7. štev. V Ljubljani, v četrtek 15. januarija 1874. Letnik If. Inserati se »prejemajo in vel j A tris topna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 '2 n '» n ii 4 »i i» ii ii ii 3 it Kolek (štempelj) mene vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajj, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. it. 163 Po poiti prejeman velja: Za c.-lo leto . . 10 gl. — za p il iuta . . 6 .. — za četrt leta . . 2 „ 60 kr. Političen list za slovenski narod. V administraciji velja: , Za celo leto . . 8 gl. 40 kr.4 za pol leta 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljubljani na dom po*i1j'iu velja 60 kr. več na leto. VrednKtvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. V Ljubljani 14. januarija. Bralce „Slovenca" bo mikalo vediti, kako stoji z našim listom. Kakor smo že omenili v vabilu na naročbo, je list vtrjen in ima toliko duševne in materijalne podpore, da se mu ni bati propada. Začetek je pri vsakem delu težek, zlasti pa pri vstanovljenju političnega lista, kteremu se od mnogih strani zapreke delajo. Zlasti na poštah ima „Slovenec" nekaj hudih nasprotnikov, sicer bi ne bilo mogoče, da ga nekteri gospodje, za ktere se redoma odpošilja, dobivajo neredovno, ali da listi celo zaostajajo. To pričajo tudi opazke, s kterim i so nekteri listi nazaj prišli, ker nikakor ni verjetno, da bi bili take opazke pisali tisti gospodje, kterim se je bil poslal na ogled, ali kteri so ga bili za prvo četrtletje naročili. Po moči si bodemo prizadevali, da odpravimo to nevgodnost. Naša daljna skrb mora biti, da ga spremenimo v duevnik. Poglaviten vzrok, da se to še ni zgodilo, je denarno stanje. Pri sedanjem številu naročnikov, bi dnevnik veljal IG gold. na leto, ker odpade 6 gold. samo za kolek in poštnino. Mnogo bi jih pa tako visoke naročnine ne moglo plačevati. Ako nam pa vsak naročnik pridobi še enega, da jih bode dvakrat toliko, kakor jih je sedaj, spremenili bodemo „Slovenca" precej v dnevnik in lahko dajali ga za 12 gold. na leto. Naša skrb pa bo, da bode „Slovenec" tudi izvrsten ter vstrezal vsim potrebam. "Gledali bomo na to, da bode imel stalne in zanesljive dopisovalce, ne le po slovenskih, ampak tudi po drugih imenitnih krajih našega cesarstva. Za podlistek imamo veliko lepe in mikavne tvarine; in mnogo nam je je še obljubljene. Tudi bodemo redno donašali žitne cene in druga tržna poročila, napovedovali bodemo sejme in prosimo gospode po do-1 tičnih krajih, naj nam blagovolijo po listnica z malimi vrsticami liaznanjevati, kakošni so bili sejmi. Močno nam bodo tudi vstregli, če nam bodo kratko po listnicah poročali razno tere dogodke za razne novice, po zgledu izvrstnega gospoda dopisnika iz Trsta ali iz Trebnja, to bode delalo list mikaven in mu odprlo pot med prosto slovensko ljudstvo Vsim gospodom dopisnikom pa se presrčno zahvaljujemo za dosedanjo podporo in jih prosimo, naj nas tudi za naprej ne pozabijo Kadar bo vse lepo vredjeno, bodemo skrbeli tudi za to, da dobč dostojno odškodovanje za trud, kterega jim dopisovanje prizadeva. Avstrijsko cesarstvo. Mlovritske (Scžclc. Iz IJubljanc Torek 13. t. m. je bila zadnja seja deželnega zbora kranjskega. Obravnavalo se je: 1. Poročilo odseka za pregledovanje let nega poročila deželnega odbora. — 2. Poročilo gospodarskega odseka o predlogu poslanca g. dr. Poklukarja o Loško-Tržaški in Ljubljansko-Karlovški železnici. — 3. Poročilo gospodarskega odseka o peticiji prebivalcev iz Skrila in iz spodnjega in zgornjega Golega za podporo k napravi cest. — 4. Poročilo 'šolskega odseka o predlogu gospoda poslanca dr. Razlaga zaradi zboljšanja šolstva na Kranjskem. — 5. Poročilo finančnega odseka zastran .r)0"/o pri-klade na davke v občini Šturija za zidanje šole. — G. Poročilo tinančnega odseka o ko-nečnem računu kranjskega normalnega šolskega zaklada za leto 1872.-— 7. Poročilo finančnega odseka o proračunu kranjskega normalnega šolskega zaklada za leto 1874. — 8. Poročilo deželnega odbora o prošnjah občin Rib- niškega in Veliko-I.aškega sodnijskega okraja, da bi prišle izpod sodišča okrožne sodnije v Novem mestu pod sodišče c. kr. deželne sodnije v Ljubljani. — Vse druge točke so se vršile vgodno in brez debate le dr. Razlagov predlog se ni sprejel in o poročilu odseka za pregledovanje letnega poročila deželnega odbora se je vnel daljen razgovor, o kterem poročamo prihodnjič. Seja je trajala skoro do pol petih popoldne in deželni glavar jo je sklenil z navadnim nagovorom in „hoch"- in .,živijo"- klici cesarju. Iz ljubljanske okolice, lO.jan. Vsakega Gorenjca boli Razlagov odgovor, ker vidi v njem sramoto storjeno vsim Gorenjcem. Morda bi bil ta odgovor na pravem mestu za volilce notranjske, nikakor pa ne za ponosne Gorenjce. Imeli bi Vas, g. doktor, za možatega, ako bi bili molčali na nezaupnico, ali ko bi bili samo rekli, da po svojem prepričanji o poštenji z dobro vestjo ostanete poslanec; mislili bi si bili, mož ni bil rojen v našem kraju, se ni kopal v snežni Savi, ni svojih oči vpiral v visoki Triglav njemu ne bije v prsih tako živo čutje za moško besedo, kakor Gorenjcu. a kar pam je kri v glavo podilo, bilo je to, da Vi, od nas izvoljeni, trdite, da mi nimamo pravice soditi Vas in Vašega početja, ter nam daste odgovor, kakoršnega daje učenik razposajeni mladini. Na druge vzroke od Vas imenovane odgovarjati zdi se mi neinoško in bi bilo tudi zastonj, ker smo se v svojo sramoto prepričali, da nimamo opraviti z možatim poslancem. Iz tega pa se učimo, da si v prihodnji olitvi izberemo Gorenjca, ki bode pripravljen odstopiti, če bo videl, da ni več všeč večini volilcev, ter s tem pokazal, da ne išče svoje Mladi Ladis. (Povest iz sedanjega časa; poslovenil I. S. G om barov.) (Dalje.) III. Zunaj vasi je peljala cesta vkreber po hribu obraščenim z gozdom, pod kterim se je za vasjo razprostiral lep travnik. Bila je to lastina Lipovčeva, čigar hči je bila Micika. Ne daleč od ceste na travniku je sedela Micika in počivala, ker že od ranega jutra je kosila travo za domačo živad. Bila je globoko zamišljena. „Danes se mora odločiti", so sinoči rekli Bolnarica. Miciki pa se je dozdevalo, da je že vse odločeno, videla je namreč, da je Ladis čisto drugač, kakor si ga ona in njegova mati želite. Pa saj tudi besedice ni izustil ne pri sedmini, nc poznej, ki bi ji bila znamenje, da še misli na njo. Razun vprašanja, .,kako se ti godi", ni nič ž njo govoril. To že zadosti odloči, si je mislila. V takih mislih utrga zra ven sebe rastočo cvetlico, marjetico, in začne iz cvetu pukati list za listom. Na enkrat pa neha in spusti cvetlico iz rok. Po ccsti se je pripeljal voz. Bil je tisti voz, na kterem se je Ladis iz mesta pripeljal. Mar se že spet odpelja? Res je sedel Ladis na vozu in pušil smodko po šegi velike go spode. Delal se je, kakor da bi ne videl Micike, ki je sedela kakor okamenela. Ah, zdaj se je vendar ozrl proti nji. Tudi pozdravil jo je. Micika je prikimala z glavo in ko bi bila bližej, bi bil Ladis videl, kako je v svojem obupu in strahu spreminjala barvo. Ladis se je bil naprej nagnil, kakor da bi bil kaj hlapcu povedal: morebiti da naj postoji. Saj drugače ne more biti, nego da bo Ladis stopil iz voza in se poslovil pri Miciki. Pa kakor bi si bil premislil, naslonil se je zopet nazaj in voz je zdrčal naprej in kmalu izginil dekletu izpred oči. Micika je zdaj vedela, kolikor ji je bilo treba vedeti. Vzela je koso in grablje, ter šla žalostna proti vasi. Pred vasjo jo sreča Breznikov Tine. „Dobro jutro, Micika!" jo prav prijazno pozdravi. Micika ni nič odgovorila. Strmo je pred se gledala in nič vedela ne slišala. „Micika!" Zdaj je pogledala kviško in nekako čudno gledala Tineta. „Kaj pa ti je, Micika? Še ne odhvališ, če te pozdravim. To ni lepo od tebe." „Ne zameri Tine, jaz nisem tega nalašč storila — bila sem tako razmišljena". „Tako razmišljena? se ve da, od veselja; bode že skoraj pri Bolnarjevih velika gostija, ne res?" „Že mogoče", odvrne Micika. „Boš mene tudi povabila, vrla nevesta, caj ?" jo nekako prisiljeno Tine draži. „Jaz?" pravi Micika in se od Tineta obrne. Mene to nič ne skrbi". Potem je urno šla koristi, ampak da njegova največa čast je, vstrezati željam volilcev. Ne branimo pa Vam, g. dokror, imeti svoje misli, le to skušajte, da Vas v prihodnje volijo ljudje, ki so z Vami enakih misel. Čemu bi bile sicer volitve? Od Leskove«, 12. jan. V „Slovencu" seje že nekolikokrat pisalo o katoliško - političnih družbah. Korist — tedaj tudi potreba — takih družeb je tako jasna, da še o tem govoriti nočem. Če je kteri kraj na Kranjskem potreben take družbe, potreben je jc gotovo naš okraj, — kar žalostno pričujejo zadnje volitve. Da so v tukajšnji okolici duševno in telesno nezmožnega g. Pfeiferja volili skoro vsi do enega — to priča ali o veliki nezavednosti, ali o veliki podkupljivosti ljudstva, če ne o obojem skup. Ljudstvu je treba odpirati oči za prihodnje volitve, in to se more najizdatnejše goditi v katoliško-političnih družbah. Pri nas potrebujemo več takih družeb; začetek s takimi družbami bi se najlože in z največim vspehom mogel storiti nemara v Leskovcu. Kaj, ko bi se sošli gospodje, kterim je za politično omiko in častnejši izhod volitev mar, in bi se zastran tega pomenili, kako iu kaj! . Pri nas se v nekterih krajih suše studenci; vode primanjkuje. Vina imamo še precej, ker ni kupca. Jeseni smo mislili, da se bode svet kar tepel za naša vina — tovorniki so prišli, pa odšli — na Hrvaško. Vedno čakamo, kedaj g. Tfeifer na Dunaju mogočno besedo povzdigne za pravice slovenskega naroda, čakamo, čakamo, pa bodemo menda čakali še pet laških let. Dotični g. poslanec je v okrožnici oblju boval hribe iu doline, pa ou uam menda ne pridobi še toliko, kolikor je za nohtom Črnega. Iz Trsta 10. januarija. V seji tržaškega mestnega zbora 7. t. m. bilo je na dnevnem redu tudi poročilo šolskega odseka o prošnji za podporo slovenskih dijakov na graškem vseučilišču. Poročilo se je glasilo, da sc ne do voli nobena podpora; poslanec g. Nabrgoj pa predlaga, naj se dovoli 200 gold. Znani slo-vanožeree dr. Luzzatto pa mu ugovarja in pravi, dane najde uzroka, da bi se dovolila ta podpora, ker v Gradcu ni nobenega slovenske ga dijaka iz Trsta, in ako bi tudi kteri bili, bi jib že srenja podpirala in dobili bi več, nego bi nanje prišlo, ako bi se -'00 gld. raz delilo med vse slovenske dijake. Dr. Lozer ga pobija mu ugovarjaje, da tu ravno ne gre za podporo okoličanskih dijakov. ampak za podporo revnih slovenskih di jakov sploh, da se potrebnim skaže dobro delo usmiljeuja, in to tim več, ker se je nedavno dovolila podpora laškim dijakom, pri kterih se tudi ni vprašalo, ali so Tržačani ali Dalma-tinci, ali Tirolci. Kavno iz tega ozira naj se dovoli podpora tudi revnim slovenskim dijakom. Ko je g. Nabrgojev predlog prišel na glasovanje, padel je, in kakor časnik „Corriere" pristavi, še toliko glasov ni dobil, kolikor bi ih bil lahko imel!! Sodbo prepuščam bralcem. ♦sijr. & * srajčk a. Dunajski judovski list „N. W. T." preslavlja sv. tri kralje po svoje, češ, da so v novi dobi le-ti kralji Avstrija, Pru-sija pa Italija, kajti gredo za zvezdo novega mesija in poklanjajo se bodočnosti maliku, t.j. verski svobodi. Prusija mu je Gaspar, ki gre naj naprej, Italija pomišljujoči Baltazar, Avstrija pa neodločni Melhior. — Toda Prusija igra bolj kralja Heroda, Italija pa kralja Baltazarja (Belšazari iz starega zakona. Avstrija naj bode Melhior, in upamo, da se obrue spet za zvezdo pravega mesija in da služi njemu, pa da ne hodi dalje za vešo liberalizma. Sedaj to sicer še ni znati, ker pot, po kteri hodijo sedem let že avstrijska vladarstva. drži v Jeruzalem k Herodu, pa ne v Betlehem k novorojenemu kralju Zveličarju. iu kadilo, ktero je po legendi njemu daroval Melhior, daruje Avstrija vedno še malikom liberalizma. — „N. W. T." tudi trdi, da bo ministerstvo v verskih vprašanjih ravno tako ravnalo, kakor lani v volitvenem vprašanji, da bo namreč nektere verske postave državnemu zboru izročilo, med njimi tudi samostansko postavo, ter bo zahtevalo njihovo nespremenjeno spre-jemo, če ne, bode pa odstopilo. Imenitnejši poslanci pa, ki se štejejo k napredovavcem, s tem niso zadovoljni, ampak hočejo sami veči skok narediti. V razgovoiu, ki ga bodo imeli 20. t. in., bodo že pretresovali osnovo svetne zakonske postave, ki so jo napravili nekteri poslanci. Vlada je zoper vpeljavo svetnega zakona zato, ker manjka mož, ki bi bili pripravni za poročevanje, ker župani na kmetih nimajo potrebne vednosti o postavah in opravilih. „N. W. T." ve tudi povedati, da bodo te postave, ktere so se izdelovale neki po nasvetih dr. Kutschkerja? prišle še le na vrsto, ko bodo rešene državnopravne homatije. To ima svoje namene, bržkone hočejo liberalni listi s takimi poročili zbuditi agitacijo za kon fesijonelne postave in dokler se ne spremeni sedanji vladni sistem, se ni nič dobrega nadejati. — Če«k». Mladočehi so pričakovali, da bode voljenih saj 6 kandidatov njih stranke, naprej. Tine pa je osupnjen stal in gledal za njo. „Nje to nič ne skrbi? Tedaj bi imel prav Završnikov Tone? Ubogo dekle! Naenkrat mi je postal njen obraz najdražji. Ah — ko bi tako bilo", pravi sam proti sebi, „tedaj bi imel Tine zopet nekaj upanja. Ne — zdaj ne grem od doma! Tukaj ostanem in še enkrat poskusim svojo srečo; ker tega dekleta si ne morem iz glave spraviti." Po tem premišljevanju je šel počasi dalje. IV. Micika ni šla domu, ampak k Bolnarjevim, k materi Katreji. Ta je ravno stala med vrati. „Sem si mislila, da boš prišla k meni", pravi, ko jo zagleda. „A jaz ti danes nimam nič veselega povedati. Najljubši pa bi mi bilo, ko bi že vse vedela." „Že tako vem", odgovori dekle s solznimi očmi. „Vse je proč, teta!" „Da, vse. Dobro je, da ti nisem jaz morala tega povedati. Tudi vprašati te nočem, od kod si vse zvedela. Pa zakaj me ti zdaj zoveš teto? Ali ti je stara mati kaj žalega storila? More li mati kaj za to, če njeni sin noče tega, kar ona želi?" „Pa mati mi zdaj vendar ne boste nikoli. Jaz sem zopet tuje dekle, za ktero vam ni nič mar, ker Ladis bo drugo vzel ža ženo." Micika je med tem silno jokala. S čudovito, pri kmetih malokdaj tako očitno ljubeznijo, je stara mati objela dekle, in rekla: „Moje ljubo, ubogo dekle; jaz ti Ladisa nadomestiti ne morem; pa z materino ljubezijo te bom ljubila kakor vedno, odkar je morala tvoja mati, moja najboljša prijateljica, v hladni grob! Če tebe moj sin zavrže, tedaj je zame umrl. Jaz vem, če tebe zapusti, bode s teboj zapustil vse svoje dobre lastnosti. — Pojdive v hišo, da ti vse povem." (Dalje prih.) pa izvoljen je komaj komaj le Sladkovski v Raudnicu, kjer zaupni možje že pri predzadnjih volitvah niso bili postavili nobenega kandidata Zdaj pa so za ta kraj kandidirali g. Jando, ki je sicer mladočeh, pa ni bil med 28, kteri so bili iz deželnega zbora izstopili. Pa g. Janda se je dal že v zadnjem trenutku pregovoriti od mladočeskih svojih prijatljev, daje od kandidature odstopil in prepustil jo Slad-kovskimu. Vendar je dobil Sladkovski le 209 glasov in od zaupnih mož priporočeni Janda 108. V Kolinskem volilnem okraju, kjer so do-sihmal volili Sladkovskega enoglasno, vjel je komaj 50 glasov, dasi se je osebno vdeležil tamošnje volitve. Še manj glasov so dobili drugi mladočeski kandidatje; izmed 15 volilnih krajev volilo jih je 36 enoglasno od zaupnih mož priporočane kandidate, knez Schvvar-zenberg in dr. Facek dobila sta celo vse glasove v svojih volilnih okrajih. jflui-a » *ilii narodni poslanci so lO. t. m. zapustili deželni zbor. Reč je bila ta. Cesarski namestnik je imel odgovoriti na nektere interpelacije; vsled tega pričelo se je besedovanje med deželnim glavarjem ter narodnima poslancema grofom lielcredijem in VVurmom. 2. namestnik je od narodnih poslancev zahteval, naj spričajo, da so se godile nepostavnosti pri volitvah; ko so pa poslanci na dan prišli s spričevali in zahtevali, da se zbornici predlože, začeli so vstavoverci kričati in jim niso pustili govoriti! Deželni glavar pa c. namestnik sta sc tudi še sklicovala na opravilni red, kterega sta pa slabo umela. Ko je prišla na to vlada pred zbornico z nekim predlogom o spremc-njenju deželnega reda, razložil jim jc dr. Pra-žak stališče državnopravne stranke, potem pa je s svojimi tovariši zapustil zbornico, ki po od-liodu narodnih poslancev ni bila več zmožna zborovati in sklepati. ^Iss-nIu*. V Deakovem klubu so 11. ,. m. tri ure debatirali o osnovi katasterskega zakona in sklenili sprejeti predloge katasterskega odbora. Tudi sredjna stranka Ghyczijeva se je o ti reči posvetovala. — Namesto We-ningerja, pravijo, bode Kmerih Fest postal predsednik opravilnega odbora Ogrskih državnih železnic. — Vnaiijo ilržnve. 3'rimM listi so objavili neko bulo Pija IX., ktero so tudi dunajski liberalni listi ponatisnili. V ti buli se določuje volitev novega papeža. Pij IX. so res tako pismo dali, a to do sedaj še hranijo in nihče ne ve njegovega zapopadka. Bula pa, ktero objavljajo nemški listi, kakor se, „Germaniji" iz Rima poroča, ni istinita, ampak po naročilu Pruske vlade izmišljena. Še „Kol. Ztg.", ki je prva objavila omenjeno bulo, pripoznava to, ker piše: Naj je nam došla bula že resnična ali pa izmišljena, po splošnem zapopadku, za kterega nam edino gre, bode resnična bistveno obsegala ravno to, kar obsega pričujoča. Ob enem skuša eden njenih vradnih dopisnikov vse zvrniti na Rimsko kurijo, „ktera je po njegovem mnenju bulo proglasila za podtaknjeno, ko je vidila, da je njen obseg prišel na dan, ker od Rima, pravi, smo že marsikaj reči navanjeni." To je naj boljši dokaz, da omenjena bula ni istinita, ker tako tisti ne govore, ki za trdno vedo, kar pišejo. — Volitve za državni zbor so 10. t. m. končane, njih izid pa se je imel včeraj vradno oznaniti. Iz posameznih poročil smo toliko spoznali, da so se izšle na korist desnemu sre- dišču. Narodno-liberalci zgubili so več glasov, ktere so vjeli ali katoličani ali pa socijalni demokrati. I z FriiiiroMkcjffn se je 11. t. m. „N. F. P." telegrafiralo, da bode minister Broglie gotovo odstopil. „Vaterland" pa je zanesljivo zvedel, da ministerstvo ostane, ker je skup-sčina 12. t. m. izrekla ministerstvu svoje zaupanje. — Versailles 12. januarija. Kerdrel (od desnice) je intrpeliral ministerstvo zarad demi-sije. Vojvoda Broglie je odgovoril, da je kabinet moral demisijo izročiti, ker moč ministerstva obstoji le v zaupanji narodne skupščine, a zadnje glasovanje je bilo proti njemu. Desnica je na to predlagala, da ministerstvo ni zgubilo zaupanja narodne skupščine, Rasul Duval pa je nasvetoval, naj se izvoli ministerstvo, ki ni strankarsko in Picard je tirjal navadni dnevni red, pa vlada je bila zoper ta predlog, ki je tudi s 355 zoper 3IG glasovi bil zavržen, in potem se je ministerstvu izreklo zaupanje s 379 glasovi proti 321. „Rep. Fr." pa ne tirja samo, da naj odstopi minister Broglie, ampak tudi Mac Mahon, da bi se menda na predsednikov stol vsedel njen ljubljenec Gambetta. ŠV Madridu se govori, da vlada pred letom ne misli sklicati kortezev, ker hoče popred zatreti upor. Najbolj jih skrbe na severu Karlisti. V Albacete, kamor jo zdaj nameravajo mahniti, poslali so kardelo vojakov; Moriones pa je v Santoni zopet šel na morje, vendar ni znano, kam jo misli urezati. Karlisti so dobili nekaj velikih kanon, s kterimi streljajo v Bilbao; tudi nameravajo napasti Toloso, Portugaleto so pa neki že vzeli. Po vladinem dekretu so razpuščena vsa politična društva, ktera v besedi ali v djanju nasprotujejo očitni varnosti, državi ali novi vladi. Po nekem drugem dekretu je razpuščena tudi deželna deputacija (Provinzialdepu tation) v Madridu. Vlada se skuša s silo vzdržati, pa bo težko težko šlo, ker se čedalje bolj množi nemir in upor po mestih. Tako se poroča iz Barcelone, da so federalistični republikanci 8. t. m. po fabrikah ustavili delo in napravili upor ter ulice zabarikadirali. Pa vojaki so s kanouami predrli barikade. Zgubaje na obeh straneh velika. Upor je neki napravila internatijonala. BgusUa. Iz Varšave 5. jan. pišejo v „Ostsee Ztg.": „Čudno sploh se je zdelo, da car v začetku poprešnjega mesca vračaje se iz Livadije v Petrograd ni šel skoz Kiev, kakor navadno, temuč je pustivši na strani to mesto popotoval skoz Dubno in Luck. To odkrnjenje od navadne poti je zbudilo naglo se razširjajoči glas, da je car med potjo zbolel ter se nalaš ogiblje večih mest, da bi se pre-tresenju ne izpostavljal. Med tem pa se je zastavica rešila po či to lahki poti. Že dalj časa namreč je vojašk odbor, kteremu na čelu je zvedenec v trdnjavskih stavbah general Todt-leben, imel s tem opraviti, da bi našel najpri-pravniši kraj za zidavo trdnjave v brambo ruske meje zoper Avstrijo. General Todtleben je štel za vojniško najsposobniši kraj mesto Luck ob Štiri reki. Večina odbora pa z njim ni bila enacih misel, temuč se je odločila za mesto Dubno ob izlivu like v Štiro kakor za vojniško uajpripravniši kraj za zidavo trdnjave in za vravnavo obtrjenega tabora. Obojna misel z razlogi vred je bila predložena cesarju v razsodbo, in le-ta je namenil, da vračaje se iz Krima hoče od odbora preiskovano okrajino ogledati in vsled tega konečno določiti, kje naj se nova trdnjava zida. Razlogi generala Todtlebna kakor tudi razlogi odborue večine so bili caru prepričavni, in dal je povelje, da naj se zidate dve trdnjavi: v Lucku in v Dub-nu. Reč je že toliko dognana, da se spomladi delo zamore pričeti. Obe mesti v Voliniji (do šest milj narazen) se menda imate spremeniti v trdnjavi prve vrste, obdani s posamezno stoječimi stolpi." — Državni svet je končal razpravo o proračunu za 1. 187J, kteri kaže 3 milijone več dohodkov kakor stroškov. — — Cesarsko pismo izroča rudninstvo ministru domen, denarstvo (Miinzwesen) pa obdrži finančni minister. Tsirškss. Poročali smo že, da je prepir med Armenci srečno končan. Otomauska vlada je pripoznala podstavno pravilo, da se silna večina katoliških Armencev nima uklanjati manjšini razkolnikov, ki so bili pregnali katoliškega patrijarha Hassuua. To pa izhaja od tod, ker je okoli 2000 razkolnikov prišlo k spoznanju, da so bili zapeljani, in so se vrnili v družbo katoliških Armencev, ki jih je več kakor f<0000. Razkolnikov je menda sedaj komaj HHJO, in še izuied teh jih je veliko, ki spoznavajo svojo zmoto. — Ta srečni izid armenskih zadev je še Dunajčane osupnil, in tem bolj. čem manj se je bilo tega nadjati vsled pisma armenskega patrijarha, prečastitega gospoda llassuna. v kterem je bil popisan žalostni stan katoliških Armencev iu je bila pristavljena prošnja do avstrijske vlade za posredovanje. Pa grof Au-drassv menda ni imel prave volje iu tudi ni spoznal prida avstrijskega cesarstva v vzhodu in zato ni uslišal prošnje Hassunove ter se je izgovoril s tem, da je Rim prepir naredil in mora tedaj tudi Rim nekoliko odjenjati, potem še le je mogoče Avstriji llassunovo prošnjo uslišati. Ako se tedaj potrdi sporočilo časnika „Voce delia Verita". je zopet Francija tolikanj srečna, da ji je Avstrija prepustila to čast. da se je potegnila za katoličane v vzhodu. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. Deveta seja. l(>. jan. Na dnevnem redu je prvo poročilo finančnega odseka zarad oddaje l30[j sežnjev deželnega vrta hranilnici. Poslanec Murnik stavi v imenu odseka sledeči predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Brezplačni odstop 1:>0[_J sežnjev deželnega dvornega vrta mestni občini ljubljanski zarad razširjenja ceste v Gradiši se odobri s tem pogojeni, da kranjska hranilnica da izre-čenje, katero se ima v knjižiti v zemljiščine knjige, da bode za zmiraj in brezplačuo v novem poslopju prostorišča za c. k. višo realko dala, pa brez škode pravicam reservnega zaklada oziroma upnikom hranilničnim. 2. Deželni odbor naj zadobi najviše po-trjenje tega sklepa. Zoper ta predlog se oglasi v splošni debati prvi grof Tli ur u, ki stavi predlog, da bi se ta vrt izročil hranilnici, a da bi se pravica dežele do hranilničiuega poslopja v porabo za realko ne vknjižila. Dr. Costa govori proti temu. Hranilnica ne odstopi poslopja za realko, kako bomo mi odstopili ji vrt brezpogojno? Če ona nam ne da zaupanja, kako ga more od nas zahtevati! Govornik je za odsekov predlog. Vitez Gariboldi, ki potem govori za Thurnov predlog, mčni, da so pri vodstvu hranilnice možje, ki spadajo k najboljšim dežele in mesta, toraj bi se jim že smelo zaupati. Dr. Bleiweis: Ko je hranilnica v spo-minj svoje petdesetletnice sklenila deželi zidati poslopje za realko, smo to vest vsi radostni slišali. Danes pa se nam je radost zel6 polegla. Pri zidanji poslopja se je preskočil v začetku dovoljeni znesek za lepo svoto in vendar bi bilo za realko primerno, ako bi stalo polovico odločenega zneska. Za ta znesek pa bi bila hranilnica lahko napravila tudi vso notranjo šolsko opravo. A vendar zdaj to poslopje še ni zagotovljeno deželi. Hranilnica se skilcuje na to, da mora varovati svoj preveč zagrabljeni reservni zaklad. Ali bo imela mar zavoljo tega v deželi več zaupanja, če postavi to hišo tje za varnost ? — Pravi se, da naj se vrt odstopi zarad olepšanja mesta. Kdaj bo mestni magistrat toliko pri moči, da bo za olepšanje mesta hiše podiral! Zahteva se od nas zaupanje; a mi nočemo nič druzega kakor to, kar je hranilnica izrekla. Kaj bi pa bilo potem, ako bi morala realka slovenska biti? Poslanec Langer misli, da takrat, ko se je osnovala gozdarska šola v Šneperku, ui bilo takih premislikov. Hranilnica se je vselej skazala kot dobrodelni zavod, zato sme dežela ponosna biti na njo. Je za predlog gr. Thurna. Dr. Costa: Šola v Šneperku se ne sme primerjati z realko, ker neha lahko, kadar hoče. Vse tam je le provizorično, vrt pa se provi-zorično ne more odstopiti. Poročevalec Murnik prebere v pojasnilo nek dopis hranilnice. V specijalni debati se oglasi Dežman k prvemu predlogu. Naslanja se na to, da se pri osuovi šole v Slapu ni giedalo na dolg 6000 gold., kterega je morala dežela prevzeti. In kakšen vspeh ima ta šola? Dozdaj nobenega! S tem, da zahtevate garancije, zakrivite le, da se realka dalje časa ne preseli v boljše poslopje. Včeraj ste za slovenske knjige odločili 14000 gld., ne da bi mogli reči, da niso tje vrženi. Če bi na poslopji stal napis „realkali (iu ue Realschule), bi brez ugovora odstopili vrt. Tam varujte in hranite, kjer je treba, in ne mečite nepotrebno in brez vspeha denarja tje za slovenske gramatike. Za dramatično društvo se dovoli vsak znesek. — Slednjič stavi posredovalni predlog, da bi se odstopil vrt proti temu, da ga mora mesto zopet obsaditi in deželi nazaj dati, če bi se realka kdaj morala umakniti iz poslopja. Dr. Costa: Glede šole na Slapu je deželni odbor izrekel, da dežela ne sme prej krajcarja izdati, dokler pogodba ni vknjižena. Onih 6000 gold. je le posojilo iia prvo mesto in jih lahko dobimo nazaj, kadar hočemo. Predgovornik tako skrbi za učence realke; kake pa so mestne šole, koliko učenci tam trpe? Naj Ljubljana prej sebi šole napravi. — Hranilnica je rekla: Prej morate vi to in to, pa to dovoliti, potem bomo še dalje govorili; tega pa mi ne moremo sprejeti. — Da se je stvar tako zavlekla, temu je kriva edina hranilnica. — Kako pa more Dežman kritizirati sklep zbora zarad šolskih knjig! — Od nas se ne more zahtevati, da bi izdali 20000 gld. za šolsko orodje, predno je zagotovljeno, da bomo v novem poslopji ostali in da nas hranilnica čez tri leta ven ne izpoka. Rajši že zidamo lastno šolsko poslopje, saj imamo 800000 gld. v obligacijah. Če en del obrnemo za šolske namene, nam bode gotovo lepe obresti nesel. Govorita tudi še dr. Savinšek in dr. Razlag; zadnji se v svojem govoru lovi, kakor navadno. Poslanec Ilorak stavi predlog, da bi seja prenehala za 5 minut, da bi se stranki dogovorili, pa ta predlog pade in po dr. Raz- lagovem besedovanji pride do ustmenega glasovanja. Pri tem je bilo 14 glasov za — in 13 zoper predlog finančnega odseka. Za predlog 60 glasovali vsi Slovenci razen dr. Kazlaga in Zagorca, ki sta z nemškutarji potegnila, in g. Kozlerja in Zamika, kterili ni bilo pri seji. (Poslanca Pintar iu Grabrijan imata odpust). Da bi bila dr. Suppan — ki je bil zadržan po „Tagblattovi" pravdi — in br. Apfaltrern na-zoča, bi bila večina postala manjšina. Tako se je zanesti na dr. Razlaga! Seja se potem sklene. O deseti iu enajsti seji poročamo prihodnjič. Domače stvari. (Katol. politično društvo) je imelo 11. t. m. občni zbor, kterega se je vdeležilo nekaj čez 30 udov. G. Flis je govoril od slabih nasledkov liberalizma, g. Močnik pa je dal kratek pregled stanja in delavnosti društva, ktero zdaj šteje 72 ljubljanskih in HOvnanjih udov. V novi odbor so bili konečno izvoljeni Ilegali, Dogan. Jeran. Močnik, Pirnat, Drašler, Flis, Klein, Potočnik. (Sodnijska obravnava) g. fajmoštra Jarca iz Dola, proti g. Bambergu, odgovornemu vred-niku Ljubljanskega „Tagblatta", v kterem so hudo obrekovali g. fajmoštra, trajala je cele tri dni in se končala s tem, da je soduija izrekla, da ni kompetentna v ti reči storiti razsodbe. Pač je pa obsodila tožnika g. fajmoštra, da mora plačati sodnijske stroške, kteri bodo silno visoki. G. fajinošter sc je pritožil pri višji sodniji ter zahteval, da se vniči razsodba ljubljanske deželne sodnije. (Slovensko gledišče) nam je kazalo pretekli ponedeljek zopet dve prav lični igri, prva: „Ti si angel", je bolj lahkega dejanja, polna komičnih zapletkov, značaji oseb dobro risani in izpeljani. Igralci so jih tudi dobro razumeli in moramo v prvi vrsti pohvaliti gosp. Kocelja, Nolli-ja in Schmidta; gosp. lvajzelj je bil komičen, kakor vselej. Tudi gospodičini Jamni-kova in Podkrajšekova ste se vrlo obnašali in gospa Odijeva jima ni zaostajala. Igra in igralci, oboje je bilo s ploskom sprejeto. — Druga mala, a zavoljo petja mična že znana igra „Pri meni bodi", v kteri so se gosp. Nolli s petjem, gosp. Kajzel, gospodičina Jamnikova in gospa Odijeva pa z umnim igranjem odlikovali, je zadovoljila, kakor vselej, občinstvo, kterega pa ni bilo toliko, kolikor bi ga bilo želeti bla-gajnici dramatičnega društva za take predstave. Razne novice. — Cesar so pomilostili 30jetnikov gra-ške jetnišnice v Karlavu. — Pretečeni četrtek gre gospodar Brezar iz čatežke fare pri Trebnji s pastirjem in deklo v hosto drv iskat. Spodžagajo bukev, ki pa pade na deklo, da prec mrtva obleži. Stara je bila 24 let in kaj lepega obnašanja. — „Vienac" v prvi številki naznanja, da ima vredništvo veliko zalog za ilustracije na izbor; našteva tudi imena slavnih mož hrvatskega, srbskega in slovenskega (Vodnik, Preširen) naroda, kterih slike bo list prinesel. Zanimivosti raznih strok ima na razpolaganje. Tako so Hrvatje že prišli sami do tiste svrhe, ktero je nekdaj „Slavjanski Jug" namerjal. — Ob epem poživlja vredništvo vse izdajatelje knjig, srbske, hrvaške in slovenske, naj mu jih pošljejo, da bode list donašal tudi obširniše kritike. — Od sv. Miklavža pri Oromuži 13. jan. V sosednji občini Brcbrovnik sta bila vin-earja G. iu St. že dolgo časa v sovraštvu. Pred kratkim se pa snideta v neki krčmi v Brebrovniku, kjer se začneta od začetka prav po prijateljsko pogovarjati; ko se pa upijanita, začneta eden druzegemu tako dolgo ugovarjati, da pride do tepeža. Krčmar prišedši v hišo njima zabrani se v njegovi hiši tepsti; ko pa St. vidi, da ne bo mogel v ti krčmi izliti svoje jeze nad G., gre iz hiše, kakor da bi šel domu. Čez nekaj časa odide tudi G. proti domu toda St. ga na poti počaka ter ga udari z nekim kamenom tako hudo po glavi, da mu črepinja poči in se G. zvali na tla, in je le malo upanja, da bi ozdravel. Njegova žena, namesto da bi bila poslala po zdravnika, mu je poknje in luknje na glavi zamašila z nekacimi cunjami, da bi mu kri ne odtekla. Pa cunje so se tako močno na glavi prijele, da jih zdaj ne morejo proč iztrgati in se bode vsled tega nesrečniku brž ko ne glava ognojila in takorekoč gnjila. Taki so sedanjih časih ljudje; Če se na-pijejo božjega daru, namesto da bi se Bogu zahvalili ter se podali k počitku, se pretepajo ter prežijo celo na smrt svojega bližnjega. Tudi se drugih nesreč toliko zgodi, da je človeka groza in bi jih nabral vsak teden na koše. Skoraj ni varno ganiti se iz svoje koče. Vsak razumen človek mora priznati, da je temu naj več krivo pešanje vere, ker človek, ki ima vero in ki veruje, da bo mogel enkrat račun dajati od svojih del, si gotovo ne bo upal kaj takega storiti. Toda naši širokoustni liberalci nam kričijo, da „vera ni v nevarnosti" „s farji proč" in več drugega. Le tako naprej, potem pa boste vidili, kam vas bo pripeljal vaš Čislani liberalizem! — V Trstu se je 0. t. m. obesil v svojem stanovanju Via Crociera nek mož pri 74 letih, pa jc bil še ob pravem času rešen in v bolnišnico odnesen. Ravno tisti dan so se pri sv. Ivanu trije dečki igrali s puško, ktera se nenadoma sproži in nabijač (Ladstock) prebije enemu izmed njih roko. — Med Barkolo in Mirani aro m je 7. t. m. morje vrglo h kraju truplo nekega človeka, ki je bil že več dni v morju. — 5. t. m. po noči se je v hiši zraven izhodnjo-razkolne cerkve sv. Miklavža vnel ogenj, ki je bil pa kmalo zadušen od požarne straže, ki je koj pri rokah bila. — V Gardieli blizo Trsta je te dni nečlovešk sin svojega očeta tako hudo ranil, da je 5. t. m. v mestnej bolnišnici umrl. Neusmiljeni sin si je hotel potem vzeti življenje, pa je bil še o pravem času zabranjen in sodniji izročen. — — „Kbl. Zt.g" izve, da se je O. Theiner vdal prošnjam kardinala Antonellija in izbil od laške vlade mu ponujano službo direktorja na biblioteki oratorijancev, ki je največa v Rimu. — Najnovejša poročila. Bern, 12. jan. Včeraj so se zopet ponavljali neredi v Jari, kamor so nekaj lovcev poslali. Pesi, 13. jan. Vlada je zapovedala, da naj se preiskuje volitev v Pančevi in prestopki ostro kaznujejo. Rim, 13. jan. „Voče del verita" pravi, da je v „K61n. Ztg." objavljena papeževa bula od pruske vlade izmišljena.__ Na Kranjskem: 19. jan. na Blokah; 20. v Novomestu, v Kamniku, v Dolih in v Kočevju; 22. v Vrhpolji pri Vipavi; 26. v Ljubljani. Na Štajarskem: 20. jan. pri sv. Andraži pri Ptujem, v Ernuži, pri sv. Mohorji, v Buči in Vrenskagorci; 21. na Teharijah ; 22. v Št. Ili in v Mozirji; 26. v Gomilici in v Ar-tičah in v Slov. Gradcu. Na Koroškem: 19. jan. v Št. Vidu. Tržna rtua preteklega trdim: Mernik Mesta: Pšenice >K ot a i Kj Ž V >(B B H Ajde Prosa Krompirja v Ljubljani 3.60 2.35 3.00 — 2.40 2.10 ■2.30 1.26 v Kranji 4.00 2.80 — 1.45 2.50 - 2 40 — v LoU 3.80 — 1.10 — 2 10 2 50 0.85 v Novomestu 3 65 — — 1.40 2 20 — 2.20 1 40 v Sodražici — — — — — — — v Mariboru 3.80 2.75 1.15 2.75 1 90 — — v Ptuju 3.50 2 50 2.25 1.15 2.50 1 90 1.00 1.00 v Celji 3.75 2 50 2.00 1.10 2.00 2.25 1.00 1.00 v Celovcn 3.661 2.85 2.40 1.20 2.15 - — — v Trstu — — - — v Zagrebu — — — — — - — v Siseku — — — — — — — v Varaidinu 3.40 2.14 1.75 — 2 25 2.00 — — l a Dunaju 3 95 3.20 2.30 1.15 2.50 — — — v Peštu 3 50 2.75 2.75 1.30 2.25 — — — 'IVIi'iir»liriir » II 21. - 23— Srebro i o zlato. 6.39 6.40 9.07 9.08 - 106.76 107.— Turnska ura je naprodaj, s 3 kladvi, za kako podružnico ali farno cerkev z manjšimi zvonovi. Kaj več ustmeno ali pismeno pri faj-moštru v Polšniku. (3—3) Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec. Natisnili Blaznikovi dediči Ljubljani.