V Ljubljani, dne 14« decembra 1939 Posamezna Številka Dta L« St. 50. Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5 II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št 10.711 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 polletno 16. celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar. Neomajna je vera v Jug slo vensko nacionalno in držav «o misel V začetku decembra je v Beogradu izšla f hrvatsko fronto oslabila državo. Končni va številka lista »Jugoslovenska otadžbi- uspeh te borbe pa bi mogel postati usoden za vse nas. Zato jugoslovenski nacionalisti pozivajo k složnemu nastopu vse Srbe, Hrvate in Slovence, ki verujejo, da samo ju-goslovenska misel varuje moč in veličino Jugoslavije. prva na«, ki bo izhajal kot polslužbeno glasilo Jugoslovenske nacionalne stranke. Urednik je bivši narodni poslanec g. dr. Mirko Došen. V uvodnem članku razpravlja g. Jovo Ba-rianin o stališču in nalogah jugoslovenskih nacionalistov nasproti zdajšnemu narodnemu in državnemu položaju Danes se naša država preoblikuje v nekako federacijo, toda z nagibi, ki v mnogočem prehajajo oreko okvira in načela federacije. Priznati je treba, da je bila naša država doslej skoro staino v težavah. pogosto v zelo hudih Patriotizem in razumna spoznavnost sta bili zlasti v času nevanvh mednarodnih napetosti postavljena pred hude naloge. Triletna polivka vladavine dr. Milana Stojadinoviča je le kreoila splošno podiranje. Potrebni so največji napori, da pridemo iz te zmešnjave. Tako se je tudi Jugoslovenska nacionalna stranka odločila za skuono delo z ostalo opozicijo. Potrebno je Vlo neogibno delo pospešiti in dovršiti s čim "lanišo škodo za državo. Združena opozicija n Jugoslovenska nacionalna stranka nista sodelovali pri pripravah za uredbo od 26. avgusta, s katero je ustanovljena banovina Hrvatska, in tudi nista prevzeli za to dejane nikake odgovornosti. Jugoslovenska na-c:onalna stranka je tudi po tem dogodku na-glasila svojo neomajno vero v jugoslovensko nacionalno in državno misel Z ukrepi od 26 avgusta je bila, nadaliu-je a. Jovo Banjanin. osnovana banovina Hrvatska Zdaj je v ospredju banovina Slove-niia. Po načelu, na katerem je zasnovan ta sporazum, je jasno, da se ocnuje tudi tretja banovina, to je banovina Srbija Mi jugoslovenski nacionalisti se bojimo, da ni triahzem zelo nesrečna oblika našega skupnega državnega življenia. Toda oni. ki so dovedli državo na to pot, morajo zdaj dokazati, da je taka razdelitev možna, koristna in pravična za vse Samo na ta način bosta življenje 'n izkušnja pokazala, kam je državo dovedlo popuščanie jugoslovenske misli So protivni-ki. ki zdaj zlohotno dokazujejo, da ie jugoslovenska misel končno onemogočena So tudi malodušneži, ki so prčeli izguhliati vero v jugoslovensko misel. Toda ti m oni so v zmoti. Nikdar jugoslovenska misel naši državi ni b;la boli ootrebnejša, ko danes Ako hočemo, da bo Jugoslavija prava celota, kar mora biti, potem mora ostati obvarovana misel. ki ves narod in vse kraie veže nravno-stno, duhovno in politični. Brez tega bi naša država bila samo hladna zveza raznorodnih ljudi. Kot protiutež na hrvatsko fronto se zdaj slišijo glasovi po potrebi srbske fronte in v javnosti čujemo klic: Srbi skupaj Pri nekaterih je to izraz rodoljubne zaskrbljenosti, toda pri mnogih ie to samo izkoriščanje narodnega razpoloženja Morda bi srbska fronta mogla zaščititi kakšne posebne srbske koristi, toda nedvomno bi borba med srbsko in Jugoslovenska misel je v teh 20 letih morala nositi mnoga bremena, ki so jo mučila. Na njo so metali odgovornost za vsako zlo, ki se je zgodilo v državi. Danes je ona teh odgovornosti rešena. V zadnjem času smo priče ubežništva in polomov mnogih ljudi. Toda jugoslovenska misel se je s tem samo osvobodila tudi tega bremena, ki' n^omur ne bo prineslo sreče, kajti pri teh ljudeh no bo nihče našel pripravljenosti za kakršnokoli žrtev. Jugoslovenska nacionalna' stranka smatra sporazum za neodložljivo državno nujnost, uverjena pa je, da bo tudi po sporazumu zmagala misel narodnega in državnega ed;nstva. Zato ho stranka tudi nada^e iskreno podpiral pol:t;ko poštenega in pravičnega končnega sporazuma, pri č^m^r Ho zmerom imela pred očmi državo in domovino. Baš zato na bo s kreoko vero v bodočnost tudi nadalje odločno stopala pod zastavo širokega in svobodnega jugosl o venskega nacionalizma. Drevesnice fostavlje pod strog® »Službeni list« od 9. decembra objavlja naredbo bana dravske banovine o strokovnem nadzorstvu nad sadnimi drevesnicami in nad prometom s sadnim drevjem. Po tej naredbi se vse drevesnice v naši banov5 ni postavijo pod strokovno nadzorstvo banske uprave. Stroški za to nadzorstvo se bodo poravnavali iz banovinskega denarja. Nihče ne sme osnovati drevesnice brez posebne dovolitve banske uprave. Požlahtnjena drevesa in orehi morajo biti v drevesnicah posajeni v taki razdalji, da pridejo največ štiri drevesa na kvadratni meter. V promet se smejo spravljati samo one sorte požlahtnje-nega sadnega drevja in orehov, ki so v oblastveno predpisanem sadnem seznamu Druge sorte se smeio oddati samo ljubiteljem sadjarstva in osebam, ki jih žele preizkusiti. Vse zanikarne in v rasti zaostale sad'ke se morajo že v drugem letu odstraniti iz drevesnice in uničiti Oddajati se smejo le prvovrstna in drugovrstna sadna drevesca. Sadike s slabimi koreninami se ne suu.jO oddajati. Sorte, ki pridejo v promet, se morajo označiti s tablicami. Sadno drevje smeio prodajati le drevesničarji Vsaka drevesnica mora sporočiti do 15. avgusta .banski upravi, koliko ima sort in podlag, sposobnih za oddajo, in po kakšni ceni. Prekrški te naredbe se kaznujejo z denarno kaznijo od 100 do 1000 din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od enega do 20 dni. Drevesn;čaria. ki ne ščiti nasadov zoper rastlinske škodljivca in bolezni in teh ne zatira po zakonskih predpisih, bo oblastvo najprej opominjalo. Če opomin nič ne zaleže, pa more oblastvo odrediti odstranitev drevesnic. Drevesmčar-ji, ki že imajo drevesnice, morajo za dovo-Ijenie prositi naikasneje do konca januarja 1. 1940. Kdor tega ne stori, mora drevesnico odstraniti. Uredba je že stopila v veljavo 9 t. m. Volilni s Te dni se je vrnil iz Beograda v Zagreb ' la izdelava skupščinskega volilnega zako- i Tli 11 i n/r. » ry _ ':____;„ «nnnin .tnlUnrt r- «firo^nn cVlir\Čpinn Vi podpredsednik vlade g. dr. Maček. Z mim je prišel tudi hrvatski ban g. dr. šubašič. Teden dni so bila v Beogradu^ posvetovanja ki so veljala ne samo prenosu raznih pristojnosti na banovino Hrvatsko, temveč tudi političnim vprašanjem. Kakor kaže, so glavne težave glede prenosa pristojnosti odstranjene. Posebne težave so bile s prenosom pristojnosti iz ministrstva za prosveto. Nerešeno je ostalo še finančno vprašanje, ki je pač najtežavnejše. Pripravlja se načrt za končno finančno ureditev Nedavno solbile v časopisju objavljene vesti, da se je na ministrskih posvetih skleni- na in razpis volitev v narodno skupščino, ki bi bile prve. »Hrvatski dnevnik« je nato pisal. da niso bili storjeni še nikaki skleni, v katerem vrstnem redu se naj izvedejo volitve za hrvatski sabor, za skupščino in za občine. Neresn;čne da so tudi vesti, da Je čimprej računati z razpisom skupščinskih volitev. ki naj bi bile že ob koncu decembra ali pa v januarju prihodnega leta. To je potrdil tudi m;nister g. dr Krek v posebni izjavi beograjskim novinarjem. • Zagrebška Vil.ter jeva »Nova riječ« se odločno izreka za to naj se izvršijo volitve še pozimi. Zima da bo čas zatišja tudi v napetem mednarodnem položaju. To zatišje je treba čim prej izkoristiti. DOMOVINA St. 50 HTOiir 1 iiTTI'WWMB——— I Nasproti trditvam, da je načrt volilnega zakona že gotov, se v vladnih vrstah poudarja, da to ni čisto resnično Obstajajo Se razna mišljenja glede načina, čeprav ie res, da je od početka veljalo kot nesporno, d° bi naj bil volilni zakon sestavljen na osnovi okrožnih volilnih edinic, tajnega glasovanja in proporca. Iz neposredne Mačkove okolice se najodločneje zavračajo govorice, da bi mogle biti volitve še javne Kmečko-demo-kratska koalicija bi se vsaki taki nameri z vso silo uprla in je v tem pogledu vzajemna s celotno opozicijo Vse tri skupine opozicije so bile zadnje dni v stalnem stiku in so odločene, da bodo v vseh vprašanjih nadaljnega razvoja postopale enotno in vzajemno. Sadje je dobro zdravilo za vrst© feol^zni Nemški znanstvenik dr Heupke je izdal knjižico, v kateri piše da lahko sadje uporabljamo za zdravljenje mnogih bolezni in da bi morali tudi zdravi ljudie uživati sadje in sadne soke v mnogo večji meri kakor doslej Redilnost raznih vrst sadja je sicer neznatna. kajti v sadiu ie mnogo vode. toda to nas ne sme motiti Sadie je priporoči jivo kot pomočnik pri zdravlieniu mnogih bolezni Tako je priporočljivo jesti sadie zlasti debelim ljudem Sadje ne podnira nabiranja maščobe na drugi strani pa vendarle zbuja zadosten občutek sitosti V sadiu je zelo malo bebakovin Zato je sadje dobro za zdraviienie v®»h tistih bolezni pri katerih ne smemo uživati hrane ki ima mnogo beliakovme Cp ima *lovek vnetje ledvic naj uživa ob določemh dnevih samo sadie in ni je sadne soke S temolai5a ob takih dnevih delo svoiim ledvicam tako da se nii-hovo vnetie ublaži Sadje in sa^ni soki so zelo priporočljivi tudi pri nanadih nutike ker nimaio noben'h snovi i? katerih bi se mogla delati močna kislina in ker Dri tem obenem nodoiraio izločanie moče S sadi-^m se uspešno zdraviio tudi bolezni srca in žil. Pri takih boleznih ie moten krv ni obtok. Zato kri ne more dobt-o odstranlp vati z poedinih celic snovi, ki so telesu Škodljive Tako ostane recimo pri izmeniavi «¡novi v telesu Dogosto preveč kuhimskp «soli. ki oride v telo s hrano S sadiem -n sadnimi soki se te motnje odstranijo Sadie s svnio neznatno redilnostio obvaruie telo .irevelike ga truda s prebavo hrane in sploh olajia vso izmenjavo soli v telesu V sadiu sploh ni ku- h;r>icVp soli --iltp ."ihto lolo W, ifntrv a samo sadje od prej nabrano sol 'zloči Sad je in sadni soki so priporočljivi tudi pri bo^ leznih črevja Suhe borovnice so že od ne kdai ljudsko sredstv. orot- drisk' Tnakf priporočljiva so ori takih boleznih jabolka. S tem. da :ma le malo maščobe, je priporočljivo sadje tudi proti vnetjem Ker pa je v sadju mnogo sladkorja in vitaminov po-spešuie delovanje ietrnih celic in je ?ato zelo učinkovito sredstvo proti boleznim jeter in žolčnika Pri takih boleznih «e naibolje obnese grozd ie Slednjič ie treba opozoriti še na zdravljenje sladkorne bolezni pri kateri lahko uživamo sadje v kakršnikoli obliki Ce se odloči človek obolel za sladkorno boleznijo, vsak teden ah vsakih 14 dni kakor je pač njegova bolezen za en sadni dan ko uživa samo sadie si zelo olajša bolezen Njegovo telo prenaša zmes sadnega in grozdnega sladkot-ja navadno zeio dobro Ob sadnem dnevu ne otežuieu» '/menjave snovi v njegovem telesu niti beljakovine niti maščoba /ato se mu pri lažji stopnji sladkorne bolezni ne izloča skoro noben sladkor v huiših primerih Da le '•«to ma'" Londonsko časonisie izraža preoran ip is obsfoii med N"irifii(i in Rusijo sbimen nairt glede Romunije Po tem načrtu nai bi oaie dobila Nemčna rumunske oetroleiske vrelce Rusija na vse ozpmhe ob Črnem morju in ob izlivu Duna va »Observer« piše med drugim V Londo nu ie znano da ob«toia rusko- nemški dne» vor do katprem naj bi Rusija anpktirala Finsko Svpdsko in Norveško Nemčiia oa Bel g;io Nizozemsko in Dansko Rusija nai hi od Rumunije dobila Resarahijo del Dobru dže in ozemlje ob izlivu Dunava. severni det Rumunije * oetrolpiskimi vrelci pa nai b' Dri na del Nemčiii Isti list meni da ohstoi-tudi dogovor med Nemčijo in Italijo da se orenrpfi razširjenj Rusije v. tem delu Ev rone Po londonskih vesteh predstavila balkansko vpraianie nai težio nr-M^kušnio nemško-ruskcga so delovanja <"e Rusi i« na severu ne bo šla predale'- po 'em bi prišla po mneniu londonskih politi •rnv Pnmnniia na vi-sto i^lo no Cvo-*«'*« v-« ugov/hoii Kvnu*. i>«uižai /a Moskvo mnogo boli nskanten ker gr? tu za «rižpnip '-ori.st* Npmčiie Italije 'n Rusije. Seveda se ne da ugotoviti v ve- sti iistrP7air rpsnif" Zadne dni sp 'inske ^ete kr»-D-»«t!» cr sovjetske čete /.»rele v lorek suahovi-to nanadnt! tinsltp noetiiiont« llavn' n»nari su >hč«>i<- «ivietskp čete v treh ^mereh se jim c>os?eči nnoredovame v t^h rph «mprph «p bodo sovie'ske *etp /drir>;le ' kl'n ■ ki bo nanerien pmt ''lpa^org-i Rusi stalno d»va*ajo novp četi- Finsko *ete so noralo v toroV snr'xr «silnega nriti«Ka nasprotnika jaousliti iitrienp postoianke nri ^ali Soviptskp čotp noskuiaio nrod>-eti do -7-*p1p9niop tf- -Jrii i7 =krain«ga epve-rg v iii*iv>7anaHn' sme"-' rrnti Torne' na f,n-skn*verlski rnoi- Po umiku '7 ^alp 'p postal »oloiai 7a te"T> oHcpku 'elo resen. °n TW»rkov! ? M' ¿nev velike ljubezni »i«.v.- t<^a|jL>Utiiiua! L.e rnmiu giede sem st vznejevoljil zaradi neke nevšečnosti,« ji je zagotovil Boža pa mu ni verjela »Zakaj niste odkritosrčni nasproti meni? Kar vas peče. gotovo ni malenkostna reč Vi niste veseli' Prosim vas da mi ničesar ne zamolčite Ce vas draži kakšen človek ki je uslužben na mojem posestvu ga pošljite proč še danes, pa naj bo kdorkoli! Ce vam kakšna naprava kvari razpoloženje jo izpremenite' Hočem da se dobro nočutite pri meni'« V njenih besedah jf hila sama dobrotljj-vost in v nienih očeh sama tonlota Prav v tej uri ko ie bil tako zelo sprt sam s seboj, ko ie tako zelo dvomil v svoio lastno moč. ga ie izredno ganilo ko je videl koliko pomeni on zanjo Sklonil se ie nad njpno roko in io pritisnil na ustnice »Draga cosnodična « ip rekpl tonlo. »po vaši zaslugi imam naravnost zavidanja vredno službo zato vem da se vam moram fdeti najnehvalpžnejši človek na sve+u če le enkrat pokažem nera7nolo?pnip <*"o se «vojega živlienia ne morem nrav vpspliti gotovo nI vaša krivda. Ne. gotovo ni vaša krivda!« Govoril ie tiho toda z razburjenim glasom in njene oči ki so nlamteče zrle vanj, so se srečale z njegovimi. '¿vloit- iivi.|en)e le kaKui pokvarjen vo2 ki ga ne moreš več spraviti naprej « ie nt. dalieval hlastno »Ali si lahko predstavljate gospodična Boža kako ie s človpkom ki ga brez konca in kra'* oblpga neute*no hre oenenje in ki mora zmerom spet »bž-dovati nekai kar ie za večno izgublipno? Tak *lo vpk ip nač gotovo zmprom nesrpčpn « Zadnp besede ie bil le mrmral kakor bi Pil glasno mis!il kakor bi se mu bilo nehotp davilo i? grla nekaj česar šp ni niknmm zaunal česar doslei šp sampmu spbi ni or' znal Roža le menila da ji mora srce nastati od divipga vpselia T? nipgovih bpsed ie naposled sli?ala zaželeno nriznanie da ibžaluie «voio ooroko ? Nevenko Ta trenutek ji 'P bil sladko ^adoičpnje za vse bolečine ki jih ip nrptroela bil ji ie maSčevanie nad Nevenko ki ii ip bila ukradla nairlražie On «e kpsa hrepeni pn meni» Mene si želi.. Kakor zmagoslavni zvoki so ii blodile te misli po glavi in rekla ie t'ho. s novešenimi očmi »Moj ubogi prijatelj'« Čutila ie da oo tem spoznanju njegovega srca ne sme več s>l'ti vanj in si z nepravo bp^rlo vse pokvariti Molče se ie obrnila, kakor bi jo bilo pre-vpč pretreslo da bi še mogla dalie govoriti Molče sta hodila nekaj časa bb gozdnem robu V precejšni razdalji je stal pod senco ve- i ' ► u, naiseodnelie n ie osta'a or Rad "»nu. Ozka "teza ie če7 travnik drža1a do doma^i^e. »T^ko sem utruion-« rlr-ig' oriintpll OrO-sirn vns da;+e mi r^Vn » Boža te utrujenosti ni hlin^la. Res so se ji nocrp k*>r n o^s"tpk rrao''Ce ;P si- 'il vanio Velijo vznemirienip 'e u,!'pVova,0 kakor strun na nieno boino «rce Torla tega "P7V»irionia sp n1 onnit1' č°nrav 'e »ofjpifi Ha ip 7^0 »Vniiirvo 7a ni°no zdrav-^ M p ne bo se ga o<»;bala pa č"t'idi «>*»»-«»! pnkrat Viooo «jn-ofj iT Isrp*' '■"'""'t b^^e "•ivpti 7 vsem svoi'"m h;.«tT7om Fnkrat m^ra ^iti dana ni°ni do'<»otraini. nemi ljubezni ^ravica čeprav to '"""''n bolnega sr- ' oniom1 ...p^l.r, stalo ..h "knu n od videla oba kako sta rokov roki prihajala čez ■-..■-vsit, -jg v najbolj oddaljeno, temno sobo Najrajši bi 'tIp* kjer bi v°6 nri P"*» k;er je ne bi več pritiskal k tlom občutek, da mora b;ti 'a svoi obst?n°k. 7q «voj dnm hvalp^na dekletu. ki s tako očitnim ka/anipm liubezni 't n^onco moža neCT*amno tepta 7 nogami Toda iz tpmne sobe se ie vendarle snet vrnila k oknu, da iu je opazovala s tisto ^'»«tno želio liubosumnika oo novih bolečinah Nasledniega dne ie sedela Nevenka z malčkom v sobi in se silila z marljivim šivanjem omamiti svoje misli. glo napredujejo in so ceste proti zapadu polne finskih beguncev. Po vsem svetu vlada veliko zanimanje za izredno zasedanje Društva narodov v Ženevi, ki se je začelo te dni. Izmed 53 držav, ki so članice Društva narodov, je zastopanih 40. Zastopana je tudi Poljska, medtem ko se je Češkoslovaška odrekla sodelovanju. Tudi Sovjetska Rusija ni poslala na zasedanje svojih zastopnikov. Največje zanimanje na zasedanju Društva narodov vlada za finsko pritožbo zaradi sovjetskega napada Na zasedanju je bil izvoljen poseben odbor, ki je obravnaval rusko-finski spor in SDreiel sklep. naj Moskva takoj prekine sovražnosti nasproti Finski in pristane na pogajanja v okviru Društva narodov Moskovska vlada naj bi v 24 urah odgovorila na ta poziv Rok je potekel, a odgovora ni bilo. Kolikor se da presoditi iz časopisnih poročil, Moskva sploh ne namerava odgovoriti. Veliko pozornost zbujajočo vest sta objavila dva ameriška lista, »New York Times« in »New York Herald Tribune«, o prizadevanjih ustanovitve četvorne-ga bloka Anglije, Francije, Italije in Nemčije 7a pobijanje komunizma. Baje prihajajo te vesti od nemških novinarjev, ki so navzočni v Ženevi zaradi zasedanja Društva narodov. Namen tega četvorne-ga bloka naj bi bila obnova Bele Rusije in Galicije kot vmesnih držav proti Sovjetski Rusiji. V Ženevi meniio da Nemčiia temu ne bi nasprotovala. Polno podobnih vesti imajo tudi francoski listi. Tako piše »Journal«, da namerava Nemčija izrabiti zdajšno zasedanje Društva narodov za novo mirovno ofenzivo Po vesti istega lista se baje že vo-d;io taina pogajanja za ustavitev sovražnosti. Trdi se tudi. kar je seveda zelo dvomljivo, da ie kancelar Hitler že sporočil v London in Pariz, svoje pogoje Ti pogoji so ba-*e nastopni: obnova Češkoslovaške brez Su-detov. obnova Poljske brez nemškega in ruskega 07emlia, pri čemer bi Poljaka dobila ^zhod na morie brez Gdanska in koridor bi ostal v nemških rokah, ustanovitev Ukrajine ;n Bele Fusiie Po ustavitvi sovražnosti bi kanoelar TTHVr haio r,r>7vo 1 vanadpp velesi- le, naj se pridružijo Nemčiji v borbi proti boljševizmu. Pri vseh teh nasprotujočih se vesteh, iz katerih se ne da razbrati, kaj vse se kuha v Evropi, pa javlja Havas iz Berna, da je bilo v zadnem času v nemškem zu-njem ministrstvu več sestankov med zastopniki Nemčije in zastopniki ruskega veleposlaništva v Berlinu. Nekaterim sestankom da je prisostvoval celo kancelar Hitler sam Namen teh sestankov naj bi bil upostavitev tesnejšega vojaškega sodelovanja med obema državama z glavnim smotrom da se Anglija z morja in iz zraka čim bolj osami. Iz Bukarešte javljajo, da je zaradi sovjetske nevarnosti rumunska vlada v neprestanih stikih s turško vlado v Ankari Turčija ne zaupa položaju, zato se vsestransko pripravlja na morebitno potrebno obrambo države. Zlasti se utrjuje na severni meji proti Sovjetski Rusiji. Turška vlada se te dni pogaja z angleško zaradi posojila za zgradbo tvor-nic municije in orožja v Turčiji Pretekli teden in začetku tega tedna je bila spet vrsta parnikov potopljena od min in torpedov. Na bojišču samem pa ni bilo večjih dogodkov. Kakor poročajo iz Pariza, so Nemci izvedli nekaj napadov na angleške postojanke, a so bili vsi napadi odbiti. Gospodarstvo GOVED. Za kg žive teže so se trgovali v ljubljanski okolici: voli I. po 6 do 6.50, II. po 5 do 5.50 III. po 4.50. telice I. po 5.50 do 6, II. po 5 do 5.50, III. po 4 do 4.50, krave I. po 4, II. po 3.50, III. po 2.50, teleta I. po 7, II. po 6 din; v Mariboru voli I. po 5, II. po 4.50, III. po 3.50, telice I. po 5, II. po 4.50, III. po 3.50, krave I. po 4, II. po 3.50, III. po 3, teleta I. po 7, II. po 6 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Mariboru: špeharji po 8, pršutarji po 10, v ljubljanski okolici: špeharji po 10, pršu-tarii po 8 do 9. v Konjicah: špeharji po 12, pršutarji po 7 do 8, v Laškem: špeharji po 10, pršutarji po 8, v Ljubljani: špeharji po 10, pršutarji po 8 do 9 din. KRMA. V ljubljanski okolici: seno 110, slama 30, v Konjicah seno 50, slama 30, v Laškem: seno 80 do 90, slama 30, v Ptuju: seno 100 do 125, slama 25 do 35, v Mariboru: seno 90 do 110, otava 80. slama 45 do 50 din za 100 kg. KROMPIR. V Mariboru 150 do 200, v ljubljanski okolici 175, v Lendavi 100 do 110, Ptuju 125. v Laškem 150 do 200, v Konjicah 100, v Ljubljani do 200 din za 100 kg. VINO. V mariborskem okolišu se je trgovalo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4, finejše sortirano pa po 7 din za liter. V konjiškem okolišu je bilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4 do 5, finejše sortirano vino pa po 6 do 7 din later. V lendavskem okolišu so prodajali vinogradniki navadno mešano vino po 3.50 do 4, finejše sortirano pa po 4.50 do 6 din liter. MED. V Konjicah 18, v Laškem 18 do 20, v Mariboru 16. v ljubljanski okolici 20, v Lendavi 15 do 17 din kg. SIROVE KOŽE. V Lendavi: goveje 10, telečje 12. v Konjicah: goveje 11, telečje 14, svinjske 7 do 8, v Laškem: goveje 9, telečja 10, svinjske 7, v ljubljanski okolici: goveje 10, telečie 12, svinjske 8 din kg. VOLNA. V ljubljanski okolici: neoprana 20. onrana 40 din kg. FlZOL. V Lendavi 500, v Mariboru 500 do 600, v Ptuju 500. v Konjicah 600, v Laškem 800, v ljubljanski okolici do 800 din 100 kg. JAJCA. V Ptuju 1 do 1.25. v Mariboru 1 do 1.50. v Lendavi 1.25, v Konjicah 1.25 v Laškem 1.50 do 1.75, v ljubljanski okolici 1.50 din za kos. SIROVO MASLO. V Lendavi 24 do 30, v Konjicah 28 do 32 v Laškem 30, v Mariboru 24 do 36. v ljubljanski okolici 24 do 36 din kg.. ZABELA. V Gornjem gradu: svinjska mast 21, v Laškem: svinjska mast 20, slanina 18, v Konjicah: svinjska mast 18, slanina 17, v Mariboru: svinjska mast 18 do 20, slanina sveža 14 do 18, prekajena 15 do 25 dinarjev kilogram. Sejmi 18: decembra: Dolnja Lendava, Kostanjevica} 19. decembra: Brežice, Teharje; 21. decembra: Krašnja, Laško, Škocijan; decembra: Črnomelj: oai je vstopila Boža. Njene oči ;o bile videti še večie kakor sicer. Njena lica so bila kakor od vročine rdeča. V svojih gibih in glasu ie kazala razburjenje. »Dobro jutro, Nevenka. kako se ti godi?« je vnrašala in se sklonila, ne da bi bila počakala na odgovor in ne da bi bila pogledala mlado ženo k otroku ter mu ponudila škatlico sladkorčkov. »Zoranček. mali ljubček, vidiš, kaj sem ti prinesla?« Malček je segel z debelimi prstki v škatlico in si natlač;l usta s slaščicami. Boža se mu je smejala Škatlico z bonboni je še vedno držala v rokah in dečko se je stisnil k njej ter ji rekel: »Pojdi z menoj. Povedel te bom na vrt. Tam ti bom dal cvetlico « Nevenka pa mu je z vročičnimi očmi zaklicala: »Tukaj boš ostal, Zoranček, pri mami!« «Pusti ga vendar,« je menila Boža smehljaje se in ga prijela za roko. Mlada žena se ni mogla več premagovati. Planila je k dečku, ki je še zmerom prežal na škatlico s sladkorjem, ga vzela v naročje in odnesla iz sobe. Zaslišal se je trmast jok, nato pa je služkinja poskušala potolažiti jokaiočega otroka. Nevenka je bila bleda prav do ustnic in je vsa drgetala, ko se je spet vrnila. »Zakaj si tako stroga z otrokom? Zakaj nočeš, da bi se igrala z njim?« je vprašala Boža z užaljenim glasom. »Ne, otroka mi ne smeš izneveriti s svojimi sladkostmi!« je vzkliknila Nevenka s tresočim se glasom. »Vsaj otrok naj ve, da Je moj, samo moj! Ali razumeš?« »Ljubosumna si. Nevenka,« je rekla Boža z zmagoslavnim pogledom. »Nisem malenkostna ženska, da bi bila že za vsako reč ljubosumna,« je dejala Nevenka, držeča svoje ročno delo z obema rokama, »toda nisem slepa! Poznam tvoje račune. Boža! Vem, zakaj si dala Radovanu to službo, zakaj si iz mesta prišla semkaj! Samo zato, da bi mi ugrabila moža! Z vsako besedo, ki jo izpregovoriš z njim, mu vsiljuješ svojo ljubezen.« »Tvoja ljubosumnost te dela zelo krivično, Nevenka,« ji je odvrnila Boža, zdaj prav tako razburjena kakor mlada žena, toda znala se je premagovati. »Tvojemu možu sem omogočila to službo, da sem ga rešila bede. To prijaznost sem mu izkazala, da bi ga dvignila. Skušala sem popraviti tisto, kar si ti zagrešila. Kakor vidim, nočeš, da bi ti jaz odpustila, ker si mi ga ugrabila, čeprav si bila moja zaupnica, čeprav si vedela, da ga ljubim z vso svojo dušo! Res je, da mine med dvema dekletoma vsako prijateljstvo, kadar stopi moški med obe. To bi ti torej morala oprostiti, toda ne odpustim ti nikdar, da si ga napravila nesrečnega, da si terjala od njega žrtev, ki ga bo ugonobila! Bil je tako vesel, veder človek! Ti pa si se ga oklenila in mu s svojo ljubeznijo zaprla pot v lepo bodočnost. Moral je odložiti oficirsko suknjo, da te je lahko vzel, saj si vendar vedela, da se kot oficir ne sme oženiti s siromašno nevesto. Jaz bi mu bila lahko olajšala življenje. Rajši bi umrla, kakor da bi moža, kateremu sem naklonjena, napravila tako nesrečnega, kakor si ga ti!« Nevenka je z očmi, polnimi groze, in z drgetajočimi ustnicami stala pred Božo in molče dopustila, da je stresla ploho očitkov na njo. Ti očitki so jo zadeli tako globoko v srce, da ni mogla spočetka izpregovoriti niti besedice v svojo obrambo. »Beda?« je ponovila naposled, pogledala s smrtno prestrašenimi očmi Božo m jo prijela za roko. »Beda? Ali ti je to rekel sam? Ali ti je dejal, da obžaluje poroko z menoj, da je bila njegova žrtev prevelika?« Brez usmiljenja je gledala Boža Nevenki v obraz, ki je izražal strašne bolečine. »Pre-ponosen je, previtc-ški, da bi te obtoževal, Nevenka! Sicer pa nikar ne misli, da ne znam zamolčati, kar mi je zaupal iz globine svojega srca!« Boža se je zavedala, da je s svojimi zadniml besedami zadala učinkovit udarec Nevenki. Toda ni ji bilo žal, ker je domnevala, da je pravica na njeni strani. Spomin na lastne divje bolečine, ko je bila takrat gledala pred seboj Nevenkin obraz, žareč v srečni ljubezni, spomin na dolgoletno, nikdar utešeno hrepenenje po ljubljenem možu je udušil v Boži vsako senco usmiljenja. Nekak smehljaj je bil na Božinih bledih ustnicah, ko ie Nevenka brezupno strmela v praznino in vila roke v nemem obupu. »Ali te ima rad, Boža? Misliš, da bi si izbral tebe, če bi bil spet prost?« je vprašala Nevenka s trudnim, zastrtim glasom. Boža ni odgovorila. »Povej mi!« je Nevenka rekla odločneje. »Sama ga vprašaj. Ni moja dolžnost, da ti odgovorim na to vprašanje.« Toda ledenomrzle, trepetajoče roke so se oklenile njenih rok in obupani mladi obraz, iz katerega je bila izginila vsa kri, se je sko-ro grozeče približal Božinim licom. 27. decembra: Radeče pri Zidanem mostu, Vrhnika; Vitanje; 28. decembra: Dob pri Domžalah; 29. decembra: Mirna peč; 31. decembra: Kočevje, Zagorje ob Savi. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 12. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih pa tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 173.40 do 176.60 (za 214.34 do 217 43) din; 100 francoskih frankov za 98 do 100.30 (za 121.13 do 123.43) din; 1 ameriški dolar za 44.24 do 44.84 (za 54.58 do 55.20) din; 1 holandski goldinar za 23.18 do 23.86 (za 29.01 do 29.39) din, 1 belgijsko belgo za 7.29 do 7.41 (za 9.01 do 9.13) din. Nemške klirinške marke so se trgovale r>o 14.30 din. Vojna škoda je bila v Beogradu po 413.50 do 416 din Drobne vesti _ = Okoli našega izvoza živine v tujino. Nedavno je bilo zborovanje zastopnikov »Gospodarske sloge« v Zagrebu. Zborovanja sta se udeležila tudi podpredsednik vlade dr. Maček in minister za trgovino in industrijo dr. An-dres. Glavno besedo je imel gospodarski strokovnjak dr. Bičanič, ki se je podrobno bavil z načinom izvoza živine iz naše države. Dokazoval je, da so dosedanji načini podpiranja zasebnih izvoznikov rodili hude posledice za kmeta. Trgovec, ki je imel dovoljenje za izvoz živine, je imel prvo skrb, da je zniževal ceno živini na domačem tržišču, da je potem lahko več zaslužil v tujini. Tako je bil doma kmet oškodovan, medtem ko so si maloštevilni zasebniki delili milijone. Minister dr. Andres je govoril o tem, da se pripravlja v Beogradu temeljita preosnova na tem področju in da ne bo dolgo, ko bo možna ustanovitev posebne vrste zadružne organizacije, ki bo izvažala v tujino. Živino bo kmet prodajal neposredno in bo s tem mnogo več dobil zanjo. Zborovalci »o bili tudi za to, da se prepove izvoz živinske krme, ker je bo sicer zmanjkalo za domačo živino. Nanovo se morajo razdeliti tudi kontingenti za izvoz živine. = Krompir in oves za seme. Krompir in oves bo banska uprava dodeljevala po semenskem skladu tudi prihodnjo pomlad. Zaradi velikega pomanjkanja semenskega blaga je pričakovati, da bo zlasti za krompir toliko na- ročil, da ne bo mogoče ustreči vsem zaniman-cem. Opozarjamo prebivalstvo, da bodo občine sprejemale samo naročila onih kmetovalcev, ki žele zamenjati seme ali pa si hočejo nabaviti izboljšanega. Kmetovalci naj ne prijavljajo prevelikih množin krompirja. Obveščamo naročnike, da bodo za prijavljeno množino krompirja in ovsa po banovinskem semenskem skladu morali hkratu s prijavo plačati tudi jamčevino in sicer za krompir 0.20 din za kg, za oves pa 0.30 din za kg. Cena bo določena takrat, ko bo blago naročeno. Prevozne stroške in ostalo razliko v ceni bo banska uprava poravnala. Prijave naj se predložijo občinam vsaj do 15. t. m., da bo mogoče izvesti razdelitev do 15. februarja. Na poznejše prijave se ne bodo ozirali. = Za zadružno tvornico modre galice. Pretekli teden je kmetijskega ministra dr. Branka Čubrilovlča obiskal zastopnik kmetijskih zbornic dr. Anton Novakovič in mu pri tej priliki predlagal ustanovitev tvornice za modro galico, ki bi bila na zadružni podlagi. Ker je modra galica važen činitelj v vinogradništvu, je minister obljubil svojo podporo, zlasti ker dozdajšno izdelovanje modre galice ne zadošča vsem domačim potrebam. = Nemci niso pristali na povišanje cen pšenici. V novembru so bile končane priprave za izvoz naše pšenice v Nemčijo. Na seji stalnega jugoslovensko-nemškega gospodarskega odbora, ki se je vršila oktobra, ie bilo sklenjeno poslati en del našega kontingenta pšenice v Nemčije v obliki moke. Po tem sporazumu bi bili morali izvoziti v Nemčijo 2500 vagonov pšenične moke. V novembru se je obravnavalo vprašanje cene. Potem je Pri-zad pozval domače mline, naj mu slavijo ponudbe. Skoro istočasno so pa začeli mlini kupovati pšenico za mletje, tako da je kazalo, da bomo moko izvozili v Nemčijo. Toda v Nemčijo ni šel niti en vagon naše moke in vse kaže, da v doglednem času tudi ne bo izvoza naše moke v Nemčijo. Vzrok tiči v tem, ker se je pri nas pšenica nenadno podražila, in tako ne kaže izvažati pšenične moke po cenah, določenih prej. Naši mlini so zahtevali nrknadno povišanje cen. Nemčija pa na to ni pristala in zato je zaenkrat opuščen izvoz pšenične moke v Nemčijo — Kmetijski minister priporoča čim več pridelovanja žita in industrijskih zelišč. Minister za kmetijstvo je poslal vsem banskim upravam okrožnico, v kateri opozarja na važnost nridelnvania žita ;n industriiskih Posledica zadnjih dogodkov v Evropi je vedno večje povpraševanje po poljskih pridelkih. Občinam se priporoča, da poskrbe pravočasno za obdelovanje zemlje in da priskočijo siromašnejšim kmetom v tem pogledu na pomoč. Za setev jarovine je treba že zdaj pripraviti vse potrebno. = Cene sadju na Dolenjskem naraščajo, Dasi je bila letos izredno dobra sadna letina, se je sadje zdaj močno podražilo. Jabolka, kakor mošančkar in bobovec, so na Dolenjskem po 2 din, medtem ko so se prej prodajala po 1 din Tudi žganje se je podražilo. Prej si dobil slivovko po 14 do 15 din liter, Zdaj je ni dobiti izpod 18 do 20 din. Jabolč-nik stane 2 din liter 1 S 1 RAKA (Smrtna kosa). Ob veliki udeležbi prijateljev in znancev je bil minili teden pokopan ugledni posestnik g. Lojze Humek. Pokojni se je rodil I. 1872. v Gradišču ori. Raki. 2e kot mlad gospodar se je pričel udej-stvovati pri Sokolu, gasilski četi, Lovskem in Čebelarskem društvu. Posebne zasluge si je pridobil kot dolgoletni predsednik podru-žnike Kmetijske družbe. Bil je vzoren gospodar in umen čebelar. Da je čebelarstvo v raški okolici tako razvito, se je zahvaliti predvsem njegovemu neumornemu delovanju. Pokojnik je bil tudi več let član obč n-ske uprave in predsednik krajevnega šolskega odbora. Kot sposoben mož si je pridobil zaupanje prijateljev, ki so ga zelo cenili n njegove uspešne predloge vedno rade volje sprejemali. K pogrebu se je zbralo od blizu in daleč mnogo ljudstva.. Številni so b'l predvsem Sokoli, gasilci in lovci. Pokojnik zapušča poleg žalujoče soproge še tri sinove, ki so vsi napredno vzgojeni in pridni delavci doma in v društvih. Rajnkemu bodi ohranjen blag spomin, družini naše iskreno sožaiip» SREDIŠČE OB DRAVI. Društvo kmečkih fantov in deklet uprizori v nedeljo 17. t. m. veseloigro »Zakonci stavkajo«. Igra je sodobna. Vzeta je iz kmečkega življenja, polna zabave in dovtipnosti. Na uprizoritev igre v nedeljo 17. tm se vabij ovsi, ki si žele veselega razpoloženja. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Sokol je moral ■joj-o-Ji rairaer loterijo nrplo^Hi »Povej mi! Povej mi, če ti tako misliš?« je zakričala Nevenka. Tedaj je vzdignila Boža glavo in ponosno odvrnila: »Da, mislim, da je talko.« Nič se Boža ni kesala, ko je zapustila dom, v katerega je bila prinesla toliko gorja. Nekaka vročična sreča jo je vso zavzemala. Naposled je tako dolgo zaželeno le postalo resnica... ♦ • Nevihta ponoči ji ni dala spati. Toda kljub grmenju in bliskanju je neprestano mislila: »Radovan bo še moj! Mora biti moj!« Neko nemirno pričakovanje je bilo v njej, kakor da mora že prihodni dan priti odločitev Zelo zgodaj zjutraj je Boža vstala in tavala po sobah. Zdaj pa zdaj je morala zamižati in se oprijeti kakšne opore, tako zelo ji je bilo srce. Zaužila je večjo količino od zdravnika predpisanih kapljic, ki so ji zmerom prinesle olajšanje. Hotela je biti močna in zdrava, sveža in pogumna, da bo njeno bolno srce preneslo srečo, ki jo že vidi prihajati bliže... Bilo je opoldne, ko ji je neki deček prinesel pisemce. Hitro ga je odprla in vzela iz kuverte listek, na katerem je bilo zapisano: »Nočem biti ovira, če si mu ti res sreča. Ne maram, da bi me vidva smatrala za nad-ležnico. Rajši vama sama napravim prostor. Nevenka.« Boža je komaj utegnila skriti listek v žepu, kajti na vrata je nekdo glasno potrkal in že je vstopil Radovan. Njegove oči so začele iskati po sobi. Pridirjal je bil tako naglo, da je zdaj lovil sapo. »Oprostite gospodična. Moja žena. . Ali ni pri vas z otrokom?« Boža je bila sama tako razburjena zaradi vesti o njenem begu, ki ga je slutila, želela, upala, da je komaj izjecljala: »Ne! Vaša žena ni bila pri meni!« »Kje pa je potem? Kaj se je zgodilo' Ko sem prišel domov, sem našel omaro skrbno zaklenjeno in vse pospravljeno kakor pred odpotovanjem, a služkinja mi je dejala, da žene ne bo opoldne pri kosilu. Pogledal sem okoli, če mi je žena zapustila kje kakšno pisanje. s katerim bi mi pojasnila svoje dejanje, a nisem našel ničesar Ali mi vi lahko pojasnite, zakaj je odpotoval?« Boža se je poskusila pomiriti. Njen glas je bil mil in mehek, da bi razburjeni mož občutil vsako nTeno besedo kot ljubkanje »Sama sem vsa osupla, dragi prijatelj, in ne razumem, kaj pomeni čudno sporočilo, ki mi ga je poslala Nevenka. Pred nekaj minutami sem prejela od nje listek.« »Kaj vam piše?« je vprašal hlastno. »Da čuti, kako je onesrečila svojega moža. Zaradi tega da ga hoče zapustiti in mu vrniti svobodo.« »To je blaznost!« je vzkliknil in začel nemirno stopati po sobi sem in tja. »Niste mogli prikrivati Nevenki svoje ne-razpoloženje, dragi prijatelj,« je menila Boža s strastno vprašuj očimi očmi sledeča vsakemu njegovemu gibu. »Nevenka je morala čutiti, da sta ji doprinesli žrtev, ki presega vaše moči. Zato razumem, da žena, ki se ie o tem prepričala, laže prenese ločitev kakor takšne mučne očitke, ki jih dnevno čuti v mračnem izrazu obraza, v vzdihih, v nezadovoljnih besedah.« »Vse to je blaznost!« je ponovil Radovan. »Svoboda se ne da tako lahko vrniti. Ljudje, ki spadajo skupaj, se ne morejo tako naglo razdružiti. Tudi dolžnosti se ne morem tako naglo otresti. Prav nobenega povoda jI nisem dal za tako mišljenje.« »Mislim« je začela Boža tiho, oklevajoče, »mislim, da človek nima dolžnosti samo nasproti drugim, temveč tudi nasproti samemu sebi: mnogo preveč ste pozabljali sami sebe, ko ste za Nevenko žrtvovali svoj poklic, vso svojo lepo bodočnost. Saj ste mi sami priznali. dragi prijatelj, da se ne morete otresti neke mračne boli. Težijo vas razmere ki ste jih sami zakrivili z neprimerno poroko. Ker je Nevenka to čutila in sama napravila prvi korak za rešitev iz te zagate, imate tudi vi pravico, da pogledate tudi resnici v obraz. Ozdravite lahko samo, če se ločite ..« »Draga prijateljicaeniatx rdgovc umlhwy »Draga gospodična« jo je prekinil, »vi podcenjujete tisti čut povezanosti, ki nastane med dvema človekoma, katera sta si dobra in katera sta dolga leta živela v najtesnejši skupnosti. Ni samo hladna dolžnost, ki ju veže, temveč je ta čut zasidran tudi globoko v srcu « Radovan ni videl, kako krčevito je Boža stisnila zobe. Ni opazil divjega, brezupnega strahu v njenih očeh. Z, neobzirnim zaupanjem, ki ga je čutil do' nje, je nadaljeval: »Priznam, da sem bil nezadovoljen in siten. Tudi nisem bil zmerom prijazen z Nevenko. Odkar nisem več v oficirski službi, se zdim samemu sebi kakor vržen s tira.. Nikjer se ne znajdem. To mi ljudje tudi dado čutiti — ne vi, gospodična, toda vsi drugi (Dalje) in obvešča po tem potu javnost, da bo loterija nepreklicno v nedeljo 31 marca 1. 1940. Segajte po srečkah, katerih je le še malo število. S tem bodete podprli tudi težnjo društva po postavitvi skromnega doma, katerega ie društvo v tei vasici nujno potrebno. ŠMARTNO PRI LITIJI. (Smrtna kosa.) V petek 1. t. m. je preminil v obči državni bolnišnici v Ljubljani Pivec Franc, sin posestnika in kmeta Pivca Alojza iz Vrat. Pokojni je bil šele 34 let star. Doletela ga je bila huda nesreča pri sekanju lesa v gozdu posestnice Marije Zoretove v Črnem potoku in za temi poškodbami je tudi umrl. Rajnki kakor tudi njegovi bratje so vsi člani Društva kmečkih fantov in deklet v Šmartnem. Zelo rad je čital napredno časopisje, zlasti »Domovino«, za katere širjenje je rad rekel svojo besedo. Ob vsakih volitvah je pokazal svoj jekleni značaj in glasoval vsakikrat za naše kandidate. Našemu dobremu prijatelju bodi ohranjen lep spomin, žaluioči družini pa iskreno sožalje! c e * Vodnikova družba v Ljubljani vljudno obvešča vse svoje poverjenike (-ce) in člane, da se je začelo v ponedeljek 11. t. m. pošiljanje letošnjih knjig, in sicer po temle vrstnem redu: ustanovniki, Amerika, Ljubljana mesto, 8rez ljubljanska okolica, nato srezi v bivši mariborski oblasti, razni kraji v državi izven dravske banovine in naposled srezi bivše ljubljanske oblasti. Vsi do 10. t. m. prijavljeni člani dobe pri svojih pover jenikih do 20. t. m. letošnje knjige. Obenem prosi uprava Vodnikove družbe vse one poverjenike (-ce). ki še do danes niso poslali svojih nabiralnih pol. da naj to opravijo takoj. Istotako Drosi družba vse člane zamudnike, da se naj še danes prijavilo pri svojem poverjeniku, odnosno neposredno v pisarni družbe, da dobe letošnje knjige še nred prazniki. * Kakšen bo novi volilni zakon. Te dni je ministrski svet v Beogradu razpravljal o načelnih vprašanjih glede na volitve. Izvolien 2"e bil poseben ministrski odbor, ki bo predložil ministrskemu svetu osnutek končnega besedila volilnega zakona. Načrt novega volilnega zakona določa taino glasovanje s kroglicami. Postopek tega glasovanja je enak onemu, ki ie bil običajen pred 6. ianuariem 1. 1929. Vo- lilo se bo po okrožjih, o katerih pa zakon samo določa, da morajo imeti od 360.000 do 440.000 prebivalcev. Na vsakih 40.000 prebivalcev pride po en poslanec. Poleg okrožnih kandidatnih list se bodo vlagale tudi državne kandidatne liste. Te liste mora podpisati 10 nosilcev okrožnih list, okrožne liste pa 100 vo-lilcev iz dotičnega okrožja. Zakonski načrt ima pooblastilo za ministrski svet, da z naknadno uredbo določi volilna okrožja. Beograd, Zagreb in Ljubljana sestavljajo vsak zase volilne skupščine bo trajala štiri leta. Ukaz o razna okrožja. Funkcijska doba izvoljene narod-pustu narodne skupščine mora vsebovati tudi razpis novih volitev v najkasnejšem roku treh mesecev po razpustu. Ostale določbe načrta volilnega zakona so v glavnem enake določbam dozdajšnega. delno pa določbam volilnih zakonov iz dobe pred 6. januarjem. * Ženske zahtevajo volilno pravico. V nedeljo je bil v Ljubljani velik zbor ženstva iz vseh slojev. Na zboru so številne govornice naglašale nujnost enakopravnosti med moškimi in ženskami in zaradi tega tudi volilno pravico, pa ne samo pravico glasovanja, temveč tudi pravico, da so lahko izvoljene. Soglasno sprejeta resolucija, ki se glasi: »Zahtevamo splošno in enako aktivno in pasivno volilno pravico s tajnim glasovanjem. Med političnimi strankami, ki so podale glede na to žensko gibanje vzajemnostno izjavo, so Jugoslo-venska nacionalna stranka (glavni odbor v Beogradu in odbor za dravsko banovino v Ljubljani), Slovenska ljudska stranka, Slovenska kmečko-delavska stranka, Zveza slovenskih kmetov v Ljubljani, Zveza delovnega ljudstva in druge. * Petroleja primanjkuje. Ni ga dobiti niti za drag denar. Trgovci ga prodajajo samo svojim stalnim odjemalcem. Zato se tam, kjer še svetijo s petrolejem, ljudje čedalje boli zavzemajo za elektrifikacijo. * Sol se ne bo podražila. Zadnje dni so se razširile vesti, da bo cena soli poskočila Zdaj je uprava državnih monopolov odločno zavrnila te glasove in objavila, da razpolaga v svojih skladiščih z velikanskimi količinami soli. Hkratu monopolska uprava opozarja. da cena najboljše vrste soli ne sme znašati več ko 1 50 din za kilogram. Trgovci, ki bi sol prodajali draže, bodo strogo kaznovani. * Mleko je v Zagrebu po 3 dinarje. Na zagrebških tržiščih je bilo pretekli teden precej živahno Cene masti so se utrdile na 20 rT-i « Vq slanina je po 17 din. salo oa no 19 din kg. Mleko se prodaja po mlekarnah po tri dinarje liter in je torej poskočilo za 50 par pri litru * Žrebanje Vojne škode. Na 26. žrebanju dobitkov državne rente za vojno škodo so bile za dobitke izžrebane naslednje obveznice (prva številka označuje serijo, druga pa številko obveznice): dobitek 200.000 din: 6115-558; dobitka po 100.000 din: 5876-479; 8445-674; dobitki po 50.000 din: 5951-861; 6792-830; 8601-591; 8973-499; 9010-703; dobitki po 20.000 din: 5319-715; 5829-207; 5900-610; 6489-926; 7220-455; 7335-177; 7539-102; 7656-200; 7702-361; 8030-545; 8485-173; 86o3-234; 8728-480; 8846-890; 8889-343; dobitki po 5000 din: 5031-671; 5266-174; 5428-175; 5562-892; 5633-163 ; 5755-984; 6106-561; 6219-395; 6321-343; 6376-318; 6377-321; 6483-731; 6494-650 ; 6498-407; 6512-875; 6514-521; 6558-434; 6618- 83; 6741-775; 6869-684; 6884- 55; 6894-576; 6905-549; 7037- 52; 7108-491; 7115-192; 7138-246; 7202-806; 7253-522; 7347-204; 7347-620; 7383-776; 7405-401; 7488-232; 7710-826; 7935- 46; 7936-644 ; 8031-654; 8033-986; 8325-262; 8692-475; 8747- 11; 8847-691; 8851-325; 8973-882; 8996-434; 9021- 78 : 9122-122 ; 91.23-786; 9224-908; dobitki no 3000 din: 5031-454 ; 5199-946; 5277-199; 5308- 69; 5401-915 ; 5463-122; 5511- 54; 5527-173; 5562-565; 5578-779; 5668-826; 5674-634 ; 5692-523; 5699-735; 5702-614, 5979-160; 6151-934; 6202-631; 6346-232; 6406-388; 6430-267: 6-1RO- 8; 6618-568; 6645-160, 6697-844; 6703-548; 6714-248; 6723-916; 6738-784; 6823-6"2; 6884-648; 7006-826; 7038-268; 7132-313; 7179-417: 7229-212; 7263-144; 7291-342; 7342- 29 ; 7342-402 ; 7410-873: 7497-125; 7557-457; 7577-857 ; 7602- 97; 7662-864: 7694-292: 7738-741; 7784-207; 7784-466; 7804-217 : 7866-1000 : 7887-234; 7984-846; 8001-146; 8022-168; 8042- 95; 8067-470: 8178-?16: 8206-765 : 8231-574; 8245-686; 8268-480 ; 8274-803 ; 8322-380; J8442- 75: 8467-365: 8536-149; 8555-256; 8599-863; 8654- 18: 8677-836: 8769-1 91; 8790-102: 8823-752: 8873-448 : 8898-260; 891.2-442- «OOR.ORA: 8929-502- 8938-930; 8981- 42- 8900-f>33: 9000-358: 9002-31.1; ooi 1-864; OO^-SRO; 9034-778: 9042-252; 9057-722: 0080- 41, 9085-961; 9086-220; 9118-137; 9119-111; 9219-V>8- 9288-294; poRR.ejftg. o*?qn. 97. ellt-r Roman z gora Poslovenil B R »Oče, kaj si rekel? To vendar ne more biti res!« ^lanil je kvišku, se z rekami oklenil očetovo lahti in usta so se mu zategnila v drgetajoče ihtenje. R"kovnik je sklonil glavo »Res je — saj ti pravim — nič več se ne da "omagati.« >Oče, ali bomo morali z doma? Ali ne bo-m<"> več v naši hiši?« Mož se je iznenada streznil. >Da,« je dejal s težkim glasom, »h kraju gre z nami.« ^edaj ga je fant izpustil in krčevito zajokal. Bolna žena v naslanjaču ga je negibno gledala. Počasi sta ji iz dna srca privreli dve grenki solzi. Namenjeni sta bili otroku, ki je zdai slišal usodne besede, da ga bodo pognali z doma pa jim še ni mogel verjeti. Zunaj je bila noč. Povsod naokoli na nebu ie visel venec svetlih oblakov. Toda nad Bukovnikovim domom so grozili še hujši oblaki *— črni, raztrgani. Kaplje dežja so rosile iz nevarnega oblaka, kakor bi se bil skrival za njim zli duh in izgovarjal besede strašnega blagoslova: blagoslova propasti. Temna postava je planila čez dvorišče. Težko je sopla. Opotekla se je in padia. Potem se je ipob^1'5. Odprla je hišna vrata, odprla je vrata izbe. I »Jezes, — Jezes — na skednju gori.« »Gori?« Rezek krik iz ust mlade žene, ki je potem brez zavesti omahnila. »Gori? Gori?« jecljav otroški glas. »Gori!« Glasen, skoraj rezgetajoč moški smeh. Na vrtu pod jablano, stran od množice je stal Matija Bernik, cunjar, in z rokami držal Bukovnikovega Henrika. Povsod okoli so stale mize, omare, stoli, postelje, ležala je obleka, ležalo je gospodarsko poslopje Sejem nesrečnikov! Plamenice nesreče so ga obsevale. Mirno listje na drevju je drgetalo od peklenske vročine, rdeče se je barvalo in padalo na tla In gole veje so strmele v ogenj kakor drgetajoče živali v kače. »Henrik! Pojdi v hišo! Saj hiša ne bo zgorela. Zdaj je že nevarnost v kraju. Na toplo pojdi, Henrik.« »Nočem — Matija — Vodo — vodo bom nosil. — « »Saj ne moreš več. Ves si premočen. Ves se treseš.« »Naš dom je, Matija--Jaz — jaz — Matija —« Deček je omahnil in izgubil zavest. Bernik je zakričal čez vrt: »Tomec, Tomec! Hej!« Kmet, ki je stal v bližini, je prišel. »Tomec, pazi malo, da ne bo kdo kaj odnesel. Spraviti moram fanta na toplo, drugače še kakšno pliučnico uiame.« Kmet mu je rad ustregel. »Nesi ga k Bercetu v gostilno,« mu je svetoval. Bernik je odkimal in odnesel nezave- stnega dečka v domačo hišo. Ljudje so mu plašno napravili prostor Nekaj kakor grmenje se je zaslišalo. Visok zid se je sesul Iskre so letele okoli nezavestnega otroka in njegovega rešitelja. V izbi ie bda velika peč še topla. Pes in mačka sta pokojno spala na kloni Drugače ie bilo vse prazno. Samo petrolejka je še brlela. Toda nieno domačo svetlobo je strahotno ubijal rdeči soj, ki je prihaial od zunaj. Bernik je položil fanta na tla in se vrnil na vrt. Tam ie nobra.l žimnico in jo nesel v izbo. Tudi rjuhe in blazino je vzel s seboj. Skrbno ie položil nezavestnega otroka v to posteljo ko mu ie najprej slekel mokro obleko. Potem je pokleknil k ležišču m pritisnil poljub na dečkovo ledeno čelo. Tedaj so se odmrla vrata. Neka >ena ie počasi stopila v izbo. Nieno čelo je bilo bledo kakor zid. toda na lic'h ji je gorela vročica in ogeni od zunaj jo je osvetljeval. »Ber-nik! — Kaj pa je? — Moj bog, kaj pa ie?« Cuniar ie vstal in se prestrašil. »Gosna R"Wnikova, vi! — V gostilni bi bili ostali! Ni dobro za vas — « »Kai ;e s "enrikom? — Bernik -- kaj je s Henrikom?« . »Pravkar — pravkar je izgubil zavest. Precenjeval je svoje moči — in potem razburjenje — « »Henrik! Liubi moi Henrik!« Zena je za-ihtela in pokleknila k ležišču. Bernik ie spet odšel iz izbe. Med zmešnjavo na vtu ie nien naslanjač in odejo ter oboie prinesel v hišo. »Naslanjač sem vam prinesel, gospa.« Vstala je. * Koroški drobiž. V Zitari vasi je šla v prostovoljno smrt 351etna Marija Vertičeva. Pred smrtjo je napisala poslovilno pismo, v katerem zapušča svoje imetje nesorodnikom. Očitno so bile vzrok samomora razrvane družinske razmere. V Selih je umrla v visoki starosti 84 let ga. Marjeta Jugova, mati pokojnega priljubljenega slovenskega zdravnika v Borovi j ah. Pokojnica je vzgojila 15 otrok, toda veliko število jih je odšlo že pred njo na oni svet. Ga. Jugova je bila zavedna slovenska mati, ki je tudi svoje otroke znala ohraniti lastnemu narodu. Dela na novi elektrarni na Dravi, pri Zvabeku se kljub hudi nesreči, ki je doletela podjetje pred kratkim, z vso odločnostjo nadaljujejo. Pri delih je zaposlenih tudi več delavcev iz Jugoslavije. * Zena v borbi s steklim volkom. Nedavno je vdrl v vas Čestenin pri Vranju v Srbiji stekel volk. Kmetica Ljubica Rističeva je baš prala ob potoku. Njen šestletni sinko se je v bližini igral. Iznenada je dečko zakričal. in ko se je mati obrnila, je zagledala volka, ki je napadel njenega sina. Brez pomisleka se je ženska z gol: mi rokami zakadila v volka. Toda boj je bil neenak. Volk je prizadejal ženski več hudih ran. tako da se je zrušila na tla. Nato je zver oddivjala proti vasi. Tu je napadla kmeta Lazarja Stanko-viča, ga vrgla na tla in ga ugriznila v prsi in stegno. Stankovičeva žena je prihitela možu na pomoč in je z vilami zabodla volka. Medtem, ko se ie žena borila z zverino, je Stankovič prišel k sebi, hitel v hišo in se vrnil s puško, iz katere je oddal na zver dva dobro merjena strela. Vse tri hudo ranjene osebe so preoeliaili v bolnišnico v Vranju .Najhujše poškodbe ima sinko Ristideve, ki bo za ranami najbrže umrl. * V plinu se je zadušil. Nedavno zvečer je prišel raznašalec kruha Franc Privšek v sobo, kjer sta prenočevala 161etni pekovski vaiener Jo>e Bornikar in 501etni pekovski pomočnik Mastnak Mihael, oba uslužbena pri pekovskem mojstru Jakliču Francu v Gaberjih pri Celju. Ko je odprl sobna vrata, ga je vrglo nazaj, da se je skoraj onesvestil. V sobi je bil strupeni nlin ogljikov monoksid, ki se je naoravil od oglja. Videl je grozen Drizor. Na desni strani na postelji je ležal nezavesten pomočnik Miha na levi pa je visel s sklonjeno glavo čez posteljo vaienec Jože. Privšček je takoj skočil po mojstra, da so poklicali zdravnika Čez ne- nvn'it so mrh'W 7 avi.oin'iWnM nelis1'-' reševalci in odpeljali oba v celjsko bolnišnico. Jože je že med prevozom umrl in so ga položili v mrtvašnico, Mastnak pa bo morda okreval. * Otrok umrl zaradi opeklin. Te dni je prinesla posestnikova žena Ivana Lovšetova iz Kale pri Št. Lambertu v ljubljansko bolnišnico svojega leto dni starega sinčka Avgusta silno opečenega po obrazu in životu. Mati je povedala, da je položila otroka na zakurjeno peč in odšla po opravkih. V hišo jo je privabil otrokov jok in je opazila, da so se vnele pod otrokom plenice. V bolnišnici so se zdravniki takoj zavzeli za malčka, ki pa je zaradi opeklin ponoči umrl. * Najdena utopljenka. Te dni so pri jezu na Fužinah potegnili iz Ljubljanice truplo neznane ženske. Dognali so, da je utopljenka Angela Perperjeva, 381etna vdova po krojaškem mojstru in mati treh otrok s Hradeckega ceste. Perperjeva je pred meseci izgubila moža in v žalosti za njim skočila v Grubarjev prekop. Truplo so dolgo iskali, a ga niso mogli najti. Po komisijskem ogledu so nesrečno ženo in mater prepeljali v mrtvašnico na pokopališče pri Devici Mariji v Polju, kjer jo bodo danes zagrebli. * Dva splavarja na Savi sta utonila. Te dni so Renkovi fantje iz znane splavarske družine v Renkah pri Zagorju vozili les po Savi. Med vožnjo pa je Tone padel v vodo in utonil. Podobna nezgoda se je primerila nekaj dni pozneje. Po Savi ie drselo več splavov in v bližini Rerk je padel v vodo zaradi sunka ob skalo neki splavar, ki pa so ga splavarji poznali pod imenom Savinjski Francelj. Pri padcu v vodo ga je zadel v glavo tram, ki je štrlel iz splava. Udarec je bil tako silen, da ga je omamil. Nesrečnež je zaradi tega utonil. * Velik požar v Prekmurju. V Vadarcih v Prekmurju je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Josipa Bertalaniča. Sodijo, da so požar zanetile iskre, ki so uhajale iz dimnika. V sviniaku sta zgoreli dve svinji, žrtev ognja pa je postalo še deset kokoši in lena mlada telica. ki je dobila tako hude opekline, da so jo morali takoj zaklati * Strašen samomor mesarskega pomočnika. Mesarski pomočnik Frelih Avguštin iz Spodnje Sorice si je v svoji sobi z žepnim nožem dvakrat orerezal vrat in izkrvavel. Verjetno je, da je Frelih obuoal zaradi šibkega zdravja. Zadnji čas ie bil hudo prehla-ien in ie močno kailial. Trpel pa je tudi na * Smrtna nesreča. Pred dnevi se je smrtno ponesrečil v Blanci pri Sevnici posestnik Jože Hodnik. Postal je žrtev neprevidnosti. Časopisna poročila, da se je vozil s tovornim avtomobilom avtopodjetnika Jožeta Jesenska iz Krškega in da je šofiral Jesenškov šofer, niso resnična. Tovorni avto, s katerim se je Hodnik smrtno ponesrečil, je last avtomobilskega prevoznika Buršiča iz Stare vasi. * Služkinja rešila svojemu gospodarju življenje. 641etni upokojeni general in njegova 801etna tašča stanujeta sama z mlado služkinjo Francko Kovačevo v neki vili v Dobrilini ulici v Beogradu. V nedavni noči je Francko zbudil ropot.. Ko je odprla oči, je zagledala pred seboj dva zakrinkana moža, ki sta jo vprašala, kje je general. Francka je odgovorila, da spi v sobi. »Če ne boš čisto tiho, te bova umorila,« je zagrozil ropar in jo prijel, da bi jo zavlekel v klet. Kljub grožnji pa je Francka zsčela glasno kričati in se je obupno postavila v bran. Oba roparja sta jo prijela in vlekla v klet, kjer sta jo zaprla. V boju z roparjema ie bila Francka hudo ranjena. Kričanje služkinje pa je zbudilo generala. Hotel je - poklicati policijo, pa je bil telefonski vod pre-! rezan. General, ki je že slišal korake roparjev i v predsobi, je hitro odprl okno in glasno za-klical na pomoč Orožnik, ki ie šel slučajno po tej ulici, je slišal klice in hitel k vili. General mu je vrgel skozi okno hišni ključ, s katerim je odprl orožnik hišna vrata in hitel v vilo. Ronarja. ki sta ga s,55ala prihaiati, sta skočila skozi okno in zbežala čez dva metra visoki vrtni zid. V predsobi so našli zanko iz žice, s katero sta roparja menda nameravala generala zadaviti v soanju. * Razburljiv dogodek so doživeli na Dobravi pri Mariboru. V neki tamošnji gostilni je bilo zbranih več gostov Nenadno .~e je pojavil z lovsko puško v gostilni Jožef Berglez in začel gostom groziti,« puško. Gostie so zaradi tega začeli zapuščati gostilno. Nenadno pa je Dobesnelec začel res streljati. Pri tem je zadel železničarja Ivana Pšemčnika v desno nogo, Maksa Šoraha v stopalo in Antona Paka v prsi m desno nogo. Vse tri poškodovance so prepeljali v splošno bolnišnico. Orožniki so zločinca aretirali in ga oddali v sodne zapore. Berglez se ie pri zasliševanju zagovarjal s nijanostio Razen tega so orožniki aretirali tudi njegovega tovariša Franca Lu-kiča, ki je pomagal Berglezu polniti lovsko puško. * Tihotapstvo je onesrečilo vso dririino. rVo*«in w viiirpe gore so oriieli že večkrat »Matija, ne zave se, kaj bo z njim? — Kaj bo z njim?« — Cunjar se je sklonil čez otroka. »Zdaj se je že malo ogrel. Mislim, da se bo kmalu zbudil, saj ie dobro pokrit. Prepotil se bo, pa mu ne bo škodilo « Zena bo njem je vzdrhtela. Njene oči so se za;skrile, ko ga je pogledala. Potem je tiho rekla: »Matija — ti — ti si mi rešil vse, kar sem še ;mela.« Iztegnila je roke in mu jih položila na rame. glava Da ji je brez moči omahnila na njegove prsi. Matija Bernik je stal pred njo kakor človek, ki umira in ki mu vre v srcu le še tih, poslednii val življenja, boleče in vroče. Toda hitro se je zbral: »Sedite, gospa — gospa Bukovnikova in pa^te nanj!« Potem je počasi odšel iz izbe. še zmerom je visel oblak nesreče nad Bu-kovrrkovim domom. Plameni so švigali proti niemu in metali žive odseve na njegove temine. Pršeče kaplje dežja, ki so se us!pa-le iz ni^ga, so se iskrile katar rdečkasto zlato cek;nov. Ogenj debelih snopov in sena! V blaznem, pijanem, vrtorflavem vesel ¡u so ce dvV"ii plameni. Zunai so ležala tiha. požeta polja in zdaj se ie zde1©, kako*- bi bila hotela ka suha žitna bilka na skednju, vsaka suha cvetka med senom umiraioč še enkrat pozdraviti tihi prostor na zemlji, kjer je zelenela, kjer so jo obletavali pisani metulji, kier ie zibala v rahl»m. toplem vetriču. Zdaj so švigala nad pustimi polji ponosna ogniena znamenja: »Zmaga! Umiramo v rdeči, prelepi smrti! Ne pojdemo pod cepce, ne oojdemo v mlin. Priroda je velika in človek je nič!« Ljudje, ki so se s prirodo bili v dolgem, utrudljivem boju. ki so ji s predrznostjo in zvijačo iztrgali plen, so stali zdaj vsi bledi, pobiti, tepeni, plen i'm je ušel iz rok, njih trdnjava ie bila podrta. Gospa mati zemlja je mirno gledala, toda njen vdovski pajčolan, ki ji je podnevi visel čez obraz še ves bel in siv. se je rdeče pobarval Bilke in cvetke so njeni najljubši otroci človek pa ie njen pastorek---— Bukovnik ie sedel na prevrnieni samo-kolnici Mračno je gledal razdeianie pred svoiimi očmi pa niti s prstom ni ganil da bi bil pomagal Samo časih se mu ie zategnil obraz Prsti so se mu kar zajeHli v koščena kolena, pa ni čutil bolečine. Zraven nie-ga ie čeneln Lenka niegova ljubljenka, n>e-gova živa slika in groza se je iskrila v njenih lepih otroških očeh Oba skednja sta b;1a že opustošena. Zdaj ie gorel veliki hlev. Živino so odvedli proti vasi Njeno mukanie ie pošastno zamiralo v daliavi. Pet ali šest brizgaln je prišlo iz okolice. Ko sta gorela skednia. so se gasilci trudili, da bi reš;li dom in hišo za slu^nčad. To se jim i p tudi nosrečilo, ker je bil veter ugoden. Toda ostrešie je bilo ožgano in stekla razbita. In daleč od kraja, kjer je gospodarila nesreča. se je zbrala množica s svojimi občutki. Hromeč strah je prignal ljudi z domov, ko so slišali b'ti plat zvona. Ko so se prepričali, da sami niso v nevarnost.:, se je ni;h strah hitro polegel. Lotilo se jih je sočutje, žel i a, da bi pomagali, da bi gledali, da bi kaj doživeli. Nhče med njimi ni b'l truden, vsi so samo nestrpno čakali, kaj bi, in tako se je tudi tu zgodilo, da so se napos^d nekateri začeli celo šaliti, ker so se jim dogodki prepočasi razvijali. Zdaj ni bilo mogoče mršiti več reševati. Vselej, kadar ;e prišla kakšna nova brizgalna. je začela fcruhati vodo v hlev ki ie mirno gorel dalie, da je čedalje boli prasketalo in se kadilo. Pozno, ko je ogenj že pojemal, je prišla brizgalna iz vasi, ki ie bila le četrt ure daleč. »Ti so se pa že zbudili!« je nekdo na glas dejal. »No, škoda ni velika,« ie dodal njegov sosed prav tako glasno. »Njihova brizgalna je nekaj nosebnega Pri tej se poleti vselej osu-še kovinski poklopci.« Zamudniki med gasilci so seveda zaradi takšnih pripomb kaj grdo gledali. Toda ker so imeli zasmehovalci prav in jim niso mogli ugovarjati, so se nekai časa trudili ? svoio brizgalno. jo nategovali na vse strani, pri-viiali- vijake, tresli kotle iih ogledovali od vseh strani, se potem prepričali, da se ne da nič početi, zmaievali z glavp in se potem odpeljali* In z njimi je šla zavest, da so imeli vsai dober namen, pomagati. Tam. kjer so se zbrale ženske, je bil največji hrup. Vsak visok, ponosen zubelj je spremljal nov krik. O vsem, kar se je dogajalo, so na glas razpravljale, se prepirale* stokale ali pa se smejale. kaznovanega 331etnega Hacetovega pajdaša Toneta Pestotnika, doma iz Šmartna v Tuhinjski dolini. Pri aretaciji so jim morali pomagati kmetje, tako se je nepridiprav otepal orožnikov. Orožniki so našli pri Pestot-niku zalogo saharina in kresilnih kamenčkov. Oborožen je bil tudi s samokresom. Dobro, da ob aretaciji ni imel časa, da bi segel 00 orožju. Komandir g. Mlinarič se ga je tesno oklenil, ko je videl, da sega v žeo. Prav ta svoj usneli objem pa je plačal vestni orožnik s telesno poškodbo. Pestotnik je bil pred leti še ugleden gospodar in srečen oče dvoje dece. Ko pa so ga zalotila oblastva na prepovedani tihotapski poti, je bil obsojen na velikansko kazen 240.000 dinarjev. Seveda ni zmogel tolikšnega zneska. Zato mu je bilo posestvo orodano in Pestotnik je postal brezdomec. Zena ie odšla v Trzin, oba otroka ■pa sta pri sorodnikih v Šmartnem. Visoka kazen pa ga še ni izučila. Strastno je vdan tihotapstvu * Dve žrtvi ubijalcev. Nedavno je posestnik Josip Drozg pri Sv. Petru na Medvedovem selu v prepiru napadel 731etnega posest-irka P^tra Tramška v njegovem hlevu. Udaril je Tramška večkrat z mot^ko ter mu ore-bil lobanjo. Tramška so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je te dni umrl za poškodbami. Drozga so aretirali. Pred kratkim nožno zvečer se ie pojavil 38letni Franc Babin ■7. Mozirja vinjen pred Štubejevo gostilno v Mozirju. Ker je b'la gostilna že zaorta, ie začel razbijati do vratih. Nato pa so mu od-Drli. V kuhinii ie bilo več fantov, ki so tam rili.- Ko ie začel Bahm v vinjenosti groziti gostilničarki, so ga fantie vrgli iz gostilne. Ker pa ie zunai še dalje kričal in zmerial, sta stonila b^ata Franc in Ivan Šolar •'en, napadla B^bina in ga udarila večkrat z ^ato no glavi. Zjutraj so našli Babina blizu gostilne mrtvega. Oba Šolarja so orožniki aretirali * rVrkvenemu tatu odvzet plen. Nedavno 4e na Zalo^tn' gori rri Preserju orosil dobro oblečen človek za kHuč, da si ogleda cerkev. Cerkovnik mu ie ključ izročil in šele kasneie so ooazili, da ie kradel stekleno nkrasie iz ■"ectenra v cerk"' Pri podružnici Sv. Ane v Dr. Z. BANOVINSKI ZDRAVNIK nr^irra na Vrhniki nasproti lekarne Hočevar isti župniji pa je tat najbrž ponoči vdrl v cerkev in odnesel tri kipe s stranskega oltarja in prav tako stekleno okrasje iz brušenega stekla na lestencu. Ljubljanska policija je te dni prijela tatu in pri njem našla še dva kipa in stekleno okrasje lestenca. Kakor kažejo poizvedbe, je bil pa med tem časom en kipec že prodan na Hrvaško. * Vlom v Kmetijsko družbo v Celju. V nedavni noči so neznanci vlomili v skladišče Kmetijske družbe v Celju. Odnesli so iz blagajne 800 din gotovine, samokres in daljnogled. Nato so vlomili V veliko tobačno zalogo, od koder pa so odnesli samo tri zavitke cigaret Drava. * Vlom v Juvančičev hotel na Zidanem mostu. V noči na nedeljo je bil izvršen v hotelu Franca Juvančiča na Zidanem mostu drzen vlom. Vlomilec je pobral natakarici iz predala denar, cigarete in še razne malenkosti. Razen tega je vzel nov radijski aparat ki ga je preko noči shranil v gostilniški sobi trgovski zastopnik Janez Guček. Preden je j vse odnesel, se je dobro založil z gostilniški- j mi dobrotami. To pa je bilo zanj usodno. V 1 pijanosti je vse razmetal po sobi in naposled pobasal nakradene predmete v aktovko, ki jo je pustil neki potnik v gost;lni. Radio in aktovko je skozi okno sprav'! na cesto in šel nato v kolodvorsko restavracijo, kier je čakal na priložnostnega vozmka. ki je peljal krompir v Hrastnik Okrog 4. zjutraj je sobarica opazila cestno okno odprto in takoj na to opozorila hotelirja Juvanč'ča in osebje O vlomu so bili takoj obveščeni domači orožniki, ki so o vlomu obvestili tudi sosedne orožniške postaie. Usneh ni izostal. Vlomilca so v Hrastniku priieli še na vozu. Vlomilec je 351etni Anton Sluga, doma iz Trbovelj. Mož ima na vesti že umor na Hrvatskem. zaradi katerega ie Presedel sedem let ječe in se je komaj pred šestimi meseci vrnil v svobodo. Ukradene predmete so pri niem dob;,; fp v*e * Mladenka osumi ¡ena dveh požigov. V zadnjem času je v Noršincih pri Ljutomeru dvakrat gorelo. Vsakikrat ie ogeni nastal zvečer. 1 Zgorela "ta dva skednia. Na mostu sredi vasi pa so vašeani na°li grozilno nismo, nanizano s svinčnikom, v katerem ie nekdo obvestil razne posestnike, da bo vsak teden zgorelo po eno gospodarsko noslopie. Prečkava d^^ma la, da ie nisal listek brat neke mlade šivilje. Deček še hodi v šolo. Sestra mu je narekovala, ko-i riii niSo mi^i^i na ie nosln=al. Če na je tudi požigala, še ni dognano. Ko je gorelo pri kmetici Frančiški Vavpotičevi na severnem koncu vasi, so jo videli, kako je šla iz tiste smeri proti domu, dasi bi bilo verjetnejše, da bi bila ob taki priliki hitela k ognju, že iz same radovednosti. Dasi osumljenki morda ne bo mogoče dokazati, da je zanetila požare v Noršincih, vendar jo čaka primerna kazen zaradi nevarne grožnje. * Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica št. 14), ki .vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Ce je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in bitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev. Iz Prekmurja Prevoz sezonskih delavcev je urejen. Nesrečna smrt mladega fanta pod tovornim avtomobilom je dala povod sreskemu načelstvu v Murski Soboti za ponovno posredovanje pri poštni upravi, da bi dovolila izredne vožnje s poštnim avtomobilom za prevoz ze-zonskih delavcev na njihove domove ob prihodu v Mursko Soboto. Poštna uprava je prošnji ustregla in je že dala avtobus na razpolago za izredne vožnje, če se oglasi za vožnjo 20 delavcev, ki pri povratku v domovino uživajo polovični popust na poštnih avtobusih. Promet je zdaj urejen tako, da bodo prtljago prevažali tovorni avtomobili po isti pristojbini kakor poštni avtobus. Delavci, ki pridejo v Mursko Soboto ponoči, pa bodo našli najprej zatočišče v Delavskem domu. Ko je Matiia Bernik nesel Henrika v h'šo, so se slišali sočutni vzkliki. Drav tako takrat. ko je gosna Ana vsa izmučena in bolna Drišla čez cesto. Toda ko je Bernik nesel h;5o nasianiač in odejo, so nekatere ženske že druga drugi molče pomenkovale Tn potem ie šel mimo niih Bukovnik, ne da Hi jih bil sploh pogledal ali ce zmenil zanie ženske so zrle za njim in težko so zadr-žavale jezike, ko na se ie malo oddaljil, so se le opogumile in odprle zatvornice svo^e zgovornosti Samo počasi, kakor po kapljah so začele »Jej!« ie zavzdihnila najpogumnejša in najbolj neučakana. »No. tega je hudo zadelo!« je rekla neka druga •>Seveda. na če človek pomisli.« je dejala tretia.« kako ie Pa prav za prav on — « Odmor Ni mogla končati Toda vse so sa- mo čakale, kdaj se bo vsulo. \ Prav tedni na se ie spet hrumeče podrla nova stena Oblak prahu, in med niim milijoni isker se ie dvign1'! r>od nebo ?,r je poseben stroj za kuhar1'? bencina S kuhanipjn benc'na nastane bencin«!^ plin ki pre^'ra sko^i ko*;ti 'n izloči iz nj:h maščobo V hudi vročini se maščoba raztopi in teče skozi posebno mrežico v pohode Bencinski h'ani se ori t*m ie izgube. Iz kotla so napeljani v posebno 7go-ščevalno napravo; pri tem se ohl.ade s pomočjo mrzle vode in «e snet izpremeoe v tekočino Izločanje maščobe ;z kosti tra^a navadno osem do de°et ur Iz kosti se izloči hkratu z maščobo vsa v'aga. Maščobe in vlage proste kosti ostanejo približno tri četrti ure v navadni voHni pari, da se očistijo zadnjih ostankov bencinskega plina. Medtem se močno segreje;o in pown posuše. Potem gredo kosti v drrge oH^eike, kier jih začno predelovat'. Jz njih izdeluieio klej, krmo, gnojilo, posebno ogi^e za č:š*°-nje sladkorja. Klei iz kosti se da u>>orabiti različno in povpraševanje po njem je veli- ko. Krma iz Kosti ie zeio važna. Kot gno^io ip kostna rooka va?pa zlasf zato. k°r ima 4 r>o 5 o-Mo^kov dušika in 20 odstotkov žvepla Malo ie znano da se ralv^o ~j}ri>V\iie»i<» kos+i t-i-Hi t> stroionie in v ieklamah kot na-ihol'*? srpd«rh»o za dosego večip «rHote -v;r>o Ko=4no otrlie se rabi 7a čiščenje sirovega sloHVoria ^n iz^plovanip črnega i^ka ?a avtornoKile "Ta !ak ipia e^in«tven bi^sk. Tm-f'i o^ta^Vi kos+i no prpd«lavi v klpj ne g-p-do v i7onho Sb'7-'io nam labko kot doVr-r» oii t« i7^niip(> \7 krmno apno. Parklij. ko";ia in rocovi. ki iih ne priš+o-vamo roP1"! k'1^"'. se o^Hp^ip-o na»-vi-ipv IzHpiuipjo v prvi vrsti dragoceno ■fiarVHevo p1-»p k- se rabi za mazanje P'>ain:b ip š ^?aln;h s^roiev in drugih nodoS-; p;h naor°v To olie ie zelo važno za fino me-hanJko Rptot) fptia so parklji ;n kopita V"tjin cmnjilp mnogo bolišp nd drug'h umet-niii cmoiil P"pišp najine i? rogov se izdelu^p o p'avniki. gum^i dr?aii ra palice in dežnike, : pla+n'"n za p~"p ^n Doriobno Ko«+no roai^pho v tvo^mcah za predelavo kocti ;n s;ppr dest;iiraio. T«ko od- s^raniio i v "so pp^nago. Čista kostna m^-i» npf^nJ-iSa sirovina za izdelovanje m -la. Ra7°n te^a so Da v nii še d<-ugp varne snovi, s+earin 'a izr'elovan'e oPp ™a irdpiovpr.j^ razpis krpm 'n doHno. ^uri: 7a lak'>apip se rabi kostna maščoba. Samo v en; npmški tvornici predelajo v^ak teden v^ t'poč metrskih k^ P""ien ko^i kot sirovine ie za Nemčijo tem večii, ker jih ima Nemčiia doma in jih ni treba uvajat'' X Preseljevanje med Rusijo in NemčHo. Te dni je nemška uradna komisija za izselitev Nemcev iz Vzhodne Galicije in Volinije (na novem ozemlju Rusije) prestopila sedanjo nemško-rusko mejo Komisija ima okoli 350 članov, ki so se pripeljali s posebnim vlakom, delno oa z avtomobili. Po nemških vesteh se bo izselilo iz imenovani dveh pokrajin okoli 100.000 Nemcev, ki so po več1'ni kmetovalci, nekaj pa je tudi obrtnikov in trgovcev. Njihovo središče je bilo mesto Luck. Komisiia za preselitev nemške manjšine se bo razdelila v tri skupine, ki bodo poslovale v Vzhodni Galiciji, v Voliniji in v okolici Bialistoka. Preseljevanje bo trajalo razmer-no mnogo časa zaradi izredno slabih prometnih zvez. Istočasno je začela poslovati v novih krajih Nemčije sovjetsko-ruska komisija za preselitev Ukrajincev in Belorusov v Sovjetsko Rusijo. Njih število še ni znano. V vrstah sovjetske komisije napovedujejo, da se bo preselilo s tega ozemlja v Rusijo okoli mili ion Ukraiincpv X Rus^a šteje 182 milijonov ljudi. Nedavno obiavlieni izidi ljudskega štetia v Rusiji, ki se je vršilo 17. januarja. prav;jo, da ima Sovjetska Rusija danes 170.467.000 orebiva1-cev,' in sicer 81,665.000 moškega in 89.802.000 ženskega spola. V primerjavi s podatki ljudskega štetja od 17. decembra 1. 1926. se je število prebivalstva v Busiji povečalo za 2!? 4 miliiona odnosno za 15.9°/o. Ker znaša prebivalstvo novih ruskih pokrajin (Zapadne Ukraiine in Bele Rusije) 12 milijonov, živi danes v Sovjetski Rusiji skupno 182 milijonov prebivalcev. Gostota prebivalstva je 5.05 na kvadratni kilometer. Najgostejše je naseljena Ukrajina, kjer pride na kvadratni kilometer blizu 70 ljudi, za njo pa slede kav-kaške pokrajine in Bela Rusija. Največja zavezniška republika, velikoruska republika, kaže veliko razliko v gostoti prebivalstva. X Nad dve milijardi ljudi je na svetu. Ob koncu lanskega leta je bilo po podatkih Društva narodov na svetu 2.143,000.000 prebivalcev. Evropa jih je štela brez Rusije 400 milijonov, Afrika nekaj nad 150, Severna Amerika 142, Srednja in Južna Amerika nad 130, Avstralija pa 10 in pol milijona. Izmed poedi-nih držav je na prvem mestu Kitajska, ki ima 450 milijonov prebivalcev. Sledi ji Indija s 186, Rusija s 170 (zdaj 180 do 182), Zedinjene države s 130, Nemčija z Avstrijo in Sudeti z 79,' Janonska s 70, Holandska Indija z 68, Anglija z 48, Brazilija in Italija s po 44, Francija z 42 milijoni. X Vsaka ura vojne požre eno milijardo dinarjev, Američani so izračunali, da se nora-bi vsak dan najmanj 25 milijard dinarjev za ■"•oine namene, torei v enem dnevu dvakrat toliko, kakor znašaio vsi izdatki naše države v enem letu. Vsaka ura požre za vomo več kakor eno milijardo dinariev Pred svetovno vojno so porabile evronske države no-vnrečno 12 in pol odstotka državnih dohodkov za voisko in mornarico, to je osminko svojih proračunov. Danes porabijo v ta namen 45 do 55 odstotkov, torei povprečno po-Tovico državnega proračuna. Angliia ie porabila leta 1933. za svoio oboroženo s^lo samo 710 milijonov funtov (26 miliiard d'nl L°+a 1938 pa ie izdala samo za vo^no letalstvo 126 miliionov funtov. Kancelar Hitler ie nedavno v svoiem govoru obiavil. da ie oorab;,a ■Vemčiia za oborožitev v teku šestih let okoli 90 miliiard mark (1300 miliiard d'n\ to ie ?2 miliiard mark več. kakor so znašali vsi v let;h plačani državni davki v Nemčiii. ^voie dni so bile voine mno«o reneiše Ta--o-dar Tone in sestra Micka pripravljala butare za zimo. Povezovala sta jih in skladala v drvarnico. Poleg njiju se je igral štiriletni Tonček. Zatooliena v delo nista niti onazila, da je Tončka zmanjkalo. Čez čas pa sta videla, da ie fantiček zakrivil že strašno nesrečo. Iz skednja se je začel vzdigovati dim. Domači so začeli klicati na pomoč in do-našati vodo Toda niibovo prizadevale je bilo zaman. Medtem je bilo že vse gospodarsko poslopje v ogniu. Ljudje so rešili, kar se je še dalo spraviti iz goreče zgradbe. Posestnik Tone Bučar je tudi sam bil med reševalci. Odmetaval je turščico, ki je visela pod streho in je padla nanj. Dobil je tako hude opekline po rokah in obrazu, da je moral po zdravniško pomoč. Resnikovi so hudo prizadeti, ker sta jim zgorela tudi ves živež in krma. Zavarovalnina ie neznatna. ČAROVNIK JE Učitelj napiše na tablo besedo »tat« in hoče vedeti od učencev, kaj ta beseda pomeni. »No. Mihec, obrazloži mi to.« Mihec: »Ne vem, gospod učitelj.« Učitelj: »Poglej! Če sežem v tvoj žep in vzamem iz njega deset dinarjev, kaj sem potem9« i 11, Rue Auber, Paris (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64 — BruxeHes; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija, štev. 1458-66 Ned Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Zamudni naročniki! Poravnajte zaostalo naročnino, da boste prejeli božično številko! ORmnminmimmitmrmiHfrmtminiminmK mHiiinmmrmmtmnn® R A P I O LJUBLJANA od 17. do 24. decembra Nedelja, 17. decembra: 8: Jutrni pozdrav. —■ 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 8.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Pevski zbor »Enakost« iz Slovenskega Javornika. — 10: Borba za duše v Afriki (dr. Lambert Ehrlich). — 10.20: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 11: Prenos slavnostnega zborovanja ob 201etnici Aleksandrove univerze v Ljubljani. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert vojaške godbe 40. pehotnega polka triglavskega. — 17: Kmetijska ura: Reja ovc v Sloveniji (inž Anton Greif). — 17.30: Veselo popoldne: Originalna švicarska godba (bratje Malenškovi in kvartet Fantje na vasi). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Jubilejna sezona hrvatske drame. (Marko Fotez). — 19.40: Objave. — 20: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«. — 20.45: Za vsakega nekaj bo igral radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Mandoline in balalajke (plošče). Ponedeljek, 18. decembra: 7: Jutrni pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesel drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstvo mladostne dobe: Zablode (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Iz Kalmanovih operet (plošče). — 18.40: Slovstveno predavanje: V zarji XIX stoletja na Goriškem (dr. Jože Lovrenčič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: O naši književnosti za mladino (Petar Mitropan). — 19.40: Objave. — 19.50: Več manire — pa brez zamere (Fran Govekar). — 20.05: Rezervirano za prenos. — 21.30: Vojaške godbe igrajo (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih (radijski orkester). Torek, 19. decembra: 7: Jutrni pozdrav. — ¡7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Razvoj glasbil. Predavanje z glasbenimi , vložki (Stanko Prek). — 12: Koračnice slavnih mož (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Iz Mozartovega carstva (plošče). — 18 40: Čudež v območju vere (Fran Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Herojstvo Stepana Radiča (Luka Ferti-lja). — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Ravnikove samospeve bo pel Andrej Jarc. — 20.45: Resne in vesele skladbe slovenskih skladateljev (radijski orkester) — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citraški dueti (Mesgolits in Slavka Peklarjeva). Sreda, 20. decembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Iz čeških oper (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Polke in koračnica (plošče). — 18: Mladinska ura a) Zakaj sem postal sodnik, (dr. Andrej Dolinar). — b) Smučar in vreme (Janko Sicherl). — 18.40: Narod in narodnost (prof. Edvard Kocbek). . — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Predavanje državne obrambe. 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča, (v 1. odmoru glasbeno predavanje Ukmarja, v 2. odmoru napovedi, poročila). Četrtek, 21: decembra: 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12: Valčkovi kralji (plošče). 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. •- 13.02: Operni trio. — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Dvospevi in samospevi starih klasičnih moj- strov (orgle, violončelo in dve gosli). — 21: Reproducirán koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Petek, 22. decembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Božič slovenskega kmeta. Predavanje z glasbenimi vložki (Viktor Pirnat). — 12: Naši zbori (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: Božični prazniki (Cilka Vračko-va) — 18.20- Božične misli (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Satnko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Reška in zadrska resolucija (Vojislav Radovanovič) — 19.40: Objave. — 19.50: Fotografska kamera in lepota Slovenije (Oskar Kocjančič). — 20: Za krajši čas (plošče) — 20.30: Schubert: Maša v G-duru za zbor in orkester. — 21.20: Solistične točke (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Trio (Gre-! gore — klarinet, Šušteršič — viola in Svetel — klavir). Sobota, 23. decembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12: Vesele plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vesele plošče. — 14: Poročila. — 16: Otroška ura: a) dr. Magajna: Račko in Lija, 12. branje (bral bo avtor sam), b) Nastop otrok (Slavka Ven-cajzova). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: V svitu božiča, orgelski koncert (prof. Pavel Rančigaj). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nacionalna ura: Slovenske božične narodne šege in navade. (Rudolf Dostal). — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Zima v glasbi in besedi (pisan večer). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester Ponovna uvedba nekaterih nkinfenlh vlak©v Od sobote 2. t. m. spet vozijo dnevno nekateri potniški vlaki, ki so bili ukinjeni 28. oktobra, in sicer: Na progi Sevnica — Zidani most potniški vlak z odhajanjem iz Sevnice ob 8 25 ki ima zvezo iz Novega mesta in Trebnjega Na progi Zidani most — Ljubljana potniški vlak z odhajanjem z Zidanega mosta ob 6.00 in prihajanjem v Ljubljano ob 7.24 ter v obratni smeri z odhajanjem iz Ljubljane ob 23.22 in prihajanjem na Zidani most ob 0.46. Iz Ljubljane vozi vlak že od 1. decembra. Na progi Ljubljana — Postojna potniški vlak z odhajaniem iz Ljubljane ob 23.23 in prihajanjem v Postojno ob 1.09 ter v obratni smeri z odhajanjem iz Postojne ob 7.25. z Rakeka ob 8 00 in prihajanjem v Ljubljano ob 9.10. Iz Ljubljane vozi vlak že od 1. decembra. Rogaški vlaki vozijo spet do Celja in od niega. Jutrni vlak prihaja v Celje ob 6.27 ter odhaja iz Celja ob 7.17. Večerni vlak prihaja v Celje ob 19 50. Na r>rog; Liubljana — Boh. Bistrica, od-nosno Rateče-Planica potniški vlak z odhajanjem iz Ljubljane ob 5.40 in prihaianiem na Jesenice ob 7 43, v Boh. Bristrico ob 8.36, odnosnov Rateče— Planico ob 8.39. V obratni smeri odhaia vlak iz Boh. Bistrice ob 19.00, iz Rateč-Planice ob 19 15, z Jesenice ob 20.20 in prihaia v Ljubljano ob 22.10. Na progi Ljubljana — Kamnik mesto potniška vlaka z odhajanjem iz Ljubljane ob 21.20 in prihajanjem v Kamnik mesto ob 22.14 ter v obratni smeri z odhajanjem iz Kamnika mesta ob 20.00 in prihajanjem v Ljubljano ob 20.55. Ob nedeljah in praznikih vozi izletniški vlak z odhajaniem iz Kamnika mesta ob 21.20 m prihajanjem v Ljubljano ob 22.23. Na progi Ormož — Murska Sobota potniški vlak z odhajanjem iz Ormoža ob ^.23, z zvezo iz Maribora in Ljubljane in prihaia-njem v Mursko Soboto ob 8.55 in v obratni smeri z odhajanjem iz Murske Sobote ob 10.32 ter prihajanjem v Ormož ob 12.09 z zvezo proti Mariboru in Ljubljani. Na progi Ljutomer — Gornja Radgo.ia potniški vlak z odhajanjem iz Ljutomera ob 8.15 in prihajanjem v Gor. Radgono ob 8.56 ter v obratni smeri vlak z odhajanjem iz Gor Radgone ob 10.05 in prihajanjem v Ljutomer ob 10.46. Oba vlaka imata zvezo z Mariborom in Ljubljano. Na progi Maribor — Prevalje potniški vlak z odhajanjem iz Maribora ob 10.12 in prihajanjem v Prevalje ob 12.20 ter v obratni smeri z odhajanjem iz Prevalj ob 14.43 in prihajanjem v Maribor ob 16.47. Na progi Slovenj Gradec — Dravograd — Meža potniški vlak z odhajanjem iz Slovenj ega Gradca ob 5.26 in prihajanjem v Dravograd — Mežo ob 5 50 ter v obratni smeri z odhajanjem iz Dravograda — Meže ob 20.37 in prihajanjem v Slovenj Gradec ob 21.15. Na progi Konjice — Zreče mešani vlak z odhajanjem ob 12.03 in prihajanjem v Zre- če ob 12.24 ter v obratni smeri z odhajanjem iz Zreč ob 16 30 in prihajanjem v Konjice ob 16.51 Na progi Novo mesto — Straža — Toplice mešana vlaka z odhajanjem iz Novega mc-sta ob 6.35 in 19.20 ter s povratkom v Novo mesto ob 7.22 in ob 20.06 Na progi Zabok — Krapinske Toplice — Krapina potniški vlak z odhajanjem iz Zabo-ka — Kr. Toplice ob 9.19 in prihajanjem v Krapino ob 9.49 ter v obratni smeri z odhajanjem iz Krapine ob 13.41 in prihajanjem v Žabok — Krapinske Toplice ob 14.10 llll!lll«llillllllHlflllllllllllHIIIIBIII!li Po Sloveniji gre glas; »Domov«^« ie z* ms HIMIIHIIB LISTNICA 2arkovo. Glede svojega sorodnika v Ameriki se obrnite na izseljenskega zastopnika pri hanski unravi. MALI OGLASI Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo taini. HLAPCA, mlajšega, po možnosti oženjenega brez otrok, za domače gospodarstvo išče uprava graščine Boštanj pošta Boštanj. DEKLE, STARO 35 LET išče mesto gospodinje h kakemu vdovcu, najrajši kje na Gorenjskem. Naslov v upravi »Domovine«. IŠČEM MESARSKEGA VAJENCA pridnega in poštenega od boljših kmečkih staršev za Maribor. Naslov v upravi »Domovine«. _ 900 DIN MESEČNO lahko vsakdo zasluži. Pošljite znamko za odgovor Jos. Batič, Ljubljana 7._ AKO POTREBUJETE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenotka, temveč javite se takoj pri zastopstvu hranilne posojilnice »Moj doni«, Gregorčičeva ul. 3. Celje. Za odgovor znamko za 3 din. VLOŽne KNJIŽICE Prve" hrvatske štedione in njenih podružnic in obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov kupuje in takoj v gotovini plača Realitet, Zagreb, Vlaška 2, tel. 46-07. POSOJILA na vknjižbo hiš v mestih, na kmečka posestva po 6 odstotkov obresti na dolgoročno odplačilo nabavljamo, prodajamo hiše, posestva, gostilne itd. Realitet, Zagreb, Vlaška 2. II. Za odgovor izvolite poslati 3 din v znamkah. ZA «ISVKSI-K! Več popolnoma novih šivalnih strojev prvovrstnih znamk po izvanredno nizkih cenah naprodaj pri »Promet«, nasproti Križank Tudi ob nedeljah dopoldne ogled. CEPLJENO rRSJE sadno drevie divjake, nudi 2iher Franjo. Zamušani. p Sv Marjeta. Moškanj-ci ZahfevaitP cenik'_ POZOR MIZARJI Zaloga vezanih plošč in furniriev po tovarniških cenah s posebnim popustom pri »Obnovi« F Novak Jurčičeva 6. Mariboi POCENI NAPRODAJ 18 popolnoma novih šivalnih strojev prav poceni, več koles, otroških vozičkov in drugih predmetov pn »Promet«, nasproti t/ LinbHan- VAz.Nt> ¿A PKAaR EttEJO! Vsakemu ki redi prašiče, pošljem brezplačno ¿avitek -.n navodilo »Mastel-n« ki je zakonito zavarovan franko vašo pošto Samo i enim Dotzkusom se boste prepričali da dosežete pri polaganju »Maste-lina« velik usoeh Pišite na naslov Ivan " " Tri., O . -l, p, ZUKA^STv.t.it li> i »•» > . .»•..» Ki K: Dr Holánder Zabi >de ¡tubavuega življenja. 20 din. Kako se žena obvaruje spočetja nosečnosti 42 lin Svetovalec dekletom za poroke. 3f> din. Spolne bolezni, 38 din. Kako se dopndeš ženskam ali moškim V) din. Sniaovnik ljubezenskih pi sem 'i<> din Kniio-a 'enpga vedenja 12 din; Recepti za negovan^ 'pn^kp lepote 28 din Meščanska knharira 40 din Velika saniska kniiga ? vedeževanjem i? kart loterijo m astrolotrio •iin Hiro-manttja-vedeževanip t d'ant .12 din, ^a-robnika ve-tp->pvania 3S 'iin; čudeži hip notiTma 35 din r>n-»»i'>«ii-ia no pov7Ptin &aiiri. Mu iL-ji ti-ekov» 6 NOV n t n i (. E N 8PAŠEK 'n prašiče vshk Kmetovalec si lank< niti« in t nmitiniint siro-ík1 /.redi -ivoip praSiče ¿a maihnimi st rnškl priprav Izborno. obstojno (n zdra vo domaČo pijačo Ona 1 stekl zh ISO utrov din 20 , po pošti itn 35 2 steklenici po pošti din 55 , 3 steklenice pc pošti din 75 Pazite, pravt »Redin« in »Mosuii« ae uooi damo z gornjo sliko in ga prodaja /.a kranjski del Slove-nüe drogerlja KAN( . Ljubljana, Židovska ul. I «.. Za štajerski del Slovenije in Prektniirie pa samo drogerija KANC, Maribor. Gosposka ulica 84 SAM»i ,«in a»,— 63719 Po črni in dobra zapestna ura ShocK Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci Oin flX — 6379B Ista t anker kolesjem na kamne te»o<-a » sekundnim kaznlcem Din 185 — 88710 Ista s prtma anker kolesjem n» 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260.— Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto. H. ^UTTMSR. I^ La&Uia 4nuU»l»vuiiuia tovtuua ui v Švici. Brati navadite pa vam bo vsak prosti čas, ki ga boste preživeli ob knjigi, v srečo, izobrazbo tn zabavo. Pole? telesnega odpočitka si boste okrepili tudi duha ter si širili obzorje na najpri- ietnejši način. Omogočamo vsem neimovitim slojem nabavo naibol) zanimivih knfig s tako globokim znižan tem cen. da si iih bo mogel vsakdo nabaviti čim več. Opozarjamo pa, da veljajo znižane cene samo za Miklavžev ;n božični nakup. Od 1. ianuarja dalje Da bodo veljale zopet običajne prodajne cene. Na razpolago so naslednje knjige: 1. Veridlcus: Pater Kajetan roman po ustnih, pisanih in tiskanih vitih 187 str 2. Jam«, ulivei Corwood: Onkraj pragozda Kooian 12« str 6. GuslMV* Skupka 5 kniig po poljubni izberi din 30.— Skupi"«» 10 kniig po poljubni izberi din 50.— NAPISAL M1BKO B R o D N I K v okovih SOMAK Moral je biti domač v gozdu, to se mu je Videlo. Branko je opazoval, kako spretno je vodi! konja v temi, da se nista nikdar spotaknila. Vedel bi rad, kaj z njima neznanci mislijo, kam ju nameravajo odpeljati. Vprašal je čuvaja. »Molči. Boš ze videl!« je bil odgovor. Ko je vedel, da s te strani ne bo nič zvedel, ni več izpraševal Le to je opazil, da gredo čedalje globlje v gozd Potem je nenadoma zagledal v daljavi rdeč soj. Taborišče. Torej razbojniki niso bili sami. V gozdu jih čakajo še drugi. Gozd se je nenadoma izpremenil v jaso In na sredi je gorel ogenj. Ko je eden izmed neznancev, ki je stražil, opazil čudni sprevod, je hitro stekel to povedat. Malo nato se je vrnil s precej starim človekom. »Torej dva sta bila?« je vprašal Brankovega čuvaja in glas mu je razodeval zadovolj-nost. »In kako je s členom? Dosti?« »Nismo ju še preiskali.« Mož je zmajal z glavo. »Odvežite ju. Pazite, da vam ne pobegneta!« Čuvaj je prerezal vrv in Branko je omahnil na tla Vsi udje so mu b;li odreveneli, kajti vrvi so bile tako tesno privezane, da so mu rezale v meso. Ko sta bila razvezana, se je starec vrnil. »Kdo sta? je vprašal s strog m glasom. Branko ga je samo prezirljivo pogledal in mu ni odgovoril. »Tak povej,« je skočil starec k njemu. »Če se misliš z menoj norčevati, si v zmoti. Govori, sicer ti bodo moji ljudje pomagali do besede.« Preteče ga je pogledal in pomignil najbližjemu svojih. Branko je videl, da je nezmiselno jpirati se, in mu povedal, da sta begunca. »Begunca? Odkod?« »Jaz nisem Rus,« je rekel Branko. »Čez Sibirijo se vračam domov.« »Ne vem, ali bi ti verjel,« je neverjetno odkimal starec. »Sicer bomo pa videli. Kje sta dobila tako dobra konja?« »V dar.« »V dar?« se je zasmejal starec. »V dar. Ukradla sta jih, kaj?« Branko je odkimal in rekel "»dločno: »Nisva jih!« »Tudi predrzen si,« je mrko rekel starec. »Še lagati se upaš. Kaj misliš, da ne vem, kako si prišel do njih? Bog ve, ali n:sta ukradla še kaj drugega? Tovariša, poglejta!« Dva sta pristopila, da bi ju preiskala. Da bi bolje videla, sta ju potegnila k ognju Tedaj pa je Branko nenadoma presenečeno vzkliknil. Prej, dokler so bili v temi, napadalcev ni spoznal, zdaj pa je opa^-, da so cigani, in to mu je zbudilo novih lr.d. Spomnil se je dogodka pred leti, ko je rešil ciganskega čudodeinika pred napadom kmetov Spomnil se je tudi, da še zmeraj nosi v žepu talisman, ki mu ga je takrat podaril rešeni cigan. »Počakajte še malo!« je vzkliknil. Začudeno so ga pogledali. On pa je segel v žep in po ciolgem iskanju našel v njem umazani kipec. Brez besed ga je pomolil starcu. »Naše znamenje.« je ta zajecljal. »Kako si prišel do njega, govori!« »Saj veš, kaj pomeni ta znak,« je mirno odvrnil Branko. »Kar tako ga n;sem dobil « »Vem. Enemu naših si rešil življenje,« je rekel starec. N»Odpusti mojim,- da so te napadli. N'so mogli vedeti... « Zdaj se je jel opravičevati in je bil videti ves nesrečen. »Vsaj dneva bi počakali,« je Branko obrnil pogovor na smešno, vesel, da se je tako poceni izmazal, ko ie še trenutek prej napravil črto čez svoje premoženje in morda tudi čez življenje. »Sredi noči naju napadete ...« Starec je skomignil z ramo. »Oprosti! Tak je naš poklic. Saj res nismo mogli vedeti, da si naš prijatelj.« Potem se je nenadoma nečesa spomnil! »Povej, kako naj se ti oddolžimo.« »Pustite naju pri miru, da se odpočijeva,« je zagodrnjal Branko Starec je samo zamahnil z roko in povelje je bilo izvršeno. Branko in Mitja sta dobila v enem izmed številnih šotorov ležišče, da si boljšega misliti nista mogla. Drugo jutro sta se precej pozno zbudila. Branko je pogledal ven. Tam je stal pred šotorom cigan Hotel ga je nekaj vprašati, toda c.gan je stekel proti sosednjemu šotoru, ne da bi se bil zmerni za njegove besede. A takoj se ie spet vrnil in rekel: »Naš gospodar vaju prosi, da prideta k njemu v šotor « Poklical je Mitjo in šla sta. Šotor ciganskega poglavarja je bil bogato opremljen Na vseh koncih so se šopirile dragocenosti, znošene z vseh vetrov. Ko je Branko cdgrnil zagrinjalo. ki ie zapiralo vhod je starec, ki je sedel za mizo, zbito iz desk, vstal in stopil k njemu. »Upam, da sta si zdaj že ohladila jezo.« Potem je spet sedel. Branko se je ozrl po šotoru in sedel na stol v kotu. »Srečo sta imela, da sta padla meni v roke. Nisem edini tu okoli. Če bi bila zašla v past sosednji četi, kjer ni ciganov ..« Zasmejal se je. Potem pa je nenadoma zresnil obraz. »Kam sta namenjena?« ju je vprašal, »če bi vama lahko kai pomagal na poti . . Cigani ne pozabimo uslug, ki jih kdo izkaže kateremu izmed naših!« »V Vladivostok,« mu je Branko povedal. »Enega izmed svojih vam bom dal s seboj da vama bo kazal pot « »Dobro, če imate katerega, ki pot pozna. Sicer bi jo lahko sama tudi našla...« je pristavil »Pot bi že našla,« je prikimal starec, »samo katero in kakšno! Kaj ne vesta, da sta v divjih krajih? Hvalita boga, da sta naletela na nas. Drugače dvomim, da bi kdaj prišla skozi. Dosti jih je že poskušalo, a mislim, da je prav malo takih, ki bi se jim tudi posrečilo. Eden izmed mojih se je pred nekaj dnevi vrnil od tam. Štiri sem poslal, najbolj izkušene med svojimi, in on je bil edini, ki se mu je posrečilo. Ali ga hočeta?« -•Če vam je prav, ga vzameva. Ne bo zastonj.« »In še nekaj bi vama svetoval. Potu.ita ponoči! Takrat je bolj varno.« »Bova. Poznava nevarnosti. Vso Sibirijo sva že preblodila.« »Sibirija je bila igrača proti temu« »Kdaj bi šla?« je Branko obrnil pogovor. »Kadar hočeta, vama je spremljevalec na razpolago.« »Potem pojdeva takoj,« je odvrnil Branko in vstal. »Fant, ki vaju je poklical, pojde z vama. Tudi v nevarnostih se bosta lahko nanj zanesla. Močan je in dober strelec,« je rekel starec. »Naj vam bo sreča mila...« Petindvajseto poglavje VLADIVOSTOK Daljni Vzhod je najbolj dolgočasna pokrajina na svetu. Ta misel je obšla Branka že prve dni, ko so prišli v kraje te širne province. In od dneva do dneva je ta misel postajala bolj in bolj prepričanje. Mladi cigan, ki ga je bil starec dodelil Branku in Mitji za spremstvo, je bil fant, da malo takih. Starec ni pretiraval. Izkazal se je povsod. Pot je poznal kakor svoj žep in tudi kot strelec je bil nedosegljiv. Branko mu je bil to sposobnost kar zavidal, še bolj pa Mitja, ki mu je bil pošteno nevoščljiv. V nekaj manjših praskah, ki se jim niso mogli umakniti, je pokazal, da begunca lahko nanj računata. Do Vladivostoka so imeli še kakih sto kilometrov To bi bilo dva ali tri dni, kakor se zamude. Preveč hiteti niso marali, da ne bi zbuiali pozornosti. Tudi so se og bili cest, ker niso hoteli priti v stike z oddelki rdečih. ki so pokrajino trdno držali v rokah. Tretjo noč so se približali mestu. Branko je že hotel mladega cigana odpustiti, toda ta mu je rekel, da niegova naloga še ni oprayliena. Starec mu je bil naročil, da mora begunce tako dolgo spremljati, dokler ne bo na lastne oči videl, da so iz nevarnosti Branko je bil s tem zadovoljen 2e ne-kaidniga je skrbelo, kako se bosta z Mit:o vkrcala na ladjo Vede1 je, da se ne sme peljati s kakim potniškim parnikom, ker rdeči preiskujejo vse potn'ke Skozi pristanišče so prišli na ulice. Cig=n ju ie vodil po umazanih cestah, kjer je bilo videti le malo ljudi »V eni teh ubc je gostilničar, ki je naš.« je poiasnil Branku, ko ga ie ta vprašal, kam ju vede. »Tam zvemo vf=e potrebno.« Res so malo nato obstali pred umazano gostilno Cigan ie potrkal na vrata, ki se pa dolgo n;so odprla. Po+^m ie zarožljal ki nič in zaškripal zapah. Na pragu se je pokazal star debelušen kramar, ki je bil tudi videti ciganskega rodu. »Kaj tako pozno? Saj vidite, da sem že zaprl.« je zagodrnial. Potem pa je moral spoznati cigana. »Ti tu?« mu je rekel. »Ali te je soet prinesla pot v Vladivostok? Kaj dela gospodar?« Kar zapreti ni mogel zatvornic svoje zgovornosti »Naša prijatelja sta,« je rekel cigan. »Po-streči jima moraš kakor se spodobi. Tdimo v hišo!« Stopili so v nizko zakajeno vežo. ki je b;la obenem točilnica. Nobenega gosta ni bilo več nikjer Mladi cigan, ki je moral biti tu star zna~ nec. ie šel po stopnicah in pomignil Branku in Mitu, naj mu sledita. Prišli so v prvo nadstropje in stopili v sobo. ki je imela kar s stopnic vhod; bila je najbrž namenjena boljšim gostom. »Tu sedita,« je rekel, »da se pogovorimo.« »Kai želita gosta?« je vprašal krčmar. Branku so se zdele te besede, ki jih je čul, prava nebeška glasba. Kdaj jih je poslednjič slišal! »Jedla bi in pila,« je rekel. »In potem bi se rada nekaj z vami pomenila,« je pristavil. »Takoj se vrnem.« In res se je malo nato vrnil obložen s steklenicami in jedrni. Vsi trije so se jih z velikim tekom lotili in niso prej nehali, dokler ni bilo vse posnravlieno. Nato pa se je Branko obrnil h krčmarju. »Človeka iščeva ki bi naju skrivaj odpeljal iz Vladivostoka.« »To np bo tako lahko,« je menil krčmar in se zamislil. »B;ti mora zanesljiv,« je pomembno rekel Branko. Drugo dopoldne je krčmar privsdel start-kavega Japonca. Povedal mu je, da je to lastnik ladie, s katero navadno skrivai prevaža ljudi ki nočejo, da bi jih kdo videl. Japoncev obraz je bil tak, da se ga je Branko prvi trenutek skoraj zbal. Žolta barva kože, ozko izrezane ustnice, žlebičaste oči, ki so prodirale človeku do dna — vse to je kazalo na zvitost in prekanjenost, morda še več. (Dalje)