----- 416 ----- Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. Ker v poslednjem listu ni bilo mogoče, da bi bili prinesli govore o adresi po grof Auerspergovem predlogu v 8. in 9. seji, jih v posnetku dodajamo danes. Ko je grof Auersperg, kot poročevalec dotič-nega odbora, prebral svoj predlog: naj se Njih Veličanstvu pokloni pismo, v kterem se strah razodeva, da je februarski patent ustavljen, in pa prošnja doda, da se zopet vpelje, je dr. Bleiweis, kot predložnik nasprotne adrese, prvi poprijel besedo (slovenski) in se ustavil grof Auersperg-ovemu predlogu , rekši, da hoče danes bel j na kratko govoriti, ker je že unidan več govoril, podpiraje svoj predlog. Rekel je v svojem večkrat z glasno pohvalo sprejetem govoru, da, kakor se je pri tej adresini obravnavi pokazala solidarnost (isto mnenje) nemških deželnih zborov, tako se je tudi pri tej priliki lepo odkrila solidarnost slovanska. Konstatirana je sedaj pred vsem svetom solidarnost slovanska! Ta prikazek je vrednosti velike. To je najočitnejše znamenje, zakaj je februarska postava bila Nemcem tako priljubljena in zakaj slovanskim avstrijskim narodom tako nemila. Imeniten državnik je rekel, da je Bog človeku jezik dal, da prikriva svoje misli. To je deloma tudi resnica o predlogih, ki so bili ravno tako ali blizo tako, kakor v našem, stavljeni od nemške stranke v druzih zborih. Strah , pravijo, jih je f da ne bi izgubili ustave; al jez mislim, da zajec — kakor prislovica naša pravi — tiči tu za drugim grmom. Supremacija nemškega elementa je ta grm, za kterim so skrite želje po februarski ustavi. Te supremacije (tega gospod-stva) pa so avstrijski slovanski narodi do grla siti in zato hvalo dajo cesarju, da je ustavil ta „reichsrath" in se s septemberskim manifestom obrnil do vseh narodov avstrijske države. Govornik pretresa dalje pismo odbo-rovo ter pravi, da ga najde tako slabo in tako opotek-ljivo narejenega, da se mu zdi enako besedovanju advokata, kteri zagovarja stvar, o kteri je sam pri sebi prepričan, da stoji na slabih nogah, da je zgubljena. Potem dokazuje, da je februarski patent že kot mrtvo dete bil rojen, ker izhodna polovica cesarstva ni marala za-nj , — ker hiral je 4 leta, zapuščen tudi od Cehov in Moravanov, — ker njegov širji državni zbor je bila absolutistična fikcija, — ker je tebi nič meni nič gospodaril o deželah, ki niso imele svojih zastopnikov v njem, — ker je ustanovil dve zbornici, o kterih okto-berska diploma nič ne ve, — kterega volilni red je oškodoval število poslancev slovenskih dežel, štajar-skim Slovencem kar le za 8! — kterega mojster je metal vrednike, ki so ga svarili, v ječe, da v 4 letih smo imeli 50 jetnišničnih let itd. Ako so to „gesunde und lebensfUhige Principien" — kakor odborovo pismo pravi — tedaj je krivica pravica in fikcija je resnica. Ako vas, gospoda, vsega tega ni strah bilo, kar nam kažejo skušnje preteklih 4 dolzih let, bi bili pač morali našteti skušnje od 20. septembra do danes, ker vas je tako strah septemberskega patenta. Al o teh niste nam celo nič povedali! Ce je poslanec Berger v dunajskem deželnem zboru se predrznil sedanji stan, kar je septemberski manifest ustavil februarsko ustavo, imenovati „Absolutismus mit dem Feigenblatte", se paČ lože toliko hvalisana februarska ustava imenuje ,,par-lamentarischer Absolutismus mit dem Feigenblatte", na kterem z debelimi črkami zapisan stoji grozoviti §. 13! Ako svetujete, naj presvitli cesar vpelje zopet februarsko ustavo, svetujete nekaj, česar nikakor ni mogoče vpeljati — brez Ogrov, Hrvatov in drugih slovanskih pa laških narodov! Ako se hoče Avstrija okrevati in spraviti na trdne noge, mora se odpraviti strašilo februarskega patenta, ki je odganjalo narode avstrijske od vzajemnega delovanja. Zato dajmo zaupanje minister-stvu in ne motimo ga v blagih namenih, da pelje Avstrijo iz nevarnega labirinta! — Poslanec Dežman dr. Bleiweisu očita, da je danes zopet narodno zastavo visoko povzdignil. Ce Bleiweis pravi, da je februarska ustava mrtvo rojeno dete, naj bi vendar pomislil, s kterimi besedami je to ustavo hvalil (dr. Bleiweis: s kterimi besedami neki?) v prvem zboru. Jaz moram zanikati, da je februarski patent supremacijo nemškega naroda nad drugimi stvoril! (Smeh v sredi in med poslušalci). Supremacijo je nemški narod le dobil po ugodnih razmerah, ktere je uporabil (Svetec: in po volilnem redu!). Ce se potem tudi drugi narodi na stran tega naroda stavijo, sledijo le svojemu namenu, in to je naravno. Dr. Bleiweis je omenil centralizacije kot strašila za Slovane; ali ne žele tudi Ogri, Hrvatje centralizovati se in tudi severni slovanski bratje s svojimi skupinami? Februarska ustava je zelo ugodna avtonomii. Ako tedaj to, kar je dr. Blei-weis govoril, natanko prevdarjam , vidim, da se zopet potrjuje stara resnica, da blagi nameni, ki naj bi jih narodi imeli, da se združeni ustavijo absolutizmu, se po neslogi narodov podirajo; bojim se, da tistega nesrečnega pravila „razcepuj in gospoduj!" se je poprijelo tudi sedanje ministerstvo, kakor je vodilo absolutistične Avstrije bilo! Jaz sem tedaj za adreso. Poslanec dr. T o man po uvodu, s kterega stališča da bode govoril, pravi pred vsem, da vsled §. 19, deželnega reda je deželni zbor poklican o naznanjenih občnih zakonih in uredbah zarad njih nasledkov na blagostanje dežele posvetovati se in o njih predlagati. Tu pa se vpraša: ali spadajo državni podstavni zakoni Eod pojem postav, in ali ima septemberski manifest, o terem pravi adresa, da se ni izdal po ustavni poti, zakonito moč ali ne? Ce pravite, da ima to moč, potem si sami nasprotujete v svoji adresi, ker mislite, da se je s septemberskim manifestom tudi oktoberska diploma ustavila, enostransko se pa veljavne postave dajati ne morejo. Odbor, kteremu je grof Auersperg poročevalec, zdaj predlaga, naj adresi njegovi pristopimo in prosimo, da se septemberski manifest prekliče. Kako se more že zdaj od nasledkov septem-berskega manifesta za našo deželo govoriti, ki le prihodnjo pot kaže, po kteri bi se avstrijska ustava z vlado in narodi dogovorila? (Dobro!) Gospodje! kazite nam vendar tistih nasledkov naši deželi škodljivih, ki vas silijo prositi za preklic septemberskega manifesta in vaše skrbi nezaupljivo pred prestolom Njih Veličanstva razodeti. Ako nam ne morete takih resnic, ki jih §. 19. terja, navesti, potem je ta predlog za adreso kaj prazen , in takega podvzetja bi jaz nikakor ne mogel zagovarjati. Odbor je moral tedaj preteklost pred septemberskim in po njem primeravati in tako konstatirati škodljive nasledke za našo deželo. Ce bi se bil odbor tega dela tako poprijel, kakor mu kaže deželni red in predlog, potem bi se ne bil mogel ogniti februarskega patenta, in tudi njegovih škodljivih nasledkov bi se bil spomniti moral, ki so se boje po septemberskem manifestu prikazali. (Dobro!) Spominjam vas le na sporočila o delavnosti deželnega odbora: kakošna sveta srd se nas je poprijela, ko smo se zopet tukaj zbrali, za deželo pa vendar nič dosegli s tem februarskim minister-stvom. (Dobro!) Ali je mar vlada potrdila tistih 20 predlanskih sklepov? ali se nam je rudnina zmanjšala? ali ------ 417------ imamo porote? ali imamo pravico, delavnici oskrbnika postaviti? ali smo le en del deželnega zaklada nazaj dobili? ali smo mogli zemljiščino-od vezni zaklad zbolj-Šati? ali so se naše tožbe o prevelicih davkih vslišale? ali mi niste vi tovarši v reichsrathu odsvetovali le enkrat finančinega ministra povprašati, ker smo prepričani bili, da naše davke tam v reichsrathu nikdar ne bodemo zmanjšali? (Živi pravo- in dobro-kliei.) Ali smo se izne-bili krivične priprege? Za vse to in še več smo prosili, ali pa smo kaj dobili od finančinega ministra, ali smo kaj dosegli pri očetu ustave, ali smo le najmanj upati smeli, da bi nam reichsrath kaj pomogel? (Dobro!) Ce je pa vse to tako, potem se ne morem dosti čuditi, kako februarski statut tako hvaliti morete in kako dav vas je septemberski manifest s tako grozo napolnil. Čudim se, kako da septemberski manifest tožite slabih nasledkov, ko nam je zdanje mini-sterstvo dovolilo za 30 let brezobrestno podporo od 60.000 gold. za zemljiščino-odvezni zaklad vsako leto, ker je vendar to največe darilo, odkar mi v tem zboru sedimo! (Dobro!) Po vsem tem je vaša adresa brez stala, ker je vaše sporočilo vse drugo prevdarjalo, le tega ne, česar je treba (dr. Bleiweis: Prav res!), in tako moram vaše sporočilo in adreso popolnoma zavreči v oziru na deželni red. — Vi govorite ne samo o nasledkih za deželo po §. 19., temveč tudi o nasledkih za državo; a to ne spada več v krog deželnih zborov in tako je vas predlog tudi v tem obziru nepravilen, nepostaven, proti ustavi, ker je zoper deželni red. — V september-skem manifestu se bere: ,,ohraniti moč monarhije po vkupnem obravnovanju državnih nalog in zavarovati edinstvo cesarstva z ozirom na mnogoiičnost njegovih sestavnih delov in na zgodovinski razvoj njihovega prava — to je poglavitna misel, ktera je izrečena v Mojem diplorau od 20. oktobra 1860." Ali moremo dvomiti nad cesarsko besedo, da se obdrži ustava in njen temelj — oktoberska diploma, ali da je njegova želja, oktobersko diplomo izpeljati in tako porazu-menje z vsemi narodi dogovoriti, ki bode posebnostim Avstrije Jbolj pravična kot februarski statut. (Dobro!) Pa tudi Šmerlingov dvom je odpravljen, da ima državni zbor po februarskem statutu le pravico posvetovati, ne pa sklepati. To je važno! Septemberski manifest tudi pravi, da je cesar februarski patent ustavil zato, ker se avstrijskim narodom ni priljubil, ne morebiti zarad trme njihove , temveč zarad državnopravnih razmer in narodnih posebnosti. Io kaj pravi cesar? „Da morem rešiti cesarsko besedo, da formi ne žrtvujem stvari (Dobro!) sem razglasil septemberski manifest." Vi pa stvari hočete formo žrtovati ! Ali ni februarska ustava taka pomanjkljiva forma, ker je roditelj februarskega patenta pogum imel, 3 mesece po oktoberski diplomi ustavi kal smrtni vložiti, po kteri se je lahko vsaki trenutek brez razjasnila februarska ustava in oktoberska diploma ustavila, tako, daje bilo mogoče ustavo po ustavni poti ustaviti, — komedija za vso Evropo , in izduhtal jo je — Schraerling. (Dobro! dobro!) Ce tedaj verjamem cesarskim besedam, da imamo pravico sklepati, — da grč za stvar ne pa za formo, f>otem, gospoda, sem jaz prijatel ustave, vi pa forma -isti. -— V pismu 7. novembra 1835 pravi cesar: ,,V svojem manifestu in priloženem patentu od 20. septembra 1865 sem pokazal pot, ktero mora moja vhda nastopiti, da pripravi trden temelj ustavi državni, ki oode tudi monarhijo v njenem edinstvenem obstanku utrdila." Zopet nam je tedaj ustava zagotovljena, povdar-jeno je posebno edinstvo državno s posebnostjo kraljestev in d ižeia\ S kterirni besedami je tedaj deželna ustava v nevarnosti? Ali ne bodemo tega, kar bodo 0>rri in Hrvatje rekli, vprevdarek dobili tudi mi? Zakaj neki tukaj sedimo? (Smeh.) Ali bi cesar ne bil mogel tudi deželne zbore razpustiti? Morebiti, gospoda — jaz bi bil to storil — bi to pametneje bilo! (Pravo! pravo!) Poglejte oktobersko diplomo, po kteri so deželni zbori glavni dediči postavodajalstva, a sir j i državni zbor je dobil veliki sporoček (Legat). Ne državni zbor, temveč deželni zbori so nastopili dedščino, in statut, ki jo hotel oktobersko diplomo oživiti, bi bil moral deželnim zborom široko polje delavnosti odločiti, ne pa kakor februarski patent, ki je deželnim zborom vso moč skrčil. Ravno septemberski manifest hoče deželnim zborom zopet tiste pravice po oktoberski diplomi dati, in vi pravite, da so deželni zbori v nevarnosti! Opomniti moram, da februarski patent niti djan-ski niti pravno oživel ni, — djanski ne, ker se ga Ogri, Hrvatje, Benečani in pozneje Cehi niso udeleževali, — pravnone, ker se še Benečanom nikoli ni prilika ponudila in pravno poskusilo, da bi v reichsrath stopili. Če tedaj februarski patent ni mogel oživeti, če je narodno gospodarstvo in finančna moč hirala, če so dolgovi naraščali, če se je po vsem cesarstvu in pozneje tudi t reichs-rathu opozicija glasila, potem je pač kaj naravno, da je cesar vslišal večino avstrijskih narodov; potem je kaj naravno, da je vtopil ministerski absolutizem, ustavno centralizacijo in parlamentarično večino, ter, kakor upam, vendar enkrat tudi nemški hegemonizem! (Pohvala.) Ali ne zasluži zdanje ministerstvo zaupanja, da je §.13. uničilo in da neče po njem postave dajati, temveč da bode potrebne postave le iz sile dajalo, dokler se nova ustava ne dogovori? Prepričan sem, da ustav-ljenje reichsratha ne bode državi toliko škodovalo, kakor v preteklih letih februarski patent, — da se bodo postave dajale, ki se bodo ravno tako, ako ne bolje, na državni blagor ozirale in ga povspeševale, kakor povikšanje davkov in pristojbin, ktere smo le za eno leto sprejeli, a vendar za vsa leta votirali. (Pravo I pravo!) V reicbsrathu niste nikdar hoteli slišati od deželnih zborov, zdaj pa pravite, da so njim pravice prikrajšane , ker ne morejo svojih poslancev vanj pošiljati. (Pravo! pravo!) Najmanj pa morete trditi, da je ta ustava posebnostim monarhije, različnosti pravnih razmer in narodnosti pravična bila. Mislim tedaj , da niste resnobno adrese pisali. (Kromer srdito: To je preveč, tukaj se nikdo ne šali, to je bila gola resnica.) Ce je tedaj gola resnica bila, mi pa povejte, kako je ta ustava ustrezala Ogrom in Hrvatom, zgodovinskim pravicam Cehov in različnim narodnostim, pa tudi nam Slovencem ? Ali smo mogli šolski program vpeljati, čeravno mi je vitez Schmerling rekel, da je prevdarjen, zmeren, političen, izpeljiv? ali smo v našem deželnem zboru kaj enacega dosegli? Ali smo mogli naš slovenski narod v svojih pravicah braniti, tem manj, da bi se bili Ogri in Hrvati vveznili v februarski patent? (Dobro! dobro!) — Vi pravite, da se februarska ustava d& zboljšati in da je je treba zboljšati, toda ker v državopravnin vprašan j ah le državnemu zboru rešilno pravico prilastujete, vas vprašam, kje imate tisti reichsrath? Februarska ustava je za vso Avstrijo dana — le z enim neustavnim izjemkom — Krajine; potem more le občni ali širji reichsrath to ustavo popraviti, kajti oži državni zbor ima sklepati po §. 11. le o rečeh, ki so zapadnimi deželami skupne in se dozdaj tudi skupno obravnavale. Je li se ta reichsrath kedaj snidel, ali je tudi upati po zdanjih govorih Ogrov in Hrvatov, da se kedaj bode? Nikdar ne! Vi, gospodje, hodite tedaj zdaj po isti strmi poti; po kteri je Smerling toliko let plezal (Smeh.) Ce hočete zdaj ustavo popraviti, se svojemu cilju bolj oddaljujete, kakor če bi jo vpeljati želeli. (Dobro! pravo!) Pravite', da deželni zbor nima pravice razsojevati drža-vopravna pitanja, a vendar se je pod Karlom VI. prag- ------418 ----- matična pogodba našim stanovom predložila. Da je poravnava z Ogri in Hrvati živa potreba, to gotovo vsak čuti; al pa to doseči moremo z februarskim patentom v njegovi zdanji obliki? Le na potioktoberske diplome in septemberskega manifesta je poravnava z vsemi kraljestvi in deželami mogoča! Vaša adresa je zidana na centralističinih in dualističinih idejah, kakor bi se une ali te lože izpeljati dale na škodo nenemškim narodom. (Dobro! dobro!) Zidarji pa so branitelii ustavljenega reichsratha in njih zbirajoči in k sodelovanju vodeči duh je preoblast nemškega naroda nad drugimi. (Dobro!) Le eno obžalujem, da ste to delo zdaj vi v roke vzeli, ki ste poprej rekli, kadar koli smo vam tožili, da hočete naši narodnosti pravični biti, da le v 1 a d a zmi-rom namerava narod zoper narod dražiti. V druzih deželnih zborih se je odkritosrčno izreklo , kar ste tukaj zamolčali, da je v tej adresi duh nemškega naroda, ki hoče hegenomijo v Avstrii vzdržati. To, gospoda, je steza k studencu, kjer ta adresa izvira, in če tudi do-sežete, da bodete to adreso na stopnicah prestola Njih Veličanstva položili, potem vam kličemo: slovensko ljudstvo na Kranjskem se ne vdeležuje te adrese; ono bode poslušalo in na te besede odgovorilo, kakor je ljubljansko mestno svetovalstvo po svojih narodnih odbornikih vse kaj druzega sklenilo. (Dobro! dobro!) Ako se primeri , da predložite svojo adreso, moram željo izreči, da naj slavna vlada dobro pretehta, kar smo mi tukaj govorili, da se prepriča, da so v našem deželnem zboru tudi druge misli in želje, kakor pa te, ki jih večina iz-razuje. Da vam pa pokažem, kako jaz o manifestu sodim, končam z besedami: Živila Avstrija, živio cesar! (Dobro! dobro! Živa pohvala v sredi in med poslušalci.) Za dr. Tomanom je začel govoriti dr. Zupan. Zavoljo nastale bolehnosti pa je kmali nehal govor in ga pričel se le v sledeči seji. Poslanec S ve te c pravi, da mu je težko po temeljitih govorih svojih dveh prijatlov prednikov še novih razlogov najti. Današnji razgovor je dvoje razjasnil in sicer prvo to , da hočejo naši nasprotniki ministerstvu podati nezaupnico, in drugo to, da si žele nespremenjenega februarskega patenta nazaj. Adresa grofa Auer-sperga podpira svojo nezaupnico pred vsem s tem , da nasprotuje septemberski manifest oktoberske diplome I. členu. Veseli me, da je oktoberska diploma, ktero so Slovani vedno visoko čestili, vsaj enkrat tudi pri naših nemških protivnikih veljavo zadobila (smeh in dobro! v sredi in med poslušalci), a obžalovati moram, da niso v tem protivniki doslednji, kajti v enem dušku imenujejo oktobersko diplomo in februarski patent, kakor da bi oba zakona iz ene podloge izvirala , eno in isto bila. Gospoda moja, to je zmota! Ne še le 20. septembra t. 1. je vlada mogla ravnati proti oktoberski diplomi, ne! to je že 21. oktobra 1860 bilo mogoče, in zgodilo se je 26. februarja 1861! (dobro- in pravo-klici v sredi in med poslušalci). Res je, da pravi vladar v L Členu oktoberske diplome, da ne bode več samo-vlastno postav dajal; al kako je mogla vlada 26. februarja 1861 enostransko postavo dati, ktero še na vrh nepremenljivo državno postavo imenuje. (Kesnično! dobro! v sredi in med poslušalci). Takrat se je pregrešilo, da smo 5 let pod ustavo sanjali, da so finančne moči oslabele in up avstrijski do ničle prišel, da se narodno gospodarstvo, državno pravo in svoboda ni mogla razviti. Morebiti mi bote ugovarjali, da je februarski patent le izpeljava oktoberske diplome? To ni res! Zakaj v februarskem patentu imamo tudi gosposko zbornico, ktere oktoberska diploma ne pozna: spomnite se §. 13., pravic deželnib zborov in ožega državnega zbora! Pa tudi s tem ni februarski patent pravne moči zadobil, da so ga nekteri deželni zbori djanski sprejeli. Tega vam morda ne bode treba dokazovati, ker je očitno, da na Ogerskem, Hrvaškem in Benečanskem nikdar pravne veljave zadobil ni. Ker pa obsega februarski patent obče stvari, ki vse dežele zadevajo pa ga nektere dežele niso sprejele, — za nje tedaj pravne veljavnosti nima — po tem tudi v tistih deželnih zborih, ki so patent sprejeli, pravne veljavnosti zadobiti ni mogel! Po členu II. in III. oktoberske diplome se imajo postave za naprej dajati s pomočjo deželnih zborov oziroma državnega zbora. Ako je tedaj februarska ustava v smislu oktoberske diplome pravno veljavnost zadobiti hotela , je trebalo , da se ustanovi s pomočjo deželnih zborov oziroma državnega zbora. Kdaj se nam pa je ta ustava predložila? Kdaj smo o njej ustavno sklepali? Nikoli! Po tem je jasno, da februarski patent nima pravne veljavnosti. (Pohvala v sredi in med poslušalci)* Ce je tedaj sedanje ministerstvo isto pravno neveljavno ustavo z manifestom 20. septembra t. 1. ustavilo, ni nikakor prava oskrunilo , temuč je krivico , ki je skoz 5 let trajala, odpravilo. (Živa pohvala v sredi in med poslušalci.) Sedanje ministerstvo je še le na isto steza krenilo, na pot porazumljenja z narodom, ki je od začetka že edino prava in po zgodovini avstrijski potrjena bila. Gospod dr. Toman je omenil pragmatične pogodbe, ki se ni oktroirala, ampak s posamesnimi kraljestvi in narodi dogovorila, in tako se je tudi stanovom kranjske Vojvodine predložila. Se ve da je bilo takraj Litave težko na staro pripeti, ker se je že marsikaj preživelo. Ker tedaj takraj nismo imeli postavne podloge, je bilo treba oktroirati, pa le deželni red in nič več. Ko je namreč erdeljski zbor se sklical na 1. julija 1863, je vlada izrecno v reskriptu rekla: „zavolj pomanjkanja druge postavne podloge se je moral provizorični deželni red osnovati, po kterem naj se volijo poslanci in temu zboru se je isti provizorični red kot vladini predlog izročil k ustavni obravnavi. Tako bi bilo moralo ravnati ministerstvo tudi v deželah takraj Litave. Ali je bilo tako? Te dni sem bral Kaisersfeldov govor, ki je med drugim rekel, da so postave 1848. leta ogerski punt porodile, da je tedaj vlada priraorana bila , tiste postave ustaviti , čemur pa Ogri ne pritrdijo. Pa vzemimo, da dolžnost vladina je, ustavljati postave, ki so državi nevarne. Obrnimo to na februarski patent. Gospoda! Vsem je znano, da so avstrijski narodi, da je državni zbor glasno klical, da s februarskim patentom ne gre. Ali tedaj ni vlada tudi svoje dolžnosti storila, ko je februarski patent ustavila? Ali ni bil ves svet teh misli, da se februarski patent ne d& izpeljati, da si je prejšnje ministerstvo ves aparat absolutistične sile, ves aparat vojaške in policijske sile, aparat stiskanja časnikarstva obdržati moralo. Gospoda! ali ni po takem ravnanji največe siromaštvo nad Avstrijo prišlo, v kteri so se obeh strank moči slabile. In ko je skrbno oko Njih Veličanstva ta bor videlo, je ustavilo patent. Ce Vi pravite, da vzrok temu ni ustava februarska, pa mi povejte, kteri drugi je? Je li sovražnik naše meje prestopil? ali smo morali pobijati notranji upor? — Morda mi porečete, če bi se po vsem bila februarska ustava vpeljala, bilo bi vse drugače; ali to je ravno kamen, na kterem se spotikamo, ker februarska ustava nikdar oživela ni, vsemu prizadevanju v kljub ne. (Dobro!) Že moj predgovornik je živo dokazal,. da ni imela ta ustava zdravega in sadunosnega življa v sebi. Gospoda! jaz mislim, da je poprejšnji minister vitez Schmerling veliko boljši politikar, kakor tisti, ki so mu v državnem zboru hoteli učitelji biti in mu še tudi zdaj hočejo biti, al vendar ni mogel tega izpeljati, kar se ne dk storiti, on ni mogel oživiti ustave, ki nima življenja v sebi. (Živa pohvala.) Vi porečete, kakor tudi v adresi stoji, da se ustava sama iz sebe reorga- ------419 ------ tiizirati more. Če bi to res bilo, bi se v6 da kaj dobro