Šf2V. 59.	V LJuMJani, v ponedeljek, dne 3. mala 1909.	LelO MMKVIL
6*r Urodništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6/1II. Rokopisi so 110 vračajo; nefrankirana pisma so no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
OpravnlStvo |o v Kopitarjevih ulicah štev. 6. -90 = Sprejema naročnino, insora<o in reklamacije. = —■ ■ ■■ - UpravnišUega tolofoua štev. 183. =====
=— Inseratl: =====
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 >
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . > 9 »
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjov. Pri večkratnem ohjavljenju primeren popust.
___Izhaja:---
vsak dan, izvzom&i nedeljo in prazniko, ob 5. url popoldne.
Velja po pošti: ==
„olo leto naprej .	K 26-—
4 pol lota » .	» 13-—
.sa četrt » » .	» 6-50
za en meseo » .	» 2*20
za Nemčijo oeloletno	» 29*—
za ostalo Inozemstvo	» 35'—
== V upravništvu: s
Za celo leto naproj . K 22*40 za pol leta » . » 11-20 za četrt » » . » 5-60 za 011 meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
cije so prepovedane brez dovoljenja gospodarjevega. V smislu zakona iz !. 1859 ibi moral gospodar popravljati poslopja, zadnji čas pu mnogi to skrb ln delo prepuščajo kmetom. Gospodar more sicer prostovoljno prodati svojo kmetijo, toda najemnik more v smislu zakona iz leta 1S76 ugovarjati takoj pri prisilni ali prostovoljni prodaji ali tudi še pozneje tekom leta ter si prisvojiti posestvo za določeno kupnino.
Desetino, odnosno tretjino plačuje kmet takoj po žetvi. Ako pa plačuje kine v denarju, zgodi se to Mitrov dan (7. novembra) in 'G urgjev dan (7. maju). Gospodar ne sme zapoditi kmeta z .družino s svoje kmetije, pač pa more kmet v dogovoru s svojo družino zapustiti posestvo, oziroma odpovedati najem. To pa sc. 1110 ra pravilno izvršiti uradno pri polit.čni oblasti. Gospodar sme zapoditi kmeta, ako ta trajno zanemarja kmetijo, ako jc nc obdeluje ali celo škodo napravija. Zapoditi pa ga more le z odlokom politične oblasti. Manjše pa so pravice priuržniko-vc, ki ima lc osebno in na določen čas agovo ali begovo posestvo v najemu.
Potom zemljiške odveze je mogoče bosanskemu kmetu pomagati na noge. Tc odveze pa ne sme izvršiti špekulaeijsk denarni zavod, kakor je nova rna.iui ska agrarna banka za Bosno in Hercegovino. Ako sc to pod etje ne prepreči, dobe Mažari v doglednem času v svojo pest vso .politično in gospodarsko oblast v obeli deželah. Finančni minister dr. Bil.nski jc sinoči v bosanskem odseku sicer liotel vso zadevo postaviti v lepšo luč, toda brez uspeha. Navajal je, da je pokojni baron Jorkaš kot voditelj finančnega ministrstva že v grudnu barona Buriana opozoril na zakon iz leta 1880, ki daje Avstriji popolno pariteto glede na bosansko upravo. Tudi pozneje je avstr.vlada dvakrat vprašala barona Buriana, kaj počenja skriva; na korist edinole mažarski hegemoniji* Baron Burian je sicer odgovoril 12. sušca da jc zemljiška odveza v Bosni le prostovoljna in da bode šele bodoči bosansk sabor načeloma rešil to vprašanje. Dalje se izgovarja baron Burian, da že od le;a 1S95 posluje v Bosni enak avstrijski denarni zavod. To pa ni res! Bosanska deželna banka ni izključno avstrijsko podjetje, ker sodeluje z ogrsko trgovinsko banko; njen podpredsednik je ogrski baron Rozner. Glavna stvar pa je, da že ob-sto'eča deželna banka ue uživa nobenih privilegijev, kaker ravnokar konccsijoni-rana mažarska agrarna banka. Ta dobi v pravem pomenu besede monopol za zemljiško odvezo, oziroma odiranje bosanskega kmeta. Vse njene zadolžnice dobe
poroStvo dežele, vsi posli so davka prosti, na razpolago so ji brezplačno vsi uradi, celo črnilo in papir dobi brezplačno od dežele na račun bosanskega kmeta. In poroštvo dežele za mažarsko agrarno banko je pa zavarovano do 65 odstotkov pr' ^Avstriji, katera naj bi povrhu še zadolžnice pokupila in obrestovala. Bedasti ravno niso naši mažarski sosedje.
Naravnost nečuveno izzivanje pa je 'urianov izgovor, da je to le čisto upravno vprašanje. In ko je že 11. sušca avstrijska zbornica po živalmi razpravi soglasno pritrdila predlogu dr. Šusteršiča, na: avstrijska vlada prepreči nameravano .mažarsko špekulacijo, še vedno trd; baron B::rian, da Avstrija nima nobene pravice ugovarjati, ako hočejo židovski pajki v Pošti omrežiti in izstradati bosanskega kmeta. Zem!ji: ko odvezo more na korist bosanskemu kmetu izvršiti le država, ka-era pri tem poslu nc sme iskati dobička. V Bosni iii Hercegovini jc šc do 89,000 iačanskih kmetov. Za njih odvezo bi sc aotrebovaio okroglo 60 milijonov kron. Ako bi dežela prevzela dve petinki odveze in kmetje dve, mogla bi država prevzeti eno petinko, to jc 12 milijonov kron. To bi bila morda najboljša rešitev tega vprašana.
Odločno pa moramo grajati avstrijsko vlado, ki jc pritrdila mažarski agrarni -anki s pogojem, da Avstrijec dobi podpredsedniško mesto in da bodoči bosanski sabor sklepa o zemljiški odvezi. Ta častna mesta pri raznih bankah so lc sinekure ali pritaneji za propale aristekrate. In bo-.auski sabor bode dolgo vrsto let le slepo Todje skupnega finančnega ministra, ki : cesarski namestnik in ministrski predsednik v Bosni in doslej še vedno Mažar. Kot tak pa gotovo ne bode skrbel za pariteto Avstrije, ki mu jc vedno lc »quantite negligeablc«. Sedaj je dolžnost bosanskega odseka, avstrijskega parlamenta in avstri ske delegacije, da jasno, brez ovinkov in glasno povedo vsem merodajmm krogom, da Avstrija ni in nc bode pastorka Hungarije. Proč s hinavščino in na lan z resno besedo, da se nam nc bode smejal v pest celo mož gori na luni . . .
Kornpsjla M s:sMM boli m tal, sle 1
Creuzot - škandal.
Pariz, 1. maja. Takozvani Creuzot-škandal vedno bolj narašča. Francoska vlada je pri Creuzotu naročala že leta in leta oklepe in topove zlasti za mornarico, Creuzotovc tovarne pa so izdelovale slabo blago in si pri tem prigoljufale milijone
Današnja številka obsega 6 strani.
gara ie Bosna?
Dunaj, 1. maja.
Vedno lepše! Mažari so že gospodarji v skupni hiši. Dobe naj še svo.o armado, ki jo zahtevajo, pa smo ob plotu. Naravnost nečuvena je grabežljivost pro-slule mažarske klike. Vse meje pa presega zahrbtna lokavost pomažarjenih Židov, ki hočejo Bosno in Hercegovino polagoma spraviti v svojo cigansko maiho. In s kako nedolžnim obrazom sc izgovarja skupni finančni minister baron Burian, češ, da jc nova agrarna banka za Bosno iii Hercegovino čisto upravna stvar, v katero se vtikati nima Avstrija nobene pravice. Tako? Avstrija jc plačala dve tretjini troškov za okupacijo in aneksijo, kar iznaša najmanj 400 milijonov. Tudi kri avstrijskih vojakov ni voda. Sedaj pa hoče kar čez noč baron Burian bosanske in hercegovske kmete izročiti na milost in nemilost mažarskim borznim Židom. Bosanski kmet je bil doslej »raja«, tlačan agi in begu, a je živel. Ako pa se izvrši mažarska nakana, pride bosanski kmet z dežja pod kap.
V	Bosni in Hercegovini je že stoletja stara navada, da »kmetje« začasno dobivajo v najem zemljišča od »gospodarjev«, ki so aga, beg in spahija, ali pa imajo dedno pravico do najetih zemljišč. Kmet, ki ima le začasno v najemu njive ali travnike, se zove priorac, pridržnik, prisjevač aii tudi čifčija. To »kmečko pravo« je šc danes v navadi. Kmetova družina obdeluje zemljo gospodarjevo, kateremu plačuje najemnino v pridelkih ali denarju in le izjemoma v tlaki.
V	okrajih Banjaluka, Bihač in Dol. Tuzla plačuje krnet tretjino pridelkov; ista navada prevladuje tudi v okrajih Travnik in Sarajevo. V Hercegovini pa so dajatve v blagu jako različne, tretjina, polovica, četrtina in petina. Le v■ okraju Gačko so po okupaciji vpeljali sedmino in osmino.
Kmetovo pravo pa ni osebno, doma-činovo, marveč družinsko ali zadružno. Kmet. starešina ali domačin le zastopa družino ali zadrugo. Pravica jc torej vezana na družino, katera obdehre določena zemljišča in biva tudi pod gospodarjevo streho. Posamezne kmetije so neraz-deljive. Pogodbe med kmetom iu gospodarjem so ustne ali pismene. Kmet pa si nikdar ne more priposestvovati zemljišča, tudi ue z razsodbo. Kmet pa sme kmetijo (čiftluk) uporabljati samo za poljedelstvo, nikdar pa je ne premeniti; celo meliora-
LISTEK.
ttetMi ¥ Izobraževalnih dm tiik
Kje najdemo umetnost ? ! — Tam ob temnem bohinjskem jezeru, obdanem ocl venca sivih velikanov, ki se v vsej krasoti zrcaiijo v prozorni gladini jezera. Na kraški skali starega devmskega gradu ob Jadranskem morju, kadar večerno solncc s poslednjimi žarki obseva morsko planjavo. Tam na zapadnem obrežju blejskega jezera v pozni jeseni, ko najrazličnejše barve krasc naravo in siva skala blejskega gradu pred nami kot mogočna stavba kipi proti nebu in lahni valovi pluskajo ob otočič v sredini. Tam na Celskem gradu, ko nam pogled objema prelepo savinjsko dolino. V nedeljo jutro, ko s kmetom gremo na polje, kjer lahni vetrič zazibije v jsdnakomeriH) valovje rženo polje. Tam kjer vlada popolni mir, kjer čutimo nedolžno harmonijo mirti v naravi. V logu po Jcžiii. ko nam iz nešteto grl donijo na-sptoli najrazličnejše, a vendar harmonične melodie. Ob slapu Savice, bobneče in š;i!"cčc. Poletnega popoldne, ko jc nebo zatemucln /.a črnimi oblaki, ko bi sk nam icmlje vid, ko ognjena strela riše svoje
prečudne, grozo in strah vzbujajoče črte na nebu, ko nam grom pretresa mozeg, ko divji vihar lomi drevje, buči v daljavi in prihaja vedno bližje, ko ledena 1 razbija po polju m vrtovih, ko pa po končani nevihti zopet solncc zablesti in nam mavrica oznanja konec nevihte, ko na vsakem listu bleste diamanti.
Vso umetnost najdemo v naravi. Stvarnik jc nedosegljiv umetnik, učitelj, katerega učenec mkdar ne doseže.
Estetično uživanje v prosti naravi moramo tudi v mašili društvih najvišje ceniti. Kdor je lc enkrat šel z oeetom-kme-tom v nedcijo popoludne po polju, jc gotovo tudi čutil, aa ima našo ljudstvo za to veliko smisla.
To, kar človeško oko v naravi z este-tičtiim užitkom opazuje in istotako človeško uho posluša, ne tla bi si moglo natančno razjasniti vso to lepoto, to umetnost razumno uživati in še več celo umetniško delovati, mora biti naloga umetniške izobrazbe v naših izobraževalnih društvih.
Veliko več vredno, kakor uživanje umetnosti, jc gotovo sodelovanje pri umetniških proizvodih, zato moramo tudi na poslednje polagati veliko važnost. Petje, glasba, deklamacije, žive slike iu tudi telovadba morajo biti redna sredstva pri dosegi glavnega namena naše izobraževalne organizacij e.
Teoretična predavanja o upodabljajočih umetnostih bodo imela le takrat kako vrednost, če sc bodo naslanjala ua slike dotičnih umetniških proizvodov in boclo izkušala po podrobnostih razložiti umetniško vrednost umetnine. Samo uživanje umetniških proizvajanj, kakor nam je n. pr. nudijo predstave igralcev po poklicu, pri petju in glasbi koncerti raznih pevskih društev, naposled pa tudi gramofon, avtomati itd., bode pri našem izobraževalnem delu le takrat imelo pomen, če stoji proizvajanje res na vrhuncu umetnosti in bo služilo le kot nekak vzgled za lastno izpopolnjevanje.
O petju govoriti sc mi ne zdi posebno potrebno. Nobeno izobraževalno društvo menda ne eksistira na Slovenskem, ki bi ne gojilo petja. Le škoda, da se povsod siiši tožba radi pomanjkanja izšolanih pe-vovodij. '1 isti stan, ki bi imel največ pri-i.kc, poleg tega pa ima tudi socialno dolžnost — to je učiteljski stan, se v svoji pretežni večini danes še odteguje *ej svoji nalogi. Škoda, da na mesto učiteljstva še ni mogel povsod stopiti primerno plačan orgauist.
Nekatera društva si bodo mogla pomagati na ta način, da si s sosednjimi društvi izbero enega pevovodjo, kakor sc žc ponekod godi.
Pri pevskih točka'!: naj bi se ne preziralo narodnih pesmi. Normalno bi mora-
in milijone. Ze pod bivšima mornariškima ministroma Pelletanom in Thomsonom so se arzenalske oblasti pritoževale, da je Creuzotovo blago manj vredno, vendar pa sta ta dva ministra imela vedno preveč posla pri »kulturnem boju« in sta se na preganjanje ccrkve bolj razumela, kakor na oklepe in strelivo. Sedanji minister Picard, katerega je parlamentarna komisija, ki se bavi s škandaloznimi razmerami v francoski mornarici, trdo prijela, je odredil preiskavo in uspeh je ta, da je ministrski svet sklenil Creuzota zaradi goljufije tožiti. Creuzot je izdeloval tanjše oklepe, kakor je bilo dogovorjeno, slabše streiivo, rabil slabši material itd. itd. Potem ni čuda, da ie admiral Germinet, ki so ga disciplinirali, javno pisal, da jc mobilizacija srednjemorskega brodovja nemogoča. — ludusti ialci pa hudo napadajo vlado, češ, da hoče s procesom proti Creuzotu samo utrditi svoje stališče v zbornici, ne pomisli pa, da s tem škoduje nacionalni industriji«. Torej se je zdaj tudi kapital zaroti! proti vladi!
Pariz, L maja. Poštni in brzojavni uslužbenci so sklicali shod, katerega se jc udeležilo 10.000 oseb. Govorniki so silno napadali vlado. Sklenila sc je resolucija, v kateri se protestira proti temu, da namerava vlada disciplinirati sedem uradnikov in se izjavlja, da uradniki tudi nc sprejmo nameravane službene pragmatike, ker »stavlja ovire svobodnemu mišljenju« . . . Uradniki prete zopet s splošnim štrajkom. Vlada jc za ta slučaj opremila tri bojne ladje, da hodo služile za brezžično brzojavljcnje. Vlada vadi tudi pionirski zbor v brzojavTanju in vodstvu podzemske elektriške žclcznice, da bi se promet v slučaju generalnega štrajka ne ustavil.
Pariz, 1. maja. Prvi maj se jc tako v Parizu kakor v provincah vršil čisto mirno in ni prišlo nikjer do nobenih izgredov..
Hom dok v TtaiiUL
Mladoturki se imajo zdaj, ko so prišli do neomejene oblasti, boriti z velikimi težavami. V stranki sami je razpor, ki se najbolj na tem razvidi, da namerava predsednik poslanske zbornice, Ahmed Riza-bej, odstopiti. Tudi nove vlade mladoturki dolgo niso mogli sestaviti, najbrž, ker noče nihče zlepa prevzeti odgovornosti za vlado v tako kritičnem času, ko treba toliko dela. Veliki vezirat so morali novi oblastniki pustiti dosedanjemu vezirju Tevfik-paši; novi ministri so lc Ferid-paša za notranje zadeve, Salih-paša za armado, Riza-paša za mornarico. Na osta-
----------------....	. ..-j.'...•-■.! ji.'-"-
lo stati na naših programih umetno pesništvo vedno na drugem mestu. Da pa pri tem nc smemo pozabiti, da pesem »nikdar ni prijetna, ak' žali uho«, je samo posebi umevno. Zbirk narodnih pesmi imamo dovolj. Primerna in potrebna bi bila za vsako izobraževalno društvo Bajukova zbirka. — Sicer pa naj bi vedno mislili, da nc število, ampak kakovost odločuje pri uživanju in to šc posebej pri umetniškem uživanju.
Ponekod po naših izobraževalnih društvih sc jc poskusilo tudi z glasbo. Pred nami stoje pa ravno v tem oziru svarilni vzgledi. V dobi narodnega probujenja so rastla društva kakor gobe po deževju 'z tal. Po nekaterih društvih so sc oprijeli tudi glasbe, učili so sc raznih instrumentov, in danes imamo na nekaterih krajih kar cele vasi godcev. Taka vas je u. pr. PrvaČina na Goriškem. Godec je bolj ciganski element, nestalen jc, njegova moralna kakovost je dvomljiva, pijača mu je začetek in konec pri njegovem delu. Isto izkušnjo so napravili tudi na Nemškem v ondotnih izobraževalnih društvih.
Naš namen ni vzgajati godce, zato v izobraževalno društvo ne glasbe, ki bi bila. primerna za piesišča. Kaj torej? Nemci priporočajo citre. Ponekod naj Jemo tudi pri nas na kmetih ta instrument, imam strica, ki ie sam napravil c;tre in si tudi sam napravil melodijo, katero
lih mestih ostanejo prejšnji ministri. Veliko mladoturkov meni, da bi bilo najboljše, ako se sestavi vojaška vlada z generalom Mahmud Šefket-pašo ua čelu.
Poroča se pravkar tudi, da se je vršil v Carigradu boj med mladoturškimi vojaki in pomorščaki. Pomorščaki so reak-cionarci, vlada pa razglaša, da so se uprli le zaraditega, ker se jih ni pravočasno iz službe odpustilo.
Skrbi prizadevajo mladoturkom tudi klanja v Mali Aziji. Odredili so, da odidejo v Malo Azijo vojaki, da ščitijo Armence pred mohamedansko druhaljo. Ker pa so ondi Mohamcdunci mladoturkom nasprotni, utegne pri tej priliki priti do še večjih nemirov. Anglija komaj čaka, da bi mogla vmes poseči, kar bi ugledu mladoturkov gotovo sitno škodovalo.
Bivšega sultana se mladoturki tako zelo boje, da ga bodo spravili iz Soluna v Monastir, kjer ni morja, da bi mogel pobegniti. O novem sultanu se ne sliši veliko. Mož je pač vesel, da more mirno v Dolmabagdži preživeti svoja leta, kolikor mu jih je še naklonil Allah. Ne čuje se pa tudi nič o Abd ul Hamidovem sinu Burhan Eddinu, na katerega so reakcijonarji stavili toliko nad.
XXX NAJNOVEJŠA POROČILA.
Klanja v Mali Aziji.
C a r i gr a d, 1. maja. 20.000 Moha-medancev oblega mesto Merzifun v vila-jetu Sivas. — Angleška križarka »Pie-monte« je sprejela na krov več stotin Armencev beguncev. — V Adani se klanja nadaljujejo. Turški parlament je izvolil komisijo, ki se poda na lice mesta, da preiskuje. Več bataljonov je dobilo povelje, da odkoraka proti Adani in Mersini. — V Alexandretto je došel zborni poveljnik, da vpostavi v maloazijskih provincijah red. Ima stroga povelja. V Lacepede in bližnjih okrajih je biio poklanih 7000 kristjanov. Na obrežju je polno beguncev.
Boji med vojaki v Carigradu.
Carigrad, 2. maja. Danes je bil ves Carigrad zopet silno vznemirjen, ker so se čuli od mornariškega ministrstva sem ostri streli. Topništvo, konjeništvo in pehota so oblegali ministrstvo, oziroma vojašnice. Kmalu so na vojašnicah razobesili belo zastavo. Nato so vdrli vojaki v vojašnice ter odpeljali iz njih več stotin pomorščakov. Govori se, da so uporni pomorščaki preteklo noč umorili dva častnika in da so se iim pridružili Kurdi in druga sodrga. Vlada razglaša, da so se pomorščaki uprli, češ, da se jih predolgo pridržuje pod zastavo. Vsi pa vedo, da so pomorščaki reakcijonarji. Odločivne kroge ta upor zelo skrbi, ker kaže, kako je disciplina med vojaštvom razrovana.
Abd ul Hamid.
L o n d o n, 2. maja. Tukajšnjim listom poročajo iz Carigrada, da bodo mladoturki odstavljenega sultana iz Soluna transportirali v Monastir, da mu bo odvzeta vsaka možnost, pobegniti in zanetiti nove nemire. — Vilo Allatini v Solunu, kjer je nastanjen, oblega vedno velika množica, ki demonstrira proti tiranu. Vojaki se zelo trudijo, da preprečijo, da ljud- j stvo ne vdere v vilo.
Mladoturške skrbi.
Carigrad, 2. maja. V mladoturški stranki so nastala nesporazumljenja, vsled
česar hoče zbornični predsednik Ahmed Riza-bej odstopiti. Mladoturki zapirajo v provincijah. kjer vladajo, reakcijonarne hodže, tam pa, kjer jim je ljudstvo še sovražno, nadzirajo reakcijonarce po agentih.
Klanja v Mali Mil.
(Posebno poročilo dopisnika »Germani je« iz M e r z i n e.)
Vesten turški uradnik.
M e r z i n a, 2. maja. Iz Merzine se jc takoj po prvih klanjih videlo goreti le nekaj ur oddaljeni Tarzus, rojstno mesto apostola Pavla. Vsled tega je bilo vse krščansko in evropsko prebivalstvo v Merzini zopet v silnem strahu pred so-drgo. 500 ljudi je zbežalo na krov nekega angleškega parnika. Hvala Bogu, pa se nemiri niso ponovili, ker je mutesarif Es-sad-bej odredil, da sc odločno nastopi proti reakcijonarcem, ki so povzročili nemire. Ker ni imel zadosti vojakov na razpolago, je dal sklicati rediie, rezerviste. Župan sam se jc postavil na čelo patrulji, mutesarif pa ni zatisnil očesa, da je mogel vse nadzirati. Bal se je posebno, da ne bi v mesto udrli Cerkesi in Kurdi iz okolice ter sodrga iz Tarza in Adane. Neko ban-do, ki je izkušala priti v mesto, so vojaki zapodili, izginile so tudi barabe, ki so prej po mestu hodile z gorjačaini oborožene. Vendar se je vse balo. da ne vname iskra tlečega ognja. Evropci so prenočevali v svojih konzulatih. — Drugače v Adani. kjer so 'klanja trajala tri dni (in še sedaj trajajo. Opomb, uredn.). Evropcetn se ui veliko zgodilo, ker se druhal konzulatov ni upala napasti. Pač pa so felahi grozno mesarili Armence, o katerih ni mogoče natančno konstatirati, koliko so jih pobili. Ravnotako v Tarzu, kjer so morilci1 zažgali celo armensko predmestje. Oblasti so izkušale vzdržati red, pa niso vspele ker se je veliko vojakov pridružilo sodrg. in plenilo. Tudi ni zadosti vo;aštva na razpolago, redifi pa so nezanesljivi. Neka la-dija avstrijskega Lloyda je v Alexandretti vkrcala mnogo armenskih beguncev.
Carigrad, 2. maja. Turške oblasti se zaradi klanja v Mali Aziji zelo boje, da ne bi Anglija zasedla maloazijskega otočja, okoli katerega že krožijo angleške ia-dije. Vlada je zato sklenila energično potlačiti klanja.
Ruski vojaki so že pred Tebrisom
London, 1. maja. Prodiranje" ruskega generala Snarskega, ki je došel s svojim ekspedicijskini zborom že pred Tebris. katerega oblegajo šahove čete, je šaha silno potrlo; General Snarskij razpolaga s celim polkom in štirimi baterijami, ne vštevši kazakov. Perzijske oblasti so izkušale Snarskega pregovoriti, da se vrne, pa seveda niso nič opravile. Rusija in Anglija od šaha zahtevata, da neha oblegati Tebris, kjer so zbrane čete reforrrmikov. Šaha je tudi odstavljenje Abd ul Harnida zelo vznemirilo. Zato je menda sklenil razglasiti, oziroma obnoviti
ustavo
in sicer v torek. Ustava bo enaka prejšnji, samo nekoliko bolj se bo ozirala na sveti šeriat. Garantirala se bo svoboda življe-
nja, nedotekljivost lasti in se bodo osnovala neodvisna sodišča. Šah je tudi že razglasil splošno pomiloščenje za upornike v Tebrisu. Vendar pa se Mohamed Ali nekako obotavlja in zlasti protestuje proti vmešavanju Rusije in Anglije,. Sprejel je tudi v avdijenci velikega reakcio-narja, ministra zunanjih zadev Saad ed Dauleha, kar je napravilo jako slab vtis.
ZAHVALA BOSANSKIH MOHAMEDAN-CEV CESARJU FRANCU JOŽEFU L
Bosanski mohamedanci so poslali cesarju Francu Jožefu zahvalno adreso, ker je potrdil versko in šolsko avtonomijo, katero je bosanska deželna vlada v sporazumu z zastopniki moslimanskega naroda izdelala. Zahvalo je cesar pač zelo zasiužiI, ker take verske in šolske avtonomije in svoboščin, kakor jih imajo zdaj mohamedanci v Bosni, še katoličani nimajo! V adresi imenujejo cesarja »svetlo solncc, ki pošilja žarke svoje pravico-ljubnosti nad vse narode in dežele« ter izjavljajo, da so spoznavavci izlama v Bosni srečni in ponosni, da morejo bivat, v domovini, nad katero vlada tako mogočni in dobrotljivi vladar. Povdarjajo. da je cesar z versko in šolsko avtonomijo za mohamedaiice postavil velik temelj za njih kulturni napredek. Zagotavljajo, da bodo kakor doslej tudi odslej molili vse-gamogočnega in edinega Boga, da ohrani slavnega cesarja, diko celemu svetu. Podpisani so: Hadži Melimed Tevfik Azaba-gič, reiz-ul-ulema (najvišji cerkveni poglavar) za Bosno in Hercegovino, Hadži Hafiz Hasan ef. Hadžiefendič, najvišji še-riatski sodnik (avtonomija, ki jo je cesar podelil, se nanaša tudi na nekatere sodne zadeve), Hadži Hasan effendi Spaho, ravnatelj šeriatske sodne šole, Hilmi efend Muhibič, vakuf-mufetiš (upravitelj cerkvenih posestev) ter hadžiji Munib efend; Korkut, Hafiz Šakir efendi Pandža in Muhamed Džemaluddin effendi Cauševič. vsi člani Ulema-medžlije, svetovavci reiz-ul-ulemovi. Datum je: Sarajevo, 11. Rebi-ul akar, I. 1327 (1. maj 1909).
PROCES PROTI SRBOM V ZAGREBU.
Zagreb, 1. maja. Priča Pavao Bu-šič, kmet pravoslavne vere, izpove, da je obtoženec učiteij Petrovič njemu velikokrat dejal da bo bodoči vladar na Hrvaškem 'kralj Peter in da se bosta Hrvaška in Bosna od monarhije odcepili. Tudi nasproti drugim da je tako govoril in agiti-ral. Petrovič da je ljudstvo tudi učil, da ne sme Srb Hrvatu prodati zemljišča. Srbi da so Hrvatom grozili, da jim zapalijo hiše. Priča to vse ponovi Petroviču v obličje. Petrovič taji. Priča izpove, da so Srbi v njegovem kraju, ko se je začel proces, zahtevali od njega, da pred sodnijo vse ono prekliče, kar je dejal v preiskavi, Neki Miljenica da mu je pri tej priliki pretil s smrtjo. Branitelji dokazujejo, da je pričo obdeloval državni pravdnik v pre-židialni pisarni. Državnega pravdnika namestnik dokazuje, da je bil priča pri šefu Hergešiču, da se informira, ker je prišel prepozno k pričevanju. Sodišče zasliši Hcrgešiča, ki to potrdi. Sodišče kaznuje obtožence Pribjčeviča, Zivkoviča in Ma-jobabiča s tem, da jih za 14 dni odstrani od obravnav. — Sodišče dobiva zadnji čas pretilna pisma. — Razmerje med branitelji in sodnim dvorom postaja čedalje bolj kritično.
brenka na citre. Naši sosedje Hrvati in Srbi imajo gusle, od Hrvatov smo dobili tamburico, ki po mojem mnenju ne bode postala nikdar glasbeni instrument za plesišča, ker za tisti dirndaj ni dovolj hre-ščeča. Tamburaški odseki v naših društvih bodo gotovo pospeševali glavni namen izobraževalnih društev, bodo pa tudi zelo vabili mladino v društva, saj tarnbu-ran.ie ni posebno težka umetnost, vendar pa precizno izvajanje tudi nudi umetniški užitek na eni strani in budi veselje do proizvajanja na drugi strani.
Prej ko zastavo bi morala imeti naša izobraževalna društva harmonij aii pa glasovir. Prednost bi dal harmoniju že zaraditega, ker nc bodemo harmonija nikdar slišali pri plesu in ker je bolj primeren za poduk v petju. Gotovo se bode mlad kmečki fant prej zanimal za harmonij, prej se naučil igrati na njem, kakor pa na klavirju, saj ga glas opominja zelo na orgije v cerkvi. Sistematičnega poduka v glasbi seveda v naših izobraževalnih društvih že radi tehničnih težkoč ne bodemo gojili.
Naša izobraževalna društva imajo pogosto en oddelek knjižnice zelo ubožen. in to je ravno tisti, ki pri gojitvi umetnosti pride v prvi vrsti v poštev — pesniški oddelek. (S. K. S. Z.) Škoda jc res, da še nimamo nikakc zbirke naših najboljših pesniški umotvorov nekako v takem obsegu, kakor je lani Mohorjeva družba izdala Gregorčičeve poezije, vendar bi morali za sedaj tudi zbrana pesniška dela naših pesnikov naročati, čc tudi bi s tem dobili v knjižnico, kar ravno ne spada v njo. Nobena knjižnica ne sme pogrešati štirih zvezkov Gregorčičevih poezij in sicer, čc je le mogoče, v več iz-
vodih. Deklamacije ue smejo biti lc pro-gramne točke pri društvenih prireditvah, ampak gojiti se morajo tudi redno. V nedeljo popoidne bodo naši fantje in naša dekleta najbolj dovzetna za deklamacije, za čitanje pesniških umetnin, takrat se jim bo tiajložje od razumnega voditelja dalo osnovne pojme o ritmu, o naglasu, o vsem načinu pravilne deklamacije. Seveda se voditelj ne sme pri izbiranju pesmi ravno pustiti voditi od članov, kajti važnejše umetnine zahtevajo tudi študij in priprave. (Krst pri Savici.)
Brez glasnega čitanja, brez dekjama-cij nobenih predstav, brez predstav nobenega življenja v društvu, nobene umetniške izobrazbe. Anglež Bacon pravi o pomenu predstav, da urijo spomin, izobražujejo glas in pravilno prednašanje, dajo plemenitost v zunanjosti, v hoji in v izrazu obraza, vzbujajo pogum pri nastopu in tudi nepiašljivost v javnosti. Jezuiti so pri vzgoji mladine posebno gojili predstave. Goethe je občudoval ta način jezuitske vzgoje, ker je spoznal, da daje užitek igralcem samim in jim vzbuja veselje za stvar samo. Glavni namen pri predstavah naj bo torej vzbuditi pri igralcih samih veselje nad stvarjo in njim samim dati umetniški užitek. Društveni voditelj bo imel zato pri pripravah zelo težko nalogo, Jasno je, da bode redko mogoče celo igro na enak način obdelati. Posebno pozornost bode moral posvetiti onim scenam, ki odločujejo dramatični uspeh. Tu bode moral pa tudi zahtevati popolnost. Že pri čitanju bode moral vso pozornost igralcev koncentrirati na take točke, šc bolj potem pri izkušnjah.
(Dalje.)
VZOR LOJALNEGA LJUDSTVA
so pač Holandci. Veselje in navdušenje, ki namreč ondi vlada, ker je kraljica Vil-jelmina povila, jc nepopisno. Veliko se temu tudi ni čuditi, ker je s tem, ako Bog da otroku zdravje, zagotovljeno prestolo-nasledstvo hiše Oranske in s tem tudi neodvisnost Holandije, kakor se je o tem izrazil francoski ministrski predsednik Pičli on sam.
Haag. 2. maja. Dijaki so napravili sijajno bakljado. Iluminacija je krasno vspela. Vsa holandska mesta in vasi po celi deželi bodo razsvetljene deseti dan po porodu princese. Dame nosijo na klobukih pentlje in pasove v barvah dinastije oranske, gospodje pa kravate. Mati in otrok sta popolnoma zdrava. Princesi prestolonaslednik je ime J u 1 i a n a. Vsi listi so priredili posebne izdaje. Po cestah poje ljudstvo oransko himno: »Vilhelmus van Nassauvve, ben iek van dietsehen bloedt«. Ljudje drug drugemu na cesti čestitajo, tudi če se ne poznajo. Zvonovi pojo po vseh cerkvah. Heroldi na konjih oznanjajo s srebrnimi pozavnami veselo novico, da je porodila kraljica in da dinastija Oranie ne bo izumrla, kakor so se bali toliko let. V Amsterdamu so ljudje od veselja na cestah plesali. Juliano imenujejo žc mali otročiči na cestah »ons princesje« — naša princesa. Mož Viljcl-minin, princ Henrik Meklcnburg-šverinski jc matrikclsko listino podpisal z istim zlatim peresom, s katerim je svojčas podpisal zakonsko listino. Ljudstvo zdaj tudi princa, ki ga dozdaj ni maralo, navdušeno pozdravlja.
PRVI MAJ.
Iz več večjih mest v A v s. t r i j i (Dunaj, Praga. Trst) se poroča, da je prvi majnik popolnoma mirno minul. V Pragi so narodni »socialisti« napravili obhod, katerega se je udeležilo 6000 oseb. Ravnotako je v Trstu manifestirala slavna N. D. O. Ravnotako iz N e m č i j e. V Berolinu se je obhoda udeležilo 30.000 oseb proti 33.000 lanskega leta. Zelo slabo obiskana shoda tesarjev in zidarjev, po 800 na vsakem. V Draždanih se je obhoda udeležilo 9000 ljudi. V Kolinu je policija obhod prepovedala, zato pa so bili shodi zelo dobro obiskani. Iz Italije se tudi poroča, da je bilo primeroma vse mirno; neka posebnost je, da so k at o 1 i š k a delavska društva v Zgornji Italiji tudi praznovala 1. maj, da povdarijo pomen delavskega vprašanja. Celo v Parizu, kjer se menda pripravlja generalni štrajk, se ni nič zgodilo. Pa saj je vlada konsig-nirala celo garnizijo v mestu in okolici. V Madridu tudi ni bilo izgredov, poročil iz mesta bomb, Barcelone, ni. Krvav pa je bil majnik v Buenos-Airesu. Anarhisti so povzročili nemire. Policija je streljala ter 12 demonstrantov ustrelila, 100 pa ranila. Socialisti se izgredov niso udeležili. Mesto je zdaj mirno. Policija anarhiste pridno zapira. Kolovodja anarhistov je seveda Lah; piše se Novelli. — Najbolj se je odrezala slavna ruska vlada — ta je na dan 1. maja odredila hišne preiskave in konfiscirala več stotisoč socialističnih pro-klamacij ter zaprla socialnodemokratične agitatorje. Vrhtega je naložila vsem to-varnam, ki so delavcem dovolile majsko slavlje, visoke denarne kazni.
Dnevne novice.
+ Naša mladeniška organizacija. Telovadni odsek Orel se je ustanovil včeraj, 2. t. m., na Dobrova pri Ljubljani. Kijub skrajno neugodnemu vremenu so se zbrali na Dobrovi polnoštevilno Orli iz Viča, veliko Orlov iz Dev. Mar. v Polju in istotako iz Ljubljane, fantov in mož iz Dobrove se je pa nabralo vse polno v dvorani izobraževalnega društva. Govorila sta F. Terseglav in župnik J. Planta-rič. Ustanovil se je odsek. Načelnik brat Marinko, predsednik br. Plantarič, podpredsednik br. Kajdiž, tajnik br. Jerman, blagajnik br. Bizinan, odbornika br. Kr-vina in Košir. Potem so se izvajale proste vaje v veliki veži župnišča. Veseli so se Orli vrnili domov v zavesti, da so dobili novih navdušenih bratov! Na zdar!
-r Telovadni odsek Orel se je ustanovil včeraj tudi v Šenčurju pri Kranju. Veliko zaslug za to gre tudi »Gorenjcu«, ker je tako neumno hujskal in popisa! cele plahte. Predsednik odseku je br. Šiška. Na zdar!
+ Shod po Ničnega kršč. soc. gorenjskega delavstva se je vrši! včeraj, v nedeljo dne 2. majnika popoldne pri »Vodi-šerju« na Javorniku. Udeležba je bila kljub zelo slabemu, viharnemu vremenu naravnost velikanska. Gostilniški prostori so bili natlačeno polni in mnogo poslušalcev je stalo še v veži. Tovariš Ivan Nep, G o s t 'i n č a r je v svojem poldrugo uro trajajočem govoru kazal na potrebo delavske polit, organizacije in podal jasno sliko sedanjega državnozborskega političnega položaja. Tovariš Mikelj iz Kamne gorice je vnemal navzoče za politično organizacijo. Na predlog tovariša Cebulja se je enoglasno sprejela resolucija, ki izreka poslancem S. L. S. popolno zaupanje.
+ Subvencionirana opozicija. »Narod« ne neha zabavljati, da je naša slovenska gospodarska organizacija dobila nekoliko državne podpore. Tako pisar-jenje se obsoja samo ob sebi, le nekaj izziva. Tako pisarjenje izziva, da si po-bližje ogledamo liberalne gospodarske organizacije in njihove denarne zavode. Liberalci dregajo, pa bodo sebe dregnili! »Narod« se tudi laže, da zavodi, ki1 so v narodno-naprednih rokah, ne dobe nikdar nobene podpore. Čudno je le, da se taki zavodi in taka društva rada obračajo na naše poslance za posredovanje. Zahvalo za take podpore imajo poslanci sedaj v »Narodu«.
+ Mastno blamažo so si spet enkrat privoščili nemški nacionalni listi. V Lincu so namreč izvedeli za nov napad na avstrijsko nemštvo: tobačni uradnik Schiff-rer, zdaj v Celovcu, in »strasten Slovenec«, ki kar žre Nemce, je prestavljen v Line. Kaj storiti? Zupan linški brž pošlje protestno pismo na glavno tobačno direkcijo na Dunaj, nemški minister Schreiner bo posegel vmes in tudi deželni zbor gor-meavstrijski bo napel vse sile, da prepreči to silno krivico nemškemu narodu. To poročajo »Freie Stiinmen«. Da le ne bi prišlo od ministrske krize zaradi tega! Naj lepše pri celi stvari je to, da g. Scliiffrer. ki sc lahko čuti s tem'jako počaščenega, ni prestavljen v Line, ampak v — Ljubljano. Iz tega se vidi, kako imajo pri volks-ratili vsakega slovenskega uradnika zaznamovanega. In mi? Komaj zganemo se, če nam pošljejo spet krdelo pristnih Germanov, ki ne znajo besedice slovenske!
^F Dr. Wa 1 ter Šinid. Uredništvu »Slovenca«. Sprejmite na podlagi S 19. tisk. zakona v prihodnji številki sledeči popravek: Ni res, da sem si s samostanskim denarjem preskrbel študije v Gradcu. Vse filozofske študije v Gradcu sem dovršil na stroške svojih staršev in mi samostan za študije ni dal niti beliča. 2. Ni res, da sem zapisal nedavno v važnem aktu besede, da je Ljubljana najvažnejša in najbolj ogrožena nemška točka na jugu naše monarhije. Ljubljana, 30. aprila 1909. Dr. Walter Šmid. — Odgovor g. Walter dobi od našega dopisnika.
+ Izpraznjena srednješolska mesta. Od 11. do 30. aprila so bili razglašeni sledeči razpisi: Moderna'filologija: Bolzan (real. g., D. i. gr., 10. V.), Krnov (r., D. Fr. (E), 15. V.) — Klasična filologija: Mies (g., L. Gr. d.. 8. V.), Kromeriž (g., L. G., S. V.) — Matematično-naravoslovna skupina: Inomost (r, M. M., 10. V.) — Verouk: Maribor (g. 5. VI.) — Telovadba: Prostejev (r,, 20 V.)
Blagoslovljenje Simon Gregorčičevega doma v Gorici, ki je namenjen slovenskemu šolstvu, se je vršilo, kakor poroča »Gorica«, v soboto' dopoldne.
'+ Sodnijske vesti. Deželnosodni svetnik g. Jakob Jarc je prestavljen iz Višnje Gore v Novo Mesto, okrajni sodnik g. Jožef P e 11 e g r i n i iz Loža v Višnjo Goro. Za deželnosodnega svetnika je imenovan g. dr. Viktor A h a z h i z h v Novem Mestu za Novo Mesto, za okrajnega sodnika in predstojnika sodišča sodnik g. dr. Franc P e i 11 e r v Kamniku za Lož. za okrajnega sodnika sodnik g. Adalbert Levičnik v Krškem za Novo Mesto.
+ Kanonično umeščena sta bila v soboto čč. gg. Frančišek Honigman na župnijo Brezovica in Valentin Oblak na župnijo Kropa.
—	Sneg v majnika. Včeraj je na Gorenjskem močno snežilo. Temperatura je radi tega jako padla. Snežilo je tudi na Dolenjskem do Pijave Gorice. Škoda na drevju je znatna.
—	Te ovadni odsek v Št. Rupertu priredil je dne 2. maja veselico s petjem in predstavo. Nastopili so ta dan prvič društveni tamburaši.
—	Cestni odbor se opozarja, naj si ogleda napisno tablo v Sotli, da ne bode dotični kažipot kazal proti Trebnju ravno narobe, kajti Trebnje jc od Št. Ruperta proti jugu, ne pa proti vzhodu.
—	Iz Ribnice. (Za otroka.) »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju -ribniškem v . Ribnici« je imelo II. občni zbor, ki je privabil 24 članov v Ribnico in ki jih je pozdravil društveni predsednik gospod višjesodni svetnik Višnikar. Konstatiral je sklepčnost zbora in ga otvoril. — Govoreč o delovanju tega društva je naglašal, da se je storilo kar se jc moglo v mejah skromnih društvenih sredstev. V nekaterih slučajih se je interveniralo z uspehom. Več otrok, za katere se je bilo bati, da povsem propadejo vsled nezadostne vzgoje in revščine, se je spravilo v zanesljive in poštene družine, kjer se uče rokodelstva. Več revnih, v nevarnosti živečih otrok, pa se ni .moglo spraviti za sedaj nikamor. Kaže se prav občutna potreba vzgojevalnih zavodov v naši deželi in pa javnih fondov, štipendij itd., iz katerih naj bi se vsaj deloma pokrivali stroški. Upanje je, da se počasi v tem oziru izboljšajo razmere. Denarnih podpor društvo v svojem prvem posiov-nem letu ni dalo; pa tudi ni bilo tozadevnih prošenj. Stremiti se mora za sedai za tem, da se poveča društveno premoženje, ki je za sedaj šc nezadostno. — Blagajni-čarka, gospa notar Gruntarjeva, je dala obširno poročilo o blagajni. Društvo ima sedaj Štiri ustanovnike (g. notar Gruntar s soprogo, gospica Ana Bobekova, vlč. g. dr. Jožef Lesar, kanonik v Ljubljani in pa g. Fran Lovšin st. v Ribnici). Alnogo dohodkov je imelo društvo od raznih kazenskih poravnav, v katerem oziru ima prav mnogo zaslug notarjeva pisarna. — Članov jc imelo društvo 54, ki plačujejo na leto najmanj po 2 K. Do konca 1. 1908 je imelo društvo dohodkov 1172 K 3 vinarje, upravnih stroškov pa 23 K 90 v.Premože-nje, ki ga je sedaj 1391 K 23 v., je plodo. nosno naloženo v domačih denarnih zavodih. — Odbor društva ostane stari, ker je bil na I. občnem zboru izvoljen za tri leta. Društveni tajnik g. Spcnde stavi predlog, da se za sedaj še ne daje nikakih denarnih podpor, dokler ne naraste glavnica na 2000 K- To pa z oziram na to, da more društvo uspešno delovati šele potem, ako ima večjo glavnico na razpolago, ki pa naj ostane nedotakljiva. Zupan g. dr. Seliiffrer se izreče v istem smislu, predlaga pa .glavnico 4000 K. Društveni podpredsednik vč. g. dekan Dolinar je tudi za to, vendar naj sc, ako je potreba velika, dovoli podporo iz tekočih obresti. — Ko tudi predsednik podpira ta predlog, občni zbor soglasno sklene, dn se ima nabirati glavnica do 4000 K in da sc dajo eventuejne podpore Ic iz obresti. Šele, ko sc doseže glavnica 4Df)0 I< so dovoljene podpore iz dohodkov, presegajočih to glavnico. Na to se podpredsednik zahvali za udeležbe in zborovanje zaključi.
—	Učiteljske vesti. C. kr. okrajni, šolski svet v Kočevju je imenoval su-plcnta na enorazrednici v Starem logu g. Josip Grcgoriča začasnim učiteljem istotam in suplentinjo na šcstrazrednici v Dobrepoljah gdč. Adelo Martine provizo-ričnim učiteljicam istotam.
-- Nesreča. V Št. Rupertu zgodila se je velika nesreča. 18-letna Karolina Str-mole hotela jc gladiti novo obleko. Šla jc torej v drugo hišo po žrjavico za gladil-nik. Ker pa je bil hud veter, zakrila je gladilnik s predpasnikom. Predpasnik se je vnel in zgorela je na dekiici vsa obleka. Prepeljali so deklico potem v bolnišnico, kjer je umrla vsled opeklin.
—	Za »Društveni dom« so darova i: Preč. g. generalni vikar J. Flis 100 kron. dr. Hočevar iz Mokronoga 2 K, g. kurar Knavs 20 K, njegova sestra 5 K, A. Kurent 4 K, neimenovana i K. Bog jim bodi plačnik ter obudi obilo posnemovalcev
—	Ogenj. Dne 23. aprila nastal jč ogenj pri Borštnarju na Homu. Zgorelo jc vse popolnoma do tal, med drugim tudi 160 kron denarja. Zavarovan je za 300 K.
—	Razpisane učiteljske službe. Na šestrazrednici v Dobrepoljah (okraj Kočevje) je razpisano učiteljsko mesto v stalno nameščenje do 29. maja t. 1. Prednost imajo moški prosilci. — Na trirazred-nici v Starem logu (okraj Kočevje) učiteljsko mesto do 29. maja t. 1. v stalno nameščenje. — Na enorazrednici v Nemški Loki (okraj Kočevje) voditeljsko mesto do 31. maja v stalno ali začasno nameščenje.
—	Nova šola se bo zidala v Spodnjem Prekarju (okraj Kamnik). Km nisi o-nelna obravnava sc vrši ondi 6 maja t. 1.
—	Umrl je v Tolminu 21 let stari mladenič Stanko Vrtovec.
—	Slovenska gleda iška predstava na Dunaju. Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v soboto, 8. maja, v dvorani »Češkega narodnega doma«, XV. Turncrgassc 9. narodno igro s petjem »Divji lovec«, spisal F. S. Finžgar. Prireditev igre je prevzel g. Milan Skrbinšek.
—	Nov zrakoplov? Neki inžener Micki in sin tovarnarja Bohrerja, ki jc tudi sicer znan kot izboren drsalec, oba Cc-lovčana, izdelujeta zdaj nov model zrakoplova, in sicer na podlagi natančnega opazovanja ptičjega letanja. Dosedanji poizkusi so se baje zelo dobro obnesli.
—	Beljaško gimnazijo bodo že letošnjo jesen spremenili v osemletno realno gimnazijo brez grščine.
—	Pomorske vaje naše mornarice so se pričele s i. majem. Pomnožena poletna eskadra se bo vadila tri mesece v domačih vodah. Pri tej vaji bo šestnajst ladij pod poveljem kontreadmrala Hausa.
— Občinske volitve v Pulju se prično 9. maja in bodo trajale kakih petnajst dni.
—	Smodke v prid slovenskemu šolstvu prodaja trgovec Fran Strchovcc v St. Clairu (Cleveland), Amerika.
Štajerske mm,2.
š Shodi v Koprivnici in v Podsredi
so bili sijajni. V Koprivnici do 200, v Pod-sredi več. kot 200 volivcev. Vse navdušeno za kandidate slov. Kmečke zveze. Govori Fr. Piška in dr. Fr. Jankoviča so izzvali gromovito odobravanje. Osobito nas veseli krasen vspeh v Pcdsredi, ki velja kot narodno-napredna.
š Dramatično društvo snujejo v Mariboru.
š Nemški pesnik Rosegger poziva imovite rojake, da naj se vsaj v petih letih s podpisom zavežejo darovati v nemške narodnonapadalne namene po 20U0 K Darovalcev bodi 1000 m kadar se zagotovi tisoči podpis, naj se pobero obljubljeni prispevki, ki jih bo dva milijona. Prvi darovalec je Roseger sam. V par dneh je bilo podpisanih 20.000 kron.
š V mali luži je utonil posestnik, 70 let. stari Jožef Gorišek iz Pavčič. Truplo je ležalo tako, da je bila samo glava v luži. Mož je bil epileptičen.
š G. Planinček, bivši solicitator dr. Meicrja v Šoštanju, bo kakor poročajo nemški listi, prevzel vodstvo hotela pri »belem volu« v Celju.
š V konkurzu jc trgovec Emil Plevnik v Mozirju.
š Prememba posesti. Hišo Mihaela Nasteigerja v Slovenski Bistrici je kupil Julij Ploj iz Brazilije.
Milanske mmt
lj Shod krščansko-socialne politične organizacije, ki sc je vršil včeraj dopoldne v dvorani S. K. S. Z., je bil dobro obiskan. Skupščinarjc je pozdravil podpredsednik organizacije Franc Zabavnik. Nato je poročal deželni odbornik profesor Evg. Jarc o najnovejšem političnem položaju, zlasti z ozirom na zadnje občinske volitve iu na najnovejšo taktiko narodno-na-predne stranke. Temeljiti, z mnogimi citati iz liberalnih govorov, listov in brošur podprti govor, ki ga priobčimo v prihodnjih številkah lista v celoti, jc vzbudil mnogo zanimanja in odobravanja. Konečno je šc podpredsednik Zabavnik
osvetlil nastop lastnika Auerjeve pivovarne, dr. Oražna, proti Koslerjevemu pivu, opisal agitacijo liberalcev proti »Ljudskemu odru«, označil gonjo proti »Kranjski hranilnici« kot uprizorjeno v prilog liberalnih zavodov ter opozoril, da bi glede nemških napisov ne trebalo obsodcb, kajti občinski svet bi lahko v lastnem delokrogu napravil v tem oziru red. Nato se jc zahvalil govorniku prof. Evg. Jarcu za trud, naprosivši ga za nadaljno poročeva-nje na shodih k. s. pol. organizacije, ter zaključil shod, ki jc trajal skoro dve uri. Vlado je zastopal pol. kancelist Fink,
lj Izlet slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« na Sv. Katarino se je kljub neugodnemu vremenu izvrstno izvršil. Udeležilo sc je izleta nad 70 članic in članov. V Preski jc daroval sv. mašo č. g. Ljubo Bačič. Pri povratku s Sv. Katarine je snežilo, a tudi to ni vzkratilo veselega razpoloženja. Prijetna zabava je bila popoldne pri Cebavu v Št. Vidu. Vsak, ki se je udeležil tega izleta je o prireditvi poln hvale in se bo gotovo udeležil tudi nadaljnih izletov »Ljubljane«.
lj Seja odbora S, K. S. Z. jc danes ob 8. uri zvečer v »Unionu«.
Ij Zabavni večer »Katol. društva za delavke« je zopet včeraj izredno zadovoljil številno občinstvo; ki' se je zbralo v dvorani »Rokodelskega doma«. Lepo tam-buranje, dovršeno petje, spretni, naravni in neprisiljeni nasloni v igrokazu: vse izpričuje pridnost, vztrajnost iu trudaljubi-vost poštenih in vrlih družabnic. Čudimo se, da je mogočni tamburaški orkester v razmerno kratkem času dosegel žc toliko izvežbanost. Vidi se, da je vneti in navdušeni kapelnik g. F. Ž. Donadini doma v deželi tamburice. Fr. Ferjaneičev ženski zbor delavk, edini te vrste v Ljubljani, je, rekel bi, neprekosljiv. G. skladatelj zna svoj fini pevski čut vdihniti tudi v zbor. Težko je najti tolike jasnosti, čistosti, točnosti in izrazitosti v prednašanju, kot pri tem zboru. Tukaj imamo očividen dokaz, kaj premore vztrajnost in dolgoletno vež-banje. — Igrokaz »Ljudmila« ima mnogo ganljivih prizorov in potrebuje rutiniranih igralk. Glavne vloge so bile prav srečno razdeljene. Tudi ta »ljudski oder« zasluži vse priznanje.*
Ij Shod delavstva v tovarni za lep se jc vršil v soboto zvečer v gostilni pri Poljšaku na Martinovi cesti. O potrebi in pomenu strokovne organizacije je govoril tovariš Iv. N. Gostinčar.
lj Nemške šmarnične govore ima v stolnici vsak večer ob 7. sloveči dunajski -0Jlit p. Viktor Kolb.
Ij Nemški cesar mimo Ljubljane. Nemški cesar pri svojem povratku s Krfa obišče našega cesar a ter sc bo na Dunaj peljal mimo Ljubljane.
Ij Slovenskim umetnikom. Razstava v umetniškem paviljonu se otvori v tednu pred Binkošti. Opozarjajo se oni umetniki, ki žele se udeležiti razstave in se še niso priglasili, da jc zadnji rok za priglasitev 8. maj. Umotvori naj se odpošljejo tako; da dospejo najkasneje 12. maja v Ljubljano. Na poznejše pošiljatve se ne more ozirati. V juryo imajo pristop oni slovenski umetniki, ki so se udeležili vsaj na treh inozemskih umetniških razstavah. Priglasitve iu pošiljatve sprejema: R. Jakopič, Ljubljana, Emonska cesta 2.
lj Prolet tujcev v Ljubljani. Minoli mesec jc prišlo v Ljubljano 4520 tujccv — torej 732 več nego lani meseca aprila in 128 več nego letos meseca marca. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1076, Slon 761, Llovd 425, Ilirija 239, Cesar avstrijski 218, Maiič 202, Južni kolodvor 184, Bavarski dvor 87 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1206 tujcev.
Ij Stavka na električni železnici je končana. Včeraj opoldne so pričeli zopet voziti vsi vozovi.
lj Včeraj so dospeli v Ljubljano štirje ruski mladeniči, ki so se prišli na Slovensko učit poljedelstva. Na kolodvoru jih ie sprejela s slovansko gostoljubnostjo gospa Tcrezina dr. Jenkova; na to so se odpeljali na Dolenjsko.
lj Nikar v Ameriko. Včeraj jc prispelo iz Amerike nad sto Hrvatov, ki tožijo, kako slab zaslužek ie ondi. Priden in vztrajen delavec zasluži komaj za vsakdanjo hrano; zato so se začeli seliti v domovino seveda samo oni, ki so si prej za vožnjo dovoli sredstev prislužili; drugi pa morajo trdo delati za vsakdanji kruhek, ker nc morejo nazaj.
lj Današnja noč jc bila precej živa. Ker so bili nekaterniki zaradi preobilo zaužitega alkohola preglasni, presitni in prehudi, je policija stopila v petih slučajih v akcijo ter nemirneže aretovala.
lj Krasota ljubljanskih ulic so skladi skal v Peternclovih ulicah za deželnim dvorcem, torej prav blizu banke . Slavi e <. Ogromne kamenite klade leže po ccsti, ne da bi komu prišlo na misel, da jih odpravi. Sploh jc ta ulica ob parku pri »Glasbeni Matici« podobna kakemu rimskemu grobišču, nc pa ulici deželnega stolnega« jncsia Ljubljane, kjer stolujc Njegova Visokost Ivan
lj Izgubila je od srede Poljanske cc-! ste do konca Škofjih ulic neka gospodična
denarnico. Kdor jo jc našel, naj jo prinese v naše uredništvo.
lj Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkom šolskega leta 1909/10 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Prošnje je vlagati do 10. junija t. 1. pri vodstvu zavoda. Natančneja pojasnila daje razglas c. kr. dež. vlade kranjske z dne 17. aprila t. 1. št. 7628.
I i Umrla jc Helena Jančar, trgovska sotrudnica, stara 69 let, Rožna u'ica št. 35.
Ij Šampanjec mu ie dišal. Ko se je včeraj peljal natakar Karol Hubcr, rodom iz Dunaja, z rezervniki skozi Ljubljano ter šel z njimi na južnem kolodvoru v buffet, ie mesto, da bi bil kupil kozarec pive, izmaknil škatuljo rib in tudi nekaj šampanca ic zmanjkalo. Stražnik je Huberja prijel in odvede! v zapor. Navedencc noče o šampanjcu ničesar vedeti, le ribe pravi, da je pojedel.
Ij Navihan ljubimec. Delavec Franc C. je izvohal, da ima služkinja M. nekaj prihranjenih krajcarjev, kateri so mu tako dišali, da je začel v svrho, da pride do denarja, z njo ljubavno razmerje. Obljubil ji je zakon, preje pa da je treba seveda nakupiti pohištvo. Ker C. ui imel novcev, ie izvabil od svoje ljubimke 230 K, za katere pa ni kupil pohištva, marveč vozni listek do Amerike, kjer bode poiskal bogatejšo nevesto.
Znanost In umetnost.
* Venček narodnih pesmi za mešani zbor: IV. zvezek. Harmoniziral Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. — G. Mihcl-čič pridno zbira narodne pesmi, katerih je pač ravno na Dolenjskem, osobito na Belokranjskem šc največ ohranjenih. Četrti venček obsega devet pesmic, prirejenih za mešani zbor v priprosti harmonizaciji. Vse so postavljene v F-duru, druga poleg druge brez vsakega prehoda; zato o kakih teŽ3"nli ni govora. Pri tolikem številu pesni'" v istem tonovem načinu, je težko izogniti se nekaki monotoniji. Temu se deloma odpomore, ako sc pri posameznih pesmicah zelo menjujc »tenrpo«. Sicer pa bodo naši mešani zbori po deželi radi segli po tem lahkem venčku, ki sc dobiva pri gospodu prireditelju in v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, izvod po 50 h.
Eazns stvari.
(Poročilo i/. JrV.ei burga.) Dubrovin ubijalec.
V pravdi zastran uboja bivšega poslanca in voditelja kadetov Herzenstema, je nastopila nova senzacija. Buresakov, bivši tajnik predsednika »Zveze ruskih ljudi«, Dubrovina, je izjavil, da mu je Du-brovin naročil, naj za 15.000 rubljev najame ubijalce za Herzcnsteina. Toda on jc raje pustil službo. Eden izmed morilcev, Jurkevič, je dobil 4000 rubljev. Ko ie zahteval celo obljubljeno svoto, katere mu Dubrovin ni hotel izplačati, mu je dal Jan Kronstadski J 0.000 rubljev. Sodišče je naročilo zapreti Dubrovina. Jan Kronstadski je nedavno umrl in sc tako rešii obsodbe radi zavratnega uboja.
Op. uredn. Dubrovin, predsednik -Zveze ruskih ljudi« je zdaj najvplivnejša oseba na Ruskem. Za svoje organizacije dobiva od velikih knezov in od dvora velikanske svote. Njegov cilj je, odpraviti konstitucijo in vse svoboščine, ki so sc dale po revoluciji. Več. ministrov je odstopilo in sc imenovalo novih, kot jc on zahteval.
Sad svobodne šoje. Na meščanski šoli v Kaphci na Češkem zgodil se je te dni tale žalosten slučaj. Neki učenec on-dotne šole, sin znanega svebodomiselca. jc šel k skupnemu šolskemu sv. obhajilu, vzel hostijo iz ust, jo djal v svoj žepni robec in jo zunaj cerkve prilepil na cerkveni zid ter jo obmetaval s kamenjem. Zandarmerija preiskuje stvar.
Organizacija ruskih tatov. Nedavno je ruska policija prišla na sled obsežni tu-tinski organizaciji, ki je na železniški progi Moskva-Kavkaz tekom let pokradla za nad 100 milijonov rubljev vrednosti. V toj organizaciji je -100 tatov. Doslej jc aretiranih 220 oseb, med njimi dva inženirja in več železniških uradnikov.
Zadnja žeja bivšega ordonančnega častnika kralja Milana in Aleksandra. 27. m. m. je umri v Belgradu polkovnik Kum-rič, bivši ordonanČni častnik zadnjih dveh Obrenovičev. Pred smrtjo jc izrazil željo, da naj sc ga pokoplje brez vseh vojaških časti, ker nikakor noče, da bi ga na zadnji poti spremljali zarotniki. Tej želji pokoj-jrka so ustregli, a pogreb je bil kljub temu velikansk. Vest o polkovnikovi zadnji želji sc jc namreč razširila med ludstvom in napravila globok vtis.
Kronanje bolgarskega kralja se izvrši .šc tekoči mesec.
Bosanska vlada za protestante. Hrvaški listi poročajo, da tira bosanska vlada v Svilaju, Brusnici domačine z vladnih posestev ter sedaj, ko so domačini ta-mošnje nasade uspešno izvršili, t>a nase-luic nemške luteranee. Uoravičeno kličoio
hrvaški listi: »Bosanac Je ginuo na kolcu za vjeru i domovinu, a sada ga vlada goni sa grude, dajuči tudjincima Bosnu!«
Židovske gimnazije. Ogrski naučili minister groi Appony je te dni izdal dovoljenje da izraelitska verska občina v Pešti otvori svojo konfesijonalno gimnazijo. To bo prva javna židovska gimnazija v monarhiji. Svojo privatno konfesijonalno gimnazijo pa imajo Židje že dalj časa v Og. Brodu na Moravskem; javne izkušnje polagajo gojenci na nemški gimnaziji v Og. Gradišču.
Prebrisan lopov. Minolo nedeljo je prišel k neki avtomobilih droški, ki je stala na eni glavnih pariških ulic, popolnoma razcapan človek ter izjavil šoferju: »Jaz sem grof d'Albeville in sem sklenil stavo za 50 zlatnikov, da bom v teh raztrganih capah, umazan in neobrit, kakoršnega ine vidite pred sabo, si izposloval vstop v najboljši restorant in da bom tam diniral. Ako mi pomorete, da stavo dobim, vam dam pet zlatnikov.« Šofer je sprejel ponudbo in odpeljal moža v nek znan restorant na Montmartru. Hotelirju je takoj povedal, za kaj se gre, in nato so »grofa« postregli, 'kot pravega kneza. Ko pa je prišla bridka ura plačila, je pa »šaljivi grof« povedal, da nima niti beliča in da je bil šele tisto jutro izpuščen iz ječe. Kosilo pa da mu je izvrstno dišalo. Bil je to znan tat, ki je bil že neštetokrat kaznovan.
Sladkosnednost Angležev. Pripro-stost angleške kuhinje, ki se jo rado slavi, v resnici malo drugače izgleda — vsaj v današnjih časih. Seveda priprosti stanovi tudi danes še priprosto žive, ker drugače ne morejo; a bogatini plačujejo za svojo sladkosnednost naravnost nesmiselno visoke svote. Medtem ko navadni meščan dobi za 20 h funt jagod, pa plača prešerni sladkosnedež v velikem hotelu 5 do 6 kron za eno samo jagodo. Seveda so to le najlepši, izbrani komadi najfinejših vrst. V navadnih razmerah se dobi v Londonu za nekaj novčičev cel funt šparglev, toda gospoda plača časih tudi do 60 kron za en funt. Istotako plača angleški sladkosnedež neredkokrat za eno samo jabolko do 4 krone, in nič manj za en funt krompirja ali medu. V večjih hotelih se za prav priprosto kosilo plača do 100 kron in več
—	brez pijače. Funt kaviarja stane v hotelu 30 kron. Mala plavut mladega morskega volka stane v hotelu 5 kron. Tudi medvedje meso je na velikih pojedinah v modi. Medvede dobe iz Rusije in pojedo kot posebno slaščico le tace. Neverjetne svote se plačujejo za neko posebno vrsto malih želv, in za neko vrsto ptičev, ki jih hočejo častivci imeti brez ozira na sezono
—	gredo dostikrat cela mala premoženja. Medtem pa milijoni stradajo črnega kruha !
Dnevnik s 500 stranmi za dva vinarja.
Francoska vlada izdaja tak časopis. Vsak dan je tiskanih 500 strani, vsaka stran ima 4 kolone. List se imenuje »Journal offi-ciel«. Prej je ta list še precej drag bil, dokler se ni zavzel neki socialistični poslanec za brezplačno izdajanje tega lista. Njegov predlog ni bil sprejet, pač pa se je določila cena listu 2 vinarja za številko. Vkljub temu se ta list prav malo prebira, ker nobeden noče takega zavoja papirja vlačiti domov.
V tovarni »Alpha - Separator« v okraju Meidling na Dunaju je izbruhnila stavka. Delavci so demonstrirali proti stavkolomilcem. na kar je nastopila policija, ki je brezobzirno aretirala pet soci-jalističnih poslancev, urednika, reporterja in še nekaj drugih zaupnikov.
25letnica škofa. Bamaluški škof Marijan Markovič praznuje 4. maja tega leta 251etnico svojega višjega pastirstva. Star Je 69 let in je b'l preje frančiškan.
Trnskega slavlje. 30. m. m. je jugoslovanska akademija v Zagrebu priredila slovesnost v čast 90. rojstnega dne hrvatskega književnika Ivana viteza pl. Trn-ski. Obenem se je proslavilo 701ev.n'co njegovega knuževnega delovanja. Trnski je bil vrstnik Gaja in je s svojimi navdušenimi rodoljubnimi poezijami veliko pripomogel k probuji Hrvatov. Jubilar je bil pri slavlju osebno navzoč.
Zanimivo je, da so z revolucijskimi leti in desorganizacijo v ruski družbi v tesni zvezi dušne bolezni. Tako n. pr. znori zdaj — kakor poroča »Koln. Ztg.« — v Peterburgu vsak teden 40 oseb. Seveda so vzroki najraznovrstnejši, opazuje se pa da je število dušno bornih v Rusiji silno poskočilo vzporedno z notranjimi zmedami in nemiri.
Reformo kazenskega zakonika jc predložila nemška vlada parlamentu. Znižale se bodo kazni za tatvino, zvišale pa za razžaljenje časti zlasti potom tiska iu pa za trpinčen e otrok ter živali. Poslanci soglasno zahtevajo poojstrenje kazni za trpinčenje otrok od strani staršev, varuhov in poslov, čemur bo vlada tudi ugodila.
Novorojenčka v cestnem kanalu so našli na Maksimirski cesti v Zagrebu. Policija poizveduje po materi.
Umor in samoumor. V Nikolinu jc ubila s sekiro 181etna dekla Matanick bogatega BOletnega užitkarja Possegerja.
Deklico so zalotili pri krvavem činn, vsled česar si je prerezala z britvijo vrat.
Princ pustolovec. Najboljšo varšavsko družbo Je opeharil za vsoto nad milijon ru'bljev kavkaški knez Zaretelli, ki se je predstavl al za perzijskega princa Ha-limurso, šahovega sorodnika.
Zaradi protlvojaške agitacije so zaprli v Pragi češkega radikalca Lubana.
Urad za obupance je ustanovilo mesto Ženeva. Urad je odprt vsak četrtek od 6. do 7. zvečer in daje brezplačna pojasnila obupanim ljudem, ki se t e zatečejo. Urad vodi nek versko »neodvisen« psihiater. Vprašanje je sedaj samo to, če bo ljudi ravno ob četrtkih od 6.-7. zvečer napadal obup?
Žrtev lahkomiselnosti. V bližini Pitts-burga v Ameriki so našli na železniški progi mrtvo truplo mladega dekleta v poročni obleki. Truplo je bilo privezano na tračnice. Morilci so truplo gotovo nesli na progo zato, da bi je vlaki popolnoma razmesarili in bi ne bilo mogoče dognati, čegavo je biio. To pa se jim ni sponeslo, kajti truplo so spoznali za lSletno Italijanko Suppino. Deklica je par dni preje raz-odela neki prijateljici, da se je tajno zaročila, in da jo namerava njen ženin odpeljati. Policija sumi, da je dotični možki izvršil umor.
Srečen igralec. Humley Walker, industrijalec iz Lancashira, je priigral v Monte Carlu na ruletu v dveh urah 300 tisoč frankov. Banka ni imela več denar a ■ter je morala igro ustaviti, da Si je nabavila nove zaloge. Prejšnji dan pa je bil dobil 150.000 frankov. Walkcr pravi, da že 15 let igra v Monte Carlu, a da jc zdaj prvikrat dobil pri igri. Anglež je m rne duše z dobljenimi 450.000 frankov zapustil Monte Carlo.
(Poročal poslanec Povše na socialnem kurzu »S. K. S. Z.«)
Agrarna politika zavzema važno mesto v narodnem gospodarstvu: V naših slovenskih pokrajinah se še nad 70 odstotkov prebivalstva bavi s poljedelstvom. Kmečki stan pa bije že hud boj za svoj obstanek, ker do najnovejšega časa jc javna uprava malo storila za povzdigo poljedelstva. Zadnji čas pa so prijatelji kmetov začeli v javnih zastopih in tudi na polju gospodarske organizacije resno delo v prospeh kmetijstva.
Najprvo je treba napraviti primeren načrt za kmetijsko kuituro, za izboljševanje zemljišč itd. Potem šele moremo zahtevati od dežele in države, da z zakoni, podporami in strokovnim podukom izboljšamo zemljišča. In ravno pri nas so potrebne melioracije. Potoki, hudourniki in reke opustošajo zemljišča, uničujejo setve in pridelke, povzročujejo, da so zemljišča močvirna, da travniki dajejo le slabo kislo seno. Sava, Bistrica, Krka, Vipavščica in druge vode provzročajo ogromno škodo na poljih in travnikih. Nobena teh rek ni še uravnana. Uravnava Save je pričeta, pa se mora nadaljevati. Uravnana je na Kranjskem edinole Minia. Dela za uravnavo kamniške Bistrice so gotova, istotako priprave za uravnavo vipavskih voda. Mnogo škode dela tudi Krka, katera se bode morala uravnati v svojem spodnjem teku. Je pa še mnogo drugih manjših potokov, 'ki se morajo uravnati. V tem oziru se je pri nas jako malo storilo, čaka nas še ogromno delo. V mnogih krajih bi se moglo z malimi stroški nmogo doseči. Tako bi marsikje drenaža zboljšala pre-mokra zemljišča. Sploh je drenaža mnogo bolj priporočljiva, nego odprti jarki. Omeniti sc mora velikansko delo, s katerim se bode osušilo ljubljansko barje. Res, da bodo stroški veliki, toda zboljšalo se bode nad 30.000 oralov zemlje. To delo pa bode imelo trajen vspeh, ako se bodo uravnali tudi dotoki v ljubljansko nižavo.
Ravnotako pa so potrebna namakanja suhih semljišč. Navadno pri nas tudi v tem oziru -ljudje premalo store. Razne vode imajo osobito v jeseni nmogo rcdil-nih snovi v sebi, s katerimi bi sc pomnožila košnja. Znani kmetijski strokovnjak je rekel na dunajskem 'kongresu: »V nobeni državi ni toliko dela za kulturne tehnike, kakor v Avstriji.« To velja pa osobito za naše pokrajine. Snovati bode treba vodne kulturne zadruge, ki bodo dobivale potrebni kredit za izboljševalna dela. Sicer pa morejo vsa večja kulturna dela izvršiti in vzdržavati zadruge.
Dalje imamo v deželi mnogo zanemarjenih, opustošenih pašn.kov in planin. Vlada jc pričela večjo pozornost obračat, na izboljšanje planin. Skrbeti pa moramo, da se izboljšajo tudi razsežni pašniki. Tudi primerno pogozdovanje goličav je nujno potrebno. Treba pa bode zastareli gozdni zakon primerno prenarediti. Ko tako ustvarimo predpogoje za intenzivno poljedelstvu. potem bomo megli izboljšati še živinorejo, povzdigniti mlekarstvo in si-rarstvo.
Prenarediti se mora lovski zakon in razni drugi v prid deželne kulture. Izboljšati se morajo hlevi itd. Vsa ta dela pa so mogoča le s podporami. Torej: Agrarna politika veljaj kot najvažnejša naloga države in dežele za razvoj poljedelstva im obstanek kmečkega stanu. Prenarediti se morajo živinorejski, lovski, gozdni in vodni zakon. V deželi se mora ustanoviti poseben hidrotelmiški urad za melioracijska dela. Snujejo naj se tudi razne zadruge za kulturna dela, katere naj izdatnejše podpirata dežela in država. Ustanovi naj se deželna banka za kmečki zemljiški kredit. Kmetijski pouk naj se vpelje v strokovnih šolah in zimskih tečajih. Država naj skrbi za razbremenitev kmečkih posestev. Delu na rodni zemlji naj se zagotovi pošten dohodek. Marljivo kmečko prebivalstvo zasluži dobrega kruha.
HRVAŠKA.
-f Don Juraj Biankini je nasproti dopisniku »Agramer Tagblatta« izjavil, da je lirvaško-laški jezikovni sporazum za Dalmacijo treba pozdraviti, le brezpomembni hujskači na obeh straneh, da so proti njemu. Jugoslovanski poslanci žele, da bi se tudi v Istri in v Trstu med Slovenci in Lahi dosegel jezikovni sporazum. Združitev Dalmacije in Bosne s Hrvaško da je le vprašanje časa. Ogrski kaos se bo dal rešiti le z uredbo splošne iu enake volivne pravice. Reška resolucija, na podlagi katere so Hrvati hoteii z Mažari doseči sporazum, je danes za vedno pokopana. Pripravlja se federalizem, nekaj časa se bo seveda še fortvurštlalo«.
+ Sv. Oče Pij X. je sprejel hrvaške romarje. Dejal jim jc, da odnekdaj ljubi ,in blagoslavlja Hrvate, ki so zvesti sinovi Cerkve ter podaniki cesarja Franca Jožefa I. Pevcem se je sv. Oče zahvalil s h r v a -škini: »Hvala liepa!« Romarji so se že vsi povrnili na Hrvaško.
»Matica Slovenska« razpošilja te dni slovenskim umetnikom, strokovnjakom v zgodovini in zgodovinarjem sploh •nastopni poziv: »Matica Slovenska« bi hotela izdati »Zgodovino umetnosti v slovenskih deželah« oziroma »Zgodovino slov. umetnosti« in »Kola jugoslovanskih umetnikov« (reprodukcije), kakor ga je zadnja leta izdajala »Matica Hrvatska«. Da se mi ta misel uresniči, skličem v kratkem enketo. Na tej enketi bi se razpravljalo n. pr. o sledečih točkah: 1. Kje bi bilo najti umetnine starejših del. 2.. Kaj in k;e se je že pisalo o naši umetnosti? 3. Kako bi se bilo lotiti še preostalega umetniško-,zgodovinskega dela? 4. «Kolo jugoslovanskih umetnikov«. Prosim Vas uljudno, da ,bi mi blagovolili sporočiti, o kateri navedenih točk bi mogli prevzeti referat za enketo; vsekakor pa mi vsaj pismeno priobčite svoje mnenje. Ljubljana, aprila 1909. Dr. Fr. Ilešič, predsednik »Matice Slovenske.« Mnogim, ki se zanimajo za stvar, »Matica« ni mogla doznati za naslov. Njim veljaj tole javno vabilo.
Telefonska tatalavna poiožlla.
VSA MALA AZIJA V UPORU!
Carigrad, 3. maja. Vsa Mala Azija se je uprla. Arabci v Vemenu se vnovič puntajo. Ako vlada energično ne poseže vmes, jo čakajo težki dnovi. Upor so zanetili staroturki.
Carigrad, 3. maja. Danes so izpraznili zadnji dve vojašnici, v katerih so bili astanjeni najtrdovratnejši staroturški vojaki. Mladoturški vojaki so jih razorožili. Veliko staroturških vojakov je skritih po Hišah. Listi pišejo, da sc izdeluje po zasebnih hišah veliko bomb.
Carigrad, .3. maja. Potrjuje se, da je Abd ul Hamid nameraval povzročiti po Kurdih velika klanja, da bi bili Rusija in Anglija izkrcali v Carigradu vojake in sultana rešili. Mladoturki so pa zato izvedeli po drugih velesilah in hitro Carigrad zasedli, prej, nego so nameravali.
PRVE SMRTNE OBSODBE V CARIGRADU.
Carigrad, 3. maja. Danes so se tu izvršile prve smrtne obsodbe, in sicer so obesili 43 upornih staroturških vojakov, med njimi enega majorja. Krvniki so bili cigani. Vsi obsojenci so bili pogumni. Na prsa so jim obesili tablo z naznačbo vojnega paragrafa. Eksekucije so se izvršile 'ajno. Zdaj sc zbirajo velike gruče okoli obešcncev. Opaziti jc neko razburjenje.
ŠTRAJKOVSKO GIBANJE V PARIZU.
Pariz, 3. maja. Vlada je odpustila 8 uradnikov brzojavne centrale. Vsled tega vlada velikansko razburjenje. Neznanci so prerezali telefonske žice, tako da je zdaj 300 abouentov v Parizu brez zveze. Uradniki sc rotijo, da niso tega oni povzročili,
NEGOTOVOST V TURČIJI,
Carigrad, 3. maja. Tu se splošno kri-tikujc taktika mladoturkov, ker ne marajo vstopiti v ministrski kabinet, ampak so ponudili vlado bivšim ministrom iu uradnikom brez barve. Predsednik zbornice
1 Alimcd l^izn-hoi . .Utrnili i.-,.,. ..r.
obrava tc taktike,'ampak hoče, da se sestavi pravo parlamentarno minstrstvo, ne pa da poleg odgovorne vlade vlada postranska neodgovorna strahovlada. Včeraj so odšli iz Carigrada makedonski prostovoljci, katere so dolžili, da so v Carigradu počenjali grozovitosti. Preiskava dokazuje, da je bila staroturška zarota zelo na. široko izvedena. Kmalu obesijo prvega evnuha Nadir-ago, ki je povzročitelj reakcionarne revolte. Obesili bodo še drugih 30 voditeljev.
Carigrad, 3. maja. Odločilni krogi zanikujejo, da mislijo sultana Abd ul Harnida prepeljati v Monastir, ker ima ondi med Albanci preveč prijateljev.
TURŠKA VLADA BO DEMISIONIRALA.
Carigrad, 3. maja. Turška vlada namerava denhsionirati, ker nima večine za seboj.
SULTANOVA POSESTVA,
Carigrad, 3. maja. Sultan Mohamed V. je odredil, da se Abd ul Hamidova posestva imajo konfiscirati.
TURŠKA ZBORNICA O KLANJIH V MALI AZIJI.
Carigrad, 3. maja. V zbornici se je vršila debata o armenskih klanjih v Adani. Armenski poslanci so zahtevali, da se stavi bivšega valija pod obtožbo. Državni podtajnik je trdil, da so provocirali Armenci. Armenec Zorab je očital prejšnji vladi, da je sama povzročila nemire po agentih Abd ul Hamidovih. Zbornica .ie sklenila dovoliti 20.000 turških lir za žrtve masakrov in poslati pred Adano in Aleppo eno bojno ladjo.
KRITIČEN POLOŽAJ V NEMČIJI.
Berolin, 3. maja. Ker se stranke glede novih davkov ne morejo sporazumeti, se jzdi, da je razpuščenje državnega zbora neizogibno.
RUSI GOSPODARIJO V TEBRISU.
Peterburg, 3. maja. Ruski vojaki so zasedli Tebris. Pričakuje se baje, da bodo velevlasti proti temu protestirale.
Izvid g. prof. Glaxa, c. kr. vlad. svetn. zdravilšk. zdravnika
v O p a t i j i.
G. Serravallo
v Trstui
Rad Vam potrdim, da »Serravallovo kina vino z železom« pogosto priporočam ,ob slabostnostih in sem s tem zlasti pri prav starih ljudeh dosegel zvišanje slasti in okrepitev.
V Opatiji, 3. oktobra 1905. M 292 (12)	Prof. Glax.

Priporočamo našim rodbinam ^
cJSolinsUo dvorijo, g
'-t.- $
OJE ^ JfcS.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 3. maja.
Pšenica za maj.......13-96
Pšenica za oktober I. 1909. . . ,	11'87
Rž za april i. 1909..............9 37
Oves za april . . .....	7 58
Koruza za maj 1.1909............7 66
Efektiv 5 ceneje.
letmoisgično poročilo.
■žina n. morlesn 306-3 m aren zračni tlatc 736-0 mm
					——-----	----
3	Čta opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Neba	m Jl s-s o-.
1	9. zveč.	7349	8'3	sl. vzh.	pol obl.	
	7. zjutr.	33 7	72	sl. jvzh.	oblačno	00
	2. pop	34 2	5'8	sl. sszah.	dež	
v	9. zveč.	352	4-2	sr. jvzh.	oblačno	7-7
7	7. zjutr.	36-2	55	*	»	
	2. pop.	37 2	93	sl. svzh.		K-
	Srednja predvčerajšnja temp. 8-2»,				norm. 12-1°.	
Srednja vierajlnja terap. 5-7», norm. 12 31
Zahvala.
Prostovoljno gasilno društvo v Škofji Loki, se tem potom najtopleje zahvaljuje s/.okrajnej hranilnici in posojilnici Istotam za velikodušen dar IOO K ob priliki občnega zbora.	1240 1 -I
Prostovoljno gasilno društvo Škofja Loka
s

m
priporoča sledeče knjige:
WaIIaee-Podravski, Ben-Hur. Roman iz Časov Kristusovih. Vez. K 450.
Ljudska knjižica:
!. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K —-60.
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —'60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovač. Povest. — flditleitner, med plazovi. K—.60.
4.	zvezek: Deteia dr., Malo življenje. Povest. K l'—, vez. v platno K 1'60.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2-60.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K -"20.
7.	zvezek: Deteia dr., Prihajač. Povest K --90, vez. v platno K 1'70.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2 20, vezana v platno K 3 20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz inaorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K —'40, karton K —-60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —'40, karton K -"60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gorfl. K -'40, karton K "60.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K - 40, karton K - 60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —40, karton K —"60.
6.	zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. K -'10, karton K - 60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K —'60, karton K — 80.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. K —"60, karton K —-80.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K —"90.
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado flk-barja Velikega. K —"40, karton K —'60.
11.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —'40, karton K 60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K —"80.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz flnama. K - 60, karton K -'80.
14.	zvezek: Prisega huronsiiega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K --60, karton K —'80.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K — 10, karton K - 60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja pofllaski. K—"60,kart.K—'80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —-60, karton K —"80.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
II.	Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Crticc iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — 111. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogoabi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški vdlpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. —
IV.	Lipe. Povest. — V. Pipa tobuku. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. -VII. Črta iz življenja političnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman.
—	II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
10.	zvezek: I.Rokovnjači. Zgodovinski roman.
—	II. Moj prijatelj Jamralec. — III. Šest parov klobas. — IV. Po tobaku smrdiš.
V.	Zenitev iz nevoščljivosti.
11.	zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice I Vesela igra. — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi.
Cena: broš. a K 1'20, eleg. vez. a K 2 —.
Andrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30v.
2.	zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fn-miliaris. — Zgodovina motniškega polža.
—	Gregelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin no Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini.
— Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: EmanelOovčevsiti.— Berač.30v.
Gregorčič, Poezije. I. K 2.-, vez. K 3 —.
—	Isto, II. K 2-. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2'—, vez. K 4"—.
—	Isto, IV. K 2-70, vez. K 3 20.
Kociančič-Svave, Podučne povesti. £0 v.
—	26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v.
Kočevar, AUinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitbaTeharčanov. Povest. fcOv,
Cigler, Sreča v nesreči. Povest, vez. K -76—.
—	Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—'60.
Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II. - XII. a K -'£0.
—	Tečaj XIII. - XV. a K 1'-.
—	Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1895 do 1899 in 1901 do 1905 a K 3'-.
—	Letnik 1906 in 1907 a K 3'50.
—	Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščunstva. I. —III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1'45, kart. K 1'20.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Smid KriStof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.
—	Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v.
—	Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v.
—	Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v.
—	Cvetina Borograjska. Povest. 80 v.
Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1888—1893, kart. a K 3'—.
Zakrajšek, Ogljčnica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v.
Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1'70.
Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v.
Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju.
80 v., trdo vez. K 1'20.
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K 3'—.
2.zvezek:	Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1'20, vez. K 2 20.
3.	zvezek: Prus (fllex. Glovvacki), Straža. Povest. K 2'40, vez. K 3'40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni. Romati. Broširano K 3'—, vez. K 4'20.
5.	zvezek: Sevčenko-flbram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2 40, vez,K 3'60.
6.zvezek:	Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1*90. vez. K 3'—.
7.	zvezek: Sevčcnko-fibram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1'50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez. K 4 50.
Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. 1. in II. del. Broš. K 6'40. vez. K 9'20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delili. Broš. K 5'20, vez. K 7' 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4'50. vez. K 6'50.
—	Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10'-, vez. v 2 zv. K 1260
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7-—, vez. K 8'40.
medved, Poezije, I. del. Broš. K 3'80, vezano K 5'—.
—	11. del. Broš. K 4'-, elegant. vez. K 5 40.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2'—,
elegantno vez. K 3'20.
—	V "mladem jutru. Poezije. Broš. K 1'50, vez. K 2'20.
Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. KI'-, vez. K 1'40.
Prešeren, Poezije. Priredil prof. Luka Pintar, ilustrirana izdaja. Broš. K 5'—. v platno vez. K 6'40, v eleg. usnju K 9'—.
Gospodarske, gospodinjske, zdravniške, in druge poučne knjige:
Stoletna pratilia dvajsetega stoletja, 1901 do 20C0. Spisal dr. Pečjak. K 1'30.
Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala Pleivveis. Broš. K 3, v platno vez. K 3 60.
Domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Za vsakdanje potrebe sestavil V. Podgorc. K 1'20.
Zbirka domačih' zdravil kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. K 1'—.
Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezati, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre, vez. K 3'—.
Preračunjene cene in teže iz dunajskih funtov v kile. (Knjižica ima nemški naslov, pa jo lahko rabi tudi slovensko ljudstvo), vez. 80 vin.
Živlnozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. Spisal dr. Strupi. K 3'90.
Domači živinozdravnik. Za potrebe kmetskega stanu. Spisal Dular. K 1'60.
Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati iti kopitne bolezni ozdravljati. Spisal Bleivveis. K 160. Nauk, kako pomagati živini ob porodu, ravnati staro in mlado živino in ozdravljati porodne bolezni. Spisal Bleiweis. K 1'—. Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska
razprava. Spisal Belec. 40 vin. Živinoreja ia mlekarstvo. Navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Pevc. K1-. Laški, nemški Ln slovenski pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika. K 2'—. Hitro laški. Najhitrejši način priučiti se laškemu razgovarjanju. 60 vin. Bočni slovensko-nemški in nemško-sloven-ski slovar s kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. K 1'20. Hitro nemški. Najhitrejši način se priučiti
nemškemu razgovarjanju. 60 vin. Nemško slovenski slovar. Sestavil Kra-
maršič. K 2 20. Slovensko-nemški slovar. Sestavil Krama ršič. K 2'20. Angleščina, iste se brez učitelja v sloveh-
sketn jeziku naučiti. K 1'—. Bočni slovensko-angteški in angleško-
slovenski slovar. K 1-20. Pravila dostojnosti. Kažipot na polju olike
in uljudnosti. 40 vin. Navodilo za spisovarije raznih pisem iu opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K 1'60. Venček čestik za godove, novo leto, in
druge prilike v vezani besedi. 40 vin. Obrednik za cerkvenike ali natančen pouk za cerkvene služabnike. Sestavil Voh. K 1. Obrednik za organiste.Sestavil Strakl. K 1'50, Kristusovo življenje in srnrt v premišljevanjih in molitvah. Spisal Kocijančič. Dva zvezka. Broš. K 8'—, vez. K 11'—. Življenje svetnic in svetnikov božjih, za celo leto, dva zvezka. Broš. K 11'—, vezano K 14'80. Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. K 1'20. Pouk krščanskim starišem, po nemški
knjigi obdelal Bleivveis. 50 vin. Pouk zaročencem in zakonskim, Sestavil
Zabukovec. K 1' 40, Volčič, Zakon o dovoljenju poti za silo. 40 v.
—	Predpisi o železniških iu rudniških knjigah' 80 v.	' a
—	Predpisi o konverziji vknjiženih terjatev. 80 v.
—	Predpisi o razdelbi in uredbi ter o založbi zemljišč. K 2'-.
—	Predpisi zoper okvaro poljščine za Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst in Štajersko. 80 v.
—	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za • zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. K 1'—.
—	Kolkovina iu vpisnina pri zemljiški knjigi. 60 v.
Pfeifer, Ročna izdaja zakonov in ukazov za Kranjsko:
1.zvezek,	5. natis, 1904. Občinski zakon za Kranjsko. Prisilno izterjevanje javnopravnih terjatev deželnih, okrajnih ali skladnih za-Iogov. — Občinske takse. — Davek od psov. t- Novele h kazenskemu zakonu. — Cena broširano. K 1'20.
2.	zvezek, 3. pomnoženi natis, 1899. Zakoni o deželni kulturi in o lovu. Obramba poljščine. Varstvo ptičev za poljedelstvo koristnih. Varstvo zemljiških pridelkov proti škodi po gosenicah, hroščih in drugih škodljivih mrčesih. Zatiranje predenice in drugega pleveva. Zaznamovanje čuvalnih organov v varstvo deželne kulture. Postava za vinograde. Lovstvo in tatinski lov. Zvrše-vanje lovske pravice. Lovske karte. Povračilo škod storjenih po lovu in divjačini. Prepovedani lovski čas. Lovska služba. Uradno stanje čuvalnih organov v varstvo posamnih oddelkov zemljedelstva. Premije za roparsko zverino. Vrhovno upravno oblastveno področje v rečeh tikajočih se lova, poljske policije, ribištva in odškodnine po divjačini in lovu. — Cena broširano K 2.
3.	zvezek, 3. pomnoženi natis, 1906. Zakon o cerkvenih stavbah. Odprava farnih ubožnih naprav. Javno oskrbovanje ubožcev po občinah- Uravnava domovinskih razmer. Red o požarni policiji in o gasilnih stražah. — Cena broširano K 1'80.
4.	zvezek, 2. natis, 1906. Deželni red in deželni volilni red za Kranjsko. Nedotakljivost in neodgovornost poslancev. Izguba mandata v kazenskih slučajih. Izguba mandata ob odsotnosti od zborovanja. Dnevščina in potnina deželnih poslancev. Deželno-odborske predloge v obeh deželnih jezikih. Razglašenje deželnih zakonov in ukazov v deželnem zakoniku v polnovernosti obeh jezikov. Opravilni red deželnega zbora. Opravilno navodilo deželnemu odboru. Grb in deželne barve vojvodstva Kranjskega. — Cena broširano K 2 —.
5.	zvezek, 2. spremenjeni natis, 1905. Uredba zdravstvene službe v občinah na Kranjskem. Službeno navodilo okrožnim zdravnikom. Pristojbinska tarifa za zdravstvena opravila in poti okrožnih zdravnikov v javni službi. Razdelitev dežele Kranjske v zdravstvena okrožja. Javnostim pravica občinskih epidemičnih bolnic. Uredba javne zdravstvene službe. — Cena broš. K 2'—.
6.	zvezek, 3. pomnoženi natis, 1905. Naprava in vzdrževanje javnih nedržavnih cest iti poti. Ravnanje pri volitvi okrajnih cestnih odborov. Naprava in vzdrževanje dovoznih cest k železnicam. Cestni policijski red za javne nedržavne ceste. Vožtija s kolesi po javnih nedržavnih cestah. Cestni policijski red za državne ceste. Barvane luči kolesarjev ob železnicah. Vožtija z avtomobili iu motorskimi kolesi. Odvračanje trpinčenja živali. Odprava snega po državnih cestah. Dovoljenje zasilnih poti. Razlastitev v cestne namene. — Cena broširano K 2 20.
mmmm^m^im
IMIMII
7.	zvezek, 2. natis, 1903. Ribarski zakon. Ri-barsko-policijska izvršitvena določila. Naprava ribarskih okrajev. — Cena broš. K 1'60.
8.	zvezek, 1896. Stavbni red za glavno meslo Ljubljansko. — Cena broširano K 1'20.
9.	zvezek, 1898. Vorlopravna določila državnemu zakonodajstvu pridržana. R.iba, na-peljavanje in odvračanje voda. Uravnava vodne knjige z vodokaži iu zbirko pisem. Jezilna mera in kako je postavljati. Pospeševanje zemljedelstva v nkrogu vodo-gradja. Naredbe v neškodljivo odvračanje gorskih voda. Priredba tehničnih projektov za podjetja z podporo lz melioracijskega zaklada Splošni projekti za podjetja v neškodljivo odvračanje gorskih voda. Melioracijski zaklad. Melioracijska posojilu. Naprava, vzdrževanje, raba in opuščenje ribnjakov. — Cena broširano K 2 40.
10.	zvezek, 2. natis 1902. Stavbni red za Kranjsko razun glavnega mesta Ljubljanskega. Zakon o stavbah o okrožji podeljenih jamskih polj. — Cena broširano K 1'60.
Trdo vezpni zvezki 50 v dražji.
Šmida Krištofa spisi:
1.	zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. Hugolin Sattner. II. natis. Alehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
2.	zvezek- Jozafat, kraljevi sin Indije. Poslovenil P. Flor. Hrovat. (Drngi natih). Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
3.	zvezek: Pridni Janezek in hudobni Mihec. Poslovenil P. Flor Hrovat. Mehko vezan 80 v, trdo vezan K 1'—.
4.	zvezek: Kanarček. Kresnica. Kapelica v gojzdu. Poslovenil P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40 v. trdo vezan 60 v.
5.	zvezek: Slavček. — Netna deklica. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40 v, trdo vezan 60 v.
6.	zvezek: Ferdinand. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan70v, trdo vezan 90 v.
8.	zvezek: Piliti. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
9.	zvezek: Htneljevo cvetje. — Alarijina podoba. Poslovenil P. Flor. Hrovat. A\ehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
10.	zvezek: Ludovik, mladi izseljenec. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezati 60 v, trdo vezan 80 v.
11.	zvezek: Najboljša dedščlna. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40 v, trdo vezan 60 v.
12.	zvezek: Roza Jelodvorska. Izdalo „Katol. tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
13.	zvezek: Sveti večer. Poslovenil Fr.Salezij. Alchko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
14.	zvezek: Povodenj. — Kartuzijanski samostan. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
15.	zvezek: Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Alehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
Zbirka ljudskih iger:
1.	snopič: Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške vloge. — Zamujeni vlak. Šaloigra v potili prizorih. Samo moške vloge. — Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske vloge. 80 v.
2.	snopič: Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške vloge. — Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške vloge.
—	Župan sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške vloge. — Jezo nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske vloge". 80 v.
3.	snopič: AUini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške vloge. — Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške vloge. — Sv. Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo ženske vloge. 80 v.
4.	snopič: Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške vloge.' — Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške vloge. — Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške vloge. — Zakleta soha v gostilni »pri zlati goski«. Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske vloge. 80 v.
5.	in 6. snopič (skupno): Garcia Moreno. Ža-loigra v petih dejanjih. Samo moške vloge.
—	Krčmar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. Samo moške vloge. — Sv, Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. Samo ženske vlogo. — Kukavica
—	modra tica ali »Boj za doto«. Veseloigra v štirih dejanjih. Samo ženske vloge.
—	Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. Suitio ženske vloge. — Čevljar. Veseloigra v treh dejanjih. Snmo moške vloge.
—	Kmet iu fotograf. Komičen prizor. — Kovačev študent. Burka. K 160.
7. in 8. snopič: Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške vloge. — Za letovišče. Burka eno-dejanka. — Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. — Dve matori. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Samo ženske vloge. — Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. — Najdena hči. Igra v treh dejanjih. K 1'60. 9. snopič: Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. Samo moške vloge. — Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. — Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. — Cašica kave. Veseloigra v enem dejanju. Samo ženske vloge. 80 v.
—	Riliar: Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra za mešane vloge v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko. 80 v., 10 izvodov K 5'—.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih. 50 v. vsuj 5 izv. in več po 35 v.

9	• V •
nn piascovza nnooia^ce so sf s-invisie os nami]
Ogromna zaloga šptrtnih in modnih obl*k, površnikov, posameznih Mač in modnih telovnikov za gospode. ===== Velika izbera prašnih plaščev za dame.
Cene zmerno nizkep
VEČNA MOLITEV.
Izšla je pravkar toii zažeijena »Večna molitev« — molitvenik za častivce Sv. Rešnjega Telesa — v čisto novi obliki, namreč s tako povečanim tiskom, da bo pač tudi najkrafkovidnejši brez pripomočkov mogel odslej knjigo rabiti. Starejši, ki jim peša vid, bodo velike črke brali z lahkoto, mlajšim čestilcem sv. Rešnjega Telesa pa bo tudi molitvenik v tej novi obliki prav, da si bodo ohranili vid zdrav, kar treba še posebno zaradi tega upoštevati, ker se navadno molijo ure molitve zvečer in so cerkve somračne. Vsled velikega tiska je knjiga nekoliko narastla, vendar pa ni debelejša kot prejšnji natis, kajti papir je finejši in oblika še bolj prikupna kakor poprej. Ure molitve so tudi v novem natisu vse, sploh se ni glede na vsebino prav nič izprernenilo, pač pa se je novemu natisu nekaj dodejalo, kar ni imel doslej še noben slovenski molitvenik, namreč trpljenje našega Gospoda, pasjon. Vezava je lepa in trpežna — cena knjigi se vzlic velikanskim stroškom ni veliko zvišala, velja namreč vezana z rdečo obrezo 3 K. Dobile se bodo pozneje tudi fine se vezave; kdaj, to bomo naznanili. Naroči se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, katera je knjigo založila.
Utrinki. Črtice in potopisi. Spisal Franjo Krašovec. Cena dve kroni. Ta velezanimiva knjiga, ki bo izpolnila vrzel v naši. doslej precej borni potopisni književnosti, se nam predočuje z efektno naslovno sliko tržaškega umetnika Gerbiča. Noč je, zvezde se utrinjajo, potnik stopa po brdinah. Takoj prva črta »Prvi majnik» nam predočuje veletragično sliko današnjih socialnih razmer. Pisatelj plastično opisuje demagoško vplivanje socialne demokracije na maso. — V sliki »Ljubezen do domovine« pisatelj razmotriva, kako služiti sveti stvari domovine. — Na višku humoristike stoječa črtica »Inserat« obravnava prav kočljivo točko današnjega socialnega življenja takozvane »Ženitne ponudbe«. Dasi-ravno tako kočljiv predmet, si pisateli tudi tu drži stroge moralnosti. — Tem črticam slede potopisi: »Pomladanski i z p r e h o d i po Italiji« so remek delo v naši potopisni literaturi. Z niojstr-skim peresom razpravlja pisatelj o »pa-dovanskem doktorju«, z nedosegljivo plastiko in duhovito dovtipnostjo nas spro-vaja doli pod ažurno nebo napolitansko. — Istotako zanimiv je potopis; »Cehi na slovanskem jugu«. — Vse potopisne črtice pa nadkriljujejo » U t i s i iz Italije«. To je potopis velikega sloga, ki nam predstavlja vso Italijo od črno-žoltih mejnikov pa tja do vznožja bruhajočega Vezuva v kulturnem, družabnem in politiškem ogledu. — Knjiga obsega 180
strani ter se Bukvami«
dobiva v »Katoliški v Ljubljani.
1
Specialiteta za ifeadiHce-
3265	Olavna zaloga:	(11)
Lekarna Ito. pLTYnkozcy v L cbljani.
ki obsežne pismarice, ki sc brezplačno daje, Je dosedaj niso naročili. jo dobe na zahtevo samo se do konca maja 1909. Naj sc torej požnrijo z naročbo, kateri sc ima pridati poštna znamka za Bi vinarjev za frankirano odpošiljatev tc pcsmarice. Spccijalna zaloga za učila in imizikalije za citrc: J. Sorg, Dunaj. XII 4, Rosenhiigelstrasss 38. 1242 (1-1)
- SS Natron-vrelec
glavna razpoSiljatov: 851 10-1 DUiAi B.
S Ungar jr.
Suveren olajšev. sredstvo proti vodni kislini, ttgaiiju, diabetes, želodčnemu in črevesnemu ka-taru, gor^čici itd. Dobiva se po vseli lekarnah in trgovinah min. voda.
se išče v slaščičarni KIRBISCH,
1191
Gledališka stolba 3. 3-1
sprejme takoj za trajno delo Und. Čufer,
1203	Jesenice, Gorenjsko.	2—1
torej brezjpEačno dobi vsak človek v lakapiti Tcnkcozjf ziM«e rotavža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brez-
Dne 5. maja 1909 se vrši ob pol 11. uri dop. v Vel. Laščah
Lovišče spada k eno najboljšim naših lovov na Kranjskem, je zolo obširno in bogato divjačine, kakor srn, zajcev, lisic, vider itd. Natančna pojasnila pri županstvu občine Rob.
dne 28. aprila 1909.
Župan: Miha Jakšfi.
itn
s tremi prostornimi sobami, kuhinjo, sobo za služkinjo itd., z vsemi pritiklinami in vrtom je oddati s 1. avgustom ali tudi takoj v II. nadstr. nove hiše na Rcsljcvi cesti St. 26. Več se poizv£ pri kamnoseku Toinanu.	1224 3—1
Poet!, (Ha). Globus, Rr,gr.nl ln drugih Sueciiilnlh znamk ter poMzaili delov.
Izposojevanje koles
Mm koles zu emliiruajs, ; pomklaaje ter i?«!i0 :
solidno in osno.
»9 Oustajska c. st. 9.
neoženjen, priden, trezen in pošten, v vrtnarskih strokah izurjen, srednje starosti, se takoj sprejme v dobro službo tu v mestu. Hrana in plača dobra. Ponudbe naj se blag. pošiljati j«	jlj
Nunske ulice št. 3. 1207 6-1 M- Olctll
dobro izurjena, poštena in pridna, se išče na deželo k neki gospici v Vilo. Ponudbe na upravo „Slovenca". 1206 5—1
se sprejmejo za novo podjetje. Lahko de}o, dober zaslužek. Zglasiti se je osebno na Privozu št. 3 v Ljubljani. 1225 3—1
se dobi vedno v
Podrnolniku; naročila sprejme FRANCE
LIPAH v Dobrunji št. 67 pri Ljubljani.
1233 3-1
z lepo pisavo, dobra račun, ki zna dobrpši vati, želi dobiti prim.službe v kaki pisarni, prodajalni ali pa kot pomoč gospodinji pri kaki boljši rodbini. Naslov pri upravi lista. 1241 2-1
&*£. s« Ji -JZ
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700,800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 od:?0 po primerni ceni tvrdka 131. sner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, pole? Koslerjeve pivovarne 295 156 q
Im ffetni trt 1


Ril
4«'
II11 Sil
Dobrota za človeštvo. 1220 NikaKsga zoljoSoia vež.
Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici.
CEWR STEKLENICI 1 K 60 v.
Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczg, Bohinc, Mager, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah.
Kdor hoče varno, mirno in hitro
potow«45, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika	1639 33
Fi% SeBLSiii^j Ljubljana
KoiotSvorsSce uicce štev. 23.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki »eSiknnš:
Kaissrin Augusie Victorla nosi 25.000 ton
Amerika ...... 24.000 „
President Lincoln ... , 20 000 , Presldant Grant .... , 20.000 ,
Vožnja LJuhSjaKe-tlesmlbupg traja
z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 dneva ter ima potnik pravico porab8 brzoviakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej.
je prevzel podpisanec s 1. majem. Točil bode najboljše vipavsko, istrsko, dolenjsko ter druga vina kakor tudi pivo. Gorka in mrzla jedila bodo vsak čas na razpolago.
Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča za obilni obisk ter zagotavlja točno in pošteno postrežbo	1238 1-1
S spoštovanjem
Andrej LIpušcek
gostilničar.
Uailko zalogo ^šolnina zSiscenega
pristnega vina, -
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za m?.šna vina, ima KjnerSe.šsSfco društvo v Uiips^R. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sorti rano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" pc 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja, na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1'20 K vinski kis po 30 K in tropinsko žganje pc 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne r.aročbe se priporoče
ZfivsMuv&s&isibu Hddifeiutg&itfi&i MSUSIIUI
ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 346 milijonov kron.
Poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka m živl)en|e:
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih po\ic je bilo za zavarovano vsoto . . Na/nnnjpnt» $kor!p znaSaio
meseca aprila 1909
1584 K 13.003 398-23
1404 K 12.000.815-49 K 1,020 023 -
od I« tan.' B95J3
6813 K 59.3 i 6 SS4-50
5S is K 50.44«.C5»-36 K 3 406 644 ? 9
BMKaanBMBMMMMBma^
Podraižsiiee *
Splget, Celovec ln Trst
- DcMSke glavnica !< 3.000.000
kreditna
v 14
StrMeve ulice 2
sprejema vloge na knjižice in na te-	6/ O/
priporoča promese na koči račun ter je obrestuje po čistih	/2 /O pripornča promsse na
3% zem. kred. srečke li. k K 5 00. žrebanje 5. maja glav. dob.K 60.000 I 4%og hioot. sretks & K 4-— žrebanje 15. maja giav. dob. K 70 003
rocžfi ___
Splfets Celovec
3°/o
& ,450,
15. maja
99 000 I og. premike sreč. o ^T!" t k 12'-} 1*. »aja
K 200.000
Rcscervttl Sca«I M 300.000. S