PRIMORSKI dnevnik za^el izhajati v Trstu '3. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra T943 v vasi Zakriž n*d Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. *eptembra 1944 se je ti-*kal v tiskarni «Doberdob» J Dovču pri Gorenji Trebu-'• °d 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v «»kami «Slovenija» pod v°|skim pri Idriji, do 8. ma*a 1945 pa v osvoboje nem Trstu, kjer je izšla za-rnj® Številka. Bil je edini tiskani ' partizanski DNEV- v zMulnjem Evropi. primorski $> "0 O ► O Ti 7T f> Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL. št. 188 (11.911) Trst, sreda, 8. avgusta 1 o- o V pogovorih Djuranovič-Mubarak Vloga neuvrščenih na Bližnjem vzhodu SPIONI — Predsednik predsedstva ' Veselin Djuranovič in pred-republike Egipt Hosni Muha sta včeraj nadaljevala pogovore, ^drobneje sta se zadržala pri medli,/"1 K*ni situaciji ter izrazila zaskrb-vvk0^ zarafli krize na Bližnjem Menila sta, da bi bilo mo-šit'• * tanker »Friendship 1« je k sreči ostal vj?i sredah,- osa<^?a je pogasila požar, da pluje z last Ponurih' prot* Rotterdamu. Brodar je namreč za-a je ladio ? i*^ke nizozemske družbe vlačilcev in trdi, , Sinoči ,e a ena sama raketa. v‘s«h oria^k;J6 na kairskem letahšču pristal prvi od U.Sv°jih tnrn1uaiT'eriških letal »C-5 Galaxy«, ki skrivajo anJe in .-.jjT1 najsodobnejše ameriške helikopterje za eenje morskih minskih polj. Egipt je nam- reč uradno zaprosil za ameriško pomoč. Isto prošnjo je naslovil tudi v Londonu in v Parizu, štiri ladje britanske vojne mornarice že plujejo proti Port Saidu, medtem ko se v Džibutiju že nahajajo trije francoski minolovci. Po vesteh, ki prihajajo iz Izraela, se minska polja nahajajo pri Bab-el-Mandebu in v Sueškem zalivu med Ras Adabia in Suezom. V samem Sueškem prekopu so Egipčani baje že očistili vse mine. Za čudo pa nihče ne navaja tipa min. Sodeč po bornih rezultatih so to predvsem zastrašilne mine, ki bi lahko bile akustične, saj je večina min eksplodiralo ob ladijskih vijakih. Ni pa izključeno, da se v Rdečem morju nahajajo navad ni eksplozivni naboji, ki so v paru med seboj povezani z vrvmi. Na tako verzijo vsaj namiguje egiptovsko obrambno ministrstvo. Vsekakor bi se moral s prihodom ameriških helikopterjev položaj razjasniti. V nekaj dneh bi morali morje očistiti min. O krivcih za tako dejanje pa bodo le namigovanja. V ameriških in egiptovskih krogih vedno bolj obtožujejo Libijo, soudeležen pa naj bi bil tudi Iran. Težko do vlade v Izraelu Voditelj laburistov Šimon Perez, ki mu je predsednik Izraela poveril mandat za sestavo vlade narodne enotnosti je včeraj nadaljeval težka pogajanja, med katerimi se je sestal tudi z bivšim obrambnim ministrom Wcizmanom (desno), ki v parlamentu vodi skupino treh poslancev (Telefoto AP) V zvezi z umorom sodnika TRAPANI — V okviru preiskav glede umora sodnika Ciaccia Montai ta so včeraj aretirali 51-letnega na mestnika državnega pravdnika An tonia Costo, ki je bil obtožen podku povanja. Poleg njega so karabinjerji aretirali tudi 64-letnega Calogera Favaio, 38 let staro žensko Margherite Pizzo, ki je obtožena lažnega pričevanja in nudenja osebne pomoči v kriminalne namene. Aretirali pa so tudi dva znana gradbenika iz mesta Trapani. To sta 76 letni Andrea Bul garella ter njegov sin Salvatore Bulgare ila. Sodnik Giaccio Montalto je vodil raziskave glede razpečevanja mamil, hotel pa je tudi razkrinkati voditelje mafije v mestu. Ko se je 25. januarja 1983 ponoči vračal domov, v mestece Valderice, ki je oddaljeno 10 km od Trapanija, so ga plačani morilci že čakali pred hišo. Začeli so streljati nanj in sodnik je bil takoj mrtev. Obtožencev, ki naj bi bili posredno ali neposredno sodelovali pri umoru, je do sedaj pet, vendar išče policija še druge osumljence. O tem pa še ni bilo nikakršnih uradnih izjav. Radioaktivne snovi bodo prepeljali po morju skozi Panamski prekop Večja pošiljka plutonija Japonski razburja javno mnenje v Franciji PARIZ — V francoskih občilih je včeraj povzročila pravo senzacijo novica, da bodo iz jedrskega industrijskega centra La Hague v Franciji prepeljali na Japonsko pošiljko 250 kilogramov plutonija in da bo to sila občutljivo, vojaško pomembno pošiljko po morju pod nenehnim nadzorstvom ameriškega satelita spremljajo več francoskih, britanskih in ameriških vojnih ladij. Gre namreč za materijo, iz katere bi lahko izdelali kar nekaj jedrskih bomb oziroma jedrskih ofenzivnih glav. V sedanjem napetem mednarodnem ozračju in negotovosti na morju, še posebej pa zaradi vse bolj pogostih terorističnih izpadov, se je res pojavila bojazen, kaj bi se lahko zgodilo s tovorom plutonija na dolgi poti po morju do Japonske. Ves transport se bo zaradi tega tudi izognil Sueškemu kanalu in raje plul naokrog skozi Panamski prekop. Vsa zadeva pa je v poročilih tiska in radia dobila skoraj prizvok scenarija za vojni film Toda za kaj v bistvu gre? Japonci v svojih jedrskih centralah sežigajo gorivo za pridobivanje električne energije, nakar ostanke oziroma izrabljeni material razpošiljajo v tujino na očiščeva- nje, tako v ZDA in ZRN, še posebej pa v Francijo. Tu potem po ustreznem industrijskem postopku znova pridobivajo oplemeniteni uran, plutonij in končno neuporabne odpadke. »Mi smo nekaka pralnica za izrabljeno blago naših ldientov in ko to blago spet očistimo, jim ga po njihovem naročilu vračamo za nadaljnjo uporabo. Vse skupaj je., povsem industrijski postopek in v tem ni nič senzacionalnega,« mi je posebej v razgovoru o tej zadevi zatrdil generalni sekretar glavne francoske družbe za jedrsko energijo COGEMA, Blanc, in naglasil, da je pred desetimi dnevi o tem že pisal ameriški list Wall Street Journal, ne da bi zadeva takrat vzbudila senzacijo. »Zdaj pa je skupina ameriških senatorjev preko novinarskih navez in agencij v svetu dvignila pravcati alarm, ki pa nikakor ni upravičen. O tem sem dal izjavo že predstavniku agencije AFP in enako prosim tudi vas, da to javnosti z vso objektivnostjo pojasnite.« Predstavnik COGEMA je hkrati pojasnil, da so po suhem že imeli transporte plutonija svojim klientom z blindiranimi avtomobili, da pa je res tokrat ta pošiljka prvič namenjena po morju. Toda čez nekaj let, je menil, bodo tudi take po- šiljke po morju nekaj običajnega, kajti treba se i bo navaditi, da je jedrska industrija pač industrija kot vsaka druga. Hkrati se je vendar ogradil, češ: »Naša odgovornost se pa seveda neha, ko blago pred vrati naše tovarne izročim0 zastopniku klienta oziroma lastnika tega blaga. Do tega dogovora o prevozu plutonija iz Francije v Japonsko je prišlo neposredno med francosko in japonsko vlado ob soudeležbi ZDA, ki jih je P° pravnih predpisih odnosov z Japonsko v tej za' devi pritegovati.« Kljub tem pomirjevalnim izjavam predstavnik3 francoske jedrske družbe pa je seveda očitno, da je k sedanjim dimenzijam te zadeve poleg terorističnega vala v svetu prispevalo tudi vse večje protijedrsko razpoloženje v Franciji, d85» nedavne demonstracije pacifistov v zvezi z vojn1' mj projekti Super Phenix. Odprlo pa se je se; veda tudi vprašanje, čili ne bi morda zdaj tudl Japonska iz tega plutonija lahko začela izdelovati jedrsko orožje? Ameriško nadzorstvo nad tem dejstvovanjem Japonske sicer to formalno prepoveduje, a v časih sumničenj se pač občila ustavijo ob vsaki razpoki z nezaupanjem. Po uspešnem obisku na postaji Saljut 7 Zaradi sovražnega delovanja Kozmonavti v Zvezdnem mestu MOSKVA — Po povratku na Zemljo so se kozmonavti vesoljske ladje Sojuz T 12 Vladimir Džanibekov, Svetlana Savitskaja in Igor Volk iz vesoljskega vzletišča Bajkonur podali v Zvezdno mesto. Trojica je julija obiskala na vesoljski postaji Saljut 7 Leonida Kizina, Vladimira Solovikova in Diega Atkova, ki so še vedno v krožnici in bodo bržkone poskušali potolči dosedanji sovjetski rekord bivanja v vesolju. Med »obiskom« so se Džanibekov, Savitskaja in Volk tudi sprehodili v vesolju. V Zvezdnem mestu so Džanibeko-va, Savitskajo in Volka prisrčno sprejele krajevne oblasti. V družbi svojcev in prijateljev pa so se podali pred spomenik prvega kozmonavta Jurija Gagarina (telefoto AP). Se šest obtožencev pred sodišče v Beogradu BEOGRAD — Beograjski okrožni javni tožilec je sporočil, da je vložil obtožnico proti šestim osebam zaradi kaznivega dejanja združevanja z namenom sovražnega delovanja iz člena 136 in člena 114 kazenskega zakonika SFRJ. Vladimira Miljanovi-ča iz Beograda, rojenega 1946, brez stalne zaposlitve, z nedokončano filozofsko fakulteto so do sedaj obsodili že dvakrat in to leta 1970 v Beogradu zaradi sovražne propagande in leta 1973 v Sarajevu, ker je rušil ugled SFRJ. Miodrag Milič iz Beograda, rojen leta 1920, s srednjo strokovno izobrazbo, brez stalne zaposlitve, do zdaj nd bil obsojen, prav tako tudi ne Dragomir Olujič, diplomirani po- litolog, rojen leta 1949, zaposlen Radiu Beograd in Gordan Jovanovi iz Kraljeva, rojen leta 1961, štude filozofske fakultete. Pavluško ImsU" vič iz Beograda, rojen leta 19V> nedokončano prometno fakulteto, br stalne zaposlitve, od leta 1971 v I^T gradu, je bil že obsojen zaradi kaz-vega dejanja delovanja proti nar00 in državi, kot tudi Milan Nikolm Beograda (rojen leta 1947, dipl°mir a ni sociolog, zaposlen v inštitutu ekonomijo kmetijstva). V preiskavi s ugotovili, da so obtoženi v minu . letih vse do aprila letos poskus ustanoviti skupino, ki naj bi Pr~v. ustavno delovala in si prizadevala seči spremembo politične ureditv Poplave pri Cesenaticu Včeraj zjutraj se je v bližini Cesenatica v Romagni vlila silovita ploha, ki je povzročila poplavo. Dva ribiča — Quinto Pagliarani in Rino Pasini — sta nesrečo tako »izkoristila« Računski dvor je objavil svoje vsakoletno poročilo Premalo sredstev za sodstvo v Italiji RIM — Lani je italijansko sodstvo stalo državo 2.181 milijard lir, kar predstavlja 0,77 odst. državne bilance. Po oceni Računskega dvora, ki je o tem objavil včeraj svoje vsakoletno poročilo, gre za povsem nezadostna sredstva, ki ne omogočajo redne in učinkovite sodne uprave. Poleg tega pa so bila že tako omejena denarna sredstva večkrat tudi slabo uporabljena, predvsem zato, ker sodstvo še ni dočakalo potrebnih in že neštetokrat napovedanih reform. Poročilo Računskega dvora podrobno obravnava vprašanje osebja, ki je povsem nezadostno tako v sodnih uradih kot v kaznilnicah. Mesta sodnikov, ki že sama po sebi ne ustrezajo potrebam, so le 90-odstotno zasedena: lani bi moralo biti 7.352 sodnikov, v resnici pa jih je bilo nameščenih 6.664, kar med drugim pomeni 8 manj kot leto prej. Nezadostno je tudi število vod stvenega osebja v sodnih pisarnah in tajništvih. Lani je takega osebja bilo vsega skupaj 115, medtem ko. je v teoriji 563 mest na razpolago. Tudi v tem primeru so lani zabeležili nazadovanje, saj so bila za- sedena tri mesta manj kot leta 1982. Edino Pa'fcti^ih dejanskega organika je lani bilo pri tipkarjih, kat ^ število je od 6.949 naraslo na 7.469, kljub temu P® 0 zapolnilo vseh 8.550 mest, ki so teoretično na raZ,3?-a v Še bolj pereče pa se postavlja vprašanje osebj ^ kaznilnicah. Tu, na primer, organik predvideva^, bolničarjev v resnici pa jih je lani bilo le 130. P u« kov je bilo 13.942, moralo pa bi jih biti 22.522. K» boljše je bilo le s številom uradniškega osebja-2.856 je pokritih 1.868 mest. , ,k0 4 Vrzeli glede osebja na področju sodstva so torej ^ očitne, da jih ni treba posebej komentirati. silfl° pomanjkljivosti pa je tudi z opremo, kar tudi . ^, otežkoča redno sodno upravo. Stanje je skratka po mnenju Računskega dvora $a si ni mogoče m r^0 čakovati, da se bo v doglednem času izboljšalo- ejn so npr. sicer res predvideni številni natečaji za sp ^ novega osebja, vendar je že čas, ki je predvia ^ njihovo izvedita, tako dolg, da si s tem italijansk na uprava ne bo veliko opomogla. Mijatovičev odstop kadrovska zamenjava TITOGRAD — Vest, da je Veljko Milatovič, član predsedstva CK ZKJ ponudil ostavko, je bila na seji črnogorskega CK pospremljena z razlago, da gre »za motive kadrovske obnove, v skladu z načeli kadrovske politike v SR Črni gori«. To seveda ni zadostovalo, da se ne bi začel znani proces ugibanj ter javnih in manj javnih komentarjev te ostavke. V Jugoslaviji pač ne odstopajo funkcionarji prav vsak dan (čeprav se je frekvenca zadnje čase, vštevši Jožeta Florjančiča, nekdanjega sekretarja za finance, pa direktorja slovenskih železnic po nesreči v Divači ipd., statistično povečala). Odtod tudi tolikšna pozornost v tujem tisku, če odmislimo tiste zlonamerne spremljevalce dogajanj v SFRJ, ki tako in tako brskajo samo po nekakšnih »ozadjih«. Na nedavni tiskovni konferenci za tuje novinarje so radovedneži slišali razlago (tistikrat še za »osebno informiranje«), ki ni vsebovala prav nič spektakularnega. V Črni gori imajo že dlje časa dogovor, da funkcionarji po določenih letih odstopijo mesto mlajšim in samo to je razlog za ostavko, je bilo povedano. Vendar vse, kot kaže, še ni čisto jasno, razmišlja beograjski Nin. Navsezadnje je Veljko Milatovič ponu dii ostavko v 63. letu in ne v šestdesetem, kar je letnica, o kateri govori kadrovski dogovor v Črni gori. Zakaj torej ni odstopil pred tremi leti oziroma vsaj nekaj mesecev prej, ko se je nasploh zavrtela ce- lotna garnitura po načelu enoletnega mandata? Kot ka že, gre za nekatere načelnejše razloge, da je ostavka očitno presenetila tudi črnogorsko vodstvo. Milatovičeva odločitev je namreč povzročila precejšnje kadrovske premike. Tako je Vido je Žarkovič letos že dvakrat spremenil okolje: po izteku mandata v predsedstvu SFRJ je postal predsednik predsedstva CK ZK Črne gore ter odšel v Titograd, zdaj pa spet potuje nazaj v Beograd, kjer bo sedel na Milatovičevo mesto v predsedstvu CK ZKJ (črnogorski član v tem predsed stvu bo čez dve leti, v letu pred kongresom torej, na vrsti za predsednika predsedstva CK ZKJ). Kakorkoli že, meni Nin, Milatovičev primer je spet opozoril na problem zamenjave generacij, o čemer je nedavno tega v pogovoru s tujimi novinarji nekaj povedal tudi Jure Bilič. Dejal je, da ta proces na občinskih in republiških ravneh poteka brez kakršnih posebnih pretresov že dlje časa in da bo Jugoslavija čez nekaj let ostala brez generacije veteranov. Ne glede na to, da informacij o črnogorski ostavki ni veliko, bi jo bilo treba po mnenju Ninovega komen tatorja razumeti kot moralno potezo, ki naj bi spodbu dila spremembo celotne kadrovske strategije — ne pa kot premik jezička na tehtnici političnega ravnotežja v vodstvih ali kot znak izgubljenega prestiža starejše politične generacije. Z. š. PROSEK (TRST) TELEF. 225277 Vedno na uslugo svojim klientom elio se zahvaljuje za zaupanje ter obvešča, da bo trgovina pohištva zaprta samo od 13. do 20. avgusta VSE ZA DOM IN VRT Pogovor s pokrajinskim tajnikom CGIL Treuorn V znamenju zaskrbljenosti počitnice dobršnega dela tržaških delavcev Polni prtljažnik, nasmejani obrazi strok, množice na Plažah in polni hoteli v gorah, vse to oznanja, da so po-tetne počitnice v teku. Za marsikaterega tržaškega delav-ca' ^ sindikalne predstavnike ter za člane tovarniških svetov, pa imajo letošnje počitnice tudi drugačen, bolj kisel in črnogled obraz. Kakšen je poletni dopust za ti-t°ce tržaških delavcev, ki na lastnih ramah nosijo težo jaočne gospodarske in zaposlitvene krize v pokrajini? Da iSe aekoliko poglobili v ta problem smo včeraj obiskali ^“krajinskega tajnika sindikata CGIL Treua, ki nas je, ne Slede na nenehno brnenje telefona rado voljno sprejel »Letošnje počitnice,«, nam je povedal Treu, »potekajo k? večino tržaških delavcev, pa tudi za brezposelno mia r110 v znaku zaskrbljenosti. Začetek poletja je namreč sovpadal s pričetkom številnih dopolnilnih blagajn, počit-'ce pa so za krajši čas na mrtvi točki zaustavile šte-Una pogajanja o bodočnosti javnih in zasebnih industrijah obratov. . Pozanimali smo se za potek dopustov v posameznih o varna h. V obratu Velikih motorjev bodo kolektivni do-Pusti stekli s 13. avgustom, trajali pa bodo samo en te-:®n: Ob vrnitvi čakajo namreč uslužbence ponovna poga-posebne dopanilne blagajne, ki je prizadela p/ delavcev in 100 uradnikov ter glede bodočnosti obrata. tomK an^a bi se morala zaključiti najkasneje konec sepie ol k 3 Delavci tržaškega obrata VM - CMI so odšli na zav turni dopust z začetkom avgusta, vendar z žalostno tih et^°’ da ìe 130 uslužbencev brez zaposlitve. V obra ski -u 80 železarna Terni in ladjedelnica San Marco k^Pmh dopustov ni. Položaj tržaške železarne je še naj-J zaskrbljujoč, saj kljub razgovorom o spremembi Uvodnega sektorja, hi konkretnih perspektiv za bo- dočnost. Zaskrbljujoč je tudi položaj pristaniških delavcev, ki imajo za sabo na stotine ur stavke ter v številnih zasebnih obratih, kot v štivanski papirnici ali v tovarni Calza Bloch, kjer se bo še vedno nepriznana dopolnilna blagajna iztekla ravno septembra. Nad 250 tržaških tekstilcev in njihove družine, se bodo tako zaman spraševali o svoji bodočnosti. Nerešeno ostaja tudi vprašanje proizvodnje v obratu Aquila pri Žavljah, kjer letnih kolektivnih dopustov sicer ni, z večjimi ali manjšimi skrbmi v kovčkih pa so avgusta odšli na počitnice delavci zasebnih obratov Sadoch, Smolars in Mediano. Lastniki zadnje tovarne mislijo ravno konec meseca odsloviti preko dvajset delavcev, kot tudi drugod pa so tudi tu še v teku pogajanja med vodstvom in sindikalnimi predstavniki. »K tej sliki,« je poudaril Treu, »naj dodamo še vse prej kot rožnat položaj Stalnega slovenskega gledališča, kjer bo, če dežela ne bo nakazala potrebnih denarnih sredstev, ostalo brez službe nad dvajset gledaliških delavcev, odpadla pa bo tudi gledališka sezona. Jasno je torej, da se nahaja naše mesto v globoki krizi in sindikat z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo b ižnja jesen precej tragična, če krajevne in druge oblasti, tu mislimo na vlado ter državno družbo IRI, ne bodo sprevidele, da je treba neobhodno najti pot iz močne ekonomske stagnacije. Treu je nadalje poudaril, da je treba v tržaški pokrajini skrbeti za razvoj tistih sektorjev, ki še nudijo možnost zaposlovanja. To so predvsem terciarne dejavnosti, znanstveno - raziskovalno področje, turizem ter socialno skrbstvo. V okviru industrije, pa je treba rešiti položaj obstoječih obratov in razvijati tiste panoge, ki so povezane z morjem, luko in ladjedelniško industrijo. S. P. »Toč« drevi na Gradu sv. Justa Kabaretna skupina Le Balcon (Boris Kobal, Noemi Calzolari in Sergij Verč ter »muzikantje« Marko Feri, Miran Košuta in Boris Devetak) bo zvečer na Gradu sv. Justa predstavila odrsko izvedbo radijskega kabareta »Toč« Od sobote do ponedeljka Za konec tedna v Boljuncu partizanski poletni praznik tg ,, forici v Boljuncu bo od sobo-dicini i*’ P°nedeljka, 13. t.m. že traki T1 . * Partizanski poletni praznik, sek„* ze četrtič organizira domača ka i*Ja VZPI - AN Pl. Namen prazni-Pove? Združiti na družabni prireditvi, ven(.r,am tudi z govori, polaganjem srečaV- Pred spomenik padlim ter s čim J2911 z k°roi to- in onstran meje, cev okolju,aČin0V’ ,.Pa tu^. PreMval- narnri USklc* vasi. ki so bili v času nih a?°sobodilne borbe v partiza-terenu* Pa 80 delali kot aktivisti na Pridni d<>rnače sekcije borcev so že spel. ’tv'v de*u' da bi praznik lepo u Pake r,ako 80 že včeraj raznesli ledo jytj| ° Vseh občinah od Nabrežine tukaj,J'. °d Poslali pa so tudi vabila nim n„JIm borčevskim in antifašistič-združon h'^ob-acijam, kot tudi Zvezi r°čja borcev obalno - kraškega pod •n ki n J J|b čaka priprava prostora boto ob °i'r jih bodo odprli že v so-uri. Še istega dne zvečer nameravajo v prostorih svojega sede ža odpreti razstavo ob 40. obletnici začetka delovanja tržaške Rižarne, ki je bila pripravljena v prostorih Tržaškega partizanskega pevskega zbora v Bazovici za 1. julij, ko je bila v Rižarni predmetna slovesnost, popoldne pa veliko partizansko srečanje v Bazovici. V nedeljo, 12. t.m., ob 18. uri bodo udeleženci praznika v sprevodu odšli do spomenika padlim v Boljuncu, kjer bodo položili vence, nato bodo prav-tako v sprevodu odšli do prireditvenega prostora, kjer bodo sledili govori, pozdravi in kulturni program. Praznik se bo nadaljeval še v ponedeljek. Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski, točili bodo domače vino, na programu pa bodo tudi razne zabavne igre. V soboto in nedeljo zvečer bo goste zabaval ansambel »Pomlad«, v ponedeljek zvečer pa bodo za ples in zabavo poskrbeli »Veseli godci«. Operetne melodije na koncertu Medtem ko se v gledališču Verdi nadaljuje operetni festival s pred stavami »Frasquite«, je opereta v ponedeljek zvečer triumfirala še na drugem tržaškem prizorišču, v gle dališču Rossetti, sicer n neobičajni, zato pa nič manj mikavni obliki. V priredbi gledališča iz Rima, sicer pa v zasnovi Roberta Negrija in ljubljenca tržaškega občinstva Sandra Massiminija, smo lahko prisostvovali koncertni izvedbi znanih o-peretnih melodij italijanskih avtorjev med obema vojnama. Motor celotnega spektakla je bil še enkrat komik pevec Sandro Mas-simini, ki je ob tem, ko je z njemu lastno verziranostjo in sposobnostjo improviziranja igral vlogo napovedovalca. tudi sam sodeloval ti mnogih komičnih oziroma komično - spevnih prizorčkih. Kolikšna je njegova priljubljenost pri tržaškem občinstvu, je prišlo do izraza tudi ob dejstvu, da je kljub zagrljenosti, ki ga je mučila ves čas predstave, bil vseskozi deležen navdušenih aplavzov. Toda pen ska teža predstave je vsekakor slonela na subretistki in sopranistki Danieli Mazzucato, ki je danes v Italiji nesporno prva v svojem žanru, in pa na glasovno neoporečnem mojstru operetnega petja tenoristu Maxu Re neju Cosotiju, ki je sicer, enako kot Mazzucato, tudi odličen operni interpret. Ob njiju je nastopila še mezzosopranistka Adria Mortori, ki je s prijetnim glasom dopolnila izjemno razpoloženo ekipo. Operetno vzdušje so poleg njih poustvarili še štirje baletni pari z izvajanjem ples nih vložkov iz raznih operet ob glasbeni spremljavi pianista Roberta Negrija s sodelovanjem bas-kitarista in baterista. Predstava je zelo umestno bila zasnovana na melodijah iz operet izključno italijanskih skladateljev. Ta ko smo v prvem delu lahko poslušali od uvodne Leoncavalove romance melodije iz Lombardo Ranzatovih o-peret »Dežele zvončkov« in »Cin-Ci-La« in Costove »Scugnizzo«, v dru gem delu pa izključno melodije iz operet Giuseppa Pie tri ja od »Tihe vode« (L’Acqua cheta) do »Izgubljene ženske« (La donna perduta) in drugih manj poznanih. Kot že rečeno sta v pevskem oziru bila tako v so-lospeiih kot v duetih Daniela Maz zucato in Max Rene Cosoti nenad-kriljiva in njune glasilke so sproščale melodije v prijetno elegantni spevnosti in lahkotnosti, kot da bi lebdele v zraku. Toda Massiminiju o-stane primat simpatičnosti, primat operetnega mojstrstva, saj združuje v sebi naravno komičnost, za subre-tista primeren glas in pa tekočo ter sproščeno komunikativnost, kar so nepogrešljivi elementi operetnega žanra. Občinstvo že dolgo ni bilo tako razgreto in radodarno z aplavzi pa celo z medklici, kot tokrat. Nastopajoči so toplino dvorane občutili in se zanjo oddolžili z dodatnimi melodijami. j. k. • Odbornik za ekologijo prof. Mario Martini je pozval Pokrajinsko gozdno upravo v Trstu k ponovnemu premisleku glede popolne odstranitve topolov v Ribiškem naselju. Odbornik, ki je sam opravil preiskavo, vabi Pokrajinsko upravo, naj se omeji, kjer je mogoče, le na delno sekanje dreves in k postopnemu, a naglemu nasadu novih. r- Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Od nekdaj zelo bogate kmetijske dejavnosti se Je rosek (prvi del) Proséku it. p> • *'« Trstno, prosčški, Prosečani, 1971: 1708 pribivalcev, ° kilometrov. Nadmorska m' Gručasto in v sredi-„a, členjeno naselje na za- l.>*o nah J^a,škcea Kf„asa kfaj 249 S*em0rna f.°vi deh nabrežinskeii p^oUa Nje Jf’ Hrbči.ko da so medsebojni sti redki. so medsebojni V obdobju 1951-1961 paa ok- 700 enot. Temu na: r, stoječi Je na severovzhodni stri c^nščinjj zaselck Devinščina (n v,°, že Pri ' Devine ina, ki upra-> S zgoniški občini, s Pr, L . Ujegovi ansk° tako povezan, d fuai° za prnpr?bivalci upravičer Oh kci°nalnn CCanc- Na Prosek s hb Prosešk; , navezuje tudi zasele Sta>- dobìl irru?V°pni P?8^. ki > f dZ|°ne h j d Proseska postaja, i Prosecco, ki je v zg, na Proseku ohranilo le cvetličarstvo niški občini in leži severovzhodno od Proseka. Kraj je prometno središče tega de la Tržaškega Krasa. Skozenj pelje pokrajinska cesta, ki ga povezuje s Križem, Trstom in Opčinami. Tu se pričenja tudi pokrajinska cesta, ki preko Gabrovca vodi do maloobmejnega prehoda na Gorjanskem, ter krajevna cesta za Repnič. Mimo Proseka je speljana še državna cesta oz. avtocesta. Na zahodu sta manjši vzpetini Kravjak (267 m) in Goli vrh (256 m). Vrtače v bližini so Tajčev dol, Sé- ginov dol. Slavca dolina, Momjàk, Sùjenca. školiidnik, Koprivnik, Slavnik in Bàkovca. Med jamami pa sta najbolj znani čibčeva jama in Pečina. Na jugozahodni strani, na meji med kraškim in flišnim področjem so izviri številnih studencev, ki tečejo v brezimna potoka. Oba se izlivata v morje v Grljanskem zalivu. Kmetijska dejavnost je z razvojem naselja domala zamrla. Na severovzhodni strani vasi in v njeni neposredni bližini, kjer so bile njive, so še živa ledinska imena čeljčvna, čer-velànka. Meja, Kuàrp, Dolina, Bo-šket itd Obdržalo se je le cvetli- čarstvo. ki je nekaterim tudi edini vir dohodka. Leta 1970 so se cvetličarji združili v Cvetličarsko-vrtnar-sko zadrugo, ki šteje ok. 50 članov in dobro uspeva. Goje največ vrtnice, narcize, spominčice in dalije, v toplih gredah pa tudi razne hišne rastline. Zaradi težke dostopnosti brega, kjer je povečini možno le ročno obdelovanje, se je vinogradništvo o-hranilo le v manjši meri, čeprav je tukajšnje področje izredno vinorodno. Svet je v terasah, med katerimi so stopničasti prehodi. Ledinska i-mena so Brajde, Stara gora. Fustigane, Skedjànce, Brda, Jurkovec, Lingo-vec, Zastava, Mačkuna. Največ je belega vina, in to malvazije, od črne sorte pa izstopa refošk. Medtem ko so vaščani do zadnje vojne skoraj ves pridelek prodali ter ga pili le v redkih priložnostih, ga sedaj popijejo doma in le nekateri ga še prodajajo po o srnicah. Letni pridelek znaša nad 200 hi vina. Nasade oljk, ki so bili v bregu, zlasti v Jurkovcu in v Dragi, je leta 1929 huda pozeba uničila. Oljčno olje so porabljali doma. Pri Begejčku v vasi je bila skupna torki ja, kjer so lahko vsi mleli svoj pridelek. Sadno drevje (hruške, breskve, češplje, češnje, fige) raste med trtami, a nima večjega gospodarskega pomena. Obsežno gozdno področje, imenujejo ga Doljni Zàgod, se širi v smeri proti Križu. Gozd je last upravičenih posestnikov s Proseka. Glavno drevje je hrast, gaber, jesen in bor. Do pro- pada živinoreje v drugi polovici tega stoletja skorajda ni bilo gospodinjstva, ki bi ne redilo vsaj po eno kravo, razširjena pa je bila tudi kozjereja. Mlekarice so vsak dan peš nosile prodajat mleko v Trst. živino so napajali na robu vasi na Zjébrovci, Pri kalu in na Jérovci. Zdaj premore vas samo še nekaj krav. V začetku tega stoletja so z Opčin napeljali vodovod. Stari del vasi, ki se stiska okoli cerkve, je ohranil svoj kraško-primor-ski značaj. Hiše so enonadstropne in v gručah, med njimi pa so značilni borjači. Nekatere stavbe so zaradi burje obtežene s kamni, le dve nekdanji ognjišči pa sta še kriti s skrlami. V San Nazariu so same nove večnadstropne stanovanjske hiše. Nekdanji hlevi in skednji so preurejeni v stanovanje ali pa rabijo kot ropotarnice. Pač pa so se marsikje obdržale vinske kleti, ki jih imajo tudi nekatere nove hiše. Edine nove gospodarske stavbe so štiri velike tople grede. Zaradi ugodne prometne lege sta na Proseku močno razviti trgovina in obrt. (Dalje prihodnjič) Vse, ki bi se hoteli oglasiti v zvezi z opisi krajev, ki si bodo tu sledili, toplo vabimo, da svoja dopolnila, kritične pripombe in popravke posredujejo uredništvu Primorskega dnevnika all SLORI. Minianketa med mladino iz Trsta in okolice Kako preživljajo mladi prosti čas in kaj jih v današnji družbi odbija Da bi ugotovili, s čim se mladina ukvarja, kako preživlja svoj prosti čas, kaj najbolj obsoja v današnji družbi, smo anketirali 12 mladih iz Trsta in okolice. Ker smo tudi večkrat slišali pritožbe s strani društev, da se mladi premalo zanimajo za kulturno dejavnost, da niso aktivni in da so brezbrižni do vsega, kar se dogaja okoli njih, smo vprašali mlade, kaj mislijo o tem. Tudi sami so bili v zadregi ob naših vprašanjih. Vsi pa so pritrdili, da je v našem mestu premalo razumevanja za mlade in jihove probleme, da se društva sama ne znajo približati njihovim zanimanjem. Vzrokov za to je več. Razložiti nam jih morejo edinole mladi, ki te probleme doživljajo v prvi osebi. Vpr. : Kam hodiš v prostem času? — S prijatelji hodim največkrat na Sagre, na folklorne prireditve, včasih tudi na predstave v gledališče in na daljše sprehode v naravo. Večkrat pa se zbiramo s prijatelji na domu. (Sonja, 16 let — študentka) — Zelo me aanimajo razstave, ker se tudi sama ukvarjam s slikarstvom. Rada pa hodim tudi v kino, če predvajajo kak zanimiv film. (Vesna, 18 let —. študentka) — Ker delam, imam prostega časa zelo malo. zanimam pa se tudi za šport in verjetno bom šel letos na priprave za nogomet. (Darko, 23 let — delavec) — Ker v mestu poznam malo slovenske mladine, hodim največkrat s pri jatelji na Sagre, in v kraje, kjer se zbirajo Slovenci. (Branko, 19 let — študent) Vpr.: S čim se ukvarjaš? — Ukvarjam se z glasbo (igram namreč klavir), kulturno pa se ne u-dejstvujem zaradi pomanjkanja časa. Zanimala sem se za politiko, sedaj pa me ne prepričuje več. (Ana, 18 let — študentka) — Pravzapram nimam posebnih hobijev. Veliko pa berem in želim biti seznanjem z vsem, kar se dogaja v svetu. (Alberto, 17 let — delavec) — Zanimam se za elektroniko, za aparature hi-fi, za kompjuterje. Lani sem aktivno sodeloval pri planinskem društvu, sedaj pa, ko študiram v Ljubljani, sem član tamkajšnjega študentskega društva Forum. (Pavel, 20 let — študent) Vnr.: Misliš, da so družina, šola in družba vplivale na tvoje politične, kulturne in drage življenjske izbire? — Povsem jasno je, da ti trije dejavniki vplivajo na razvoj in mišljenje mladega človeka. Seveda pa je odvisno od posameznika kako določene vplive sprejme in uporabi. Najbolj vpliva seveda družina, ki prva oblikuje in usmeri mladega človeka. (Ana, 18 let — študentka) — Ker družina vzgaja otroka, je povsem jasno, da nanj tudi vpliva. Ko pa dorasteš, moraš seveda izbirati sam. Večkrat se podredim izbiram prijate- ljev, saj z njimi preživljam večino svojega prostega časa. (Valentina, 20 let — brezposelna) — Kar znam, tega sem se naučila sama in me pri tem ni nihče usmerjal. Lahko pa nečem, da družina ni imela name slabega vpliva. Nasprotno — starši so razumeli moja zanimanja in jih tudi podpirali. (Vesna, 18 let — študentka) Vpr.: Kaj najbolj obsojaš v današnjem življenju? — Napačno je predvsem to, da starejši ljudje ne upoštevajo mnenja mlajših. Ne zavedajo pa se, da te izkušnje izpred petdesetih let za sodobni čas ne veljajo več. (Pavel, 20 let — študent) — Če se omejim na Trst obsojam dejstvo, da mladi nimajo možnosti, da bi se srečevali in gojili svoja zanimanja. (David, 17 let — študent) — Sodoben čas nas je privedel do tega, da dandanes živi vsakdo zase. Včasih so bili ljud., - bolj združeni, odnosi so bili bolj iskreni. (Alberto) — Mislim, da imajo mladi premalo možnosti. Dejansko lahko izbiraš le med pivovarno in sagro. Predvsem čutim pomanjkanje po zbirališčih, kjer bi se mladi srečevali in vzpostavljali nove stike. (Valentina) Vpr. : Se ti zdi, da se naša društva dovolj zanimajo za mlade in upoštevajo njihove želje, težnje in potrebe? — Tu v Trstu sploh ni zanimanja za mlade. Vzemimo za primer mesta v Lombardiji — tam ima mladina več možnosti, da se srečuje, veliko je diskotek, društev in raznih zbirališč,, pa tudi ljudje sami imajo drugod do mladih drugačen odnos. (Ana) — Društva mladim ne nudijo veliko in ne upoštevajo naših želja. Treba bi bilo ustanoviti glasbene skupine, v katerih bi ljudje igrali, ustvarjali in se pri tem zabavali. (Maksi. 18 let — študent) Vpr.: O čem najraje govoriš v družbi, s prijatelji? — Največkrat govorimo o študiju, o izpitih, ko pa sem v družbi študentov iz drugih držav, večkrat razpravljamo o njihovih problemih. Nasploh pa radi govorimo tudi o športu. (Pavel) — Radi razpravljamo o glasbi, o športu in o kulturnih dogodkih, saj večkrat hodimo na kake kulturne prireditve. (David) — V družbi prijateljev se pogovarjam o raznih izkušnjah in doživetjih. Največkrat pa se samo zafrkavamo med sabo. (Sonja, 16 let — študentka) Iz teh odgovorov seveda ne moremo dobiti jasne slike o tem, kar si mladi želijo. Jasno pa je, da mladini manjkajo zbirališča in nove pobude, novosti, ki bi pritegnile njihovo zanimanje in se čutijo izključene iz politične in kulturne stvarnosti, ki velja za nekakšen »monopol« starejše generacije, kjer mladi »nimajo besede«. KRISTINA KOVAČIČ V priredbi devinsko-nabrežinske občine V Pinzolu letovanje za starejše občane Občina Devin - Nabrežina sporoča, da bo letos organizirala poletno letovanje za starejše občane v Pinzolu (Trento) od 1. do 10. septembra. Glede na sedanjo razpoložljivost mest obvešča interesente, naj predstavijo prošnjo v Domu za ostarele »B.tov Stuparich« v Sesljanu, Naselje sv. Mavra št. 132, tel. 299195, vključno do sobote, 11. avgusta 1984. O Komunistična sekcija devinsko-nabrežinske občine bo priredila od sobote, 11. avgusta do 19. avgusta praznik komunističnega tiska v Ses'jenskem zalivu. Na sporedu bodo glasbene prireditve, srečanja, razprave, poskrbljeno pa bo tudi za okrepčilo. Pobuda centrov za mentalno zdravje Vsak ponedeljek vsi na plesišče Ples in glasba, zato da se mladi (. . . in priletnejši) srečajo, sprostijo, razgibajo in naklepetajo: taka sta vsebina in namen poletne diskoteke, ki je nastala sredi junija na pobudo skupine tržaških psihiatričnih operaterjev ter glasbenega koordinacijskega centra »D posto delle fragole«. Plesnih disko - večerov je bilo doslej v parku bivše psihiatrične umobolnice že sedem, privabili pa so na stotine in stotine ljudi, ki so plesali, skakali, vzklikali in se pač sprostili, saj je za razvedrilo v našem mestu kaj malo priložnosti. Predvčerajšnjim naj bi se praznik preselil na glavni trg v naselje Sv. Sergija in sicer z namenom, da prinese nekaj veselja in glasbe tudi v mestne okraje, kjer vlada običajno na tem področju mrtvilo. Vendar je vreme zagodlo plesalcem in organizatorjem in vse kaže, da bo plesni ponedeljek na sporedu šele naslednji teden. »Pobudo moramo vsekakor izpeljati,« nam je povedal Mauro, eden izmed organizatorjev, ki smo ga srečali pod osvežujočo, vendar ne dobrodošlo ploho. Povedal nam je, da je bil odziv kljub slabemu vremenu velik in da si tako domačini kot okoličani, predvsem pa mladi, praznika želijo. Da bi kaj več zvedeli o pobudi, smo se pogovorili z uslužbenko centra za mentalno zdravje pri Domju, dr. Barbaro Baldassijevo, ki je ena izmed organizatorjev »disko - ponedeljkov«. »Čemu ta pobuda?« nas je prijazno nagovorila. »Predvsem zaradi mladine, saj se naši centri ukvarjajo z vedno večjim številom mladih, ki zaidejo v težave. Najtežje je namreč za tisto mladino, ki živi v mestnih predelih, kjer ni življenja in vrveža, kot v samem središču in kjer tudi ni prave vaške skupnosti. Tu je samo dolgčas, mrtvilo, osamljenost pa teži mladim, ki imajo že tako probleme zaradi šole, zaradi zaposlitve, zaradi odnosa s starši in vrstniki. Mlademu človeku hiša, denar in delo niso dovolj, tudi prosti čas ima svoj pomen. In kako naj živi najstnik ali dvajsetletnik v naselju, kot so Melara, Sv. Sergij, Altura . . .?« Dr. Baldassijeva nam je povedala, da je to sicer poletna pobuda, ki pa je nastala z namenom, da bi ne bila sama sebi cilj. »Prirediti tak disko,« nam je priznala zdravstvena operaterka, »ni težko, čeprav je vstop prost, znašajo stroški vsakič le kakih 300.000 lir. Vsota ni velika, predvsem če pomislimo na denar, ki ga morajo upravni organi ali ustanove, kot je IACP, redno izdajati za popravila škode, ki jo povzročajo zdolgočaseni in razdivjani pobalini. Prav na te ustanove smo se tudi mi, organizatorji, obrnili in jim predlagali našo spontano diskoteko, kot možen odgovor naraščajočemu mladinskemu nasilju in alienaciji. Upamo, da bo naša pobuda naletela na razumevanje. Do sedaj lahko poudarim, da vsak dan zahaja na ples tudi veliko slovenske mladine in da so ponedeljkov ples podprli tudi slovenski in italijanski starši, discount COOP in nekaj krajevnih podjetij, mladi pa se zanimajo, da bi čez zimo sami upravljali pobudo.« Pobuda centrov za mentalno zdravje in glasbenega koordinacijskega centra »D posto delle fragole« nas torej uči marsičesa. V prvi vrsti je to dokaz, da je mogoče tudi v Trstu predlagati nekaj novega in da Sagre, disko - klubi in bari niso edini način zabave. Na plese v bivšo psihiatrično bolnico zahajajo namreč bolniki, ostareli, najstniki, študentje, vojaki, turisti, krajani in nočni »frajarji«. Vsi pa so zadovoljni ne samo zaradi glasbe ampak tudi zaradi okolja, kjer se lahko shajaš in klepetaš, skratka zaživiš drugače in bolj sproščeno. SUZI PERTOT Na Občini ustanavljajo protipožarne skupine Pri Operativni enoti za varstvo okolja, ki deluje v okviru Tržaške ob čine, so se pričela vpisovanja prostovoljcev za protipožarne skupine. Ustanovitev teh skupin predvideva zakon v vsaki občini in pokrajini. Prijavi se lahko vsakdo, moški ali ženska, ki stanuje v občini. Dovolj je, da je dopolnil 18 in da ni starejši od 60 let. Potrebno pa je potrdilo o dobrem vedenju ter telesnem in duševnem zdravju. Ko bo seznam prostovoljcev izpolnjen, bodo sledile priprave. Namen te pobude, ki jo je dal župan sam, je dati na razpolago Gozdne varnosti organizacijo, ki bo skrbeti a za preprečevanje in pogašanje gozdnih požarov. To nalogo so do sedaj opravljala nekatera združenja na prostovoljni osnovi, ki jih je koordiniral Mednarodni sklad za zaščito narave. Za informacije se lahko obrnete na Operativno enoto za varstvo okolja v Ulici Teatro 5 vsak dan od 8. do 12. ure. Novi kopališčni ploščadi pri Lazaretu Na cesti, ki pelje iz' Milj proti Lazaretu, so pred kratkim končali urediti dve novi kopališčni ploščadi. Delo je steklo pod okriljem oddelka za javna dela pri Tržaški pokrajini. Odgovorni geometer Arturo Perliz je pojasnil, da so prvotno zamisel, da bi okrepili čeri ob glavni pokrajinski cesti, razširili in izdelali načrt, po katerem so morju odvzeli 800 kvadratnih metrov. Obe cementni ploščadi se dobro ujemata z okoljem. Dobro bi bilo, ko bi zgradili še dve podobni ploščadi v smeri proti Trstu. Postavitev ploščadi je zahtevala 150 milijonov lir. Za stroške je poleg Pokrajine prispeval tudi Vladni komisariat. Pokrajina išče vodiča za svetilnik Pokrajinski odbornik za turizem in šport, Bruno Ca vietinoli, je te dni predložil pri luškem poveljstvu predlog, ki predvideva uvedbo vodiča na Svetilniku zmage. Kot običajno so se tudi tokrat pojavile težave pri pridobivanju denarnih sredstev, ki naj bi bila, po besedah odbornika Ca-vicchiolija, zelo skromna. Usposobljenega vodiča naj bi izbrali, glede na nedavno pozitivno izkušnjo z upokojenci, ki so urejali promet pred tržaškimi osnovnimi šolami, iz vrst bivših uslužbencev ministrstva za trgovsko mornarico. Služba vodičev naj bi potekala vsaj šest ur dnevno, v mesecih na j večjega turističnega priliva. Po zagotovilih deželne uprave Topole v Ribiškem naselju bodo čimprej nadomestili opraviti tezo iz področja medicine dela, sodne medicine, zavarovanja in ortopedske klinike. Natečaja se lahko u-deležijo študentje, ki so promoviral z oceno 110/110 po L januarju 1981 in niso presegli 28. leta starosti. Sprejemne prošnje z vso dokumentacijo morajo nasloviti na Generalno ravnateljstvo INA1L v Rimu - Servizio studi e Pubblicazioni, Ul. Aniene 14, do 31. decembra 1984. Nadaljnje informacije lahko dobijo pri vseh sedežih zavoda INAIL. Mlada Tržačanka umrla v nesreči Osemnajstletno tržaško dekle, ki pa je stanovalo zadnji čas v Vidmu, je izgubilo življenje v prometni nesreči v kraju Fagagna. Fabiana Dagnelut, tako ji je bilo ime se je v noči med ponedeljkom in torkom peljala v avtomobilu, ki ga je upravljal 19 letni Davide Canazza iz Maiana po občinski cesti v Fagagni, ko je avtomobil iz še nepojasnjenih vzrokov zaneslo s ceste. Vozilo je najprej treščilo v ob-cesti zidek, od koder ga je odbilo v zid bližnje hiše. Dagnelutova je podlegla hudim poškodbam, malo po sprejemu v bolnišnico v San Danieleju. Dogodek v zvezi s topoli v devinskem Ribiškem naselju, se je žalostno zaključil za drevesa, nekoliko bolj zadovoljni pa bodo gotovo krajani. V okviru srečanja med deželnim odbornikom za krajevne ustanove in gozdove, Vespasianom, ter zainteresiranimi krajevnimi predstavniki je bi o namreč včeraj dokončno sklenjeno, da bo dežela sicer odredila neobhodno potrebno odstranitev topolov, obvezala pa se bo, da čimprej poskrbi za vsaditev novih dreves. Kot je zagotovil odbornik Vespasiano, bodo pristojni strokovnjaki pregledati teren in izbrati primerne rastline, ki bodo lahko v teku nekaj let po lepoti in mogočnosti popolnoma enakovredne že trhlim in starim topolom. Posekanju topolov, pa čeprav so slednji že značilnost Ribiškega naselja, se žal ni mogoče izogniti, saj so že več kot 35 let stara drevesa že odločno prekoračila svojo povprečno življenjsko dobo in torej predstavljajo hudo nevarnost za mimoidoče. Štipendije INAIL Deželno ravnateljstvo za higieno in zdravje sporoča, da nudi vsedržavni zavod proti nezgodam na delu štipendijo univerzitetnim študentom, ki so Je bil eksploziv namenjen atentatu ? Eksploziv visoke kakovosti, ki so ga finančni stražniki zapleniti na openski železniški postaji arabskemu državljanu med pregledom na vlaku iz Istanbula, je bil po vsej verjetnosti namenjen v Rim, kjer bi ga mora'i uporabiti za terorističen atentat. To domnevo so izrekli včeraj preiskovalci po pregledu 7 kilogramov in 625 gramov plastičnega eksploziva in predvsem poti, ki bi jo verjetno ubral a-rabski državljan po prihodu v Italijo. V preiskavo so soudeleženi finančni stražniki, agenti Digosa in policije, akcijo pa vodi tržaško državno tožilstvo. Preiskovalcem doslej še ni uspelo točno ugotoviti istovetnosti mladega Arabca, ki je pripotoval v Ita’ijo prek Jugoslavije s ponarejenim potnim listom. Fotografije z izleta Primorskega dnevnika po Grčiji so na oglej du v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20. • Urad pravne posvetovalnice P° Zvezi žensk Italije (UDI), Ul. del Toro 12, sporoča zainteresiranim strankam, da bodo uradi ostati zaprti do 16. septembra. Uradovati bodo začel zopet v petek, 21. septembra. razstave V TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava FINIUM FRONS EXPRESS osmih slikarjev dežele Furlanije - Julijske krajine. SKD Tabor Opčine - Prosvetni do®- 8. BIENALE UMETNIKOV AMATERJEV. Ogled razstave do 15. avgusta o 16. ure dalje. V soboto, 11. t.m., ob 18. uri b° tržaški občinski galeriji odprl razsta svojih akvarelov goriški rojak Andr Košič. Razstavljal bo do 18. t.m. razna obvestila 50-letniki dolinske občine so vabtie3^ da se udeležijo sestanka jutri, 9. a gusta, ob 20.30 v gledališču F. °res ren v Boljuncu. Pokrajinski odbor VZPI-ANPI obvešča, da je sedež v Ul. Crispi 3 zaP do 31. avgusta zaradi letnih počitnic- ____________izleti_____________ KD Rovte - Kolonkovec priredi ^ 28. in 29. oktobra izlet z avtobusom Koroško v nacistično taborišče ” hausen, Salzburg in Pliberk. Vpis v nje vsako soboto od 20. do 21. urq.r. društvenih prostorih v Ul. Monte , nio 27 (bivše Campanelle) ali Pa na št. 827-528. darovi in prispeva ^f| Ob 40. obletnici (7.8.1944) partizana Angela Petarosa iz Boršt ruje sestra Anica v počastitev SR? hre- 50.000 Ur za VZPI-ANPI Boršt - žec in 50.000 lir za KD Slovenec. Gf. Namesto cvetja na grob Mihaela . zančiča darujeta družini Bolčič m # toš 20.000 lir za Zvezo borcev BoU in 20.000 Ur za KD Prešeren. Namesto cvetja na grob Ide pi-daruje Josipina Ženko 10.000 lir 23 jaško matico. . jvab V spomin Marije Daneu darujeta p. in Anica s Kontovela 10.000 Ur za nost družina Opčine. . nani V spomin na teto Ido darujeta pg. in Livia Giovannini 40.000 lir za jz V spomin none in nonota Sta 0 Barkovelj darujeta Miša in Nidjo lir za TPK Sirena. . „ cpiO' Ob priliki Sagre daruje družina prj. tlak (Mačkolje 58) 14.000 lir za W morsko. -iaruje V spomin na Cvetka Maganjo pg-žena Dora 20.000 lir za spornem* ^ dlim v NOB v Križu, 20.000 Im Vesna in 20.000 Ur za ŠD Mladina^,, V spomin na Leonarda Bana ggp Tončka od Banov 10.000 lir za Tabor. -„t,nega Ob 7. obletnici smrti ncpoM" l0 očeta Rikota Pertota darujeta •> Vlasta 30.000 Ur za TPK Sirena. -eta V spomin na Otona Žerjala ‘'Ljžin0 Marija in Klavdij Maver z in 10.000 Ur za Zvezo borcev Boljm 10.000 Ur za KD Prešeren. %e- Namesto cvetja na grob Otojj^ p4) rjala daruje družina Samec ^(B?iL kV m J; 100.000 lir za Zvezo borcev BolJ^g jn Ob 30-letnici poroke darujeta ' pri-Vittorio Možina 10.000 Ur za ^ morsko, 10.000 Ur za Zvezo /xN”1 kolje in 10.000 lir za sekcijo V* Dolina - Mačkolje - Prebeneg- l0o.(P’ Župnik Berto Miklovec daruj Ur za Skupnost družina Opčine. ^ da_ Ob obletnici smrti dragega < yr za ruje sin Angelo z družino lU.vuv Skupnost družina Opčine. daru.J, V spomin na Slavka Kalina ul' žena Danila (Opčine - Prose 100.000 lir v isti namen. . uico V spomin na drago prijat -n s Ivančič darujeta družini Kod gO-fl'1' škovič 20.000 Ur za SZ Bor Ur za Glasbeno matico. ^„har PSlfl V spomin na Antonijo ^ Ciacchi darujejo mož m sinu ^ Ur za KD Venturini in IM- ŠD Breg. PRIMORSKI DNEVNIK — 8. avgusta 1984 Q stran 5 olimpijske igre LOS 1 Vf, #./.#:> 1984 Italijan Cova prvi na 10.000 m Podvig jugoslovanskih nogometašev v četrtfinalni tekmi proti ZRN LOS ANGELES — Alberto Co-Va )e držal obljubo: zmagal je y teku na 10.000 m in prislužil teli ji zlato kolajno. To je že de-vfto zlato odličje Italije na teh olimpijskih igrah v Los Angelesu. Sploh pa so bili italijanski Predstavniki odlični v atletiki: lovanni Evangelisti-je osvojil a j bronasto kolajno v skoku daljino (v tej disciplini pa £ seveda zmagal Američan Le-ls). poleg tega pa se italijan-Ka atletika lahko ponaša še z ekaterimi drugimi zelo dobrimi uvrstitvami. yelik podvig pa ni uspel ju-oistu Gambi. Moral se je zado-°l)iti »le« s srebrno kolajno. ugoslavija tokrat ni osvojila ooene kolajne, v ranzih disci-a lnah pa je bila dokaj uspešna. Posebno velja omeniti odlili nastop nogometašev, ki so u emaSali ZRN kar s 5:2 in se siculi V Patinale. Rokometa-z e imajo najmanj bron v žepu, aSali pa so tudi rokometaši. Italijan Alberto Cova na najvišji stopnici po zmagoslavnem teku na 10.000 m. Levo: Finec Vainio (drugi), desno: Britanec McLeod (Telefoto AP) Odlične uvrstitve italijanskih atletov LOS ANGELES — Atene 1982, Helsinki 1983 in sedaj Los Angeles. Alberto Cova, 26-letni uradnik iz Mariana Comense, je osvojil z zmago na 10000 m never-prei jp ... jetrno trojko. Naj- tovni evr<>pski prvak, lani sve- izreH; sedaj pa olimpijski. Cova je Pfavr b"ezen tekač, ki skrbno pri-Pastn^f ®v°je teke. Navadno malo SlavnnL ‘n v končnih finiših je v ga nedosegljiv. Seveda razpola-*djučen Z vekkim talentom in ni iz-Posta.rir d3 bo v Iratkem skušal mkord U. ^ tej progi tudi svetovni zanim.,'i fd doslej nikoli ni posebno p i italijanskega atleta. ha narekovanju je bil finalni tek PovserrT m ,razdeljen v dva taktično v ita. .in-dična dela. Prva polovica, nec qq' Je bil najbolj aktiven Suda-Preteki;Uda’ je bila zelo počasna in Angiež p° j° v 14l20”. Led je prebil gnil . ttose, ki je nenadoma pote-Pol mim f°VC sanje Pa so trajale le gami s ^ neverjetno dolgimi no-Vainio e., -ie za njim pognal Finec je , i pa mu je Cova. Rose nihče ° . 'n presenetljivo ni bil ki st- ^hožen zasledovati ubežnika, bil povedno večala naskok. Tek je Cova m nezanimiv. Vainio na čelu a usod^^jen nanj. S tem je bi-d finca zapečatena, saj je njegov končni sprint povsem nepomemben. 250 m pred koncem je Vainio samo pričakoval izvršitev obsodbe in Cova se ga ni usmilil. Z drugo polovico v izredno hitrem času 13’27" je Italijan postal tudi olimpijski prvak. Konkurenca je povsem odpadla. Svtetovni rekorder Mamede je iz proge stekel naravnost proti izhodnim vratom in odstopil, ko tek še ni bil v živem, ostalih pa res ni bilo. Drugi -Italijan Antibo je bil odličen peti. Italija je prišla do kolajne tudi v moški daljini z dobrim državnim rekordom Evangelista, ki je dosegel 8,24 m. Zmagal je seveda Lewis, ki je skočil samo enkrat. Tehnično je bil daleč najboljši moški finale na 800 m. Očitno niso hitri predteki strli osmerico finalistov. Brazilec Cruz je predstavljal razred zase in dosegel tudi drugi najboljši čas vseh časov. Britanec Coe je na koncu priznal, da sodi že med veterane, čeprav je osvojil srebro. Slabo pa se je finale iztekel za prvaka iz Moskve O vetta, ki je povsem omagal in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Mučila ga je naduha in njegov nastop na 1500 m je negotov. Sicer je bil dan Finske. Zmagala je v kladivu, Bryggare je bil edini nasprotnik Američanov na ovirah, srebro pa je osvojila Tilna Lillak, ki pa je s tem precej razočarala svoje oboževalce v domovini in drugod. Nenavadno so dekleta tekla dva enaka teka na 400 in 800 m. Vsiljuje se vprašanje, zakaj so postavili ta dva finala na isti dan. Da bi preprečili dvojno zmago kake atletinje? Krog so prve tekle zelo hitro, dva kroga pa zelo počasi. Italijanka Dorio na koncu ni imela dovolj ostrine za bron. Med kvalifikacijami je Italijanka Čiru Ili dosegla na 400 m ovire nov državni rekord 56”45. Med favoritinjami za kolajne najdemo tu tekačico iz Indije. Presenetljivo je na 400 m po polfinalih najhitrejši Tiacoh iz Slonokoščene obale. Po dnevu počitka bodo danes skakali s palico, tekli pa na 400 m (ženske) ter na 200 in 400 m (moški). IZIDI Daljina moški 1. CARL LEWIS (ZDA) 8.54 m; 2. GARY HONEY (Avstral.) 8,24 m; 3. GIOVANNI EVANGELISTI (It.) 8,24 m; 4. Myricks (ZDA) 8,16; 5. Yuhuang (LR Kit.) 7,99; 6. Wells (Bah.) 7,97; 7. Usui (Jap.) 7,87; 8. Kim (Kor.) 7,81. Knnip 7Pn*ikp 1. TESSA S ANDERSON (VB) 69,56 m; 2. TIINA LILLAK (Fin.) 69 m; 3. FATIMA WITBREAD (VB) 67,14 m; 4. Laaksalo (Fin.) 66,40; 5. Solberg (Norv.) 64,52; 6. Thyssen (ZRN) 63,26; 7. Peters (ZRN) 62,34; 8. Smith (ZDA) 62,06. 110 m ovire 1. ROGER KINGDOM (ZDA) 13”20; 2. GREG POSTER (ZDA) 13”23; 3. ARTO BRYGGARE (Fin.) 13”40; 4. McKov (Kan.) 13”45; 5. Campbell (ZDA) 13”55; 6. Caristan (Fr.) 13”71; 7. Sala (Šp.) 13”80; 8. Glass (Kan.) 14”15. (Nadaljevanje na 6. strani) ZOI 1992 SKORAJ GOTOVO V GORTINI Cortina d'Ampezzo bo po vsej verjetnosti organizator zimskih olimpijskih iger leta 1992. To je sporočil včeraj predsednik deželne vlade Veneta prof. Carlo Bernini po zaključku izrednega zasedanja deželne vlade v Cortini, kjer so sprejeli sklep o uradni kandidaturi Cortine za ZOI leta 1992. Bernini je poudaril, da Cortina že razpolaga skoraj z vsemi potrebnimi objekti in potrebno infrastrukturo, tako da večjih vlaganj v nove objekte ne bo. Dogradili bodo le sistem avtocest in obnovili nekatere glavnejše ceste na tem področju. Cortina ima pri svoji kandidaturi tudi vso podporo CONI, kar pa se tiče konkurenčne kandidature dežel Alpe - Adria, je Bernini dejal, da uradne kandidature nikoli ni bilo, kar je potrdil tudi predsednik deželne vlade FJK in trenutni predsednik skupnosti Alpe - Adria Comelli. kolajne ZDA 46 39 16 Romunija 16 10 7 Kitajska 13 6 5 ITALIJA 9 3 6 Zah. Nemčija 8 12 13 Kanada 7 8 7 Japonska 7 4 8 Finska 4 3 4 Avstralija 3 8 10 Vel. Britanija 3 4 15 Francija 2 2 6 Nizozemska 2 2 4 Južna Koreja 2 2 1 N. Zelandija 2 0 1 Mehika 1 2 1 Belgija 1 1 2 JUGOSLAVIJA 1 1 2 Brazilija 1 1 1 Švedska 0 4 5 Švica 0 2 2 Danska 0 1 2 Norveška 0 1 2 Avstrija 0 1 1 Grčija 0 1 1 Kolumbija 0 1 0 Peru 0 1 0 Španija 0 1 0 Jamajka 0 0 1 Portugalska 0 0 1 Tajvan 0 0 1 Venezuela 0 0 1 Današnje kolajne ATLETIKA: 400 m ovire ženske, palica, 400 m moški, 200 m moški. JUDO: kategorija 86 kg. SABLJANJE: meč posamezniki. DVIGANJE UTEŽI: kategorija preko 110 kg. SKOKI V VODO: deska moški. JADRANJE: finn, 470, tornado, star, leteči Holandec, sol ing, deske. V Jugoslaviji olimpiada 1992? BEOGRAD — Jugoslovanski olimpijski komite je v Los Angelesu prejel navodila za predstavitev kandidature Jugoslavije za organizacijo letnih o-limpijskih iger do leta 2000. Predstavnik SZDL Jugoslavije Vasic je to vest sporočil na tiskovni konferenci in dejal, da bi bil organizator iger Beograd leta 1992. Poudaril je, da je Beograd doslej že gostil 15 svetovnih in 18 evropskih prvenstev in ima na razpolago vse potrebne objekte, razen olimpijskega naselja in press centra. Možnosti za organizacijo OI bodo v Jugoslaviji podrobno preučili in šele nato vložili uradno kandidaturo, je dejal Živorad Vasic. vs*i sode^'n*' V hokeju na travi je seveda oster. Večkrat pa tudi preoster, P" zgornji sliki AP med srečanjem Nizozemska - Vel. Britanija Ameriških TV oddaj vam ne priporočam SAŠA RUDOLF posebej za Primorski dnevnik LOS ANGELES — Do svetovne prestolnice hazarda Las Vegasa je iz Los Angelesa približno toliko kot iz Trsta v Milan. Zato ni čudno, če tudi tu kraljujejo stave. čeprav vam. bo nasvet odveč, toplo priporočamo, da ne sprejmete stave o vzdržljivosti spremljanja 24 urne televizijske od daje o olimpijskih igrah, ki jo mreža ABC ponuja ameriškim gledalcem. Že po nekaj urah boste odnehali in stava bo izgubljena. Povsem prostovoljno sem 10 ur zapored spremljal športno - propagand ni »collage made in USA«, o losan-gelških igrah, da bi spoznal, kaj od televizije zve ameriški gledalec o igrah v Los Angelesu. Res, da sem imel ob koncu izbulje ne in rdeče obarvane oči, toda postal sem strokovnjak ne sicer športnega poročanja, pač pa na povsem dru gačnih poljih. Zdaj resnično vem vse o • investicijskih programih, avtomobilskih gumah, japonskih dirkalnih avtomobilih, ki zagotavljajo — še posebej v ZDA, kjer je najvišja dovoljena hitrost 55 milj, okrog 90 km — takojšnjo aretacijo, šamponih za lase, ki hipoma vsako žensko spre menijo v Bo Derek, in o omakah, s katerimi zabelimo mešano zelenjavo in mehiško »tortillo«, ki pa bi je celo domača muca ne povohala. V kratkih presledkih med eno in drugo propagandno oddajo, je moč na kanalu ABC tudi ujeti nekaj športnih prenosov, vendar zgleda, da gre za ameriške in ne olimpijske igre, saj so vpleteni le ameriški kolesarji, ameriški veslači, ameriški strelci, ameriški atleti, ameriški boksarji in ameriški plavalci, če snemalec ABC le pokaže tujca, bo to hudobni sodnik, ki je oškodoval domačine. Še bolj pristranski in skoraj že žaljivi pa so reporterji. Tako sem lahko slišal komentatorja, ki je omenil avstrijskega tekmovalca, vendar je takoj povedal, da športnik prihaja iz srednjeevropske državice, ki ni nič večja od ameriške zvezne države Maine. Skoraj čudno se zdi, da se to dogaja v deželi, kjer so se rodili Te-nesee Williams, Francis Scott Fitzge rald in Ernest Hemingway, kjer živi in deluje brez dvoma najboljši svetovni televizijski reporter Ed Murrow. K sreči vam je vse to prihranjeno. Vprašanje je le še za koliko časa in če ne bomo kmalu požirali na zasebnih televizijskih postajah losan gelške nadaljevanke in brazilske no-vellas pregnetene z reklamnimi spoti. Judo: Juini Korejec Aha Bjeong Kem veliko presenečenje Gambi ni uspel podvig iz Posnetek s finalnega boja, v katerem je Italijan Gamba izgubil (Teiefoto AP) LOS ANGELES — Italijanu Eziu Gambi ni uspelo, da bi ponovil u-uspeh iz moskovske olimpiade in kot prvi judoist na svetu dvakrat zapored osvojil zlato kolajno v kategoriji do 71 kilogramov. Gamba je z veliko lahkoto prišel do finala, tu pa ga je presenetil skoraj nepoznani Južni Korejec Ahn Bjeong Keun. 26 letni atlet iz Brescie je pričel zelo dobro in po vrsti premagal Fran coza Dyota (v eni minuti in devetih sekundah), Wohlwenda iz Liecten-steina (v dveh minutah in treh sekundah), Kanadčana Beauchampa (v 45 sekundah) in Brazilca Ohmuro (v samih desetih sekundah). Vse nasprotnike je premagal z istim prijemom, a je vsakokrat starta! z raz- Še en »podvig« Nenada Stekica Nenad Stekic je imel pred kvalifikacijskim tekmovanjem v skoku v daljino težave zaradi »sprinterk«. Jugoslovanski atlet se je namreč na tekmovalno stezo predstavil v športni obutvi Puma, čeprav je jugoslovanska reprezentanca uradno opremljena z opremo Adidasa, Stekica so kontrolorji s prijavnimi listi v rokah ustavili in mu pojasnili, da je prijavljen z opremo Adidas in da v Pumi rte more na tekmovanje. Atlet se je čudil in čudil, toda pravila so jasna, kontrolorji pa skrbno opravljajo svojo nalogo. Svetovali so mu samo, naj vse sprinterce prelepi z obliži, da se ne bo nikjer videlo, katere znamke so. Ta novi Stekičev podvig pa je dokaj čudein. Nenad Stekič je namreč profesionalni sekretar atletske zveze Srbije in torej natančno pozna vsa pravila in zahteve, ne samo športnih, kot reprezentant tudi poklicno je kršil norme, ki pri njegovem delu morajo veljati. ličnega startnega položaja. Naenkrat so se nasprotniki znašli na tleh, ne da bi vedeli kako. Italijan je pričakoval, da bo v finalu srečal svetovnega prvaka, Japonca Nakanišija. Gamba se je pred olimpijskimi igrami prav nalašč pri- Jugoslavija — ZDA 33:20 (14:10) JUGOSLAVIJA: Ptujec, Ognjenovič 2, Pavičevič 1, Jankovič 2, A-nastasovski 1, Kitič 4, Erčič 2, Cu derman, Djurica 2, Herdan 17, Mu goša 2, Djukič. LOS ANGELES — Jugoslovanske rokometašice so v tretjem kolu rokometnega olimpijskega turnirja prepričljivo premagale žensko vrsto ZDA in si s to zmago zagotovile vsaj bronasto kolajno. Jugoslovanske igralke so bile vseskozi za razred boljše od poprečnih domačink. Izidi ZRN - Avstrija 18:17; Južna Koreja - Kitajska 24:24; Jugoslavija pravljal na to srečanje. A čakalo ga je presenečenje: skoraj neznani Južni Korejec Keun je namreč premagal v polfinalu svetovnega prvaka Nakanišija. V finalu je Gamba skušal uveljaviti isto taktiko kot v prejšnjih dvo- ZDA 33:20 (14:10). LESTVICA : Jugoslavija 6, Južna Koreja 5, Kitajska 3, ZRN in ZDA 2, Avstrija 0. MOŠKI Jugoslavija — Švica 25:11 (12:6) JUGOSLAVIJA: Bašič, Radjenovič 4, Isakovič 6, Vujovič 4, Vukovič 3, Kalina 4, Jurina 3, Zovko 1, Kuzma-novski. SODNIKA: Raisfus in Buda (ZRN) LOS ANGELES — Jugoslovani so gladko odpravili sicer prizadevne Švicarje, ki pa nikakor niso bili do rasel nasprotnik razigranim Pokraj-čevim varovancem. V bistvu so imeli Jugoslovani s Švicarji lahko na logo in vsi igralci so dobili priložnost, da se izkažejo. Najboljši strelec v jugoslovanskih vrstah je bil ponovno krilni igralec Mile Isakovič, ki je dosegel 6 golov. Moskve bojih. Korejec pa je bil na tak prijem pripravljen in z učinkovitim pro-tiprijcmom zbil nasprotnika na tla ter ga imobiliziral. Gambi je uspelo izviti se iz prijema Korejca, to pa ga je tako izmučilo, da je Keun v nadaljevanju izvedel nekaj učinkovitih potez, katerim se Italijan ni mogel proti viti, in zmagal. V tem tekmovanju je nastopil tudi Jugoslovan Vojo Vujovič, ki pa je izpadel že v izločilnih dvobojih. Premagal ga je Britanec Brown po sodniški odločitvi. Izidi finalnih dvobojev Za prvo mesto: Ahn Bjeong Keun (J. Kor.) - Ezio Gamba (It.) koka. Za tretje mesto: Kerrith Brown (V. Brit.) - Hidetoši Nakaniši (Jap.) koka; Luis Onmura (Braz.) - Glenn Beauchamp (Kan.) koka. Končna razvrstitev : 1. Ahn Bjeong Keun (J. Kor.); 2. Ezio Gamba (It.); 3. Kerrith Brown (V. Brit.) in Luis Onmura (Braz.). Jugoslovanski rokometaši se bodo že danes pomerili z Romunijo, ki je ob njih drugi favorit za vstop v veliki finale. V primeru zmage proti Romunom si bodo Jugoslovani zagotovi li vstop v finale za prvo in drugo mesto. SKUPINA A Izidi Romunija - Japonska 28:22 (12:11); Jugoslavija - Švica 25:11 (12:6); I-slandija - Alžirija 19:15 (7:7). LESTVICA : Romunija 8, Jugoslavija 7, Islandija 5, Švica 4, Alžirija in Japonska 0. SKUPINA B Izidi ZRN - Južna Koreja 37:25 (18:11); Danska - Švedska 26:19 (11:9); Španija - ZDA 17:16 (10:9), LESTVICA: Danska in ZRN 8, švedska in Španija 4, ZDA in Južna Koreja 0. Jugoslovanski rokometaši danes proti Romuniji »Plave« že imajo najmanj bron • Odlične uvrstitve (Nadaljevanje s 5. strani) Kladivo 1. JUHA TIAINEN (Fin.) 78,08 m; 2. KARL HEINZ RIEHM (ZRN) 77,98 m; 3. KLAUS PLOGHAUS (ZRN) 76,68 m; 4. G. Paolo Urlando (It.) 75,96; 5. Orlando Bianchini (It.) 75,94; 6. Green (ZDA) 75,60; 7. Huhtala (Fin.) 75,28; 8. Ciofani (Fr.) 73,48. 800 m moški 1. JOAQU1M CRUZ (Braz.) 1’43”00; 2. SEBASTIAN COE (VB) 1’43”64; 3. EARL JONES (ZDA) 1’43”83; 4. Kon-chellar (Ken.) 1’44”03; 5. Donato Salda (It.) 1’44”53; 6. Koech (Ken.) 1 minuta 44”86; 7. Cray (ZDA) 1’47”89; 8. Ove» (VB) 1’52”28. 800 m ženske 1. DOINA MELINTE (Rom.) 1 minuta 57 ”60; 2. KIM CALLAGHER (ZDA) 1’58"63; 3. FITA LOVIN (Romunija) 1’58”83; 4. Gabriella Dorio (It.) 1’59”05; 5. Baker (VB) 2’00”03; 6. Wysocki (ZDA) 2’00”34; 7. Klingcr (ZRN) 2’00”65; 8. O’Shca (Irska) 2 minuti 00”77. 400 m ženske 1. VALERIE BRISCO-HOOKS (ZDA) 48 ”83 ; 2. CHANDRA CHEESEBO-ROUGII (ZDA) 49 ”05; 3. KATHRYN COOK (VB) 49”42; 4. Paync (Kan) 49”91 ; 5. Leatherwood (ZDA) 50”25; 6. Thimm (ZRN) 50 "37; 7. Crooks (Kan.) 50”45; 8. Waithera (Ken.) 51 sekund 56 stotink. 10.000 m 1. ALBERTO COVA (It.) 27’47”54; 2. MARTT1 VAINIO (Fin.) 27’51”1*>; 3. MICHEL MCLEOD (VB) 28’06”22; 4. Musyoki (Ken.) 28’06”46; 5. Salvatore Antibo (It.) 28’06”50; 6. Herle (ZRN) 28’08”21; 7. Bitok (Ken) f minut 09”01; 8. Kanal (Jap.) 28’27”06. Dviganje uteži Milser do 100 kg V kategoriji do 100 kg je bil najuspešnejši Zahodni Nemec Rolf MJ+ ser pred Romunom Gropo in Fincem Nienti jem. Izidi 1. ROLF MILSER (ZRN) 385,0 1« (167,5 + 217,5); 2. VASILE GROF* (Rom.) 382,5 (165 l 217,5) j 3. PEKKA NIEMI (Fin) 367,5 (160,0 I 207,5); + ltoy (Kan.) 357,5 (160,0 + 197.5); + Clark (ZDA) 352,5 (155,0 + 197,5) Skoki v vodo Ljubek in Nišovič v finalu LOS ANGELES — Jugoslovanski veslači v kajaku in kanuju nadaljujejo z uspešnimi nastopi v kvalifikacijskih vožnjah. Najprej sta nastopila Ljubek in Nišovič v kanuju dvosedu na 1000 m dolgi progi, Brez težav sta prepričljivo zmaga la v svoji kvalifikacijski skupini V kvalifikacijah je nastopil včeraj tudi kajakaš Milan Janič, ki je v kajaku enosedu na 1000 m zmagal v svoji skupini in se uvrstil v pol finale. V isti skupini je tekmoval tudi Italijan Carraro, ki pa je bil v kvalifikacijah šele peti, vendar se je nato v repeaažu tudi uvrstil v polfinale. Izmed italijanskih veslačev sta včeraj dobro veslala Scarpa in U-berti, ki sta v svoji skupini kajakov dvosedov na 1000 m zasedla tretje mesto in se s tem uvrstila v polfinale. Manj sreče je imela Ita- lija v kajaku četverosedu, kjer so Cirillo, Damiata, Ganna in Mandra gona zasedli peto mesto v svoji skupini Vaterpolo Boji na vaterpolo turnirju potekajo v glavnem po pričakovanjih. V finalni skupini za uvrstitev od 1. do 6. mesta je edino presenečenje pripravila Španija, ki je remizirala z ZRN. stvici. IZIDI FINALNA SKUPINA: ZDA - Nizozemska 8:7; Španija - ZRN 8:8; Lestvica: Jugoslavija in ZDA 4, ZRN 3, Španija 1, Nizozemska in Avstralija 0. TOLAŽILNA . SKUPINA: Grčija -Kanada 11:8; Kitajska - Japonska 10:4; Italija - Brazilija 13:4. Lestvica : Italija in Kitajska 4, Grčija 3, Brazilija 1, Kanada in Japonska 0. Jugoslavija — ZRN 10:9 Sramotno navijanje za domače boksarje LOS ANGELES — Jugoslovanski boksarji imajo že vsaj dve bronasti kolajni. Bron sta si namreč z včerajšnjim nastopom v četrtfinalu že zagotovila Re-džepovski v mušji kategoriji in Puzovič v superkahki. Redžepovski je po točkah s 4:1 premagal Avstralca Fenecha, Puzovič pa s 5:0 Kamerunca Mberekeja. V polfinalu se bo Puzovič pomeril z Amerikaneem Pageom. Tudi Italijani so, prav tako kot Jugoslovani, uvrstili pet svojih boksarjev v četrtfinale. Ti so: Tod;sco, Stecca, Bruno, Musone in Damiani. Zadnji se je med najboljših osem boksarjev uvrstil Bruno, ki nastopa v welterski kategoriji. V osmini fi- nala je namreč premagal Ugandca Petra Okumuja. Bruno ni pokazal vseh svojih sposobnosti in je zmagal le po točkah s 4:1. V isti (welter) kategoriji pa je prišlo do precej nenavadnega prizora: publika je namreč, pošteno izžvižgala domačega boksarja Brelanùa, ki so mu sodniki dosodili zmago po točkah s 5:0. Publika se s tako o-dločitvijo ni strinjala in vzklikala nasprotniku, Romunu Obrcji. Sinoči je nastopil v četrtfinalu tudi Damir Škaro v srednji kategoriji proti Američanu Hillu. Boril se je izvrstno, bil je boljši poleg tega pa je njegov nasprotnik boksal zelo nečisto in nekorektno. Vendar ves trud Škara je bil zaman, saj so sodniki še enkrat dokazali, da Američana lahko premagaš le, če ga pred koncem pošlješ na pod. Sodniki so s 4:1 (zmago Škaru je dal Nigerijec) podarili dvoboj Hillu. Kanadčanki zlato Na olimpijskih prizoriščih so P®**'" lili tudi že prve medalje v skokih . vodo. V skokih z deske so se.naJU,j-pomerile ženske, kjer je bila naj„ uspešnejša Kanadčanka Berniero pred Američankama McCornuckO in Seufertovo. Vrstni red 1. SYLVIE BERNIER (Kanao»' 530,70; 2. KELLY MCCORMICK' DA) 527,46; 3. CHRISTINA »E, FERT (ZDA) 517,62; 4. Li »i»« (Kit.) 506,52; 5. Li Qiaoxian (*“” 487,68 itd. Hokej na travi V nadaljevanju hokejskega 4urhL ja so odigrali zadnje kolo v JTrgo A skupini. Z remijem proti Ztu A SKUPINA „.1; Izidi 5. kola: Avstralija -ZRN - Indija 0:0; Šparrija -zija 3:1. Končna lestvica: Avs ^ ja 10, ZRN in Indija 7, Španija Malezija 2, ZDA 0. Indijci presenetljivo izpadli. . ^ V ženskem turnirju je v PrV*„aia mi četrtega kola ZRN premas Novo Zelandijo z 1:0. sam... po teleksu o sam... po teleksu Švicarka si je opomogla Švicarska maratonka G. Schiess si je povsem opomogla od travmatičnega zaključka olimpijskega teka. »Utrujenost sem čutila samo v zadnjih 3 kilofnetrih, na stadionu pa je vame udarila strašna toplota. Izgubila sem koordinacijo, vedela pa sem, da je cilj blizu in sem na vsak način hotela tek končati.« Gaby je izjavila, da bo še tekla. Le 6 gramov zlata Zlata kolajna, najpomembnejše odličje olimpijskih iger, je pravzaprav srebrna in je le tenko prevlečena z zlatom. Športna vrednost »zlata« je prav gotovo ogromna, njegova resnična izrednost pa je, kot pravijo strokovnjaki, okoli 130 dolarjev. Odvisno pač od cen srebra in zlata na svetovnem trgu. Zlata kolajna tehta 100 gramov, narejena je iz skoraj čistega srebra (po olimpijski]} pra vilih mora biti čistost 92,5 odst.). Srebro je prevlečeno s komaj 6 gra mi 24 karatnema zlata. Srebra, ozi roma bronasta kolajna sta narejeni iz čistega srebra oziroma brona. 82 kg čokolade za nagrado Ameriški dvigalec uteži Kevin Win-ter v Los Angelesu ne more nastopati zaradi poškodbe na hrbtu, a je kljub temu.včeraj dobil posebna nagrado. Neka znana švicarska tovar na čokolade mu je namreč podarila 82,5 kg čokolade, torei natanko toliko, kot ameriški športnik tehta. Ukradli startno pištolo Sprinter ji so se pripravljali na start teka na 100 m, vendar je bilo njihovo čakanje presenetljivo dolgo. Starter James Smith je namreč ugotovil, da je njegova startna pištola izginila. Presenečeni in zaskrbljeni varnostniki so nemudoma začeli iskati izgubljeno pištolo in jo kmalu tudi našli v tunelu, po katerem prihajajo športniki iz slačilnic na stadion. Pištolo so hitro vrnili starter ju, da je lahko dal znak za začetek teka, v katerem je Lewis osvojil zlato kolajno. Policija še ni uspela odkriti, kdo je skril pištolo. Vaterpolisti var ujej"o zadnjice Nekateri vaterpolisti se zavarujejo pred »podmorničnimi« napadi nasprotnikov tako, da nosijo po dva para kopalk. »Nekateri ljudje si pod vodo dovo lijo prav vse, samo da bi onemogočili nasprotnika,« pravi ameriški vaterpolist Terry Schroeder. Sovjetski sodniki Predsednik OO Ueberroth je izjavil, da je na boksarskih srečanjih zaželjena prisotnost sovjetskih sodnikovi »Dobro so pripravljeni,« je povedal med tiskovno konferenco. Ameriška ekipa je predlagala, naj bi njihovih srečanj ne sodili Sovjeti. Jadranje Mara« četrti Jadralci so včeraj ponoči opravili peto regato. Najboljši od Italijanov je bil Maran, ki je na deskah osvojil prvo mesto in se tako na skupni lestvici prebil do 4. mesta. Slovenec Dušan Puh je bil včeraj 14., na skupni lestvici pa je 15. V ostalih kategorijah so se Italijani tako uvrstili : Lamaro, Romano in Della Vecchia (»soling«) so bili 9., na skupni lestvici pa so 8.; brata Celon (»flying dutchmann«) sta bila 5., na skupni lestvici pa sta 9. Gorla in Pieroboni (»star«) sta bila 3., isto pozicijo pa zasedata tudi na skupni lestvici ; Semeraro (»finn«) je bil 26., na skupni lestvici pa je 15.; brata Chieffi (»470«) sta bila diskvalificirana in sta na skupni lestvici 3. Tenis Začel se je tudi teniški tu ” ja, i je le demonstrativnega zn ij bo kot uradna športna Pan<’+‘ jgta č na sporedu OI šele v ®cllLeniti, 88. Med ženskami velja v i je Italijanka RaffaellaJSnjo vem kolu premagala Ang nyjevo s 6:0, 6:0. icd /eliko presenečenje pa JP x ki jškimi pripravil Italijan v šestnajstini finala Pv £ash /stralca Casba s 6:3, in <• * v bil drugi nosilec na tem turnu Sabljanje Z zmggo nad ekipo Kitajske jjjc . gr . si je ženska reprezentanca (1 v floretu zagotovila nastop v ^jpo nalu, kjer se bo pomerila - pa ZRN. V drugem polfinalu h stopili Francija in Romunija- PRIMORSKI DNEVNIK — ». avgusta 1984 olimpijske igre □ stran 7 Polfinale Italija-Brazilija in Jugoslavija - Francija »Plavi« v velikem slogu izločili ZRN JUGOSLAVIJA — ZRN 5:2 (2:2) STRELCI: v 1. min. Buchvvaid, v 21. min. Cvetkovič, v 27. min. Radanovič, v 28. min. Rahn, v 46. min. Gračan (11-metrovka), v 58. in 70. min. Cvetkovič. JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Miljuš, Baljič, Bazdarevič (od 90. min. Mrkela), Radanovič, Elsner, Katanec, Gračan, Devcrič (od 79. min. D. Stojkovič), Nikolič, Cvetkovič. ZRN: Fianke, Bockenfeld, Wehmeyer, Groh, Buchwald, Bast, Bommer, Rahn, Schreier (od 69. min. Schatzschncider), Brehme, Mili. SODNIK: Romero (Arg.). GLEDALCEV: 60 tisoč. PASADENA — Jugoslovanska nogometna reprezentanca v velikem slogu nadaljuje tekmovanje na o-limpijskem turnirju. Kar s 5:2 je v četrtfinalu premagala odlično eki-Po ZRN. »Plavi« bodo v polfinalu da *les igrali z reprezentanco Francije, driigi polfinalni par pa je Brazilija -Italija. Tekma se je za »plave« začela ne-^ečno. že v prvi minuti je namreč Nikolič pred svojim golom podal žo-8o Millu, ta je zaposlil Buchwalda, 151 je s silovitim strelam premagal yratarja Ivkoviča. Strel je bil mo-Can' a ne neubranljiv, kajti žoga je y mre?.o poletela med nogama vratna. Jugoslovani so potem zaigrali Va vse ali nič. Ljubljančan Katanec J° v 20. min. pripravil kar dve prilo-tiosti, toda Beverie in Cvetkovič se v kazenskem prostoru nista najbolje ®ia.šla. V 21. mm. je Jugoslavija ize-.acila. Gračan je streljal kot, žoga Priletela vrsto igralcev, Cvetkovič P3 1° je spretno potisnil v mrežo. Se-ertl minut pozneje enak razplet. Kot in Radanovič je bil v skoku najvišji in bilo je 2:1. Komaj se- je utišalo navdušenje na tribunah, že so Zahodni Nemci izenačili. Po predložku z desne je bil Rahn z glasov višji kot Elsner, njegov strel pa je obtičal v mreži. Jugoslovani so se prav razigrali šele po odmoru. Še zlasti sta blestela Zagrebčana Beverie in Cvetkovič. Okorna zahodnonemška obramba je imela z njima velike težave, v 46. min. pa je moral Bast s prekrškom v kazenskem prostoru zaustaviti prodirajočega Beverie*. Sodnik Romero ni razmišljal, temveč je odločno pokazal na belo točko. Hladnokrvni Gračan je z 11 metrov streljal v desno, vratar Franke pa se je pognal levo — 3:2. Po golu so se »plavi« še bolj razmahnili. Sredi polčasa je Deverič ukradel žogo kapetanu ZRN Bastu, stekel z njo proti Franke ju, nato nesebično podal Cvetkoviču, ki je akci- Srečko Katanec (Jugoslavija) jo zaključil z efektnim golom s kakih 10 metrov. Zahodni Nemci pa se niso predali. Elsner je zatem Rahnov strel odbil tik pred gol črto, Schreier pa je zadel vratnico. Toda golov še rti bilo konec. Zahodni Nemci so bili pred Ivkovičem prav nemočni, imeli so sicer rahlo pobudo, toda naši so bili nevarnejši. Sijajni Cvetkovič je bil v 70. min. spet v svojem elementu. Lepo je .ujel globinski predložek, na koncu pa z »lobom« premagal Franke-ja. Nemci so v finišu igrali zelo tvegano, tako da bi naši lahko prednost še povišali. Nogometaši Brazilije pa so se v polfinale uvrstili z zmago 4:2 nad Kanado. Streljali so enajstmetrovke, v regularnem času pa je bilo 1:1 (0:0). POLFINALE Italija - Brazilija Jugoslavija - Francija Nepoštena stražarja Ko se je vrnil v svojo sobo je francoski tekmovalec Gerard Santoro zasačil dva stražarja olimpijskega naselja, ki sta šarila po tyegovih stvareh. Poklical je policijo in dolgoprstna stražarja sedaj sledita olimpijskim tekmovanjem iz celice. Košarka V polfinale tudi ZDA in Španija Za Jugoslavijo in Kanado sta se v polfinale moškega košarkarskega turnirja po pričakovanju uvrstili tudi ekipi ZDA in Španije. Američani so dokaj tesno (78:67) premagali žilave, a skromne Zahodne Nemce. ZDA so si že po prvem polčasu priigrale 14 točk prednosti in so v nadaljevanju popustile, da ne bi trošile preveč energij po nepotrebnem. Vsekakor je ZRN, kot že nekajkrat doslej, ugodno presenetila. Precej težko nalogo so imeli tudi Španci, ki so s 101:93 odpravili Avstralijo. Španci so vodili tudi po prvem polčasu (45:38) in njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu. V polfinalu se bo torej Jugoslavija pomerila s Španijo, ZDA pa s Kanado. Povsem jasno je, da je boj med »plavimi« in Španci pravi derbi za srebrno kolajno, kajti tekma med Kanado in ZDA bo le gola formalnost, kot tudi veliki finale za prvo mesto, v katerem je le malo verjetno, da bi lahko Knightovi varovanci izgubili, vsaj sodeč po njihovi dosedanji igri. Italijanski odbojkarji v boju za kolajne Italijanska mo--Va odbojkarska Toprezentanca je s^eSla svoj do-'*•> največji uspeh firah0Um-Pijskih ' S?*1- Z gladko wfg° nad Egi|> Z"1 v zadnji tek-Z svoje izločilne fi Plno se je namreč uvrstila v polst^ v Za razvrstitev od 1. do 4. me-ly .’ kjer- se bo pomerila z Brazilijo, Tv,* -V drogi skupini premagala ZDA. hadf1 P^rnairti par bo ZDA - Ka- v ^drtje kolo kvalifikacij je minilo W |leniu velikih presenečenj. Podalo- kc ^Otifio Brazilcev nad ZDA so r i a. .Poteza Američanov, ki rùtili v'vseh svojih kart ali pre- Pteteagalf TeV?) 3:° boi» KaLa Japonce m jih izločila iz Jatini hoiajne. Omeniti velja, da je ^ala1tnì-CkÌpa^i je doslej *h"and'' ■ teali jo, medtem ko so vili varovanci Kanado odpra- n V0, tetrem postopku. do vinsi! sc sedaj bržkone ponuja zgo-Potem u možnost’ da osvoji kolajno, zvezo ski° Pred bojkotom Sovjetske stepa irvu u0tl rd bila na seznamu na-za rayTv v Eos Angelesu. Vendar siti ()riJk(? °d nogometašev so italijan-hova že dokazali, da je nji- saj je ^Pesaža povsem upravičena, nai\xin°klPa na pragu imenitne med-e afirmacije, ki potrjuje na predek italijanske odbojkarske šole. Kakšne so možnosti »azzurrov« v polfinalu? Brazilija je nedvomno favorit, saj je res močna v vseh elementih igre. Boljši so Italijani le v bloku, zato bodo morali dobro servirati, če želijo poskrbeti še za eno presenečenje. SKUPINA B Izidi 4. kola: Italija - Egipt 3:0 (15:4, 15:7, 15:6); Kanada - Japonska 3:0 (15:10, 15:8, 15:9). KONČNA LESTVICA Kanada Italija Japonska Kitajska Egipt 4 3 1 10:3 6 4 3 1 11:4 6 431 9:5 6 413 3:9 2 4 0 4 0:12 0 SKUPINA A Izida 4. kola: Južna Koreja - Argentina 3:2 (15:6, 14:16, 13:15, 15:7, 15:12); Brazilija - ZDA 3:0 (15:10, 15:11, 15:2). KONČNA LESTVICA Brazilija, ZDA in Južna Koreja 6, Argentina 2, Tunizija 0. POLFINALNA PARA Italija - Brazilija in ZDA - Kanada. Ženske: že finale V ženski odbojkarski konkurenci pa so ponoči že podelili kolajne. V finalu za zlato sta se pomerili ZDA in Kitajska, za bron pa sta se potegovali Peru in Japonska. V prvi tekmi so ZDA glavni favorit, boj za tretje mesto pa bi moral biti izenačen. nasi bralci in los angeles '84 Olimpijske igre so v polnem teku, isto pa velja tudi za osmico Mira Žigona v Zgoniku. Osmico je Žigon odprl prejšnji četrtek in od" takrat dalje smo bili priča res velikemu navalu ljubiteljev dobre kap ljice. V teh dneh, ko imajo glavno besedo igre v Los Angelesu, smo tam malo poizvedovali, v kakšni meri jim obiskovalci osmič sledijo. Med petjem in veseljačenjem smo najprej opazili župana Guština in ga vprašali, ali je raje v osmici pri kozarčku dobrega vina, ali pred televizijo: »Ne eno, ne drugo. Če- prav sledim olimpijskim igram le po časopisu in sem bil prejšnje dni precej zadovoljen za prvo zlato medaljo matične domovine. V teh dneh sem uradno na dopustu, a po glavi imam veliko večje skrbi, kot sta o-smica ali olimpijske igre. Prejšnje dni nam je uspelo dobiti še dodat nih 50 milijonov za naš osrednji hram (telovadnico). Že danes sem imel tri sestanke s tehniki, da bi naredili vse, kar je v naših močeh, da bo do meseca septembra telovadnica odprta.« Seveda nismo mogli mimo gospodarja, gospoda Žigona. Vprašali smo ga, ali je kaj govora o olimpijskih igrah v njegovi osmici. »Kar sem jaz slišal se o olimpiadi v osmici zelo malo govori. Jaz nisem razgledan v športu in sledim igram, s tem, da skoro vsak dan preberem v Primor- skem dnevniku olimpijsko prilogo. O-limpiada po moje pripomore k večjemu zbliževanju med atleti raznih ras in narodov in se takrat le za kratek čas pozabi na oboroževanje v svetu. Se ne strinjam pa, da bi bile olimpijske igre odslej vedno v Atenah, pač pa naj bodo kot so bile doslej, vsake štiri leta v drugem kraju.« Vprašali smo tudi mlajšo Žigonovo hčerko Anico, če sledi največji športni prireditvi na svetu : »Kot vidiš mi ne preostaja niti minute časa in bi ji kaj več sledila, kot ji sledim, če bi biM direktni prenosi podnevi.« Lojzeta Furlana, vodjo istoimenskega ansambla, smo vprašali, ali bi po njegovem svetovna elita, ki je v teh dneh zbrana v Los Angelesu, odobravala vino iz naših krajev? »Brez dvoma, vendar šnortnike stro- Ljubka Evelyne Cockrell s Samom go nadzorujejo, a če bi imeli na razpolago steklenico našega vina po opravljenem nastopu, sem prepričan, da bi jo izpraznili.« Iva Starca, Jadranovega košarkarja smo vprašat za oceno tekme med Italijo in Jugoslavijo. »Tekma s prikazano igro ni bila bogata, a glavno je to, da so se Jugoslovani oddolžili sosedom za poraz, ki so ga utrpeli na prejšnjem evropskem prvenstvu. S to zmago so Jugoslovani spet pridobili na slovesu.« Wa'terja Bana, Kontovelovega košarkarja je najbolj prevzela Lewisova premoč v teku na 100 m. »Po mojem bo brez dvoma osvojil štiri zlate medalje in izenačil Owensov rekord.« Livia Emilija, Kontovelovega košarkarja smo vprašali dekleta katere države so se mu zdela najbolj prikupna. »Brez dvoma so me najbolj prevzele ameriške telovadke.« Njegovega soigralca Andreja Pra-šlja pa smo vprašali, kateri italijanski atlet ga je najbolj navdušil. »To je bil Giovanetti, saj je dokazal, da je res najboljši na svetu v svoji disciplini. V Moskvi, ko so manjkali A-meričani, je zmagal, uspeh je ponovil tudi tokrat, ko so bili odsotni Sovjeti.« Livia Trampuša, uradnika s Proseka, smo vprašali za napoved o uvrstitvi Italije v odbojki in Jugoslavije v košarki. »Jugoslovani se bodo uvrstili za Američani na drugo mesto. Glede odbojkarskega turnirja pa se ne morem izreči, ker mu ne sledim, (če pa delam popoldne rade volje spremljam (Nadaljevanje na 8. strani) tako po tv o tako po tv o tako po tv današnji in jutrišnji spored Italijanska TV pRVl SPORED danes V*- AVGUSTA /dbajka • . ^»ki v vodo, košarka, b°ks; ič . tacanje, kanu, sabljanje, Fa Un(» „ ,-19.47: posnetki prejšnje-,vali|jL’ l.letlka - predtekmovanja in f‘-30 . , ,Je> kanu - polfinale 500 m; jteaizirnm hokej, judo, sin- ?**t. ixu'!,, Phivanje, košarka, roko-tadranjp jahanje, lokostrelstvo, ČRTR JUTRI "!E-K- 9- AVGUSTA Z ;,uu - rtVUUMA vetrtfinalò ’ atletika - finale, boks Vodo " “ " c. '"Oo . mJ^bljanje - finale, skoki Letino ni». k°ks - polfinale, sinhro-rV veni,, atletika, hokej, sko- ?k#niet il, , ' l| d o, vaterpolo, košarka, *• teni'^anje, lokostrelstvo, jadra- TV L jubljana DANES k °č°^PrceledAVGUSTA Šarka ffij- "adaljevanje; 02.00: za mesto ženske Dober sprejem vam želi (NEP); 04.00:, košarka finale za 1. mesto ženske (NEP); 05.00:^ rokomet Jugoslavija - Južna Koreja ženske (NEP); 13.35: olimpijska kronika 1; 13.50: pregled 1; 15.25: boks četrtfinale (POS); 16.50: rokomet Jugoslavija - Južna Koreja (POS) ; 20.00: odbojka finale za 1. mesto ženske (POS); 21.30: rokomet moški Jugoslavija - Romunija (NEP) ; med prenosom rokometne tekme vključevanje v boksarska in rokoborska tekmovanja, ko bodo nastopali jugoslovanski tekmovalci (NEP); 23.05: olimpijska kronika 2; 23.30: pregled 2; 24.00: košarka polfinale moški (NEP). JUTRI ČETRTEK, 9. AVGUSTA 13.30: olimpijska kronika 1; 13.55: pregled 1; 15.30: atletika (polfinale 200 m M, finale 200 m M, finale skok s palico, finale 400 m ovire Ž, pred-tekm. daljina Ž, polfinale 300 m Ž, polfinale 3000 m ovire M, deseteroboj) (POS) ; 23.15: olimpijska kronika 2; med olimpijsko kroniko kajak - kanu (NEP); 23.30: pregled 2. TV Koper DANES SREDA, 8. AVGUSTA 00.40: olimpijski pregled 2 direktni prenos; 13.50: olimpijski pregled 1 posnetek; 15.25: boks - posnetek; 16.50: rokomet - Jugoslavija - Južna Koreja posnetek; 18.00: košarka - ženski finale posnetek; 20.00: odbojka - ženski finale posnetek; 21.30: rokomet - Jugoslavija - Romunija direktni prenos ; 23.30: olimpijski pregled 2 direktni prenos. JUTRI ČETRTEK, 9. AVGUSTA 13.55: olimpijski pregled 1; 15.30: atletika posnetek; 19.55: boks - direktni prenos; 23.30: olimpijski pregled 2 direktni prenos. Danes 16.30 (7.30) : kanu kajak - 500 m moški in ženske polfinale; 18.00 (9.00): košarka - moški Urugvaj - Avstralija; sabljanje - sablja posamezno moški kvalifikacije, meč ekipno moški kvalifikacije; tenis - 16 dvobojev drugega kola; odbojka - moški polfinale Brazilija - Italija; 18.30 (9.30): atletika -deseteroboj, disk M kvalifikacije, 200 m Ž pred teki in četrtfinale; 19.00 (10.00) : lokostrelstvo - 90 m moški in 70 m ženske; sinhronizirano plavanje -obvezni liki; 20.00 (11.00): košarka moški ZRN - Italija; odbojka - moški Kanada - ZDA; rokomet moški skupina A Švica - Islandija; boks - četrtfinale; 21.00 (12.00): rokoborba - kvalifikacije 48, 52, 62, 74, 90 in preko 100 kg; 21.30 (12.30): rokomet - moški skupina A Jugoslavija - Romunija; 22.00 (13.00): odbojka - moški tekma za deveto mesto Tunizija - Egipt; 22.30 (13.30): jadranje - sedma regata; 23.00 (14.00): rokomet - moški skupina A Danska - ZRN; jahanje dresura e-kipno; 23.30 (14.30): lokostrelstvo -70 m moški; 60 m ženske; 24.00 (15.00): košarka - moški polfinale Jugoslavija -Španija. Jutri 1.00 (16.00): atletika - 200 m M polfinale in finale, deseteroboj, skoki s palico finale, 400 m Ž finale, 400 m M finale, 5000 m M predteki, daljina Ž kvalifikacije, 3000 m Ž polfinale. 3000 m ovire M polfinale; judo - kategorija do 86 kg; 1.30 (16.30): skoki v vodo - moški finale; 3.00 (18.00): nogomet - polfinale Francija - Jugoslavija; rokoborba - nadaljevanje kvalifikacij; boks - četrtfinale; dviganje uteži - kategorija preko 100 kg skupina A; 3.30 (18.30) : odbojka - moški Južna Koreja - Kitajska; 4.00 (19.00): hokej - moški kvalifikacijski turnir Malezija - Kanada (ali Kenija) -košarka - moški polfinale ZDA - Kanada; 5.00 (20.00); rokomet - moški skupina B Švedska - Španija; sabljanje -sablja posamezno moški finale; 5.30 (20.30): odbojka - moški kvalifikacijski turnir Argentina - Japonska; nogomet - polfinale Italija - Brazilija; 6.00 (21.00): hokej - moški ZDA - Kenija (ali Kanada); 6.30 21.30): rokomet -moški skupina B ZDA - Južna Koreja. Radio Trst A Slovenska postaja Radia Trst A ima v Los Angelesu svojega poročevalca, Sašo Rudolfa, ki sc vsak dan javlja s prizorišča olimpijskih iger v Los Angelesu v poročilih ob 7.00, 13.00 in 19.00, ob nedeljah pa ob 8.00 In 19.00 stran 8 □ <# IIgli/I ijjsli #' H/IV PRIMORSKI DNEVNIK — 8. avgusta 1984 Nekdanji jugoslovanski košarkarski reprezentant Ivo Daneu komentira »Jugoslavija bo s Španijo imela velike težave« » Med najuspešnejšimi slovenskimi športniki vseh časov ima svoje mesto prav gotovo tudi Ivo Daneu, ki je bil vrsto let nenadomestljiv v jugoslovanski košarkarski reprezentanci in sploh prvi mož ljubljanske Olimpije. Daneu, ki je rojen v Mariboru leta 1937, je za jugoslovansko reprezentanco odigra* 209 tekem, sodeloval na treh olimpiade h (leta 1960 v Rimu, 1. 1964 v Tokiu in 1. 1968 v Ciudad Mexicu) in osvojil naslov svetovnega prvaka v Ljubljani, 1. 1970. Z Ivom Daneuom, ki je funkcionar pri Zvezi telesnokultumih organizacij Slovenije smo imeli krajši telefonski pogovor o košarkarskem turnirju v Los Angelesu. »Kaj menite o jugoslovanski olimpijski košarkarski reprezentanci?« »V primerjavi s prejšnjimi, je to verjetno kvalitetno slabša reprezentanca, v smislu, da ni takih asov, kot so bili, denimo, Kičanovič, Slav-nič, čosič in Delibašič. Sedanji re- prezentant je so morda prizadcvnej-ši v obrambi, kjer igrajo solidno, u-darna moč in učinkovitost napada pa ni več takšna, kot je bila včasih.« »Vsi napovedujejo, da je zlata kolajna že vnaprej oddana domačinom. Ste tudi vi mnenja, da je moštvo ZDA nepremagljivo?« »Na žalost ameriške ekipe ne poznam in je tudi še nisem videl po TV. Glede na podatke, ki jih imamo in na osnovi poročanja v tisku izhaja, da je to zelo močno moštvo, pravi odraz kvalitete ameriške košarke. To potrjuje dejstvo, da so dvakrat premagali selekcijo profesional cev NBA, ki je uvrščala tudi nekaj boljših posameznikov profesionalne lige. Pravijo, da je to za reprezentanco, ki je bila 1. 1960 na olimpiadi v Rimu, druga najboljša ameriška amaterska selekcija vseh časov.« »Katero moštvo in kateri posamezniki so vas doslej, v dobrem ali v slabem, res presenetili?« »Najprej bi rad poudaril, da sem doslej gledal samo tekme Jugoslavije. Umiki in sporedi tekem so pač taki, da bi moral človek presedeti cele noči pred ekranom, da vse vidi. Od naših se je doslej dobro odrezul Dalipagic: čeprav uporabi s svojo i-gro ogromno število žog, je še vedno zanesljiv in natančen strelec. Poleg njega bi rekel, da zelo dobro igra nova »zvezda« Dražen Petrovič in da je Radovanovič spreten in zanesljiv pod košema. Vse v bistvu sloni na teh treh igralcih, kar se mi pa zdi premalo za kakšno boljšo uvrstitev. Glede ostalih pa bi povedal, da so precej slabi. Razočaral me je tudi žižič, kateremu se pozna, da mu sodniki v našem prvenstvu mar- sikaj dopuščajo, na olimpiadi pa si kmalu nabira osebne napake. Knego tudi ni izrazil vsega svojega potenciala, razočaral pa me je tudi Na-kič, ki je doslej igral premehko, nežno košarko. Pri Nemcih je razvidno, da vlagajo sredstva, da šolajo svoje košarkarje v Ameriki in da skladno s tem tudi napredujejo. Poleg tega pa je verjetno tudi izraelski trener Klein na določeni višini.« Po zmagi nad Urugvajem »Lahko smo zadovoljni,« je menil Daneu, »a Španci bodo nevarni... Nemara smo bili doslej nekoliko preveč kritični do nastopov naše reprezentance, šp zlasti, ker v športu štejejo le zmage in smo preveč, poudarjali le napake.« »Vendar pa nas visok odstotek zadetih metov ne sme uspavati pred težko tekmo s Španijo. Tu se bo prav gotovo vsaka napaka hudo maščevala, še zlasti, ker je tudi tekma z Urugvajem pokazala, da je od centrov žižič uporaben le v obrambi in da so nekateri rezervni igralci precej drugorazredni. Kljub tem pomanjkljivostim pa smo z moštvom lahko zadovoljni.« »Igre se Robert Kalc iz Trebč, že osem let v Los Angelesu izgubljajo v množici drugih interesov« Pred 24 leti se je iz Trebč izselil v Avstralijo, sedaj pa osem let živi v Los Angelesu, točneje v Beverly Hillsu: Robert Kalc, 50 let, Američanom prodaja les. Nekajkrat se je številčnica na telefonu zavrtela in preko satelita smo v nekaj sekundah bili v Los Angelesu. »Hallo,« je bil tipični odziv žene Majde. Začeli smo kar slovensko in govorica je nemalo presenetila gospo Majdo, ki je domačo kovorico v škodo tipične ameriške izgovarjave pridobivala samo postopoma. Ni se povsem znašla in poklicala je na pomoč moža Roberta, ki je bil naša zamišljena žrtev. »Kako spremljate olimpijske igre?« »Vsak dan. . . po televiziji.« »Kaj pa neposredno?« »V soboto smo videli košarkarsko tekmo Jugoslavija - Italija.« »Kaj pomenijo olimpijske igre za mesto, kot je Los Angeles?« »V resnici niso vse. Rekel bi celo, da se izgubljajo v množici interesov in problemov. Veliko je ljudi, ki zanje niti ne ve.« »So Slovenci v Los Angelesu? Imajo organizirano družabnost?« »Slovencev je zelo malo. Družabnosti pa ni, ker je mesto zelo veliko. Priseljevanje pa je, kar zadeva Slovence, zelo sveže. Nikakor nima značaja vzhodne obale ZDA. Kdor je sem prišel, navadno že prihaja iz drugih ameriških mest.« »Nasvidenje in hvala.« V kratkem razgovoru je Robert Kalc le dokazal, da mu izrazit a-merikanizem morda ni tako všeč. Dejstvo, da si je ogledal klasičen spored Italija - Jugoslavija je jasen dokaz, da je kljub 24 letom odsotnosti še vedno močno navezan na vsakdanjost naših krajev. (Nadaljevanje s 7. strani) ponoči dogodke v Los Angelesu po televiziji. Upajmo, da bodo jugoslovanski nogometaši zasedli prvo mesto.« Za mizo smo srečali tudi zakonca Moreno in Edvina Sedmaka iz Križa. Edvina smo vprašali, ali je zadovoljen z bero kolajn italijanske in jugoslovanske reprezentance: »Jugoslovani bi se morai kljub vsemu malo bolje odrezati, kar se tiče Italijanov pa po mojem imajo tudi precejšnjo mero športne sreče. Soprogi Moreni najbolj ugaja umetnostno drsanje, čeprav te discipline ni v poletnem olimpi]; skem sporedu. Pa tudi gimnastika j1 zelo ugaja. Edi Gomizel, kovač iz Velikega ReP" na, nam je na vprašanje, ali je So; vjetska zveza ravnala prav, da se m udeležila iger, takole odgovoril: »Seveda je, jaz bi storil isto — milo za drago.« Nogometnega strokovnjaka iz Trebč Edija Kralja smo »morali« vprašati za oceno nogometnega turnirja: »Veliko mu nisem sledil, a lahko rečem, da Italijani igrajo dokaj medlo, vendar učinkovito in doslej jim je bila sreča vedno naklonjena in pomagal1 so ji tudi sodniki, kot ob priliki enajstmetrovke v tekmi s Čilom. Jugoslovani pa dosegajo zelo lepe zadetke, kar je najvažnejše. Upajmo, da se bosta v finalu za zlato srečali prav ItahJa in Jugoslavija, tako bodo imeli ljudje, posebno v osmicah, o tem veliko razpravljati.« (Z.S.) Najvišji rezultat v hokeju na travi Največji rezultat v hokeju na travi (po uradnih podatkih druga športna discipliria na svetu po številu tekmir valcev) je bil dosežen leta 1932 na 01 n Los Angelesu, ko je Indija Pre. magala ZDA s 24:1. Na tej tekmi P Indijec Roop Singh dosegel 12 golov< kar je tudi rekordno doslej. mednarodni šport • domači šport • mednarodni šport • domači šport • mednarodni šport S domači šport Drevi na Grezarju Triestina-Vasco De Gama Triestino čaka drevi prvi zahtevnejši nastop v novi sezoni: ob 21. uri se bo na stadionu Grezar v Trstu pomerila z brazilsko enajsterico Vasco De Gama, ki jo trenira Zicov brat Edu in ki uvršča tudi tri državne reprezentante, vratarja Roberta, branilca Gonzalesa in najuspešnejšega brazilskega strelca Roberta »Dinamita«. Vasco De Gama je sinoči dopotoval na letališče v Ronkah, kjer ga je med dnjgimi pričakal tudi Žico. Tekma s Triestino bo edina, ki jo bodo Brazilci odigrali v Italiji, od koder bodo odšli v Španijo, kjer bodo nastopili na turnirju, na katerem bodo še Roma, Atletico Bi bao in Manchester. Tržaškega drugoligaša zatem čaka nova zahtevna preizkušnja, ko se bo 12. t.m. v Lignanu Sabbiadoro pomeril s Sa-ragozo, ki jo vodi bivši trener Udine- seja Ferrari. Proti Vascu De Gami bo trener Gia-comini poslal na igrišče najboljšo postavo. Edine dvome ima z liberom Bia-ginijem, ki je še lažje poškodovan. S ITALIJAN CLAUDIO Panatta je v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Indianapolisu s 4:6, 2:6 zgubil proti Američanu Levinu, Jugoslovan Ostoja pa je s 6:3, 7:5 odpravil Drewetta. J ŠK KRAS iskreno čestita Ta mari in Igorju Miliču ob rojstvu drugorojenca BOŠTJANA šport na primorskem Kosmina in Logar izvrstna na SP Najprijetnejša novica o nastopu primorskih športnikov v minulem koncu tedna je prispela iz švicarskega Saint Moritza, kjer je edina jugoslovanska posadka Kosmina - Logar na mladinskem SP v razredu 470 v konkurenci 49 posadk iz 15 držav zasedla izvrstno šesto mesto. Koprčana Mitja Kosmina in Marko Logar sta v tretji od skupno petih izpeljanih regat celo zmagala, pred zadnjo regato pa je kar šest posadk (tudi koprska) kandidiralo za bronasto odličje. Žal sta Koprčana v zadnjem nastopu osvojila le sedmo mesto, vendar sta potrdila, da sodita med najperspektivnejše jadralce v razredu 470. Koprski vaterpolisti so v zadnjem nastopu v prvem delu prvenstva v medrepubliški ligi zahod doživeli še drugi poraz. Z 11:6 jih je v Rovinju premagal domači Delfin, Koprčani pa so v tem srečanju verjetno najslabše igrali, odkar jih v zadnjih dveh sezonah vodi Duàan Lončare-vič, sicer prvi vratar zagrebškega prvoligaša Mladosti. Kljub slabi sobotni predstavi pa niti poraz ne more vplivati na ugotovitev, da so Koprčani na pzagu ene najuspešnejših sezon doslej : z devetimi točkami so trenutno tretji, vodilni Triglav ima le dve več. V Žusterni je vaterpolo sekcija domačega športnega društva izvedla drugi turnir slovenske lige v vaterpolu, ki je, enako kot prvi v Novi Gorici, prinesel popolno zmago®*3, je kranjski Kokri. Primorska P1^, stavnika sta v spodnjem delu PrV® stvene razpredelnice, nekoliko Pr® netljivo pa so na turnirju v zus ni Renče premagale domačine z ly -Postojnski atletski delavci so dii tekmovanje, namenjeno v P ( vrsti mladim tekmovalcem, ki 80 _ teh dneh odšli v JLA, pohvalijo £ se lahko z množično udeležbo. Nas pilo je več kot sto atletov 01|rnP. » ŽAK Ljubljana, Domžal, Gorice, , in Postojne ter skupina 35 m^atyrest-tletov iz pokrajine Rheinland - ”, v falen v ZRN, ki so na priprav31» Postojni. Doseženi so bili poprec Zldl' Bojan Gluhak De Sisti: »Boris Vitez napreduje iz dneva v dan« Prve dni avgusta so se tudi za profesionalne košarkarje končale počitnice: večina italijanskih prvoligaških ekip je že začela trenirati, kajti že čez približno dva meseca bo s tarlalo prvenstvo A l in A-2 lige. Med ekipami, ki že redno trenirajo, je tudi tržaški prvoligaš, ki bo letos imel abinaci-jo Stefane. Tržaški igralci imajo dva treninga dnevno v telovadnici tržaških pristaniščnikov pri Briščikih. Tam smo jih tudi obiskali in se pogovorili s trenerjem De Sisti jem in »novim nakupom« Borisom Vitezom. De Sistija smo najprej vprašali, kako bodo potekale priprave do začetka prvenstva. »Trenirali bomo še naprej v telovadnici tržaških pristaniščnikov,« je odvrnil De Sisti, »čeprav upam, da bomo od občine čimprej dobili dovoljenje, da treniramo v športni palači. Vmes bomo nastopili na kakem turnirju: gotovo najprej v Lignanu, kjer bo naš prvi sezonski nastop, nato pa v Miljah na tradicionalnem vsakoletnem turnirju. Fantje trenirajo z veliko voljo in prizadevnostjo. Že sedaj je razvidno, da se zelo vestno pripravljajo na bližnje prvenstvo.« »Lani ste v prvenstvu imeli zelo ambiciozne načrte, ki so se nato izjalovili. Kaj pa letos?« »Nobena ekipa si ne sme postavljati nikakršnih ciljev, ali, bolje: idealni cilj vsake ekipe je osvojitev prvenstva. Potem pa se je treba zadovoljiti s tem, kar se doseže. Minimalni cilj je seveda obstanek v ligi. Moram reči ? da bo konkurenca letos izredno težka, saj so se nekatere ekipe izredno okrepile: naj omenim le Cantine Riunite iz Reggio Emilie, Australian Videm in Ciaocrem Varese. Kar se tiče naše ekipe pa bi dejal, da bo morda tudi predstavljala presenečenje prvenstva. Vse je odvisno od obeh tujih košarkarjev.« »Bi nam povedali kaj bolj ločnega o obeh tujcih?« »Zaenkrat je znano eno samo ime: to je belopolti košarkar Tim Dillon, ki je že podpisal pogodbo s Stefane lom. To je nekaj čez dva metra visoko krilo, ki je doslej igral v univerzitetni postavi Northeastem Illinois, kjer je lani dosegel v povprečju 20 točk na tekmo,, ulovil približno osem odbitih žog, pri metu pa imel približno 55 odstotno realizacijo. To je izredno konstanten košarkar, ki se bo po mojem mnenju takoj vključil v igro naše ekipe. »Naše bralce seveda zanima predvsem, kaj menite o Borisu Vitezu . . .« »Boris je nedvomno velik talent, ki pa se mora šele spoprijeti z drugačno miselnostjo, ki jo zahteva prvenstvo A-l lige. Moral bo napredovati predvsem v obrambi, pri podajah in pri vodenju. Menim pa, da ima tako voljo, da mu bo to uspelo: iz treninga v trening je namreč boljši. Če ne bo še pripravljen v začetku prvenstva, bo pa prav gotovo nekoliko kasneje, kajti ima tako sposobnosti, kot motivacijo in voljo talentiranega košarkarja.« Po tem, kar je dejal De Sisti, smo se seveda morali obrniti še do Borisa Viteza, ki nam je najprej povedal, kako se počuti v novem okolju. »Nobenih težav ni, niti s trene J niti s tovariši : nekatere sem '/,c ^ znal, saj smo večkrat igrali proti prijateljske tekme. Treningi so ^ga, da nekoliko trdi, to pa velja za ko ekipo v začetku priprav.« »Pogrešaš Jadranovo "klapo ■ -e »Seveda! V prostem času Pa vedno videvamo, zato to m hudo.« . „fl- »Misliš, da boš pri StefaneM predaval?« jja »Mislim, da bom, ali vsaj u^^ceri-treningih je potrebna izredna ko ^ traci ja, kajti, če nisi pazljiv, sprotnik, ki ima veliko izkušenj,^, ka premaga. Dve uri take ^.^gre-cije pa nedvomno veliko Pr,PP t ta pri izboljšanju osebne tehmk ^jj »Kateri od soigralcev ti je nap najgloblji vtis?« , . jeS »Prav gotovo Bcrtolotti, ki Jj^gja čudovit človek, stalno nas in nam daje navodila: on .P^j-go) gotovo leader v ekipi.« tržaški dnevnik KABARETNA SKUPINA »LE B A L C O N « Danes, 8. avgusta, ob 21. uri na Gradu sv. Justa NOEMI CALZOLARI, BORIS KOBAL in SERGEJ VERČ v novi satirični predstavi »TOČ« kabaret za pasje dni Igra vokalno - instrumentalni trio v sestavi Boris Devetak (violina), Marko Feri (kitara) in Miran Košuta (klavir). V primeru slabega vremena bo predstava v gledališču Cristallo. gledališča včeraj-danes VERDI 12. avgusta bo na sporedu FE-^ tv AL OPERETE 1984. Danes, 8. avgusta, ob 20.30 sedma Predstava operete »Frasquita« F. Lenarja. Dirigent Guerrino Gruber, reži-Sef Gino Landi. ,..prodaja vstopnic pri blagajni gledala (tel. 60050 in 631948). Cankarjev dom - ljubuana Hala Tivoli - Velika dvorana v nedeljo, 19. avgusta, ob 20. uri: deavy Metal Koncert leta - Iron Mai- Danes. SREDA, 8. avgusta MIRAN Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.24 — Dolžina dneva 14.27 — Luna vzide ob 18.51 in zatone ob 2.14. Jutri, ČETRTEK, 9. avgusta JANEZ Vreme včeraj : temperatura zraka 25,4 stopinje, zračni tlak 1013,5 mb ustaljen, veter 8 km na uro severovzhodnik, vlaga 56-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,2 stopinje. kino Ariston 21.15 »La seduzione del pote-;?*• M. Streep, A. Alda, B. Harris, Douglas. ,/a Prostem, v primeru slabega vre-N!"fna v dvorani. «azionale Dvorana išt. 1 15.30 — 22.15 »uperblue erotic movie«. Prepovedan ■»ladini pod 18. letom. Hv,orana št. 2 15.30 — 22.15 »Pomo ktom°* DreP°ve-'dan mladini pod 18. Dvorana št. 3 16.00 — 22.15 »L’ulti- onda«. R. Chamberlain. '"attaeielo 17.30 — 22.15 »C ^cadavere«. 22.15 »Coctail per gnon 16.30 — 22.15 »Dumbo 1’elefan-AurJ°la*te«- Walt Disney. dnua V7®® — 22.00 »I sopravvissuti Cahitni morta«. P««! 17.30, 19.45, 22.00 »La donna che cock due volte,$- Režija Alfred Hitch- V|ttori0 Veneto 17.00 — 22.00 »Horror CC-S- Whitman. RaH-re Zaprto. bosa j?.’®® — 21.30 »Inquietudine mordi,,; ™ .una moglie«. Prepovedan mla- Alcione^n18' le1tom' čitnic U0 s°bote zaprto zaradi po- brhkgC7nu se je pridružila SANDRA eri želimo vso srečo v življe-w ' Marnj Miri in Sergiju pa v Prisrčne čestitke. _ Svojci NoeRnAaV^VENA DEŽURNA SLUŽBA PrednrL 1žba od 20. do 8. ure tel. 7761, »lična od 14. do 20. ure in pra- _ na od 8. do 20. ure. C menjalnica iSSS affiASS* pZ^ki fiorii Be&kl/rank Fimt {rank. Irski fu!*18 • »S* Si SSSL&u «S ■ 7. 8. 1984 1.775.— 1.345.— 726.— 166.— 210.— 209.— 541.— 198.— 27.50 2.315.— 1.860.— 612.— 87,— 11.— 6,— 10,— 1.400,— 15.— 10.50 11,— banca „ T:i2aLDi credito di °KA KREDITN/ S. P. A. P,L2I 10 ■ ** ^ranca Škerlja ter njuni so me nara SS .......- , r res i!taclili ,z občutenimi vošč ia ^eda tn!rllSi t>drili- Zahvaliuie J1 .doviti;, Dnmorskemu dnevnil ? J®na, J- Korenu ter N. L t,ajletxša «vi .prijetnj sP°roči vsem j.a a 86 društvu »Pravni ki prijateljem in zna kEtn jubileju me spommR °b življei ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Walter Gregori in Ivan Božič. UMRLI SO: 25-letni Giorgio Bruno, 69-letni Mihael Grzancic, 69-letna Emilia Foretti vd. Foretti, 82-letna Angela Tauro vd. Giunti, 63-letna Lidia Maggia vd. Malusà, 81-letna Paola Colom-ban vd. Brugiapaglia, 79-letni Roberto Fischler, 78-letna Teresa Busechian vd. Cherbavaz, 79-letni Umberto Succi, 79-letna Violetta Umer por. Sivi, 87-letna Maria Forestan vd. Noni, 73-letni Lorenzo Zadnik. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. V samozaložbi je izšla nova pesniška zbirka Jakoba Renka RESNICA IN DEŽ Na prodaj je v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20. mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure PRODAM pisalni stroj Olivetti Studio 46. Tel. 0481/30890 v večernih urah. PRODAM prikolico RoUer s štirimi prostori v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 0481/30890 v večernih urah. PRODAM Opel Kadett, letnik 1980, v zelo dobrem stanju. Tel. 280-579. MATEMATIKO IN F1ZIKO inštruiram za popravne izpite. Informacije po telefonu (003865) 21972. 17-18-LETNEGA VAJENCA za mizarsko delo z dobro voljo do dela iščemo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Vajenec«. PRODAM briško vino v steklenkah po 50 litrov po ugodni ceni. Darinko Ter-pin - števerjan. KOMPJUTER Commodore VIC 20, registra tor, jojstik, 55 programov, 2 knjigi navodil, po nizki ceni takoj prodam zaradi preskoka na višji sistem. Tel. 0481/82880 od 19. do 20. ure. 37-LETNI SLIKAR-KIPAR bi rad spo: znal osebe, ki ljubijo umetnost, da bi poglobil znanje. Tel. št. 040/566-249 -Giorgio. ... PRODAM 150 kvačkanih bombomer iz bombaža raznih barv tudi v manjših količinah. Telefon 228-468 v večernih urah od 19. do '21. ure. PRODAM A-112 bele barve kakor nov. prevoženih 13.000 km s petimi prestavami. Telefon 422-010 ob 13. uri. NUJNO iščem stanovanje v najem. Po: nudbe na oglasni oddelek - Primorski dnevnik, šifra »Stanovanje«. PRODAM otroško posteljico in voziček. Telefon št. 730-495. PRODAJAM renault 5/1300 iz leta 80 v odličnem stanju. Cena 4.800.000 lir. Telefon 220-637 od 19. do 20.30. KUPIM šolske knjige za prvi letnik liceja »F. Prešeren«. Tel. 226-140 v jutranjih urah. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Žigon. Toči belo vino in teran. ŠKRK BORIS ima osmico »Pod lipo« v Repnu 130. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.30 Olimpijske igre 13.00 Poletni maraton: Manon - balet 2. del 13.30 Dnevnik 13.45 Trittico d'amore - film Igrajo Gene Kelly, Igor You-skevitch, Tommy Rati. 15.15 II trio Drač - risanka 15.30 Speciale premio Rino Gaetano 84 16.30 L'amico Gipsy - TV film 17.00 Jessica Novak - TV film 17.50 Olimpijske igre 19.40 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Professione: pericolo? - TV film 21.20 Caccia al tesoro: Malta Nagradno tekmovanje 22.20 Dnevnik 22.30 Olimpijske igre Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia: Krt - 3. del 14.10 Questestate: kviz, glasba, posnetki Tragedia in famiglia - Cacciatore di topi - risanka Qualcosa di più - dokumentarec Atlas Ufo Robot - risanka 16.50 I miserabili - 2. epizoda Tempesta su Parigi Koper 13.50 do 19.50 Olimpijske igre 19.30 TVD stičišče 19.50 Risanke 20.00 Olimpijske igre 23.00 TVD vse danes 23.10 Zeit im Bild - čas v sliki 23.30 Olimpijski pregled 24.00 Košarka : Jugoslavija - Španija Ob koncu Sommario 2 Ljubljana 0.40 Olimpijske igre 9.30 Teletekst 9.50 Videostrani - Oimpijske novice 13.35 Olimpijska kronika 1 13.50 Olimpijski pregled 1 15.25 Olimpijske igre 18.10 Poročila 18.15 Zbis - Zrcalce 18.25 Ciciban, dober dan: Z barko po Piranskem zalivu CANALE 5 8.30 In casa Lawrence - TV film 9.30 Alice - TV film 10.00 Phyllis - TV film 10.30 W le donne - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.25 In casa Lawrence - TV fi’m 14.25 I figli di nessuno - film 16.25 Mary Tyler Moore - TV film 17.00 Hazzard - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Barella - TV film 20.25 Rapina record a New York -film 22.25 Kojak - TV film 23.25 Canale 5 News 00.25 Questo mondo è meraviglioso -film RETEQUATTRO 8.30 Banana Split - risanka 8.45 Arrivano i Superboys - risanka 9.15 Aspettando il ritorno di papà 9.30 Blue Noah - risanka 10.10 Magia - TV novela 10.50 Fantasi'andia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 II magico mondo di Gigi - risanka 12.40 Star Blazers - risanka 13.10 Prontovideo 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Donne - film 17.00 II magico mondo di Gigi - risanka 17.30 Giatrus - risanka 18.00 Truck Driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto - TV film 19.25 Chips - TV film 20.24 A Team - TV film 21.30 40.000 dollari per non morire -film 23.20 Quincy - TV film 00.40 I giorni del Padrino - TV nadaljevanka ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Piombo rovente - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn Piccole donne - risanka Buq Bun - risanka 18.25 Iz par'amenta 18.30 Dnevnik 2 Športne vesti 18.40 Bronk - TV film Meteo 2 - Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 John Mayall in concerto 21.30 Zeder - film 1. del Igrajo Gabriele La via, Anne Ca-novas, Bob Tonelli 22.30 Dnevnik 2 - Vesti 22.35 Zeder - film 2. del 23.15 II brivido dell’imprevisto - TV film 23.45 Dnevnik 2 Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.25 X. Festival della Valle d'Itra -1. del 20.00 Šola in vzgoja : Un mondo da conquistare - 2. del 20.30 Šport 20.30 Roma chiama Los Angeles 21.30 L’assassinio di un allibratore cinese - film Igrajo Ben Gazzara, Timothy Agoglia Carey, Robert Philips 22.55 Dnevnik 3 23.12 Dnevnik 3 - Deželne vesti 23.20 Filmska kamera in spomin 23.35 Speciale Orecchiocchio : Glasbe na oddaja Campilation n. 1 18.45 Mozaik kratkega filma: Disko Džokej - češkoslovaški film Jaz jutri - francoski film Sixnocchio - italijanski film 19.30 Dnevnik I 20.00 Olimpijska sreda 21.30 Olimpijske igre 22.15 Dnevnik II 23.05 Olimpijska kronika 2 23.30 Olimpijski pregled 2 Zagreb 4.55 Olimpijske igre 13.25 Oimpdjska kronika 13.50 Olimpijski pregled 15.25 Olimpijske igre 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 19.30 in 20.00 Olimpijske igre 22.10 TV dnevnik 23.05 Olimpijska kronika 2 23.30 Olimpijski pregled 2 POSTAJE 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn Bryger - risanka Rocky Joe - risanka Bun Bun - risanka 17.40 La casa nella prateria - TV film 18.40 Kung-Fu - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV fi’m 20.25 II prof. dott. Guido Tersili!, primario della clinica Villa Celeste convenzionata con le mutue -film 22.30 La morte risale a ieri sera -film 00.15 II presidente - film TELEPADOVA 13.30 L’invincibile Shogun - risanka 14.00 Marna Linda - TV film 14.45 Gli emigranti - TV film 15.30 Cara a cara - TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Risanka 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono - TV film 22.00 La storia di Ester Costello -film 23.00 Lancer - TV film 23.30 II prezzo del successo - film TRIVENETA 13.00 Search - TV film 14.00 I robot - risanka 14.30 Galaxy Horror - Anno 2001 -fi’m 16.30 Sidestreet - TV film 17.30 Dr. Wedman TV film 19.30 The Outsiders - TV film 20.30 Sette assassine dalle labbra di velluto - film 22.00 L’incredibile dottor Hogg - TV film TELEFRIULI 14.30 Cara a cara - TV film 15.45 I guaritori - film 17.15 Starzinger - risanka 17.50 Angle Girl - risanka 18.15 Cara a cara - TV film 20.00 L’ora di Hitchcock - TV film 21.30 Io, re del blues - film 23.00 Šport RAMO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacija, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali; 9.15 Iz našega vsakdana; 9.45 Pesniki; 10.10 Koncert RAI iz Mi lana: Richard Strauss: Štirje poslednji spevi, Anton Bruckner: Simfonija št. 5 v b duru. Sopranistka Radmila Bakočevič ; simfonični orkester RAI iz Milana vodi Lovro von Malačič; 11.50 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: Tone Svetina: »Ukana«, 10. del - vmes: Glasbeni poipuri; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega o-dra: zbor »Obala« iz Kopra, ki ga vodi Mirko Slosar, v gledališču »France Prešeren« v Bol juncu, nato: Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih: (28) »Še en izlet v Piščance«; 16.00 Folklora narodov Jugoslavije -vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 »Dober večer my Lady - bye bye moj ljubi fant!« - nato: Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovanski programi 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Grožnjan - mesto mladih; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER lltalllaneki oroaromi 6.15, 8.30. 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev; 7.00 Dobro jutro v glasbi ; 9.00 Štirje koraki; 9.30 Pismo Lucianu; 10.00 Olimpijske igre; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 10.45 Popevka tedna; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Popoldanski program; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Dvojni tir; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 9.00 Oddaja za ženske; 11.00 Divertimento 1889; 11.20 I fantastici anni 50; 12.03 La voce delle stelle; 13.25 Master; 15.00 Era d’estate; 16.00 II Paginone -estate; 17.30 Radiouno Ellington '84; 18.00 Objektiv Evropa; 18.27 Glasbeni program ; 19.25 Zeleni val; 20.00 »Le partait sumaturel de Dorian Gray« -radij, priredba; 21.02 Utopia di una rivoluzione; 22.45 Glasbena pavza; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja ; Otroštvo, kako in zakaj? ; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 La scalata; 9.10 Vacanza premio; 10.30 Ma che vuoi? La luna?; 13.50 Olimpijske igre; 15.00 Le seduzioni di Narciso; 15.37 Poletni popoldanski program ; 19.50 II Trovatore - opera; 22.40 Jazz. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 400, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.20 Pojte z nami; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Veseli napevi; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, Glasba; 18.00 Pojeta ženski zbor Akademije znanosti Estonske SSR in Slovenski oktet; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Janez Gostiša; 20.35 Iz opusa Gašperja Maška - Na zeleni Ljubljanici za klavir, Variacije za violino in klavir. Prvi stavek iz Klavirskega kvarteta ; 21.05 Wolfgang Amadeus Mozart: odlomki iz opere »Vrtnarica iz ljubezni«; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, Danilo Kiš: Ulica divjih kostanjev; 23.15 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE Pogovor z oskrbnikom doma Di Lenardom Za planinski dom Mangart je bila zimska sezona zadovoljiva, poletna mnogo manj ŽABNICE — Ko so pred nekaj leti iskali oskrbnika za slovenski planinski dom Mangart v Žabnicah, so imeli predstavniki planinskega društva iz Trsta in zadruge, ki je zgradila objekt, srečno roko: našli so človeka, ki je imel že nekaj skušenj s tem poslom. Aldo Di Lenardo, Rezijan iz Osojanov, je namreč s svojo ženo dve leti vodil planinsko postojanko Brazza, pritlično leseno bajto nad montaško planino, ki je tudi pozimi zelo obiskovana izletniška točka, do segljiva z Nevejskega sedla v pičli uri hoda. Z Di Lenardom smo se pogovarjali o letošnji turistični beri v domu, ki ima 76 postelj, veliko jedilnico, sodobno opremljeno kuhinjo itd. Lepo se spominja zimske sezone. Več slovenskih šol je tu preživelo zimske počitnice, prav tako tudi društva, med katerimi se oskrbnik najbolj spominja tekačev društva Devin. Potem so za nekaj mesecev dom zaprli in ga znova odprli v začetku poletja. Kot toliko drugih gostincev je tudi Di Lenardo kmalu spoznal, da letošnja sezona ne bo nič kaj prida, ker veljajo tudi zanj nekatere zakonitosti, po katerih se je trajanje počitnic pri večini družin skrajšalo, skrajšalo pa se je tudi poletje, zaradi česar po počitnicah pri morju za večino družin »ne ostaja več časa« za dopust v hribih. Po podpisih v spominski knjigi je moč soditi, da je dom obiskalo zelo veliko ljudi, tudi iz Slovenije, veliko manj pa jih je v njem prenočevalo. Di Lenardo in njegova žena, ki je izvrstna kuharica, pričakujeta, da bo v avgustu prišlo več planincev in takšnih, ki si želijo počitka. Po odhodu beneških otrok 5. avgusta se je dom izpraznil, potem bo prišel veliki šmaren, ko je drugje ponavadi vse zasedeno, v Mangartu pa bo gotovo prostor v spalnicah in tudi v jedilnici in to za cene, ki so vsakemu dosegljive, tudi za osebe z nizkimi o-sebnimi dohodki. Pri cenah, ki veljajo danes na tržišču, so usluge v Mangartu prava bagatela. »Zaenkrat nimamo še obrtnice, da bi lahko sprejeli kakršnega koli turista. Pač pa imajo v vsakem trenutku odprta vrata člani planinskega društva in slovenskih športnih društev,« je še pristavil Di Lenardo in povedal, da ima v domu svoj sedež Slovensko društvo. Di Lenardo kot dober Rezijan ne sedi križem rok, kadar v domu ni dela. Je družabnik nekega gradbenega podjetja in z drugimi Rezijani o-pravlja gradbena dela v planinski koči Gilberti na Nevejskem sedlu, v koči, ki je, mimogrede povedano, na ozemlju občine Rezija. S planote, kjer stoji koča Gilberti, se vidi Pestreljenik, luknja v Kaninu, med Prevaio v Italiji in kaninskimi Podi v Jugoslaviji. Ti kraji so Rezijanom zelo domači iz časov pod fašizmom, ko so tihotapili žganje. V njihovem pripovedništvu pa je o-hranjena tudi razlaga, 'kako je na- stalo okno na Prestreljeniku. Tudi Di Lenardo ve povedati, da se je nekega dne na Višarjah pokazala Marija. Presenečenega hudiča je ob tej prikazni s takšno silo vrglo ob rebri Kanina, da je vanje naredil luknjo. Od takrat ta naravna znamenitost. Hoteli smo napisati teh nekaj vrstic, da bi ob sedanjih poletnih dneh tistim, ki ne vedo, kje in kako preživeti počitnice, posredovali eno izmed možnosti. Če pa uspeha ne bo, nič zato. Di Lenardo se bo pač s tem sprijaznil kot se bodo morali z letošnjo sezono sprijazniti tudi vsi ostali hotelirji v Kanalski dolini in drugje. Za nekatere dejavnosti je šlo sedem debelih krav mimo. Nastopil je čas suhih krav. Da bi le te krave ne bile preveč mršave. GORAZD VESEL jgTljtil Planinski dom Mangart v Žabnicah Portoroška torta za velikane PORTOROŽ — Portoroški gostinci so se letos ponovno odločili, da bo-do dan pred Portoroško nočjo, torej v petek, 17. avgusta, ob 19. uri sredi Portoroža, na Trgu prekomorskih brigad razstavili veliko torto, ki j° bo sestavljalo 1008 manjših tortic premera 26 cm. Zamisel je predlagal Slavko Pušnik iz hotelov Palače. Slaščičarski mojstri hotelov Bernardin, Metropol, Palače in Riviera pa so že izračunali, da bodo potrebovali 6800 jajc, 250 kg moke, 50 kg čokolade, 50 kg orehov, £0 kg sladkorja in 500 kg masla. Torta bo P° krila 75,8 metra površine, debela bo 8 cm iz nje pa bodo lahko izrezali nekaj čez 16 tisoč rezin. Izračunali so tudi že, da jih bo slaščica stala kakih 800 tisoč dinarjev, prodajali pa jo bodo po 50 dinarjev rezino, oziroma vsako majhno torto po dinarjev. 800 Kljub svetovni recesiji dokaj uspešno poslovanje Splošna plovba pluje v znamenju optimizma jem. Jugoslovanske ladjedelnice pa seveda ne b* mogle graditi, če ne bi bile konkurenčne v tupn|-Izhod iz začaranega kroga iščejo mnogi. Ladjede^ ničarji in ladjarji družno ugotavljajo, da bi h KOPER — Kljub temu da je recesija spet uda rila pomorske prevoznike po vsem svetu, ponudba ladijskega prostora je namreč precej večja od povpraševanja in kljub dejstvu, da sta edinega slovenskega ladjarja znatno prizadeli stavki luških delavcev v Indiji ter lesnih, oziroma gozdnih delavcev v Kanadi, so v Splošni plovbi Piran prvo polletje zaključili z minimalnim dobičkom. Za razmere, v katerih so v prvem polletju pa a’ovali — težave imajo namreč tudi v domovini, — so v tej piranski organizaciji združenega dela torej relativno uspešno poslovali. Z uspehi in težavami so predstavniki Splošne plovbe Piran seznanili tudi Franceta Popita, predsednika predsedstva SRS. V drugem polletju pričakujejo poslovanje brez rdečih številk, kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da brez težav. Kljub nekakšnemu kompasu optimizma, ki ga imajo v mislih in rokah sedaj, se bo motnjam v poslovanju težko izogniti. Dejstvo je, da se vse bolj srečujejo s pojavi protekcionizma, ko matične države ščitijo domače pomorske prevoznike, kar je zanje, ker pač z večjim delom f.ote poslujejo na tujem, zelo velik problem. Težave pa imajo tudi doma. V pogovoru s Francetom Popitom so jih razčlenili v dva sklopa, v razvojne probleme in v probleme deviznega poslovanja. Kar zadeva razvoj je žalostno dejstvo, da v Jugoslaviji praktično že 20 let iščejo način, kako z domačimi zmogljiva strni posodabljati relativno staro ladjevje jugosla vanskih pomorskih prevoznikov. Nekega splošnega ključa za to še niso našli. Ob tem pa je zanimivo, da jugoslovanske ladjedelnice uspešno prodajajo svoje izdelke v tujini, za domače ladjarje pa ne najdejo finančnega ključa za tako ugodno gradnjo kot za tujce. Tujci namreč dobivajo zelo ugodne kredite v Jugoslaviji. Jugoslovanski ladjarji bi morali za doma izdelano ladjo odšteti približno še enkrat več kot odštejejo za ladjo izdelano na tu- za narodno gospodarstvo dohodek (tudi devizni dva krat večji, če bi za domače ladjarje gradili ladJ v domačih ladjedenicah). Drugi problem, ki tare Plovbo so devize. Spreminjanja sistemov razpoia ganja z devizami se jim namreč krepko pozna na dohodku. Tako so do konca leta 1982 imeli kar z 71,6 milijona dolarjev realizacije v dinarjih deri nega porekla (domači koristniki storitev so ji vse storitve plačevali le z dinarji), ker pa od 19 • leta deviznega trga ni bilo, niso dobili niti dolarja-Pri bankah so zato morali dobiti 14,8 milijona larjev pomoči za odplačilo deviznih obveznosti tujini. Dolg odplačujejo še danes, da bi pa deri®;' do katerih so imeli pravico dobili, pa niti ne mi slijo več. „ . DUŠAN GRČA V nedeljo v Reziji praznik emigrantov RAVENCA — V rezijanskem Kulturnem domu v Ra-venci se bo v nedeljo, 12. avgusta, odvijal prvi praznik rezijanskih emigrantov, ki ga prireja domače kulturno društvo Rozajanski dum. Kulturni program se bo začel ob 15. uri. Po pozdravu predsednika društva Alda Madotta in rezijanskega župana Sergia Di Lenarda, bosta najprej nastopila z izborom svojih naj novejših pesmi pesnika Renato Quaglia in Silvana Paletti. Sledili bosta predavanji profesorjev Milka Matičetovega in Gianpaola Grija o rezijanski kulturi in o življenju Rezijanov v izseljenstvu. Nato bo društvo predstavilo naj novejše knjige domačih avtorjev in zbirko rezijanske poezije, ki jo je uredil profesor Bruno Petris. Kulturni popoldan bo zaključila s svojim nastopom rezijanska folklorna skupina. Na slovenski obali dovolj tujega tiska KOPER — Letos se turisti na slo venski obali večinoma ne pritožujejo nad ponudbo tujega tiska. Prek »Delove« podružnice v Kopru vsak dan na 22 prodajnih mestih ponujajo kar 26 različnih dnevnikov iz Zvezne Ra publike Nemčije, Italije, Avstrije, Švice, Nizozemske, Švedske in Velike Britanije ter 14 revij v italijanskem jeziku, eno v angleškem, tri v francoskem ter kar 30 revij v nemškem jeziku. Razen tega je na Delovih in prodajnih mestih Tobaka ter Primorskega tiska moč kupiti še 20 vrst različnih razvedrilnih romanov za otroke in odrasle. Ponudba je torej dokaj pestra in kakih dva tisoč izvodov dnevnikov iz tujine, kolikor jih dnevno ponujajo slovenski obali, je za potrebe tuj povsem dovolj. V juniju in juliju J ^ je bilo celo preveč, saj je ostal°ot. povprečju neprodanih okrog 30 ods kov dnevnikov. Toda tolikšen ostau^ ne gre pripisati varčnosti gostov strukturi, ki manj bere, gre tudi to, kot ocenjuje vodja koprske pod niče Dela Doroteja Suša, da so P ». sto premajo elastični, ko gre za lagajanje ponudbe tiska gostom, 10 tujejo na obali. Nič ne Poma{’al4aj-je trenutno v Portorožu deset P1"00^ nih mest, torej še enkrat več kot P leti, če na njih turistom iz Nizo* ^ ske na primer, ponujajo le en “ nik. (dg) TONE SVETINA Mecf nebom in peklom _______________214___________________ Pred tem bojem so bili skupaj v družbi, in Losanna je kot ponavadi drezal: »Oficirji, ki imajo za žene Slovenke, nimajo nobenih možnosti, da bi postali generali. Tudi vi ne, gospod polkovnik Torelli, čeprav je vaš polk uspešnejši od drugih.« »Gospod inšpektor, meni ni prav nič do tega, da bi postal general. Kar zadovoljen sem, da sem polkovnik. Povedal vam bom, zakaj. Neki polkovnik je bil na operacijski mizi. Kirurgi so mu iz lobanje vzeli možgane. Prav tedaj pa je prišel kurir z vestjo, da je polkovnik imenovan za generala. Skočil je z mize, da bi odšel. Zdravnik ga je opomnil: Stojte gospod, pozabili ste svoje možgane. Ne, ne, kar imejte jih, je odvrnil polkovnik, sedaj ko sem general, jih ne potrebujem več.« Losanna se je kislo nasmejal in rekel: »Zelo ste samozavestni, preveč za svoja leta.« IV. Komandant Smeli se je s kurirjema Srnjakom in Nejcem srečno približal bivši meji. Nekajkrat so se izognili Italijanom, ki so bili v gozdu preglasni, da bi lahko presenetili partizane. Ti so se v strahu za svoj obstoj premikali kot preganjani volkovi. Smeli je natanko vedel, da more staro mejo, ki je bila zaradi ofenzive v Ljubljanski pokrajini zasedena, prekoračiti samo ponoči. Nejc in Srnjak sta hodila spredaj z bombami v rokah, čuječa kot lovska psa, Smeli pa takoj za njima. Čeprav so hodili po tihotapsko, je vendar kdaj pa kdaj počila veja pod nogo ali pa se je izpod nje skotalil kamen. Prešli so že mnogo ovir, zdaj pa jih je čakala le še cesta, ki je prek Mrzlih studencev držala naprej proti osrčju gore. Gozd je bil preprežen z utrdbami, žičnimi ovirami in vsakovrstnimi pastmi. Rahla mesečina je prodirala skozi krošnje visokih dreves. Bunkerji so bili, zaviti v meglo, videti kot napol zakopane lobanje nadzemeljskih velikanov. Nočna blodnja po prastarem gozdu se je zdela Smelemu kot sanjska mora. Krči niso popustili, bolečina v želodcu se je ukleščila na enem samem mestu; naprej ga je gnala samo volja, da mora priti do doktorja Petra; ta je na tem svetu edini človek, ki ima zanj zdravilo, da bo ta nečloveška bolečina minila. Morali so počivati. Smeli se je zvil v klobčič in si zaželel, da bi umrl. Od takrat, ko je razpustil bataljon, je nezadržno drsel v krizo. Vse, kar je bilo v njem trdnega in močnega, se je rahljalo. Le kdo mu bo verjel, da je zbolel na pohodu? Tisti, ki so poslali bataljon v smrt, gotovo ne. Kvečjemu zdravnik Peter. Komur se bo ljubilo, mu bo očital, vsaj v mislih — poglej ga, zapustil je bataljon in se rešil, medtem ko so njegove borce pobili in jih lovijo kot zajce, raztepene po hosti. Malodušje pa je naraščalo. Zapadel je v globoko žalost in otopelcAt. Da nima teh dveh zvestih fantov, bi si pognal kroglo v glavo. Tako pa je primoran vztrajati in popiti grenko kupo poraza do dna. Koliko bleščečih zmag ima za seboj iz časov, ko so osvobajali Notranjsko, kako so ga častili in ’^on-ljudje, ko jim je s svojim bojem vračal vero v k čno zmago in izgubljeni ponos po sramotni kap laciji. . za- Ni se bal nadrejenih štabov, njim jih bo ze =0 brusil nazaj, bal se je partije. Mu bodo verjeli? g0 je zapustitev kolektiva v kritični uri podlost, K ne oprosti... , žne- Begajoč po gozdovih, se je zdel podoben uoe ^ mu kralju Levstikove baladne pesmi, ki jo je zna ^ pamet. Zdaj jo je do kraja dojel. Čudne stvari se ^ gajajo s človekom, nekatere resnice o življenju s0 e(}-povsem tuje in odmaknjene, dokler se sam nep° no ne sooči z ostrino noža. q-ri- Cesta je bila večja ovira, kot so predvidevati- a_ kratni poizkus prehoda se je izjalovil. Italijanski jj žar ji so imeli v krvi, da so pred streljanjem usta nasprotnika. »Ferma! Chi va là?« loZ,ji Prvi od kurirjev je zalučal bombo. Po pa so se jadrno umaknili v gozd, zaseda pa je ka slepo streljala za njimi. meje »So ti hudiči razpostavljeni po vsej cesti do v ali še dlje?« je rekel Smeli in se straJioma ozi nebo, kjer je med obršami kopnela noč in s0 zvezde vse bolj blede. absčem v Tržiču, Ulica Ce-Mož ; soboto ,,, oddaljil od doma že v ba m jve g in od tedaj so ga že-!skalj. tx a ze odrasla sinova zaman ključjn ,, odkritja je prišlo po na-r?kletj Ponedeljek po 19.30. Dve * dinšf.in s*8 šli po cesti, ki iz zakaj desetipelje proti Jeraju. sta ^Pazili a L11 oaetrov stran od ceste "rižho v katerem je ruepre- 1a spj °* človek. Zdelo se je kot brv za’ SfGno pa sta posumili, da ,tednike k.j hujega. Obvestili sta u6otovili’ a so °b prihodu na kraj ,Brez ^ mož mrtev, il mav 80 lahko sklepali, da 1„ bil n,amrn*m vzel živ,ljenje. Avto J?tev jc tereč od znotraj zaprt (če-nv^teo) 'o eno od oken deloma 'Jhsto ’cevnJvPa je Hbož speljal gu-1 Povezni 1 ki jo je na drugi stra- i^ftepila zaL!rPUŠno cevi°' Smrt ie nlvajo t aradi zadušitve, kot domila i- ’ Ze V ____«’ paz| smo Psihološke težave, katerim se je pridružila še negotovost zaradi brezposelnosti in morva še kakšna težava, so ga gnale k usodnemu koraku. Prekinitve v dobavi elektrike Družba ENEL bo v nedeljo, 12. avgusta, izvajala nekaj vzdrževalnih del na obeh linijah visoke napetosti, ki vodijo v Gorico. Zaradi tega bodo do 14. avgusta morali sprejeti nekaj ukrepov, da bi dela omogočili brez popolne prekinitve dobave toka mestu. To pa bo verjetno povzročilo občasne — v glavnem kratkotrajne — prekinitve pri rednem dobavljanju e-lektričnega toka. Glede del v nedeljo, 12. avgusta, pa družba ENEL posebno priporoča vsem uporabnikom, da na ta dan porabo električnega toka med 7. in 16. uro res omejijo na minimum in naj po možnosti uporabljajo močnejše gospodinjske aparate (kot pralne in pomivalne stroje, električne peči za ogrevanje vode in podobno) le v kasnem popoldnevu, da bi ne prišlo do večjih okvar. Dramatična smrt ženske na železniškem prehodu Cute dva obS zaPušča Sambo r * ze dali z oka- ^di se, da je i-Skit1, katerih 1asa ž'včne težave, za-npužbo (Dr . J? nazadnje bil tudi ob avni nei...,j® bil zaposlen kot u- Ženska iz Selc je včeraj popoldne v dramatičnih okoliščinah izgubila življenje s skokom pod vlak. Tragedija se je odigrala v nekaj- minutah, okrog 15.20 na železniškem prehodu pri Selcah, na progi Trst - Gorica -Videm. Prehod je bil zaprt zaradi prihoda tovornega vlaka, ki je vozil iz Tržiča proti Gorici, Da nekaj ni v redu, je strojevodja opazil že od daleč, ko je zagledal, da neka ženska čaka na prihod vlaka naslonjena na ograjo prehoda na njeni notranji strani in ne zunaj nje, kot bi morala. Ne on, ne šoferji ne drugi, ki so tedaj čakali na obeh straneh prehoda, pa niso mogli slutiti, kakšne namene ima ženska. Strojevodja je zapiskal, da bi jo o pozoril na prihod vlaka, toda namesto da bi se umaknila, je ženska naredila nekaj korakov naprej in se postavila na tračnice, naravnost pred vlak. Zaman je bil poskus brezupnega zaviranja, ženska je bila v hipu mrtva, še preden se je kdo med številnimi pričami zavedal, kaj se je pravzaprav zgodilo. Njeno istovetnost so ugotovili šele kasneje, ko jo mož Italo prepoznal njena oblačila. Gre za 47-lctno Na-dijo Fancello iz Selc. Stanovala je v neki hiši nekaj desetin metrov od kraja, ki si ga je izbrala za smrt. Glede vzrokov samomora ženske, ki zapušča tudi 22 letnega sina in nekaj let mlajšo hčerko, domnevajo, da jih gre iskati v potrtosti in živčni o- bremenjenosti. Zaradi nesreče se je promet vlakov na omenjeni progi odvijal nekoliko počasneje, čeprav brez daljših prekinitev. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515. izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v avgustu in septembru naslednje visokogorske izlete: 12. avgusta Mangart, 25. in 26. avgusta Gross-glockner, 2. septembra Peralba, 16. septembra Sedmera Triglavska jezera. Pojasnila pri odbornikih društva. SPD Gorica obvešča, da zaradi nezadostnega števila prijavljenih odpoveduje izlet v Valcamonico in na jezero Iseo. Sekcija krvodajalcev iz Doberdoba priredi 25. avgusta enodnevni izlet za vse člane in nečlane društva na Brione. Vpisovanje v Doberdobu v gostilni Peric in v trgovini Pri Mili najkasneje do 9. avgusta. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi člane in prijatelje na pohod v naravo po narodnem parku na Šanci. Zbirališče na parkirnem prostoru pred parkom vsak četrtek ob 18. uri. Avtobus iz mesta odpelje ob 17.30 iz bližine glavne pošte. Izstop na prvi postaji po pevmskem mostu. prisotnosti vojaških oporišč v naši deželi. Septembra lani je obrambno ministrstvo izdalo dovoljenje za odprtje nove zračne poti, sedaj pa kaže, da so odstranili tudi vse ostale zapreke tehničnega značaja. Cepljenje psov na Poljanah in v Jami ja h Doberdobska občinska uprava obvešča lastnike vseh psov, ki imajo več kot tri mesece starosti, da bodo v petek od 8. do 1Q. ure na Poljanah in od 10. do 13. ure v Jamljah, brezplačno proti infekcijsko cepili pse proti pasji steklini. Ker je cepljenje obvezno bodo morali zamudniki za to poskrbeti na lastne stroške. Vsakdo naj prinese s seboj plastično vbrizgalko. razna obvestila KZE sporoča, da je v deželnem u-radnem vestniku št. 62 z dne 16.7.84 objavljen seznam krajev, kjer manjkajo zdravniki splošne prakse oz. specializirani pediatri. V roku 30 dni od omenjenega datuma lahko zainteresirani zdravniki, vpisani v lestvice za leto 1984, zaprosijo za dodelitev v uradih 2. sektorja KZE, Ul. Vittorio Veneto 171. Pokrajinski odbor Rdečega križa obvešča, da bodo uradi RK zaprti od 25. avgusta. Od 27. do 31. avgusta bodo uradi v Ul. Codelli 9 odprti od 8.30 do 12.30. Mestno podjetje namerava sprejeti v začasno službo (največ 90 dni) določeno število uradnikov veščih v strojepisju. Prošnje lahko oddajo le tisti, ki v zadnjih šestih mesecih niso opravljali nobene službe, so polnoletni in ne starejši od 35 let. Obvezna je dokončana nižja srednja šola. Prošnje je treba oddati do 27. avgusta. Zmagovalce natečaja »Moja vas« iz goriške pokrajine obveščamo, da nagrade lahko dvignejo na sedežu ZSKD, Križna ulica 3. Goriška državna knjižnica bo zaradi čiščenja in urejanja prostorov in knjižnih zbirk zaprta do 14. avgusta. V tem času bo delovala samo služba za izposajanje in vračanje knjig vsak dan od 10. do 11. ure. kino Gorica VITTORIA Zaprto zaradi počitnic. CORSO Danes zaprto. VERDI Zaprto zaradi počitnic. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Vedoželjno dekle«. SVOBODA Danes zaprto. DESKLE 19.30 »Vanessa«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna. Ul. Terenziana 26, tel. 44387. Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletno 120.000 lir. - V SFRJ številka 20 00 din. naročnino za zasebnike mesečno 180 00, letno 1 800 00 din. za orga-nizaciie in pod|et|0 mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18- Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi i/ dežele Furlanije Jurske krajine se naro čoio pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski 8. avgusta 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 -85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaje LJzTT m tiska j ^ Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Poslanec PSDI Belluscio bo tožil Tino Anselmijevo RIM — Kar izhaja iz poročila Tine Anselmijeve o delovanju framason-ske lože P2, bore malo drži. kajti predsednica par amentame preiskovalne komisije je v bistvu vzela kot verodostojne sezname imen Licia Celli ja. Tako stališče je, v intervjuju za italijanski tednik La Domenica del Corriere, izrazil minister PSDI Pier Luigi Romita, ki je po odstopu tajnika svoje stranke Pietra Longa zaradi afere P2 prevzel funkcijo ministra za proračun. Tdda komu to služi, se v nadaljevanju pogovora, sprašuje Romita. Afera P2 je seveda prišla na roko vsem tistim silam, ki so tuje framasonstvu, pri čemer je dodal, je treba poudariti, da je prostozidarstvo, mimo seveda Gellija, spoštovanja vredna organizacija. V prvi vrsti so torej izkoristil afero P2 komunisti in demokristjani. Sam razplet dogodkov pa bo dokazal, je zaključil Romita, da je bil tajnik socialdemokratske stranke Pietro Longo samo žrtev neopravičljivega napada. V vrstah PSDI pa se širijo in kopičijo reakcije na poročilo Tine Anselmijeve. Poslanec Costantino Belluscio je včeraj namreč izjavil, da namerava tožiti predsednico parlamentarne preiskovalne komisije zaradi velike gmotne in moralne škode, ki mu jo je prinesla objava njegovega imena v seznamu pripadnikov framasonske lože P2. Toda pravni postopek, je v komunikeju objasnil Belluscio, ni naperjen proti Anselmijevi, pač pa zanj predstavlja edino možnost,) da pred sodniki dokaže moralno neoporočenost svojega zasebnega in javnega življenja. Iz gradiva, ki ga je preiskovalna komisija vzela v pretres, ne izhaja njegova pripadnost framasonski loži, poudarja Belluscio, zato v njegovem primeru gre za očitno kršenje človekovih pravic. V svojem komunikeju socialdemokratski predstavnik nato obtožuje parlamentarno preiskovalno komisijo neopravičljivega vmešavanja v politično življenje. V Ljudski republiki Kitajski »preizkušajo« kapitalizem PEKING — Kitajska vlada je izdala dovoljenje skupini privatnikov, da ponovno odpro plovno družbo Minsh-eng Shipping Co., ki je bila najpomembnejša družba na Kitajskem pred prihodom komunistov na oblast leta 1949. Vest je objavil »Asia Wall Street Journal«, ki pojasnjuje, da gre za »največji dosedanji kapitalistični poskus« v Kitajski. Obnovljena plovna družba bo zaen- Bi posvojili gverilca ? BANGKOK — V avgustovski številki glasila Narodnoosvobodilne fronte kmerskega naroda se je pojavil nekoliko neobičajen oglas. »Hočete posvojiti gverilca? Nič lažjega in hva ležnejšega,« piše mesečnik. »Pošljite 10 dolarjev na mesec (pri bližno 17.500 lir) in v štirih me secih lahko opremite svojega "posvojenega” gverilca.« V za meno, pojasnjuje mesečnik, bo ste prejeli zahvalno pismo s sli ko gverilca ter potrdilo, da ste prispevali k »osvoboditvi domo vine Kmerov od vietnamskih okupatorjev, ki jih plačujejo Sovjeti.« krat lahko delovala v vodah reke Jangce ni pa izključeno, da bo v bližnji bodočnosti poslovala na področju mednarodnega trgovskega prometa. Vodstvo je pirevzel Lu Guoji, sin ustanovitelja družbe, Lu Zuofuja, ki si je vzel življenje, ko so jo po drža vili. Sedež Minsheng Shipping Co. je v mestu Čutingu v Sečuanu, se pravi v notranji kitajski pokrajini, ki so jo inasti lansko leto formalno določile za tovrstne poskuse. Krajevni komunistični prvak Zao Veiking je dejal, da v tej pokrajini lahko »svobodno preizkušajo karkoli bi utegnilo biti koristno za gospodarstvo« in omenil možnost, da bodo v kratkem izdali dovoljenje-za ustanovitev zasebne banke, »če bodo zasebniki uspeli, je pojasnil, »bodo lahko nadaljevali dejavnost, drugače pa bomo ukinili poizkus«. Ti poizkusi niso prvi v Kitajski, vendar doslej so dopuščali privatnikom le manjša podjetja, v glavnem obrtniške narave. Zanimiv je podatek, da so kitajske oblasti v zadnjih letih že nekajkrat uvedle v splošno prak so sisteme, ki so se v poizkusili dobro obnesli. Tako so na primer lani dopustili nekaterim podjetjem, da svojih profitov niso v celoti poslali v pekinške blagajne, ampak da so plačali davke. Sistem se je dobro izkazal in danes so ga uvedli že v številnih drugih podjetjih po vsej državi. Uspešna planinska odprava SPOA 84 ob jubileju SPDT LOJZE ABRAM 1. Vsako okroglo obletnico je treba dostojno proslaviti, o tem ni dvoma, zlasti če gre za obletnico Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki slavi prav letos 80 let obstoja. Najprimernejši način takega visokega jubileja je za pravega planinca kak lep podvig v gorah, zato so si pri alpinističnem od seku SPDT zamislili SPOA 84, ali za nevedne: »Slovensko planinsko odpravo v Aosto 84«. Rečeno storjeno in gonilna sila odprave sta postala odgovorna pri odseku Angel Krmec in Peter Suhadolc, katerima je seveda priskočil na pomoč predsednik Pino Rudež. Delati so začeli že lani in bolj se je bližal čas izvedbe SPOA 84, bolj so se zavedali, da priprave niso mačje solze. Treba je bilo organizirati trening vzpone, poskrbeti vso potrebno za bivanje v Aosti, prirejati sestanke in seznanjati udeleženec o raznih podrobnostih zahtevne odprave. Odgovorni so dali vse od sebe in v svoje zadoščenje si sedaj štejejo zaslugo, da so zadovoljili vseh 51 udeležencev SPOA 84 od 6. do 70. leta starosti, ki se bodo vse žive dni spominjali devetdnevnega bivanja v Dolini Aoste, od koder so odnesli mnogo- prelepih vtisov iz doživetij na vzponih na štiritisočake in z ogledov raznih naravnih in zgodovinskih zanimivosti. Edina senčna stran je bilo slabo vreme, ki nam jo je v tem muhastem poletju še na vsakem vrhu zagodlo in se dobesedno zarotilo proti našim nadebudnim planincem, ki so se že tedne prej priprav Ijaii na SPOA 84 in pridno trenirali po bližnjih gorah za težavnejše vzpone na Monte Rosa, Matter-horn in Gran Paradiso. Za slabo vreme pa nismo mogli kriviti prirediteljev, ki so se, prav tako kot drugi, pošteno zmočili, prepihali in premrazili, kadar so ostale vodili v gorske višave, čeprav so zlobneži šušljali, da je kdo med nami, ki prinaša smolo. Nekdo je celo pripomnil, da grdo vreme čara Legovini v Trto, v upanju donosnejših poslov z naslednjo odpravo SPDT. še nekaj dni pred odhodom v svet aostanskih štiritisočakov so se namreč v omenjeni športni trgovini vrstili planinci, ki so za drage denarce spo-polnjevali svojo planinsko opremo. Iz stolpcev »Primorskega dnevnika« nas je planinski poročevalec Duško Jelinčič vsak teden opozarjal, da vzponi na Monte Rosa in Matterhom niso navadni sprehodi na bližnji Nanos ali Čaven in nas strašil z velikimi težavami na SPOA 84. Opominjal nas je, da moramo biti opremljeni z vsemi potrebnimi pritiklinami za-hojo po ledenikih, odvečno »šaro« pa pustiti doma. Bazni tabor v Polleinu Na dan odhoda nas je na Trgu Oberdan čakal bleščeč avtobus znamke mercedes z vidnim napisom »SPDT izlet v Aosto«. Predsednik Pino Rudež je bil mnenja, da se morajo planinci vsaj udobno voziti, če bodo morali potem težko hoditi v potu svojega obraza, zato je naročil udoben avtobus Vi-nicia Vassalla. Kljub Jelinčičevim opozorilom, se je na pločniku nabrala cela gora nahrbtnikov in potovalk, da jih je uslužni Vinicio komaj spravil v pod- Postavljanje tabora v kampingu Les lles v Polleinu vozjo avtobusa. Prišel je celo uradni fotograf »Primorskega dnevnika« in nas ujel v svojo kamero. Po običajnih pozdravih in voščilih za srečno pot — solze ni bilo nobene — je končno avtobus odpeljal. Zavozili smo na avtocesto in po osmih urah prej-kone dolgočasne in utrudljive vožnje, z dvema vmesnima postankoma blizu Mester in po Milanu, prispeli v kraj Pollein na desnem bregu reke Dora Baltea, par kilometrov od Aosto. Na poti nas je razvedril šele pogled na prve aostanske sive vasice s hišami kritimi z ogromnimi kamnitimi skrlami, na ozke doline, ki so jih v milijonih let zarezali ledeniki, na v nebo dvigajoče se vršace in na številne paštne s trtami, ki so segali visoko v strma pobočja. Utaborili smo se v kampingu Les Res, ki je za vse naslednje dni postal naš bazni tabor za vse vzpone. Sprejeli so nas prijazni upravitelji in nam določili senčni prostor pod topoli, kjer smo se zagnano lotili postavljanja šotorov in pozabili na to; kot in naveličanost dolge vožnje. Le desetina bolj mehkužnih udeležencev SPOA 84 si je izbrala udobnejše bivanje v bližnjem hotelu. Proti večeru se je vendarle začela oglašati lakota in vse je mučila radovednost, kakšna bo skupna obilna večerja, ki nam jo je obljubljal Pčter pri Bruni. Dejal je, da se tam dobro je in da neprestano prinašajo na mizo tipične aostanske jedi. Ni nas razočaral! Odpravili smo se torej na večerjo v gostilno Alle Alpi v kraju Vignil v občini Quart. Prenizek železniški most na poti in naš previsok avtobus sta nas prisilila, da smo peš nadaljevali pot, kar nam je ustvarilo še večjo praznino v želodcih. Voznik Vinicio je sicer našel drugo cesto in nas na poti pobiral v avtobus, to pa ni v ničemer zmanjšalo naše volčje lakote. Sedli sriTo za mizo in začel se jf obred prinašanja jedi, od šunke in klobasic, do zajčjega mesa in divjačine v omaki, kuhanega kostanja in sladoleda. Našteli smo jih 23. Kljub veliki lakoti, smo sredi večerje omagali, čeprav smo vse te dobrote pridno zalivali s pristnim domačim črnim vinom, ki se je zelo skladalo z našim prefinjenim okusom izkušenih enologov. Zadm nela je pesem in pir je trajal pozno v noč. Pred odhodom smo srknili še močno posladkano črno kavo z žganjem in domačim likerjem »genepy«, ki f?a pridobivajo iz gorske trave artemisia, in jo ponudijo v tipičnem aostanskem lesenem pokalu prijateljstva ali »grolli«. miki muster: ]\a divjem zapadu (13.) Zvitorepec in Trdonja PRITO AVm^OU AM^/X'l TO - Morje neusmiljeno spodjeda peščeno obalo pri Ostii RIM — Vsako leto razje morje v Ostii dva do pet metrov mnT^^jc obrežja. Ta pojav je dandanes zelo razširjen po vsem svetu. V Ostii toliko bolj močan, ker so postavili leta 1970 na obalo čeri, ki so kot pravijo izvedenci, nazadovanje obale. Od leta 1970 do 1982 je tore}. v, ^ »odneslo« 21 metro n obale, kar je povprečno dva metra na leto, ponek ^ do pet metrov. Tega je krivo tudi dejstvo, da se je močno zmanjšalo ^ čina trdih snovi, ki jih naplavlja reka Tibera. To se je zgodilo, ker, • zmanjšala količina padavin v porečju Tibere, ker je mnogo poljedelcev file stilo svoja zemljišča, ker so zgradili številne pregrade, ki so onemoO ^ dostop velike količine peska in zaradi nenadzorovanih odvzemov Pes struge reke Tibere. . jol- Možno je spremeniti samo zadnja dva vzroka, to pa bi zahtev® °QStie goročno ukrepanje. Izvedenci trdijo, da bi bilo treba prenesti na ptoze ys(ji velike količine peska, ki bi ga dobili iz morja. Da bi se krčenje plaže ustavilo, bi bilo potrebnih 4,7 milijona kubičnih metrov peska. Neprisebnež vzel bolnika za talca RIM — V bolnici San Giovanni je štiriindvajsetletni Lamari je iz Maroka napadel 63-letnega bolnika Antonia Olivo iz Neaplja. Grozil ga z razbito steklenico. Lamarija so sprejeli v rimsko bolnišnico, ker. % neznanci na postaji Termini napadli in ranili. Mladenič je bil v so udo^ drugimi petimi bolniki. Proti večeru je začel postajati nemiren. N° 0 s6 je razbil steklenico in začel groziti bolnikom. Štirje so zbežali, Olivo je ni mogel premakniti, ker so mu pred kratkim amputirali nogo. l-iLma ,r0. U pridržal kot talca. Zahteval je, da bi mu omogočili srečanje s svojo .p^geiit® naj bi bila v neki pariški bolnišnici, hotel pa je tudi, da mu izročijo nj|pn-železniške postaje, ki je, kot je izjavil Lamari sam, slabo ravnal ^ RO' Zadeva se je rešila po petih urah hude napetosti. Najprej kaIt’afLdstv(’' tel sprejeti pijače, ker se je bal, da bodo vanjo vlili kako uspavalno s o-Potem pa ga je žeja le premagala in je zahteval, naj mu prinesejo ^ je Policijski podoficir mu je prinesel pijačo in ko se mu je približal. ^ ga tekočino zlil v obraz. Tedaj so policisti v trenutku napadli Lamarija odvedli v zapor Regina Coeli. icd