ffcAsbL Leto XXIII 1983 JULIJ Št. 14 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Kako bomo izvajali investicijo za povečanje kvalitetnega jekla v Železarni Štore Nezaključenost investicijske izgradnje, ozka grla v proizvodnji, dotrajanost in že zastarelost določene opreme so že pred leti narekovala izdelavo investicijskega programa za povečanje kvalitetnega in količinsko razširjenega asortimenta jekla v Železarni Štore. Gre za program, ki bi z dopolnitvijo opreme v obstoječe objekte in zgrajene elek-troobločne peči dal za 60-70 % večjo kvalitetno proizvodnjo. Naložba sama predstavlja tudi velik prispevek k povečanju produktivnosti in donosnosti gospodarjenja ter se vključuje v koncept prestrukturiranja proizvodnje. Investicijski program je bil pred dvemi leti potrjen v organih delovne organizacije Železarne Štore in Sestavljene organizacije slovenskih železarn, kakor tudi v organih Splošnega združenja črne in barvaste metalurgije Slovenije. Po dogovoru z republiškimi institucijami in usklajevanju prednostnih naložb v okviru Slovenskih železarn je tudi investicija za povečanje kapacitet jeklarne in valjarne v Štorah dobila v republiških dokumentih ustrezno mesto. Zato smo v mesecu februarju v Uradnem listu SFRJ izvedli razpis za prijavo proizvajalcev opreme (domačih iil tujih) za kompletne ponudbe, ki so potrebne za izgradnjo navedenih kapacitet. Razpisni rok je bil 60 dni, zato so konec meseca aprila prišle številne ponudbe. Poudariti je treba, da je bil odziv zlasti tujih firm izredno velik, zato smo dobili za nekatere sklope opreme izredno veliko število ponudb. V času od februarja do aprila smo imeli skoraj vsakodnevno kontakte s predstavniki tujih in domačih organizacij, ki so ponujali tudi razne novitete in nove tehnološke rešitve. Za domači del opreme je kompletno ponudbo dal SOZD Združeno podjetje strojegradnje Slovenije, za posamezne dele opreme pa tudi drugi. Strokovni team s podteami v Železarni Štore se z obravnavo vprašanj na ta projekt tedensko sestaja ter obravnava vse detajle - vprašanja. Vzporedno tečejo tudi obdelave finančne konstrukcije, kije ena izmed najpomembnejših vprašanj za ta projekt. Podpisani so že številni samoupravni sporazumi s sovlaganji o skupnem razvojnem združevanju v okviru Slovenskih železarn (sporazum SŽ z našimi kupci o 5 % združevanju na vrednosti dobavljenih količin). Posebej Železarna Štore dogovarja s svojimi partnerji potrebna sovlaganja za dodatne količine iz nove investicije. Ker gre v našem primeru pretežno za investiranje v opremo, je razumljiv interes proizvajalcev opreme za čim bolj kompleksni prevzem investicijskih del. Tako imamo za izvajanje investicijskega inženiringa oz. celotne izvedbe investicijskih del dve zanimivi ponudbi, in to od Inženiring organizacije Smelt iz Ljubljane in Metalne iz Maribora. V zaključni fazi so obdelave ponudb za končni izbor dobaviteljev opreme, tako tujih kot domačih. To bomo zaključili v mesecu juliju. Vzporedno k temu se izvajajo dela na noveliranju investicijskega programa z upoštevanjem novih cen in drugih novih podatkov. Do konca meseca julija Končno pričetek del na izgradnji hale TOZD vzdrževanje. O podrobnostih vas bomo sproti seznanjali bi moral biti končan noveliran investicijski program, ki bo nato izročen v obdelavo Inštitutu Ljubljanske banke za oceno investicij in ponovno na samoupravne organe Slovenskih železarn. Po obdelavi na tem inštitutu ga bo možno predložiti še na zadnjo obravnavo na republiško komisijo za oceno investicij, kar pričakujemo v mesecu septembru. V mesecu juniju so bile živahne razprave o prednostnih naložbah v Slovenskih železarnah na samoupravnih organih v SOZD in naši delovni organizaciji. Predvsem je šlo za vprašanje prioritete nove jeklarne 2 v Železarni Jesenice, ker smo leta nazaj v Slovenskih železarnah postavljali v ospredje celotno proizvodnjo elektrojekla in prioritete v vse elektrojeklarne. Posebej je bilo prisotno vprašanje, kakšen vpliv ima forsi-ranje nove jeklarne na Jesenicah na pričetek izvajanja investicijskih del v jeklarni in valjarni Železarne Štore. Po daljših razpravah je bilo sprejeto stališče, da je možno podpreti fazno izgradnjo jeklarne 2 na Jesenicah, vendar tako, da se s tem ne odpovedujemo razvoju v Železarni Štore. Zaostrena gospodarska situacija, še zlasti najnovejši »paket« novih zakonov, bo imel velik vpliv na dinamiko izvajanja investicijskih naložb tudi pri nas. Zato je možna rešitev v našem primeru z etapno gradnjo, ki jo bomo prilagajali finančnim virom. Poleg naših lastnih sredstev in sredstev, kijih združujemo v Interni banki Slovenskih železarn, bodo pomemben del prispevali sovlagatelji ter Ljubljanska banka. Celotna izgradnja bo razdeljena na tri etape. V prvi etapi bo vključena druga naprava za kontinuimo vlivanje jekla (trožilna za gredice 140 do 220 mm kvadrat), dograditev vodo-hlajenih sten in obokov peči ter ostale najnujnejše energetske in druge zadeve, ki bodo že v prvi fazi omogočile povečanje količine jekla. Druga etapa bo vključevala valjarski del in tretja po-novčno metalurgijo v jeklarni. Naša pomembna skrb bo v tem, da bomo aktivno delali na zaključevanju finančnega pokritja posameznih faz, da si bodo te čim hitreje in tehnološko povezano sledile. O številkah finančnih-ekonomskih vrednosti sedaj še ne bomo pisali, ker so te stvari še v obdelavi. Ko pa bo novelirani investicijski program dokončan, bomo lahko najnovejše podatke objavili. Vsekakor se moramo zavedati, da pomeni pristop k investiciji za povečanje proizvodnje kvalitetnega jekla v Štorah izredno zahtevno in za nadaljnjo perspektive naše železarne zelo pomembno vprašanje, zato bomo kolektiv in samoupravne organe o aktivnostih in izvajanju del na tem projektu tekoče obveščali. Predsednik poslovodnega organa Dušan Burnik, dipl. ing. Nagrada Slavka Šlandra Skupščina občine Celje vsako leto podeljuje posebno priznanje, nagrado »Slavko Šlander«. Ta nagrada pomeni priznanje občine Celje za najvišje dosežke, izredne stvaritve ali vrhunske uspehe na področju življenja in dela, ki so splošnega pomena za občino ali prispevajo h krepitvi njenega ugleda. Podeljuje se vsako leto v trajno počastitev in spomin na borca in revolucionarja, narodnega heroja Slavka Šlandra. To visoko priznanje je letos prejel naš sodelavec, predsednik KPO Železarne Štore, DUŠAN BURNIK, dipl. ing. met. Odločili smo se, da nagrajencu postavimo nekaj vprašanj, ki so vezana na njegovo dolgoletno delo in ustvarjanje v našem kolektivu. ŽELEZAR: Skupščina občine Celje vam je letos podelila najvišje priznanje, nagrado Slavko Šlander. Povejte nam, kaj vam to priznanje pomeni? Dušan Burnik: Najprej moram reči, da me je že evidentirani predlog za podelitev priznanja nagrade »Slavka Šlandra« zelo presenetil. Smatral sem za neprimerno, da v letošnjem letu to priznanje prejmem jaz, ker gre pri podeljevanju tega občinskega priznanja za izredne dosežke in posebne uspehe na vseh področjih dela. Zato sem tudi v predhodnem postopku pismeno opozoril Komisijo za podelitev nagrade »Slavka Šlandra« pri Skupščini občine Celje, da ta podelitev letos ne bi prišla v poštev. Komisija in občinska skupščina sta odločili drugače. Podelitev te nagrade smatram kot priznanje ne samo meni osebno, temveč tudi pravilno naravnani poslovni politiki v Železarni Štore s kolektivnim teamskim Nagrada Slavka Šlandra (Nadaljevanje s 1. strani) delom, ki daje določene rezultate. Kljub problemom v nekaterih TOZD so v Železarni Store vidni rezultati v krepitvi ekonomske moči, v samoupravnem organiziranju in delovanju, v nekajkratnem povečanju konvertibilnega izvoza v zadnjih letih ter jasno opredeljeni konceptni razvojni usmeritvi Železarne Store za dolgoročno obdobje. To pa pomeni jasno začrtano pot in reševanje socialne varnosti tega kolektiva. Vsekakor pa pomeni podelitev takšnega priznanja še večjo obvezo in odgovornost za vlaganje največjih naporov v bodoče delo. ŽELEZAR: Z Železarno Štore ste že nad 23 let delovno in življenjsko vezani. Opravljali ste različna dela in naloge ter funkcije, eno zahtevnejše od drugih. V tej dolgoletni dobi človek marsikaj doživi. Povejte nam, kdaj vam je bilo najtežje in kdaj najlepše? Dušan Burnik: Na različnih delovnih področjih so različne odgovornosti. Pri opravljanju vsakršnih del in nalog prihaja do težjih in tudi svetlejših trenutkov. Za najtežje obdobje pri svojem delu lahko vsekakor opredelim obdobje nekaj let nazaj, povezano s problematiko proizvodnje traktorjev. Čeprav je bila prisotna vrsta objektivnih razlogov (predvsem cenovna nesorazmerja), je vendar šlo za vprašanja obstoja ali neobstoja traktorske proizvodnje v Štorah in s tem povezanega vprašanja socialnega varstva velikega števila delavcev in njihovih družin. V tistem času sem bil tudi sam večkrat v dilemah, kakšne bi bile najboljše poslovne odločitve. To je zahtevalo veliko psihičnih naporov. Mislim, da smo se v smeri sanacijskega reševanja pravilno odločili, saj nam danes traktorska proizvodnja z deviznimi prilivi pomaga reševati širšo devizno problematiko v celi delovni organizaciji. Težje bi opredelil, kaj je bilo najlepše obdobje. Mislim pa, da so bila to leta dela v takratni upravi osnovnih sredstev na izdelavah investicijskih programov in pričetku izgradnje novih objektov Store II. To predvsem zato, ker sem takrat veliko več delal na strokovnem področju, kot mi je to danes mogoče. Sicer pa je človek vesel vsakega poslovnega uspeha, kijih tudi v današnji težji gospodarski situaciji ne manjka. ŽELEZAR: Poveživa prejšnje vprašanje še z naslednjim. Znani ste kot dober gospodarstvenik, nič manj pa tudi kot družbeno-politični delavec. Ko ocenjujete in primerjate eno in drugo delo, nam zaupajte, katero je težje in odgovornejše? Dušan Burnik: Če me ocenjujete kot gospodarstvenika in družbeno-politič-nega delavca, moram reči, da sta ti dve področji izredno tesno povezani in pomembni zlasti za razvojno koncipiranje in sploh obvladovanje poslovne politike. S funkcijami, ki sem jih opravljal na republiški ravni (dolga leta sem bil predsednik upravnega odbora Sklada skupnih rezerv SRS, član izvršilnega odbora Ljubljanske banke, že deseto leto pa sem tudi vključen v najvišje organe Gospodarske zbornice Slovenije), sem podrobneje spoznal gospodarsko problematiko v Sloveniji. To mi mnogo koristi tudi pri vsakodnevnem delu. V zadnjem času sem vključen še na čisto politično področje, kjer pa je tudi v ospredju reševanje gospodarske problematike. Če bi primerjal moje delo predsednika občinske skupščine pred leti in današnje kot predsednika poslovodnega odbora, bi brez podcenjevanja dela v občinski skupščini moral reči, da je v delovni organizaciji mnogo zahtevnejše in konkretnejše delo odgovorno. To še zlasti v današnjem času, ki pomeni zelo zahtevno problematiko pri dnevni oskrbi surovin in reprodukcijskih materialov in pomeni stalno delo velikemu številu delavcev. Nujne so številne različne intervencije in pravilnost hitrih poslovnih odločanj in usmeritev, ki imajo lahko velike negativne kratkoročne ali dolgoročne posledice. ŽELEZAR: Skupaj s sodelavci snujete in načrtujete naš nadaljnji razvoj v Štorah. Kako gledate na ta razvoj v sedanjem obdobju gospodarskih težav in najnovejših ukrepov ZIS ter svetovne gospodarske krize? Dušan Burnik: Razvoj v Železarni Štore je že nekaj let jasno opredeljen. Njegovo uresničevanje zavisi od naše uspešnosti pokrivanja s finančnimi sredstvi. Izvajali ga bomo v posameznih etapah, kar še posebej velja za veliko naložbo v jeklarno in valjarno II. Osnovna rdeča nit, ki jo zasledujemo v našem razvoju, je stalna količinska rast, vendar spremljana s stalnim spreminjanjem asortimenta proizvodnje v kvalitetnejši nivo. To je potrebno za naše kupce v državi še posebej za kupce v tujini. Prav iz potreb kupcev izhajajo naše dolgoročne rešitve. Tov. Burnik, z belo čelado, s člani delegacije Zveze sindikatov Slovenije, ki ji je predsedoval tov. Vinko Hafner Za zadnja leta lahko trdimo, da smo se v Štorah stabilizacijsko obnašali. Naši devizni dolgovi so v primerjavi z drugimi zelo majhni, zato nas tudi novi ukrepi ZIS ne presenečajo, ker smo jih lahko pričakovali. Res pa je, da bomo z delno »socializacijo« deviznih dolgov tudi mi morali dati svoj prispevek tistim, ki se niso tako stabilizacijsko obnašali. Zavedamo se svetovne krize, ki je še posebno na jeklarskem področju v zadnjih letih močno prisotna. Zato so tudi naše investicije na jeklarskem delu toliko bolj nujne, ker pomenijo kvalitetno usposobitev za najtežje pogoje mednarodnega sodelovanja. ŽELEZAR: Že vrsto let opravljate najodgovornejšo funkcijo v kolektivu kot predsednik poslovodnega odbora. Ta funkcija vam vzame večino vašega časa in marsikdaj se delo nadaljuje tudi doma. Ali vam ob tem ostane še kaj časa za razvedrilo in kako ga iskoristite? Dušan Burnik: Angažiranost z delovnimi problemi v kolektivu in ostalimi funkcijami je res zelo velika, zato je prostega časa izredno malo. Pa vendar se tudi najde in kot razvedrilo, morda izgleda to nekoliko čudno, mi največ pomeni fizično delo. Delo doma okoli hiše, na vrtu, ki ga ne zmanjka, mi pomeni resnično psihično sprostitev in obdržanje določene kondicije. Z drugimi »hobiji« se ne ukvarjam. ŽELEZAR: Vsakdo nosi v sebi kakšno skrito željo. Ali nam lahko razkrijete vašo, ki je povezana s prejetim priznanjem nagrade »Slavka Šlandra«? Dušan Burnik: Predvsem želim, da bi v zelo zapleteni svetovni gospodarski in politični situaciji v naši državi našli dovolj moči za rešitev naše gospodarske krize. Ustvarjalno delo v miru lahko da velike rezultate. To pa je povezano z mojo osebno željo, da bi v čim krajšem možnem času zaključili »paket« investicijskih načrtov, ki smo jih pričeli. To delo zahteva veliko osebnega angažiranja, velikokrat tudi brezplodnega, pa vendar korak za korakom prihaja do vidnih rezultatov. Iskreno čestitamo! Problemska konferenca komunistov Slovenske železarne V četrtek, dne 30. junija 1983, je bila v Ravnah na Koroškem problemska konferenca komunistov SOZD Slovenske železarne. Poleg delegatov sleherne osnovne organizacije Zveze komunistov na nivoju SOZD Slovenske železarne, ki delujejo v 87 OO ZK s 1.848 komunisti, so bili na konferenci prisotni tudi predstavniki poslovodnih organov, predstavniki družbeno-političnih organizacij, samoupravnih organov SOZD in delovnih organizacij, občinskih organizacij ZKS in gosti, med katerimi naj omenim predsednika CK ZKS tov. Andreja Marinca. Po izvolitvi organov konference, kot je to predvideval Poslovnik o delu problemske konference, je povzel besedo tov. Uršič Igor, predsednik kolektivnega poslovodnega organa SOZD Slovenske železarne, ki je v uvodnem referatu nakazal, daje učinkovitost subjektivnih sil, predvsem Zveze komunistov, pri utrjevanju vloge in položaja delavca neposredno odvisna od njene sposobnosti, da v sleherni sredini, kjer komunisti delamo in živimo, kritično ocenimo svoje delo ter na tej osnovi izoblikujemo smeri in načine nadaljnjega uresničevanja celote samoupravnih socialističnih družbeno-ekonomskih odnosov. Naša avantgardnost in revolucionarnost naj se ne izčrpujeta v deklerativnem izjasnjevanju in opredeljevanju za samoupravljanje, pač pa v ustvarjalnem oblikovanju rešitev in pogojev, ki omogočajo preseganje razkoraka med z ustavo in Zakonom o združenem delu sprejetimi načeli in dejanskimi odnosi v naši družbeni praksi. Avantgardnost Zveze komunistov se mora potrjevati predvsem v naprednem ravnanju slehernega komunista, da bomo kot organizacija in kot posamezniki znali in zmogli svoj ozki, osebni in cesto tudi egoistični interes povezati v skupnega in se podrediti splošnim razrednim smotrom, ki nas združujejo v revolucionarno organizacijo delavskega razreda. Družbena in revolucionarna merila morajo biti (Nadaljevanje na 3. strani) Ni vse v denarju Na delavskih svetih TOZD in na zborih delavcev so v mesecu juniju sprejemali predlog za uvedbo posebne stimulacije za doseganje količinskega in kvalitetnega programa proizvodnje v poletnih mesecih. Delavci so takšen predlog z zadovoljstvom sprejeli, saj jim resnično daje priznanje za vložene napore v mesecih, ko je poleg težkih delovnih pogojev tudi velika odsotnost zaposlenih, predvsem zaradi letnih dopustov. Ob teh razpravah smo zasledili še nekaj, kar velja objaviti v našem glasilu. Na zboru delavcev v livarni valjev so bili za izredno prizadevnost pri delu javno pohvaljeni delavci: Javor Suad, Domitrovič Miha in Ta-džič Hamdija. Tudi takšna priznanja in pohvala pred zborom delavcev so »stimulacija«, katerih pa nismo več vajeni dajati. Desetletja nazaj smo za to vrsto priznanj imeli obilo posluha, danes pa so to izredno redki primeri. Vodstvo TOZD livarne valjev zato zasluži posebno pohvalo, saj je s tem primerom ponovno načelo tista načela in vrednote priznanj, ki smo jih bili vajeni v povojnih letih. Ali razmišljate o tem tudi v drugih delovnih sredinah? Priznanje samoupravljalca občine Celje Med letošnjimi nagrajenci podeljenih priznanj občine Celje za izredne dosežke in delo na področju samoupravljanja je tudi tov. KRANJC SREČKO iz temeljne organizacije energetika. Prejel je priznanje Samoupravljalca občine Celje za leto 1983. Krepitev samoupravljanja in s tem povezanega delegatskega sistema je v sedanjem času, v težkih gospodarskih razmerah, skoraj edina pot, ki nas mora privesti iz težav. V ta namen smo izkušenemu samoupravljalcu in delegatu tov. Srečku Kranjcu zastavili nekaj vprašanj. Delo samoupravnih organov 7. seja delavskega sveta SOZD Slovenske železarne, ki je bila v petek, 17. junija, ob 9.00 uri v sindikalnem domu v Kropi. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 6. seje in poročilo o izvrševanju sklepov 2. Poslovanje SOZD SŽ v I. četrtletju 1983 3. Združevanje dela in sredstev za razvoj ČM v SŽ 4. Združevanje deviznih sredstev in problematika oskrbe 5. Teze za problemsko konferenco ZKS v SŽ 6. Investicije v Slovenskih železarnah 7. Pristop k ekonomski sanaciji TGO Gorenje 8. Prevzem pokroviteljstva nad razvijanjem in ohranjanjem tradicij Prešernove brigade 9. Vezava sredstev pri LB - Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana 10. Razno. K-l O izvrševanju sklepov je poročal tov. Uršič. 1. SKLEP: Delavski svet je potrdil zapisnik 6. seje DS in poročilo o izvajanju sklepov. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) osnova za ocenjevanje našega dosedanjega dela, predstavljajo naj smoter naše bodoče aktivnosti in okvir diferenciacije znotraj Zveze komunistov, saj se brez nje zamegljuje ločnica med revolucionarnimi in dejanskimi napori za spreminjanje družbene prakse. V nadaljevanju problemske konference je 27 delegatov in gostov razpravljalo glede na podano uvodno poročilo tov. Uršiča. Vsebino razprav bi lahko skrčil v sledeča tematska področja: L Elementi za oceno vloge SOZD Slovenske železarne kot interesne celote v njo združenih delovnih organizacij. 2. Temeljne naloge pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja v SOZD Slovenske železarne. 3. Razvojne usmeritve. 4. Naloge za nadaljnjo krepitev SOZD. 5. Povezovanje v reprodukciji. 6. Organizacijski pristop k problemskim konferencam ZKS v SOZD Slovenske železarne. Za zaključek naj omenim še vlogo in prispevke naše delovne organizacije Železarne Štore na prvi problemski konferenci komunistov SOZD Slovenske železarne. Na skupni koordinaciji predsednikov akcijskih konferenc delovnih organizacij v SOZD smo bili mi, železarji iz Štor, zadolženi za štiri razprave z naslednjo tematiko: L Povezovanje komercialne funkcije in enoten nastop na tržišču v SOZD Slovenske železarne (razpravo je podal tov. Fišer Janez, delegat 00 ZK DS za komercialne posle). 2. Delovanje Zveze komunistov od 00 ZK, preko akcijske konference na nivoju delovne organizacije Železarne Štore do probelmske konference na nivoju SOZD Slovenske železarne (razpravo je podal tov. Fon Zvonko, delegat OO ZK TOZD plavž). 3. Dohodkovno povezovanje livarskega sklopa (razpravo je podal tov. Leban Jože, delegat 00 ZK TOZD livarna I). 4. Samoupravno združevanje dela in sredstev za povečanje kvalitetne proizvodnje jekla v Železarni Štore (razpravo je podal tov. Bračun Peter, delegat 00 ZK TOZD jeklarna). Zaključki, ki smo jih komunisti-delegati sprejeli na prvi problemski konferenci v SOZD Slovenske železarne na osnovi sprejetih stališč in usmeritev V. seje CK ZKS in III. seje CK ZKJ in bodo objavljeni v eni izmed naslednjih številk glasila, naj bodo vzpodbuda in naloga, da komunisti strnemo svoje vrste in s svojim aktivnim odnosom in delom doprinesemo svoj delež k uresničitvi zaključkov. Predlog zaključkov je oblikovan tako, da so naloge in roki uresničljivi, če bomo v vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov znotraj Slovenskih železarn te naloge sprejeli kot svojo obvezo. To pa komunisti MOREMO in MORAMO! Sedlar Bojan Zapraviš lahko le toliko, kolikor si z delom zaslužil Kako ocenjuješ delo in naloge, bolje povedano obveznosti samoupravljalca v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah? Poznaš me in veš, da že od nekdaj nisem posebej nagnjen k hvaljenju. Malo me je k temu zavedla tudi dejavnost, ki jo opravljam vsa leta. Usoda vzdrževalca je v tem, da mora čimbolj neopazno poskrbeti za nemoteno obratovanje naprav. Kadar je torej vse v redu, si kar nekako odveč; kadar pa je kaj narobe, si na udaru kritike. Sam si se teh »sladkosti« naužil v obilju in upam, da me razumeš. V dolgih letih sem skupaj z mnogimi vzel delavsko samoupravljanje pač za svoje in mu skušal po vesti in pameti dati svoj delež. Če me že vprašuješ po oceni glede na čas, ne morem mimo resnice, kakršno občutim. Po mojem je naša delavska samouprava nekako zastala tam, kjer bi morala najdlje. Vse doslej nam ni uspelo vzeti v roke dejanskega razpolaganja z ustvarjenim dohodkom. O tem še vedno namesto nas odločajo drugi. Menim, da prav v tem gnezdu tiči zajec naših sedanjih težav, pa naj gre za investicije, politiko, zadolženost države, pa vse do tistih drobnih pojavov, ko se odraža nezainteresiranost posameznikov v našem neposrednem okolju. Želiš mojo oceno, pa jo imej! Ne počutim se zelo zadovoljnega z doseženim. Dolga leta smo pridno delali, skušali umno gospodariti, vmes smo se morali v organih samouprave žal pre-mnogokrat ubadati z nepotrebnimi formalnostmi, včasih smo tudi kaj uspeli. Skupen sad naših naporov pa ni takšen, kakršnega smo si po mojem mnenju zaslužili. Po vsem tem, kar beremo in poslušamo zadnje dni v zvezi z gospodarskim stanjem domovine, bo potrebno gospodariti v bodoče bolj delovno in v težjih pogojih kot doslej. Bomo pač poprijeli, zato smo tu! Naj zaključim: da bi bilo več dejanskega delavskega odločanja, in ne pozabimo, delu čast in oblast! Vrsto let te poznam in vedno si imel polne roke dela na strokovnem področju, nisi se pa odrekal nalog na družbenopolitičnem in samoupravnem področju. Ne bi rad, da bi naštevala vse funkcije v tvojem življenjskem delu, pa vendar zaupaj bralcem, kaj si najraje počel in kje si največ dosegel? Pravzaprav nisem bil nikoli posebej opredeljen in v ospredju, zato kakšnih velikih dejanj nisem »zagrešil«. Moram reči, da mi je vedno in še sedaj najbolj ustrezalo skupinsko delo, kjer prihaja do odkrite izmenjave mnenj, kjer se torej krešejo iskre. Ob takšnih prilikah sem mnogokrat občutil neko notranje zadovoljstvo, ko so se v pogovor vključevali sicer zadržani delavci, za katere večkrat po krivem sodimo, da nimajo interesa ali pa, da jim je vseeno kakšne so odločitve. Dejansko pa nobeden ni brez interesa, če je viden sad njegovega dela. Poznamo te kot trdega in trmastega Bohinjca. Povej kaj o sebi. Na naslov Bohinjcev je dosti »vicev«, ki so v glavnem nabrušeni na račun njihove škrtosti. Ne vem, koliko sem sam škrt; vem pa, da sem in bom ostal vedno v mejah skromnosti. Predvojni, vojni in povojni čas mi je bil šola, ki se ne pozabi. Vem, kaj je kruh, pa četudi star, vem, da smeš zapraviti le toliko, kolikor si z delom zaslužil! Še vedno si zaljubljen v gore? V gore hodim s pobožnostjo pravovernega. Gore so mi svetišče, ki ga ne bom nikoli oskrunil. V gorah je sprostitev, navdih, očiščenje. O gorah sanjam. Če bi pesnil ali pisateljeval, bi o njih. V gore bom hodil, dokler mi bo dano hoditi. Če me boš preživel, mi namesto poslovilnih besed vrzi v grob vejico ruš-ja z Raduhe. In za konec: kaj praviš o Štorskem železarju? Štorski železar mi je drag prijatelj že ves čas izhajanja. Z nami vred doživlja vzpone in padce, kronično pa trpi pomanjkanje dopisnikov. Žal sem tudi sam eden tistih, ki »noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige«. Zato nimam pravice kritizirati, tudi če bi bilo kaj. Nas pa v glavnem tekoče obvešča o gibanjih v kolektivu in tudi ožjem kraju, kar, po mojem mnenju, spričo množice ostalih informacij in sredstev informiranja v glavnem zadošča. Iskrene čestitke za prejeto priznanje! Renčelj Vlado Dopisujte v SSčAskL ŽELEZAR Sredi maja 1938 (16. maja) je Josip Broz na Lisci nad Sevnico oblikoval začasno vodstvo KPJ. Sestanka so se udeležili Edvard Kardelj in Franc Leskošek iz Slovenije, Milovan Djilas in Aleksander Rankovič iz Srbije, iz Hrvatske pa Josip Kraš, Andrija Žaja in Dragutin Petrovič (verjetno pa tudi Rade Končar in Ivo Lola Ribar, tedanji sekretar mladinske komisije pri CK KPJ). Postavitev tega vodstva pomeni zaključek dolgega obdobja poskusov, da bi vrnili vodstvo KPJ, ki je toliko let delovalo v tujini, v domovino. Delo samoupravnih organov (Nadaljevanje s 3. strani) K-2 O poslovanju Slovenskih železarn v I. četrtletju je poročal tov. Uršič. Poudaril je, da so doseženi rezultati v proizvodnji in dohodku boljši, kot smo jih lahko pričakovali. Posamezne delovne organizacije imajo različne rezultate, saj je bila dobra proizvodnja surovega jekla, slabša pa je blagovna proizvodnja, zaskrbljujoč je izredno nizek nivo uvoza, tako da gredo sedanji rezultati na račun uvoza v lanskem decembru. 2. SKLEP: Delavski svet sprejema poročilo o poslovanju SOZD SŽ v I. tromesečju 1983. Istočasno predlaga, da se problemi proizvodnje oz. gospodarjenja rešujejo z vso resnostjo. K-3 O združevanju dela in sredstev za razvoj črne metalurgije je poročal tov. Kosec. Delegate je seznanil, da je do sedaj predloženi SaS podpisalo 115 kupcev našega jekla. Pri sami akciji podpisovanja ugotavljamo, da se krog kupcev oži in da ga bo podpisalo okrog 140 kupcev. 3. SKLEP: Delavski svet sprejema informacijo o združevanju dela in sredstev za razvoj črne metalurgije v Slovenskih železarnah s pripombo, daje treba čimprej pridobiti vse potencialne sovlagatelje oz. kupce našega jekla in vztrajati na dosledni uresničitvi samoupravnega sporazuma. Pri tem morajo strokovne službe v delovnih organizacijah in na nivoju SŽ zagotoviti ustrezne pogoje, da bo SaS možno ustrezno realizirati. K-4 O združevanju deviznih sredstev oz. o zunanjetrgovinskem poslovanju v I. četrtletju je poročal tov. Kosec. Povedal je, da smo v SŽ v prvih petih mesecih izvozili približno za 21 mio $ izdelkov na Zahod in 14 mio $ na Vzhod. Uvoz v tem času je bil nižji od planiranega, tako da se v zadnjem času že pojavlja pomanjkanje nekaterih materialov. Tako so osnovni materiali še zagotavljeni, že pri uvozu feroz-litin oz. polizdelkov pa se pojavlja pomanjkanje. Poseben problem so domači proizvajalci, ki zaradi svojih težav znižujejo proizvodnjo, kar za nas pomeni dodaten izpad oz. povečanje uvoza. 4. SKLEP: Delavski svet sprejema informacijo o združevanju deviznih sredstev v Slovenskih železarnah s pripombo, da je treba še napej aktivno delati na združevanju deviznih sredstev s kupci, predvsem pa sprejeti potrebne ukrepe za doseganje izvoznih načrtov. 5. SKLEP: Delavski svet sprejema samoupravni sporazum o združevanju deviznih sredstev za proizvodnjo in oskrbo v letih 1983 in 1986 s pripombo, da ga delovne organizacije v celoti realizirajo in s tem zagotovijo predviden del deviznih sredstev. Za podpis se pooblašča KPO SOZD SŽ. 6. SKLEP: Delavski svet zadolžuje kolegijski poslovodni odbor in strokovne službe v SOZD SOŽ, da po dogovoru z GZ Slovenije in članicami Skupnosti izdelave in predelave jekla pripravi osnove za organiziranje svojih dejavnosti v skladu z 59. členom Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino. 7. SKLEP: Delavski svet pooblašča in podpira poslovodni odbor, da začne z akcijo za spremembo predvidenega kontingentiranja izvoza črne metalurgije. K-5 O tezah za problemsko konferenco ZK je podal kratko obrazložitev tov. Uršič. Poudaril je, da so teze trenutno v razpravi v vseh 87. osnovnih organizacijah ZK in da predstavljajo osnovo za akcijsko povezovanje vseh 1.843 komunistov v Slovenskih železarnah. Teze naj pridejo kot informacija tudi na delavske svete, delegati pa bi ocenili, ali so v njih podane pravilne usmeritve za nadaljnje delo. 8. SKLEP: Delavski svet smatra, da so teze ustrezna podlaga za razpravo na problemski konferenci in za usmerjanje nadaljnje aktivnosti komunistov v SZ. K-6 Uvod k pregledu investicij oz. k načrtu investicij v prihodnje je podal tov. Kunc. Pregled investicij kaže, da smo do sedaj investirali v tem obdobju 4.277 mio din, od tega 3.436 mio din v železarnah. Skupna značilnost investicij je, da je bilo večina denarja investiranega v prostore oz. stavbe namesto v stroje, tako da že realizirane investicije v glavnem ne dajejo kvalitetnih rezultatov. Pri prednostnih investicijah je poudaril, da so kupci našo opredelitev prednostnih investicij sprejeli, pravilnost usmeritve v investiranje pa je podkrepil tudi z gibanji v svetovnem jeklarstvu. V nadaljevanju je na kratko predstavil vse tri prednostne projekte: v Železarni Štore povečanje kapacitet Jeklarne in Valjarne, s katero bi pridobili večjo proizvodnjo jekla, modernizacijo Valjarne v Železarni Ravne in pa izgradnjo Jeklarne 2 kot ekonomsko in tehnično sanacijo Železarne Jesenice. To investicijo je podrobneje predstavil tov. Bregant. Poudaril je, da so rezultati poslovanja na zastarelih napravah takšni, daje nujno potrebna sanacija, ki ob letošnji izgubi kaže vse znake tudi ekonomske sanacije. Projekt Jeklarne 2 je bil že večkrat spremenjen, saj gaje bilo treba prilagajati vse bolj zaostrenim pogojem gospodarjenja. Pri sedanjem projektu gre za fazno izgradnjo Jeklarne 2, s katero bo zamenjan zastareli postopek proizvodnje surovega jekla v SM pečeh s proizvodno zmogljivostjo 210.000 ton v prvi fazi. Problem uvoza opreme bo razrešen z raznimi aranžmaji, preko katerih se bodo dobavitelji opreme obvezali uvoziti ustrezno količino blaga kot protivrednost dobavljene opreme. Konstrukcija financiranja je določena, in sicer na podlagi lastnega deleža Železarne Jesenice združenih sredstev kupcev na nivoju SOZD, kreditiranja izvajalcev del in pa bančnega konzorcija. Po predvidevanjih bo zgrajena I. faza Jeklarne 2 ekonomsko uspešna leta 1987. predviden izpad dohodka do takrat pa se bo pokrival iz sredstev TOZD in Ž. Jesenice iz tekoče akumulacije. V nadaljnjevanju so delegati poročali o obravnavah na delegacijah oz. delavskih svetih v zvezi s predloženimi investicijskimi projekti. Predložene prednostne investicije oz. sklepi izvršilnega odbora so bili sprejeti, razen v Železarni Štore, kjer so izrazili pomisleke v zvezi z dikcijo ustreznega sklepa, ki pravi, daje Jeklarna 2 v Železarni Jesenice prva prioriteta. Predlagali so, da se ta del sklepa spremeni, in sicer, da se ta investicija obravnava v okviru prioritete razvoja Slovenskih železarn. V nadaljevanju razprave, v kateri so sodelovali: Korent, Potočnik, Vahtar, Čagalj, Janežič, Bregant, Kunc, Medja, Senčic, Uršič in Livio, so razpravljalni razčiščevali mesto posameznih prioritetnih investicij. Predstavniki Železarne Štore so zagovarjali svoje stališče s tem, da smo se v SŽ dogovorili za prvo prioriteto razvoja jeklarstva. V celoti podpirajo napore Železarne Jesenice za začetek izgradnje Jeklarne, menijo pa, da na račun te investicije ni možno žrtvovati drugih. Ostali razpravljalci se niso strinjali s stališčem Železarne Štore. Posebej je bilo izpostavljeno, da problemi proizvodnje oz. eksistence, ki zahtevajo takojšen začetek razreševanja oz. gradnjo Jeklarne-2, niso prisotni v nobeni drugi železarni in da gre tem za zaokrožitev oz. modernizacijo kapacitet. Zahtevo po razvrščanju prioritet postavlja pred Slovenske železarne republika. Vsako odlaganje začetka pa pomeni, da bomo v Sloveniji dobili še en problematičen gospodarski subjekt. Ker so delegati Železarne Štore posredovali stališče oz. sklepe DS delovne organizacije, ni bilo možno usklajevanje stališč na seji. Zato je Delavski svet sprejel naslednje sklepe: 9. SKLEP: Sprejmejo se predloženi sklepi izvršilnega odbora delavskega sveta, in sicer 10, 11. in 12, 3. točka 10. sklepa pa velja pogojno do dokončnega sklepa na delavskem svetu Železarne Štore, ki mora biti znan do 30. junija 1983. 10. SKLEP: V času do 30. junija 1983 se opravi potrebno usklajevanje oz. dodatno informiranje delegatov v Železarni Štore, usklajevanje oz. ugotovitev o sprejemu sklepa pa opravi IO DS SOZD SŽ. V primeru, da DS Železarne Štore ne potrdi tudi navedenega sklepa IO DS SOZD SŽ, se vsi sklepi v zvezi z izvajanjem investicijskih programov vrnejo v ponovno razpravljanje. K-7 O vlogi za združevanje sredstev za razreševanje nastale situacije v TGO Gorenje je poročal tov. Uršič. Obrazložil je, daje TGO Gorenje predlagal, da pristopimo s finančnimi sredstvi k sanaciji Gorenja. Po krajši razpravi je bil sprejet naslednji sklep: 11. SKLEP: Delavski svet sprejema sklep o pristopu Slovenskih železarn k reševanju problema pokrivanja izgub v TGO Gorenje in predlaga Interni banki SŽ, da na svojih samoupravnih organih razpravlja o ekonomski sanaciji TGO Gorenje in sodeluje pri razreševanju z združenimi sredstvi do višine 30 milijonov dinarjev. K-8 O predlaganem prevzemu pokroviteljstva nad razvijanjem in ohranjanjem tradicij Prešernove brigade so delegati delavskega sveta zavzeli stališče, da bodo o pokroviteljstvu razpravljali, ko bodo znane materialne obveznosti, ki izhajajo iz pokroviteljstva. K-9 Na predlog o vezavi združenih sredstev sklada skupne porabe - stanovanjski del za leto 1983 pri LB - Stanovanjsko komunalni banki je DS sprejel naslednji: 12. SKLEP: Vežejo se vsa razpoložljiva sredstva sklada skupne porabe SOZD SŽ - stanovanjski del pri LB - Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana, in sicer pod pogoji, ki veljajo za primer, ko bodo delovne organizacije kupci stanovanj. Obravnavane inovacije Komisija za racionalizacije TOZD livarna I je na 8. seji dne 10.6.1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Kostadinova Cvetana, dipl. ing. in Paviča Milana iz TOZD livarna I št. 569, »Sušilna komora«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 1.289.330,25 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b. 2. Predlog tov. Primca Petra, Majerja Jožeta in Čebularja Marjana iz TOZD energetika št. 801, »Rekonstrukcija pilotnih gorilnikov za žarilno peč Indag-Rad-lje«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 44.926,40 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti. 3. Predlog tov. Paviča Milana in Petra Antona iz TOZD livarna I št. 833, »Naprava za vlažno pihanje«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 4. Predlog tov. Grkiniča Milana iz TOZD livarna I št. 813, »Naprava za čiščenje kokil«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 5. Predlog tov. Perperja Ota iz TOZD livarna I št. 838, »Sprememba oboda forme za sestavljanje zobnika«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b. Komisija za gospodarjenje TOZD valjarna II je na 9. redni seji dne 21. 4. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Predlog tov. Škoberneta Marjana iz TOZD valjarna II št. 804, »Izdelava obračalnika za podajanje valjancev iz kalibra 2 na kalibra 9«, se sprejme. 2. Za inovacijo tov. Gajška Bogdana iz TOZD vzdrževanje št. 525, »Sprememba kabelske vleke na CM«, se odobri izplačilo pavšalnega plačila. 3. Predlog tov. Nosana Franceta, dipl. ing. iz DS investicije in razvoj in tov. Ha-lerja Ferdinanda, ing. iz TOZD valjarna II št. 715, »Prestavitev el. pogonskega motorja 600 kW pogon ogrodja 13 in 14 za ogrodje 05«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti la. 4. Predlog tov. Planinška Jožeta iz TOZD kontrola kakovosti št. 818, »Prestavitev reflektorjev za dodatno razsvetljavo v adjustaži Valjarne II«, se sprejme. Naša mladinska delovna brigada Že več kot polovico meseca delajo v bližini Umaga brigadirji mladinske delovne brigade Cvetka Jerin iz Celja, katere pokrovitelj je naša delovna organizacija. Mladinke in mladinci te brigade skupno s še drugimi brigadirji iz Srbije, Bosne in Hrvaške pogozdujejo in pripravljajo teren za bodoči avtokamp. Njihovo delo je sicer naporno, vendar ga mladinci z velikim navdušenjem in vztrajnostjo marljivo opravljajo. Kljub temu se posvečajo tudi raznim interesnim dejavnostim ter družabnemu srečanju, kjer utrjujejo bratstvo in enotnost. Brigadirsko življenje jim poteka ob delu in pesmi, sklepajo se tudi mnoga prijateljstva. Brigadirji so s svojim življenjem v delovni brigadi zadovoljni in se veselijo vsake svoje delovne zmage. Naša delovna organizacija je s prevzemom pokroviteljstva nad to delov- Obravnavane inovacije (Nadaljevanje s 4. strani) Komisija za gospodarjenje TOZD jeklarna je na 8. redni seji dne 15. 6. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Predlog tov. Nosana Franceta, dipl. ing. iz DS investicije in razvoj št. 828, »Izdelava grafitnega lonca«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b. 2. Predlog tov. Boršiča Vjekoslava iz TOZD jeklarna št. 831, »Izboljšava klešč«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 3. Predlog tov. Gajserja Stanka, mgr. iz TOZD vzdrževanje št. 839, »Zmanjšanje nagiba in zračnosti bata 0 800 mm v hidravličnem cilindru za dvig in odmik oboka peči EOP II«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3 b. 4. Predlog tov. Kojtererja Vlada in Božička Benjamina iz TOZD energetika št. 836, »Kaseta za merjenje dolžine in rezanje gredic«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b. 5. Za inovacijo tov. Vrabca Martina in Šturbeja Avgusta iz TOZD vzdrževanje št. 411, »Sprememba načina priključevanja kablov končnih stikal na konti napravi v Jeklarni«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 312.766,25 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a. Komisija za gospodarjenje TOZD livarna II je na 10. seji dne 12. 5. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Timprana Milana iz TOZD vzdrževanje št. 410, »Sprememba vležajenja pogona ekvatorja za stari pesek v Livarni II«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 155.783,24 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a. 2. Za inovacijo tov. Seliča Franca in Leberja Tomaža iz TOZD livarne II št. 404 »Sprememba oblike sifona pri kupolki v Livarni II, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 353.074,01 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a. 3. Predlog tov. Oprešnika Ivana in Korošca Alojza TOZD livarna II, »Sprememba pritrjevanja stikalne plošče na KFA 10«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 4. Predlog tov. Oprešnika Ivana iz TOZD livarna II št. 799, »Sprememba od-praševalne naprave na stroju št. 2 in 3 v SM jedrami«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b. 5. Predlog tov. Vrbajaca Milana iz TOZD kontrola kakovosti št. 807, »Racionalizacija uporabe plošče s številkami za označevanje prob v livarni strojne litine«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. Komisija za gospodarjenje TOZD tovarna traktorjev je na 5. redni seji dne 7. 6. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Predlog tov. Voge Antona, Camloha Antona, ing., Krajnca Karlija in Trobiša Ignaca, ing. iz TOZD tovarna traktorjev št. 830, »Izboljšava ohišja diferenciala št. 4987112/2«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 a. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 300.745,20 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti. 2. Predlog tov. Sivke Draga in Gajška Štefana iz TOZD tovarna traktorjev št. 829, »Sprememba nosilca elektrode na varilnem stroju LAP 302«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 a. 3. Predlog tov. Sumeja Stanka iz TOZD tovarna traktorjev št. 827, »Izklop in zavora na stebrnem vrtalnem stroju 60380«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b. 4. Za inovacijo tov. Prešerna Slavka, Kosa Franca, in Bercka Jožeta iz TOZD vzdrževanje št. 534, »Rekonstrukcija tesnenja obtočnih črpalk«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 200.010,40 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a. 17. seja izvršnega odbora pri konferenci OO ZS ŽŠ V petek, dne 24. junija, je bila XVII. seja izvršnega odbora pri konferenci OO ZS Železarne Store. Pri pregledu realizacije sklepov prejšnjih sej je bilo ugotovljeno naslednje: - Kritično je bilo ocenjeno delo organa posvetovalnega značaja, ki naj bi deloval na področju priprave jedilnika, kvalitete malic, cene malic, itd., saj se ta organ ni sestal še niti na eni sami seji. Predsednik tega organa je dolžan organ aktivirati in poročilo o opravljenem delu posredovati izvršnemu odboru do 25. julija 1983. - Od kulturnega animatorja se zahteva pismeno poročilo izvajanja akcij za ustanovitev kulturnega društva in kakšne so potrebe za ustanovitev tega društva. Na osnovi poročila kulturnega animatorja, katerega verificira komisija za kulturo, se bo izvršni odbor in iniciativni odbor za ustanovitev kulturnega društva dogovoril o nadaljnjem delu in akcijah za ustanovitev omenjenega društva. - Na sestanku s predsedniki OO ZK TOZD/DS je bilo ugotovljeno, da so se v naših bifejih občutno povečale cene brezalkoholnih pijač. Izvršni odbor je podprl predlog s tega sestanka, kjer je bilo predlagano, da cene ostanejo na dosedanjem nivoju s tem, da se pripravi predlog povišanja cen, razliko do dosedanje cene pa naj bi pokrivale TOZD. Izvršni odbor je predlagal, da o omenjenem predlogu razpravljajo in sklepajo delavski sveti TOZD. Izvršni odbor so informirali o prizadevanjih na področju investicijske dejavnosti v TOZD jeklarna in valjarna II in ob tem tudi seznanili s sklepom delavskega sveta SOZD in sklepom delavskega sveta delovne organizacije Železarne Štore, kjer je bila predlagana sprememba tretjega sklepa, ki se nanaša na izvajanje investicije v Železarni Jesenice. Izvršni odbor je podprl stališče in usmeritev delavskega sveta delovne organizacije, da je potrebno dati prioriteto celotnemu jeklarstvu, in s tem tudi podprl investicijo na Jesenicah, vendar se lastnemu razvoju ne odpovedujemo. Izvršni odbor se je seznanil z zapisnikom komisije za družbeni standard in stanovanjske zadeve TOZD jeklarne, ki se nanaša na predlagane spremembe pravilnika o urejanju stanovanjskih razmer delavcev TOZD in DS. Izvršni odbor podpira usmeritev, da je potrebno združevanje sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj na podlagi enakopravnosti in solidarnosti, da pa je potrebno sistem združevanja sredstev s kriteriji opredeliti. Točka 5 zapisnika pa negira to usmeritev, ko gre za solidarno in vzajemno reševanje teh problemov v okviru združenih sredstev. Kar se tiče sprememb točkovnega dela, je bilo ugotovljeno, da bo iz razprav danih še več predlogov in pripomb, kise bodo morale uskladiti. Kjer bodo nastale dileme, se bo potrebno posluževati samoupravnega sporazuma. Podpira se usmeritev oz. predlog, daje potrebno več sredstev odvajati za stanovanjsko izgradnjo in kreditiranje individualne gradnje, vendar je potrebno pri tem upoštevati dejansko stanje in pa realne možnosti, ki so nam dane. Strokovni službi so predlagali, da predloge in pripombe na ta pravilnik čim-prej zbere in jih posreduje v obravnavo na samoupravne delovne skupine. Izvršni odbor je sklenil imenovati komisijo za spremljanje politike nagrajevanja. Komisijo bo vodil tov. Tomažin Dominik, član izvršnega odbora, za ostale člane pa se dogovorijo zadolženi člani izvršnega odbora, katere bo izvršni odbor potrdil na naslednji seji. Delavskim svetom TOZD/DS so predlagali, da sprejmejo sklepe za kritje even-tuelnih stroškov za prevoze vencev in godbenikov ob smrti članov kolektiva. Glede zadnjega neuspelega referenduma v TOZD vzdrževanje je izvršni odbor podal naslednje ugotovitve oz. mnenje: Izvršni odbor ugotavlja, da je bilo za pripravo drugega referenduma dovolj časa, podane so bile mnoge obrazložitve enega in istega problema - ustanovitve TOZD trženje, ene delovne skupnosti skupnih služb in razširitev KPO, zato je jasno, da vzrok za neuspeli referendum ni bila premajhna obveščenost delavcev o tem, o čemer bodo glasovali. Obstaja dejstvo, da so obrazložitve zahtevali predvsem od strokovnih služb, ki sojih tudi dajale, medtem ko predstavniki družbenopolitičnih organizacij TOZD in vodstva TOZD obrazložitev o predvidenih spremembah niso dajali, čeprav bi jih po svoji funkciji morali; poleg tega pa tudi niso javno na samoupravnih delovnih skupinah zagovarjali stališča, za katera so se do-govorili na nivoju delovne organizacije. V taki situaciji nevtralnega odnosa vodstev družbeno-političnih organizacij in vodstva TOZD so seveda prišle do izraza skupine in posamezniki, ki so referendum izkoriščali za druge namene kot za glasovanje o spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v DO in statuta DO. Dejstvo, da je to že drugi neuspeli referendum po vrsti v tej TOZD, govori v prid trditve, da razmere v tej TOZD nikakor niso zdrave in da je potrebno pristopiti k akciji za spremembo teh razmer. Izvršni odbor je sprejel sklep za začasno pokrivanje stroškov srečanja borcev NOV in mladine SOZD Slovenske železarne, ki bo 23. julija 1983 v Domu železarjev na Teharjah. Ob tem je bilo predlagano, da se v predračunu črta postavka tistega dela, kjer je predvideno, da del stroškov pokrije tudi naša mladinska organizacija iz razloga, ker so ta sredstva že predvidena v skupini dotaciji iz naslova SOZD SŽ in Železarne Store. Izvršni odbor je podprl akcije, ki se izvajajo za pridobitev soglasja za izvedbo dovozne ceste do počitniškega doma na Rabu. Izvršni odbor je predlagal, da se napravi spisek oseb, ki so dajale lažne podatke pri prijavah za letovanja v naših kapacitetah. Spisek naj se javno objavi; osebe, ki so dajale lažne podatke, pa disciplinsko kaznuje. Motoh Anton NA CESTI NISI SAM no brigado omogočila 50 mladim ljudem, da lahko koristno za celotno družbo preživijo svoj prosti čas; poleg tega med bivanjem v brigadi doživijo tudi marsikaj lepega, kar jim bo verjetno ostalo v lepem spominu. Zato menimo, da je prav, da naša delovna organizacija ohrani to pokroviteljstvo, vendar bo potrebno na področju stikov med delovno organizacijo in brigadirji več sodelovanja, da bi se obojestransko bolje spoznali. Pungartnik Oto Služba za inovacije Zaključki s problemske konference na temo: »Varstvo voda in okolja za porečje Savinja - Sotla« 10. maja 1983 je potekala v Kulturnem domu v Štorah problemska konferenca, za katero so dale pobudo ribiške družine, ki so združene v Zvezo ribiških družin - Celje in Svet za varstvo okolja pri Občinski konferenci SZDL - Celje, sklical pa jo je Medobčinski svet SZDL - Celje. Konferenci je prisostvovalo 100 delegatov iz vse regije, to je iz občin Celje, Laško, Mozirje, Šentjur, Šmarje, Titovo Velenje in Žalec. Od tega je bilo 50 delegatov iz ribiških družin, 19 delegatov iz OZD, 12 delegatov iz DPS in upravnih organov, 6 delegatov SZDL, 6 delegatov inšpekcijskih organov, 3 delegati Uprave javne varnosti, 2 delegata iz Zavodov in 2 delegata sredstev javnega obveščanja (Delo, Večer). Po sestavi, družbeni usmerjenosti in zavzetosti delegatov je pomenila konferenca resnično legitimno predstavništvo samoupravno in socialistično organiziranih družbenih subjektov. Ocenila in oblikovala je usmeritve in skupna stališča za zagotovitev pogojev nadaljnjega razvoja varstva voda in okolja s posebnim poudarkom na varstvo vode, ki je naravna dobrina splošnega pomena in ki je pod posebnim družbenim varstvom. Bistvo zaključkov je v tem, kako zagotoviti pogoje za kar najbolj učinkovito izvajanje nalog z vidika človekovega okolja na porečju Savinja - Sotla: - čim bolj spoznavati naše specifične naravne pogoje in možnosti razvoja; - razpoložljiva znanja čim hitreje vključevati v proces izmenjave informacij med udeleženci v procesu kontinuiranega, sočasnega in celovitega planiranja; - vsestransko proučevati možne posledice alternativnih predlogov planskih odločitev in s tem prispevati k lažjemu odločanju za dejansko optimalne rešitve; - za reševanje teh nalog je izrednega pomena usklajenost investicijske politike, davčne politike, politike ekonomskih odnosov doma in s tujino, politike razvoja znanosti in njene uporabe v praksi, vzgojno izobraževalne politike itd.; oziroma njihove skladnosti glede na dolgoročne družbene cilje v odnosu do narave in usode človeka samega; - ekološka osveščenost mora postati trajna sestavina osebne in družbene zavesti na znanstveni in družbeni osnovi: - da brez vode ni življenja in da je voda dragocena naravna dobrina in neobhodna za vse človekove aktivnosti, - da mora kvaliteta voda zadovoljevati pogojem javne zdravstvene zaščite, - da so vode naravna dediščina in da jo moramo vsi upoštevati, - da mora vsakdo od nas spoznati, da mu je dolžnost z vodo dobro gospodariti, - da voda nima meja in je to skupni izvor obstanka življenja, ki zahteva sodelovanje vseh nas. V tem smislu je konferenca oblikovala konkretne zaključke, ki pa nimajo namena zasnovati nova izhodišča in usmeritve za varstvo voda in človekovega okolja, saj te že vsebujejo Ustava, Zakon o združenem delu, Zakon o vodah. Zakon o sladkovodnem ribištvu in drugi sistemski zakoni ter predpisi kot tudi družbeni dokumenti. Konferenca tudi ni mogla dati povsem konkretnih rešitev oziroma odgovorov na mnoga praktična vprašanja iz varstva voda v naši regiji, ker je to naloga pristojnih samoupravnih organov, državnih organov in strokovnih služb. Zaključki vendarle vsebujejo številne konkretne usmeritve, ki pomenijo pobudo in oporo delovnim ljudem - vodarjem, občanom - ribičem ter samoupravnim in ružbenim dejavnikom za uspešno premagovanje objektivnih težav in subjektivnih odporov pri sanaciji in nadaljnjem razvoju varstva voda in človekovega okolja. V zaključnem delu se konferenca s svojimi zaključki obrača na vse delovne ljudi, občane in na vse samoupravne družbene organe ter na vse organizirane sile socialistične zavesti s prepričanjem, da stališča konference skupaj s temeljnimi opredelitvami pomenijo podlago za najširšo družbeno akcijo pri razreševanju nalog in problemov, pred katerimi se zdaj nahajamo na področju varstva voda in okolja v naši regiji. Zato je potrebno, da vsaka organizacija združenega dela in samoupravna skupnost oceni svoje lastne razmere ter sprejme konkreten akcijski program za uresničevanje varstva voda in okolja z upoštevanjem zaključkov, sprejetih na problemski konferenci. Za to so še posebej odgovorne subjektivne družbene sile - socialistična zveza in druge, kar je trajna naloga. Konferenca ugotavlja, da neskladja med razpoložljivimi vodnimi viri in razvojnimi potrebami terjajo revizijo urbanistične in drugih politik: - Novogradnje kažejo samo še na nova onesnaženja voda (v Šmarju se predvideva povečanje mlekarne, v Šentjurju povečanje klavnice in še ni načrtov za čistilne naprave, v Mozirju barvarnica kavbojk, v Savinjski dolini farme itd.). - Konferenca zadolžuje vse ribiške družine na porečju Savinja - Sotla, da posredujejo konkretno problematiko iz varstva voda za področje, ki ga upravljajo, svetom za varstvo okolja pri Občinski konferenci SZDL, občinskim komitejem za varstvo okolja do 1. avgusta 1983 (spisek vseh potencialnih onesnaževalcev voda in okolja za vse pojavne oblike onesnaževanja z prikazom posledic in predlogi za izboljšanje. - Konferenca meni, da je naloga SZDL, da preko svetov za varstvo okolja temeljno oceni razvojne potrebe in da analizira uresničevanje sprejetih nalog in tistih postavk družbenega plana 1981-1985, ki zadevajo varstvo kvalitete površinskih in talnih voda. - Ker te naloge in obveze prehajajo v gospodarske in prostorske plane, se konferenca zavzema, da sveti za varstvo okolja vključijo to problematiko v svoj dnevni red in da zahtevajo od izvršnih organov, upravnih organov in strokovnih služb, da kar najbolj jasno opredelijo smernice in ukrepe za neizvajanje sprejetih nalog iz družbenega plana in da vztrajajo za njihovo odgovornost. - Organizacije združenega dela, posebej še vodnogospodarske organizacije, imajo dolžnost, da s pomočjo prostorsko planske in raziskovalne funkcije sistematično razrešijo stanja tehnoloških postopkov in razvojnih programov ter na tej osnovi opredelijo sanacijske programe. - Konferenca zahteva, da mora vsaka organizacija združenega dela - onesnaževalec voda izdelati lastni sanacijski program ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja in preprečevanja havarij. Pri tem je treba združiti vse sile in problematiko voda reševati multidisciplinarno z upoštevanjem ekoloških raziskav in programov občinskih raziskovalnih Skupnosti in ob upoštevanju pluralizma interesov preko interesnih Skupnosti. - Konferenca poudarja, da je nujno potrebno izboljšati sodelovanje in povezovanje vseh uporabnikov - onesnaževalcev voda in vseh tistih, ki gospodarijo in upravljajo z vodami in življenjem v njih. - Na osnovi razprave konferenca izključuje, da je nujno potrebno takoj pristopiti k sanaciji najbolj onesnaženih delov porečja, da bi zagotovili odpravo vzrokov, ne le posledic nasprotij med celotno družbeno reprodukcijo in samoohranitveno sposobnostjo porečja (prioritetni vrstni red sanacij, ubiranje - združevanje dodatnih virov sredstev za odpravljanje »črnih točk« po vzorcu občine Mozirje). V letih 1976 do 1980 je bilo v Sloveniji registriranih 800 poginov rib in od tega 128 na našem porečju, kar je 16 °/o. Na porečju Sotle pa je bilo kar 42 poginov ali 33 % od vseh poginov na porečju. Z ozirom na obseg in pogostot poginov rib je »črna točka« na našem porečju Sotla v Rogaški Slatini z Zdraviliščem, Steklarno in mestne odplake, Vonarje in Mestinjščica pod Vitalom ter Šmarski potok, kije hiološko mrtvi kanal. Konferenca ugotavlja, da so »črne točke« še na porečju Savinje in njenih pritokih, kot so Paka - TEŠ, ki odplavlja pepel in mulj z visokim PH, ki dobiva že republiški značaj reševanja, Bolska pod Preboldom ter problematike Libojske Districe pod Keramično industrijo, Lava, kije odvodnik fekalij, vzhodna Lužnica, kije mrtvi odvodnik, Voglajna od Šentjurja do izliva, Dobrniča, Frankolovski potok, Pečovniški potok, Košnica in Savinja pod Celjem zaradi mestnih odplak in fekalij ter industrijskih odpadnih voda, dalje Savinja s pritoki v Laškem zaradi mestnih odplak in fekalij ter industrijskih odpadnih voda, dalje Savinja s pritoki v Laškem zaradi onesnaževanja s separacijo premoga, raznih topil in organskih onesnaženj iz pivovarne ter klavnice. - Na osnovi hidrometereoloških analiz, ki so izdelane za Savinjo, Pako Voglajno in Sotlo, konferenca ugotavlja, da se je stanje onesnaževanja umirilo, razen na Sotli. To pomeni, da so večje OZD, kot npr. Cinkarna in Železarna Štore, ki sta dolgo časa veljali za najhujša onsnaževalca voda in okolja, sprejeli zelo obsežen ekološki program sanacije, ki ga po stopnjah uspešno uresničujeta in zato upravičeno pričakujemo, da se bo stanje Voglajne in Hudinje še močno izboljšalo in da bo odpravljena IV. stopnja onesnaženosti na tem delu porečja. Hkrati je konferenca opozorila na druge manjše in številne onesnaževalce, ki so po letu 1982 postali potencialna nevarnost, kot so manjši obrati, farme, usmerjene in manjše kmetije, nagla rast naselij in mest brez ustreznih čistilnih naprav in kanalizacij. Zato konferenca opozarja, da je to naloga KS in komunalnih organizacij za ureditev kraja - to pa je tudi naloga Komitejev za DS in SLO. - Konferenca zahteva, da se v vseh občinah naše regije enotno pristopi k pravnemu urejanju področja varstva voda in okolja za občinski nivo z normativnimi akti, kot so odloki in pravilniki za obvezno vzdrževanje odvodnikov, varstvo virov pitne vode, čiščenje in odvajanje odpadnih voda ter atmosferskih voda, akumuliranje vodnih količin, odlaganje odpadkov in nevarnih snovi - deponij, vodnogospodarskih posegov, posebno pri eksploataciji gramoza in mivke, ter pri regulacijskih posegih s ciljem, da ohrani vodotok naravne pogoje za življenje v vodi (vzdrževanje vseh vodnogospodarskih in drugih objektov, pragov, kašt ter steze za migracijo rib pri novogradnjah), kar je občuten problem v RD Mozirje. Konferenca je ocenila, da se s pravilno usmerjeno hidrotehniko ne ruši naravnega stanja vodotokov, npr.: zelo uspešno zgrajena drča na Savinji v Šempetru, ki je vzorni primer vzdrževanja vodnega režima in ki ustreza specifičnostim porečja Savinje v vseh funkcijah. - Konferenca je sprejela pobudo za širše posvetovanje o vodah s tem, da je organizator te akcije OVS in medobčinski Svet SZDL, še v letošnjem letu. S tem bi na znanstveni način in odprto obravnavali probleme varstva voda in okolja in prav gotovo vzpodbudili širšo javnost ter pravilno usmerili alternativne in kompromisne rešitve. - Konferenca je potrdila ugotovitve ribiških družin, da se biološka sposobnost porečja stalno slabša in daje kljub velikemu prizadevanju ribiških družin in nenehnemu vlaganju ribjega zaroda v vode, povečevanjem varstvenih vodnih površin in uvajanjem vedno ostrejših omejitvenih ukrepov pri izvajanju športnega ribolova stanje naših voda prišlo že do takšne stopnje, ki presega vse materialne in organizacijske sposobnosti za racionalno gospodarjenje z življenjem v vodi. - Konferenca nalaga ribiškim družinam dolžnost, da tudi v bodoče širše popularizirajo ekološke probleme in razvijajo ribiško dejavnost v podružbljanje, da postane ribištvo širši družbeni interes za gojitev ribiškega športa in za zagotovitev vseh nalog, ki jih postavlja Zakon o sladkovodnem ribištvu. Konferenca je tudi v tem smislu dala priznanje in podporo za dosedanja prizadevanja 2677. članom -ribičem, ki organizirano upravljajo kar 148 raznih potokov in delov porečja Savinja - Sotla, ki merijo po dolžini 800 km in 841 ha vodne površine. - Konferenca je zlasti pozorila na vlogo osveščanja ekološke zavesti, izvajanja ekološke politike, na vzgojno izobraževalni odnos, na intenzivnejše vključevanje sredstev javnega obveščanja, na kontrolno in nadzorno funkcijo izvajanja zakonskih določil ter na odgovornost in sankcioniranje. Konferenca je zaključila s pozivom na vse delovne ljudi in občane, da mora vsakdo varovati okolje, sebe in druge ljudi, nihče ne sme povzročati škode in nevarnosti drugim, varovati je treba naravne in kulturne vrednote okolja in ružbeno bogastvo, misliti pa tudi na bodoče rodove, spoštovati znanstvene dosežke in zlasti napotila o zdravem in varnem življenju. Konferenca je bila sklenjena z mislijo in željo: »Ekološka osveščenost mora postati trajna sestavina osebne in družbene zavesti«. Predsednik komisije: Logar Zdravko Šport, šport, šport Športne igre Slovenskih železarn v Štorah Že tradicionalno srečanje športnikov - železarjev SOZD Slovenskih železarn je bilo letos pri nas. Kot vsa dosedanja podobna spečanja, je bilo tudi letošnje v prijetnem in prijateljskem vzdušju, k čemur je pripomoglo še lepo sončno vreme. Preko 300 športnikov seje v soboto, 18.6.1983, zbralo na stadionu na Lipi, kjer je ob 8. uri predsednik sindikata Železarne Štore, tov. Potrata Florjan, pozdravil vse prisotne in jim zaželel prijetno bivanje v železarskih Štorah ter mnogo športnih uspehov. Tekmovanje se je odvijalo v dopoldanskem času takoj po otvoritvi, in to v panogah: mali nogomet, kegljanju, streljanju, odbojki, košarki in balinanju. V splošnem smo lahko z rezultati, ki so jih dosegli naši tekmovalci, zadovoljni, saj pomenijo prva mesta v streljanju - moški, ženske, kegljanju - moški, košarki ter druga mesta v odbojki in tretje v balinanju velik uspeh. Malo razočaranja je bilo samo v nogometu, kjer našim športna sreča ni bila naklonjena. Na zaključni svečanosti pri Mlinarjevem Janezu je uspešnim športnikom in ekipam podelil pokale in plakete predsednik poslovodnega odbora ŽŠ dipl. ing. Burnik Dušan ter v kratkem zaključnem govoru poudaril pomen športnega srečanja za železarje za še boljšo in močnejšo povezavo. Po zaključni prireditvi je bilo družabno srečanje za vse sodelujoče. Posamezno - moški 1. Cagelj Josip 2. Oblak Emil 3. Gračner Ivan 7. Klinar Božo 12. Lubej Ciril Železarna Štore Železarna Jesenice Železarna Štore Železarna Štore Železarna Štore 472 p. kegljev 472 p. kegljev 446 p. kegljev 435 p. kegljev 403 p. kegljev Ekipno Ženske Moški L Železarna Ravne 2. Veriga Lisce 3. Železarna Štore 728 p. kegljev 650 p. kegljev 626 p. kegljev 1. Železarna Štore 2. Železarna Ravne 3. Železarna Jesenice 1756 p. kegljev 1729 p. kegljev 1651 p. kegljev Balinanje: Košarka: 1. Veriga Lesce 2. Železarna Jesenice 3. Železarna Štore 1. Železarna Store 2. Železarna Ravne 3. Plamen Kropa REKREACIJA V PRVEM POLLETJU 1983 Pravilna rekreacija in šport pomenita za nas sistematsko in metodično razgibavanje, urjenje in utrjevanje mišic, utrjevanje telesnih zmogljivosti nasploh. Takšen šport in rekreacija pomenita sprostitev in razvredrilo. To pa je tisto, za kar smo si prizadevali pri dobro organizirani dejavnosti v prvem polletju. Tako se je organizirano tedensko rekreiralo preko 200 naših delavcev v 11 rekreacijskih skupinah. Organizirani so bili TRIM tekmovalni dnevi po TOZD-DS, kjer ni merilo v prvi vrsti rezultat, temveč udejstvovanje in sprostitev po napornem delovnem dnevu. Še vedno pa so bila najbolj množična in priljubljena rekreacijska dejavnost medobratna tekmovanja. Tako je na teh tekmovanjih sodelovalo 11 ekip in preko 300 športnikov, ki so merili moči za ekipnega zmagovalca ŽŠ. Rezultati: Rezultati v prvem delu medobratnega tekmovanja Streljanje Posamezno - moški 1. DEČMAN Vili 2. REZAR Fric 3. BOGDANOVIČ Vlado Posamezno - ženske 1. KRALJ Majda 2. KAVKA Udija 3. MALEC Olga Ekipno - moški 1. Železarna Štore 2. Železarna Jesenice 3. Veriga Lesce Odbojka: Ženske L Železarna Ravne 2. Železarna Štore 3. Železarna Jesenice Mali nogomet: 1. Železarna Ravne 2. Veriga Lesce Kegljanje: Posamezno - ženske 1. Cigler Silva 2. Tanajc Dora 3. Čerin Ana 11. Kavka Lidija 12. Perpar Milica 13. Vrhovšek Zmaga 16. Sivka Breda Ekipa veles. sank. strelj.odbojka keglj. šah m. nog. atlet vl. vrvi Železarna Štore 183 krog. 5 6 1 5 3 3 3 2 5 Železarna Štore 177 krog. Jeklovlek 3 3 6 8 7 6 5 i Železarna Štore 176 krog. Livarna 2 5 2 4 1 10 7 6 4 Valjarna 7 2 5 1 8 5 2 3 2 MO 10 - 3 2 6 7 6 - - Železarna Jesenice 159 krog. , KK 8 1 8 7 4 8 9 4 3 Mehanična 11 7 4 10 5 9 1 8 _ Železarna Štore 156 krog. Jek. Transport 9 - 9 3 10 2 8 7 6 Železarna Štore 153 krog. Sk. službe 6 4 7 - 9 11 10 5 - Komerciala 1 - - 6 - 1 - - - Ekipno - ženske TT 4 - - 9 2 4 4 699 krog. 1. Železarna Štore 309 krog. 649 krog. 2. Železarna Jesenice 308 krog. 648 krog. 3. Veriga Lesce 236 krog. Moški L Železarna Ravne 2. Železarna Štore 3. Železarna Jesenice 3. Železarna Jesenice 4. Železarna Štore Železarna Ravne 214 p. kegljev Veriga Lesce 196 p. kegljev Železarna Jesenice 196 p. kegljev Železarna Štore 161 p. kegljev Železarna Štore 161 p. kegljev Železarna Štore 157 p. kegljev Železarna Štore 141 p. kegljev Lestvica ekip v prvem polletju: 1. Elektroenergetski 120 točk 7. Mehanična 80 točk 2. Jeklovlek 114 točk 8. MO 68 točk 3. Livarna lil točk 9. Sk. službe 67 točk 4. Valjarna 108 točk 10. TT 62 točk 5. KK 101 točka 11. Komerciala 43 točk 6. Jeki. Transport 82 točk Rekreacijska dejavnost se je odvijala tudi na drugih področjih, kot so: izlet-ništvo, sindikalna in občinska prvenstva, srečanja z drugimi delovnimi organizacijami, kakor tudi TRIM hoja, kolesarjanje, streljanje in podobne akcije množičnosti. Prizadevali smo si, da bi vsak našel tisto, kar pogojuje in koristi za današnji tempo življenja in delovno storilnost. Stadion je spet zaživel Po dolgem premoru, ko smo krajani že mislili, da bo zalena površina povsem zamrla in za zmeraj ostala brez brcanja žoge, za kar je bila zgrajena z udarniškim delom, se je vendarle premaknilo in zdaj je na štadionu spet ži- vahno, kakor je bilo pred leti. Našli so se nekdanji nogometaši in prisluhnili krajanom ter prebrali kritike, napisane v Železarju; brez obotavljanja so popeljali naše pionirčke in mladince na zele-(Nadaljevanje na 8. strani) Odbojka, panoga, ki ima vedno veliko gledalcev Nogometna tekma med valjarno I. in KK Kadrovske vesti Letna skupščina lovcev V mesecu juniju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše delovne organizacije: Novak Branko, KV avtomehanik -TT montaža; Doberšek Janez, KV varilec - TT obdelava; Žnidar Ivan, KV avtomehanik - TT montaža; Hercelj Mihael, NK delavec - transport; Valant Iztok, KV prodajalec - skladišče prodaje; Kunej Jožef, KV čevljar - GKSG; Bobek Janko, KV predelovalec kovin; Ferme Martin, KV predelovalec kovin - El. plavž; Lipar Jože, KV strojni livar-jed-rar - livarna I; Plevnik Dragomir, NK delavec - livarna II; Glavičič Hajrija, NK delavec - livarna II; Zorko Alojz, PK voznik viličarja - livarna II; Oprešnik Božidar, KV strojni livar-jedrar - livarna I; Grofelnik Jože, KV strojni livar-jedrar - livarna I; Bjelopavlovič Ivo, NK delavec - livarna I; Zupanc Marko, KV avtomehanik - TT montaža; Korenak Roman, KV predelovalec kovin - valjarna II; Gajšek Milan, KV pridobivalec kovin - jeklarna; Kladnik Jože, KV pridobivalec kovin - jeklarna; Komerički Zvonko, KV pridobivalec kovin - jeklarna; Kosič Stanislav , KV elektrome-hanik - valjarna I; Klemenčič Miroslav - KV predelovalec kovin - valjarna II; Guček Silvo, KV strojni livar in jedrar -livama II; Marovšek Branko, KV strojni livar in jedrar - livarna II; Knez Marjan, NK delavec - DS za IR skladišče; Rojc Vojko, KV avtomehanik - TT montaža; Kajba Srečko, NK delavec - MO litina; Selmani Xhemajl, NK delavec -valjarna I; Žaler Marjan, KV predelovalec kovin - valjarna II; Gračnar Anton, KV predelovalec kovin - valjarna II; Brumec Franc, KV strugar- TT obdelava; Kostanjevec Martin, KV pridelovalec kovin - jeklarna; Milušič Draško, NK delavec - livarna I; Kopranovič Mi-lomir, NK delavec-jeklarna; Žagar Irena, NK delavka - DPG; Kamenšek Petra, SS maturant gimnazije - DPG; Drame Irena, SS vrtnarski tehnik - DPG; Hrženjak Franjo, NK delavec - jeklarna II; Raušer Aleksander, KV strojni livar in jedrar - livarna I; Selčan Andrej, SS strojni tehnik - jeklovlek; Salihi Sel-man, NK delavec - jeklarna; Leskovšek Jožef, KV strojni ključ. - valjarna I; Muhič Branko, KV avtomehanik - TT montaža; Lazič Goran, NK delavec -jeklarna; Peček Darko, NK delavec -jeklarna; Blatnik Zvonka, SS maturant gimnazije - DS za financ, rač. posle. Iz JLA so se vrnili: Plavčak Slavko, KV strugar - mehanična del.; Krajnc Miran, KV orodjar -MO orodjarna; Brečko Rajko, KV strojni ključavničar - valjarna II; Lubej Viljem, KV valjavec - valjarna II; Čižmek Franjo, NK delavec - jeklovlek; Skale Jožef, NK delavec - livarna I; Gajič Dju-radj, KV strugar- MO valji; Romih Marjan, KV valjavec profilov - valjarna II; Pajk Vlado, NK delavec - MO valji; Košar Heribert, KV strojni ključavničar -varilec - VTS; Krajnc Zvonko, KV strojni ključavničar - elektroobrat; Ojstršek Boris, PK strugar - TT obdelava; Šket Anton, NK delavec - livarna II; Kladnik Jožef, NK delavec - livarna II; Bosnič Ale, KV livar kalupar - livarna II; Plan-ko Bojan, KV strojni ključavničar - mehanična delavnica; Mirt Franc, SS strojni tehnik - komerciala; Halužan Pavel, KV livar kalupar - livarna II; Džurdže-vič Rade, KV livar kalupar - livarna II; Pertinač Vlado, NK delavec - livarna I; Cesar Daniel, KV strugar - MO litina; Gradič Peter, NK delavec - jeklovlek. Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli: Ocvirk Ervin, cestno prometni tehnik - TT skladišče; Kunštek Ivan, NK delavec - jeklarna. Sporazumno s podjetjem so odšli: Adžaga Jožo, upravljalec plin. naprav - el. plavž; Kapun Zvonko, PK delavec -livarna II; Leko Luka, NK delavec - valjarna II; Špiljak Zvonimir, KV strugar-MD litina; Gudalovič Žarko, NK delavec - livarna II; Brilej Mirko, PK topil, pomoč. - jeklarna; Peci Marija, NK delavka - komunala. Samovoljno iz DO sta odšla: Krajnc Lidija, KV prodajalka - DS za komercialne posle; Milušič Draško, NK delavec - livarna I. Z negativno oceno v poizkusni dobi je odšel: Kokol Vincenc, NK delavec - MO litina. Na novo življenjsko pot so stopili: Aubreht Marija - TT kooperacija; Lipar Branko - valjarna II; Babič Senad -livarna II; Strniša Cveto - valjarna II; Zakonjšek Matjaž-energetika; Pecigus Franc - el. obrat; Šmid Karel - valjarna II. Vsem želimo obilo družinske sreče. Naraščaj v družini so dobili: Koprivc Branko - livarna II; Knafelc Franc - livarna II; Gorenc Janez - energetika; Arsenovič Miladin - jeklarna; Tojnko Miha - TT MO; Cokan Darko -EO. Čestitamo! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta TOVORNIKA KARLA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujem DO Železarne Store, OOZS Store, go-vorniku-predstavniku TOZD vzdrževanja in godbi Železarne Store. Zahvaljujem se delavcem Zdravstvenega doma Štore in delavcem Krajevne skupnosti Štore za pomoč v času njegove težke bolezni. Žalujoči sin Drago z družino ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so pospremili na zadnji poti našega dragega DRAGA BAUMKIRHERJA delavca TOZD Vzdrževanje Posebej izrekamo zahvalo sindikatu TOZD, godbi na pihala, govorniku Franciju Tržanu, gospodu duhovniku za obred ter vsem, ki so kakorkoli pomagali oz. sočustvovali z nami v naših bridkih trenutkih. Žalujoči: Hčerka Bojanca z mamico, prijateljica Marija, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. O štorski lovski družini doslej nismo pisali v našem listu. Sklenjeno je bilo naj bi to družinsko »intimnost« v bodoče spremenili - torej razgrnili pred širšo krajevno javnost. Kot vsa društva in organizacije, so imeli tudi štorski lovci svojo letno skupščino, in sicer v svojem novem prostoru - Vrunčevem domu na Svetini. Družina šteje nekaj čez 40 članov in njen glavni namen aktivnosti je ohranjevanje naravnega ravnovesja živalstva v svojem revirju, ki obsega prostor od Štor do Resevne, preko Šentrupert-skih gozdov do zaselka Pečovje, kjer se pričenja rajon celjske družine Grmada. Nekdaj najbolj »bogat« revir, ki je tudi še zdaj domovanje raznovrstne divjadi, je gozdovje ob Bojanskem grabnu, zato si je družina na letošnji skupščini nadela naziv LD Bojansko - Štore. Družina, ki ima v svojih vrstah pet lovskih čuvajev, enega lovskega tehnika in enega ocenjevalca trofej, sistematično gospodari s svojimi lovišči. V zimskem času npr. zalagajo lovci divjad s krmo in soljo, zavzemajo se za varstno okolja, ki tu in tam kaže zelo slabo sliko in hkrati kulturno raven krajanov, ki (Nadaljevanje s 7. strani) no površino, za katero nam lahko zavidajo mnoga nogometna društva, nekatera tudi v prvi zvezni ligi. Zdaj na njej pridno vadijo nogomet in učijo veščin našo mladino nekdanji priljubljeni nogometaši Bokšan, Vodeb, Čater, Godunc in drugi. Odvijajo se redni treningi, vmes se igrajo prvenstvene tekme mladih in starih. Svoje moči preizkušajo tudi nogometaši iz krajevnih skupnosti širše regije celjskega območja, katerih smo krajani prav tako veseli in pozdravljamo odločitev vodstva sekcije Škobefneta in referenta telesne kulture, tov. Rudija Stanteta, kot organizatorja vseh iger. Na Lipi je zdaj zareš živahno, predvsem ob igrišču malega nogometa, kjer se pomerjajo TOZD med seboj za točke in je navijanje gledalcev za enega ali drugega zelo bučno, vedno pa v mejah medsebojnega spoštovanja in tovarištva. Včasih vseeno pride do kakšne pik- brezobzirno odmetavajo v gozdovih vse tisto, kar tja ne spada (pločevina, steklo, cunje itd.). Letni občni zbor lovcev je sprejel obsežen program dela za to leto, potrdil finančni in gospodarski načrt, zaključni račun, poslovnik, obrambni načrt in disciplinski pravilnik. Lovci so tudi sklenili, da bodo v svojem novem prostoru, ki ga sedaj udarniško preurejajo, imeli v letnem času posvete vsak drugi petek od pol pete popoldanske ure naprej. Zbor so pozdravili kot gostje tovariš Mernik iz ZLD Celje, Štefan Arzenšek iz Železarne in predstavnik KS Store, ki se je v svojem pozdravnem govoru zavzel za tesnejše sodelovanje lovske družine s ciljem reševati skupna vprašanja s področja SLO, varstva okolja in mirnega reševanja škode, ki jo povzroča divjad. Štorska lovska organizacija stopa iz okvira zaprtosti, kot je na letni skupščini lepo povedal predsedujoči član štor-(ske »zelene bratovščine«, profesor Milan Farčnik. Jok re pripombe, vendar vselej le kot šala, polna smeha in dobre volje med gledalci. Zato na tekmah gledalcev ne manjka in prav tako tudi ne na treningih, saj se po zelenici podijo za žogo naši najmlja-ši, sinovi železarjev, ki jih je prav posebno zanimivo gledati, kajti od marsikaterega je žoga skoraj večja vendar jo izredno natančno usmerjajo na gol. Bo morda kdo od teh preciznih strelcev kdaj pozneje postal vrhunski nogometaš? O tem še ničesar ne vemo, vse pa se lahko zgodi. Za zdaj je važneje to, da se mladi rod vzgaja v zavedne in poštene državljanje, saj je znano, da le redkokdaj športnik, četudi samo amater, zaide na kriva pota kriminala in drugih kaznivih dejanj. Zato bodimo hvaležni vsem tistim tovarišem, ki vzgajajo naš mladi rod v športnem duhu, nam krajanom pa ustvarjajo zadovoljstvo, družabnost in veselje ob štadionu. Tajnikar ŠTORSKI ŽELEZAR - Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - Izhaja dvakrat mesečno - Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing. Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane - odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20.2.1974) - Tisk: AERO Celje - TOZD grafika - Rokopisov ne vračamo.