ajfcstfai v gotovini. Leto LXm., št« 293 V Ljubljani, ponedeljek 29« decembra 19)0 Cena Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemši nedelje to praznike. — Inseratl do 30 petit it Din 2.—, do IOO vrst Din 2.50, od lOO do 300 vrst & Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVNISTVO UUBUANA, Kn&fljeva ulica štev. 6. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 In 812«. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — — — CELJE, K ocen ova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c tel. st. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — ■—■ Račun pri post. Cek. zavodu v Ljubljani st. 10.351. PREOKRET V RUMUNSKI NOTRANJI POLITIKI Po izvolitvi Duce za predsednika liberalne stranke se pričakuje osnovanje koalicijske stranke Bukarešta, 29. dec. Včeraj dopoldne se je vršil izredni kongres liberalne stranke, ki je izvolil bivšega zunanjega ministra in sedanjega podpredsednika stranke Duco za predsednika stranke kot naslednika pokojnega Vintile Bratiana. Kongresa so se udeležili vsi bivši in sedanji parlamentarci stranke ter člani izvršilnih odborov krajevnih organizacij. Izvolitev Duce za vodjo stranke je priporočal zadnai še živeči brat Bratiana Drnu Bratianu. Duca je sprejel izvolitev z zahvalo ter je izjavil, da bo tudi nadalje delal v korist države kot zvest služabnik kralja, ki mu izreka svojo popolno vdanost. Tudi v notranji politiki bo šel po poti ob- novi javnega življenja. Izvolitev Duce smatrajo v političnih krogih kot zelo važno za razvoj notranje politike države. Z njegovo izvolitvijo so odstranjene zadnje zapreke, ki so ovirale sodelovanje med liberalno in narodno kmetsko stranko. Smatra se za verjetno, da bo v do-glednem času prišlo do koalicijske vlade, v kateri bodo sodelovali tudi liberalci. Bukarešta, 29. dec. Kakor znano, je bil pokojnik Viratila Bratianu ogorčen nasprotnik sedanjega režima, vsled česar je nastal tudi razkol v liberalni stranki. Čeprav je bil pokojni Vintila Bratianu preced osamljen, je bila nje- Propast goriške zadružne zveze Pod fašističnim vodstvom je bilo nekdaj cvetoče zadružništvo na Goriškem popolnoma uničeno — Tucfi furlansko prebivalstvo oškodovano Dunaj, 29. decembra. »Sudost. - Kor-respondenz« poroča, da objavlja pari-Sko glasilo italijanskih emigrantov »Itaka« naslednje: Najnovejši konkurz v Italiji se tiče Zadružne zveze v Gorici, ki ima milijone lir deficita. Nekdanjo cvetočo slovensko zadružno organizacijo je uspelo v letu dni dovesti na rob propada, odkar je bil od fašistov imenovan za predsednika Caccese. Skupno z goriško Zadružno zvezo je propadla tudi asociirana čevljarska zadruga v Mirnu in zveza soških mlekarn v Trstu. V tej zvezi je bilo združenih 60 slovenskih denarnih zadrug in 122 gospodarskih zadrug. Ob imenovanju Caccesa jim je bilo pridruženih še nekaj furlanskih zadrug, da bi Zveza izgubila svoj čisto slovenski značaj. Na ta način so bile pritegnjene v propast z zlonamernim postopkom fašistov tudi italijanske zadruge, zaradi česar je nerazpoloženje proti fašistom zajelo najširše sloje. Fašistična spijonaža v Italiji Beda italijanskega prebivalstva, ki postaja čim dalje bolj nezadovoljno, sili fašizem k vedno hujšim nasilnim sredstvom Dunaj, 29. decembra. List »Itafca«, ki izhaja v Parizu, poroča, da je bila »Ovra« (Organisazione Volantaria Re-pressione Antifascismo) prej prostovolj-a teroristična organizacija, ki je povzročila mnogo zla. Letos se je pretvorila v državno ustanovo in je podrejena notranjemu ministrstvu. Že kot zasebna ustanova je izvedla nešteto zločinov, med drugimi tudi umor Matteottija in bivšega ministra Amendola. Sedaj polni »pod nadzorstvom notranjega ministrstva temnice s profesorji, odvetniki, inženjer-ji in drugjmi intelektualci, ki niso ničesar zakrivili in ki jih zapirajo samo zato, ker niso všeč fašistom. Ta organizacija je aretirala mnogoštevilne osebe svetovnega slovesa, o čemer ni fašistični tisk smel ziniti niti besedice. Šele, ko je postalo sistematično prikrivanje teh dogodkov nemogoče, je izšle znani komunike o aretaciji 20 intelektualcev. Po pisanju »Petit PaTisiena« je Ovra nekakšna Ceka, ki ima preprečiti protifašistični pokret in ki ni sestavljena rz profesijonalnih policijskih agentov, temveč jo tvorijo predvsem fašisti iz vseh meščanskih poklicev, ki vohunijo in puste zapirati svoje stanovske tovariše. V tej organizaciji je mnogo inženjerjev, odvetnikov, oficirjev, uradnikov, trgovcev, dijakov, vratarjev itd„ pa tudi raznih sumljivih tipov. Monarhistična zarota v Turčiji V zaroto proti režimu Kemal paše, pleteni tudi visoki Carigrad, 29. decembra. Listi objavljajo službeni komunike o stališču vlade glede na krvave dogodke v Menemenu. Vlada je imela zaradi teh dogodkov v Ankari sejo, ki je trajala celin osem ur in ki ji je predsedoval sam Kemal paša. Preiskava je ugotovila, da so revolucijonarno gibanje izzvali pristaši neke muslimanske verske sekte, katere glavni voditelji so bili aretirani v Carigradu. Gre za reak-cijonarni pokret, ki se je že dolgo časa pripravljal in ki je bil razširjen po vsej Turčiji. Vlada je na svoji seji ugotovila, da lokalne civilne in vojaške oblasti niso dovolj odločno vršile svojih dolžnosti. Notranji minister je odpotoval v Smirno in Menemen, da vodi osebno preiskavo o tem, kako se je zadržalo orožništvo. Kakor pričakujejo, bo v Menemenu odločno nastopil proti osumljenim dervišem. Carigrad, 29. decembra. Med zarotniki proti režimu Kemal paše je bilo tudi več visokih uradnikov, štiri stotnije nekega pespolka, ki se vladi niso zdele dovolj zanesljive, so bile razorožene, oficirje pa so zaprli V trdnjavske ječe. Ministrski svet je pod predsedstvom Kemal paše sklenil izredne odredbe. V uporniških krajih je bilo proglašeno obsedno stanje. Na podlagi preiskave notranjega ministra sta bila guvernerja Srni me in Anise odstavljena. Carigrad, 29. decembra. Zaradi poiz- ki so jo vodili derviši, so bifi za-turški uradniki kušanega upora v Menemenu je policija aretirala več dervišev. Vlada je odkrila široko razpredeno zaroto, ki so jo organizirali bivši predstojniki razpuščenih samostanov. Zarotniški organizaciji so pripadali večinoma reakcijonarni krogi, ki so hoteli vreči sedanji vladni sistem in odpraviti vse novotarije, ki jih je uvedel Kema-lov režim. Revolucijonarji so imeli že pripravljenega kalifa. Prezgodnja akcija v Menemenu je pokvarila vse njihove načrte ter omogočila turški vladi, da je gibanje v kali zadušila. Intrige madžarskih nacionalistov Budimpešta, 28. dec. Predsednik češkoslovaškega senata dr. František Soukup je poslal listu >Nepszavi« brzojavko, v kateri pravi, da so praški sodni strokovniaki z vso gotovostjo brez vsakega dvoma ugotovili, da so bili dokumenti, s katerimi se hoče dokazati finančna odvisnost madžarske socialne demokracije od češkoslovaških socialnih demokratov in ki so sedaj predmet od ministrskega predsednika grofa Bethlena odrejene kazensko-sodne preiskave, izdelani na pisalnih strojih uredništva lista >Pragai Magyar Hirlapc. TI pisalni stro H so bHd zaplenjeni kot corpora deficti. Fal-zififcati so bbfi fotografirata m bodo objavljeni y javnosti. gova avtoriteta še vedno zelo velika, zaradi česar je prišla liberalna stranka v zelo težak položaj. V političnih krogih mislijo, da bo prišlo po izvolitvi Duce za novega predsednika liberalne stranke do ureditve razmer in možnosti osnovanja koalicijske vlade. Bukarešta, 29. dec. Pogreba pokojnega Vintile Bratiana v Fiorioi se je udeležilo veliko število pristašev liberalne stranke. Opelo je izvršil episkop Nikita. V imenu vlade se je poslovil od pokojnika finančni minister Popovici. govoriti pa so rudi predstavniki poslanske zbornice, senata m vojske. Zlasti ganlijiv govor je imel novi predsednik liberalne stranke Duca. Izpremembe v ljubljanski občinski upravi Notranji minister je razrešil dolžnosti osem občinskih svetnikov ter imenoval na njihova mesta deset novih Beograd, 29. decembra. Predsednik vlade general Peter 2ivković je kot notranji minister razrešil dolžnosti člane ljubljanske občinske uprave: dr. Vinko GregoriCa, šolskega ravnatelja v p., Janika N. Jegliča, trgovca Viktorja Medena, bančnega uradnika Josipa Malenška, trgovca Josipa Banovca, bivšega poslanika in pokrajin-j skega namestnika Ivana Hribarja, ravnatelja Jugoslovenske tiskarne Karla Ceča in tajnika Zbornice za TOI Ivana Mohoriča. Joffre na s stelji iipo' Pariz, 29. dec AA. Maršal Joffre Je prestal noć relativno dobro. Njegovo sta-ado pa Je aamldc temu se kritično. Zdravniški svet se nI izdal bulietin*. Pariz, 29. decembra. Statrje mareaJa Joffra je obupno io je le malo upanja, da bi ofcrevai. Včeraj »o ve* dan poeečale bolnico, t kateri leii veliki vojskovodja, najodličnejše osebnosti, da se informirajo o stanju velikega bolnika Angleški poslanik t P^riara Tvrett i« prejel od angleškega kralja brzojasvko, t kateri Izraža svoje obžalovanje nad resnim standem maršala Joffra ter odreja, naj ga sproti obvešča o nadaJ$nem poteku bolezni velikega maršala. Ker je stanje Joffra zelo resno, so pri-pnetš-Jd k postelji bolnika le malo oseb, med nf.mi načelnika glavnega stana generala Weyganda, bivšega (predsednika republike Milleranda ter nekaj najožjih prijateljev. Nove zveze Bolgarije in Rusije Sofija, 29. dec. V vseh političnih krogih zatrjujejo, da bo državni proračun vseh resorov reduciran na m! zasute našli še žive, ker morajo odstraniti velikanske množine zemlje, ki je zasula hiše domačinov. Izgredi v Berlinu Berlin, 29. dec. V sobotni noči je prišlo na jugu Berlina do hudega pretepa med narodnimi socialisti in komunisti. Komunisti so napadli skupino narodnih socialistov. Pri spopadu je bilo od obeh strani oddanih več strelov. En komunist je bil težko ranjen na vratu. Enega narodnega socialista so aretirali. Kitajska proti ruskemu dumpmgu Nanking, 29. dec. Zakonodajni svet je predlagal vladi, naj uvede na blago, ki se prodaja z namenom, da se znižajo cene, visoke carine in tako prepreči inozemski >dumping<. Ta predlog je očividno naperjen proti vedno večjemu uvozu ruskega blaga. Porast ruske industrije Moskva, 29. dec Produkcija težke industrije se je povišala meseca novembra nasproti novembru preteklega leta za 41%. Močno je napredovala električna industrija. Njena produkcija se je povišala do meseca novembra v teka enega leta za oatab ?0%« Polet »Zeppelma« na severni tečaj Moskva, 29. dec. Prihodnje leto meseca julija poleti >Zeppelin< na severno ozemlje. Ekspedicije se udeleži tudi znani raziskovalec polarnih krajev profesor SamojloviS. Znanstveni krogi si obetajo od te ekspedicije važnih rezultatov za nadaljno raziskovanje polarnega ozemlja. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.74, Berlin 13.4475, Bruselj 7.8921, Budimpešta 9.8822, Curih 1095.9, Dunaj 793.50—796.50 (7&1.53). London 274.14, Newyork 56.32, Pariz 221.81, Praga 167.06-167^86 (167.46), Trst 296.57. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.125, Pariz 20.24, T»n-doo 25.015, Newyork 514.90. BrueeV) 71.98, Milan 24.97, Madrid 54.50. Amsterdam 207.50. Berlin 122.70, Dunaj 72.50, Sofiji 3.73, Praga 16.2$, Varšava 57.76, Budil* ipesta 90.175. ♦ >8LOVENSKI NAROD«, dne 29. decembra 1990 Stev. ogj Pojasnilo o seznamu za kuluk Važno pojasnilo glede uporabe ljudskega dela za nedržavne Javne ceste v dravski banovini po nalogo g. ministrskega predsednika •e ima uporabiti ljudsko delo za nedržavne avne cesta v dravski banovini, kakor se že rprorablja ▼ drugih banovinah. Občine imajo w najkrajšem času sestaviti imenik oseb, ki so tej dolžnosti zakonito podvržene. — Sestaviti je dve vrste seznamov, namreč za one. ki so po zakonu načelno dolžni opraviti to dolžnost z osebnim delom, (ki se pa lahko odkupijo ali pošljejo namestnika), in za one, ki imajo načfloma platviti odkupnin« (t j. se ne sprejmejo na osobno delo, tudi ce W 9C poondili, nego moraj« plačati). Zakon o samoupravnih cestah (§ 38) pa določa, da so osebnemu delu zavezam vsi za delo sposobni moški prebivalci občine od 18. do 36. leta. V § 40 določa, da spadajo v najnižjo izmero, to je en dan dela, osebe, ki plačajo do 200 Din davka. Po dikciji § 38. da so obvezni vsi delazmožni moški v navedeni starosti, bi bilo torej sklepati, da spadajo v nar nižjo kategorijo (>do 200 Din davka«) tudi vsi oni. ki splob nobenega direktnega davka ne plačujeio. Kajti >do 200 Din* je isto, kakor »od 0 do 200 Din^:. ko pravi zakon vsi delazmožni moški od 18. do 55. leta. Zato je ljubljansko mestno oa&elstvo tudi plakat tako stiliziralo; ko je pa dobilo avtentično interpretacijo, da je >do 200 Din-: — razumeti kljub dikciji § 38, tako, da ne-obdavPenc-i niso obvezani, je dodal plakat rdeč listek 9 pojasnilom. Mestno nacelstvo v Ljubljani bo za občino popisalo pot zglasevanja samo za one, ki plačujejo uslužbeniški davek, ker bo za vse ostale neposredne davke dobilo potrebne podatke v najkrajšem času od druge strani. Komu 6e ni treba zglasiti, Četudi plačajo uslužbeniški davek? Ni se potreba zglasiti nobenemu javnemu (civilnemu ali vojaškemu) uslužbencu ali vpokojencu, ker tem že prejemke izplačujoče oblastvo odteguje in odracunava prispevek za ljudsko dek). Ni se treba zglasiti dijakom do 24. leta, ee plačujejo uslužbeniški davek, a ne ver, nego do Din 100.— na leto. V teh mejah so namreč dijaki oproščeni. Dalje so plačevanju po dodatnem zakonu iz leta 1930 oproščeni in se jim toroj ni zglasiti: vojni invalidi, ki žive le od inva- lidska podpore, redovniki in menihi, kS nimajo nikake plače niti premoŽenja in dohodkov (kar je pravzaprav jasno ie od preje navedeni avt. interpretaciji § 40 ie bi imelo pomen le, če bi bila ostale interpretacija magistratova); končno tudi kulturne in humanitarne ustanove, ki jih z odlolcom oprosti minister za gradbe Oseba« se nimajo zglasiti uslužbenci podjetij, katera jim pri plačah otrgavajo uslužbeniški davek in ga skupno odvajajo. Pa* pa morajo taka podjetja (banke, delniške družbe, industrije, obrtniki itd.) mestne mu nai-elstvu vpo»lati v času, naznačenim na plakatih, točne izkaze uslužbencev z njih prejemki na leto in letnim zneskom od teg ljaja za uslužbeniški davek. Vsi drrgi delazmožni moški v Ljubljani med IS. in 56. letom, ki plačujejo kaki sen koli uslužbeniški davek, se pa morajo osebno zglasiti in pokazati tudi davčno knjižico z davčnimi koleki v dokaz resničnosti svo jih navedb glede višine prejemkov in odgovarjajočega jim a služben takega davka. Končno je pa v zakonu označena še skupina oseb, ki so temu davku podvržene ne glede na spol, starost in delavno sposobnost in ki opravljajo -kuluk: edinole z denarno odkupnino. To so neglede na navedene tri okolnosti oni, ki plačujejo nad 100 Din neposrednega davka na leto. Ker gre pri zglaševanju le za uslužbeniški davek, se imajo torej radi tega določila in v kolikor niso morda navedeni ie v izkazu, ki ga bo predložila kaka banka, industrija itd., zglasiti osebno vsi, čeprav morda še ne 18 ali že 55 let stari ljudje (moški in ženske), če plačujejo nad Din 100.— letnega uslužbeniškega davka. Delovno nesposobni ljudje bodo sicer prišli vpostev pri marsikaterem drugem neposreo-Lem davku, pri uslužbeniškem pa komai Mogoče je pa tudi. da plačuje kdo nad 100 Din uelužb. davka, dasi za cestno ne bi bil sposoben. Tak bi se moral (event. po pooblaščencu) seveda zglasiti. Opozarjamo vso javnost, naj pozivu v lastnem interesu točno vstreže, da ne bodo imeli ljudje pozneje hujših neprillk, nego je zglasitev. Velik vlom in številne tatvine Davi Je Mo vlomljeno v trafiko pri Sv. Jakobu — Tatovi 90 odnesli za 12.000 Din tobaka, kolekov in znamk Konec nedelj in praznikov Včerajšnja nedelja je bila v zname nem pa Ljubljana, 2P. decembra. Vse je minljivo, brfdke solze se vsilju* jejo peresu ob tej zavesti. To je pa res nadvse tragična zadevščina. Gotovo bo tu* di vas prizadelo. Pa res ni nič bolj žalost* nega, kot če bi nam kar naenkrat prepo* vedali še to veselje, še praznovanja. A kaj more pero zoper to, če je res konec ne* delj in praznikov! Zapisati mora in kveč» jemu malo postokati, zaškripati in se pri* dušiti — pa je amen in konec. Tak3 je pač usoda peres, zlasti zadnje čase — oh, kaj vse morajo zapisati m kaj bi rada zapi* sala! Malo potrpite pa se vam bo naslovna bridka resnica razjasnila. Včeraj pa je bila še vendar nedelja, za* to je tudi prišlo do tega stokanja. No. ne* delja, to jc vendar nekaj tako nepopisno veselega, da, baš zato . . . Pretekli teden smo imeli božič, če že niste pozabili, mno* go veselja je bilo, marsičesa, tega in onega, saj veste, kaj se to pravi — božič smo ob* hajali! Se pravi, da smo se tudi mastili, na* maka i i in sploh — veselje je bilo neizmer* no in nepopisno, temu primerne pa tudi posledice z mačkom. Vse to se je še poznalo včeraj. Zato pa bi tudi menda bil marsikdo vesel, da bi vse praznike vzel vrag ter bo to vest radostno pozdravil — konec nedelj in praznikov. Vendar jih pa tole pero ne more popolnoma potolažiti, samo reče, da je letos konec nedelj in praznikov, ce bo pa drugo leto tudi tako kot je bilo letos v tem pogledu, bomo še videli. Četudi so nam praznovanja tako oble* žala v želodcu se od božiča, vendar smo včeraj praznovali bolj skromno sicer, do* stojno in ponavadi pa le. Ponavadi se pa nekako tako praznuje: Dopoldne v postelji; opoldne se pričnemo dušati nad vremenom, obračamo žepe ter vzdihujemo na vse mile viže, kajti skrbi so res grozne. Res, še povedati je težavno, kaj ljudje počno popoldne. Edino smučar* je in podobno branžo ne skrbi, kaj bi po* čeli odkar je sneg, odnosno blato. Po Go* lovcu. Rožniku tja do Podutika, Šmarne gore in Medvod — povsod jih je dovolj, njihov sport je pa dokaj svojevrsten, lah* ko rečemo, da je naroden. Le oglejte si te naše smučarje! Najprej morate vedeti, da je pri nas zadnje čase vsak smučar, dame v prvi vrsti seveda, velike, okrogle, suhe, grbaste, stare in mlade, zastopnice vseh poklicev, pa kaj bi vam pravili — le po* glejte jih! Se take so vmes. ki še hoditi ne znajo, hočejo pa biti smučarke, seveda ko* rajža veljal Zdaj si tudi lažje predstav« ljate ta naš narodni sport. Pravimo — narodni, ker je res nekaj svojevrstnega, ne bi se smel imenovati smučanje — naj ga krsti kdor ga zna, to je težek problem! Pomislite, ti naši smučarji se smučajo si* cer s smučkami na nogah, \*cndar pa z no« gami kvišku, hi se zadovoljijo tudi z bit* tom. če ni snega. Ta sport je torej tudi le* pa zabava — za nesportnike. Nekaj izred* nega je taka smuka, saj si lahko m slite! Kdor js Vratkoviden, bo videl v teb po hrbtu drsajočib se prikaznih letala, seveda pr-m škode. Oplenjena trafika stoji tik ob mostu na Gallusovem nabrežju. Zgrajena je bila pred leti in je zidana. Kraj, kjer stoji, sicer ni preveč samoten, kor Je bas pred mostom stražnikovo stajaliSče. Krjub temu Je bil davi izvršen v trafiko drzen vlom. Ohrog 4. zjutraj je službujoči stražnik v svojem okraju u gotova I, da je vse v redu. Toda dve u rti pozneje je uslužbenka trafike, Id je last postne zadruge >Poštni dom«, vsa pres lecena ugotovila, da so vrata samo priprta in da je nekdo ponoči trafiko skoraj popolnoma izpraznil. Pobral je vse cigarete, tobak, cigare in razne tobačne izdelke, pa tudi znamke ia ko-leke je pobasal v žep. Po približni cenitvi je odnesel iz trafike za 10.000—12.000 Din blaga, O vlomu je bila obveščena stražnica v Trnovem, ta pa je obvestila policijsko upravo. V oplemjeno trafiko je takoj odšel kriminalni uradnik g Podobnik, da najde evemtuelne sledove za vlomilcem. Vlomilec jo trafiko odprl s zidarsko spono, ■ katero Je razčlenil ključavnico na vratih. Upati Je, da ne bo dolgo kadil in prodajaj ukradenega tobaka. Tafcovd in vlomilca Imajo zlasti med prazniki zelo radi kokosi Dan sa dnem hodijo na policijo prizadeti lastniki kokoši Včeraj ponoči je nekdo posettiJ zasebnega uradnika Antona Kerča v černetovd ulici 34 in mu bs kumfcka odnesel 6 kokosi, vrednih 240 Din. Tat je kokošim kar v kurniku porezal glave m jih pustil gospodarju za spomin. Dlfjaku Leonu Staretu je netodo pretečen* tedecn iz peveke sobe Delavske zbornice na Miklošičev?! cesti ukradel crno usnjato aktovko z rokavicami. Skupna škoda znaša 500 Din. Tat je izkoristil priliko, ko ao dijaki igrali predstavo »Namišljeni bolnik«. — Tudi v Kolodvorski ulici je podjeten tat poskušal srečo. Hotel je vlomiti v brivski lokal v hiši fotografa Davorina Rovška, kjer n*u Je bil všeč zračni čistilnik. Na njegovo nesrečo je pa čistilnik padel v lokal In ga ni mogel odnesti. Rovsek ima 200 Din škode Včeraj dopoldne se Je pripetoHa manjša nesreča v Veliki čolnarski ulici 7, k^er je padla po stopnicah 78 letiva vdova in po-sestnica Marija Dovč. Starka si je zlomila desno nogo v členku in so Jo morali prepeljati z rešilnem avtom v bolnico. Posipajte hodnike! Pišejo nam: Razglas glede kidanja sne* ga in pos panja hodnikov s peskom je že izšel in davi smo imeli tudi že poledico. Ni bila še smrtno nevarna, a vendar so ljudje morali hoditi oprezno in prav počasi, da so obdržali ravnovesje. Dolgo pot imam od Gruberjevega kanala za gradom in čez Vodnikov trg do poste. Zdi se mi, da ima razglas pomen le za mestne delavce, ker davi ni bil , *>sut trotoar niti pred eno pri* vatno hivšo, kakor bi ljudje v praznikih ne bili kurili in ne bi imeli pepela. Ne pobolj* ša jih niti vest, da si je te dni že zlomil nogo g. Dežman, najbrž se je pa tudi da* nes dosti pasantov občutno pobilo. Če so privatniki popolnoma pozabili na svojo dolžnost, ~ato so se pa tembolj po* stav Ti mestni delavci. Strme poti, ki na ve* čl** krajih potrjujejo upravičenost svojega imena, doslej sicer še niso posipali, čeprav je bila na strminah gladka kakor steklo, ker je vedno polna sanjkačev in smučar* jev. Prav čudili smo se davi mestnim de* lavcem, ki so se spomnili celo novih pre* hodov v Streliški ulici in vse posuli z drob« nim peskom. Posuta je bila dijagonala čez Krekov trg pri Mestnem domu. Vodnikov trg, Semeniška ulica in Pogačarjev trg so bil' pa posuti čez in čez, da so ljudje sto* pali varno kakor poleti po parku. Mestni delavci so torej storili svojo dolžnost skrajno vestno, sedaj naj se pa tudi varuhi-cestnega reda pobrigajo, da bodo posuti v-j-m • pred poslopji in vrtovi, ki so pri* vatna ali državna laat. Najbolj je pa za gradom nevarna hoja zvečer, ker je kljub ponovnim prošnjam še vedno premalo luči. Posebno potrebna je močna žarnica na sti* ku StreHŠke ulice in ceste Za gradom, kjer bi morala luč viseti nad cesto, da bi bil nevarni ovinek pregleden. Sedaj je namreč široka cesta na ostrem ovinku po* polnoma temna, ker je niti do srede ne more razsvetliti brljava žarnica na oglu Domobranske ceste. Nesrečna ljubezen Ljubljana 29. decembra. Samomori odnosno tpoakušend samomori zaradi nesrečne ljubezni so vodno bolj pogosti; dandanes jim sploh ne pripisujemo nobenega posebnega pomena, beležimo jih kot povsem navadne dogodke, tudi 6i-tatefci jih ne smatraoo za vsenzacijo«, drugega pa itak ne iečeno v časopisju. Za temd samomora pa se večkrat skrivajo globoke drame, na katere vsaj ne bi smeli gledati tako kot je zdaj navada. Pomilovalen zasmeh m surovo šusljanje, češ, naj ee le ubije, če Je tako neumen ali ne umna — to gotovo na na mestu. Kajti treba Je »poštovati tudi nesrečne m obupane — nf&dar Jih pa prezirati. In treba Je razumeti bolečino kogarkoli, mag ari nesrečno zaljubljenih. Cuartivo na sramota, pa tudi »nesrečna ljubezen« ni tako smešna. Toliko je treba pripomniti splošnega o tej zloglasni »nesrečni ljabeani« in njenih posledicah. Tudi v naslednjem primeru gre za nesrečno loubezen. žrtev Je 24 letna Angela M., pletilja, o kateri smo poročali v soboto, da je sfldenila končati si življenje. Izpila te večjo količino lizola, v bolnici so Ji (pa izprali želodec in je zdaj že izven nevarnosti. Reklo se je, da vzrok samomora ni znan, kot je pač navada. Navadno smatramo, da so take žrtve same krive svoje nesreče, zato M bilo vsekakor dobro, da bi se taki slučaji pojasnili, ker ibvJjenoe kogarkoli Je vendar življenje, ki ga moramo ceniti; mnogokrat požene v smrt nesrečno žrtev brezvestna oseba — ne toliko ttzol »am na sebi. Angela je bMa zaljubljena v nekega okoli 40 letnega vdovca, ki ima *va otroka. Baje Je bilo njuno razmerje zelo prisrčno, vdovec Je nameraval Angelo kmalu v*eti, kot Ji Je obljubljal. Angela je vz*ju-bdla njegova otroka kot prava mati, pa toda otroka sta se nanjo zelo navezala Vdovec Ji ni dal do zadnjega povoda, da bi dvomila v njegovo ljubezen. Takih zgodb Je mnogo. Popolnoma navadno, kaj ne... Saj si zaključek že itak lahko mislite vnaprej. Da, on je velel sporočiti, če pride ona k njemu, da ga ni doma, in da ga sploh dolgo ne bo. Ona je prišla in ni mogla verjeti, zakaj ga nd bik> doma. čakala ga je v njegovi pisarni. Potem Je vjprašala še služkinjo, če ga re& ni doma, kot ji je povedala njegova hčerkica. — Doma je, ampak ima geete, neka priletna ženska je pri njem. Angela je pogledala s hodnika v kuhinjo, res, on Je imel goste, 30 letalo žensko in še njene sorodnike, ka so kovali zakonski jarem za srečen par... Plii so, rajali, veseli so bili — smešno bi bilo, če bi kdo tedaj mislil na kakimo Angelo ... Njo je &a stri a resnična bolečina, mi takih stvaiv ne razumemo m se jim smejem o. On Je prišel iz kuhinje ter vprašal Angelo, kaj da želi, kot da je ni poznal. Zapodil jo je itd., — sad so take zgodbe vedno enake. In saj je vse to sentimentalno — zato smešno — mi smo pač vajeni samo smejati ee... Angela pa je pila Hzol med tem, ko je njen ljubimec brezskrbno rajal naprej v veseli družbi Kaj pa je sploh to posebnega. Morda bo Angela res okrevala, če pa... kaj za to, Idudje pravldo: ^naj se ubije, če Je tako neumna.« Življenje se vedno bolj vsestransko pro-fanira. Iz gledalske pisarne DRAMA. Začetek ob 20. Ponedeljek, 2$.: Serija A-000001. A. Tore(k, 30.: zaprto. Sreda, 31.: ob 31. Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Četrtek, 1. Jan.: ob 15. Nas gospod župnik. LJuidska predstava po anož. cenah. Izv. Ob 20. Mere ade t Izven. Ruska komedija Serija A-000001 v Običajni zasedbi se ponovi drevi ob 20. uri v drami za abonma reda A. Serija js izvrstna komedija, ki v obilni meri zabava poslušalca. Silvestrovo v ljubljanski drami. Na Silvestrov večer bo v ljubljanski drami predstava in sicer ob 21. url Vpriaorila se bo izvrstna Nušičeva komedija Gospa ministrica z gospo Juvanovo v glavni in naslovni vlogi ter ostali znani premijerski zasedbi. Režija komedije je Llpahova. Pri veeh dosedanjih vprizoritvah je to delo izredno vžgalo ter spravilo poslušalce v smeh, ki traja od začetka pa do konca predstave. Za Silvestrovo predstavo veljajo znižane dramske cene in prepričani smo, da je uprava le ustregla marsikateremu gledališkemu prijatelju s predstavo na ta večer. Konec predstave Je ob pol 12. url. , Balzacova komedija Mercadet Je dosegla včeraj rvečer pri premdderi naravnost ogromen uspeh. Vsebinsko zelo zanimivo in bogato delo je bilo v*orao nafttu-d i ran o in vsi igralci z gospodom Levarjem na čelu so dali največ kar zmorejo. Mercadet je v resnici ena Izmed najboljših predstav naše drame. Prva repriza bo na novega leta dan zvečer ob 20. OPERA. Začetek ob 20. Ponedeljek, 29.: zaprto. Torek, SO.: Hasanagiulca. C. Sreda, 31.: ob 16. Grofica Marica. Ljudska predstasva pri izredno zuiaanih operam cenah. Izven. Četrtek, 1. Jan.: ob 15. Car in tesar. Ljud sika predstava ob znis. cenah. Izven gzia Sptšnorra, gg. Janko, Perko, Sancin, baletni zbor m drugi. Dirigent ravnatelj Polič. Predstava se vrsi za abonma C. _ V sredo na Silvestrom popoldne se poje po iaredno znižanih cenah popularna opereta Grofica Marica s gospo Poličevo, gdčno Kudpoevo, gg. Drenoveem. Počkom, Povnotom L dr. Dirigent g. Neffat. Premijera Izvirnega slovenskoga dela v drami. Dramski ansambel pripravlja najnovejše delo pisatelja Pavla Golie »Prmoezka in pastirček«. Delo Je izredno ljubka pravljica in bo doživelo svojo pre-mijero na Svete Tri kralje, na kar že danes opozarjamo občinstvo Konec poti. Ljubljanska drama ponovi v soboto dne 3. januarja angleško dramo »Konec poti«, ki jo je napisa! pdaa-te'j Sheriff. Drama, katere snov je zajeta iz Mrvljenja za časa svetovne voine. je bila koncem lanske sezone isn a/.ia na našem odru z zeflo lepim uspehom. KOLEDAJL Danes: Ponedeljek, 29. decembra 1930, katoličani: TomaŽ, pravoslavni: 16. decem* bra, Arej. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Serija A*000001. Red A_ Kino Matica: Zemlja solnca. Kino Ideal: Šamika na olimpijadi. Kino Ljubljanski dvor: Zaprto. DEŽURNE LEK\RNE. Danes: Trnkoczy, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. Jutri se poje Haaanaglnioa. Naslovno partijo poje ga ThlerrvJeva, Haeanago g. Kr!*art, Pmtorovič-bega g. Grba, Kadijo & Gostič, dalje sodelujejo: ga. Ribičeva, Lord Melchett umrl V 6oboto je umrl v Londona eden najpomembnejših predstavnikov angleškega gospodarstva lord Melchett, predsednik ogromnega kemičnega koncema Imperial Chemical Industries Ltd., znan še bolj po svojem prejšnjem imenu sir Alfred Mond. Njegovo ime je zadnja leta često zazvenelo po svetu, kajti v njem je bilo izraženo gospodarsko mnenje Anglije. Tu se je ponavljala do gotove meje zgodovina Benjamina Disraelia, ki je nekoč govoril v imenu angleške politike, čeprav ni bil Anglež. Tudi Alfred Mond ni bil čistokrven Anglež, njegov oče je prišel kot nemški Žid iz Darmstadta v Anglijo z neznatnimi denarnimi sredstvi, toda z velikim organizacijskim talentom in bogatim znanjem na polju kemije. Sin in naslednik darni-stadtskega komika dr. Ludvika Mon-da, ki je bil za Aug*.eže še zgolj priseljenec, je zavzel vodilno mesto v angleški industriji. Bil je več let v angleški vladi in nazadnje je postal peer, kakor Benjamin Disraeli, lord of Beanconsfield. Lord Melchett je bil rojen L lSjc*. v Farvvorthu v Lanchashiru. Njegov oče, takrat že bogat industrijec, je ia-hko preskrbel sinu sijajno visokošolsko izobrazbo, brez katere v preteklem stoletju v Angliji še ni bilo mogoče napraviti dobre karijere. Leta 1S95. je postal mladi Alfred ravnatelj podjetja, ki je bilo ustanovljeno, ko se je njegov oče zvezal z nemškim priseljencem Brunnerjem in ki se je zato nazivalo Brunner & Comp. To podjetje je postalo kristalizacijsko središče sedanjega najpomembnega angleškega kemičnega koncema. . ._. —-----■ Kult cvetočega drevesa" v Abesiniji Z dobo pred božičem so v nekaterih deželah združeni prastari običajj, ki jih niti krščanstvo ni moglo iztrebiti, temveč jih je moralo prilagoditi svojim obredom. V Abesiniji, kjer se je razširilo krščanstvo v obliki tako zvane koptične cerkve, se je ohranil do dandanašnjih dni kult »cveto* čega drevesa«. Nekaj tedViov pred božičem odlomi duhovnik vejico drevesa fedja in jo da dekletu, ki je baš doraslo. Dolžnost de» kleta je vejico negovati, spraviti jo v cvoN lionjak in jo zalivati, da razcvete. Ce vejica razcvete, odvedo dekleta v cerkev, verniki padfejo na kolena in zakličejo: »Drevo cvete«. Dekle je namreč okrašeno s cve* točimi vejicami. Po obredu hoče vsak vernik pri odhodu iz cerkve odtrgati cvet in dekle more govoriti o sreči, če se ji posreči odnesti zdrave ude iz silne gneče. Ko ima dekle vse to za seboj, si lahko tubere med fanti ženina. Nikoli se ne zgoii m bila bi velika sramota za izbranega, če bi nevesto odkloni!. Če pa vejica ne raz* cvete, pomeni to za dekleta veliko nesrečo, kajti ljud&ki glas pravi, da je tako dekle pregrešno in vredno zaničevanja. Na otoku Haiti, kjer jc dobilo krščanstvo obliko neke posebne vere, imenovane vu# du, stoji v ospredi'-! pred božičnih običa^ jev Janez Kistnik. Tik cerkve postavijo drevesce in duhovnik se ozre na vrh, rekoč: •Janez Krstnfk, ali hočeš priti k nam?« Tedaj zažari skozi krono drevesce žarek, ki pa takoj zepet ugasne. To se ponovi trikrat, potom pa duhovnik vzklikne: »Za* hvaljen bodi Janez Krstnik!« Vsi verniki se radujejo, da jih je posetil Janez Krstnik. Pametni ljudje seveda vedo, da posveti skozi drevesce umetna Iuc in da Janeza Krstnika nikjer ni. Gospod na kmetih. — Ali nai vam pokažem, kako ee molze krava? — Pokažite mi to raje na teletu, da se naučim. Slaba tolažba. — Ves obupan sem! Ste čita*:i, kaj ie napisal kritik o moji najnovejši knjigi f i— Zato so vam ni treba razburjati. Ta kritik sploh nima lastneara mnenja on ponavlja samo to, kar slidi od drugih. SLOVENSKI NAROD«, dne 39. decembru 1990 Sfr«o 3 Dnevne vesti — Da rek aa neoženjene moške. Dravska finančna direkcija objavlja uradno: S 1. januarjem 1931 stopi v veljavo zakon o davku na neoženjene moške. Temu davku so zavezani: 1. vsi ..eo/enjen- moški, 2. vdovci brez zakonskih otrok, 3. vsi sodnijsko ločeni moški, ako »imajo zakonskih otrok in če jim ni treba vzdrževati žene in oti jk. Plačevali bodo ta davek oni prej omenjeni moški, ki so pred 1. januarjem 1&S0 izpolnili 30. leto starosti in tega dne še niso izpolnili 00. leta in ki stanujejo v mestih, trgih ter na sedežu sreza, odnosno, če se jim v teh krajih predpisujejo davki. Davek zna£a za moške od 30—35 let 50%. od 35—40 let 40%, od 40—50 let 25%, od 30—60 let 10% davka. Opozarjajo se vsi delodajalci, da prično takoj s 1. januarjem 1S31 odtegovati uslužbencem, ki imajo nad 2.500 Din dohodkov m mesec ta davek skupno z uelužbeniškira davkom. Odvesti pa morajo odteirnjene zneske davčnim upravam v gotovini in ne z davčnimi markicami. V ostalem veljajo vse odredbo, kakor za uslužbeniški davek. Uslužbenci, ki imajo devet ali več živih otrok, ali so imeli kedaj vsaj nekaj časa devet ali vec živih otrok, so prosti vseh davkov — Promocija, V Insbrucku je promoviraj 20. decembra doktorjem vsegra zdravilstva g. Krištof Boris iz Ljubljane. Mlademu doktorju naše Čestitke. — Napredovanja In sprejem v naso vojsko. Napredovali so za pehotnega poročnika podporočnik Leopold Vodeb, za vojaške uradnike I. skupine ITI. kategorije uradnik 2. skupine Silvin Brenčič, Anton Lanceroti In Dragotin Petej: v lašo vojsko so sprejeti častniki bivše avstro-ogrske vojske v Činu rezervnega pehotnega poročnika Izidor Pik, Valter Brezina in Albert Cok, v čin rez. pehotnega podporočnika Anton Bernard, Robert Engel-man, dr. Dragotin Župnik in Dragotin Mak, v čin rezervnega artiljerijskega poročnika Štefan Dobocki in v čin rez. veterinarskega podporočnika dr. Otmar Novak. — Monopolski dohodki v leta 1929/30. Od 1. aprila 1929 do 31. marca 1930 so znašali monopolski dohodki 2.382,300.000 Din, izdatki monopolske uprave pa 520 milijonov Din, tako da je bilo čistega dobička 1.862,200.000 Din. Dohodki od vrednostnih državnih papirjev za takse so znašali 615,700.000 Din. V primeri z letom 1923/29 so se monopolski dohodki povečali za 66,800.000 Din. — Naš največji p urnik. Naš največji parnik »Kraljica Marija« je priplul na Štefanovo v Dubrovnik, kjer so ga svečano sprejeli. Iz Dubrovnika je krenil v Spiit, kjer bodo še nekoliko preuredili in opremili njegovo notranjost. — Natečaj za tri glasbene nagrade. Ju-goslovenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu razpisuje natečaj za tri glasbene nagrade in sicer 8.000 Din za opero, oratorij, simfonijo, koncert in slično, 5.000 Din za komorno glasbo (kvartet, sonato za en ali več instrumentov ali slično (in 2.000 Din za vokalrc glasbo (p^sem in zbor eventueino s spremljanjem kiavirja). Za te nagrade se lahko potegujejo jugoslovanski skladatelji z deli, ki so se prvič izvajala v Zagrebu med 1. septembrom 1925 in 31. decembrom 1930. Skladbe z dokazom o kraju in času izvajanja je treba poslati jugoslovenski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu, Zrinjski trg 11. najpozneje do 15. februarja 1931 opoldne. Orkestralno delo je treba poslati v partituri in klavirskem izvlečku, vsako delo pa opremiti s kratko analizo. — »ćeskoslovensko-jugoslavenska revija«. Prejeli smo decembersko Številko ><5eškoslovensko-jugoslavenske revije«, v v kateri so članki dr. A. Matejčka: »Sto let češke umetnosti 1830. do 1930«, dr. D. J ova novica: »Novi jugoslovenski zakon o univerzah«, dr. M. Murka: »Za narodno epiko po Jugoslaviji II.«, dr. F. štule: »Češkoslovaška republika« in dr. L. šipa: *če-škoslovaške visoke šole«. Poleg tega prinaša decemberska številka sliko k stoletnici češke umetnosti, tri krasne reprodukcije, več drugih slik ter manjših Člankov in vesti. Dr. L. Miloradovič je napisal poročilo o spomeniku hvaležnosti Franciji v Beogradu, dr. M. Tomic pa kratko razpravo o solidarnosti tiska, — Pošta pod prometnim ministrom. Vse poštne organizacije delajo na to, da bi dobilo poštarstvo svoje lastno ministrstvo. Ta ideal se doslej poštnim nameščencem še ni uresničil, pač pa dobi poštarstvo v prometnem ministrstvu, kateremu je bilo zadnji Čas prideljeno, svojo posebno upra* vo. Tako vsaj se glasi zadnje poročilo iz Beograda. Jasno je, da bo poštnim name* ščencem z njih upravo v prometnem mini* strstvu še precej ustreženo. — Otvoritev telefonskega prometa med Celjem in Švico. Od 15. t. m je otvorjen telefonski promet med Celjem in vsemi centralami v Švici. Pristojbina za navadno govorilno enoto v vseh relacijah znaša 75.35 Din. — Otvoritev telefonskih relacij. Otvor* jena je telefonska relacija PJbnica na Do* lenjskem » Milano. Pristojbina za navadno go\nrilno enoto znaša 39.60 Din. Otvorje* na je telefonska relacija Velenje * Dunaj Pristojbina je 37.95 Din. Pristojbina za na* vadno govorilno enoto v relaciji Maribor* \Vies. Steiermark pa znaša 16-50 Din. — Nalezljive bolezni v dravski banovi* nt. Od 8. do 14. t, m. je bilo v dravski ba* novini 36 primerov tifuznih bolezni, 112 ftkrlatinke. 66 ošp c, 226 davice, 18 sena. 4 \netja priušesne slinovke. 2 odrevenelosti tilnika. 2 krčevite odrevenelosti in 1 duš* ljivega kašlja. — Razpust društev. Društvi »Slovenska dijaška zadruga« in »Društvo v fotografski stroki zaposlenega osobja v Ljubljani« sta razpuščoni. ker nimata pogojev za pravni obstoj. Bukova drva, trboveljski premog In koks pri tt. »Kurivo«, Dunajska 33, •elef. 8434 (na Balkanu). — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme, Vce* raj je bilo jasno samo v Splitu, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja tempera« tura je znašala v Splitu 8, v Skopi j u 6, v Beogradu 3, v Sarajevu 1. v Ljubljani 0.8 v Mariboru 0.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770 mm, temperatura je znašala —.1. — Obstrelil ga je. V bolnico so prepeljali včeraj Alojzija Viranta, sina posestni-ce iz Vrbic pri fit. Jurju pri Grosupljem, katerega je obstrelil Alojzij Perme in ga ranil na levi nogi. — Strašna smrt pod vlakom. Na sveti večer je na progi Vrba6—Bečej vlak povozil 24 letnega poljskega dninarja Gabrijela Sza-badosa. Mladenič je bil zaposlen pri posost-uiku VVebru in je hotel na sveti večer obiskati roditelje v Vrbasu. Ker je zvečer divjal hud vihar, ni čnl prihajajočega vlaka, ki ga je povozil in mu odtrga! glavo. Dru^o jutro je našel povoženega Gabri jela ujegov brat. ko je šel v cerkev. Komisija je ugotovila, da sta mladeniča povozila dva ^laka. da pa je bil nesreče kriv sam. — Na smrtni postelji izdala skrivnost. Pred sodiščem v Kikindi sta bila nedavno obsojena Jurij Nemetb in Maks Czalan iz Krstu rja zaradi tatvine gosi na 46 dni za pora Ko se je Nemeth po prestani kazni vrnil domov, so ga orožniki znova aretirali zaradi suma umora, ki ga je bil izvršil pred meseci. Letos v maju bi moral Bodgan Cve-jin iz Novega Bečeja k vojakom. Ker mu pa vojaška suknja ni dišala, je sklenil pobegniti v inozemstvo, sel je skozi Krstur in ho-t°l pri Gjali prekoračiti mejo. kar se mu pa ni posrečilo. V Krsturu se je v gostilni seznanil z Vojinom Bečijskim, ki ga je pehal k Noinethu. Bečijski je Nemethu dejal, da je Cvejin zelo bogat in da ga bo bogato nagradil, če ga spravi čez mejo. Nemeth 9e jo sprva branil, končno je pa Cvejinu obljubil spraviti ga na madžarsko ozemlje. V prepričanju, da ima Cvejin mnogo denarja, je Nemetb zasnoval peklenski načrt Prepe ijal je Cvejina res Čez mejo in ko 3ti bila približno dva kilometra na madžarskem ozemlju, ga je s palico ubil, mu vzel listnico in se vrnil domov, kjer je vzel lopato. Truplo je zakopal na samotnem kraju. Doma je odprl listnico, presenečen je pa bil, ko je v njej našel samo 100 Din. O zločinu je vedela tudi njegova žena, ki je nedavno tež ko obolela. Tik pred smrtjo je možev zločin priznala svoji sestri, potem je pa umrla. Sestra je o zločinu pripovedovala po vasi; ljudje so obvestili orožnike in te dni je bil Nemeth aretiran in izročen sodišču. — Tragedija blazneža. Bogati posestnik Peter Silič iz Kamenice v Vojvodini je zad nje čase začel kazati znake duševne bolezni. Ker ni bil nevaren, so ga oblasti pustile v domači oskrbi, ženi so pa naroČili, naj dobro pazi nanj. Na božični večer je Sili? nenadoma pobegnil z doma. Pojavil se je v Petrova radinu, kjer se je pogovarjal z ribiči ob Dunavu. Nenadoma je pa začel kričati in ko so prihiteli iz sosednih h\Š ljudje, je blaznež planil k Dunavu, zakričal: > zakaj me hočete ujeti?« in skočil v vodo. Ker n! bilo nobenega čolna blizu, mu niso mogli na pomoč m tako je izginil pod vodo. Njegovo truplo so že našli. NOVOfJETVfH DARIL kakor aluminijaste posodice za otroke, kompletne kuhinjske garniture v raznih kvalitetah, .Jedilna orodja ttd. — nudi rvrdka z že Jezni nn STANKO Ff f i'NčlĆ LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Oglejte si izložbe! Iz Ljubljane —■ ij Ob tobačni tovarni od Tržaške ceste proti železnici bodo izpeljali novo ulico. Zdaj nasip a vajo in ravnajo cestišče s hodnikom za pešce. Ker so zgradili leUs ob Vrtači na bivšem zemljišču Stavbne družbe več vil ter zemljišče parcelirali, zato morajo tudd ispeljati ceste, dohode do hiš Plinske, vodovodne in kanalizacijske cevi so že položene. —Ij Prisrčna hvala za vse čestitke k mo* jemu dvojnemu jubileju. Vsem, ki so se me o tej priliki spomnili z dobro, prijatelj* •*ko besedo, želim prav srečno novo leto. 6Vl/n Ivan Samec. —lj Zahvala. Božićnici, ki jo je priredilo društvo Skrb za mladino< v Ljubljani dne 26. decembra 1930 v Sokolskem domu na Taboru, je prav lepo uspela. Sicer skromna prireditev je potekla nad vse svečano, saj je bilo obdarovanih skoraj 100 otrok z toplo obleko in čevlji. Kratek program božičnih je bil cele ljubek in pester. Posebna zahvala bratom in sestram, ki so pripomogli s požrtvovalnim delom k uspehu. Vendar čaka društvo še ogromno dela, saj si je nadelo težko nalogo kupiti ali zidati dom za zdravljenje bolehne siromašne dece, za katero ne morejo skrbeti stariši. Breme, katero si je društvo naložilo, bo rabilo povsem dovolj krepkih moči in še več radodarnih src, da ga bo zmoglo. Vse prijatelje društva pa prosimo, da nam priskočijo na pomoč, saj bodo s svojim delom ali prispevki pomagali le najrevnejšim. —lj rVa Silvestrovem večera Sokola I. na Tabora zapoje Članica kr. opere gdč. špelca Ramšakova dve pesmi, istotako priznani »Slovenski kvintet«. Dalje zapoje jo Ruski Sokoli v Ljubljani nekaj originalnih kozaških pesmi, eno od teh obenem a plesom. — Člani Sokola I. nastopijo z vratolomnimi akrobacijami ter lepimi skupinami, članice pa z ritmično dvanajstorico in rokoko plesom. Na večeru sodeluje celokupni baletni zbor kr. opere s tremi Izbranimi točkami. — Višek vsega večera pa bo težka operacija, katero izvede slavni kirurg g. Mraulopapulos (Atene); g. kirurg pacijentu tako temeljito očisti trebušno votlino, da ta takoj po operaciji lahko Je in pije. — Reproducirana glasba po vseh dvoranah. Spored oddaja »Radio Ljubija-na*. —lj V pevski drufcbi je na Silvestrovo ao5 najprijetneje! Zato pojdimo letos ta večer na Bellevue, na prireditev pevskega društva Ljubljanski Zvon. Zelo pester spored: Jonny jazzband, petje društvenega zbora in okteta, komični nastopi, šaljiva poŠta, bogat srecolov, ples. —lj Sokolsko društvo Ljubljana IV. priredi Silvestrov večer v gostilni pri Cesno-varju. Pričetek je ob 20. Pester in bogat spored. Prijatelji sokolstva vabljeni. Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem doma (vhod z Bleiweisove ceste) Ples Začetek ob 20.30, konec ob 3. uri. Vstopnina Din 10.—. —lj Silvestrovanje SK Ilirije se bo letos vršilo v restavracijskih prostorih hotela »Slon«. Za prireditev je določen prvovrsten program, sodelovala bo godba »Merkur«, ki uživa nedelj en sloves. Lanskoletna silve-strova prireditev SK Ilirije v baru »Emona« je bila na visku in upati je, da bo tudi letošnji večer nudil obilo zabave. Prijatelji in člani kluba dobrodošli! —lj Težka avtomobilska nesreča. Na Štefanovo je na Zaloški cesti tik pred tramvajsko remizo neki avtomobilist povozil in precej težko poškodoval 121etnega Jožeta Gustinja, stanujočega na Vidovdan-ski cesti. Fant je zadobil notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnico. —lj Klub ljubiteljev športnih psov v l/jrubljani prireda v mesecu januarju 1931 v evidenčne svrhe brezplačno smotro vseh na tukajšnjih razstavah se ne ocenjenih čietokrvnlh športnih psov. Laetn.i&n naj posldejo potom dopisnice svoje prijave z opisom psa — pasma, starost, ali ima rodovnik — na klub. Dan in kraj smotre bo obdavčen pozneje. —lj Društvo učiteljic ima občni zbor v torek 30. t. m. ob pol 10. uri na Šentjakobski šoli. —lj Pevski zbor slovenskega ueiteljetra je s svojim dosedanjimi koncertnimi nastopi v polni meri dokazal visoko umetniško stopnjo svojega koncertnega izvajanja in je brez dvoma eden najboljših zborov cele naše kraljevine. Zato opozarjamo na njegov koncert, ki bo pod vodstvom dirigenta Srečka Komarja v ponedeljek, dne 5. januarja 1931 ob 20. v veliki dvorani hotela Union. Na sporedu so vokalni, narodni in umetniški zbori jugoslovenskib avtorjev in pa sopran-ski solonastop s spremljevanjem klavirja konservaioristke gdč. Anite Mozetove. Pred-prodaja vstopnic bo v Matični knjigarni. —lj Maudrov dudaški trio v Ljubljani. Prvikrat bo nastopil na javnem koncertu v Ljubljani češki dudaški trio, ki je znan po celi Evropi, pod Imenom Mi« u d rov dudaški trio. V izredno interesantni obliki nam bo ta trio podal razne Češkoslovaške in jugoslovanske pesmi za en glas s sprennjeva-njem violine in dude. Koncert se bo vršil v nedeljo, dne 4. januarja 1931 v veliki dvorani Kazine. Vstopnice bodo v predprodaj; v Matični knjigarni —lj Veliko simfonično delo za soli, zbor in veliki orkester »Fau&tovo pogubljenje! ponovi pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v nedeljo, dne 11. januarja 1931 ob 15. uri v veliki Unionski dvoranu Na izvedbo impozantnega Berliozovega dela opozarjamo predvsem naše podeželsko občinstvo, kateremu ugodne ŽelezniSke zveze omogočajo poset tako znamenitega koncerta. Podrobnosti slede. Naročila za vstopnice sprejema pisarna Glasbene Matice, Gosposka ulica 8/1. —lj Gostilna pri »Tiekn na grička« želi vsem cenjenim gostom srečno in veselo novo leto, ter vabi na Silvestrovanje. Na novega letii dan zjutraj svež golaž. 6S3-n —lj Sokolsko društvo Štepanja vas priredi Silvestrov večer v društveni telovadnici in vabi k čim večji udeležbi! Zdravo! Silvestrovanje S. OC. Jliriie se vrši v restavracijskih prostorih hotela „Slon" Merkurjev Jazz-band, bogat program. — Ples do jutra! Pozna se. — Vsem ljudem bom pravic, kakšen človek si. — Jaz te bom pa tožil zaradi žaljenja časti STROŠKE »JOGAVtCt 'llGOM Antično kraljestvo mrtvih Večno Je v človeku hrepenenje po spoznanju, da smrt še ni konec vsega Nafbolfi*, nattn+iefta» Steber vsake veroizpovedi je vera v posmrtno življenje in strah pred njim. Že na najnižji kulturni stopnji je iskal človek vzroke naravnih pojavov, ki si lih ni znal sam pojasniti. Naravo je oživil z bogovi, ki imajo v rokah človeka in njegovo usod<~>. Obstal je tudi pred zagonetko smrti, pred največjo skrivnostjo, ki je človek ni mogel razumeti. Vera v posmrtno življenje izvira iz ua-ravnega hrepenenja človeka po nadaljevanju življenja na zemlji, ki izgubi svoj pomen, če pomeni smrt konec vsega. Iz te vere, ki se je izpreminjala po nazi-ranju človeštva o duši, o onem delu človeka, ki pri telesni smrti ne izgine, se je razvil pri vseh kulturnih narodih že v pradavnih časih kult mrtvih hi njihovih grobov Kakor vsi Indogermani, so častili mrtve tudi Grki. Ze v najstarejših časih so Grki mrhče pokopavali, toda v fantaziji živih so živeli človeško življenje dalje. Zato so jim tudi polagali v gTobove jestvine, pijače, posodo in orožje. Zato je morala slediti možu v smrt tudi žena z otroki, da bi pokojni na onem svetu ne pogrešal tega, kar je imel na tem svetu rad. Te grozne človeške žrtve so spremljale vsak pogreb. Omenja jih tudi Homer. Pozneje so se človeške žrtve opustile in nadomestile so jih živalske. Preostali so založili grob svojega sorodnika s svežo hrano vedno na dan njegovega rojstva in pa na praznik vseh mrtvih. V Atenah so se vršile te svečanosti v septembru in v februarju. Grki so verovali, da se duše mrtvih maščujejo za vsako malomarnost v tem pogledu in zato so skušali preprečiti, da bi se ne vračale v svoja bivališča na zemlji. Duše mrtvih so si predstavljali Grki v pravi človeški podobi z vsemi lastnostmi, ki so jih nreli dotični v življenju. Ker je bila kri vir vsega življenja in sedež duše, so izlivali v grob svežo živalsko kri v trdnem prepričanju, da bo duša umrlega za nekaj časa oživela in da bo mogla odgovarjati na vprašanja. Iz tega običaja se je razvilo zaklinjanje mrtvih. V teh najstarejših časih je bilo pri Grkih razširjeno tudi češčenje herojev, polbogov, ki so prebivali v naravnih skalnatih votlinah. Ljudje so bili prepričani, da heroj ne umre, temveč da se preseli v svoje podzemno bivališče. Grki so častili njihova bivališča tako, kakor grobove svojih umrlih. Njihova moč je bila nadnaravna, ljudem so se prikazovali v sanjah, jim prorokovali bližnjo bodočnost, svetovali lekarstva proti vsaki poedini bolezni itd. To so bili gospodarji duš ki so živele posmrtno življenje v njihovi krajini, na katero je bilo njihovo delovanje tudi omejeno. Heroji so bili ustanovitelji rodov, hrabri bojevniki in junaki, ljudje, rojeni od božanskega očeta in človeške matere, pozneje pa vsi junaki grških povesti in homerskih pesmi. Močno preseljevanje grških plemen, ki se je pričelo okrog leta 1000 pred Kristusom, je povzročilo velik preokret v verskih nazorih, zlasti oa v veri v posmrtno življenje. Češčenje mrtvih je bilo v stari domovini često tesno zvezano z njihovimi grobovi, ki so jih živi zapustili, ker so se morali preseliti drugam. In tako so začeli mrliče sežiga« menda zato, da bi bila uničena moč duš, ki so prinašale ljudem nesrečo. Grki so začeh verovati, da zbeži na grmadi duša iz telesa in zato so si jo zamislili kot senco. Ker so pa videli, da izgine z zadnjim zdihljajem življenje iz umirajočega telesa, so smatrali dih za podlago življenja, za dušo. Izraz psihe pomeni zato dih in dušo. Duše so si predstavljali kot sence, toda z vsemi znaki človeškega telesa, ali pa kot male, ljudem podobne krilate prikazni. V tem času se je razvil tudi pojm posebnega kraljestva mrtvih kamor ne prodre nobena človeška moh-tev, niti žrtev. To kraljestvo je grški Tartarus ali Orkus. Od sveta ga ločijo nepremostljive reke — Styx, pri kateri so bogovi prisegali. Acheron, reka žalosti, Kokytos, reka tarnanja, Phiriphle-geton, reka ognja, in končno Getha, reka pogubljenja, iz koje so mrtvi pili, da bi pozabili na posvetno življenje. Cim je truplo umrlega pokrila zemlja, je spremil Charon na bregu čakajočo dušo čez reko Styx ali Acheron. Za svoj trud je dobil obolos, novčič, ki so ga polagali Grki mrličem pod jezik. V podzemlju, kamor nikoli ne prodre solnčni žarek, žive duše težko, pusto življenje, nadaljuje se njihovo posvetno življenje, toda brez moči in brez zavesti, ki jim je bila vzeta s sežiganjem telesa. Iz kraljestva mrtvih se ni mogel nihče vrniti. Samo nekaj izjem poznajo grške pravljice. Zato straži vhod v podzemlje troglavi pes Cerberus. Vhod v j podzemlje so si mislili Grki v skalnatih čereh na večin krajih, tako v Arkadiji, ob vznožju gorovja Tainarov v Lako-niji in pri Kvme v južni Italiji. Žalostno je to kraljestvo senc brez radosti in lepote, brez upa in nad. Toda človek se ne more sprijazniti s tako mračno sliko posmrtnega življenja, on potrebuje svoj j raj, da ne izgubi nade m veselja do posvetnega Življenja. Zato so si Or\\ \ ustvariti svoj Elysioc, svoje otoke bla- i ženin, kjer so živeli ljubljenci bogov srečno življenje. Ta antični raj pa ni bil v podzemlju, ampak na koncu Oceana. V času, ko je nastala ta vera, niso Grki ničesar vedeli o posmrtnem plačilu ali kazni. Dobri in hudobni ljudje, vsi so živeli v podzemlju isto pu^to življenje senc. Šele v 5. stoletju pred Kristusom, ko so začeU ljudje verovati v večno pravičnost, se pojavi tudi vera v sodnike na onem svetu Minos, Rhadamanthys in Aiakos sodijo ■ duše umrlih in po njihovem življenju na [ svetu jih pošiljajo bodisi v raj (&ysfoei) ali pa na dno Tartara, našega pekla. Tam ječe grešniki, tam morajo prestati svoje kazni, kakor Sisyfos, Tantalus, Oknos in Danaidke. V Homerjevi dobi so poznah Grki samo Eridije, ki so preganjale morilce, posebno če je šlo za umor bližnjega sorodnika. Umrli potrebujejo tudi svoje bogove, kajti olimpijski bogovi so se obračali od umirajočih in mrtvih, ker jim ni pristojalo prisostvovati smrti človeka, kajti mrtvi pripadajo že podzemnim bogovom. Vladar podzemlja je bil 2e v Ho-merjevih časih Zevsov brat Hades Kakor njegovi podložniki, je bil tudi on viden. Njegova soproga je bila Perse-phone, strašna vladarica podzemlja, skrivnostna Demetrina hči, ki jo je Hades ugrabil, ko je trgala s svojimi družicami narcise — rože smrti. Na prošnjo njene matere, ki jo je vsa obupana rskala, je Zevs privolil, da je smela prebivati nekaj mesecev v letu v podzemlju, spomladi se je pa vračala k svoji materi. Hades, vladar senc, je tudi zaščitnik žita, dokler počiva v naročju zemlje. Temu bogu so darovali Grki črne živali, njemu so bile posvečene ciprese na grobovih in pa narcise, katerih von omamlja. V njegovem kraljestvu senc prebiva Thanathos — smrt z bogom spanja Hvpnom. Na črnem prestolu sedi mrki Hades, kraj njega pa skrivnostna Kore-Perse-phone — narcise, rože smrti ji krase lase. Tako sprejemata duše umrlih, svoje nove podanike , ki prekoračijo reko Styx. Skrivnostno kraljestvo mrtvih je vzbujalo pri Grkih enako grozo in strah, kakor vzbuja med preprostim ljudstvom zdaj pekel. Duše umrlih so se često zamenjavali z demoni in pravljice o skrivnostnih pojavih, strahovih In prikaznih so krožile v starem veku enako, kakor v naših časih. 2e grobovi so vzbujali grozo, kajti s truplom so združili Grki predstavo o duševnem življenju, ki ni izginilo iz trupla. V Šparti so morah mladeniči dokazovati svoj pogum s tem, da so junaško hodili med grobovi. Prikazni in strahovi so se pojavljali pred važnimi •*dogodk4, kakor je bila n. pr. v Rimu Catemova zarota ali Cezarjeva smrt. V sanjah so se prikazovali ljudem umrli, ki so hoteli izraziti to ali ono željo. Grozne so bile prikazni onih, ki so umrli naselne smrti. Prikazovali so se na krajih, kjer so bila pokopana njihova trupla. Eukratu se je prikazala sedmi dan po smrti žena, ki je tarnala, da so sežgali z njenim truplom tudi njen zlati sandal. In res so našli drugi sandal pod skrinjo m ga naknadno sežgal.. Klicanje hi zaklinjanje mrtvih je bilo v Grčiji zelo razširjeno, kajti Grki so verovali, da lahko mrtvi govore in izražajo svoje želje. Toda Grkom so se prikazovala tudi strahotna, nadnaravna bitja, grozotne ženske prikazni Lamie, Empusa in Morno, s katerimi so strašili Grki svoje otroke. Plutarh pripoveduje o skrivnostni prikazni, ki je prorokovala v podobi Erimije nesrečo :n smrt Dioniza Sirakuškega. Isti pisatelj pripoveduje o prikazni, ki jo je videl Cezarjev morilec Brata*. Brutus se je pripravljal s svoj? vojsko v Evrop in neke noči je sedel zamišljen v svojem šotoru. Kar je zaslišal karajte \n pred šotorom je zagledal strahotno postavo ogromne velikosti. — Kdo si, bog ali človek, m kaj hočos od mene? — /O je vprašal. »Tvoj zli duh sem, ^r* Fihppih se zopet vidiva!« se je glasil odgovor. Prorokovanje se je izpolnilo. Pred odločilno bitko pri Filippth je lirutus zopet videl prikazen. Strahoten je bil smeh teh starove-ških strahov. Ko je zažgal Mithndates v Mali Aziji gaj EumenkJek, se je začul strahoten smeh, ki je prihajal iz rane na grlu deklice, katero so žrtvovali, da potolažijo razjarjene boginje. In ko je hotel rimski cesar Caligula odpeljati kip olimpijskega Dia v Rim, se je začul v svetišču grozoten smeh. V svoji mela-gomaniji je namreč hotel cesar posaditi na kip odlitek svoje glave. Tako je spremljal strah pred skrivnostnim onim svetom Grke, prodiral je v njihovo vero in obtičal v duši staro-veškega človeka tudi takrat, ko so se olimpijski bogovi sami izpreminjali v motne sence. Tuji bogovi so jih polagoma Izpodrinili in nadomestili, toda tudi oni niso mogli izbrisati It človeške duše hrepenenja po spoznanju, da smrt še ni konec vsega. Novi obredi in novi misteriji so skušal« pojasniti tajno zagrob-nega življenja. In na tej poti je naletelo človeštvo na krščanstvo. Novi nauk je zmagal tudi zato, ker je razočaranim ljudem v njihovem strahu pred smrtjo lepše naslikal večnost. Antični bogovi so podlegli, ker je obledel njihov kult in i<» r,h~'*i n^vi bog ljudem radostno pooiiiiMic življenje. Stran 4 SLOVENSKI NAROD«, dno 29. decembra 1990 Stev. 293 C Ck Norria. 16 Roman. Za njen osemnajsti rojstni dam je obedoval Bovlston z njo v separirani sobi in Zelda je prvič v življenju pila sekt. Bil je zelo radodaren in nežen. Podaril ji je zlato uro in zlato brošo v obliki traku. In s tem je pripel uro na njeno svileno jopico. Dal ji je tudi polno pest Mestecih zlatnikov, češ, naj si kupi, kar jo mika — le>po obleko aH nakit. Zdanestari starec* (Lloyd George) in sramežljivi, slabogovoreči« (Wilson). O veliki vojni je objavil pojasnilo Nostradamusovega prorokovanja Col-lin de Lamor I. 1922. Pomislimo, kaj bi bilo, Če bi bila izšla ta publikacija 1912.! Sploh je pa zanimivo, da izidejo vsa odkritja in pojasnila post festum. Nostradamus opisuje med drugim zelo podrobno, kaj nam prinese leto 1931 Toda niti pater Piobb, niti Collin de Lamor, niti Jean Murat, niti Paul Louvet nam ne povedo o tem niti besedice, čeprav so napisali cele brošure o prorokovanjih iz 16. stoletja. Ko bo 1. 1931 že za nami, se bo ta ali oni oglasil in povedal, kaj so nam obetali razni proroki In tako je z vsemi proroki. Zato jim pametni ljudje ne verjamejo. Ženske izpodrivalo moške Londonski list >Sunday Express< priobčuje članek, v katerem pisec tarna, da so zače**e ženske izpodrivati moške iz poklicev. V javnih poklicih, posebno po industrijskih podjetjih, je zaposlenih v Angliji zdaj toliko žensk, da je res velika nevarnost, da bo kmalu mnogo moških na cesti. Toliko žensk Angleži še niso imeli v javnih poklicih, kar pomnijo. V podjetjih, kjer so uslužbenci zavarovani proti brezposelnosti, je zaposlenih zdaj 3,474.170 žensk. Leta 1923. jih je bilo pol milijona manj. Ce primerjamo sedanje razmere z onimi pred 10 leti, vi- dimo, da skuži kruh poldrugi milijon žensk več, kakor leta 1920. Posebno neprijetno je za podjetja, da dobi ženska pravico do brezposelne podpore takoj, čim jo odpuste, čeprav je služila šele nekaj mesecev. Mnoge ženske in dekleta služijo zato, da dobe pravico do brezposelne podpore. Ob koncu oktobra je bilo v Angliji 60.500 brezposelnih žensk. Mnoge dobivajo podporo ne glede na to, da so poročene in da zaslužijo možje toliko, da se rodbina lahko preživlja. Perpetuum motrile vzrok umora in samomora Orožniški postaji v Stari Beli blizu Moravske Ostrave je bft dodeljen 34-letni stražmojster Jožef Jašek. Od 19. t. m. je imel Jašek dopust in v sredo se je hotel odpeljati k svojemu očetu, pa je zamudil vlak. Zato se je vrnil v Vitkovice, kjer je hotel še nekaj kupiti. Očividno ga pa ni mikalo odpotovati, kajti kmalu se je vrnil v Staro Belo in zavil v bližnjo gostilno. Zvečer je odšel domov. Na sveti dan zjutraj je šel mimo hiše, kjer je orožni-ška postaja, poveljnik in je vide**, kako Jašek zapira okno. Hotel ga je vprašati, zakaj se ni odpeljal. Jašek mu pa ni hotel odpreti. Poveljnik je hotel priti v orožniško pisarno skozi stranska vrata, toda v naslednjem trenutku je zaslišal dva strela, takoj za njima je pa počil še tretji. Poveljnik je vlomil vrata in našel Jaška v sobi za moštvo. Iz ust mu je tekla kri. Ustreli1* se je s karahinko V sobi kuharice Marije Šindelove. ki je orožnikom kuhala, je ležala kuharica v postelji odeta, kakor da spi, toda bila je že mrtva. Jašek jo je ustrelil v spanju. Na orožniško postajo je takoj prispel zdravnik, ki je pa našel oba že mrtva. Nihče ni opazil, da bi imela Jašek in kuharica ljubavno razmerje. Jašek se je pa že 14 let pečal z mislijo sestaviti perpetuum mobile in trdi'* je, da mora obogateti ali pa zblazneti. Svojim znancem je pravil, da mora hiti stroj na sveti večer že sestavljen. Najbrž je izvršil umor in samomor zato, ker se mu ni posrečilo sestaviti stroja. Rečeno v oklepaju. — Moja žena je bila prej zelo navdušena za glasbo. Igrala je glasovir in pela. Zdaj, ko imava otroke, pa nima več časa. — Da, da, otroci so res božji blagoslov. Najmodernejša oblika! Franc Jager tapetništvo LJI'BLJANA, Sv. Petra n. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane L t. d. Prostor za posteljnino. Garantirana konstrukcija! Mag. št. 47182/ref. L Razglas* Radi sestave seznama obvezancev za uporabo ljudskega dela v smislu §§ 37-47 zakona o samoupravnih cestah, Uradni list z dne 10. junija 1929, št. 247/60, oziroma v smislu §§ 2-5 zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah, Službeni list z dne 23. avgusta 1930, št. 114/20, se pozivajo naslednje naštete osebe, da se zglase v dneh od 29. do 31. decembra 1930, ali pa 2. ali 3. januarja 1931 med 8. in 14. uro pri mestnem načel-stvu v posvetovalnici magistratnega poslopja. In sicer: a) vsi v ljubljanski občini stanujoči za delo sposobni moški prebivalci od izpolnjenega 18. do izpolnjenega 55. leta, ki ne plačujejo nobenega neposrednega davka; b) vsi v ljubljanski občini stanujoči za delo sposobni moški prebivalci od izpolnjenega 18. do izpolnjenega 55. leta, ki plačujejo na leto do 100 dinarjev uslužbeniškega davka; obenem morajo povedati, če plačujejo v Ljubljani še kak drug neposredni davek in v kateri letni višini; c) vse v ljubljanski občini stanujoče osebe neglede na spol, starost in delovno sposobnost, ki plačujejo na leto nad 100 Din uslužbeniškega davka. Tudi te osebe morajo obenem povedati, ali plačujejo v Ljubljani še kak drug neposrednji davek in v kateri letni višini. Pod b) in c) navedeni naj v dokaz prineso seboj knjižico s koleki, s pomočjo katere uslužbeniški davek plačujejo. Podjetja in uradi, ki za svoje uslužbence plačujejo uslužbeniški davek skupno, naj predlože, mesto da bi se njih uslužbenci osebno oglasili, mestnemu načelstvu (mag. posvetovalnica) v naznačene mčasu točne imenske izkaze uslužbencev z dostavljenim individualnim letnim zneskom uslužbeniškega davka. Hestno nacelstvo v Ljubljani dne 23. decembra 1930. Vsaka Doacirfo SO paurw Plača m lahkm tudi w Za odgovor vnamkot — No mproianja brca n ■■ mteovorforaft. - Najmanjši o&a* IM» S«*—. Premog, drva, koks prodaja »ILIRIJA« (Lzo.l, Ljubljana, Dunajska c 46 — telef. 2820 Miklošičeva c. 6 — telef. 2595 FRANCIJA Hvala za čestitko. Nemudoma pošlji naslov. Pozdrav M. 3180 ENODRUŽINSKO HIŠO v Stožicah št. 67 prodam. — Več se izve isto tam. 3190 Krajevne zastopnike za propagiranje (prodaje drž. obveznic na odplačilo na obroke IŠČEMO po vseh večjih krajin vse države Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod št. 25166. DVE HIŠI v dobrem stanju, ob glavni cesti in trgu v GuStanju prodam. Obe z električno razsvetljavo, 1 Telefon 2059 1 1 4^5|Premog I ■ ^\ suha drva H H Pocaćals, Btmmđbirm S I primerno za vsako obrt ali za skladišče kake tvrdke za stroje ali sploh za vse. Poizve se v oglasnem oddelku >Jutra« ali pri L. C, Guštanj št. 94. 3195 HARMONIKE Izdelujem nove in sprejemam v DopravUo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9. MLADO DEKLE lepo in spretno, za vsa hišna dela, ki je marljiva, poštena, solidna in turna, vešča tudi nemščine, sprejme manjša obitelj, ki poseduje bufet. Takojšnje ponudbe na: Josip Lukić, Virje, Hrvatska 3194 L Mikuš UUBUANA Mestn trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. CIZO, otroško posteljico in voziček ter 2 vrati 85X195 ugodno prodam. Leopold Bitenc, Ljubljana, Poljanska c. 21. 3191 Št. ad 47182/30/ref. 1 Dodatno opozorilo! Odpade: Zglasitev dijakov od 24. leta, če ne plačujejo v Ljubljani več nego 100 Din uslužbeniškega davka: in zglasitev državnih, banovinskih, občinskih uradnikov ter civilnih in vojaških uslužbencev (vštevši častnike), kakor tudi vseh duhovniških oseb vseh ve roizpo vedo vanj in javnih upokojencev, katerim se plačilo za javno delo odteguje že pri izplačevanju službenih prejemkov in pokojnin. (Podatke o drugih neposrednih davkih nego o uslužbeniškem si mestno načelstvo preskrbi na drug način.) Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 27. decembra 1930. VtlafcuCatutni puph Q$ a