Uubua mlj JULIJ 17 P Aleksii 18 S Kamil + © 19 N 7. pobink. 20 P Hieronira 21 T Praksed 22 S Maria Magd. 23 C Apolinar 24 P Kristina g; 25 S Jakob, apost. 26 N 8. pobink. g 27 P KriStof, muč. 28 T Victor 29 S Marta 30 č Julita. dev. SI P Ignacij Lojo). + PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Z« vero in narod — ta pravico in resnico od boja de tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. _ r . (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. JŠTEV. (NO.) 145. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. JULIJA — THURSDAY, JULY 23, 1936 LETNIK (VOL.) XLV, Civilna vojna na Španskem divja naprej in odločitev še ni| padla, katera stran bo zmagala. — Obe strani poroča-- te o zmagah. — Razkol je nastal tudi v mornarici in | vladni podmornik je potopil uporno ladijo. Tangier, Moroko. — Včeraj 'je prišla do prvega spopada na morju. Upornikom se je posrečilo zanesti razkol tudi med mornarje in tako se je več bojnih ladij uprlo in potegnilo z uporniki. Nekaj milj na od- iprtem morju je začel kanonski čoln Dato iz Ceute streljati na tukajšnje mesto, katerega je vladni podmornik takoj napadel in torpediral. Kanon-ski čoln se je nato potopil. Madrid, Španija. — Že v drugič tekom zadnjih 24 ur so Se dvignili uporniki v prestolnici republike z upanjem, da Zavzamejo vlado, toda obakrat pravi poročilo, so jih 1 vladne čete razpršile. V Madridu so se vladne čete silno za-barikadirale. Vse ulice neprestano nadzirajo motorne čete in najmanjši nered je takoj opažen. Iz prestolnice je odšlo okrog 60,000 vladnih vojakov v štirih smereh proti upornikom. V severnem delu države izjavljajo da vladne čete še vedno obvladujejo položaj. V južnih krajih so se revolucionarji še bolj utrdili svoje pozicije in kakor zgleda civilna vojna ne bo še tako kmalu pojenjala. Vlada je mobilizirala vse delavce od 18 do 50 leta starosti za vojno službo. Deželsko ljudstvo pa simpatira bolj z Upornimi desničarji, kakor z ljudsko fronto levičarjev. London, Aneliia. — Zadnja poročila govore cx visokih zgu-bah na obeh straneh. Govor! se, da je bilo tekom štirih dni Pobitih več, kakor 25 tisoč ljudi po vsej deželi. Vladni aeronlani so zlasti v južni pro-vinciii Seville pobili veliko Število liudi s strojnicami in bombami. Včeraj na so zasegli že tudi uporniki več letal • in tako zdai patrolirajo nad Moroškim obrežjem in ožino. Na več krajih so se oridružili Upornikom tudi železničarji in čako je na več krajih ves promet paraliziran. Pariz, Franci ia. — Franco HRVATJE DEMONSTRIRAJO Hrvatje vedno nezadovoljni. — Vprašanje je, če sploh vedo kaj hočejo. Zagreb, Jugoslavija.— New-yorski "Times" poroča, da so hrvatski seljaki priredili velike demonstracije v nedeljo v počast Dr. Mačku, za njegov rojstni dan. Govori se tudi, da postoji med Hrvati nekaka obrambna organizacija, o kateri še nism0 slišali. Čemu je treba te ? Morda so ta poročila le iz trte izvita za tujezem-stvo. Poročilo govori o nekem zatiranju Hrvatov itd. Morda tu in tam ni kaj v redu. Vendar pa Hrvatje mnogo pretiravajo. Kaj pa Hrvatje sploh pričakujejo kje drugje? Za nje je mesto samo v Jugoslaviji. Izven Jugoslavije bi bili kakor neizkušeni otroci, ki silijo v neznani gozd brez varstva in nadzorstva. Ali ne vedo, da prav pred pragom čaka nanje črni volk z nasprotne strani Adrije SODIŠČE JE GOVORILO... San Francisco, Calif. — Zanimiva razprava se je vršila na tukajšnjem okrožnem zveznem prizivnem sodišču. Tukajšnja tvrdka F. R. Hinman, Na-nie Hinman Burbank, je vložila tožboi proti United Air Lines, katere zračna letala so dnevno frčala preko zemljišča in poslopij prve stranke, ki je temu ugovarjala in prepovedovala, kar pa ni pomagalo. Zato je prva stranka tožila drugo stranko, da sodno zabrani in prepreči prehod po zraku TURČIJA UTRDI DARDANE LE Deset glavnih držav dovolilo Turčiji, da sme zopet utrditi dardanelske ožine. Montreaux, Švica. — Zastopniki deset raznih držav kot Anglije, Francije, Belgije, Rusije, Grčije, Rumunije, Jugoslavije, Australije in Bulga-rije so prišli do soglasja, da se izda uradno dovoljenje Turčiji, da utrdi obe strani dardanelskih obrežij, ter da obe teritorijalne okolice zasede s svojim vojaštvom. Edino Japonska ni podpisala dogovora in si je pridržala pravico za premislek in proučitev tega sklepa. -o- ILLINOJČANI GREDO V TOPEKA Springfield, 111. — Iz Tlli-noisa se bo podalo te dni več kakor 1000 automobilov na pot v Topeko, kjer bodo pri-sostvali kot pristaši republikanske stranke, strankinim svečanostim, ko bodo predstavniki stranke svečano in po določenem obredu ■ obvestili Landona, da je izbran za strankinega kandidata. SMITHA PROSIJO, DA POMAGA NAJ Baltimore, Md. — John Hamilton, kampanjski vodja republikanske stranke, se je zaupno sestal z Alfred Smithom, bivšim demokratskim predsedniškim kandidatom leta 1928. Dasi je bil sestanek tajen, se je vseeno izvedelo, da ga je Hamilton prosil, da naj porna-! ga republikancem, da porazijo Roosevelta v jeseni. Čudna so pota politike. ZVEZDA REPATICA SE VIDI Chicago, 111. — Že v meseeu maju je odkril automobilski mehanik Leslie Peltier v Def-phos, Ohio, malo zvezdo repa-tico, ki je dobila vsled tega po njem ime "Peltierjev komet." Zadnje čase se zanimajo za ta komet vsi zvezdoslov-ci. Pojavi se vsak večer nekako po 10 uri na skrajno vzhod-nol-seVernem nebu, odkjer vzhaja in pride do 4 ure zjutraj skoro na sredo neba, kjer polagoma izgine po bližajoči jse jutranji zarji. Opažati jo KRIŽEMJVETA — Dallas, Texas. — Silni vihar, ki je divjal po državi Texas, je povzročil ogromno škodo po vsej državi. V Dalla-su se vrši letos razstava k stoletnici. Vse stavbe, ki so zgrajene le začasno za razstavo so silno poškodovane od viharja in samo tu je nad $100.000, materielne škode. — London,. Anglija. — Delegacij a angleške strokovne unije, je včeraj sprejela resolucijo, s katero izraža španskim delavcem vso moralno pomoč v sedanjem boju proti nedemokratičnim elementom. Lisbona, Portugalska. — V kaskaškem zalivu se je tukaj smrtno ponesrečil z letalom španski general Jose San-jurjo, monarhistični pristaš. Pred dvema letoma je aktivno vodil monarhistični upor na Španskem. Pravijo, ako bi se sedanji upor posrečil bi Sanjurjo bil najbrže izbran za predsednika desničarjev. — Bogota, Columbia. — Ponovni potresni sunki soi se pojavili v tukajšnji okolici, ki so zopet povzročili delno škodo na poslopjih. Prebivalstvo je postalo zopet tako zbegano, da je zbežalo iz vseh mest in vasi, na presto, na polje boječ se katastrofe. Mexico Cit.v. Mpi- SESTANEK V LONDONU Anglija, Francija in Belgija se posvetujejo o evropskih razmerah. London, Anglija. — Danes se sestanejo v Londonu na posebno povabilo angleškega zunanjega ministra Edena, francoski ministerski predsednik Blum in belgijski premijer Van Zeeland. Sestanku bo pri-sostval tudi angleški premijer Baldwin. Sestanku se pripisuje velika važnost. Vse tri države bodo pripravile svojo skupno fronto in stališče, ki ga bodo zavzemale na septemberski konferenci, na katero ste povabljeni tudi Nemčija in Italija. Gre zato, da še v Evropi zopet upostavi nekako zanesljivo ter kolikor mogoče stalno razmerje. Mussolinijeva zmaga v Abesiniji, Hitlerjeva nepokorščina z ozirom na versaillski mir in zdaj novo grozeče vprašanje glede Gdanska, dela Iz Jugoslavije. Težka prometna nesreča pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, kjer je na železniškem križišču vlak zadel v avto in ga razbil. — Slovenija ima 1,200.000 prebivalcev. — Smrtna kosa. — Nezgode in novice. nemale skrbi. Gre za to, se bo li dalo računati v bodoče na Huda nesreča na železniškem križišču Rogaška Slatina, 6. julija. — Danes se je pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini na križišču bano-vinske ceste Rogaška Slatina-Rogatec in železnice zgodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala poleg velike materij alne škode dve človeški življenji. Ko je vozil ob 2 popoldne osebni vlak iz Rogaške Slatine proti Rogatcu skozi križišče, je istočasno vozil po cesti od Rogatca avtomobil zagrebške tovarne proti' Rogaški Slatini poltovorni suhomesnatega blaga Mlinek in Šlegr. Ker na tem mestu ni nobenega dobrega pregleda na progo zaradi cestnega in železniškega ovinka in radi ob strani ležečih hiš, je menda šofer opazil vlak šele nekaj metrov pred samo progo, tako, da motornega vsem prestolnicam v Evropi" vosila ni mo?el ve£ daviti, da bi se izognil usodni nesreči Ravno, ko je vozil čez progo, je kako upoštevanje raznih do- 'pridrvela lokomotiva in zgrabila govorov in pogodb, ali pa bo avto s prednjimi odbijači preko svojih _ posestev, misleč, L df) n ^^ nakar bo y držay. D 0 „e je gprl da vsakdo, ki lastuje posestvo |izginila Vidi ae v jasnih n,0u lastuje svoj zračni prostor nad seboj v brezmejno višino. Sodišče pa je zdaj razsodilo, da čeh najbolje zunaj na deželi v temnih krajih. V mestih jo [zakrijejo odsevi luči. Za do šino do neba. Nebo nima določene meje in kraja, zato1 to veljati ne more. Zrak in morje sta brezmejna, ki se jih ne more omejevati, je razsodilo sodišče. »ki poročevalci poročajo, da so stara rečenica, da vsakdo la-V Barceloni strmoglavili revo-.stuje tudi zračni prostor nad Jucionarji katalonskega predsednika Luis C amp an vs in vso "katalonsko genefaliteto ter 2d a j kontroliralo Rarcelono in mnogo okolice. Ako se je to zgodilo, potem bo vlada v Madridu počasi obkoljena od vseh strani. Na bojni ladji .Taime so Re uprli mornarji, ubili kanita-fia in sami krmarijo po morju. Kljub temu, da je vlada še Vedno v posesti Radio postaje in da neprestano svari in oddaja poročila, da je vlada v kontroli vsega, se upor širi na Prej in je malo upanja na kako pomirjenje.- Zadnja poročila, ki so prišla v 8vet skozi strogo vladno cenzuro, govore da so uporniki zmago-viti tudi v severni Španiji in da se nahajajo uporne čete ko-maj 30 milj od Madrida. Anglija, Francija in Združene drŽave so poslale vsaka po par k°3irih ladij v španske vode za Varstvo njihovih podanikov na španskem. to ne velja in da je bila to le .. gled treba imeti daljno. vsaka sila v Evropi hodila čisto svoja neodvisna pota, kar se tiče mednarodne polike na evropski celini. . -o- NARAVNI PLIN ODKRIL St. Louis, Mo. — Ne daleč od reke Missouri v tukajšnjem predmestju živi samec, vojni veteran W. H. Terpening. Ima malo zasilno hišico, podobno lopi. Hotel si je izkopati vodnjak. Ko je kopal kakih 18 čevljev globoko, je začel zabijati dolgo cev v mehko zemljo, misleč, da vsaki čas doseže vodni izvirek. Ko je zabil kakih 35 čevljev cevi v mehko zemljo, je začel po cevi prihajati na dan plin. Ta je hitro zamašil cev, nato pa isto združil z' drugo manjšo cevjo in je za poskušnjo napeljal cev v z oblastmi in vlado general Trinidad Mora. Zbral ie skupaj krdelo upornikov in napa-, del lokalne oblasti. Vzel ie v jhišico in isto spojil s pečjo mestecu Villahermosa v roke -Tam je nažgal in plin prav do gled. Zvezdoslotvci pravijo, da 'oblast in vladal dokler niso jbro gori, na katerem si je repatica oddaljena od zem-prepodile vladne čete. vi on imenovani Terpening na zadnjem delu ter ga nato vlekla celih 100 m po progi. Vsled u-darca se je avto popolnoma razbil. Zaloga blaga, suho meso in klobase pa se je raztresla po progi. Na avtomobilu so sedeli trije moški, od katerih sta bila dva takoj pri udarcu lokomotive v avtomobil mrtva, sam šofer pa je dobil težke poškodbe in se tudi bori z življenjem. --o- Prebivalstvo v Sloveniji Ljubljana, 28. junija. — Hi-gijenski zavod v Ljubljani je sestavil podatke o gibanju prebivalstva v Sloveniji v teku lanskega leta. Iz te statistike je razvidno, da se je število porok od 1934 na 1935 povišalo od 7515 na 8028, nasprotno pa se je zmanjšalo število novorojencev od 28.900 na 27.961. Važno je zabeležiti, da se je lani povišalo število nezakonskih otrok od nit v cerkveni zvonik za hudo uro. Med zvonenjem je naenkrat treščilo v strelovod zvonika približno 2 m od tal pa se je strela od strelovoda odcepila, švignila okrog zvonika, nato pa v zvonik, kjer je g. Turnškova zvonila. Puhjo je podrl ter občutno poškodoval po desni strani telesa. Takoj so bližnji sosedje poslali voznika v Kamnik po zdravnika, ki ji je nudil prvo pomoč. Gospa Turnškova je izven nevarnosti. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Edvard Ošaben, nočni čuvaj v kurilnici Ljubljana. — Na praznik sv. Petra in Pavla je umrl Ivan Szlepecz, častni kanonik, župnik in dekan v Murski Soboti. Zadela ga je kap. Rojen je bil leta 1872 v Murski Soboti. Novo mašo je pel leta 1896. — V Mostah, (Ljubljana), je umrl Anton Ku- • govnik, hišni posestnik. — Na Pobrežju pri Mariboru je umrla Marjeta Vidmajer, vdova po kaznilniškem pazniku, stara 73 let. — V Mariborski bolnici je umrl Jakob Polančič, star 61 let. -o-- Vrela smola V železniški delavnici v Mariboru se je težko ponesrečil delavec 38 letni klepar Alojz Klam-fer. Med delom mu je namreč bruhnila v obraz vroča smola in ga nevarno opekla. -o- Velika škoda Celih 65.000 dinarjev škode trpi posestnik Valentin Čegov-nik iz Šelenberga pri Guštanju, kateremu je zgorelo gospodarsko poslopje in deloma tudi hiša. -o-- Sejmarji so izgubili krave Po živinskem' sejmu meseca junija v Mariboru, s0 ostale po sejmu na sejmišču tri krave brez gospodarjev. Ljudje so na ta slučaj opozorili straž- zdaj lepo svojo lastnino v brezmejno vi-l^ nekakf) 50 milijonov milj. Wdai zasledu imo rtr, fro^OVlU. brezplačno kuha. DVA REPUBLIKANSKA PRVAKA SODNIKA POSLALI V ŠPEH KAMRO Berwyn, 111. — Na kriminalnem sodilšču je obsodil sodnik E. I. Frankhauser, mirovnega sodnika tukajšnjega mesta John Bauer, na $100. denarne globe in ker iste ni zmogel plačati, ga je sodnik poslal v znano Špehkamro Bridewell, kjer bo moral obsojeni to odslužiti. Vzrok te obsodbe je, ker so našli v računih mirovnega sodnika Bauer/ primanjkljaj od StfOO. do 700. katera svota je bila v njegovi oskrbi. Sprejemal je baje pa tudi razne druge pristojbine za razne tožbe, ki jih pa niti ni izvršil. 682 ooqi na 3347 zmanjšalo oa se M ™ Ved&1 dru^e^a , * P Pomagati, kot da je krave od- gnal v hlev poleg klavnice, kjer naj počakajo svojih gospodarjev. je število mrtvorojenih od na 609. Lani se je nadalje povišalo število smrtni primerov za okoli 1000, točno od 16.522 leta 1934 na 17.467 leta 1935. Zaradi tega je tudi bilanca lanskega gibanja Letois Jubilej šole so ob zaključku šol- prebivalstva neugodnejša kakor leta P™znovali ob enem leta 1934. Leta 1934 je znašal |tudl 125 Ietni -iubile.i "Rtano-prirastek (rojstva manj smrti) !vitve sole v Crni- Iz šolske 11.666, lani pa samo še 9885. O- kromke> ki je edini pisani vir meniti pa moramo, da je imelo 1. črnske zgodovine je razvidno 1934 rekordno nizko število ie bila črnska šola ustanov-smrtnih slučajev. |ljena na pobudo grofa Jurija Na podlagi izkazov o gibanju Thurna iz Pliberka leta 1811. prebivalstva ceni Higijenski za- Do leta 1823 je bila šola pri-vod število prebivalstva v naši vatna, oziroma občinska usta- Governer Alfred M. Landon, iz Kansasa, letošnji republikanski predsedniški kandidat konferira glede farmarskih zadev s bivšim guvernerjem države Illinois, Frank O. Lowden. banovini v zadnjih letih: 31. dec. 1932....1,166.837 31. dec. 1933....1,177.501 31. dec. 1934....1,189.167 31 dec. 1935....1,199.062 --o- Nesreča pri zvonenju Pred kratkim, je neke sobote popoldne, ko so se kopičili oblaki in obetali hudo nevihto, šla žena nova. Omenjenega leta jo je knezoškofijski ordinarijat la-Vantinski vzel pod svoje nadzorstvo. organista in cerkovnika Turn-'Sv. Tomažu. Za tatinsko ška v Strajah pri Kamniku zvo-;je izdana tiralica. Tatvina Za 12.250 dinarjev razne obleke in perila je odnesla 40 letna dekla Ana Keferjeva posestnici Josipini Tajčevi v Korčicah pri deklo AMERIKANSKI SLOVENEC četrtek, 23. julija 1936 &\merikanski Slovenec Ur vi in najstarejši slovens iti list v Ameriki. Ustanovljen lota ItfiL Izhaja vaak dan nzun nadel], pone-leiikov in dnevov po prasniMIh Izdaja in tUkaJ EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«! {849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina! The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerigo Eitabliihed 1»1. Iiaued daily, except Sunday. Monday and the day after holiday«. Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office; 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 _$5.00 . 2.50 _ 1.50 Ea čelo leto pol leta _ £m četrt leta Za Chicago, Kanado ia Evropo: Za celo leto __$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta___1.75 Posamezna številka ,__3c Subscription] For one year- For half a year _ For three months _ _$5.00 _ 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europa: For one year __. . $6.00 For half a year ,, 3.00 For three months - 1-75 Single copy___._ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Čudna so pota politike druzega. Prav zato sem bil pa tudi jaz vesel, ko me je pri vstopu Pravemu zavednemu Slovanu se sedanja politika slo- zadnje pomladi došl0 pismice, vanskih držav v Evropi zdi prav nerazumljiva. Vsaka^ katerem me je vabil eden iz^ . . , i 17 j „ • • i • med Smrketovih ovomasmkov, izmed njih je v svojem taboru. Vse se družijo s takimi, ki,naj pridem lg r gv_ so jim vse prej, nego odkriti prijatelji. Štefanu v Minnesoto na dve Vzemimo Poljsko. Vedno se nagiba h Nemcem, kljub novi maši, ki jih bosta darova- temu, da vsak Slovan ve, da Hitler komaj čaka ugodnega j ia Frančišek in Jožef Smrke trenotka, da plani na Gdansko in še druga ozemlja, ki so na isti dan. Prevdarjal sem, če zdaj pod Poljsko. Mesto, da bi se Poljaki zbližali z Rusi- j nisem morda v kakem sorod- in ki ip slovanska in bi se dalo na njeno pomoč nekaj ra- st™ z n->fia> «« vec ne jv dvanajstem kolenu, pa tudi tega nisem mogel spraviti skupaj. Naenkrat pa mi šine misel v glavo, "aha, jo že imam:" Pri istem kamnu je krščen kot jaz. To je zadosti Revolucija na Španskem •i —--- Na Španskem divja te dni bratomorna vojna. Zunanjemu opazovalcu je težko doumeti španski temperament. Svoje posebne vrste je. Pred prevratom, to je, ko je bil kralj Alfonz pognan z prestola, je mpnarhistična vlada največ sama povzročila svoj propad. Kakor povsod, dinastije se držijo trdovratno in so naravnost slepe za vsak modernizem v družbi. Drže se starih načinov tako trdovratno, da pride do resnih in usodnih posledic. Sodobnim-ljudem ni mogoče zašiti usta, jih držati v nekaki kletki ter jim dati samo to in toliko, kolikor se kaki zapeti monarhistični osebi zljubi. Ljudstvo hoče svobodo. In zlasti ko vidi, da je po sosednih deželah drugače, boljše, več demokracije, itd. začne kmalu tudi samo hrepeniti po tem. Baš v tem pogledu so si doslej še vse dinastije po Evropi same sebi izkopale svoje grobove. Edino pametna je dinastija na Angleškem in posledice so, da je povrečen Anglež bolj zadovoljen in ima več svobode in pravic, kakor pa skoro kjerkoli drugi državljani drugih držav. Tudi na Španskem je zavrelo. Nižji sloji so gledali desetletja, da se njim enakim slojem na Francoskem, na Angleškem in drugih krajih mnogo boljše godi kakor njim. Nastopili so in otresli so se jarma. V mešanici prevrata, pa so se seveda polastili oblasti drugi politični tirani, ki so pa začeli vladati z fanatizmom, mesto da bi dali narodu res pravo demokracijo, prostost in svobodo. In tako se vrti takozvapi "hudobcev vrtinec" naprej in prinaša v špansko politično življenje vse polno zla in gorja. Radikalci levičarji so zadnje čase prekruto nastopali, misleč, da bodo čez noč vse prekvasili in pridobili'za svoje ideje, kar pa ne gre. Kjer ni šlo, so rabili svojo politično mqč in se začeli znašati prav po diktatorsko. Posledice, temperament je zavrel na drugi strani, na desnici, in Španija se zvija v civilni vojni prav te dni. Španija je razburjena in bo še nekaj časa ostala razburjena. Zna jo mučiti še prav huda politična vročina. Toda sčasoma se bo pomirila in bo našla samo sebe. čunati, se družijo z drugimi. Jugoslavija se je zdaj nekoliko naslonila na Nemčijo radi trgovskih odnošajev. Prav, če ji bo to kaj koristilo. Upati pa je, da ne preveč. Edina, ki bi mogla ščiti v Evropi Slovane je Velika Rusija. Ta je zdaj na čudnih potih. Sama je bila hudo plahte. Na novo mašo pojdem J " " _ , , v lii-ii Namakal epm ovni l)ono-p bolna in je še na znotraj. Delno je ze prebolela m delno še bo. Rusija je že zdaj najmočnejša država v Evropi, vsaj na kopnem in v zraku in obenem slovanska dežela je to. Tu je steber za Slovane, na katerega bi se morali nasloniti. Kako? Treba je najti potov. Treba se je zbližati. Radikalne traparije bodo prej ali slej prešle v zmerne politične vode. Ruski narod bo dobil prej ali slej' zopet svoje pravice. Vsaka reč le en čas trpi. Ideja slovanstva bo zopet pognala in tam bodo v doglednem času materinska prsa za vse Slovane, .ne pa pri Germanih in zapad-nih narodih, ki Slovanov že od nekdaj ne morejo, ali pa jih upoštevajo samo tedaj, kadar imajo od njih koristi. Male slovanske države naj pazijo za svoj obstanek, vsaj toliko časa, da se opomore zopet mati slovanstva — Rusija. Ko bo enkrat Rusija sama sebe našla, bo znala najti tudi svoje slovanske otroke po svetu. DVE NOVI MAŠI NA ISTI DAN BRATOV FRANCA IN JOŽEFA SMRKE O. S. C. St. Stephen, Minn. Večje slovesnosti menda ni, kot je nova maša. Zato je že od nekdaj navada, zlasti med Slovenci, da si vsak želi biti povabljen na novo mašo. Pa, ne samo to. Kdor le more zaslediti po eni ali drugi strani kako sorodstvo z novomašni-kom, ga iztakne, pa magari, če je treba iti do desetega ko- Namazal sem svoj "Dodge in neko nedeljo jutro Po prvi maši, nekako ob 8. zjutraj sem stopil na štartar, Auto je malo zagrčal, parkrat pljuni) in trmasto obstal. Pritisnil sem še z večjo silo, da se je kar zabliskalo. V hipu smo bili na cesti in iz mesta Cleveland ter jo rezali proti Chicago 60 milj na uro. O petih smo dospeli tja toda, kdo se bo brigal za take malenkosti, kot je Chicago, kadar je povabljen na novo mašo k sv. Štefanu, v Minnesoto ? Mrak nas je vjel v Madison, Wisconsin. Stopil sem v čedno izgledajoči hotel, da poprašam za prenočišče. "Da, imamo za dosti sob," je veselo odvrnil oskrbnik,"$6.00 dolarjev vsaka." Prijel sem se za stol in ko pridem malo k sapi poprašam: "ali izgledam kot miljonar?" Voščil sem mu prav sladko lahko noč in si mislil — na tihem, ne na glas — kar sam spi v tvojih sobah. Pozneje smo našli — (z menoj je bil Father Tarman in še par drugih) — sobe za bolj primerno ceno. Drugo jutro ob 6 smo bili že zopet na cesti in o poldne je hitel naš auto že skozi St. Paul, Minn. Tudi tukaj se nismo ustavili ampak šele v Elk River pri Rev. Joseph Trobcu, mojemu prijatelju iz šolskih let. Od tukaj je šolskih let in pa, ker je večina & 60 « f Štefa™' poklicov med revnimi fanti, ™or sm0 blh namenjeni. Par čega uspešnega življenja v tem ali onem svetnem poklicu, je pa odpoved naravnost' junaštvo in nič manj. K0 je poklic ugotovljen in izbran, se odpre pred očmi mladega človeka cela panorama nenavadnih hudih zaprek, izmed katerih sta največji in najbolj strašljivi dolga vrsta — pomanjkanje denarnih sredstev. Da mora večina deč ur počitka nam je zelo dobro delo in hvaležni smo še danes kov's tem poklicom zapustiti |Father JosePhu T™bcu njf; Angleški upliv peša Očividno je, da Velika Britanija nima več tistega ogromnega upliva v Evropi, kakor ga je imela dolga stoletja sem. Zlasti po diplomatičnem fiasku z Italijo, je artgleški upliv zelo obledel. Tega se angleški državniki prav dobro zavedajo in zdaj skušajo popraviti zavoženo politiko v Društvu narodov. V Londonu kajpada zvračajo krivdo na bivšega francoskega ministerskega predsednika Lavala, češ, da je ta vse pokvaril s svojim flirtanjem z Italijo. Društvo narodov obstoji samo še na papirju in je brez vsake moči. Zdi se, da ie Anglije, ki je prav zaprav največ interesa imela v Društvu narodov, kar sram tega svojega političnega otroka. Prav je povedal neki list v Berlinu, ko je zapisal: Društvo narodov je zdaj kakor mrlič na mrtvaškem odru. Nobenega pa ni zraven, ne njegovih staršev, ne pokroviteljev, da bi mu poskrbeli dostojen pogreb. H pogrebu noče nobeden. Da, res je tako. Na drugi strani pa se čuje, da se Anglija dobro zave-, da svoje velike odgovornosti v sedanji splošni mednarodni mešanici. V Londonu so prepričani, da' ne bo dolgo, ko se bodo na kontinentu strašno spopadli. Ker pa ni jasnega vidika, kako se bo sukala mednarodna politika, se drži zvita Anglija rezervirano. Povsod skuša miriti, z vsem skuša biti v kolikor mogoče v dobrih odnošajih, da bo lahko v kritičnem času imela proste roke in se nagibala zdaj tja, zdaj 'tam, kakor bo že bolje kazalo ia večje koristi za Anglijo. . Tpčasno ima na svojih svetovnih potih dve nevarne tekmovalki, ki sta Rusija in Italija. Slednja ji dela na-potje v Sredozemlju, prva pa v Indiji in na Daljnem vzto-ku. Obe bi rada ponižala in tudi skrivno dela na to. Ako ji uspe, se bo njen prestiž zopet dvignil, če ne, pa zna angleški upliv na mednarodnem polju popolnoma otemneti. či |M'i, je tudi vpoštevanja vredno in marsikateri poklic se izgubi prav na tem kraju. 'Štefana, kjer župnikuje Rev ki sta nam jo izkazala. Bilo je proti večeru, ko smo konečno dospeli pod stolp sv. Dvanajst let nepretrganega šolanja je potrebno še potem, med Trobcovih gospodov. No- John Trobec, starejši brat iz- ko je kdo dovršil osmi razred. Dvanajst let poln0 raznih stroškov, 'izdatkov in plačevanja benih težav nismo imeli, ako izvzamemo težave, ki jih je imel naš 10 letni spremeljeva- bo najbrže največ krivo, da dec, Ludvik Lekan, s svojim le JC Lieučl in uu <-ic.->ci.cga iw ^ ----- L----------j---------| . . nHia7ivnct lena. Zato se cb takih prilikah dom in njegovo srečo takoj ko ZT ' čuje navadno veliko in po-1je izdelal osmi razred v doma-drobno razpravliane o žlaht-ništvu. Vse to pa nam priča, da so ljudje ponosni na novomaš-nika. In zakaj bi ne bili? Saj je mašnik ponos, ne le za, celo družino, marveč tudi za naselbino in za narod iz katerega zhaja. De poglejmo, kaj se )ravi postati mašnik. Poklic pride naravnost od 3oga. Jezus je rekel a post o-om — in njih naslednikom: "Ne Vi mene, ampak jaz sem Vas izbral." Le v vpoštevu teh besed je razumjivo, zakaj se mladenič v letih, ko ga svet najbolj mika in vabi in nui obeta vse mogoče, odpove uživanju in naravnim telesnim nagonom ter se odloči za Boga in zveličanje neumrjočih duš. Taka odpoved bi bila morda lahka za starega človeka, ki Iz skušnje ve, dH svet veliko obljubuje pa mala da. Za mla- imamo Slovenci v Ameriki tako malo svojih duhovnikov. Resnica je pa tudi, da, kakor se ob novi maši sorodniki in znanci gotovo ia naglo pokažejo, se prav tako hitro in še hitrejše poizgubijo takrat, ko je dijak v potrebi in morda prosi, ali pa vsaj želi zaprositi malo pomoči. Nova maša je toraj po vsej pravici gotova zmaga nad ve^ želodcem. Opazili smo namreč takoj prvi dan in nrvo uro na poti, da njegov minister za notranje zadeve nič ni bil zadovoljen s tem zibanjem na automobilu. Ludvik se je moral parki'at nasloniti vun čez okno in nobeden izmed nas ga ni hotel vprašati po čern gleda. Od takrat naprej pa do konca poti je Ludvik rajši malo lakote trpel, kot da bi se prepiral z želodcem. Ali mi je likimi težkočami in dan iskre nega rado van j a za novomaš- 'treba praviti, da mu je večer-nika samega, kot za, njegove ja pri Trobcovih šla izredno starše in druge sorodnike. |slast? deniča', kateremu zlate nadel Prav imajo ljudje da slavijo! Napočil je dan pred novima rrSejo najkrasnejše slike bodo-'dan nove maše bolj kot pa kaj I mašama. Pri Smrketovih so se pripravljali na sprejem odličnih gostov, sinov, Franceta in Jožeta — novomašnikov. Vse elelo na polju so za par dnir prekinili. Zakaj bi ga pa ne. Danes bota stopila v hišo dva njihova sinova kot novomašni-ka tretji pa kot bogolovec. Za tak izreden slučaj, je treba djati vse okolu hiše v najlepši red. Kako malo družin je, ki bi se mogle ponašati s tako izredno srečo. Smrketova gospoda spadata v red sv. Križa, "Croiser Fathers." Oba sta preko šest čevljev visoka, vitka in ravna kot topola. Oba sta veselega značaja in ljubita zlasti slovensko petje in slovensko govorico, katero obvladujete malo ne perfektno. Le škoda, da najbrže ne prideta med Slovence, ampak, kot sem čul, sta namenjena za profesorja na višji šoli. Ne bom popisoval kdaj in kako sta prišla težko pričakovana gosta domov. Lahko pa si mislimo, da dolgo ni kak oče sprejel svojih sinov s takem očetovskem ponosom in tako radostjo, kot jih je Smr-ketov oče tisti večer. Tudi ni katera mati v zgodovini ameriških Slovencev bolj iskreno in z večjo hvaležnostjo do Boga objela katerega izmed svojih otrok, kot je Smrketova mati pritisnila svoja sinova na ljubeče materino srce. In kdor je slišal govoriti gospoda Franceta in Jožeta o svojih starših, ve, da ni izlepa bolj hvaležnih otrok, ki bi z večjim in hvaležnim spoštovanjem poljubili svojo mater, kot sta jo ona dva ob tem svidenju. . Pri cerkvi so« se tudi vršile priprave. Fantje in dekleta so prišli že takoj popolcUie, da spletejo in obesijo vence, postavijo mlaje in okinčajo cerkev od zunaj in znotraj. Veliko je bilo ugibanja, kako bi se dalo olepšati vse najbolje, kajti drugi dan je imel biti praznik, tak, kot ga ta cerkev še ni videla. Še nikoli popred niso imeli dve novi maši na eden in isti dan in to iz iste hiše. Vse je bilo v najlepšem redu, ko je napočil mrak in so se oglasili trije zvonovi, da napovedo veliki drugi dan. V župnišču so se začeli zbirati razni slovenski in drugi duhovniki, kateri so prišli od daleč. Father Trobec pa je veselo in gostoljubno sprejemal svoje goste, kot je to njegova navada že od nekdaj, kar vedo vsi ameriški duhovniki. 16. junija je bil krasan dan-. Zdelo se mi je, kot da hoče tudi nebo sodelovati pri tej redki slavnosti. Solnce je vzšlo tako ljubko in prijazno kot bi se hotelo samo veseliti velikega dneva. Nebo si je nadelo najlepšo višnjevo obleko. Bilo je visoko in prozorno, zdelo se je, da -se vidi do nebes. Prva maša je bila napovedana ob 8 in druga pol 11. Točno deset minut pred mašami se je ustavila procesija faranov pred žu pn iščem, da sprejme novomašnike in drugo duhovščino pred oltar. Iz stolpnih Hn je zadonelo krasno pritrkavanje, nekaj stran od cerkve pa so zakrneli možnarji, da se je stresla zemlja in je nesel grom naznanilo, da se pričenja slovesnost, daleč po okolici. Gospod France je prvi stopil k oltarju. Še popred pa je nagovoril oba brata njih najmlajši brat Tonček v krasnih, ganljivih besedah. Male neve-stice so podale novomašnikom krasne vence in pristopila sta vsak v svojem času ter začela svojo prvo sv. daritev v znamenju sv. Križa. In med tem k0 je eden izmed njih daroval, so mu stregli trije bratje. Eden kot dijakon, drugi kot cere-monjar in tretji kot strežnik. Pri g. Francetovi maši je imel slovensko in angleško pridigo Father Oman iz Clevelanda, dočim je g. Jožetu govoril Rev. Frančišek Rant iz St. Paula. Govoril je krasne in pomenljive besede, kot drugi August in ali Zlatoust, ki bodo ostale še dolgo v spominu vsem navzočim. Vse je šlo v najlepšem redu naprej. Pevcem sta priskočila na pomoč Father Joseph Trobec in Rev. Edwin Oman, oba izvrstna pevca, le tujec, ki tega ni vedel, bi si bil lahko mislil, da poje izbran zbor, pod vodstvom kakega strokovnjaka. Maše so minule. Poklicani so bili starši in drugi sorodniki k obhajilni mizi, da prejmejo osebno blagoslov "od sinov ozi-i'oma bratov. Marsikatero oko se je pri tem zasolzilo, ko je gledalo, kako sinova poklada-ta svoje posvečene roke na glave svojih roditeljov v blagoslov. Srečna oče in mati! Kolikokrat sta vidva blagoslavljala svoje otroke. Četudi so bili tu pa tam morda lahkomiselni in so vama delali kkrbi, kot jih' delajo otroci vedno svojim staršem, ako so starši vestni. Smrketova oče in mati nista preklinjala in ne izročala svojih otrok hudiču, kot se to dogaja pri nekaterih nepremišljenih starših. Sama sta menda nekoč priznala, da sta vsak dan zmolila še posebno molitev za sveje otroke in jih priporočala Botfti" in' Materf Božji v varstvo. Danes se vam vrača, danes žanjeta blagoslov, ker sta blagoslov sejala. Blagor vama. Kateri krščanski oče ali mati bi ne želela biti na vajnem mestu. > Solnce je stalo na višku svoje poti in ura je kazala na poldne, ko je končno iz stoterih src bruhnilo in je zadonela na' vdušeno prekrasna zahvalna pesem. Da, hvala večnemu Bogu za tak dan, za tako redko slavljenje dveh novih maš.. Ljudje so se usuli iz cerkve in zavili naravnost v lep novi jljudski dom. V pritličje je prostorna obednica, ki je te dni :zelo koristno služila faranom j k skupnemu obedu. Ljudje so jsi zopet vzeli ta dan ter naredili praznik iz njega, da so ■ se mogli poveseliti med seboj. jOstali so skupaj cel popoldan ter se zabavali s petjem :n prijaznim kramljanjem, , dokler se ni prikradel mrak 7ia jzemljo in zaklučil najvesolej-ši dan v, zgodovini šentštofan-ske slovenske naselbine v Minnesota NovOmašnika bodita pobdrav-(Dalje na srrnri.) TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (Metropolitan Newspaper Servicw Napisal: Edgar Rice BillTOUghs T Prijel je Niarchus Arbelo ravno še v trenutku, ko je' bila ta že na obrežju globokega jezera in jo držal z močnimi rokami. Arbela se mu je skušala izviti na vse načine, toda Niarchus je poklical še druge na pomoč in priteklo je šest močnih možakov, ki so zgrabili Arbelo in jo tirali od obrežja. "Morilec!" je kričala Arbela na Ni-archusa. "Baal naj te kaznuje s smrtjo!' — "Tiho!" reče Niarchus zapove-dovalno. "Le lepo se spravi z Eaalom in pomiri se, kajti nocoj te bomo preizkusili precl žarečim stebr9m smrti!" Nato fie obrne k možem: "Spravite jo v naselje in io dobro zavaruite v votlini!" rtatojt. "Ogenj ali voda, to je za me popolnoma vseeno," reče do >Juše užaljena Arbela, "samo da bom enkrat za vselej proč od te zavržene dežele Canaan-ske in od tega zverinskega človeka, ki si je nadel ime Baalovega preroka." — Niarchus, dasi je hil jezen in bi jo bil najraje zadavil, se ie delal, kakor da ie ne čuje. Arbela je bila popolnoma prepričana, da je Lady Beth že vtonila v jezeru Merodach, toda živahna in utrjena angleška deklica ni nad svojim življenjenr tako naglo obupala. Kljub temu, da jo je težak kos lave, ki je bil privezan za mreio vlekel na dno, si je vendar vse prizadevala, da bi se rešila. Četrtek, 23. julija 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8. PISMO VSEM DOLENJCEM! Pa tudi vsem drugim dobrim srcem, ki bi hoteli pomagati plemeniti ideji dobrodelnosti — sirotišnici za Dolenjsko. Neka statistika, kolikor se da zanesti na njo, prii/jved'oie, da se je iz Slovenije Izselilo nekaj nad dve sto tisoC Slovencev v Združene države. Od tega števila jih je že mnogo ieglo v grobove. Vendar pa šteje priseljena generacija gotovo še vedno precej nad sto tisoč naših ljudi. Koliko je k temu šievilu naših izseljencev prispevala c-olnčna vinorodna Dolenjska, je težko dognati. Ker pa je bila Dolenjska radi geografiči.i lego vedno podvržena številnejšim vremenskim katastrofam, kakor nekateri drugi kraji Sloveaije in pa ker do drugega desetletja sedanjega veka ni imela praktičnih prometnih zvez s tujim svetom, je logično baš vsled takih vzrokih bila nekako gospodarsko vedno v ozadju. To pa na njene številne družine ni vplivalo dobro in tisoče in tisoče s:nov in hčera prelepe Dolenjske je moralo baš radi gospodarskih vzrokov v tuji svet za kruhom in zaslužkom. Na podlagi tega bi bilo sklepati, da je morda Dolenjska prispevala največji dal ali najvišjo številko slovenskih izseljencev v Ameriko. Od Atlantika pa tja do plavega Tihega morja se vrstijo naše slovenske naselbine. Nad tri tisoč milj zavzema ta daljava. In v slovenske naselbine razstrešene po tej širni .daljavi naslavljam podpisani te vrstice, v prvi vrsti sinovom in hčeram naše prelepe vinorodne Dolenjske. Za tem pa vsem dobrim slovenskim srcem, pa naj bodo že iz katerega koli dela od božjega solnca obsevane prelepe božje slovenske zemlje. Slovenci smo vsi, pa bodimo in pridimo že izpod Triglava, ali pa izpod Gornjacev, ali od Krke, od Save, od Kolpe, od Soče, ali pa od Drave in Mure. Zato naj ta le prošnja velja prav vsem Slo- ZAKAJ PA GRE? Gre za dobrodelje. Tam v Šmihelu pri Novem mestu, so pred 50 leti dospele Uboge šolske sestre Notre Dame, ter otvorile svojo redno redovno hišo, iz katere se je razvil v par desetletjih krasen redovni samostan z vzor-•no osemrazredno dekliško šolo ter poleg te že po vsej Sloveniji sloveča vzgojevalna gospodinjska šola, katero vzorno vodijo imenovane sestre že 50 let. Ta 50 letni ali zlati jubilej svojega obstanka v Šmihelu obhajajo šolske sestre Notre Dame dne 29. septmebra 1936. Narod doma se pripravlja, da bo ta jubilej proslavil kar se najbolj primerno in častno da. Posebno akcijo pa so začele bivše učenke in gojenke tega šmihelskega šolskega zavoda s tem, da so se organizirale v posebno udruženje z namenom, da zbero skupaj kolikor največ mogoče se da darov in s temi darovi zgrade v Šimhelu pri Novem mestu SIROTIŠNICO ZA DOLENJSKO in BELOKRANJSKO. Ta zavod bodo izročile v oskrbo imenovanim sestram, da ga vodijo in upravljajo. Ta sirotišnica naj bi bila dostojen in primeren spomenik, postavljen ob priliki 50 letnega jubileja, odkar so se Uboge šolske sestre Notre Dame naselile v Šmihelu in pričele tam svoje vzgojno delo. Organizirane bivše učenke in Uojenke imenovanega zavoda že obirajo pridno darove za Dolenjsko sirotišnico. Toda svota, ki bo Potrebna ne bo tako kmalu sku-j■ Zato se z iskreno prošnjo °bračaj o tudi do nas izseljenih l0jakov in rojakinj, da jim tudi nn priskočimo na pomoč po svo-' 5'h možnosti. KAJ ZOPET KOLEKTA?! Predragi rojaki, le nič t»e ne UfltraŠimo. Kdor nima in ne mo-le nič dati, se do njega tudi nič j11' Pričakuje. Kdor pa ima in bi '^ko utrpel kak kvederček, mor-a dolar, je pa proeen, da poma- ga. Zlasti rojaki in rojakinje iz Dolenjske. Na te posebno naslavljamo to prošnjo. Je vas na deset tisoče v Ameriki. Doma bodo morda čez čas deležni podpore tega zavoda kaki vaši daljni ali bližnji sorodniki — sirote. Pa če že to ne, deležni jo bodo drugi reveži, ki bodo tudi podpore vredni. Kot kristjani radi podpiramo ob vsaki priliki še tuje dobrodelne organizacije, pa naj prošnjo lastnih sester iz rodne grude prezremo? Ne, to ne smemo! Zavedamo se, da so težki časi, ko vse tare kriza. Pa vendar kak mali dar bodo dobra slovenska srca še našla za ta namen, in ta zavest je podpisanega privedla do tega, da je uslišal to prošnjo in jo kot tako postavljam pred slovensko ameriško javnost. Nihče se naj ne huduje na to prošnjo. Ce komu ne bo všeč, dobro, pa jo naj položi na stran, pa bo mirna Bosna. Tisti pa, ki imajo za reveže in take stvari vsaj malo sočutja, so pa prošeni, da I store v tem oziru, kar in kolikor (jim razmere dopuščajo. Vsak najmanjši dar bo z hvaležnostjo sprejet. Imena darovalcev in svote bodo objavljena. Ker bo zbirka teh "darov poslana v stari kraj do časa, da bo tam do 29. septembra 1936. Določamo čas za sprejemanje teh darov DO 10. SEPTEMBRA 1936. Do tega časa so vsi, ki se bodo odločili kaj darovati v ta namen, prošeni, da pošljejo svoje darove na Uredništvo "Ameri-kanskega Slovenca", ki bo objavilo imena in svote darovalcev, ter na to skupno zbirko pravočasno poslalo na svoje mesto v stari kraj, za namen, za katerega se zbira. Posebno se pa apelira še zlasti na vse one blage rojakinje po Ameriki, ki so bile morda same deležne vzgojnega pouka v samostanu šolskih sester v Šmihelu. Spomnite se vsaj ve drage rojakinje svojih nekdanjih učiteljic. Pojdite okrog svodih prijateljic in prijateljev po naselbinah in naberite v ta namen vsaka, kar more. Veliko dobro delo bote vršile s tem, ko bote zbirali darove za Dolenjsko sirotišnico. Pokažimo se. da če tudi smo že dolgo dolgo v tujem svetu, spomin na domovino v naših srcih še živi in da na njo še nismo in ne bomo nikdar pozabili. Vsem za vse že v naprej najlepša zahvala in iskren Bog plačaj l John Jerich... * bivšim šmihelskim go- jenkam in učenkam! Šmihel pri Novem mestu Septembra letos praznujejo naše učiteljice, Uboge šolske sestre de Notre Dame v Šmihelu, 50 letnico svojega obstoja in kultu rno-vzgo j nega dela v Sloveniji. V vrstah njihovih bivših učenk se je porodila velika misel, postaviti svojim učiteljicam-vzgoji-telj icam ob tem jubileju dostojen spomenik, vreden njih in — nas. Spomenik, ki bo pričal o preteklosti in kazal v bodočnost, postavljen v znak hvaležnosti in priznanja. Spomenik, ne lesen, ki ga raz je vlaga in čas, ne ka-menit, ki ostane hladen in tih, ne z zlatimi črkami v marmor, ki jih izmijejo plohe in neurja; živ spomenik jim postavimo! Od-primo svojim učiteljicam vrata novega humanega hrama, kjer bodo mogle posvetiti svoje moči v samaritanski službi do bližjega — sezidajmo jim sirotišnico! Naj se evharističnim križem, s katerimi je vernost slovenskega ljudstva posejala naše hribčke, v lanskem evharističnim letu pridruži še ta spomenik, veren dokaz hvaležnosti in vdanosti bivših učenk napram svojim učiteljicam, a tudi veren dokaz človekoljubja in socijalne usmerjenosti vsega zavednega slovenskega ženstva. Saj človek ni nikdar (Dalje na 4. strani.) NEMIRI V PARIZU UTRINKI IZ TAJNIŠTVA EZ. Prizor ki kaže izgrede v Parizu med stavkarji in policijo. Vmes so tudi vojni veterani, ki nastopajo za 100% patriotizem. Njih geslo je: "Francija Francozom!" SE SLISI PO SVETU? ...................................................................................................................................................................................IIIIHIIIIIIIIIIIIIIMII VOJAŠKI MANEVRI Allegan, Mich. — V osrednjem delu države Michigan se vršijo ta teden veliki vojaški manevri. So to največje vojaške vaje, kar se jih je še do-sedaj vršilo na osrednjem za-padu. Nad 24,000 pehote sodeluje pri vajah. Ves šesti kolje mobiliziran. Nad 100 bom-nih letal sodeluje pri vajah. Veliko ulogo igrajo motorna vozila. Preko michiganskega jezera prevažajo vojaštvo posebni jezerski parniki. Glavni namen teh vaj, je, izvršiti kar najhitrejša mobilizacijo in dostavo vojaštva na bojno linijo. -o- VROČINA NA UMIKU Chicago, 111. — Vremeno-slovec J. R. Lloyd, izjavlja, da s« hladni zračni valovi, ki prihajajo iz Kanade od Hudson zaliva, začasno prepodili silno vročino, ki ježgala osrednji zapad nad dva tedna. Za par dni se ni bati hude vročine, pravi Llovd. Tudi polja so se zdatno izboljšala, p0 dežju v soboto in nedeljo. Po Mis-seri, Kansasu, Nebraski in deloma po Minnesoti je pihala tako huda sapa, da je po enj krajih odnašala strehe s hiš in drugih poslopij. Na jezerih se je dogodilo vsled viharjev in hudih sap več nesreč. V splošnem se je temperatura vsepovsod zdatno izboljšala. t NEDELJA MOKRA — PE TEK SUH Francoski meteorolog Marcel Jobelot se je bavil z vprašanjem, kateri dnevi v tednu so najrajši mokri. Deset let je vodil o tem vprašanju statistike, ki so mu pokazale, da je največ deževnih dni v nedeljo, pilem sledijo zapovrstjo torek, četrtek, sobota, ponedeljek, sreda in petek. Petek je tedaj v splošnem najbolj suh dan tedna. Jobelot pravi, da okakšnem slučaju tu ne more biti govora, seveda pa tudi ne more povedati naravnega zakona, ki bi pojasnil to čudno atmosferično dejstvo. Nekaj pa bo na tem. Kdo med nam se še ni jezil, da mu dež skoraj dosledno pokvari nedeljske izlete? ■-o- MODRA LUČ NAD ŽENEVSKIM JEZEROM Prebivalci francoskega mesteca Thonon ob ženevskem jezeru pripovedujejo o čudni luči, ki se zadnje dni prikazuje nad obalo ob jezeru.Drevesa obdaja modra luč v obliki velike krone, ki se neprestano giblje in premika. Iz-prva so drugod menili, da imajo opraviti z navadno močvirno lučjo, vendar ni nikjer v okolici kakega močvirja. Zanimanje za nenavadni pojav je narastlo, ko je poročala o luči vremenska opa-zovalnca, ki se nahaja 20 km oddaljena od jezera. Svet stoji pred nepojasnjeno uganko. Prebivalci govorijo, da nekdo preizkuša najnovejše smrtne žarke. Razburjenje je tem večje, ker so o-pazovali slično modro luč tudi leta 1914 — tik pred svetovno vojno. lastnika hiše, 33 let staro Miss Prince. Pilot, ki je vodil letalo se je nevarno poškodoval." V Ottawa, 111., se je ubil automobilski mehanik, ko se je vozil z letalom. Padel je iz 'višine 300 čevljev. V Johnstownu, N. Y., pa se je ubila ena potnica in pilot, ko je padlo letalo na tla. I-lezolucijo za beati^ikacijo Slomškovo, ki smo jo poslali v registriranem pismu mariborskemu škofu, so podpisali v imenu ameriških Slovencev ii-le gg. duhovniki, udeleženci lemontske slavnosti dne 5. julija t. 1.: V. Rev. Anzelm Murn, Rev. J. Plevnik, Rev. Ruda Potočnik, Rev. Viktor Rogulj,- Rev. Leo Novitskie, Rev. John Ferlin, Rev. Hugo Bren, Rev. Bernard Ambrožič, Rev. Benedikt Hoge, Rev. Aleksander Urankav. Rev. Salezij Glavnik. Med tem smo že brali v starokrajskein Slovencu, kako slovesno so tamkaj proslavili Slomškove dneve. V imenu vseh Slovencev je voditelj in minister dr. A. Korošec izročil mariborskemu škofu 100,000 podpisov. ŽELEZNIŠKA' NESREČA v RUSIJI Moskva, Rusija. — Blizu Cite, se je dogodila dne 22. junija velika katastrofalna nezgoda. Trčila sta skupaj dva vlaka, v kateri nezgodi je bilo ubitih 51 ljudi. Sovjetske oblasti so to novico cenzurirale in so jo izdale v javnost še le po treh tednih, iz kakega vzroka, poročila ne povedo. -o- LETALSKA NEZGODE Ada, Oklahoma. — V tukajšnjem bližnjem mestecu Flitstcwn, je v nedeljo padel na dvorišče hiše Newton Prin-jce, letalo, ki je zadelo hčerko IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) Jjena. Stopila sta v vrste Kristusovih bojevnikov. Kamor koli že prideta, povsod bosta !našla veliko potrebo neumornega dela za krščanske ideale. Moči teme so širom sveta na delu in z mrzlično hitrostjo in 'satansko zlobnostjo spuščajo 'svoje mreže na lov neumrjočih Jduš. Ne bojta in ne strašita se. j Vsa peklensk druhal s svojimi pomagači na zemlji mora sramotno bežati kjer se nastani Kristus v tabernaklju, pred katerem kleči in moli za ljudi dober katoliški duhovnik. Toda, duhovnik more vstrajati le tedaj, ako zmaga naj poprej sam nad seboj in se strogo drži Kristusove poti samozata-jevanja, neutrudljive in neomejene potrpežljivosti z ljudmi in iskrene ljubezni do Matere Marije. Dominus vobiscum! Prijatelj Sedaj pa pojdimo naz:i k našemu svetniškemu kandidatu Baragi. Tudi "Družba za Baragovo semenišče" je za svoio nedeljo priporočila molitev za Br.ragovo beatifikacijo ter položila Slovencem na'srce, naj se v svovih zadevah priporočajo škofu Baragi. Od strani Baragove Z\ eze moramo to naklonjenost pozdraviti in jo naknadno drage volje potrditi. Naj še za naprej velja to navodilo. — Ob tej priliki- moram dati v javnost, daje Baragova Zveza ob zadnjem občnem zboru v Waukeganu odg as ovala $200. za Baragovo semenišče ter svoto poslala direktno na ljubljanskega škofa dr. Rozmana. Rvav verjetno je, da bomo na prihodnjem | občnem zboru v So. Chuagi do-I dali še toliko, da bo za eno sobo jbogoslovca, ki bo potem r a "večine" čase nosila imo Baragove ' Zveze. TRINADSTROPNA HIŠA NA PRODAJ Vsak flat 6 sob; zidana. Blizu 26 ulice in Crawford Ave. Cena je samo $6200.00. — Za naplačilo se sprejme tudi delnice od stavbinskih in posojilnih društev. Vprašajte pri: Anton Jordan, 2622 So. Harding Ave., Chicago. V Glasilu KSKJ. je od časa do časa natisnjen ogias, i.i je povzet iz Baragove brolurice in pove, kakšen je nam^n P r egove Zveze. Kakor sem že svoj čas povdaril, je naša Baragova Zveza privatna, po lastili iniciativi v življenje poklicana ustanova, ki je v svrho BaragoVe beatifi-|kacije dosegla, da je bila imenovana uradna oseba, takozvani VICEPOSTULATOR. Sedaj je njegova dolžnost, da stori vse, kar je za škofijski proces potrebno. Na Zadnjem oir-nem zboru Baragove Zveze se jo ts'di določilo, da bo denar i>Z na razpolago marquettskem.; škofu in po njem postulatorju, da se bo tako zamoglo čim prej poiskati vse listine in pisma in deki ir.ct., kar je pri taki stvaii potreLao, kakor je delo za beatifik mtro najprej. Odbor BZ ima nek ga škofa od zadaj, ki bo v tem slučaju prčcej dobil od 40-6-J ck 1'ov, ki se bodo podpisali, da st\ar podpirajo. Če bi pa prej zainteresirali ameriško javnost, kal.or pa mamo vse stvaii zoram, bi se ta zainteresiranost p:ej razgubi-la, kakor bi bila na mestu. Kljub temu pa smo naprosili d\e osebi, da boste v tem smislu delovali. |Naš namen je, Vi tor i!, I vce, kar je v nasi moči. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55...............v- 1^0 Din Za $ 4.95.................... 200 Din /a $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.55.................... 400 Din Za $11.65.................... 500 Din Za $22.90....................1000 Din Za $ 4.05...... Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$1C>.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite.....v...$51.50 Lire: ...... 50 lir Za $43.00.. Za $ 9.00.. .......500 lir .100 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois NASI K Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE Slike So iz vseh delov "stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Te dni so se zoran gkr ni odborniki KSKJ. k svoji polletni seji. Prav lepo jih pozdravljamo ter jim želimo dobi"ga uspeha pri njihovem delu. Ravno smo imeli priliko, da sme pri statisti-ku z imenom IVAN Ml.ADlNEO brali, kako stojijo razne jirgoslo-vansker podporna organizacije in kaj so storile za puiajšanje našega naroda. Tudi r.CRj. je častno zastopana. Svojim članom je od svojega poiotka izplačala že skoro šest milijonov ('oiarjev v razne dobrodelne s vrh'. Vsako leto gre v ta namen lepa vsota. Na zadnji konvenciji sc tudi sprejeli rezajucijo, da Lodo po svojih močeh poskrbeli za stare in onemode članj ter jim — če bo prilika nanesla — zgraoili zavetišče. To bi bilo zelo dobro in hvalevredno delo m od na?e strani samo želimo, da bi te lot je ne položili Ad Kalendas 'Jraecas... Mr. Ivan Mladinec je po listih objavil proglas, da '.i rad podatkov o raznih društvih. Meni se zdi najbolj primemj, da je obrne s posebnimi vpvaoalnimi polarni na tajnike obstoječih društev, da naj le-ti odgovoiijo na stavljena vprašanja; č* bo potrebno, bodo še dodali kaka posebna dopolnila. Za naslove tajnikov mu ni treba bi vi v skrbeh, saj so od časa v naših lis:?h. Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland A v ennt Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. f Btrmn « AMSRIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 23. julija 1936 1 "Ne vem, čemu uganjaš sitnosti! Jaz storim vendar, kar hočem! To je res čudno, da bi moral za to ostati še tukaj, ker tebi ni po volji, da grem! Primaruha, kaj pa misliš!" "Pa pojdi pozneje s kakim drugim par-nikom! Ali moraš iti ravno z mano? Saj nimam nič zoper to, če greš, a to me jezi, da se držiš mene!" "Ali ga ne poznaš?" reče Tonček. "Saj veš, da nima poguma, in da se mora držati zmeraj koga, kakor otrok matere." S tem je bil prepir končan. Podali pa so se, poslovivši se od drugih, vsi trije na jednoisto ladijo, in sicer na francoski par-nik "Bourgogne". Parnik je odplul ob jednajstih dopoldne. France in Jakob sta bila še zmeraj nekako hladna drug proti drugemu. Zato je govoril France večjidel s Tončkom, ki je bil zelo dobre volje, in je bil danes torej laže dobiti od njega kak odgovor, nego po navadi. Držali pa so se vsi trije zmeraj skupaj, kajti kamor sta se obrnila France in Tonček, ondi je bil tudi Jakob. Bil je res tak, kakor ga je bil opisal Tonček. Samemu kar ni bilo prestati, in akoravno je vedel, da je Francetu baš radi tega tako nadležen, ker se ne gane z njegove strani si vendar ni mogel pomagati. Ker so se vozili naši potniki zdaj za svoj denar, so imeli dosti prijetnejšo vožnjo, nego tja grede. Smeli so se celo na krovu ladije prosto gibati. Toda vse tudi ni šlo tako,* kakor bi bili oni hoteli. Tonček je bil v svojem veselju prijel za harmoniko in je začel igrati, ne da bi bil kdo moledoval, in ne da bi mu bil kdo obljubil; desetico. Pa glej ga zlomka! Ne da bi mu bili ljudje hvaležni za to, so se začeli nekateri še ujedati, da take godbe ne potrebujejo, ter so zahtevali,- da naj utihne! Tonček dolgo ni vedel, kaj ima pomeniti to mrmranje, in igral je prav, kakor bi se hotel ponašati s svojo umetnostjo, kar stopi neki mornar k njemu ter ga pozove z osornim glasom, naj ne nadleguje potnikov. Zdaj pa je bilo treba videti Tončka, kako je stegnil kvišku tisti svoj sicer tako upognjeni, tanki vrat. Kaj, njegova harmonika naj bi nadlegovala koga? Kaj takega še ni bil doživel. Njegove zaspane oči se mu razširijo, in kakor vojskovodja, ki motri svojo vojsko, se začne ozirati po ljudeh, ki so bili zbrani na krovu, hoteč menda poiskati' tistega, ki ni maral poslušati njegove godbe, in to še celo zastonj ne! Dolgo je zrl in strmel z odprtimi usti, naposled pa je odložil globoko užaljen svojo harmoniko na klop poleg sebe ter vzkliknil: "Še prosili me boste, prosili, da bi vam igral, pa vam ne bom hotel! Le zapomnite si to!" Bil je tako uverjen, da se to res zgodi, in da pride zanj maščevanja čas, da se je kmalu popolnoma potolažil. Od začetka je bila vožnja mirna, akoravno so se valčki precej živahno zigra-vali. Toda proti četrti uri popoldne se pripode hipoma sivotemni oblaki na obzorje, in vzdigne se tak vihar, kakoršen se na. suhem le malokdaj doživi. Ladijo je metalo l^akor orehovo lupino sem in tja, in med pljuskanjem dvigajočih se in padajočih valov je tulil in bučal veter, da je groza izpreletevala vse, ki so bili na ladiji. Potnikom se je poznalo brez izjeme, da jih navdaja skrb, in da se boje nesreče. A tudi poveljnik ladije in njegovi pomočniki niso mogli zatajiti popolnoma bojazni, dasi so se delali pogumne in so v jednomer tolažili tiste, ki so v obupnosti vili roke ter klicali na pomoč. Med našimi znanci je bil Tonček še najbolj miren. V tem ko sta France in Jakob vzdihovala in je zlasti zadnji javkal, sedel je on molče na klopi, krepko oprijemajoč se držala. Gledal je pač nekam plašno in imel je usta odprta, kakor človek, ki z vso pozornostjo čaka na to, kaj pride v bližnjem trenutku, a tožil ni in z nobeno besedo ni izdal, da se boji. Tudi slabostij ni imel, vsled katerih sta France in Jakob hudo trpela. Čim bolj se je približeval večer, tem hujše so bučale in divjale sape, tako da je začelo upadati tudi pogumnejšim srce. Ne samo ženskam, tudi moškim je začel vstajati smrtni pot na čelu. Cim dalje glasneje so vpili ljudje, in čim dalje pogosteje so se culi klici obupa . .. "O to je naša zadnja, to je naša zadnja ura!" je kričal Jakob neprenehoma. "Kaj sem mislil revež, da sem se podal na. pot!" France ni preslišal teh besed in je mislil sam pri sebi: "Pač res, kaj ti je bilo treba iti z menoj !" Govoriti pa se mu ni ljubilo. Preveč je bil prepričan, da se mu bliža zadnja ura, da bi bil še zbadal koga. Tudi ko mu je Jakob naravnost očital, da je on kriv njegove nesreče, ni črhnil nobene besede. Pač pa se mu je izvijal vzdihljaj za vzdihljajem iz prsij, in večkrat je vzkliknil po tihem: Bog se nas usmili in sveta božja porodnica!" Nevarnost je bila postala že tako velika, da so razdelili med potnike rešilne pasove, s pomočjo katerih je možno, obdržati se delj časa nad vodo. "Izgubljeni smo, izgubljeni smo!" ti klici so se ponavljali čim dalje bolj, in nihče ni več ugovarjal takim besedam. Celo poveljnik ladje ni več tolažil ljudij, temveč je delil le še ukaze za slučaj, da se la-dija potopi. Ce bi bil kdo hladnokrven dovolj, da hi bil opazoval pozorno, kaj se vrši in godi okrog njega, ta bi bil videl, kako različno se pojavlja smrtni strah pri raznih ljudeh. A kaj, ko se v takih trenutkih trese vsakdo sam za svqje življenje. V takih hipih skrajne nevarnosti se pokaže narava posameznega človeka bolj, nego ob katerikoli drugi priliki. Na ladiji je bilo med drugimi tudi nekoliko Lahov. Ti so se vedli kakor besni. Skakali so sem ter tja, metali se po tleh, molili in preklinjali, vse ob jednem, da jih je bilo groza gledati in poslušati. Nasprotno pa je bilo nekoliko ruskih potnikov, ki sicer niso mogli prikriti obupnosti, kajti brala se jim je dovolj jasno na obrazu, pa se niso ganili, da je bilo videti, kakor bi z največjo vdanostjo pričakovali neizogibne smrti. (Dalje) Napačna j e misel1- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec POVESTNE KNJIGE IN ROMANI Katere ima v zalogi naša knjigarna: 1849 W. Cermak Rd. Chicago, I1L 9 KRIŠTOF KOLUMB, ali odkri tje Amerike. E. Šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten ro man iz življenja Krištofa Kolumba ............................................. 65c KRIVDA, Fr. Bevk, broSura 165 str. Povest nam odkriva preža-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest .................................................. 50c KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ...................................... 60c KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ............................ 35c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini .................................................... 50c MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike !z življenja sužnjev črncev itd............................. 70c MALI LORD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej............ 90c MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ............ 65c MARIJA KOŽUHOVA, L. He- mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani .......................................$1.00 MIMO CILJEV, M. Pugelj. Trdovezana 180 str. Deset zanimivih kratkih povesti: Zanešeni. — Trije meseci. — Helena. — Jerom. — Zaljubljeni kmet. — Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse v eni knjigi ............$1.00 MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na potovanju ........................$1.00 MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ................................................ 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdovezana knjiga ........................................ 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar- ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Trdovezana 192 strani ................................$1.00 MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$1.00 MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, trdo vezana knjiga z 94 strani ................................$1.00 MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in /.animiv ............................................ 85c MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče: 4. snopič: V gorskem zakotju...... 45c 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja .......................................... 45c 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ...................... 30c 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest .............................................. 30c 21. snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30c 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman ........................................ 45c 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .......................... 30c 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Goreniska povest........ 30c 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ................................ 30c 43. snopič: Edip na Kolonu. So-foklej. Sta. ogrška drama........... 30c 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ............................................. 30c 58. snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigojL Povest slovenskega viso- košolca ............................................ 30c pqvesti. Andrejčkov Jože............ 30c 60. snopič: Emanek, lovcev sin..... Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja .......................................... 30c 59. snopič: Več kratkih, zanimivih NA KRVAVIH POLJANAH, J. Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja .......................... 75c NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem .................................... 75c NA RAZLIČNIH POTIH. F. Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi........ 40c NARODNE PRIPOVEDKE, 1. zvezek. Dominikus ...................... 35c NARODNE PRIPOVEDKE, 4. zvezek. Dominikus ...................... 40c NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic ............................................ 35c NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest ............................ 35c NA SINJEM POLJU, trdo vezana knjiga ........................................$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani...... 45c NA PRERIJI, J. F. Cooper. Povest iz življenja ameriških pijo-nirjev .............................................— PISANO POLJE 30c NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi.......................... 80c NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 str. Črtice in slike iz beneško-slovenskega pogorja...... 45c NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str................................. 50c NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja .......................................... 75c NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40c NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 35c NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelb zanimiva povest iz kmečkega življenja......................................... 30c NIHILIST, Zavorič. Broš, 80 NOVO MESTO. Roman, trdo vezana knjiga, spisal Miran JarC, str. Povest, ki opisuje ruske re-volucionarce .................................... 40c OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str.................$1.25 z 183 strani zZZZ..........................$1.25 OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str...$1.00 OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja ........................-................. 85c OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobrim ljudem spisal S. J. Peter Lippert; trdo vezana knjiga $1.25 Mehkovezana knjiga ....................$1.00 OČE BUDI TVOJA VOLJA, Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre ............................................ 50° OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ................ 75c ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ 45c OTROŠKA LETA, Mks. Gorki. Povest iz ruskega življenja po vojni. Broš. 237 str..................... 85c OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. 35c ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitate-lje skozi burne slučaje................ 80c OTROKA KAPITANA GRAN- TA, J. Verne. Trdovezana 607 strani. Vrlo napeta povest, ki vas vodi po Južni Ameriki in drugih krajih, da čitate s posebnim uživanjem ................................$2.00 Inteligentno delavstvo. Menda je bil zadnji štrajk francoskega delavstva največji štrajk, kakršnega je kdaj Videl svet, pravo revolucionarno gibanje je bil, kakor se je pisalo, in vendar je vse poteklo brez vsakega nasilstva, ropanja, plenenja, brez vsakih znatnih neredov pač. Opravičeno je toraj, da se francoskem delavstvu prizna izredna inteligenca pri boju za -svoje pravične zahteve, katere je baje tudi v popolni meri doi-seglo in jih v enaki meri zasluži. Vsa čast takemu delavstvu. Malo je na tem, kakšni politični struji je pripadalo to delavstvo, morda res v večini nja: Dobro si rušil, Slovan! Slovan ne zna samostojno misliti. Drugi mu nekaj sugeri-rajo, sledi pa prav vsaki sugestiji s suženjsko pokornostjo, in kadar se malo izprosti, osvobodi, — ruši, uničuje, pokončava. Na ruskih velepo-sestvih je bilo pri izbruhu revolucije dostj živil nakopičenih, ampak ruski revolucionar jih je moral zažgati, da vidi uničenje, rušenje, pa je v prav kratki dobi umiral od gladu. Priznam, da je težko in težavno držati mase pri redu, saj se navadno celo vojaška in stroga disciplina zruši, ko nekaj spodleti, temvečja čast .gre zato francoskemu delavstvu, da je pokazalo toliko inteli- socialistični struji, dasi so mo-j, rale biti pri tem tudi druge ^ence Pri tako ogromnem gi močno zastopane, saj štejejo komunisti v parlamentu do 70 poslancev. Nič na tem, kakšno delavstvo je bilo, dobro se je držalo, inteligentno se je izkazalo. Masam je pri kakem gibanju težko vliti inteligentnega zadržanja, to izkusi lahko vsak, ki je kdaj imel s kako maso opraviti. V Borovljah je po polomu prišlo do nemirov, ni bilo nobeno mezdno gibanje, ampak videl sem takoj, da niti plenitev ni glavno, če se razburi masa, uničenje je prvo. Enako je bilo v Beljaku, ko so mase napadle vlake z živili, rezale žakle z moko in sladkorjem, in gazile do kolen v raizsutih in uničenih živilih. Vsa čast francoskemu delavstvu vseh struj, ako se je zadržalo korektno, inteligentno. Kakor kaže jasno zgodovina, tudi francosko delavstvo ni bilo vedno tako inteligentno v prejšnjih gibanjih. Dosti krvi je teklo in dosti tudi vrlo nedolžne krvi, in mnogokaj je banju. V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!" (Nadaljevanje s 3. str.) tako lep, kakor kadar prosi odpuščanja, kadar odpušča ali leči rane svojemu trpečemu bližnjemu. In ta dela ne bodo vpisana samo v naš dnevni račun, temveč v veliko življensko knjigo del za blagor človeštva. Za nameravano graditev sirotišnice za vso Dolenjsko se je po-krenila v vrstah bivših učenk velikopotezna akcija za zbiranje prispevkov. Pokroviteljstvo nad tem našim delom je prevzelo samo Nj. Vel. kraljica Marija. Če ste torej kulturna sadika šmihelskega samostana, bivša u-čenka ali gojenka, in če Vam je življenje potisnilo košček kruha v roko, odlomite od tega koščka drobtinico te jo pošljite v sklad za zgradbo doma najbed-nejših naše Dolenjske. Katera pa bilo čisto po nepotrebnem um- more jn hoče utrpeti več, lepo prosimo, da čimpreje uresničimo našo veliko, plemenito zamisel. Pa tudi, če niste učenka šmihelskega zavoda, darujte po svojih močeh, saj bo sirotišnica namenjena sirotam cele Dolenjske in bo vsak, kdor bo za njo kaj daroval, posodil Njemu, ki najvišje obrestuje in ki je rekel: "Karkoli storite enemu od teh mojih najmanjših, meni storite!" Naj nas pri tem našem plemenitem skupnem delu spremlja zavest, da gradimo veličastno stavbo, dom sirot, ki bodo dan za dnem in leto za letom sklepali v njem svoje ročice v hvaležni molitvi za one, ki so ga postavili in da bo morda baš ta molitev nedolžnih sirot izprosila na naše življenslte steze blagoslova in sreče. bo j hodov .......................................$1.50 OVČAR MARKO, J. Jalen. Brošura 407 str. Povest iz življenja našega naroda, je zanimiva po napetosti in značaju ....................$1.25 OZKA VRATA, spisal Andre Gide, brošura ................................ 80c Trdo vezana knjiga ..................$1.00 PATRIA, H. Federer. Broš. 72 str. Povest iz. irske junaške dobe ...................................................... 30c PERPETUA, ali afrikanski mu- čenči. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane .............. 45c PETELINOV JANEZ, J. Alešo-vec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te.......................... 85c POD ..SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga..................$1.25 čeno, da nihče ni imel dobička Marsikaj je treba zapisati na rovaš razburjenja, ogorčenosti, dosti pa je pri tem tudi grde strasti, golega maščevanja za opravičeno ali tudi le namišljeno krivico. Masa postane v takih slučajih —: dru-hal, mob. Špansko delavstvo ne more biti ponosno na svoje gibanje, in če bi bilo to v bistvu še tako opravičeno. Celo socialisti sami morajo čutiti izbruhe strasti, ko pač ni — inteligence. Enako je večinoma kje drugje. Žal, da se slovanskemu delavstvu vsaj vobče ne more priznati kake inteligence pri gibanju. Vobče, pravim, ker posamezni slučaju kažejo tudi častne izjeme. Pravo gibanje slovanskega delavstva se je uprizorilo le v Rusiji, ker v drugih deželah je šlo vedno bolj za kake lokalne zadeve in težnje. Za Rusijo pa velja vrlo nečastna označba giba- Udružene bivše učenke šmihelskega zavoda za zgradbo1 sirotišnice za. Dolenjsko v Šmihelu pri Novem mestu. Jacob Gerend Furniture Co. 704-70G North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Knjigarna Amerikanski Slovenec Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" t kateremu je znižana cena A A in stane samo: iUU Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,