet remijev in je na splošno med najbolj miroljubnimi udeleženci prvenstva. La-lič igra zelo borbeno, Ima pa to smolo, da kaj spregleda in da dobljene partije Izgublja. Ostali udeleženci nekoliko zaostajajo za že imenovanimi, tako po znanju kot po borbenosti. Med njimi je vsekakor najnesrečnejši Počuča, ki bi lahko bil v vodstvu, če bi znal Izkoristiti položaje, ki si Jih je pripravil v prvem delu igre. Ima to slabost, da po treh, štirih urah Igre močno popusti ln v peti url poruši vse kar si Je preje zgradil. * Prosti čas udeleženci največkrat porabijo za kopanje in za različne športne igre. Večina ne more pre-hvaliti lepot Novega mesta, posebno Krke. Nekaj mladih šahistov je navdušenih tudi za namizni tenis, ki ga igrajo v Domu JLA. Imajo celo načrt izvesti turnir-ček, ki bo pokazal, kdo je najboljši v igri z belo žogico. V na- črtu Je tudi nogometna tekma z mladinci Elaha, saj večina udeležencev dobro igra nogomet. Pripravljeni so tudi napovedati nogometno tekmo članski šahovski reprezentanci Jugoslavije, ki se bo od 15. t, m. naprej v Kočevju pripravljala za Lnale evropskega moštvenega prvenstva r.a Dunaju^ Vsi želijo, da bi jih naši mojstri ln velemojstri obiskali v Novem mestu, ali pa da bi dobili možnost obiskati jih v Kočevju. Udeleženci so doslej Imeli dva prosta dneva, ki so jih izrabili za lepe in zanimive izlete v okolico Novega mesta. Prvi Izlet so naredili v kraje, znane iz na#e NOB. Obiskali so Bazo 20 v Kočevskem Rogu ln partizansko bolnišnico v Gornjem Hrastniku, na povratku pa so se ustavili še v Dolenjskih Toplicah. Izlet je vodil podpredsednik OLO lov. Belopavlovič. Drugi izlet je vodil prof. Janko Jarc. Mladi šahisti so obiskali Kostanjevico, dalje Šentjernej, kartuzijanski samostan v Pleterjah, na povratku pa Šmarješke Toplice. Z obema izletoma so bllt udeleženci zelo zadovoljni in se organizatorjem iskreno zahvaljujejo. F. M. mi, poslušali pa bodo tudi poli. lično vzgojna predavanja. Tečaj vodi referent za predvojaško vzgojo Julij MaleSič. 15 študentov - gojencev Doma za glasbeno vzgojo v "Ljubljani se je v začetku avgusta v štirih šotorih nastanilo ob Kolpi pri Metliki. Taborjenje je organiziral Klub Zveze borcev Kosmač - Klemene in tudi poskrbel, da bo prijetno združeno a , koristnim. Gojence je obiskal in jim predaval predsednik Okrajnega komiteja LMS Jože Hartman, naijavljeni pa so ie drugi predavatelji. Taborniki bodo tudi obiskal} metliftki muzej, Ozalj, Gorjance in razne partizanske kraje v bližnji oko-Lci. V Metliki ostanejo dva te. dna. Na oamping ob Kolpi bo treba čimprej misliti. Tujci, ki prihajajo na Kolpo z motornimi vozili, ne vedo, kje bi se namestili. Nekateri se utabore kar na kopali.šiu, kar pa ni najboljši izhod !e zadrege. Naj bi mestna občina in Turistično olepševalno društvo v Metliki vsaj drugo leto pripravila prepo-trebnt prostor za tako taborjenj*. —ar Regulacija Mirne Letos so pričeli z regulacijo potoka Mirna v mlrenskil dolini. Z deli so pričeli prj vasi (Pijavice, to je na spodnjem koncu mtirenske doline. Dela na regulaciji bodo trajala več let. Hkrati z regulacijo Mirne bo Vodna skupnost tega območja regulirala stranske pritoke in meliorirala zamočvirjene travnike na obeh straneh potoka. Regulacija potoka Mirna je res nujno potrebna. Je čudno, če se zgodi nesreča! 29. Julija popoldne okoli i«, ure sem se peljal še a dvema tovarišema z osebnim avtom proti Predgrađu, v Jelenji vasi smo zagledali pred seboj s senom naložen voz, ki se Je ravno cpustll iz vasi po klancu proti Predgrađu. V voz sta bila zaprežena manjša vola ali kravi. Voznik Je sedel na vozu; na opozorilo Šoferja se Je sicer ozrl nazaj, ni pa na to polagal nobene pažnje. Voz Je drvel s precejšnjo hitrostjo po cesti, kajti ni bil zavrt ln vlečnice z »vagami« so tolkle Sl-vinčeti po nogah, da sta se spustili še bolj v dir. Tako Je šlo vse do prvih hiš v Predgrađu. Sele pred Fuglnovo hišo je voznik skočil z voza ln pričel pretepati itvinčetl po glavi. Bil Je to mlajši močan moški, star kakih 20 let. Na vprašanje, čigav je, Je povedal, da je po domače Malušev iz Predgrađa, pifie se pa menda Zupan. Ne vem, kaj bi Mio, če bi prl-Slo kako vozilo Iz nasprotne smeri. Srečanje brez nezgode ne bi bilo možno, ker .le cesta tu ozka, senen voz pa zavzema Se več prostora. Ustaviti voza tudi ne bi bilo mogoče, ker nI bil zavrt. V tem primeru bi bila težja nesreča neizogibna. Mislim, da Je treba take. »krajno Iahkomišljenc korlstnlkc cest, na učinkovit način poučiti, kako se ne sme ravnati na cesti. P. R. Trebanjski godbeniki so nedavno slavili svojo 20-lctnico. — V Trebnjem in okolici jih dobro poznajo in radi povabijo na prireditve in slovesnosti. (Foto: Polde Pungerčar) Taborniki iz Novega mesta ob svečani otvoritvi II. smotre na Palah NOGOMET NK BELA KRAJINA (ČRNOMELJ : NK ELAN (N. M.) 3:2 (2:1) Preteklo nedeljo je bila v Novem mestu odigrana povratna prijateljska nogometna tekma med domačim Elanom In črnomaljsko Belo krajino. Novomeščani so tokrat nastopili skoraj kompletni, toda kljub temu niso pokazali tisto, kar smo od njih pričakovali. To je bilo moštvo dobrih posameznikov, ki so i i iT! boli zuse (moRois tudi za publiko?) kot za ccloio, zato zaželenega uspeha nI bilo. Večina, eni bolj dnici manj, Obvlada nogometno tehniko, toda t» zna Jo izrabit: v korist kolek-tva. Belokranjčani so pokazali mnogo bolj enos'avno igro preko kril, toda v tehniki Novomeščano niso prekašali. Po igri bi bolj ustrezal neodločen Izid kot zmaga gostov. Zmago so dosegli šele v zadnji minuti Igre. Tokrat je bil napad nekoliko boljši od nezanesljive obrambe, posebno ožje. na čelu z rezervnim vratarjem. Gola, ki jih je dosegel novomeški napad, sta bila lepa, medtem ko so bil! vsi trije v mreži domačih plod nezanesljive ožje obrambe z vratarjem Vred. Crno-maljčfin! so se predstavili kot borbeno in vigrano moštvo, ki igra enostavno, a učinkovito. Pri domačih »ta se znova najbolj odlikovala Kožuh in Tomljenovlč, pri gostih pa brata Welsa. FM Ob svečani otvoritvi II. Smotre lzvidjača Jugoslavije, ki je bila 0. avgusta. 1e bilo med 5000 zbranimi taborniki tudi 18 tabornikov iz Novega mesta. • Novomeščani so prišli na Pale pred nekaj dnevi. Napravili so najdaljši in najtežji pohod. Preko 'J00 km so prepešačlll, nad 500 km pa so se prepeljali s kamionom ali z vlakom. Sli so po zgodovinski poti slovenskih poslancev v Času NOB na II. zasedanje AVNOJ v Jajce. Med pohodom so taborniki obiskali tudi Plitvička jezera, Drvar in še ostale znamenite kraje ob poti v Jajce. Pohod se je srečno končal, najdaljši počitek je bil v Jajcu, kjer smo ostali dva dni. N? Palah smo bilt svečano sprejeti. Naslednji dan je že bila v 1. številki »Novine smotre« silka s pohoda Ih obSIrsn članek. Novomeščani preb^ejo v taboru Makedoncev. Postavili so si majhno taborišče med temnimi smrekami. Makedonci so nas »prejeli z veseljem in nam Izkazujejo veliko pozornosti. Med prvimi, ki ga je doletela čast dvigniti zastavo, Je bil Novomesčan Tone, ki je bil pohvaljen zaradi dela v štabu. Naslednji dnevi, do povratka domov, bodo potekali v tekmovanjih in izletih v Miznjo ln daljnjo okolico, 16. avgusta bomo odšli proU domu. Najprej z vlakom do Dubrovnika, kjer si bomo ogledali znamenitosti tega mesta, nato z ladjo do Reke, od tam pa z vlakom domov. Novomeški taborniki, ki so ili na pohod v Pale, lepo pozdravljajo vse domače in znance, posebno pa tabornike novome*kega. okraja. Jože. T«lon$T DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Sreda, 14. avgusta — DemetriJ Četrtek, 15. avgusta — Marija Petek, 16 avgusta — Rok Sobota, iT. avgusta — Radigoj Nedelja, 18. avgusta — Helena. Ponedeljek, 19. avgusta — Ljudevit Torek, 20. avgusita — Bernard LUNA: 18. avgusta ob 17-16 zad- krajec. mu oddelku Dolenjskega lista pod »Belgija« (395—57). Slike za vse vrste legitimacij dobite v dveh urah. Sprejemam naročila za fotografiranje slavno-sti na domu, kulturnih prireditev itd. Izdelujem povečave — takoj in poceni: Foto Albin Božič, Kočevje. Izgubil se je mlad pes volčjak. Sliši na ime Lessi. Vrnite ga proti nagradi na ime: Smalc, Novo mesto — Glavni trg. obiskati v času od 7. do 20. septembra Zagrebški velesejem, da organizira avtobusne prevoze. Pohitite s pri.jnv:ml! Potujte z nami udobno m poceni! Gradbeno podjetje OBNOVA v Ljubljani sprejme za dela v Črnomlju večie število kvalificiranih zidarjev. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno v upravi podjetja v Ljubljani — Vilharjeva 33 ali na delovišču »Belsad« v Črnomlju. Nastop službo takoj. »KRKA« — NOVO MESTO: od 16. do 19. 8. ameriški film »MoJ najljubši špijon«. Od 20. do 22. 8. ameriški film »Po sledi ubijalca«. DOM JLA — NOVO MESTO: od 13. do 16. 8. ameriški film »Proti pričam«. Od 17. do 10. 8. ameriški barvni film »Svengall«. »JADRAN« — KOČEVJE: 14. tn 15. 8. ameriški film »Upornik«. Od 16. do 18. 8. angleški barvni film »■Pariz, mesto zaljubljenih«. ČRNOMELJ: 16. in Iti. 8. ameriški barvni film »Sin Allbabe«. METLIKA: 14. in 15. 8. ameriški film »Nasilje«. 17. in 18. 8. ameriški barvni film »Južno od Sahare«. KOSTANJEVICA: 14. 8. ruski barvni film »Nesmrtna ljubezen«. 18. 8. ameriški barvni film »UkroT čena trmoglavka«. ŽUŽEMBERK: IS. 8. angleški film »Ugrabitelja«. TOPLICE: 14. 8. Italijanski film »Oprosti ml«. 17. in 18. 8. ameriški film »Upor na ladji Bountl«. »ROG« — STRAŽA: 17. ln 18. 8. ameriški barvni film »Džipsl«. MOKRONOG: 17. in 18. 8. ameriški film »Zaseda«. POTUJOČI KINO Potujoči kino bo predvajal za otvoritev sezone od 30. VIII. do 3. IX. slovenski film »Trenutki odločitve«. Prodam posestvo (2 ha) s hišo in gospodarskim poslopjem. Naslov v upravi lista (398—67). Ugodno ln poceni prodam vinograd ln hram, vse v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (397—4W). Prodam stavbno parcelo 600 m* sredi Novega mesta aLi pa zamenjam za enodružinsko stanovanje drugod. Interesenti naj sporoče svoj naslov upravi Dolenjskega lista (396-^7). Jazbec Fani, živela v Elsdenu 1«8—1933, pošljite naslov oglasne- Turistično Biro — Putnik Novo mesto obvešča vse kolektive, ustanove in podjetja, kf nameravajo Kmetijska zadruga v Trebnjem sprejme v službo traktorista. — Prednost imajo absolventi kmetijske šole In traktoristi s šoferskim izpitom. — Ponudbe pošljite na upravni odbor KZ Trebnje. NOVO MESTO V času od 4. do 10. avgusta je bilo rojenih 12 dečkov in ,i<; deklic. Poročila sta se:* Kesellč Jovo, čevljarski pomočnik iz Karlovca, in Bartolj Marija, šivilja iz Birčne vasi. Umrl je: Rauh Jakob, posestnik, 92 let, iz Rožnega dola. GOTNA VAS Umrl Je: Cimermančič Mihael, otrok, sin kmetovalca s Hriba. tu Oz mMkrmo)^ Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Skublc Frančiška iz Črnomlja — dečka, Zupančič Anica iz Podturna — deklico, Bizjak Marija s Trebanjskega vrha — deklico, Janežlč Marija iz Dol. Podboršta — dečka, Cukajne Frančiška iz Dol. Maharovca — deklico, Pavlic Marija iz Novega mesta — deklico, Grubar Anica iz Volčkove vasi — dečka, Zagore Ana Iz Zdinje vasi — dečka, Per-nuš Angela iz Tržiča — deklico, Kovač Katica iz Livolda — dečka, Pirnar Pepca iz Novega mesta — deklico, Juran Milica iz Sračka — dečka, Jevšek Ivanka Iz Bršljlna — dečka, Brecel Silva iz Jezice — deklico, Hlrm Amalija lz Gabra — dečka, Ramuta Ana iz Osojnlka — deklico, Beg Slavka iz Otočca — deklico, Mauhar Anica iz Kočevja — deklico, Novosellč Anica iz Šentjerneja — deklico, Grm Alojzija iz Marčjega dola — deklico, Zoric Antonija lz Gaja — dečka, Zura Ivanka lz Zagrada —' deklico, Zmavčlč Marija lz Šentjerneja — deklico, Stangar Terezija lz Mrzle Luže — dečka, Sašek Marija iz Dol. Suhadola — dečka, Luzar Tončka iz Dol. Stare vasi — dečka, Kastclic Frančiška s Poljan — deklico, Hudoklin Marija lz Vel. Brusnic — dečka, Blatnik Jožefa iz Vel. Brusnic dečka, Miklav-čič Terezija iz Budganje vasi — deklico, Kralj Jožefa iz Gribelj — deklico, Kos Albina iz Kočevja — deklico, Grčman Karolina iz Starega loga — deklico. Srečnim ma- Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Srlbar Renata, hči arheologa s Slatnika, se je z vrelim mlekom polila po obrazu. Llndič Rudi, trg. pomočnik lz Novega mesta, je padel in si poškodoval levo ramo,- Klun Jože, delavec iz Črnega potoka, si je v službi na stroju poškodoval obe roki. Kor-bun Venceslav, brigadir iz Mač-kovca, je padel z avtomobila in si poškodoval križ. Glodani Danica, hči posestnika iz Klenovika, se je na paši poškodovala z bombo. Šinkovec Jožica, trg. pomočnica, je skočila s kozolca na tla in si poškodovala desno nogo. Brunsko-lo Marija, osebna upokojenka, je padla in si poškodovala levo roko. Oberman Marijo, ženo posestnika iz Jelševnika, je domači konj brcnil s kopitom v glavo in Jo poškodoval. Pugel Stane, gozdni delavec iz Podtabora, si Je v službi pri delu poškodoval levo nogo. Ratajc Polde, sin posestnika iz Cešnovka, je padel in si poškodoval -levo roko. Platnik Janez, posestnik iz Roj, se je s srpom ure-zal v levo roko. Osemletno šolo hočejo Šolski okoli* DragatuS je brez šolske stavbe. Bivši občinski ljudski odbor Dragatuš in prebivalci so že poizkušali v letih po vojni na vse načine, da bi prišli do prepotreb-ne šole, vendar zaman. Tudi pripravljenost prebivalcev, da bi k gradnji šole sarni zelo veliko prispevali, ne zadostuje. Dragatuš potrebuje veliko moderno Šolsko poslopje, da bo ustrezalo potrebam tega Šolskega okoliša, ki obsega 19 vasi. 1 Čeprav imajo sedaj pouk v treh stavbah, želijo prebivalci osemletko. Hočejo, da imajo njihovi otroci enake možnosti za izobrazbo kot otroci v drugih krajih. • V tem šolskem okolišu je že sedaj okoli 200 šoloobveznih otrok, do leta 1960 pa računajo, da jih bo nad 250. Učni uspeh v njihovi šoli je bil letos navzlic zelo slabim pogojem nad okrajnim Dograjena je cesta Veliki Kal—Mirna peč Na pobudo Socialistične zveze v Velikem Kalu bo začeli vačča-nrt gradiitd cesto Veliki Kal— Mirna peč. 2e pred vojno so se začela dela na gradnji te ceste, med vojno dn prva leta po vojni se ni nič delalo, leta 1954 pa so vaišoani znova zagrabili in v ne- deljo 18. avgusta bo cesta dograjena. Za ta dan je občinski odbor SZDL organialral kulturno prireditev in prosto zabavo. Vabimo vse občane in tudi prebivalce sosednjiih občin, da se udeleže naše proslave. Pred razpravo proti članom nevarne tolpe Nič ni tako skrito, da ne bi bilo nekoč očiito, pravi pregovor. Tudii skupina nevarnih hudodelcev iz. Zagrada pri Skocja-nu din okolice Je storila vse, da bi njena kazniva dejanja ostala pnlkriita. Vendar pa so organi krliminaliisitilčne alužbe Tajništva za notranje zadeve pri OLO Novo mesto odiknllll nevarno tolpo in pripadnike spravili na varno. Hkrati so pojasnili vrsto kaznivih dejanj, med katerimi je tudii umor stare ženice, ter druga kaizniiva dejanja, za katere je že kazalo, da bodo ostala nepojasnjena in krivci nekaznovani. Ljudje v okolici Skocjana in Smarjete so sd oddahniili, ko so zvedeli, da so organi kriminalistične službe odkrili morilce 64 letne Marije Kirn iz Klenovika pri Skocjamu. Z,ločin je bil storjen 15. decembra 1954. Hknati so odkrili storilce neštetih drznih vlomov, zlasti v zidanice in druga kazniva deja-' nja, med temi poizkus uboja. Glavni pripadniki nevarna tolpe so: mala posestnlca Antonija Tršinar, Slavka Blatnik, Slavko Klcvišar, Anrton in Franc Matko Iz Vel. Poljan in drugi. Vsi skupaj ali v posameznih manjših skupinah so sestavljali skrajno drEno in nasilno tolpo, pred katero je imela strah vsa okolica. Tolpa, zmožna in vedno pripravljena storiti najhujši zločin. Razprava proti pripadnikom te tolpe z Antonijo Tršinar na' čelu, bo verjetno septembra. povprečjem. Dosežen je bil z 89 odstotki. Tudi obisk šole se je znatno izboljšal in je dosegel preteklo šolsko leto 95 odstotkov. Še nobeno leto poprej ni bil tako dober obisk. Zahtevo po osemletni šoli so postavili sami starši na roditeljskih sestankih. Na prošnjo šolskega odbora sta delavski svet in upravni odbor rudnika rjavega premoga Kanižarica sprejela patronat nad dragatuško šolo. Organa delavskega samoupravljanja tega rudnika sta sklenila, da pomagata šoli do boljše opreme. Uredili bodo z njihovo pomočjo tudi zasilno učilnico v zadružnem domu. Ko bo končana gradnja šole na Vinici, kjer je vprašanje šolskih prostorov prav tako kritično, bo treba takoj misliti na gradnjo šole v Dragatu-šu. Prav pa bi bilo, da bi se odločujoči činitelji čimprej sporazumeli glede načrta za šolo, da ne bi tega spreminjali iz leta v leto. Dragatuščani so že pred leti pripravili precej gradiva za novo šolo. Lep dar M dijaškemu internatu Na prošnjo okrajnega odbora RK Novo mesto je Glavni odbor RK Slovenije dodelil dijaškemu internatu Maijde Sile v Smihelu 200 rjuh in 10 odej. Ker ima 'internat za toliko število otrok res premalo dobre posteljnine in druge opreme, v internatu pa je nad 100 partizanskih otrok, bi bilo prav, da bi plemeniti vzgled Rdečega križa posnemale tudii druge organizacije tai podjetja. Kruha preveč — kruha premalo Prav dostikrat, zlasti še ob tržnih dnevih, ko je v Novem mestu več ljudi, se čujejo pritožbe, da je kruha zmanjkalo. To pa se zgodi tudi na čisto navaden dan. Naenkrat po vseh prodajalnah kruha zmanjka. Ponekod ti povedo celo, da ga bo čez dobro uro ali kaj spet dovolj. Marsikdo, posebno Še tujec, ali pa človek, ki se mu morda mudi na pot in bi se rad oskrbel s kruhom, to začudeno posluša in zmajuje z glavo ter se pritožuje nad peki in pekarno. Saj je dejansko to res zelo nerodno. Toda, tega niso krivi peki. Novomeška pekarija ima 19 pomočnikov in enega vajenca ter seveda mojstra-uprav-nika. Vsi ti ljudje naravnost garajo noč in dan, stJetek in petek. Ker pa je zmogljivost peči normalno samo 1600 kg kruha dnevno, je ves napor pekov zaman. Zato zmanjka kruha v času, ko je ena peka še v peči, dr\ga pa še v surovem stanju. Ta presledek, ki je tudi pekom neljub, pa se »mt we morejo izogniti, ne tra- ja dolgo, kvečjemu uro ali dve. Seveda je za takega, ki kruh potrebuje, to sitno, vendar ni pomoči. Iz istega vzroka pekarna tudi ne more peči drobnega peciva. Kako temu odpomoči? Tako, da dobi Novo mesto novo moderno pekarijo z zadostno zmogljivostjo peči in z zadostnim delovnim prostorom! Pred vojno je bilo v Novem mestu, ki je Štelo komaj 3000 prebivalcev, sedem pekov, med njimi eden s parno pečjo. Pa se je še primerilo, da je zmanjkalo kruha. Danes pa je to težji problem, kajti v času, ko kruha zmanjka, dejansko peko že svežega, pa se dostikrat zgodi, da del tega kruha ostane v pekarni in ga morajo potem zdrobiti v drobtinice, Zato v Novem mestu imamo in nimamo kruh. Prav zato je pa nujno, da dobi mesto novo pekarno, ki bo lahko zadostila vsem potrebam prebivalstva. Na naše pridne in delovne peke pa se več ne je' zimo. -t- Slaba telefonska zveza v Črnomlju Koristniki telefona v Črnomlju se pritožujejo nad izredno siiabo telefonsko mrežo. Pošta Črnomelj je spomladi dobila »novo« telefonsko centralo lz starih strošenih delov, k.i deluje zelo slabo. Telefonistke zatrjujejo, da morajo zatiče pri dajanju zvetz pritiskaiti v luknje, ker so močno izrabljeni in drugače'ne dajo stika. Zlasti so otežkočeni telefonski razgovori z Ljubljano, s Katero je še prav posebno težko dobit; zvezo med rednim delovnim časom. Koristniki telefona v Črnomlju, zlasti nekatera podjetja, so poslala direkciji podjetja PTT v Ljubljani prošnjo, da odpravi te pomankljivosti v telefonski rare&i. Upamo, da bo direkcija PTT upoštevala upravičene pritožbe naročnikov iz Crnomlj* in kolikor je možno, izboljSalft telefonsko omreži e. f 9tm i m,*i. l »dolenjski UST« Stev. 33 (387) 1 »Dala se je fotografirati je vendar ostala — žira • ■ « Ta dna, 4. julija, na praznik Dneva borca, smo ae zbrali na dolenjskem hribu Polževem pri Vianji gori, številni Izletniki; prišli so tudi ameriški Slovenci, kd so doma na obisku. Ob taki priložnosti si zažele ljudje tpominske fotograf i je, zato je prišel na Polževo tudi tov. Erjavec iz Stične, ki je znan po Dolenjski kot eden najbolj spretnih in tudi urnih fotografov. V dokaz naj navedem tole: mak) pred kosilom so se dale fotografirati razne skupine in izletniki bo vpraiSali: »Kdaj bomo dobili fotografije?« Fotograf Erjavec je odgovoril: »Se danes, tukaj, takoj po kosilu! .. .« Ko sem to slišal, sem res podvomil, saj je s Polževega do njegovega ateljeja v Stični precej poti in preden prideš s Polževega do Stične, tam razvi, je* filme, jih posušiš, kopiraš na negative, posušiš in obrežeš slike ter prirediš tako, da so povsem izdelane za okus naročnika, preteče le nekaj časa in potem moraš spet lz Stične na-Polževo. In res, ko so se ljudje nako-sili ln posedli k pomenku je že zazvenel iz zvočnika glas: »Fotograf Erjavec je s svojimi posnetki že tu!« In priznati moram, da so bile slike dobre ln je stiski fotogra'f dosegel ta dan svojevrsten rekord. Fotografa Erjavca poznam Se dolgo, saj snema po vsej Dolenjski in ima v svojem arhivu bozato zalogo pokrajinskih ln drugHh priložnostnih posnetkov in rad postreže, če ga zaprosiš za k^ko sliko z naše Dolenjske, ki jo potrebuješ pri tem ali orem tekstu. Ti0| dne sva se na Polževem zapredla v razgovor in mi je povedal mično zgodbico iz svoja dolgoletne fotografske prakse. Neki ameriški rojak si je za-lele sliko svoje matere, ki je bila že precej v letih. Zato je pisal fotografu Erjavcu, naj bi odšel v oddaljeno hribovsko dolenjsko vas in mater posnel na fotografsko ploščo. Za pot in delo mu je priložil 5 dolarjev. Erjavec se je res brž odpravil na pot, se zglasil pri stari dolenjski mamki in ji sporočil sinovo željo. x Mamka je bila novice, da si je sin v daljnem svetu zaželel njene podobe, zelo vesela: »Ja. to imam dobrega sina, zmeraj mi kaj pošlje in zdaj bi rad imel še moj kontrafe!« je vzklikala zenička, ki se še svoj živ dan ni dala fotografirati. Tista leta, ko se je primerila ta zgodba, je imel fotografski posel ge kaj borne pripomočke. FotograJf je prenašal s seboj aparat v velikem kovčku in kadar je hotel napraviti sliko, je postavil aparat na trinožnik in raztegnil svoj aparat skrit v velikem mehu, se nato prekril s črno krpo, meril, navijal, obračal svojo žrtev, in da sta se namučila oba: slikar in slikanec. Erjavec je začel brž razstavljati svojo kramo. Ko je bilo vse gotovo, je povabil mamko, naj sede na stol pred njegov aparat. Tedaj pa Je prišlo do nenadnega zapleta: mamka se je spomnila stare vraže, da tisti, ki se da fotografirati, kmalu umrje. Tega mišljenja je bila stara mamka, pa tudi vašča-ni, ki so živeli na samoti in bili zato še zmerom pod vplivom takih in podobnih vraž 1n pre-sodkov, In *o se zbrali okrog nje, ko je prišel v vas čudodelni umetnik! Erjavec je nagovarjal mamko 1n jo prosil naj sede, da Jo naslika za sina, a vse ni pomagalo nič. Starka se je branila: »Cie se bom slikala, bom umrla, jaz pa nočem še umreti, jaz hočem še živeti.« Fotografu ni uspelo, da bi pregovoril staro hribovsko mamko, zato je obupal, zložil aparat v kovček in se odpravil domov. Sinu vražjeveme mamke pa je sporočil v Ameriko, ds je odšel v njegovo rojstno vas in mu opisal tudi vse, kako .se je mamka ubranila slikanja. Sin v daljni Ameriki pa Si je vtepel v glavo, da hoče jmeti materino sliko, zato je napisal Erjavcu novo pismo ln mu priložil 20 dolarjev: »Naredite, kakor hočete, le da mi pošljete materino sliko!« Zatem se je Erjavec spet odpravil v hribe do uporne zeničke. Ko bi bilo to v današnjih časih, bi z »Leiko« hitro ujel mamko na ta ali oni način, takrat je pa spet moral s svojim mehom in stojalom v hribe. Tedaj pa se je Erjavec domislil zvijače, in dejal, ko Je prišel v hišo, da želi njen sin sliko malega vnučka. T>?h s-o končno le pustili pred aparat, toda fantiček Je bil nemiren. Zato je zvitorep: fotograf zaprosil mamko. naj za hip poprime fantička, da ho na miru. Pred tem pa je seveda nastavil primerno daljavo, ostrino in potreben zaslonek. Stara mati je pristopila k otroku, a je še podvomila v prevaro in vprašala: »Ali ne boste slikali tudi mene,« »Kje neki, le otroka bom pritisnil na ploščoU je zatrdil fotograf. Nato je mati le pristopila k otroku pred aparat, v tistem pa je Erjavec že »vžgal« svojo mašino in stara mati Je bila posneta na plofičo. Sin v tujem svetu pa je bil vesel, ker Je iznajdljivemu fotografu uspelo, da mu je posnel mater im mu poslal sliko.Tudt stara mati se je čudila posnetku, še bolj pa dejstvu, da Je po fotografiranju živela, zdrava in trdna še polnih 29 let... Jože Zupančič Pokvarjeni pastirji Španski kardinal P.ay Daniel je iosdal stroga navodila za obnašanje svojih 30.000 katoliških duhovnikov. Baje je disciplina med njimi zelo popustila. Kardinal jim j« sedaj prepovedal dbiefe nogometnih tekem, biko-borb, gledališč in gostiln ter družih zabavišč. Pravtako se ne smejo brez potrebe voziti v skuterjih ne kaditi na javnem prostoru. Majhni kroglični ležaji Švicarska industrija izdeluje kroglične ležaje, ki merijo v premeru komaj dober milimeter, Itočno 1.1 milimetra. Tak kroglični ležaj ima tri kroglice, ki so tako lahke, d« plavajo na vodi i,n tako majhne, da Jih gre v naprstniik na tisoče. Te kroglične ležajp uporabljajo v industriji električnih brivskih aparatov, v urarstvu in podobnih drobnih preciznih izdelkih. ŽALOSTNA ODLIKOVANJA Angleško vojno ministrstvo je odlikovalo vse vojake, ki so sodelovali pni ponesrečenem vojnam napadu na Egipt Pionirji iz Marindola in Adlešičev so pogozdovali Pionirji osnovne šole lz Adlešičev in Marindola so meseca maja pogozdovali v nedržavnem sektorju. Ko sem bil prejel sadike za logarski okoliš, sem takoj stopil v stik z upraviteljico šole Adlešiči tovarišico Anico Kure in z upraviteljem šole v Ma- ■ 2.200 sadik smreke, učenci šole Marindol pa 1000 sadik rdečega hrasta. Za svoje delo sta obe šoli prejeli plačilo in s tem denarjem organizirali šolski izlet. Tako so imeli licenci dvojno korist: šli so na izlet, hkrati pa so se praktično naučili pogozdovati in bodo kot bodoči gospodarji in gospodinje imeli še več veselja do svojega gozda in nege s katero moramo skrbeti zanj. Ugotovil sem, da se je prijelo 95 odstotkov od vseh sadik, ki so jih nasadili pionir- ji, kar je prav lep uspeh (cd sadik, ki so jih zasadili najeti delavci, se jih je prijelo 80 odstotkov). Zato menim, da je potrebno, da se kmetijska zadruga ter logarji tesnejše povežejo z našimi šolami zaradi pogozdovanja. Pripomniti moram, da je tako lep uspeh tega pogozdovanja tudi zasluga učiteljstva obeh šol in zato zasluži tudi javno pohvalo. Rade Vrlinič logar Taborjenje v Dolu ob Kolpi V Dolu ob Kolpi je taborUo SO pionirjev in mladincev. Zbrali so ■e iz vsega kočevskega okraja. To Poletje na Dolenjskem. — Tudi izlet s kolesom nam pokaže marsikatero zanimivost, ki je sicer zlepa ne srečamo, če ae držimo zgolj železnice aH glavnih cest. Takle lep, na pol »anti-kvaričen« kot najdemo v okolici Mirne, proti GrahovkL — (Foto: Polde Gošnik, Ljubljana) O K R čas IN delo Neki mladenič prosi za službo v tovarni. Direktor telefonija podjetju, kjer je prosilec bil doslej uslužben: »Pri meni je ta in ta. Pravi, da je bil prt vas. Ali je dolgo delal?« »No, dva, tri dni je delal vsega skupaj.« Budna skrb zarjavele device. »Kako to: on pravi, da je bil dolgo pri vas?« »To je res — bil je tri leta, ampak vi ste vprašali, koliko časa je delal.« razlika pa taka »Kakšna je razlika med veliko in malo porcijo?« vpraša gost v restavraciji. »Razlika je v ceni in pa v tem, da veliko porcijo serviramo na velikem krožniku.« preseljevanje dus »Ti, ali res verjameš" v preseljevanje duš?« »Seveda verjamem. Mi smo imeli blagajnika, ki je pobegnil 2 denarjem.« »Kakšno zvezo pa ima to s preseljevanjem duš?« »Seveda jo ime — naš blagajnik je bil ,duša* podjetja.« sezonska ljubezen »Zakaj si pa pustila Tineta? On ima vendar vespo!« »Že res, ampak sedaj je poletje in Marko ima motorni čoln.« rindolu tovarišem Nikolom Paunovičem ter ju obvestil o pogozdovanju. Predlog, da bi Sli šolarji pogozdovat, sta obe šoli z veseljem sprejeli. Da bi delo v redu in dobro potekalo, smo se domenili, da bo en dan pogozdovala šola Adlešiči, drugi dan pa Šola Marindol. Sadike so že čakale v gozdu, skrbno zakopane v zemljo, da se ne bi sušile. Poudariti moram, da ni šlo toliko za količino posajenih sadik, kolikor za dobro opravljeno delo in za poduk kmečke mladine. Pred začetkom pogozdovanja sem, otrokom spregovoril nekaj besed o pomenu gozda na sploh in o pogozdovanju, nato sem otrokom praktično pokazal in tolmačil, kako je treba saditi. Otrok je bilo dovolj, zato smo jih z učiteljstvom razporedili tako, da so močnejši kopali jame, štbkejsH pa sadili in pripravljali količke. Ce je bilo kaj narobe, smo licence takoj opozorili, sadiko vzeli iz zemlje in jo znova vsadili. Učenci šole Adlešiči so pri tem pogozdovanju zasadili Novi naročniki našega lista: Svajger Franc - Črnomelj ■»ezdlrc Stanko - Kranj \rnšeik Marjeta - Ljubljana en Danica - Novo mesto Dajčman Nada - Semič Hočevar Stanko - Skocjan Besal Marija - Smarjeik* Toplice Žalec Jože - Sinji vrh Dular Frane - Som bor Kastelic Ivan - Ruma Krištof Pavel - Hrastnik Medlo Ludvik - Sombor Opara Franci - Reka Rozman Jo*e - Titove Tlžice Km lic h Kari - May fleld, ZDA Zupančič PaivLa,, Novo mesto; Glivair James, Sresamrir; Jaikše Ivan, Strumioa; Lornovšek Jože, Podilabin; Samec Albert, Dragaš; Tlsovec Anton, Ljubljana; Zunitairioh Loute, Gary - Amerika. »Skandal« pred očmi papeža Glasilo italijanske Katoliške akcije se zgraža, ker delavci delajo ob nedeljah in praznikih. To velja zlasti za delavce, ki tlakujejo ceste v Rimu. Glasilo trdi, da če bi to vedel ©veti oče, bi to saimo še povečalo njegovo topljenje. List zaključuje, da je treba prenehati s tem svetoskrun-stvom in varovati ogenj svete vere. Trdijo ,da delavci, ki tlakujejo rimske ceste, ne marajo za to »trpljenje« svetega očeta in za og%n.i svete vere. Bolj se boje. da ne bi ugasnil o-genj pod loncu na domačem o-gnjisču. ' so bili predvsem otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Kraj, kjer so bivali, je prav romantičen. Kopališče je Idealno, toda muhasto vreme nam ni bilo naklonjeno. V času našega bivanja (3 tedne) smo se kopali samo štirikrat; plavati pa se je naučijo fi otrok. Pionirji so se med seboj hitro spoznali ln sklenili nove prijateljske zveze. Vsi so bili kot velika družina, v prostem času so hodili na izlete v bližnjo in daljno okolico. Vozili so se tudi s splavom pri Blaževclh, kjer so se med NOB prevažali partizanski ranlen-cl. Na Dan vstaje hrvaškega ljudstva so bili pionirji v hrvaški vasi Plemenita«. Peli so partizanske in narodne pesmi in tako vrbujall spomine na Pase, ko so slovenski partizani prepevali borbene pesmi po teh krajih, 22, julij — Dan vstaje slovenskega ljudstva — smo tudi proslavili s kulturnim sporedom. Na hribu blizu Starega trga smo zakurili velik kres, ki so ga videli v U slovenskih In hrvaških vaseh, Otroci so bili v taboru zelo zadovoljni. Hrana Je bila tudi zelo zdatna. Nekateri so se zredili celo za 8 kg. BiH so tndl pod skrbnim vodstvom prosvetnih delavcev, ki so Jim nadomeščali starše. Čebele napadle sladkorno tovarno Sladkorna tovarna »Partizanka« je te dni doživeia nenavaden zračni napad. Na tisoče čebel je v rojih vdrlo skozi odprta okna in napadlo kotle. v katerih so kuhali sadne sokove. Spomladanski mraz je letos čebele v času paše precej prikrajšal, zato s0 pričele, kot pravijo čebeiarji, »ropati«. Pri svojih tatinskih podvigih So si izbrale kot najprimernejši objekt tovarno »Partizanko«. Vsu-le so s« v rojih v predelovalne prostore in napadle vse, kar je bilo sladkega. Delavke so se morale boriti pred njimi kar na dveh frontah. Obvarovati so se morale pred vsiijivkami. ki so hotele izsesati vse sladke sie-dove njihovih oblek, na drugi strani pa so kolikor hitro mogoče pokrivale ogromne kotle, kjer je *- izginilo v sirupu na tisoče čebel. (Tz »Večera«) Car Nikolaj s svojimi je bil i.z zaporov v Petro-pavlovski trdnjavi premeščen v Jekaterinburg blizu Urala. Ko so se čete odmikale z Urala in so se češki polki bližali mestu, je mestni sovjet sklenil, da se jih ustreli (julija 1918). Med potjo proti Vladivostoku sem se seznanil z ukrajinskim vojakom pilotom Muzičenkom, s katerim sem se srečal v Omsku. Pozval me je, da bi si ogledala slap, ki se izliva iz Bajkalskega jezera in ustvarja v nadaljnjem toku mogočno reko Angaro. Od jezera naprej proti vzhodu so bili moji sopotniki večinoma vojaki, ki so se vračali domov po razsulu carske vojske. Oblasti tedaj v Sibiriji takorekoč ni bilo. Gospodarji položaja so bile posamezne skupine vojakov, ki so dajali povelja železničarjem, ki so bili v težkem položaju. Vojaki so se nekontrolirano in brez vsakih dokumentov aLi voznih listkov vozili in, ko je vlak ustavil, prisilili z grožnjami vlakovodjo, da mora takoj peljati dalje, sicer ga ustrelijo. Gneča v vlaku je bila nepopisna, vozili so se po vseh strehah. V mestu Cita smo se ustavili in se poživili s čajem, potem pa nadaljevali vožnjo proti postaji Kitajski Razjezd, kjer se proga razcepa proti Mandžuriji in Vladivostoku, druga pa preko Nerčinska, Blagovješčenska in Habarovska prav tako do Vladivostoka. Peljal sem se preko Mandžurije in imel pri prehodu na rusko-kitajski meji neprilike z ruskimi vojaki-boljševiki, ki so si predstavljali, da nastopajo v imenu sovjetske oblasti in me osumili, da sem namenjen h kozaškemu atamanu Se-menovu, ki je zbiral belo gardo v obmejnem mestecu Mandžurija. Imel 'je že nekaj vojske okrog sebe, pretežno Srbov, biv&h borcev na fronti proti Bolgariji. Zaradi tega, ker sem med vožnjo kritiziral, da so prenehali z borbo proti Avstriji in Nemčiji, ker sem bil mnenja, da bodo Nemci sedaj rusko zemljo zasedli, so me osumili, da sem proti boljševikom. Pojasmil^em jima, da sem namenjen v Vladivostok in od tam dalje v Ameriko, kjer sem že bil in imam tam brata. Eden je hotel, da moram z njim na komando, drugi pa- je spoznal, da nisem to, za kar sta me imela, se začel s tovarišem prepirati in obveljala je njegova. Moj sopotnik Muznčenko je že prej neopazno izginil ter se nisva več videli, drugi sopotnik, tudi Ukrajinec iz Galicije, s katerim sem se vozil že od Polt a ve, je šel z menoj peš 25 kilometrov od Kitajskega Razjezda do mesteca Mandžurije, ker vlaki niso vozili. Potovala sva po progi ter dospela na postajo, kl je bila na zapadni strani mesta. Trudna se vsedeva na klop v čakalnici. V tem se vrata odprejo, vstopi mlajši moški srednje postave, oblečen kot ameriški kondukterji, ter me po rusko vprašal, kdo da sem. Odgovorim: Srb. Nato on: »Dobro, pri nas so Srbi, prosim pridite z menoj, se boste lahko z njimi pogovarjali«. Ko sva šla po peronu, se pokaže na drugih vratih enako oblečen moški, le da je bil malo nižje postave in nekoliko mlajši. Prejšnji mu reče v angleščini: »Tu sem našel človeka, ki pravi, da je Srb, peljal ga bom k Semenovu, da se on z njim pogovori kot poveljnik bele garde, kakor tudi njegovi vojaki, ki so po večini Srbi.« Ker sem razumel kar sta govorila, sem jima v angleščini odgovoril, da ju razumem. Nato sta se oba nasmehnila. S spremljevalcem sva šla h generalu Semenovu. Rekel mu je: »Pripeljal sem vam tega človeka, ki pravi, da je Srb, pozovite enega svojih vojakov Srbov, da se prepričamo, če je res, kar pravi.« Nato pozove enega, ki se začne z menoj pogovarjati. Vpraša me, odkod sem. Rečem, da sem blizu Vrbovskega doma, iz vasi Ponikve. Kam potujem? »V Vladivostok«. — »Zakaj?« — »Ker je to pristaniško mesto, od tam se lahko odpeljem v Ameriko.« Ataman je vse razumel ter si je mislil, da ne govoriva srbski, temveč po ruski. Tisti človek v ameriški uniformi pa mu je pojasnil, da je najin pogovor tekel v popolnoma pravilni srbščini. Ko se je prepričal, da sem v resnici Srb, se je odstranil. Ataman mi je ponudil službo v svoji vojski. Izgovarjal sem se, da lahko njegovi stvari mnogo več koristim v Amerika, kjer bom lahko uresničil svoj davni načrt avijonskega motorja, katerega upam skonstruirati v Ameriki, ter mu pokažem izrezek iz lista v »Poltavskoj Gazeti«. Se-menov me je ves navdušen potrepljal po rami in naročil nekemu vojaku, da me odvede h kapitanu Dra-goviču, — Crnogorcu. Stanoval je v sredini mesteca Mandžurija. Ko sva zapustila kolodvor, je vojak stopal tri metre za menoj, kot da žene nekega ujetnika, kar mi nI bilo prav. Rekel sem mu, da bi lahko hodil poleg mene, toda ni me ubogal, češ: »Moja vojaška dolžnost me veže, da te ženem'pred seboj«. Mislil sem si: si pač še nekje za luno! Prišla do velikega poslopja, kjer je stanoval Dra-govič. Vojak potrka in na poziv »naprej« sva vstopila. V veliki sobi je bil on in še dve dami, po besedah sem ju imel za Poljakinji. Kapitan vpraša vojaka za kaj gre. Odgovoril je: »Po nalogu atamana sem ga prive-del«. Obrne se k meni in me vpraša: »Kaj je s teboj?« Odgovorim: »Želim, da odpravite ostale iz sobe, da se bova na štiri oči pogovorila.« Res je odpravil dami skozi ena, vojaka skozi druga vrata, nato sva ostala sama. Brez besede vzamem tisti izrezek iz časopisa ter mu ga dam. Prečital ga je, ter nekako v negotovosti vprašal: »Zakaj vas pa ataman pošilja k meni in kaj naj jaz storim z vami?« Šest taborov ob morju Nekako v sredi poti med Reko ln Puljem leži premogovni bazen Istre Raša-Podlabin. Iz Labina, nekdanje srednjeveške trdnjave, se spušča smelo speljana cesta po robu hudourniške doline 250 m globoko proti morju v zaliv Rabca. To staro naselje ribičev in pomorščakov je zaradi ugodne lege obale, zavarovane pred burjo, postalo prava vaba za kopalce. Na tisoče delovnih ljudi se v dela prostih dnevih pripelje z velikimi avtobusi iz Raše in Podlabina, da preživi nekaj ur v prirodni zračni in vodni kopeli. Vozijo samo šoferji najboljše kategorije. Ko smo se na nekem ovinku srečali z avtobusom iz nasprotne strani, je na mojo pripombo, da smo le za las ušli karambolu, kondukter samozavestno izjavil: »Na tej progi še ni bilo nobene nesreče, čeprav je cesta ozka in čeprav včasih prevozimo do 5000 potnikov na dan.« TABORA NOVOMEŠKIH TABORNIKOV v ta zaliv nas je prve dni julija pripeljala ladja, da postavimo dva tabora na prostoru, ki ga je po dogovoru že v juniju določila komisija labinske občine. Na poti ob obali tik pod do-dočenem prostorom nas je pričakalo za tri kamione robe in šest obupanih obrazov. Izkušeno oko tabornikov Je namreč takoj na prvi pogled ugotovilo, da je prostor, tak kot je, skoraj neuporaben in bi ga šele po daljšem napornem delu več tednov mogli preurediti za tabor. Ker smo že za naslednji dan pričakovali medvedke in čebelice, to je tabornike iz osnovne šole, je bila potrebna hitra odločitev. Pomagal nam je pri tem tamkajšnji gozdar, ki nam je pokazal prostor, zelo primeren za taborjenje. Oddaljen sicer 500 m od obale v višini 50 m nad morjem leži sredi borovega gozda v široki dolini jasa, zasajena na redko s stoletnimi hrasti jn dvema skupinama mladih lip, ob robu pa je vrsta visokih cipres. T.epše sence si v neznosni vročini, ki je takrat bila, nismo mogli želeti. Z neverjetno požrtvovalnostjo smo se vsi zaprlzlI v delo in do trde noči smo spravili sedem ton lovora na tnbo^nl prostor. Ko *o se naslednje dopoldne pripeljali naši najmlajši, so naSU tabor v obrisih že postavljen. Takoj ob začetku Jase, mimo ka- tere pelje vozna pot v nekdanjo pristavo (sedaj drevesnica gozdne uprave) ,je bil postavljen spodnji tabor, »Civčlv« so ga imenovali. Sprejel jo 57 oseb. Šotori so bili razpeti v dveh vrstah, kuhinja ln gospodarski Šotor ob strani v senci visokih cipres. Zgornji tabor • Škržati« Je imel razpostavljene Šotore v obliki podkve. Kuhinja Je bila na skrajni gornji strani ob začetku dolge njive, porasle z deteljo. Sredi med dvema hrastoma je bilo zborno mesto z jamborom ln prostorom za taborni ognij. Postavljanje vseh tabornih objektov in zlasti peitradov v spodnjem taborit (kjer so se najmlajši Sele učili ob svojih vodnikih, kako se postavljajo pogradi) se Je zavleklo prav do konca tedna. Kljub temu Je redno taborno življenje steklo že takoj drugi dan. silna vročina prvih dni Je postavila kopanje na prvo mesto našega programa. Kar nekako mimogrede Je od 16 malih nepta-vačev splavalo 14. Nekateri od teh so proti koncu taborjenja že uspešno sodelovali pri plavalnih Lok mah. Težišče dela v gornjem taboru je bilo v pripravah na izpite. Izvedli smo tudi več izletov v bližnjo okolico, izlet v Pulj in v Punt Ubaš, kjer so zanimivi poskusni nasadi sredozemnega rastlinstva. 17 članov in članic je v skupinah po tri ali štiri uspešno izvedlo orientacijski pohod 8 km daleč po neznanem terenu. Uspešno in brez večjih nezgod sta bila izvedena tudi dva nočna pohoda. Oba tabora, ki sta imela vsak samostojno gospodarstvo in ta- borni program, sta tiho tekmovala med seboj, kar je še poživilo delavnost na obeh straneh. Ob tabornem ognju, ki sta ga Izmenoma prirejala oba tabora, so nas obiskali v bližini taboreči Zagrebčani, ki so prispevali tudi nekaj svojih točk k programu. »Medo« bo zlasti malim ostal v spominu s svojim nastopom. Ob plapolajočem tabornem ognju Je bil nepopisno lep pogled na starodavni hrast in na krog sedečih mladih postav, ki so strmele v živi plamen. V daljavi pa je v mesečini srebrno odsevala gladina Jadranskega morja. Takega pogleda ne odtehta noben prizor na gledališkem odru aH filmskem platnu. TUDI NA STRAŽI JE BILO LEPO Da Je taborno življenje redno potekalo, je bila v obeh taborih uvedena dežurna služba. Dežurni vod (i—« oseb) Je opravljal službo 21 ur. Pomagal je v kuhinji, na-nosil vode (kakih 300 m daleč 40 veder na dan) ter Imel nočno stra-fco. Ta je bila bolj Termalna, zakaj doživeli nismo ves čas nttl enega napada aH poizkusa kraje. Tabor Novomeščanov v Rabacu: tabornikom Gorjanskega rodu predava prof. Fabjan pod stoletnim hrastom in jih uči spoznavati naravo. (Foto: Marjan Dobovšek) So pa vseeno doživeli nočni stražarji marsikaj zanimivega. Dolgčas so Jim preganjali murenčki s svojo vztrajno godbo, Številni čuki s svojimi enakomernimi Klici ter v daljavi lesketajoče se luči ribičev, kadar nI bilo mesečine. Sum nočnega vetra, ki Je pihal skozi vejevje visokih borov, Je še povečal tajinstvenost nočne pokrajine. Tesnoba v srcu mladih stražarjev pa je popustila, če so začuli lz kakega šotora smrčanje ■— znak, da niso sami sredi gozda... Kdor nI hll v dežurnem vodu, Je Izkoristil prosti čas za opazovanje narave (bilo Je nešteto vrst kobilic, škržatov, mravelj in pajkov), za Igre z žogo, saniranje, sestavljanje pisma, pa tudi za pripravo na Izpite, saj je bilo obilo snovi. Dvomim, da Je komu Se ostala kaka ura za »dolgčas«. TABOR TEČAJEV Hitro so minili trije tedni — prišla je druga izmena — tretji letnik učiteljišča in taborniki iz Straže-Toplic, Črnomlja in Šentjerneja. Gornji tabor je izpre-menil ime v »Zeleni Rog«, spodnji pa je dobil totem učiteljišča. Oba tabora, ki bosta trajala do 13. avgusta, imata značaj tečajev. 27 učiteljiščnikov in uči-teljiščnic ima plavalni tečaj, tehniko taborjenja in organizacijo dela po vodovem sistemu. Gornji tabor pa pripravlja udeležence za vodnike po novoustanovljenih enotah. Oba tabora uspešno izvajata svoj program. Posebno zanimanje so pokazali na obeh taborih za izlete, ki jih obilo nudi razgibana okolica. Ob skupnih tabornih ognjih se razlega naša partizanska in narodna pesem, Domačini, ki so nas že spoznali kot delaven, discipliniran kolektiv, radi prihajajo v vedno večjem številu in poslušajo naše pesmi in zbadljivke »žure«, v katerih se posebno uveljavljajo prvi taborniki iz Novega mesta, kot so Samotni hrast, Sivi jelen in Dolga noga. Štirideset šotorov se bo do konca avgusta belilo v vročem soncu sredi tihe doline med stoletnimi hrasti in senčnimi lipami. Prišla bo še tretja izmena: mladina iz vajenskih vrst in otroci, ki jih bo poslalo na oddih socialno skrbstvo novomeškega okraja. Skupno bo preživelo ob morju v Rabcu po tri tedne okrog 250 mladine iz. novomeškega okraja. Pomoč, ki so jo prispevali v hrani Rdeči križ in socialno skrbstvo okraja, kakor tutii podjetji Zeleznina in Kremen pri prevozu, je bila dobro naložena. Mladina se na teh taborih ni samo zdravstveno okrepila, temveč se je tudi strokovno izpopolnila teoretično In v praktičnem delu za bodoče vodnike in organizatorje taborjenj in letovanj v prosti naravi. Sivi Jalova*