pogina oia?ana v ootovin» Leto IVIF. V Uubltoni. v sodofo. dne ?3 februaria 1929 St. 46
s». 2 oip
Naročnina
Dnevna udaja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 3UO Din
za inozemsivo meneč no 40 Din nede Uka izdalo ceiole no v Ju«o-slavlli 120 Din, za Inozemsivo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i sioip. peui-vrsia mali oglasi po 150 in 2D.ve£tl oglasi nad 45 mm vi Sine po Din Z-SO. veliki po 3 in 4 Din, v urednilkem delu vrstica po IO Din o Pr s/eciem g naroČilu popust
Izide ob « zlulral
rožen pondellke ln dneva do prazniku
oreanliivo /e i Kopnurioui uucj it. 6 111 Rokopisi se ne vratato. netranhlrana pisma se ne spie/emo/o Creanliiva telefon št. 20S0. unravnlštva št. 2328
Fran Erjavec:
Uradniško vprašanje
ii.
V včerajšnjem članku sem skušal na splošno zavrniti zgrešena načela, s katerih gleda in na katera postavlja uradniško vprašanje g. dr. Gosar, danes naj mi bo pa dovoljeno dotakniti se pozitivnih vidikov, ki jih pri reševanju tega, za vse naše državno sožitje velevažnega vprašanja nikakor ne smemo prezreti.
Prvo, kar moram poudariti, je to, da po mojem mnenju uradniško vprašanje sploh še ni zrelo, da bi ga začeli reševati. Če imamo danes skrajno slabo državno upravo in če država več ne zmaguje ogromnih izdatkov za uradništvo, je krivo uradništvo šele v drugem redu, glavni vzrok — če abstrahiramo strupene vplive partizanstva — pa leži v ana-hronističnih zakonih, na katerih sloni ves sistem naše upravne organizacije. Vsako reševanje uradniškega vprašanja bi bilo zato brezuspešno, če poprej ne reformiramo prav temeljito vsega našega upravnega sistema. Kes je, da so razni politiki privedli v razne centralne urade mnogo 9inekuristov, ki jih je pa sedanja vlada že precej iztrebila, toda nadaljnje redukcije bi pri sedanjem upravnem sistemu prav gotovo državno upravo še poslabšale. ker ta okorni sistem nujno zahteva prekomernega števila uradništva. Mnogo uradov je, kjer je vzpričo sedanjega sistema še premalo uradnikov, ne pa preveč.
Če hočemo tedaj zmanjšati sedanje preveliko število uradništva. tedaj se ga nikakor ne sme reducirati, temveč je treba popolnoma preurediti ves naš upravni sistem in s tem se bo kar mehanično tudi zmanjšalo število uradništva. Če izhaiajo velesile z 7—9 ministrstvi, bi menda zadostovala tudi nam, kar bi že prav znatno vplivalo na državni proračun Ob priliki ustavnih debat so vsi pametni ljudje mislili, da dobimo kakih 6 do 12 pokrajinskih upravnih edinic, dočim imamo danes 33 oblasti Brez škode, da celo v veliko, veliko korist bo, če reduciramo vsaj 25 velikih županstev, pa bo prišlo v državni proračun nadaljnje znatno olajšanje. Reformirajte zakon o državnem računovodstvu, pa bo treba v računski stroki vsaj tretjino manj uradništva in še bo posloval ta resor državne uprave izdatno boljše in hitrejše, dočim je pri sedanji njegovi ureditvi uradništva morda še premalo, kajti drugače si človek ne more razlagati prislovične počasnosti njegovega poslovanja. Iztrebite iz ostale uprave izrastke birokratizma, pa bo treba tudi v vseh ostalih upravnih panogah polovico manj pisarij, s tem tretjino manj uradništva, ki bo zmagovalo delo zato toliko hitreje. Večina nižjih upravnih edinic je danes dejansko le posredovalni organ med strankami in centralami, razširite njih kompetence, t. j. decentralizirajte upravo, pa bodo imela ministrstva za tri četrtine manj posla in jim bo treba za polovico manj uradništva, delo bo šlo pa gladko in hitro od rok. Skratka: zmanjšanje števila uradništva je izvedljivo zgolj pri poprejšnji temeljiti reformi vsega upravnega sistema, sicer pa ne. Dokaz tej trditvi so vse dosedanje redukcije, kajti še po vsaki redukciji eo se morala vsa uradniška mesta iznova zasesti če se pa niso, je pa trpela uprava.
Drugi osnovni pogoj dobre uprave so dobri zakoni in uredbe. Dokler bodo ti taki, kakršni so povečini povojni, uprava ue bo funkcijonirala, pa naj se reši uradniško vprašanje po X-ovi ali Y-onovi metodi, kajti napram neprimernemu zakonu je brez moči tudi najboljši uradnik. Naj se gleda, da bodo vsaj vsi zakoni meritorno in tehnično brezhibni. da bodo varovali potrebno pravno kontinuiteto, da ne bodo nasprotovali drug drugemu in da bodo odgovarjali živim in dejanskim potrebam in razmeram, pa bo lahko ustvariti tudi upravo, ki bo res služila v prid državi in narodu, ne pa obeh ovirala v naravnem razvoju, kakor jo sedaj dejansko ovira
Šele ko bi bili ustvarjeni taki pogoji za reševanje uradniškega vprašanja, se bo mogoče lotiti tudi tega. Osnovna načela, na katerih je mogoče ustvariti dober uradniški korpus, sem navedel že včeraj, ta so: popolna depolitizacija uradništva, njegova absolutna pravna sigurnost, stalnost in dobre plače. Če bodo to temelji nove uradniške pragmatake, potem bo želelo priti v državno službo vse in država bo lahko izbirala najboljše izmed dobrih in jih dobro plačala, pri tem bodo pa izdatki za uradništvo in upokojence vsaj za četrtino manjši, nego so danes, če nc še več.
uprava /e v Kapilar levi ui.4i.ft /> Čekovni račun: L/ubl/ana štev. 10.630 to IO.349 za lnseratc.Saratevoii.7563, Zagreb it. 39-Olt. Praga ln Dno at it. 24.797
Za dvig lesne industrije
Važni ukrepi železniškega ministrstva za olajšanje izvoza lesa ter žita
Belgrad, 22. febr (Tel. »Slov.«) Lesna industrija je ena izmed največjih gospodarskih panog v Sloveniji. Zato je bila stalna skrb osredotočena na to, da se je dobilo iz lesne industrije čim več dohodkov. Posebno pozornost se je posvečalo našemu izvozu v Italijo. Navadno je šel naš les v Italijo v sirovi obliki. Sortiranje je bilo težavno, ker ni bilo skladišč, naši trgovci pa so vrhu tega plačevali krajevne tarife, ki so mnogo večji kot izvozni. To vprašanje je bilo stalno na dnevnem redu. Urgiralo se je vse leto.
Rešilo pa ga je danes prometno ministrstvo, ki je dovolilo tako zvano reekspedicijo na postaji Brezovica. Za reekspedicijo je podana možnost, da se prekine vožnja, da se les zbere in nato sortira in razdeli v posamezne razrede in tako sortiran odpošlje v Italijo.
Obenem bi prišel v poštev izvozni tarif. Razlika med izvoznim in krajevnim tarifom Slovenjgradec—Brezovica je približno 600 Din za vagon, Ribnica—Brezovica 350—400 Din itd. S tem se je dosegla velika ugodnost za lesno industrijo. Da se ni vzel Rakek, je vzrok, ker je premajhna postaja. Pričakovati je in
je v zvezi s trgovskim obratom naravno, da bodo vse količkaj pomembne trgovske tvrdkc napravile na Brezovici svoje skladišče. Splošen učinek bo ta, da bo naš les dosegel mnogo višjo ceno, ker se bo sortiranje našega lesa izvršilo doma, kar se je dosedaj vršilo na italijanskem ozemlju. Ta odlok se bo v kratkem objavil v »Službenih Novinah«.
Da bi se odprl izvoz moke in žita in se po možnosti ugodilo izvozniškim zahtevam, je prometno ministrstvo izdalo odlok, po katerem se za izvoz moke in žita v Avstrijo ali preko nje preko Jesenic in Maribora dovoli 25 % od normalnega tarifa. Namen je ta, da bi mogla naša trgovina z žitom in moko uspešnejše konkurirati z inozemstvom.
Ker se približuje rok, ko se bo 5. marca zaključila ponudba za nabavo državnih železnic, se je v zadnjem času oglasilo velike ponudnikov, zlasti angleških in irancoskih. Prometno ministrstvo je sesitavilo posebno komisijo, ki bo 5. marca končno veljavno odločila, katere ponudbe so za naše železnice najugodnejše in obenem najlojalnejše in najrealnejše.
Položaj še vedno v rokah Primo de Rivere
Pariš, 22. febr. (Tel. : Slov.«) Kljub temu, da se oficijelno uaglaša, da je vladala med španskim kraljem in Primo de Rivero popolna solidarnost, se govori, da so se v odločilnem kronskem svetu pojavile zelo velike razlike v mišljenju med kraljem in diktatorjem. Primo de Riveri se je s tem, da je zagrozil z demisijo, posrečilo doseči od kralja podpis vseh dekretov, čeprav so na dvoru mnogi priporočali popuščanje in milo postopanje. Diktator je imel namen, preurediti svoj kabinet, v katerem bi ostali samo njegovi zanesljivi pristaši. Tudi pri tem je zadel na odpor. Zdi se, da dogodki pri razpustitvi artilerijskega častniškega zbora le niso bili ta-
Proračuni ministrstev gotovi
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Razen trgovinskega ministrstva so že vsa ministrstva predložila fin. ministrstvu svoje proračune. S tem so dela na proračunih posameznih ministrstev že gotova. Sedaj bo fin. ministrstvo pregledalo celoten proračun.
Glavni ravnatelj za računovodstvo Jovano-vič bo te proračune pregledal. V teku 10 dni se pričakuje, da bo fin. ministrstvo predložilo proračun ministrskemu predsedniku. V prvi polovici marca bi bil proračun žc potrjen. Proračun bo veliko manjši. Proračunski dohodki so tako realizirani, da bo obsegal številke, ki so stvarno uresničljive. Novi zakonski načrt o državnem računovodstvu bo pospešil in poenostavil drž. proračun.
Uprava sv. sinoda pri
predsedniku vlade
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Danes jc bila pri predsedn. vlade gen. Petru Zivkoviču uprava sv. Sinoda na čelu s patrijarhom Dimitrijem in drugimi člani. Ta poset vrhovne uprave pravoslavne cerkve je bil v nadaljnji zvezi z včerajšnjim obiskom pri ministru za vere ter v zvezi z zakoni, ki se tn > srbske pravoslavne cerkve, dalje stališča, ki ga zavzema ta cerkev glede izenačenja koledarja, dalje materialnih potreb, ki jih stavlja pravoslavna cerkev na vlado.
ko nedolžni, kakor se opisujejo v cenzuriranih poročilih. V Sevilli so inlanterijski častniki, ki so hoteli prevzeti upravo artiljerijške akademije, zadeli na odpor kadetov in mlajših šolskih častnikov. Ko so bili nekateri infan-tčrijski častniki ranjeni, so dali povelje, streljati na artiljerijške častnike. Nekateri vojaki pa so se temu uprli. Energičen nastop policije pa je vpostavil zopet mir in red. Do sličnih dogodkov je prišlo v raznih drugih krajih. Zveza med Madridom in Ponte Vedrom je bila včeraj prekinjena, kar je menda tudi v zvezi z nemiri. Položaj pa je trdno v rokah Primo de Rivere.
Iz prosvetnega ministrstva
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Prosvetno ministrstvo je imenovalo novo komisijo za slovensko stenografijo v Ljubljani. Predsednik je Franc Novak, ravnatelj v p. Člani so: Josip Marn, prof. na II. g., Jernej Pavlin, prof. v št. Vidu. Namestnika: Ivan Dolenec, prof. na III. g. in Ivan Gruden, prof. na trg. šoli.
Upokojeni so tile učitclji(ce): Franc Sre-brnič na Viču, Antonija Bohanec-Mikota, Ana Tomšič-Krašovec v Št- Vidu nad Ljubljano, Marija Meško v Mostah pri Ljubljani, Ferdo Rozenštajn v Št. Jurju ob Taboru, Josip Ber-nik na mešč. šoli v Celju, Ana Trstenjak-Lajb pri Sv. Miklavžu pri Ptuju, Marija Zidar-Klajn-felder v Lentbergu, Ivanka Svoboda v Dor-novi pri Ptuju, Josip Hajne v Sv. Križu pri Ljutomeru, Sabina Serajuik v Konjicah, Marija Levstik-Hegit v Zagorju, Marija Arh v Novem mestu, Marija Onič-Capuder v Šenko-vem Turnu pri Kamniku, Marije Slatnar-Vl-čič v Ljubljani, Metod Vudler v Rečici ob Savinji, Marija Bernik-Javoršek v Domžalah, Ga-briela Vuk-Sadar na Vrhniki.
Premeščeni so: Neža Vunderer-Roškar na Cveii pri Ljutomeru, Runa Jovčič k Sv. Miklavžu pri Mariboru, Ida Lah-Gros v Čreš-njevce pri Mariboru, Josipina šušteršič k Sv. Kunigundi, Alojz Vrabič na Jesenice, Marija Cizelj-Prašuikar v Mekinje, Katarina Rihar nu mešč. šolo na Rakeku.
Nov vojni ukaz je izšel. Z njim se izvršu-1 jejo nekatere spremembe v vojski.
Da je danes v važnih javnih službah lepa vrsta ljudi, ki so za svoje funkcije nesposobni, vemo vsi, toda po golih gospodarsko-materialističnih načelih, ki jih zastopa g. dr. Gosar, se to stanje ne bo izboljšalo niti za las Novi uradniški zakon mora biti tak, da bo ljudem, ki so s pozitivnim delom dokazali kvalifikacijo za kako mesto, omogočil no njem razviti vse svoje tvorne sile, ne pa da ga postavi naslednji režim kratkomalo pod kap, kakor se je to doslej dejansko godilo. Prav in v redu, da, celo neobhodno potrebno je, da ima novi uradniški zakon najstrožja določila za lene, nesposobne in ko-ruptne elemente, ki jih je treba čim prej
odstraniti iz javne uprave, toda pridnemu, sposobnemu in poštenemu mora dati absolutno pravno sigurnost in stalnost, ki je doslej ni imel. Ustvariti tak zakon ni prav nobena umetnost, samo izvajati bi ga bilo treba, ne pa trpeti, kakor doslej, da ostane dobršen del zakonskih določil zgolj na papirju. Potem bo uradnik neodvisen od milosti in nemilosti raznih političnih veličin in posvetil bo z veseljem svoji službi vse svoje tvorne sile.
To, po mojem mnenju, je ključ in pot do rešitve uradniškega vprašanja, ki je eno najvažnejših. Koristila bo taka rešitev neizmerno državi in narodu in dobršen kos naše notranjepolitične krize bo rešen.
Organizacija in delo vrh. zakonodajnega sveta
«Vreme.> piše:
Pravosodnega ministra g. dr. Srskiča sta obiskala predsednik vrhovnega zak. sveta g. Mihajlo Jovanovič in g. dr. Ninko Perič, referent predsednika vlade v vrhov. zak. svetu. Na tem sestanku je bil dosežen v podrobnostih sporazum o delu vrhov. zak. sveta in o nekaterih tehničnih pripravah, ki jih je izvršiti. Sem spada v prvi vrsti vprašanje prostorov, v katerih bo zasedal vrh. zak. svet. Ti bodo v prejšnjih prostorih predsedstva vlade, v prvem nadstropju zunanjega ministrstva. Za pohištvo se bo pobrigal pravosodni minister, ki 1)0 tudi rešil vprašanje tehničnega osobja.
To, kar je glavna odlika vrh. zak. sveta, je specialna kvalifikacija njegovih članov iu enostavnost postopanja, po katerem se bodo razpravljali posamezni zakoni in uredbe. Vsak resorni minister bo namreč — ali osebno ali pa po svojem zastopniku — ob priliki predložitve svojega načrta svetu na seji sveta ta načrt razložil in ga branil pred ugovori ali pa te ugovore sprejel takoj v debati, ki se prične takoj po referatu. Če se sprejme načrt tako, kakor ga je predlagal resorni minister, poiem je postopanje zelo enostavno. Referat z ugodnim mnenjem sveta se pošlje predsedniku vlade v svrho uzakonitve. Če pa so nazori v svetu deljeni, pride vsako mišljenje z navedenimi razlogi v zapisnik in bo potem obenem z referatom poslano predsedniku vlade, da izbere eno od predloženih mnenj.
Na pričetek dela Vrh. zak. sveta čakajo že številni zakonski načrti in uredbe iz skoraj vseh resorov. Tako bosta Iz pravosodnega ministrstva kot prva načrta predložena še ta mesec zakonska načrta o vrhovni državni upravi in o zlorabah v uradni dolžnosti (o korupciji). Oba zakonska načrta bosta v kratkem gotova.
Po uzakonitvi kazenskega zakona se v pravosodnem ministrstvu še intenzivnejše dela na pripravljanju manjših, a ravno tako važnih zakonov.
Zakon o vrhovni državni
upravi na vrsti
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Danes opoldne se je v pravosodnem ministrstvu sestala komisija, ki ima nalog, da takoj začne z delom na zakonu o vrhovni državni upravi. Ta zakon mora biti čimpreje gotov in vrhovni svet bi imel v najkrajšem času po njem pričeti poslovati. Ker stopa novi proračun v veljavo s 1. aprilom, in ker je preosnova vrhovne državne uprave in znižanje števila ministrstev v nujni zvezi s proračunom, sc bo ta zakon brez dvoma v najkrajšem času izdelal in proglasil.
Likvidacija poslov bivše
narodne skupšine
Belgrad, 22. febr. (Tel. Slov.«) Komisija, ki upravlja narodno skupščino, bo jutri odprla skupščinsko blagajno ter pregledala in skontri-rala račune. V bivšem finančnem odboru in odboru za prošnje in pritožbe je mnogo dokumentov zasebnih prosilcev in odločb teh odborov. Prošnje in pritožbe, ki so rešene pa se rešitve niso odposlale, bo odposlala komisija. Nerešene prošnje in pritožbe pa se prosilcem vrnejo. Skupščinski prostori se prapravljajo za naselitev uradov vojnega ministrstva.
Izenačenje obrtnih zakonov
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Društvo diplomiranih tehnikov drž. sred. tehn. šole v Belgradu je poslalo trg. ministrstvu spomenico, v kateri toplo pozdravlja korak, da se čimpreje izenači obrtna zakonodaja v državi.
Iz ministrove okolice smo danes avtentično zvedeli, da bo ministrstvo v prihodnjih dneh pozvalo k sebi referente za obrtni, bančni in zbornični zakon in jim bo naročilo in določilo rok, kdaj morajo biti ti zakoni gotovi.
Ministrstvo za vere sc v najkrajšem času preseli v veliko palačo v ulici Miloša Velikega, ki jo je pričelo graditi gozdarsko ministrstvo.
Železniški promet se boljša. Skoro povsod je že promet normalen. Le po najbolj izpostavljenih progah še niso očiščevalna dela popolnoma gotova, ker veje ponekod ostra burja.
K obisku Mironesca
v Varšavi
Bukarešta, 20. februarja.
Z velik« slovesnostjo bo dne 23. t. m. sprejet v Varšavi romunski zunanji minister g. Mironeticu. Poljska diplomacija je namreč zapazila, da nenavadno prisrčno poljsko-ma-djarsko prijateljstvo, ki se je pokazalo ob priliki bivanja madjarskega zunanjega ministra g. Walka v Varšavi, ni bilo v Bukarešti posebno dobro sprejeto. In da ta vtis zabrišejo in obenem poudarijo, da je ostalo romun-sko-poljsko prijateljstvo enako čvrsto, je povabila poljska vlada v Varšavo g. Mironesca.
Za obisk g. Mironesca pa so bili mero-dajni seveda tudi drugi vzroki. Predvsem naj bi se zunanja ministra obeh držav dogovorila glede vzhodnega vprašanja. To je postalo 7'asti potrebno po predlogu sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova. Proti vsemu pričakovanju se je ta nakrat pojavil z oljko miru, ki je bila sicer ameriške provenience, Kellogov pakt za vzhod, ki pa je pomenila popolno novost za politiko vzhoda. Po šestih tednih temeljitega proučavanja pa sta obe zavezniški vladi prišli do prepričanja, da je mogoče Litvinovov akt podpisati in Poljska ter Romimija sta dosegli uspeh, da si smeta r vso pravico čestitati. Ta uspeh bo seveda še povečal prisrčnost sprejema, ki ga bo doživel g. Mircnescu v Varšavi.
Zelo prijateljsko ozračje bo torej sprejelo g. Mironesca v Varšavi in zato je verjetno. da bo njegovo bivanje na Poljskem tudi na drugih poljih zbližalo obe zaveznici. Predvsem pa na gospodarskem polju.
Poljska se namreč zelo zanima za tranziti promet preti orientu skozi pristanišča Ga'.ac, Rrajla in Kcnstanra. V ta namen naj bi se zgradil med Giurgio in »Ruščukom železniški splav in polovico stroškov bi nosila Poljska. Tako bi bil za njo zelo olajšan tran-Tjt v balkanske dežele.
Poljska industrija bi nadalje rada dobavljal Romuniji premog, tekstilne izdelke in municijo Dobavo municije utemeljuje Prljsika zlasti s svojo vojaško zvezo z Romunijo. Tu pa mera Poljska konkurirati s Ško-dovimi zavodi in za enkrat še brez uspeha. Polj-ki premog pa ne more dobiti odjema vsled prevelike zaščitne carine, ki je bila vpeljana v korist romunskega premoga.
Da bi se ta nasprotja odpravila, ali vsaj ublažila, so se že opetovano vršila pogajanja ln je lansko poletje že v tem smislu govoril maršal Pilsudski s tedanjim ministrskim predhodnikom Vintilo Bratiauom. Pogajanja pa še niso dala nobenega pozitivnega rezultata.
Enako pa tudi niso imela še uspeha pogajanja glede enotne zunanje politike Romunije. Oh priliki svojih razgovorov z Bratianom je vprašal maršal Pilsudski. če ne bi bila Romunija pripravljena sodelovati pri pre-grupaciji sil v sTednji Evrcpi. Ta nova kon-stelaeiia naj bi obstojala iz Poljske, Romunije. Madjarske, Italije in Bolgarske. Romunski državniki pa so tak predlog odklonili, ker je j preveč nasprotstev ined Romunijo in Madjarsko. Na dnisi strani pa so poudarjali, da Romunija kot članica Male antante, katere namen je nadzorovanje Madjarske. ne more vstopiti v skupino držav, v kateri bi bila Romunija zaveznik Madjarske. Obe zaveznici sta morali tako z obžalovanjem konstatirati, da za nju ni izvedljivo načelo: moji prijatelji, so tudi tveji.
Vsa ta gospodarska vprašanja bodo znova obravnavana ob priliki trrdnevnesra bivanja g. Mircnesca v sijajni mestai varšavski hiši, njih rešitev pa bo možna šele potem, ko bo posebna komisija proučila vsa ta vprašanja.
Petem se bo pa tudi šele videlo, če je bil obisk g. Mironesca v Varšavi le zunanji dp' az, da poljsko - romunska zveza obstoji tudi še po podpisu Litvinovega akta. ali pa je oomenil več — poglobitev in razširjenje poljsko-romunske zveze.
Koliko je bilo plačanih
davkov leta 1928
Po pod^'k;b generalnega ravnateljstva davkov je bilo plačano lansko leto davkov in dodatkov 1774 milijonov, in to:
milijonov Din v Srbiji	506
v Vojvodini	455
v Hrvatski in Slavoniji	342
v Sloveniji	205
v Rosni in Hercegovini	202
v Dalmaciji	58
Po proračunu bi moralo biti plačanih davkov 1678 in je bil torej donos davkov okoli 96 milijonov večji.
Te številke dokazujejo, da je bila čis+o pravilna naša trditev pred meseci, da bo Slovenija v letu 1928. plačala le okoli 200 milijonov davka, torej znatno manj ko preje.
Zlasti se vidi pri neposrednih davkih, knko je plačala Slovenija manj. Po proračunu bi morala plačali Slovenija 93 2 milijonov, dejansko pa je plačala le 62 milijonov, to je okoli 15 milijonov manj ko v letu 1927.
Poštne pošiljke se zopet
• AM««iN#a«A
w|va y ^
Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov «) Poštno ministrstvo je izdalo poštam naredbo, da od 23. februarja zopet sprejemajo poštne pošiljke in pakete.
Za pravice manjšin
Odločen nastop kanadskega delegata pri Društvu narodov
Ženeva, 22. febr. (Tel. Slov.«) Danes so brli objavljeni predlogi kanadskega delegata Sveta Društva narodov Danduranda za novo ureditev postopanja v manjšnskih vprašanjih
na marčnem zasedanju Sveta DNi Po teh predlogih bi se: 1. imele vse manjšinske prošnje poslati najprej lastni vladi s prošnjo, da jo vrne
generalnemu tajništvu DN v 30 dneh, če bi vlada ne. smatrala za umestno, da bi direktno odgovorila prosilcem; 2. naj ne bi nič več poseben odbor treh članov Sveta prevzel prvo proučevanje pritožbe, temveč naj bi vseh 14 članov Sveta DN sestavilo poseben odbor, ki bi neodvisno od Sveta DN imel seje Dandu-rand je navajal, da so po postopku, ki je bil
sprejet leta 1926., prošnje enostavno obležale in da tajništvo niti ni obveščalo prosilcev o rešitvi prošenj. Tak postopek ni zadovoljil manjšin in napravil vtis, da se manjšin ne posluša in da 90 postale žrtev nedelavnosti ali brezbrižnosti Sveta Društva narodov. Dandu-rand je izjavil, da je Društvo narodov prevzelo nalogo, uveljaviti manjšmske pravice, in Briand je še meseca decembra 1928 izrecno izjavil, da so interesi in pravice manjšin svete in da jih ne bodo nikdar zanemarjali- Dandurand je posebno ostro kritiziral tudi to, da so iz manjšinskega odbora Sveta DN izključene ravno sosedne države onih držav, proti kaie- [ rim se je vložila pritožba.
Evropa izumira
Rim, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Urad, ki se po nalogu šefa vlade bavi s problemi naraščanja oziroma padanja prebivalstva v Italiji in v Evropi sploh, je zbral podatke za letošnje leto, ki dokazujejo, da velik del evropskih na-rodovvln sicer oni, ki imajo najstarejšo kulturo, nevzdržema izumirajo. Izvzemši zelo majhno število departementov na severu, prebivalstvo Francije tako v mestih kakor na deželi rapidno pada. Pri tem se vpošteva popolnoma dejstvo, da odhaja kmetsko prebivalstvo v velika mesta. Kljub temu kaže skupna številka vsega francoskega prebivalstva padanj«, ki od leta do leta v večjem procentu izumira. V neknterLh krajih Alp je prebivalstvo v teku let padlo za 4372. Prebivalstvo departe-•lenta Lot n. pr., ki je 1. 1826. štel 280 000 duš, jih ima danes samo 176.000 in je torej zgubil nad 100.000 duš v enem stoletni. Cele vasi v tem departeimentu stojijo prazne, hiše se rušijo, ne zato, ker bi se prebivalstvu slabo godilo, ampak zato, ker ni več nikogar, ki naj bi mu hiša dala streho. V 14 občinah tega de-partementa je prebivalstvo samo v zadnjih 15 letih padlo za 43%. V okraju Katus je občina S. Denis padla od 903 prebivalcev v 1. 1890. na 314 in občina Cahors od 16 000 na 12.000 v 15 letih. Okraji Quercy, Agenat in Armagnac so pa skoraj popolnoma izumrli. Ta pojav je tem težjega pomena, ker je tudi umrljivost v Franciji na precej visoki stopnji. Dočim v Nemčiji od 10 000 prebivalcev umre 121, v Angliji 126 in v Avstriji 141, jih pride v Franciji 168.
V sedanjem trenutku nadkriljufejo smrtni slučaji rojstva v 69 departementih. Izšla je de-mografična karta Francije, ki kaže med splošno temo le par majčkenih belih lis, ki značajo narastek prebivalstva; vsa ostala ogromna večina počasi izumira.
Nn Angleškem so se dobile za poslednjih pet let sledeče številke na 1000 prebivalcev: L. 1924. rojenih 18,8, umrlih 12.2, presežek 6.6; 1. 1925. rojenih 18 3, umrlih 12.2, presežek 6 1; j 1. 1926. rojenih 17.8, umrlih 116, presežek e.?; :j 1. 1927. rojenih 16.6, umrlih 12.3, presežek 4.3; ' 1. 1928. rojenih 16.7, umrlih 11.7, presežek 5. , Iz teh postavk se jasno vidi naraščajoča tendenca zmanjšanja rojstev z rahlimi valovanji.
V	Avstriji, o kateri so na razpolago samo dat a za prvi semester 1928, primerjani z onimi prvih šest mesecev let 1926. in 1927. se imajo sledeče variacije na 1000 prebivalcev: L. 1926. rojenih 9.9, umrlih 8.4, presežek 1.5; 1. 1927. | rojenih 9.3, umrlih 8.4, presežek 0.9; 1. 1928. rojen!h 9, umrlih 8, presežek 1.
V	Italiji so zaznamovali dne 21. t. m. sledeče številke rojstev in smrti: Trst rojenih 9, umrlih 17; Genova rojenih 26, umrlih 59, Benetke rojenih 13, umrlih 21; Turin rojenih 32, umrlih 48; Rim rojenih 101, umrlih 94; Napolj, ki je najbolj plodovito mesto v Italiji, rojenih 85, mrtvih 75: Firence rojenih 31, umrlih 41; Milan rojenih 43, umrlih 48. Edino mesto Ca-tania v Siciliji kaže ugodno siliko: rojenih 36, umrlih 13.
Trocki prosi za
francoski vizum
Pariz, 22. febr. (Tel. -Slov.«) Prošnja za dovoljenje bivanja v Franciji, ki jO je poslal Trocki s posredovanjem francoskega komunista Souvarina, nima mnogo upanja na uspeh. Lahko se smatra za gotovo, da Poincarejeva vlada Trockemu ne bo dovolila, da bi se naselil v Franciji.
Za Iranc. vlado levice
še ni prišel čas
Pariz, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je včeraj sprejela k upravni reformi v pravosodju celo vrsto dodatnih predlogov, ki pomenijo skoro popolni sprejem onega predloga levice, ki je bil v torek odklonjen z znamenito večino šestih glasov. Levičarski listi ugotavljajo z zmagoslavjem, da pravosodni minister Barthou tokrat ni stavil vprašanja zaupnice. Listi nadaljujejo svoj boj proti vladi in izjavljajo, da za obnovitev kartelne vlade, kakor je bila 1. 1924., še ni prišel časr
Svečanosti ob 500 letnici
Device Orleanske
Pariz, 22. febr. (Tel. »Slov.«) V Bar le Ducu se pričnejo jutri velike svečanosti 500 letnice onega dne, ko je devica Orleanska zapustila Veaucouleur in odšla v Orleans, da reši mesto Angležev. Svečanosti se bo udeležilo poleg oficielnih zastopnikov in deputacij iz Pariza in dežele tudi 1.0 mladih deklic, po-tomkinj bratov in sester device Orleanske. Svečanosti se bodo začele z banketom in z odkritjem spominske plošče v Veaucoulerju.
Aktivna angleška trg. bilanca
London, 22. febr. (Tel. >Slov.«) Po navedbah trgovinskega ministra Cunliffe-Listerja je angleška plačilna bilanca za 1. 1928 izredno ugodna. Trgovinska bilanca je sicer v čistem blagovnem prometu pasivna za 359.5 milijonov funtov, toda ker nevidni eksport in ino. zemske investicije znašajo 608 milijonov funtov ,izhaja iz tega zelo znaten aktiv.
Dvig temperature
Berlin, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Prvič po več lednih se je temperatura zopet približala ničli. Včeraj opoldne je bilo v Berlinu —3, v Gdan-skem še — 6 in Kdnigsbergu — 8. Na obali Severnega morja je znašala včeraj temperatura —14, danes pa ae je dvignila nad ničlo. V Aačlietiu znaša temperatura —2. V južni Nemčiji pa je še zelo mrzlo. V Mflnchenu je znašala temperatura — 24, ker se je ozemlje visokega pritiska obrnilo proti jugu in jugovzhodu proti Avstriji.
Obupna lakota
na Kitajskem
London, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja poročilo mednarodnega odbora za ublažitev lakote na Kitajskem, je prebivalstvo province Sansi popolnoma obupano. Več sto rodbin je izvršilo samoumor. Za eno samo kosilo se lahko kupi obširno posestvo. Zaklana je že vsa živina. Nobenega žita ni več. In ker se ni sejala ozimina, tudi ni pričakovati spomladi žetve. Prebivalci meljejo posušeno travo in kuhajo iz nje sok.
Nemiri v Indiji
London, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Tudi v Bangaloru v južni Indiji se bojijo sličnih nemirov, kakor so bili v Bombayu, ker se širijo vesti, da Pantani kradejo otroke Hindov za žrtvovanje. Vse mesto je silno razburjeno. Vlada je odredila najstrožje varnostne odredbe*
Čičerinova usoda
Ko je lanske jeseni narodni komisar za zunanje zadeve Čičerin nastopil bolezenski dopust v tujini, se ni mislilo, da bo trajal in-terregnum Litvinova tako dolgo. Malo verjetna pa je misel, da sovjeti niso hoteli Čiče-rina z odpustom užaliti in da mu je bil dan bolezenski dopust v pričakovanju, da Čičerin sam poda demisijo. Čičerin je namreč sovjetski vladi neobhodno potreben. Kljub vsem zagotovilom, da nima nobenega vpliva na politiko, daje že samo govorica o njegovem po-vratku tujini povod, da govori o možnosti spremembe sovjetske zunanje politike. Moskva skuša na ta način ohraniti v Evropi in "Ameriki interes za sebe in obenem nado, da bo vendar mogoče s sovjetsko Rusijo priti v redne kupčijske zveze. Na ta način izkoriščajo sovjeti Čičerinovo osebo in s tem je tudi pojasnjeno, zakaj Litvinov vsaj na videz ne pričenja z novo in agresivno politiko.
Tedna varčevanja v sovjetski Rusiji
Moskva, 16. februarja.
Včeraj se je v sovjetski Rusiji pričel teden varčevanja. Pri tej priliki je podal predsednik osrednjega izvršilnega odbora Kalinin na vse zvezne republike okrožnico, v kateri opominja, da mora biti do konca septembra zbranih najmanj 200 milijonov vlog. Brez ozira na določbo, da so hranilne vloge le prostovoljne, nalaga Kalinin vsem finančnim organom kot dolžnost, da zberejo ta denar. Ker pa nimajo kmelje nobenega zaupanja do sovjetskih hranilnic, bodo moraii pač delavci in uradniki sami spraviti skupaj to vsoto. Značilno je tudi, da utemeljuje Kalinin ta korak s finančno blokado, ki da so jo proglasili kapitalisti čez Rusijo.
Beseda o časnikarjih
V plenumu češkoslovaškega senata je govoril senator Pichl k noveli o soc. zavarovanju in pri tej priliki zlasti toplo govoril o nujni potrebi zavarovanja časnikarjev. O časnikarjih in njih delu je dejal med drugim tole:
»Brez časopisja bi ne bili tam, kjer srno danes in brez časopisja se ne bi mogla državna misel nikdar tako dobro usidrati, kakor se je. To delo plača novinar predvsem s svojim zdravjem, s svojimi živci, prezgodnjo onemoglostjo za poklic, ki uničuje svoje pripadnike tako, kakor ne en drug poklic. Povprečna življenska doba časnikarja je za 10 do 20 odstotkov krajša, ko pripadnikov drugih razredov, čisto navadno vsled tega, ker ta poklic ne pozna oddiha, temveč le naf?l'co in priganjanj«, da vsak dan da iz sebe do skrajnosti naocjo delovno množino. Naravno je, da treba za pripadnike tega stanu skrbeti malo drugače, ko za pripadnike drugih stanov. Ne zato, ker bi časnikarji zahtevali za sebe kakšne privilegije, temveč zato, ker je treba uvaževati sredo, v kateri se gibljejo in delo, ki ga vrše. Časnikarji so bili tudi od pamtiveka edina skupina, za katero se je najmanj skrbelo.
So časnikarji zelo maloštevilen stan. Razkropljeni so nadalje po vseh strankah, zato jc tudi za nje tako malo brige. Teh 700 do 800 ljudi (v Jugoslaviji šc manj, op. ur.) ne velja mnogo v času, ko odločuje številčnost. Toda demokracija ni samo zakon števila, je tudi zakon kvalitete in zato mora skrbeti za one, ki niso močni po številu, katerih pomen pa zaradi tega ni manjši...
Velik kos naših narodnih bojev, naše samostojnosti je zvezan z imeni starih časnikarjev in zato ni prav, da so bili fiskalni interesi močnejši ko pa oziri na delo, ki ga je izvedla naša žurnalistika...
Brez dobre žurnaKstike ni mogoča demokracija, brez soglasja in sodelovanja politike in žurnalistike ni mogoč parlamentarizem, ustavno življenje, kontrola, ni mogoče nič od tega, kar je pogoj državnega življenja. Zavarovanje novinarjev ima večji pomen za javnost, ko za novinarje same, ker je javnost interesi-rana na tem, da je časnikarstvo na visoki stopnji in da sc more čisto posvetiti svojemu poslu ...«
Ne spominjamo s«, da bi tudi v bivši skupščini kdaj le od daleč slišali podobne besede in vendar ni jugoslovanski časnikar nič manj storil svojo dolžnost ko češkoslovaški, če ne celo v večji meri. Na vsak način pa bi mogel o trpljenju povedati kaj več.
Ponudba upravn. odbora Slavenske banke
Zagreb, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor smo zvedeli, je snoči upravni odbor Slaveftške banke predložil upniškemu odboru predlog, da se vse terjatve prve skupine izplačajo v polni višini, terjatve druge skupine pa z 20 odst. Upniški odbor je ta predlog nocoj obravnaval. V trenutku, ko to poročamo, še ni znano, kaj je sklenil.
Milojevičeva nastopna avdienca
Dunaj, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Novoime-novani jugoslovanski poslanik Milan Milo-j e v i č je danes opoldne predložil zveznemu predsedniku Miklasu svoja poverilna pisma.
Zagrebške vesti
Zagreb, 22. febr. (Tel. »Slov«) Pristaši bivše Radičeve stranke so se odpovedali svojim mestom v novo imenovanem zagrebškem občinskem svetu.
Zagreb, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Zagrebške šole so cd 1. febr. radi pomanjkanja kuriva za-! prte. Ker je prosvetno ministrstvo odobrilo 1C0 Din za kurivo, se bodo vse zagrebške šole najbrž v ponedeljek otvorile.
Sloveča pevka Yvonna Gall je nastopila zvečer v zagrebškem gledališču in sicer v Mas-senetevi operi »Manon« v naslovni vlogi. Vlogo Des Grieuxa je pel sloveči lirični tenor Chri-sty Solari. Predstava je bila že davno pOpreje napovedana, pa se je morala odpovedati, ker je bila Gallova obolela.
Novo zagrebško gledališče -Malo kazali-šte« v Frankopanski ulici se dvori jutri. Kot prvo predstavo bodo igrali Freudenieichdvo »Črna kraljica«. Pred predstavo bo spregovorila uvodne besede ga. Marija markiza Ružička-Strozzi.
Temperatura v Zagrebu ie snoči nenadoma padla. Ob 11 zvečer je bilo —11, davi —19, na Savi celo — 27. Opoldne se jc temperatura dvifrnila na —4 oziroma na solncu na -f 1. Popoldne ob 3 jc padla na — 7, ob 8 zvečer pa na — 11.
Iz Primorskega
Goriški iaš;stovski direktorlj j« imel dne 20. t. m. sejo. Imenovali, oziroma potrdili so se razni voditelji in zaupniki fašja po deželi.
Sneg in burja sta hudo razsajala po vsem Krasu, v severni Istri ter v reški pokraiini Hejpelje in Materije so naravnost odrezane od sveta. Iz mnogih vasi žc en mesec ljudje nico prišli vun. Temperatura je bila —22. Zda; se promet počasi vpostavlja.
Dunajska vremenska napoved. Po hudem jutranjem nirazu, posebno na vzhodu Avstrije, bo morda že Jutri nastopilo od zahoda splošno toplo vreme, ki bo v nekaterih krajih že nad ničlo. Nastala bo nevarnost plazov. Začelo se bo oblačiti.
Apostol velemesta
(Dne 20. t. m. je umrl v Berlinu duhovnik dr. Kari Sonnenschein, iniciator velemestnega dušnega pastirstva, avtor mnogih globoko pose-gajočih knjig in velik poznavalec socialnega problema modernega velemesta. Bi) je nekak nemški Ozanam, velik pojav apoetolstva bednih v naši dobi. Sledeče pismo smo dobili od našega berlinskega prijatelja in sotrudnika tik pred smrtjo izrednega moža.)
Berlin, 19. febr. 1929.
Na pesku zidani Berlin ima človeka, ki je velikan ne samo po postavi, marveč po delu. Človek, ki je vse življenje posvetil sočloveku: trpljenju in zadregi, bolezni in žalosti. To je katoliški duhovnik dr. Sonnenschein, mož, ki ni le dober, marveč genijalen. Razume velemesto kot Frančišek rože in živali in kot Pavel Grke na Aeropagu. Združuje elemente poeta, zdravnika, muzika, učitelja, politika, duhovnika, delavca in filozofa. Dela vez med mestom in deželo, med razredi in konfesijami, med stisko in rešitvijo, med zemljo in nebom, med življenjem in smrtjo. Ena sama črta od kaotične mase do svetega miru. Stoječ ob grobovih in porokah, na križiščih cest in v spovednici, na divjajočem avtomobilu in na cdru ogromne dvorane, v uradu in v družbi: povsod razgrinja eno samo toplo luč in meče iskre novega življenja v ljudi In ljudje pogledajo v njegov velik, klasičen obraz in v veliki postavi vjamejo akord njegove duhovite besede, sijaj njegove osebnostne sugestije, vročo barvo njegovih oči ter zravnajo hrbienico.
In to je lepa usoda njegovega življenja: danes leži bolan Nadčloveški napori so ga zlomili. Prišla je pljučnica. Srce je odpovedalo. Zdravniki so ga sicer rešili, toda hrast ni več trden. Ko je prišel iz bolnice in so ga zdravniki poslali v Italijo, je pisal berlinskim katolikom: »Vračam se s polomljenim propelerjem. Sprejemam delo znova, toda žalibog po zdravniških predpisih.« Veliko pot je prehodil: Dftsseldorf, Roma, Koln, M. Gladbach, Berlin. V Berlinu je ustvaril čudo: berlinsko katoliško državo. Bil je njen predsednik. Pritegnil je v svoj krog umetnike in ministre, delavce in mladino, družine in društva. Poznali so ga tudi nekatoliki Vse era je javno pozdravljalo. Okoli njega se je katoliška družina strumno uredila in notranje ter zunanje organizirala. Ustvaril in uredil je svoje znane javne dobrodelne urade, predvsem za akademike AAA (Akademisches Arbeits-Amt), 3SS (Soziales Studenten-Sekretariat), lepo urejeno akademsko čitalnico s knjižnico, revijami, časopisi, predavalnico, študijsko dvorano in okrepčevalnico. Organiziral je katoliško ljudsko univerzo z mnogovrstnimi tečaji, zbral je okrog sebe štab zvestih tovarišev, prijateljev in učencev, dal je pobudo za nešteto plodnih korakov in akcij in prirejal po vsem Berlinu redne ser,'anke. Urejeval je berlinski cerkveni list, ki je postal pravo duhovno ognjišče in priebčeval v njem redno svoje znane beležke. Te so izšle pozneje v ponatisu kot >Notizen«; pred kratkim je izšel njih 10. zv. (Obenem so izšle razlage nedeljskih evangev lijev.) Vsi zvezki v veliki nakladi 109.0001 Njegova tiskana beseda vleče. Vedno na novo izvira in razodeva pretresujoča doživetja. Še večji glas gre o njem kot govorniku To je njegova strast: neposredna beseda. Govori gladko, prožno, s skrito psihološko pre-računanostjo, v kratkih stavkih, ki se zaostrujejo v fascinujoč sijaj. Ena misel sega drzno po drugi, skokoma, vendar preprosto. Odgrinja in preseneča. Slika in ugotavlja. Vse v prijetni duhoviti zahrbtnosti. Poslušalec ima vtis, kakor da se vozi v liftu. Zato je govornik, ki se v njegovi besedi množica oprosti ln pomladi.
Največji pa je bil v svojem uradnem stanovanju; tam so ga iskali nešteti in v osebnem stiku z njim dosegli, kar so srčno želeli. Ves dan je sprejemal »avdience«: študent, tujec, delavec, bolnik, revež, nesrečno dekle, neznan protestant ali jud ali ateist. Povprečno 60 jih ga je obiskalo. On pa je zapisoval, odgovarjal, interveniral. Telefon je pel neprenehoma. Očividec pravi: >.. Pravkar je prišla neznana gledališka igralka. Lep obraz je upadel: jetika Odpustili so jo. Kam naj se obrne? K Sonnenscheinu. In stoji pred njim: »Oprostite ...« Sonnenschein takoj razume. In takoj telefonira na razne strani. Rezultat: polovična vožnja v letovišče A rosa in zastonj preskrbo za štiri tedne. Hvaležna mu zagrabi roko, on pa ji stisne deset mark vanjo. Za njo pride študent, za njim vesela sorodniška družina iz Porenja, za njimi nek ministrski svetnik itd. V kotu pa sedi slikar in ga medtem riše ..«
Ko je pred par dnevi govoril pred njegovimi berlinskimi prijatelji o njem pater F. Muckermann S J., je označil njegovo bistvo s polarnimi razmerji: značajen — odprt, fanatičen — indiferenten, ziunanji — notranji, pameten — moder, mlad — star. Vse njegovo življenje je bilo doslej neprestan dialog: z Bogom, s sočlovekom in s samim seboj. Iz te<?a dialoga se je rodila produktivnost, ki ji ni para in ki živi v svojih semenih v berlinski zemlji. Ta zemlja, spremenjena v asfalt in kamen, ki jo Sonnenschein ljubi z vsemi reflektorji, avtomobili, aeroplani in živimi ljudmi tako kakor malokdo, ga znova pričakuje kot moža, poveličanega v trpljenju in obteženega z novim blagoslovom božjim.
«" K.

/ /
a//e novega
Koledar
Sobota, 23. februarja. Peter Dam., Romana, Siren. — ščip ob 19.59. — Po Herschlu se napoveduje dež in sneg. — Jutri: Matija (Bogdan).
Stoletnice in petdesetletnice
Ogrinec Josip je bil rojen v Podgorju pri Kamniku 5. aprila 1844. Študiral je v Ljubljani ln maturiral 1. 1864. Po enem letu bogoslovja je šel v Zagreb, potem pa na Dunaj učit se modroslovja. L. 1870 je dovršil svoj uk in odšel v Novo mesto kot pomožni gimnazijski učitelj in potem v Vinkovce v Slavoniji, kjer je umrl za srčno hibo 13. maja 1879. Od 1. 1868 je pi-sateljeval na raznih poljih. Spisal je veseloigro: »V Ljubljano jo dajmo« in »Kje je meja?« Več iger je poslovenil, n. pr. Zapravljivec, Na Oso-jah, Pojdimo na Dunaj. V povestih je slikal domače življenje, n. pr. Setev in žetev, Ptičar Bla-žič, Žila premogova, Solnce in senca, Terna itd. Zgodovinski sta povesti: »Vojnimir« in »Čarovnica s Karneka«. Poskušal se je tudi v humoreskah: Cunjar, Vaškega šolnika nedelja, Berač, Največji revež, Urh tretjikrat ženin, Pismo Olšpete Skomrahove ta Janezastemu Skom-rahu, ki na Dunaju za dohtarja štedira Najlepši so pa njegovi »Obrazi iz narave«, ki jih je priobčeval v Dunajskem Zvonu.
Konrad Pučnik - 80 letnik
Kranj, febr. 1929.
V domačem krogu svojih 4 otrok, 7 vnukov in enega pravnuka slavi danes 23. t. m. v Kranju svojo osemdesetletnico ugledni meščan, Konrad Pučnik, daleč na okrog znani krojaški mojster. Njegov oče se je priselil iz okolice Slov. Bistrice v Kranj ter bil dobro znan z našim Prešernom, ki se je rad pozabaval z njegovo deco ter jo pestoval. Naš Konrad je podedovano posest in lepo obrt ohranil ter jo razširil daleč na okrog, da je s ponosom štel svoje odjemalce po celem Kranjskem. Bil je dober pevec dolga leta v Narodni Čitalnici, pogumen strelec strelskega kluba v Čitalnici pred 50 leti, bil je med ustancvniki gasilnega društva v Kranju ter njeera načelnik, odlikovan s častno diplomo 1. 1889.. souslanovnik tiskarne »Save« in »Narodnega doma«, dolgoletni občinski odbornik. še letos v ostri zimi ga vidimo trdno korakati v Savski drevored, ali proti Gašteju ali pa se sprehajati po parVu kralja Petra po končanem delu Človek dela, zmernosti, doslednosti, zdravja, ljubitelj narave. Naš slavljenec ima mnogo prijateljev med raznimi sloji, ki mu iskreno čestitajo: Še na mnoga letal
Usoda gozdnih delavcev
Po slavonskih šumah de'a tisoče delavcev. Strašna zima jim je sedaj vzela kruh. V Zagreb je
Erišlo iz šum 60 Ličanov, ki čakajo tam za delo. eže na kolodvoru kar na betonu Iz vojvodniskih šum so jih poslali gospodarji, češ da ni mogoče delati. In so se vrnili do Zagreba. Tu čakajo. Kaj?
Poslali so delegacijo na policijo, naj jim pomaga, ker sedaj stradajo in prezebajo.
»Zakaj se ne vrnete domov?«
»Kako naj greino peš v tem snegu, šli so nekateri pa se vrnili. Ni mogoča pot. Za vlak pa ni denarja.«
»Saj nimamo kam,« pravi drugi. »Ce gremo v Karlovec tam je naših že brezštevila.«
»Kaj naj delam doma,« pravi tretji. »V Pla-škeni je zemlja 8 dinarjev. Doma je draginja in pomanjkanje.«
»Zakaj pa si niste nič prihranili?«
»Prihranili? Ce smo se enkrat pošteno najedli, pa je šel dnevni zaslužek. Trije smo delali skupaj 7 tednov —• pa smo vsi trije mogli poslati v
Kresi val
je dobrega okusa in gotovo uspešen; on odstrani kašelj in oprosti dihalno organe neprijetnega zasiu-zenjn.
Zahtevajte1" originalni zavoj z Bayer-jevim križem.
tem času domov lc 1000 Din. Poceni smo jim nasekali drva, poteni so nas radi zime odpustili in sedaj ta drva radi zime drago prodajajo,« je povedal eden od delegatov.
Sedaj jih bodo v Zagrebu preskrbeli s hrano in stanovanjem po pomožnem odboru.
Mož se bori s plazovi za ženo
Št. Jurij pod Kuinom.
Radi žametov in plazov v hribih je promet zelo težaven, vsled česar smo naslednjo vest dobili šele včeraj.
Jerici Giuliatti roj. Kavšek jo prejšnje dni na Dobovem umrl oče. Šla je k pogrebu. Ker je bila v blagoslovljenem stanju, je tam vsled mraza obolela in ležala 2 dni. Mož Janez Giuliatti, premogar v Trbovljah, je na poti iz službe šel po njo, da jo spremi domov v Št. Jurij.
Šla sta 12. februarja, ko je toplomer kazal —23 in pol stopinj C po strmem pobočju zahodnega konca Kuina, pa se je nad njima utrgal plaz, pometel ženo s pota in jo deloma zasul. Komaj je mož opazil, kaj se je zgodilo, že je prišel nov snežni plaz ln deloma zasul še njega. Med reševanjem sebe je plaz prišel še enkrat in njega zasul do vratu, ženo pa
popolnoma. Z veliko težavo se je mož izkopal in začel klicati ženo, ki se mu je oglasila izpod snega. Orodja ni imel drugega kot gole roke, pa je s temi začel razkopavati sneg, ki ga je bilo do 5 m debelo in je bil trd. Delo mu je oviral vedno nov plaz, ki mu je hotel sproti zasuti, kar je izkopal.
Po dolgem nadčloveškem naporu se mu je posrečilo, da je izkopal ženo živo in nepoškodovano izpod plazu. Odšla sla vsa izmučena domov. Posledice so bile v tem, da je dete prezgodaj prišlo na svet in bo težko ostalo pri življenju, inati pa je izven vsake nevarnosti.
Mož pa, ki je imel vso prisotnost duha, da ni šele tekel po ljudi, ki bi bili gotovo ženo izkopali že mrtvo, ampak se je z golimi rokami spravil na obupno delo ob tolikem mrazu, zares zasluži vse priznanje in pohvalo.
pni
HRIPI IN INFLUENCI
sploh pri vsakem prehlajenjn priporočamo v-iem — otrobom in odraslim. — da še isti večer masirajo telo i
JMtr
ker »Alga" takoj ublaž' temperaturo spanje je mirno, lahno in zdravo. Zju'r»j bosie sveži in prerojeni BAlga" vas obvfruje vseh vnetij. Dobtva so v vseh lekarnah in drogerijah. I steklenica Din 16'—
Št. Jernej na Dolenjskem.
Sedaj, ko bo kmalu konec račje sezone, še nekaj lovskih novic z bregov naše Krke. Tam doli pri Čučem-mlaki, kjer Krka v loku zavije proti Hrvaškemu brodu in Mršeči vasi, je kaj romantičen in privlačen kotiček za lovce. Nekdo jo celo dejal, da je tam račji paradiž. Tam doli torej, malo naprej, se nahaja samoten otoček, po domače rečeno »Irgk, ves obrastel od rakitovne, trstja, vrb in bičevja, okoli katerega je še dandanašnji včasih pravi pravcati račji eldorado. Posebno pa ob povodnji ti kar mrgoli te žive robe. Pa tudi drugih povodnih živalic se tu ne zmanjka. Po plitvinah vidiš čaplje kako ti zaporedoma stoje v pozoru na eni nogi in učenjaško premišljujejo o slabih časih. Tam čisto na koncu »lrglca« zagledaš neko drugo čudno stvar. »Aha, to bo bobnarica,« misliš. Ko pa prideš čisto blizu, pa vidiš, da je samo šiljast štor. Če ne bi uživala bobnarica varstva redkih živali, bi se ti kmalu tako zgodilo kot onemu lovcu, ki je počil v korenino, katero je imel za zajca. Tu zopet tik za krajem se naenkrat pokaže iz globine nekaj okroglega, črnega, toliko da se ne ustrašiš in skoro pozabiš pomeriti. Bila je glava največjega riboloven vidre, ki je koj spoznala, v kako nevarni situaciji se nahaja ter zato v trenutku smukne v globočino. Sredi Krke se pa ponosno prepeljuje velika siva gos, ki pa takoj odgaga, ko te opazi. Marsikaj bi se še dalo povedati, da ne govorimo o velikih somih in
drugih ribah, ki imajo tudi tu svoje bivališče. Kdor pa vsega tega ne verjame, bo pa najbolje storil, da si najame lak »šinakek, kakršnega dobi pri moslu v Dobravi in za primerno napitnino tudi veslača-ribiča, ki ga bo drage volje prepeljal, da se na lastne oči prepriča o resnici teh vrstic. Omeniti je še da se za slučaj žeje blizu mosta nahaja prijazna gostilna »pri Selaku«, kjer ti postrežejo z dobro kapljico in s kranjsko klobaso, da je tudi kaj za pod zob.
Kdo bi se potemtakem začudil, da se je na malem otočku naselil strastni strelec, moderni Robinson, ki od ranega julra do poznega mraku čaka na race. Tako je stal dan za dnevom v svojem »burmuzu«. Komaj da se spusti jata rac na hladne valove, že stresne iza kake vrbe svoj »bum, bum ... bum:. Preplašene račke pa si kličejo: »reši se kdor more... reb, reb ... vrag, vrag, vrag...
Dim se je razpršil, izza stare vrbe stopi temna postava in se preklinjaje ozira po vodni gladini, da bi videl kolik je plen. Najmanj pol lucata rac bi moralo ostati, da je šlo po sreči, toda samo malo puha in par peresčkov plava po Krki nizdol. Pa kaj se hoče, če so pa »šretelnk krivi. — Kdor je lovec, že ve, kaj se to pravi: »krivi šretelnk,
Klepetave račke pa so baje tako žeglale, da bodo šle v druge kraje, kjer je več miru in boljše hrane. Sedaj so že skoro vse odjadrale v varnejša zavetišča — samo še kak ubogi težko ranjeni racman se skriva in muči, dokler ne pojde v večna lovišča. Vrhu tega je pa še ves »hec« pokvaril led na Krki, tako da so sedaj račji »jagri« čisto ob korajžo.
Pri goseh pa je bil velik »rumel« in so kar odšle. Baje zalo, ker jih je nekdo v časopise dal.
Sedaj pa še race dajte v časopis, da bo mir.	Hubertus.
Sigrid Undset:
Moje prvo srečanje s siromaštvom
Nekaj mesecev pozneje me je peljala moja varuhinja v Balkeby Ne spominjam se več, kakšne opravke je imela tam Končno smo prišli do lesene, enonadstropne hiše, ki je stala med skoro novimi stavbami. Najbrže so kasneje porušili to hišico, ker sem jo zaman iskala Prepričana sem, da bi jo gotovo našla, ako bi šc stala. Bila je rjavkasto pobarvana. Barva je odpadala v malih mehurčkih in jaz sem se zabavala s tem, da sem te mehurčke predirala, medtem ko je šla varuhinja v mlekarno po kolače.
V pritličju sta bili dve prodajalnici: mlekarna in mala čevljamica. V to smo na to vstopile.
Čevljar, ki je sedel na trinožnem stolčku, je imel velik, moder predpasnik Obraz je imel sivo-rumen in zdelo se je, da je slabe volje. Po par besedah, ki jih je spregovorila z njim varuhinja, sva stopili v sosednjo sobo. Zrak je bil oster in slab, soba se mi je zdela izredno nova in tuja. Stali sta v njej dve rdeče pobarvani postelji, kakršnih še nisem nikdar videla. Zimnica in blazine so ležale v neredu druga preko druge in tvorile tako visok kup, da nisem mogla nikakor razumeti, kako pridejo ljudje zvečer gori, ko gredo spat. Odeja je bila razprostrta namesto pregrinjala preko postelje.
Čez nekaj časa je vstopila neka žena. Na prsih je držaia dete. Prav natančno se spominjam Ni imela več zob, njena koža je bila rumena, a roke in prsi so bile gladko bele z modrimi žilami, ki so se vile po koži kot temne nitke
Helena, moja varuhinja, ki se je z njo raz-govarjala, je nenadoma rekla:
»Oh, da! Kako pa je Solveigi?
Ne spominjam se več, kaj je odgovorila čevljarjeva žena, toda Helena mi je povedala, da imajo deklico, iste starosti kot iaz. In vprašala me je, ali je ne bi hotela videti in z njo govoriti. Ubogljivo sem vstala in šla k Solveigi.
Ležala je v kuhinji. V kuhinji je bil neznosen zrak, ki me je spravil v slabo voljo. Bleda, plavolasa deklica je ležala v veliki postelji, v kotu ob zidu. Deklica je imela oblečeno rožasto spalno srajco.
Vprašala sem jo, kako ji je ime in koliko je stara — sicer sem vedela, da se imenuje Sol-veig in da je moje starosti — a kaj naj jo vprašam? Ona me pa nasprotno ni vprašala za ime, čemur sem sc zelo čudila.
»Ali si zelo bolna?« sem jo vprašala.
»O da. Imam kostno jetiko,« je rekla, ne brez ponosa. »Veš, že dvakrat so me v bolnici operirali.«
»Ni mogoče,« sem rekla. »Ali te jc zelo bolelo?«
Solveig ni odgovorila. Nisem vedela, kaj naj še rečem. Premikala sem se na stolu in sesala gumijast trak na svojem slamniku. Vsled težkega in slabega zraka mi je postajalo slabo — in ker so bila vrata delavnice odprta, se jc mešal vzduh usnja in lima z vzduhom kave, ki jo je pripravljala žena stopajoč gori in doli po kuhinji in držeč dete na upadlih prsih. Čutilo se je, da v teh prostorih nikdar ne odpro oken. Mislila sem, da je zrak zatn tako slab. ker ima Solveig kostno jetiko in ker je bila dvakrat operirana v bolnici. In začutila sem, kako me stiska v grlu — bila sem žalostna in sama nisem vedela zakaj.
Morala sem nekaj reči. In vprašala sem:
»Ali ti ni dolgčas, ker vedno ležiš?«
Solveig ni takoj odgovorila. Nato je privlekla nekaj izpod blazin.
»Oče mi je dal tole,« je rekla Pokazala je zeleno pobarvano pločevinasto škatljo za nabiranje cvetic. »A mama mi je dala tole.«
Bila je punčka. Imela je porcelanasto glavo, na njej naslikane lase in četudi je bila zelo umazana, sem takoj spoznala njeno belo oblekico, okrašeno s cveticami, čipkami in svilenimi trakovi. Bila je to Oerda.
Zardela sem in solze so mi zalile oči. Začutila sem, da sem napravila veliko krivico; nisem si upala dvigniti oči, niti izpregovorti besedice.
V tem trenotku jc vstopila žena in zapazila moj zardeli obraz. Takoj je vzela punčko in jo položila vstran.
»Ne kaži tega bogati deklici,« je rekla in se skušala nasmehniti. »Ti imaš gotovo doma mnogo lepih punčk...«
Za trenotek sem dvignila oči. Njen pogled je blodil po sobi in ustnice so ji čudno trepetale nad brezzobimi čeljustmi. A nato je rekla r čisto drugim glasom, sladkim in ponižnim, !< je drhtel v čudnem strahu:
»Prav gotovo imaš ti mnogo lepših punčk Toda za revico Solveigo je pa ta dovolj lepn — kupila sem jo pri \Volmannu za dve kron-da povem po pravici...»
Zena je nadaljevala s svojo pripovedki kako jc kupila punčko. Čutila sem, kako ji )< pogled begal po moji sklonjeni glavi. Sporni njam sc, da nie je poklicala nato v sobo )• > kavo Nič ni pomagalo, da sem sc upirala ir govorila, da mi je mama prepovedala piti kavo Izpila sem polno skodelico in pojedla dva l;os •
Normalen položaj na železnicah v Sloveniji
Na slovenskih železnicah se promet polagoma normalizira Vse nezgode in katastrofe, ki so pretekli teden ovirale promet ter ponekod celo povzročile zastoj, so sedaj popolnoma ponehale in tudi ni nevarnosti, da bi se zopet pojavile, razen seveda, če nastopi zopet neugoden vremenski preobrat, kar pa ni verjetno Nove nevarnosti za promet pa bi znale nastopiti, če prične padati topel dež Ta bi povzročil nov zastoj v železnici. Dokler pa traja sedanje stanje, namreč, da sije po nekaj ur na dan solncc ter piha oster veter, ki suši, ni za promet nobene nevarnosti.
Vlaki vozijo sedaj redno in brez večjih zamud. Manjše :<amude imajo še vedno vsi vlaki, to pa radi mraza, večjega napora osebja in ker se stroji sedaj težje kurijo Drugače pa so vse proge proste snega, kot smo to že poročali
Včeraj je imel Simplon-Orient-Express iz Milana zamude poldrugo uro. Nekaj zamude imajo še vedno vlaki iz Belgrada Včerajšnji jutranji in večerni brzovlak sta prišla v Liub-ljano vsak z enourno zamudo, enako tudi tržaški nočni in jutranji brzovlak. Eno uro zamude sta imela tudi monakovski jutranji in popoldanski brzovlak, večerni pa samo pol ure. Maniše zamude imajo tudi lokalni vlaki.
Dovoz premoga ie normalen, to se pravi, na železnice ga pride toliko, kot ga premogovniki pač proizvaiaio Železniške rezerve pa še oddaleč niso tako izpolnjene, kot normalno. Čim dali se bo vršil promet le v omejenem, skrčenem obsegu, tem hitreje se bodo te rezerve izpolnile.
Tovorni promet je deloma že odprt. Poleg kuriva in živil prevaža železnica tudi drugo blago, dasi le v skrčeni meri.
Nekaj premoga je prišlo v Ljubljano tudi za potrebe prebivalstva Predvsem so sc z njim preskrbeli javni zavodi, nekoliko tudi industrija, nekaj pa so ga dobili tudi trgovci s kurivom Železnica je obdržala kockovec in kosovec, za potrebe prebivalstva pa ie bil oddan skoro izključno le orehovec in zdrob. Dobavo premoga ovira zlasti to, da je promet na sušaški progi še vedno slab in sc vrši tovorni promet v zelo skrčenem obsegu Na Sušaku čaka še vedno več vagonov angleškega premoga, ki bi moral biti transportiran v Slovenijo.
Železniška uprava se dalje bori s težavami, ki so nastale radi obolelosti osebja. Mnogo železničarjev je ob naporih v preteklem tednu obolelo in sedaj so težave z razporeditvijo osebja v eksekutivni službi. / Pomanjkanja vagonov ni in ga tudi v preteklem tednu ni bilo. Kolikor je vagono" naročenih, toliko se jih tudi dostavlja, posebno za kurivo. Mnogo vagonov pa železnice itak ne potrebujejo, ker jih radi pomanjkanja premoga itak ni mogoče odpraviti.
Vobče pa moramo reči, da se je promet hitreje poboljšal, kot je to pričakovala železniška uprava sama Tudi železniški dohodki zopet rastejo polagoma.
..SALONIT"
cementno azbestni skrili
je najboljši materija 1 za pokrivanje zgradb
kolača, ki ga je kupila Helena v mlekarni. Žena je tako silila, da sem se morala udati
Grenko sem plakala vso pot na povratku. Nisem hotela povedati čemu. In Helena mi je rekla, da bi morala biti srečna, ker ne ležim tako kot Solveig. Rekla mi je, da mi bo to koristilo, ako vidim, kako žive druge deklice. Plakala sem vedno bolj in bolj Tedaj se je ustrašila, obljubila mi sladkorčkov ter mi ukazala, naj ne povem mami, da sem bila z njo v Balkebyu.
Med potjo sem se pomirila in premišljevala, kaj bom vse naredila za Solveigo. Sklenila sem, da jo bom hodila obiskovat in zabavat; pripovedovala ji bom o vsem. Ob misli, da bom njena dobrotnica, sem postajala bolj in boli mirna in končno se mi je vrnila dobra volja.
Toda napravila nisem ničesar, kar sem sklenila! Prvič, moje imetje ni znašalo več kot sedem oerov. Drugič, mama je zvedela resnico, ker sem ponovno začela jokati v postelji, ko je prišla mama, da bi molila z menoj večerno molitev. Toda nikomur nisem povedala o punčki. Heleno so hudo ozmerjali in nikdar več nisem smela iti v Balkeby k Solveigi, ki je imela »kostno jetiko«.
Verjetno je, ako tudi ne bi bilo te »vis maior«, da ne bi nikdar izvedla svojih lepih načrtov.
To je bilo moje prvo srečanje s siromaštvom ... Nekaj let kasneje, ko mi je mati nekega dne rekla, da smo tudi mi siromašni, se spominjam tesnobnega občutka, ob katerem sem se vsa zdrznila; spominjam se, da sem vsa zardela. Torej smo tudi mi obsojeni, da bomo živeli v kužnem ozračju, da gledamo ljudi plašno in jim govorimo s ponižnim in plašnim glasom? Postala sem odrastla deklica, postala sem žena. Vedno bolje in bolje sem spoznala življenje. In tudi siromaštvo.
A nniliu^a oJrrMtioifirn oom r\W>1 tfili nip/v
/1 1IUJIIHJOV OU '/IIIUU« » »/ leviti	VMMHt «• Vi* V
žkim instinktom — ponižanje, ki grozi revežem — onega dne, ko sem občutila v svoji duši krivico, ko sem videla, kako je žena balkeby-skega čevljarja skrila punčko Gerdo.
Osebne vesli
ir Težko je obolel g. Josip Godnič, nekdanji kurat v Grgarju pod Sv. Goro, v pokoju pri svojem nečaku, župniku v Dornbergu. Zadnje dni se je stanje shujšalo in življenje ugaša. Priporočamo ga v molitev vsem znancem in sobratom.
ir S pošte. Premeščeni so: pb. ur. Leopold Sirnik iz Grobelnega na ljubljansko kolodvorsko pošto in zvan. 2. skup. Jožef Žit-terer iz Celja v Štore. Prestanek službe: telef. III-3 Jožica Tušar v Dolenji Lendavi je podala ostavko na poštno službo, dnevničarki Hildi Benedekovi na Zidanem mostu in Dragici Jevščekovi v Novem mestu je zbog bolezni prenehala služba, dnevničarju Ivanu Bianzaniju na ravnateljstvu in Barbki Majce-novi na Ljubljani 7 (v Šiški) pa je bila služba odpovedana. Za vodstvo pogodbenih pošt so napravili izkušnje: Olga Prešernova, Iv. Pregelj, Frančiška Jesenovčeva in Frančiška Mi-heličeva. Umrl je zvan. 1. skup. Fr. Rolih na ljubljanski glavni pošti.
Ostale vesti
•k Umrl Tegetthofov veteran. Umrl je v
Mačkovem pri Novem mestu v visoki starosti 88 1. Jože R a t a j, oče inž. Jan Rataja. Pod Tegetthofom se je udeležil bitke pri Visu kot mornar 1. 1866. Bil je priden, za napredek zelo dovzeten gospodar in so bili svoj čas znani njegovi voli in pa njegovo vino daleč širom Dolenjske. Odlikovali so ga izvanredni spomin, iskrena gostoljubnost in kremenit krščanski značaj. N. p. v m.l
ir Opozarjamo obrtnike in trgovce, da nemudoma prijavijo davčuo pridobnino i to do 28. februarja 1929. V drugem slučaju se po zakonu zgubi pravica do priziva, ter se mu računa še posebej 3%. povišek ua davku. Dosedaj kakor nam je znano ni vložila niti tretjina davkoplačevalcev.
ir Slovenski delavci v Belgiji. Iz Eisdena (Limburg) nam pišejo: Tu nas je skupaj več Slovencev, ki Vam pošiljamo svoje pozdrave, kakor tudi vsem bralcem in bralkam ^Slovenca-: in »Domoljuba«. — V Belgiji je naših slovenskih rojakov veliko število, bodisi samskih ali pa kar z družinami. Vsi pa imamo jako težko in nevarno delo. 600—700 m pod zemljo moramo služiti svoj kruhek za se in za svoje v domovini. — Anton Šterk z Rake pri krškem. — Viljem Stare iz Brezovske gore. — Matija Maznik z Rake. — Franc Petan iz Vel. Malenc. — Martin in Leni črtalič iz Krške vase. — Alojzij Ajdišek iz Radeč. — Anton Kovačič iz Mokronoga.
ir Nagrade dnevničarjev, ako zbolijo. Finančno ravnateljstvo jc odredilo, da se mora glede nagrade obolelih dnevničarjev spraviti čl. 19 Uredbe o pogodbenih uradnikih in dnev-ničarjih v sklad s § 45 zakona o zavarovanju delavcev. Zato more prejemati dnevničar. čc zboli, svojo nagrado iz državne blagajnice samo pri boleznih, ki ne trpijo dlje kakor tri dni. Ako Ako pa traja bolezen več časa, mora prejemati podporo od okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Tako je dnevničar lahko bolan ponovno po 1, 2 ali največ 3 dni, nagrado iz drž. blagajnice prejema toliko časa, dokler nc znesejo ti dnevi najvišjega števila, namreč O dni.
ir Priznavanje kaderskega roka. Ministrstvo za pošto in brzojav priznava zdaj kaderski rok tudi vsem tistim na novi uradniški zakou prevedenim uslužbencem, kateri so bili že pred 6. septembrom 1919 v kakršnikoli drž službi, neglede na to, ali se je tista služba štela v o-kojnino ali ne. Ako je bil n. pr. kdo pred t^m časom selski pismonoša in mu kaderski rok ni bil priznan, ker kakor tak ni imel pravice do pokojnine, naj zdaj le vloži na ravnateljstvo prošnjo s potrebnimi prilogami v overjenem prepisu Prošnji mora biti priloženo: 1. pre-vedbeni dekret; 2. če ie bila komu po prevedbi priznana še kakšna druga služba, tudi tisti odlok; 3. dva prepisa potrdila o vojaški slu_bi; 4. matični list, ki naj ga vsak zahteva od pristojnega vojnega okroga.
ir Občni zbor Kola jugoslovanskih sester v Zagorju. V nedeljo 24. februarja ob 2. uri popoldne se vrši v občinski dvorani občili zbor »Kola jugoslovanskih sester«. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje drugi občiii zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. — Odbor K. j. s. Constantin Cazane:
ir Veliki snežni viharji v Liki. Radi lepšega vremena zadnjih dni se je promet razvil na vseh progah zagrebškega ravnateljstva. Le liška proga je še zasnežena. Tudi brzojavni in telefonski promet ua tej progi je nemogoč, ker so žice potrgane. Brzojavni drogovi se ponekod komaj vidijo iz snega, ki je do 7 m visok. V četrtek zjutraj pa je zopet začelo snežiti. Nastali so novi zameti, celo tam, kjer je bila proga očiščena. Ker so zameti v vsej Liki veliki, ima celo sušaška proga nove težave. Vendar tu promet ni v nevarnosti.
ir Sestra Marija Marta Cbambon in pobožnost k sv. ranam našega Gospoda Jezusa Kr., je naslov prav ličili, v lepo slovenščino prevedeni knjižici, ki je izšla te dni v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Posamezen izvod po 10 Din- na vsakih 10 izvodov eden zastonj Naroča in dobiva se na samostanski porti, Kongresni trg 17.
★ ZADRUGA ROBOSLIKARJE V IN PLESKARJEV V LJUHLJANI naznanja članom, da bo Zveza obrtnih zadrug, Beethovnova ul. 10, dne 23. t. m. popoldne od pol 2 do 7 zvečer na željo izpolnjevala pole za davino napoved. V ti liani naj prinesejo s seboj novo davino prijavo in davine listine sa preteklo leto ter ie domo izračunajo reiijske stroške, ki so jih imeli v preteklem letu.	Načelstvo.
Used bregov Ljubljanice
(Pojasnio k odprti zatvornici v Gruberjevem kanalu in k usedom bregov Ljubljanice na barju.)
Od pristojne strani smo dobili nastopno pisanje:
Ljubljanski dnevniki so v zadnjem času več kakor enkrat poročali o ledu na Ljubljanici in njo pritokih, navajali so tudi debelino ledu. In res je segal že precej debel led do zatvornice v Gruberjevem kanalu. Ostra zima in hud mraz, ki se 8e danes nadaljujeta, bi povzročila hitro naraščanje debelosti ledu, posebno še ob zatvornici. Bati se je bilo najhujšega, če led zntvornieo deformira ali na katerikoli način poškoduje tako, da bi se ista pri kaki hitrejši spremembi vremena in nastali poplavi, na kar je treba misliti, ne mogla več odpreti Nastale bi poplave, kakor 'jih barje in Ljubljana ne {»znata, ker bi se vse ogromne vode iz celega okoliša. Id gravitira k Ljubljanici, odtekale vrh ledu ob zaprti zatvornici.
Da se ta emtnentna nevarnost prepreči in odvrne katastrofa od celega barja, precejšnjega dela Ljubljane in nižje ležečih krajev z njihovo veliko industrijo, se je morala zatvornica počasi odpreti, du led pravočasno odide Led je plaval še nekaj dni po Gruberjevem kanalu in se sedaj, ko je zatvornica že zopet zaprta, znova ob nji nabira in se dela. kjer ni kosov ledu, že tudi ledena mrena na vodi.
Vsi odgovorni faktorji, predvsem pa pristojna ministrstva v tu- in inozemstvu se bsvijo z vprašanjem in dajejo navodila podrejenim uradom, kako je postopati, da se preprečijo nevarnosti in katastrofe, kolikor je to pač mogoče, v slučaju, da bi se vreme hitro spremenilo, kar bi imelo za posledico naglo kopnjenje snega in velike poplave, ki bi se razlivale preko zamrznjenih vodotokov.
Vsakdo si mora biti danes žo na jasnem, da je letošnja zima katastrofa svoje vrste, ki se tudi ljubljanskega barja ni izognila. Zahtevala bo, kfkor izgleda, še marsikatere žrtve Če se da taka katastrofa preprečiti, je dolžnost poklicanih, da se to brez odlašanja zgodi. In da se prepreči taka katastrofa za barje, za en del Ljubljane in nižje ležečih krajev z industrijo, se je morala zatvornica počasi odpreti, usedi bregov Ljubljanice na nekaterfn mestih, ki niso nobena nova prikazen, pač pa so utemeljeni v geognostični sestavi tat, se. žal, ne dajo preprečiti. Stvar proučevanja bo, ko se bo z delt za poglobitev v Ljub'jani zopet pričelo, kaj da bi se dalo na bregovih Ljubljanice na barju sploh ukreniti, da se ta neugodni jx>jav po možnosti odkloni.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo opravljajo: 1. Baliovec na Kongresnem trgu, 2. Ustar na Sv. Petra cesti, 3. Hočevar v Šiški.
ljubljanska baraba"
Kaj vi veste, kaj je »ljubljanska baraba«. Prav za prav jih ni več veliko pravih in pristnih. Le nekaj starih stebrov še drži pokonci tradicije stare Ljubljane in njenega slavnega barabskega stanu. Mladi svet — la pa sploh ni za nič. Saj niti ne razlikuje stare poštene ljubljanske barabe od drugih elementov, ki si čisto po krivici nadevajo ta častitljivi naziv.
Ampak včasih! Oh, lepi, stari časi so bili to, dokler niso od drugod došli privandrovci, požrli starim ljubljanskim barabam njihov čestitljiv renome. Stari Ljubljančan je dobro poznal in tudi primerno cenil la stan. Trnovske barabe, ki so se zbirale tam na Gmajni, so imele precej drugačno vzgojo, kakor pa šentpeterske, ki so imele svojo visoko šolo na Friškovcu. Zabješke barabe, katerih glavni stan je bil na Prulah, so pa veljale sploh za nekako elito, ki se niso radi družili z barabami iz Šiške, razen takrat, kadar je to zahteval skupni interes v pretepu proti skupnim nasprotnikom. Kravja dolina in Kurja vas sta imeli zopet vsaka svojo posebno vrsto in pomen v zgodovini tega stanu, kakor je tudi sicer zgodovina teh dveh prevažnih delov ljubljanskega mesta se razvijala pod različnimi okolnostmi. Poljanske barabe so bile jk>-sredovalna sredina med enimi in drugimi od teh, kakor so tudi Poljane sredi med Kurjo vasjo in Kravjo dolino Sploh pa ne gre za to, od kod so bili in kje so bili boljši. Glavna stvar je, da so bili vsi pristne ljubljanske srajce, ki so se ločili med seboj po posebnih tipih in moči svojih voditeljev in članov v petju, pretepanju in— če je bila sila — tudi v delu. Bojna gesla, način popivanja je bil različen. Občevanje in pozdravljanje pa pri vseh enako. »Košamadina« — pa skrivljen kazalec je uesel do pod ušes — in nič višje.
Sploh pa je Ljubljana imela tudi svoje »barabice«, pa o teh ni, da bi človek govoril. To ni bil niti naraščaj. Vsak mladi in nadebudni Ljubljančan je v prav mladih letih čutil v sebi neko nagnjenje do tega stanu, ker je pač čutil nagnjenje po svobodi. Treba je bilo doma in v šoli porabiti precej palic in naložiti precej postov in zaprtij, ki so pregnala taka nagnjenja iz glav mladih kratkohlač-nikov. S kmetov došli študentje so bili mnog junaški boj s to mlado četo. Tam na Zabjeku za vodo, gori na »turških šancali« in drugod — tu so bila torišča iz tistih slavnih dni. Kakor rečeno, je večina teh mladih borcev, ki so tedaj branili ljubljanske barve, postala nezvesla svojim nagnjenjem. Eden je postal gospod trgovec, drugi je postal gospod doktor, tretji je postal kak drugačen gospod. Ampak
"k Za os vezen je krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef« grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josef«-voda urejuje delovanje Črev, krepi želodec, zboljšuje" kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in specerij. trgovinah.
nekateri so pa le vztrajali in ti so bili po-mladek ljubljanskih barab. Niso jih premotile vabe šolske in domače vzgoje, niso pomagale razne ustanove, ki si jih je svet izmislil za omejevanje osebne svobode. In od zvestih je danes v Ljubljani le še malo zastopnikov,
Ljubljanska baraka je bil drugače pošten element. S policijo je prišel navskriž le radi pretepov, če je imel denar, je pil in se pretepal. Če ni bilo denarja, je stradal. Ko je stradal, je iskal prilike, si kaj prislužiti — z lahkim delom seveda in ne predolgim. Voziček vam je peljal za en groš iz Trnovega v Kravjo dolino iu ga pošteno pripeljal in sploh vse ukrenil, kar je bilo potrebno, da ohrani sloves svojega cenj. sianu in svojega rodnega mesta. Da bi ljubljanski baraba kradel — kdor to pravi, ta sploh, ne ve, kaj je pravi in pošteni baraba bil. Seveda danes uadevljejo ta naziv vsakovrstnim lumpom, tatovom, vlomilcem. Ja, danes! Zato pa je tako na svetu dandanes, ko poštenih barab ni več. Kar pa jih je še, pa izumirajo. Večina jih je že pobrala bleda smrt. Nekaj jih je v Japljevi ulici, nekaj redkih pa se še samostojno udejstvuje po mestu in vztrajno brani tradicije svojega stanu. Pe-peti, Zaneti, »Žabe«, ti zadnji svojega rodu izginjajo počasi.
Ali hočete, da vam jih uekaj predstavimo?
*
0 Filmsko predavanje o sv. očetu in Vatikanu se ponovi danes v seboto 23. t. m ob 8 v Beli dvorani hotela Union Vstopnina kot sinoči: sedeži po 5 Din, stojišča po 3 Din Naj nihče ne zamudi prilike ogledati si vatikanske muzeje in dragocene zbirke. Film se v Ljubljani ne bo več proizvajal, ker ga na deželi žc težko čakajo
O Tehniška srednja šola ostane najbrže še teden dni zaprta, ako ne bodo še danes odprti novi krediti za kurjavo. Direktor bo učence v jutrišnjih dnevnikih obvestil, da-li se pouk v pondeljek prične ali ne.
O Temperatura. Včeraj zjutraj je kazal toplomer v Ljubljani —18.3 C, v Mariboru —19 C, v Zagrebu -18 C, v Belgradu —17 C, v Skoplju —13 C, v Splitu —5 C, v Sarajevu —30 C. — Tekom dneva je temperatura silno zrasila.
O Živilski trg je bil včeraj zopet manj živahen, kot zadnje dni, kar je pač pripisovati hujšemu mrazu, Ivi je včeraj zjutraj zopet močno pritiskal. Med jajčarieami in perutni-naricami je bilo opaziti le nekaj okolicank, iz oddaljenejših krajev jih ni bilo.
O Vreme v Ljubljani. Jasuim nočem slede sedaj že par dni zaporedoma izredno mrzla jutra, kar je v nadlego zlasti tistim, ki se morajo v zgodnjih jutranjih urah odpraviti na ulico in hiteti v službo. Dokler se solnce ne izvije iz objema megla, pritiska hud mraz, ki reže v obraz, ščiplje v ušesa in skuša vsiljivo prodreti skozi obleko do kože. Že okoli desetih pa prodro solnčni žarki in se radostno zasmejejo preko pobeljenih streh. Kmalu so otajajo ulice in pločniki, poledica odneha, nastajajo mlakuže, snežnica kaplje od streh, se zbira na tleh in se odceja v kanale. Toplega vetra ni, toda solnce vsak dan pridobiva na moči in se zaenkrat brez mlačnih zavez-nikov-južnih vetrov bori z zimo, ki se bo morala vendarle začeti poslavljati.
© V Šentpeterskem prosvetnem društvu je
danes zvečer ob pol šestih predavanje za mladino o papeževi proslavi ob njegovem zlatomašniškem jubileju. — K temu predavanju so vabljeni tudi odrasli.
Ljubljana in premog. Dasi v Ljubljani še vedno primanjkuje premoga, vendar se zdi, da je najhujše v tem oziru že minilo. Z odstranitvijo prometnih ovir na železnicah so se končno premaknili tudi tisti s premogom naloženi vagoni, ki so bili namenjeni v Ljubljano in so morali čakati na posameznih postajali lepšega — vremena. Tako Ljubljana prihaja polagoma izven premogovne krize. •Železnica, kakor tudi podjetja, ki potrebujejo premog za obratovanje, so danes že v znamenju izboljšanih razmer. Strojne livarne in tovarne so prejele naročeni premog, nastala pa je druga težava: pomanjkanje koksa. Koks za lo podjelje prihaja iz Nemčije. Tam pa so nastale nepričakovane prometne ovire radi hude zime in pomanjkanja vagonov. Samo iz rurskega premogovnega področja so odpravili dnevno 25.000 vagonov premoga in koksa. Mraz in sneg pa sta, kakor rečeno, tudi na nemških progah marsikje zadrževala reden prevoz, kar so čutili zlasti na Dunaju. Sedaj, ko je promet izboljšan, pa je dobava premoga in koksa krenila v drugo smer in pustila naše odjemalce zaenkrat na strani. Vendar to stanje ne bo dolgo trajalo, kajti produkcija premoga in koksa v rurskih premogovnikih še vedno dosega potrebam odjemalcev odgovarjajočo dnevno kapaciteto.
Nekaterim pa bo vendarle žal, da je Ljubljana izven premogovne krize. Nekaterim premogarjem, ki so jih Ljubljančani v teh hudih dneh tolikanj častili. Eden se je pohvalil, da je pri prevažanju premoga zaslužil« v 14 dneh 3750 Din in je izrazil upanje, da bo do Velike noči narastel ta »zaslužek« na 6250 Din. Cene premogu so tudi v nadrobni prodaji maksimirane; torej navijanje ven? Napitnine? Prostovoljna preplači-la? Kdor mnr« Aom.i m« A----,......... __
--- ---* -i	UQ, am^an vnnn lic
more, zato se reve«žem godi krivica. Če bi zima ne popuščala, bi bila nemara oblast primorana, da s posebnimi odredbami uredi prodajo premoga.
Maribor

Cajnica na mariborskem
Gtavnem trgu
Otvorila se je v nedeljo, dne 17. t. m. in se je takoj že v prvih štirih dneh razdelilo revnim Mariborčanom do 6000 porcij čaia in kruha. Red vzdržujejo požrtvovalni mariborski skavti. Kakor znano, se je otvorila v Mariboru v torek, dne 19. t. m. še druga čajnica in sicer v deški meščanski šoli v Knezovi ulici. Razen tega so se v Mariboru otvorila še tri ogrevališča, namenjena revnim otrokom, ubožcem ter brezpose nim. Vse (o je zgovoren dokaz velikega socalnega dela, ki ga vrši v Mariboru sedanja občinska uprava pod vodstvom mestnega župana dr. Lojzeta Juvana.
□	Zdravstveni dom v Mariboru se bo nastanit v prostorih, ki mu jih bo dal na razpolago tukajšnji oblastni komisar, in sicer se bodo omenjenemu zdravstvenemu zavodu odstopili nekateri prostori v novih stanovanjskih hišah za oblastne uradnike v Strossmajerjevi ulici.
□	O delovanju mariborske oblasti od njenega obstoja sem se bo sestavila posebna knjiga, v kateri se bodo v preglednih potezah nakazali veliki uspehi samoupravnega dela v naši oblasti. 4
□	Knjižnica Prosvetne zveze je dobila ravno te dni večjo novo pošiljatev zanimivih knjig iz svetovnega knjižnega trga. Na izbiro so najrazličnejši in najzanimivejši književni proizvodi klasične domače ter nemške, francoske, angleške in ruske literature. Tudi bo otvorila tukajšnja Prosvetna zveza v doglednem času svojo čitalnico, kjer bodo na razpolago razne revije in časopisi. Knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
□	Oblastni nameščenci mariborske oblasti imajo stanovsko organizacijo, ki se zelo lepo razvija. To se je zlasti pokazalo na zadnjem društvenem občnem zboru, ki se je vršil preteklo nedeljo v prostorih tukajšnjega oblastnega komisarijata. Iz tajniškega poročila je bilo posneti, da je društvo ustanovilo 3. maja 1928. Pristop k društvu imajo glasom društvenih pravil vsi oni, ki sprejemajo svoje mesečne prejemke od oblastne samouprave, to so torej nameščenci osrednjega urada, vseh oblastnih zavodov ter vsi okrajni zdravniki in cestarji. Po pristopu vseh teli bi štelo društvo nad 800
Celje
0 Oskrba s premogom Celja in okolice se je
do zadnjega časa vršiia še precej v redu. Največ strank si je pomagalo na ta način, da je pošiljalo voznike k premogovnikom, zlasti v samo dve uri oddaljeno Hudo jamo pri Laškem, kjer so takoj na-tovorih črni diamant in ga še isti dan dostavili strankam. Cene so bile, ker ni bik) nepotrebnih posredovalcev, primerne. Celjani ne potiebujemo nikogar za posredovanje pri nakupu premoga v 12 km oddaljenem kraju, ne potrebujemo nič druzega, kot kmečkega voznika, ki v teh slabih časih itak druzega ne zas'uži, kot da nam pripelje kakšno stvar, čemu premog pošiljati trgovcu v Celje, ga tam razkladati in ga zopet nakladati, ter si delati smeti in stroške. Takšna trgovina pri tako majhni oddaljenosti ni produktivna, marveč le podražuje in otežkoča nabavo življenske jx>trebščine.
& Avtcmcbiliste lepo prosimo vsi, ki nas vodi pot v mesto jx> prometni Ljubljanski cesti, da zmanjšajo brzino avtomobilov na najnižjo po zakonu dopustno stopnjo. Po oteh strani ceste, kjer so
{>rej hodili pešci, je namreč od snežnega p'uga to-iko stlačenega snega nakopičenega, da na odstranitev ni misliti in je vsaka pot po 1 in pol metra visoki snežni škarpi nemogoča. Ljudje, zlasti pa mali šolarčki, morajo tedaj hoditi po sredi ceste. Ni si težko predstavljati velikansko nevarnost, če drvijo avtomobili s 30—60 km brzine po cesti, in se še veliki ljudje le z največjo pažnjo umikajo vozilom, kaj šele šolski drobiž. Sanke imajo vsaj predpisane zvončke, dočim avtomobili tiho in neopaženo drvijo po ozki gazi Ljubljanska cesta je zelo prometna, spada pod mesto in torej ne bo težko doseči, da se preprečijo smrtne nesreče.
Mraz. Kljub petim solncem je temperatura od srede zvečer, ko je bilo —5° C, padla v četrtek zj na —21° C piod ničlo. Ravno tako v celi Savinjski dolini. _
Namočena polenovka
odslej stalno v zalogi pri tvrdki ANTON FAZARINC, CELJE.
Dopisi
članov in se bo bodočem letu tudi skušala izvesti organizacija v omenjenem smislu. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: dr. Kukman. Jernej Boži/5, Lvjze Jagod i č, Adolf Turk, Ivo ZupaniS, Hiko Kokalj Ignacij Samec ter Franjo Tušek. Odbor sestavljajo zastopniki vseh kategorij uslužbencev. — Kot najvažnejše naloge novoizvoljenega odbora so se označile na občnem zboru: posredovanje za priznanje polovične vožnje vsem društvenim članom na vseh progah drž. železnic, izpopolnitev aprovi-zacije glede vseh življensklh potrebščin ter stik s sličninii organizacijami v drugih oblastih. Tudi bo tukajšnji odbor vzel v roke iniciativo za ustanovitev Zveze oblastnih nameščencev v celi državi.
□	Včerajšnji »Slovenec« je prispel v Maribor šele s potniškim vlakom ob tričetrt na 10. uro in se list radi tega ni mogel dostaviU naročnikom kakor navadno.
□	Na zledeuelih stopnicah je spodrsnil 541etni svetilničar na glavnem kolodvoru Ivan Hobot. Pri padcu si je zlomil ključnico na desnem ramenu. Odpremili so ga v bolnico.
□	Mariborske šole. Kakor izvemo bodo morale ostati mariborske šole radi še vedno trajajočega pomanjkanja premoga še nekaj časa zaprte. Premogovna kriza bo za sele rešena šele tedaj, ko prispe že naročeni ve' kuje prihodnji teden.
prispe že naročeni velenjski premog, ki se pričakuje prihodnji teden.
□ Umrl jc Franc Gosak, mizar. Pogreb bo
v Po-
ravno-
jutri ob 16 uri na mestnem pokopališču brežju. Mrličev je bilo včeraj v Mariboru 14; toliko predvčerajšnjim.
□	Zmrznil. 48 letni kovač in posestni Franc Čelefiga iz Rogoze je šel v večerni uri svojim otrokom nasproti proti kolodvoru. Na robu ceste mu je spodrsnilo in padel je v globok obcestni jarek, iz katerega ni mogel ven. Šele po dolgem presledku so mu pasanti prišli na pomoč. Zmrznili sta mu roki in nogi. Odpremili so ga v tukajšnjo bolnico.
□	Javne poči vidiš po nekaterih mariborskih trgih in ulicah. Pa ne radi ljudi, ki švigajo mimo s pospešenim korakom, ampak radi ledenih tvorb, zaraščenih in visečih ob zidovih in ceveh. Ob zi-dovje jih prislanjajo, da se taja pestrobujna ledena flora in hipatam celo fauna. ki bi postala naravnost življenjsko-opasna, če bi v slučaju južnega vremena pričela grmeti preko glav nedolžnih mimohodcev.
□	Stopnjuje se mraz zadnji čas iz dneva v dan. Včeraj ponoči je na nekaterih bolj eksponira-nih točkah mariborskih kazal mrzlometer do 25 stopinj pod ničlo. Sv. Matiji se bližamo.
□	Komisionelen pregled autotaksijev se vrši danes ob pol 10. uri dopoldne na Slomškovem trgu pred poslopjem polic, komisarijata.
□	Poročili so se v zadnjem času: Rajšp Ivan, železničar in Elizabeta Kaiserjeva, kuharica; Juder Maks, železničar in Koza Bregantova, kuharica; Zavratnik Janez, posestnik in Ema Vezovnikova, pos. hči; Razboršek Jernej, posestnik in Marija Sevčnikarjeva, pos. hči; Krajšek Vilibald, skladišč, nik in Marija Koroščeva, šivilja; Wretzl Anton, kovaški pomočnik in Štefanija Knechtlova, krojačica; Florijančič Ivan, trgovec in Amalija Hollova, vzgojiteljico; Fegeš Avgust, delavec in Katarina Kozlo-va, dekla; Anton Safarič, mlinarski pomočnik in Antonija Buničeva, sobarica; Kramer Jožef. zid. pomočnik in Angela Vratarjeva, delavka ter Stein-metz Franc, krožar drž. žel. in Ana Regoršekova, kuharica.
Trbovlje
Smrtna kosa Umrla je na Tereziji Drnovšek Roza, žena vjx>kojenega rudarja. Bila je veliko let strežnica v buršovski kasarni in so jo samski deavci splošno spoštovali.
Osebna vest. V pokoj je stopil poduradnik J. O d I a z e k star.
Obrtnikom! V nedeljo popoldne ob 2 se izpolnjujejo pri Volkarju davčne napovedi brezplačno in sicer za zadrugo krojačev, šivilj, čevljarjev in članom obrtnega društva Vsak obrtnik naj se sigurno glasi, da ne bode imel kasneje kazenskih stroškov za morebitno nepravilno prijavo.
Koliko je vpokojencev v Trbovljah? Starovpo-kojenih rudarjev, oziroma njih čanov je 893 in sicer: moških 442, vdov 312 in sirot 139. - Novo-vpokojenih rudarjev je 500 in sicer: moških 339, vdov 54, sirot 1C6 in 1 sorodnik.
Volitve v krajevno bratovsko skladnim. Dne 3. marca se bodo vršile volitve 115 delegatov iu I 115 namestnikov v krajevno bratovsko skladuico v ; Trbovljah. Na posamezne obrate jc voliti sledeče \ Število delegatov: zapadni obrat 30; vzhodni obrat 26, dnevni kop Agnes, Doberna in DukiČ 25; zunanji obrat, električni obrat in delavnice 18; sej-a-rac.ija in savski rov 16 delegatov Kandidatno listo, ki se mora vložili najkasneje do 27. februarja do
4. popoldne v pisarni Bratovske skladnice, mora podpisati 31 volilnih upravičencev, ti so pa oni, ki so polnoletni. Polnoletnost je 21 let starosti. Ne moremo si kaj, da ne bi ob tej priliki priporočili delavcem, ko gre za najvažnejšo rudarsko institucijo, naj pr; izbiri kandidatov za delegate razsoja razum, in se naj postavijo na listo samo najboljši izmed najboljših delavcev, ki v resnici kaj razumejo o ustroju delavskega zavarovanja. Tu ne gre za frazarsko besedičenje, ampak za resno delo, ki mora roditi uspeli. Zato bi bilo najboljše, da vse strokovne organizacije napravijo medsebojni sporazum, ker se bodo morali iz teh pozneie izvoliti tudi delegatje v glavni upravni odbor Bratovske skladnice v Ljubljani. Tu mora že vsak biti mož na mestu.
Ribnica
Sestanek krošnjarjev-rešetarjev se je vršil 12. t. m. Načelnik zadruge g. Škulj je poročal mnogoštevilnim članom o novih določilih trg j>o-godbe z Avstrijo. Naši ribniški rešetarji bodo smeli še naprej s svojo robo v Avstrijo, kar je zelo razveselilo vse navzoče Isto tako je pridobljena pravico krošnjaritt v Italiji v okupiranih deželah, a v smislu § 11 zaključnega protokola le krošnjarjem iz Kočevskega okraja. Mnogi rešetarji namreč, zlasti iz Sodraške občine pa hodijo na italijansko stran. Stavljen je tozadevni predlog tudi za Ogrsko, kjer pa šc m končnega zaključka. Kakor mora Slovenska krajina v tisočih na nemška polja ln šume, istotako mora pa ribniški krošnjar s krošnjo na one strani, zato je niegovo veselje, da se je odprla pot v sosedne države. Obravnaval sc je še hišni davek, ki naj ne bi zadel krošrjarja, čigar zaslužek je nestalen in skromen. Soglpsno je zbor zaključil zahvalo g. Škulju za njegovo skrb in trud Zadruga tudi z vso paznostjo zasleduje delo za nov obrtni red, da se ohranijo stoletne pravice našemu reše'arju, ki stoletja že goji za slovenski narod značilno domačo leseno obrt.
Cerklje pri Kranju.
Kruta zima, je tudi pri nas nekoliko popustila. Ne pomnijo niti stari ljudje, da bi zmrzoval krompir po kleteh in prašiči po hlevih, kar se je dogajalo to zimo pri nas. Tudi tu občutimo pomanjkanja kuriva in stelje, čeravno se nahajamo pod najlepšimi gozdovi. Na tako zimo nismo bili zadostno pripravljeni. — Hripa se je tudi oglašala zdaj v tej ali oni hiši, smrtnih slučajev, hvala Bogu, ni bilo. Kakor se čita iz raznih krajev, so ljudje drugod še veliko bolj trpeli to zimo. Tukajšnja elektrarna ni trpela vsled hude zime in stalno obratuje noč in dan brezhibno, seveda v večernih urah z nekoliko nižjo napetostjo, kar pa prav radi polrpimo. — V dolgih in mrzlih večerih nas kratkočasi radio, ki ga že vsak pozna. Tudi stnre očance premaga radovednost, da pridejo poslušat godbo, ki jo >prinaša veter«', kakor pravijo otroci. Tukajšnje prosvetno društvo si je nabavilo štiri-cevni aparat. Prav pridno ga poslušajo tukajšnji okoličani. Za lo gre vsa hvala g kap'anu Grčarju, da imamo zabavo, pouk in tudi veseli smeh. — Opazovalec.
Ormož
Ribičeva družina iz Trgovišta pri Veliki Nedelji se je zastrupita, po kaši, ki je bila za večerjo. Najbolj je občutila bolečine gospodinja. Pokazali so se ji na telesu izpuščaji. Zato se je zatekla v tukajšnjo bolnico, manj sta bila zastrupljena mala dekla in gospodar. Orožniki so takoj uvedli preiskavo, katere uspeh še ni znan.
Gospodarstvo
Racionalizacija nemških železnic
Iz predavanja gen. ravn. drž. žel. dr. Dorpmttllerja.
Sedaj prevažajo nemške železnce 19 % več potnikov kakor pred vojno število vlakovni!) km v osebnem prometu se jo povečalo za 23 odstol. napram predvojni dobi. Odpravljena lonaža se je povečala za 4 odstot., tonski kilometri pa za 30 odstot. Vozilo je nekaj manj vlakov, njih storilnost se je povečala. Vsa statistika dokazuje velik tehnični napredek železnic. Pri vseh vlakih se je povečala hitrost, tudi pri tovornih. Tako vozijo sedaj tovorni vlaki — zlasti po uvedbi Kunze-Knorr-zavore — namesto 30 km že 35, brzi tovorni pa namesto 50 že s 65 km. Tako se dogaja tudi sedaj, da ne moremo več določati maksimalne brzine tovornih vlakov. Sploh je racionalizacija zelo napredovala. Vozni čas brzov lakov se je zelo znižal: tako iz Berlina » KSIn od 29 na 15 ur, brzotovornih pa od 28K na 12 in pol ure itd. Za lako racionalnost skrbe postavljena obratna vodstva 3—5 oseb. ki imnio skrbeti za nadzorstvo v velikih postaiab, križiščih v časih velikega intenzivnega prometa n. pr v jesenski seziji. v izrednih prilikah itd Temeljito je izpremenjen vozni red za tovorne vlake, zlasti smo opazili, da se marsikdaj ustavljajo na raznih postajah tovorni vlaki brez potrebo. Dva tisoč t »ki h pristankov je bilo odnravlienih. Dalje so vozni redi tudi za tovorne vlake tiskani in si jih lahko vsakdo nabavi. To je velikega pomena za gospodarsko živlieme in interesente, da morejo že v naprej izkalkuliir-ti potok in odpremo svojega blaga, da so pravočasno orienfiranf Vse to ie bilo v obojestransko z-dovoHnost Vrani red tovorni1' vlakov je izšel v nakladi 1 mili. In je bil v treh mesecih razprodan in je že pr'šlo toliko novih naročil, da je bila nova izdaja skoro naproj prodana.
Tudi je nastala potreba racionalizirati osebni promet. Razlik« med 3. in 4. razredom izginja in nima več smisla držati ločenih razredov: rav-notako ie majhna razlika med 1. in 2. razredom. Edino za zunanji tranzitni premet vzdržujemo še 1.. 2 in 3. razjed Tudi racionalizaciji osebnega jirnmeta je velfko pomaefla Kunze-Knorr zavora Čeprav je uvedba te naprave stala ca. 300 milj. mark, se nam je popolnoma izplačala. Izplačala se nam le s prihrankom mez/l za zavtrače in koncem 1928 je dolg za uvodbo popolnoma plačan in sedaj |e letno 190 mili dobička zaradi tega.
Tudi strojna služba je urejena «rdai na čisto drugi podl°<r|. Sedaj je moeoče z 22.000 stroii popolnoma (?'adko obvladati promet in 70.000 km pro<?e. dočim smo |fh pred voino Imeli 2" 0^0 Močneiše lokomotive zahtevajo sevpda vp<"p stroške, ki pa se porvainoma iznlagojo. Z uvedbo nove zavore pribranik) sifroii r°di maniš"<»n promlkanta ca. 100 milijonov mark Sedaj je treba znr/ati tudi šlovilo tipov: imamo iih 2C0. shafali bi na la^ko s 90—40. Tako n°datie kurimo »troje tudi s pre-moffovimi pr-honv panzknsl so se prav dobro obnesli. ker smo <w>ved-> izpremeniV tu<W konstrukcijo lokomotiv. Na,i>re<lek je beležiti t"di v izdelavi v»mivnv. Se Na'i pa v n»i*i ekonomični izrabi, ki ip dr.vrŠPna. Sedal R» sestavila b enotni tovorni vlaki z največ 2 ali 3 sktiT>io°mi blaga, vnpliali smo spiske tovorne vl«k» sam« za sadio. so-fivle, mleko, jajca 1M. Take vlake seveda pra-voč"sno oblatimo pi-hUM. Večinoma tovarlmo vagon« mehanično, s streli }n s tem prihranimo na m"ik>ne mark. Za prodalo kart viwrnb'i"mo avtomat« (v V>k«lnpm orometiO r-di r"7*rpm»nitvp osobja: avtomati seštevalo karte dotok denar'n itd.
Zaenkrat le r*cion-Marija relo v korist inozemstvu. kateremu nla^iieio	opr-rmne vsote zi repamcfie. ko bo pa repaceiis^n h^m« ponehalo, bo imoto od r-oional'7-riip nemških že-lesmiic pdino korist npmško pospod^rstvo.
IZKAZ O STANni NARODNE BANKE
z dne 15 februarja 1929 (Vse v mil. Din; v oklepnih rs-zMka nanram izkazu z dne 15 februarja 1929.) Aktiva: Kov. pod'o»TB 304.1 (4- 2.1), posojila: menična 1 369.0, lomb-rdna 2K4 9, skupaj 1624.0 (18.1). saldo r->7.nih računov 5316 f-MO.o); pasiva: b-nkovi 5.142.8 (—94.81. drž tepalve <10-0 ( + 29 4). obveznosti: žiro 504.9, razni računi 2*8.7. skupaj 763.6 (+89.7), ostale postavke ne-izpremenjene. '
*
Izdaio Rpjmakoffa Vcstnika in oficiielneca kataloga IX. Ljub'ianskesa velesejma >> poverila vo-lesejmska uprava kakor že leta 1927 in 19°8 tudi letos tvrrtki »Saturn«- F. Leonov. Ljubliana. Rimska cesta 6. Tvrdka sprejema tudi vse o^lnso *.a te izdaje in za seimsko legitimacijo Prva številka Vest-nika z zanimivo vsebino izide 15. aprila.
Borza
Dne 22. februarja 1929. DENAR
V današnjem deviznem prometu so tečaji v glavnem ostali neizpremenjeni. Zaključeno je bilo privatno blago v devizah London. Dunaj in Pariz, Narodna banka pa je dala devize Curih, Berlin in Prago. Povpraševanje je bilo slabo.
Zagreb. Amsterdam 2279.25—2285.25, Berlin 1351.25-1354.25. Budimpešta 992.14-995.14. Curih t094.40-1097.40, Dunaj 799.25-802.25, London 276.16—276.96, Newyork 50.76—56.96, Pariz
221.50-223.50, Praga 168.53-169 33, Trst 297.51-
299.51.
Belgrad. Amsterdam 2279.25—2285.25, Berlin 1351.25—1354.25, Bruselj 790 06 793.06, Budimpešta 992 11—995.14, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 799.25 802.25, London 270.16-276 96. Pariz 221.54 do 223.54, Newyork 56.76—56.96, Praga 167.53 do 169.33, Trst 297.65—299.65.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.42, Budim-pešta 90.62, Bukarešt 3.10, Dunaj 73.07, London 25.235, Newyork 520, Pariz 20.305, Praga 15.41, Trst 27.2625, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 80.80.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.4925, (valuta) 12.4575, v Londonu, Ne\vyorku in Pragi neizpremenjeno. .
uevtzni ietai( na iiubfansici borzi
Tt. tet'run rja V1"
	povpras	'OH	j redu i	sr. i 11.
Amsterdam	_	iMUb	_	_
erlin	1351.25	1354.7?	1352.75	L: 53.—
Bruseli	—	791.' b	—	—
Budimpešta	—	993.1 4	—	
i 'urili	1094.4H	It 1(7.41	I'9\9	—
Dunaj	799.25	S02./6	W 41.75	_
London	27o.l6	276.9t>	270.56	_
Newyork	—	56.8	—	36.87
Paru	221/0	223.51	112&'	_
Praga	I6H.53	lfc9-43	168.9 J	1(8.93
Trsi	298.40	298.6J	—	29h.t4
VREDNOSTNI PAPIR|I
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 .len., Praštediona 930 deii., Kred. zavod 175 den., Vevče 120 den., Ruše 260—280, Kranj ind. 222 bi., Stavbna 56 den., šešir 105 den. ,m Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda kasa 427 do 428 (428) termini: 2. 426—427.50 (425 - 426—427), 3. 430-431, 4. 133-434 ( 433), 5. 436-438 (439)! 12. 460- 462, 7 odst. inv. pos. 90—92, agrari 54 do 55 (54). Bančni pap.: Hipo 55.50- 56 (55.25 - 55.50), Poljo nove 16.50-17 (10.50), stare 17.25-17.50 (17.50). Kred. 93 bi.. Jugo 92-92.50 (92), Lj. Kr. 125—130, Medjun. 57.50 den., Nar. 7500 (8000), Prašted. 930-935 (930), Srpska 153-154, Zem. 138. Ind. pap.: Guttmann 200—205, Slavonia 5 25 do 5.50, Slaveks 101.50, Danica 160—170, Drava 460 blago, Šečerana 485—495, Osj. ljev. 180—190, Brod. vag. 315 350, Union 190-199, lsis 22—23 (22), Ragusea 505-510, Trbovlje 472.50- 480, Vevče 125 do 126 (125), Piv. Sar. 200—210.
Belgrad. Narodna banka 7500, voina škoda 425—425.50, 3. 429.50-430.
Dunaj Don. sav. jadr. 87.60, Wiener Bank-verein 25.05, llodencredit 109.30, Creditanst 58.75, Escompteges 23, Zivno 142.25, Jugo 6.70, Ausslger Chemische 260, Guttmann 24.75, Mundus 185, Al-pine 30.70, Trboveljska 58.15, Kranj. ind. 28, Rima Murany 124.90.
Los
Na ljubljanski borzi je bil zaključen 1 vagon bukovih plohov. Tendenca mirna
Eksekutivni nakup: ca. 140 kub. m desk. smreka-jelka 4 m dolgih malo kon. do 3 cm tom-bante 28 mm. od 16 cm šir. naprej, rnedia ca. 22 cm, teža do 530 kg fko vag. meja Pošto ina, sukce-sivna dobava 680 Din.
Žrlo
Kakor na inozemskih tržiščih, zlasti na ameriških, opažamo sedaj tudi ua domačih tržiščih znatnejšo učvrstitev položaja v žitu Danes je bit promet v pšenici živahen in .se je plačalo za gor-njebaško pšenico do 250, za sremsko pa do 252.50 nakl. post. V koruzi je kupčija manjša, vendar je bilo zaključenih za Slovenijo nekaj vagonov laplat-ske koruze za promptno dobavo po 300 -302.50 Rakek jugoslovansko ocarinjeno. V ostalih proizvodih ni znatnejših sprememb, tudi kupčija je slaba razen v pšenični moki, katera se je danes trgovala v večjem obsegu po nekoliko višjih conah.
V Ljubljani notirajo:
Dei. pridelki (vse samo ponudbe, slov post, plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica bč 80 kg -% 305-307.50, marec 310—312.50, april 315 do 320, maj 322.50—325. koruza ameriška 345, loč času primerno suha 310— 312 50. soržica 50% rži in 50% pšenice, fko Domžale 285 - 290, moka Og vag. b! Iko Ljubljana, plač. po prejemu 420—425
Zaključkov ni bilo. Tendenca stalna.
Eksekutivna prodaja: 200 <| zdrave rešetane suhe gorbaf. pšenice 78 do 80 kg 2% 1927 285 Din.
Novi Sad. Pšenica: bč., gor. bč. in pot. 245 do 250, bn. 240—242.50, sr. 247.50 -252.50. Oves: bč 245 - 250. ban. 240-245. slav 245- 250. Koruza: bč. 260—262.50, 3. 270-272.50. Ječmen: bč. 255 do 260. let 270—280. M<ka: Og 342.50 -352.50, St. 2 322.50—33'.'50. šl 5 302.P0-312.50. št. 6 277.50 do 282.50. št 7 262.50 -26750, št. 8 205—215. Otrobi; bč. 182.50-185.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: maroc 25.15—25.12, zaklj. 25.11-25.12, maj 26 09-26.04, zaklj 26.03—26.04, oktober 26.70—26.49, zaklj 26 47 do 26.48 Rž. marec 23.25-28.20, zaklj. 23 20 do 23.21, maj 24.08 -24.06. zaklj. 24 13—24.15, oktober 24.62-24.36, zaklj. 24.36-24.37. Koruza: mai 28.81 do 28.72, zaklj. 28.71—28.72, julij 28.82—28.70
DIŠAVE SLON
Metlika
Umrl je v Gradacu v Belokraiini g. V i n k š I, trgovec in posestnik v moški dobi let za močno pljučnico.
Zima se vrača in sploh kaže letos, da je ne bo konec. Dne 21. t m. ie zopet kazal toplomer, ali bolje mrzlomer —20° C. Manjka nam drv in premoga, katerega smo letos upehali in nam je prav dobro poslužil. Saj mora že radi časa in letne dobe enkrat prenehati.
Prireditve in društvene vesti
Mladinski dom, Kodeljevo. V nedeljo ob 4 popoldne se ponovi drama: »Hasanaginica«.
Občni zbor Zveze šoferjev Slovenije se bo vršil v nedeljo, dne 24. februarja 1929 ob 9.30 dopoldne v gostilni Novak, Rimska cesta 13. Na dnevni red pride tudi razgovor o ustanovitvi starostnega zavarovanja, zato se člani in tudi drugi stanovski tovariši pozivjjajo, da se občnega zbora zanesljivo j udeleže. — Oubor.
0 Strokovno društvo javnih nameščencev v LJubljani ima drevi ob 20 v posebni sobi v kleti konzumnega društva na Kongresnem trgu štev. 2 svojo odborovo sejo.
Ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20. url.
Sotoba, 23. febr. Zaprto.
Nedelja, 24. febr. ob 15. uri: UTOPLJENCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Ob 20. uri: VDOVA ROŠLINKA. Izven,
OPERA: Začetek ob pol 20. uri.
Sobota, 23. febr.: POLJSKA KRI. Gostuje Ljubiš* lliči' Izven. '
Nedelja, 24. febr. ob 15l uri: FAUST. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri: POLJSKA KRI. Gostuje Ljubiša Iličič. Izven.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 24. februarja ob 15: »LUMPACIJ-VAGA-BUND«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. - Ob 20- ADIEU M!MI«. Znižane cene. Kuponi
Ponedeljek. 25. febr Zaprto.
Torek, 26. februarja ob 20: »ROMEO IN JULIJA«. Premijera. Ab. A.

rnfeh vrvenjem
Kdo je dobil svetovno vojno
Tragična zmota porotnega sodtsca
Nemško pokopališče (Campo santo Teutonico) m nemško gostišče v Rimu, ki je po rimski pogodbi pripadlo cerkveni državi.
Pred prisedni&kim sodiščem v Kolnu se je 20. t. m. izkazala nedolžnost dveh delavcev, ki jih je bilo porotno sodišče obsodilo na dolgoletno ječo. Dne 18. oktobra 1919 sta dva roparja v Hossenu pri Kolnu napadla blagajniškega sela in mu uropala 1030 mark. Sum je padel na 20 letna delavca Jobgesa in Hupplerja in porotno sodišče je obsodilo prvega na pet let, drugega pa na sedem let ječe. JSbges je svojo kazen prestal, Hiipler ie pa presedel v ječi 6 in pol leta. Oba sta vedno zatrjevala, da sta nedolžna. Proti koncu minolega leta je pa neka ženska v družinskem prepiru spra-
Dr. Marek Gazik, odstapivši češkoslovaški minister
Gotovo ni za nikogar nikako odkritje, da so zmago v svetovni vojni dobili Američani —■ že enostavno s tem, da so se vojne udeležili in dovedli zaveznikom svoje neizčrpane in neizčrpne sile. Vendar je zanimivo, kaj je o tem izjavil nemški vojskovodja Hinden-burg v prvih dneh premirja. Tedaj so po mnogem prizadevanju prišli do njega v Kas-selu šiirje ameriški poročevalci, med temi
M. Younggreen, vodja ameriških reklamnih zvez, ki se mudi tačas v Berlinu, da se dogovori z zasto-niki evropskih reklamnih podjetij glede bodočega reklamnega kongresa.
Georg Seldes od »Chicago Tribune«. Le-ta objavlja sedaj v posebni Knjigi tisto iz svojih vojnih spominov, kar tedaj iz raznih ozirov ni smel objaviti. In med drugim govori o sprejemu pri generalfeldmaršalu Hinden-burgu. Iz pogovora par odstavkov.
Na vprašanje, kakšna je pravzaprav sedaj njegova služba, je Hindenburg odgovoril: .^Gospodu Ebertu, ki vodi sedaj vladne posle v Berlinu, sem obljubil, da bom vodil vrhovno poveljstvo tako dolgo, dokler ne bodo vse čete varno zapustile fronte in dospele domov. Potem se moja delavnost neha. Umaknil se bom v zasebno življenje.«
Po daljših ovinkih so poročevalci Hin-denburga slednjič naravnost vprašali: »Kdo je dobil vojno?« Hindenburg je odgovoril obširno. V glavnem je rekel: ^Odgovoriti vam hočem z enako odkritosrčnostjo, kakor ste me vprašali. Vojno je dobila ameriška pehota v Argonih (mejno gorovje proli Nem-č;ji). To pravim kot vojak. Predvsem moram pr znati, da Nemčija vojne po 1. 1917. ne bi bila mogla več dobiti. Na kopnem bi bili mogli zmagati. Zavzeti bi bili mogli Pariz. Toda po splošni slabi letini 1916. je dosegla angleška blokada 1. 1917. najvišji učinek.
Tako moram tedaj reči, da sta angleška gladovna blokada 1. 1917. in ameriški napad v Argonih 1. 1918. odločila vojno za zaveznike. Vendar bi bili mi kljub angleški blokadi, ki je ugonobila naše civilno prebivalstvo in nas prisilila, da smo prikrajšali vojaško prehrano na fronti, vendar-le še dosegli mir, brez zmage sicer, toda vsaj kolikor toliko zadovoljiv; vojna bi se bila končala nekako »remis«, brez premagancev in brez zmagovalcev. Tudi če bi se razmere do 18. julija 1918. za nas ne bile izboljšale, bi bili še mogli doseči sprejemljiv mir. Imeli smo še znatne sile in vedno dovolj rezerv, ki jih ne bi bil mogel popolnoma izčrpati noben sovražni napad. Niti ofenziva dne 18. julija 1918., ki jo presoja marsikak voditelj zavezniških čet kot odločilno za preokret v vojni, ni izčrpala prevelikega dela naše vojske in nas ni vrgla iz vseh pos.ojank.
Kdor hoče vojno dobiti, mora sovražnikove sile izključiti iz boja. Poleti 1918 je bila
Hotel za policijo
Nemško notranje ministrstvo namerava v Berlinu zgraditi hotel za policijske uradnike. V berlinskem policijskem inslitutu se namreč neprestano vrše tečaji, katerih se udeležujejo po 100—120 policijskih uradnikov iz vse države. Da se tem ljudem za čas njihovega bivanja v Berlinu omogoči cena, a vendar dostojna oskrba, zgradi država zanje lasten hotel.
Velepomembna iznajdba za čiščene vode
pa nemška vojska še dovolj močna, da bi bila mogla valiti ofenzivo za ofenzivo proti sovražnim frontam. V to svrho smo imeli še dovolj ljudi, streliva in tudi potrebno razpoloženje čet. Sovražnikova premoč nad nami še davno ni bila popolna. Ravnotežje so zrušile ameriške čete.
Argonska bitka je bila počasna in težka. A bila je strategična bitka. Bila je bridka ter je izčrpala divizijo za divizijo. Držati smo morali železniško zvezo Me.z—Longuyoe in upali smo, da bomo odbili vse ameriške napade, dokler se nam ne posreči umakniti cele armade iz severne Francije. Morali smo skozi vrat velike steklenice, ki je bil zelo ozek. Nemške in ameriške divizije so se borile v Argonih druga proti drugi z obupno vztrajnostjo in se medsebojno ugonabljale. Američani so izvrstni vojaki. Moje divizije, ki sem jih pošiljal proti njim, pa so bile številčno slabe in neizpočite, dočim je dospela vsaka nova ameriška divizija na svoje mesto sveža in popolnoma pripravljena za napad.
Tako je prišel dan, ko je moglo ameriško vrhovno poveljstvo poslati v bitko nove divizije, dočim jaz nisem imel niti ene že zbite divizije, da bi z njo zamašil vrzeli. Tedaj mi ni preostalo drugega, nego da sem vprašal za pogoje premirja.«
Letalo za Pija XI.
Sv. oče pij XI., bivši odlični planinec, je velik prijatelj modernih vozil. Odpravil je v Vatikanu konje in se vozil po vrtovih vedno
Munchcnski inžener dr. G. Krause je iznašel način, po katerem je mogoče v toku ene ure očistiti in razkužiti vsako množino vode, in to skorej brez stroškov. Vsi povzročevalci griže, legarja, pljučnice, škrlatinke in drugih kužnih bolezni so v teku ene ure brezpogojno uničena Ln voda popolnoma sposobna za pitje.
V	ta namen ni treba drugega, kakor da se doda vodi skoraj neskončno majhna množina srebra, to je 1 in pol grama na deset milijonov litrov vodel Vsekakor mora biti to srebro na poseben način pripravljeno. Krausejevo srebro se imenuje »Katadyn«. Poldrugi gram zadostuje za gori navedeno količino vode za 13 mesecev
V	Nemčiji zmrznilo več milijonov
ton krompir, a
V Nemčiji cenijo krompir, ki je letošnjo zimo zmrznil, na več milijonov ton! Sedaj si strokovnjaki in seveda tudi kmetje sami belijo glave, kam z zmrznjenim krompirjem, da bi vsaj nekaj zalegel. Čim največ ga hočejo pokrmiti živini, ostalega pa oddati v industrijske namene (špirit, škrob itd.). Vendar pravijo tovarnarji, da jim nedostajajo sredstva za nakup tolikih množin. Še večje bo pa spomladi vprašanje: .-Kje dobiti krompir /a hrano in saditev?«
iV *.v *
»Turški in baskiški jezik sta najtežja v Evropi. Posebno baskiški jezik je tako težaK, da ga niti Turki ne razumejo,«
Ob sedemletni« papeževanja Pija XI. se je vršila v cerkvi sv. Petra v Rimu slovesna služba božja.
h.rai| Anonz in general Primo d i Kivcra, ki vodita usodo Španije.
nico; dalje spalne prostore, jedilnico, kuhinjo in prostore za spremstvo. Vsega bo štel vlak šest voz, ki bodo vsi električno kurjeni.
„Ne morem za to V*
O poteku porotne razprave v Znajmu proti trikrainemu roparskemu morilcu Filipi-nu poročajo: Obtoženec je prikupne zunanjo-sii — visok in vitek; a pogled mu je moten in prazen. Sploh napravlja vtis duševno zelo zaostalega človeka. Ko ga vprašajo, kaj je politika, pravi, da so to društva. Po političnem pripadništvu je socialist. Mnogo je bral detektivske in zločinske romane.
Med čitanjem obtožnice je začel Filip!n ihteti, a se je kmalu zopet pomiril in sedel brezčutno, vase pogreznjen. Pri zaslišavanju
vila na dan, da sta oni rop izvršila dva čisto druga človeka. Bila sta to delavca Rosell in Weck, ki sta pri zaslišanju takoj priznala svojo krivdo in izjavila, da Jčbges in Hiippler na ropu nista bila kakorkoli udeležena. Dne 20. t. m. se je proti njima vršila razprava ter sta bila obsojena eden na tri leta, drugi na dve in pol leta ječe. Državni pravdnik je ugotovil, da je nedolžnost Jobgesa in Hupplerja sedaj popolnoma dokazana in da bo sodišče nasproti njima storilk) svojo dolžnost. Kdo jima bo pa vrnil pet odnosno šest najlepših mladih let?
Ali sme kirurg izvršiti vsako operacijo ?
S tem vprašanjem se peča te dni francoska javnost. Ni še dolgo, ko je pariški kirurg na zahtevo kratkoumni ženski operiral meča, da bi bila vitka. Operacija se je ponesrečila in ženski so morali nogo odrezati. Sedaj si je pa dala neka Paričanka odrezati celo nedri, ker so jo ovirale pri športu! »Matin« vprašuje, kaj pravi na take operacije oblast narodnega zdravja, kje ostaja tu skrb za zdrav naraščaj?
z avtobobilom, ki so mu ga verniki podarili. Celo ob svojem prvem izhodu iz Vatikana — k zahvalni slovesnosti v Lateran — se bo s svojim spremstvom vozil v avtomobilu. Sedaj pa poročajo angleški listi, da je neka velika angleška tovarna letal dobila iz Vatikana naročilo za eno letalo. Tovarna je nato prosila, da sme sv. očetu letalo podariti. Letalo je štirisedežnik; na nosilnih ploskvah ima grb vatikanske države. Notranjost je krasno opremljena, »peta s plavim baržunom. Z letalom poleti v Rim poseben angleški pilot, ki ostane potem najbrže v vatikanski službi.
Uprava italijanskih železnic pa pripravlja za papeža poseben salonski vlak, ki bo še vse krajsneje opremljen nego dvorni vlak kraljeve družine. Vlak bo imel kapelo, potem sijajen salon, veliko sprejemnico in delavnico s knjiž-
prizna, da je obrekoval grefovega tajnika Voj-techa, da je hotel uiti iz zapora in zaio pobil na tla jetniškega paznika, da je ukradel škornje. Ko pa pridejo na vrsto strašni umori, obmolči in ni mogoče spraviti iz njega drugega, nego dosledno izjavo: »Ne morem za tok Predsednik mu prigovarja, naj si olajša vest z izpovedjo; obtoženec tiho joče in pravi slednjič: »Zal mi je!«
Priče so brez izjeme vse samo dobro izpovedale o Filipinu; bil je dober fant in nihče ni verjel, da bi bil sposoben takega zločina.
„Ne bojte se starega bolnega j uda!"
Roda Roda utira v berlinskem »Tempu« Trockemu pot v Nemčijo. Usodo Trockega primerja usodi starogrškega državnika in vojskovodje Temistokla. Slednjič pa pravi: »Pred možem, ki stoji levo od Stalina, bo meščana groza. Ali ima zemlja sploh še prostora levo od Stalina — ali ne stojimo tu že z eno nogo v praznini? Toda tu imamo pred seboj slučaj najgloblje bede. Gospodje na desnici: ne bojte se starega, bolnega juda!« — Nemški meščan pa se seveda po pravici uezaupno vprašuje, če se je ta »stari jud« res že lako ugnal, da ne misli več na nobena nova podjetja?
Spori
. SIJAJEN USPEH SLOVENCEV V SMUŠKIH iEKMAH ZA PRVENSTVO FRANCIJE.
V	.Lucho, malem mestecu v Pirenejah so priredili Francozi smuške teke na 45 in 18 km za prvenstvo Francije. Tekmovanj so se še udeležili Cehi, Poljaki in Jugoslovani, ki so pa radi izredno slabih zvez k teku na 45 km iz Zakopan prišli prepozno. Na progi 45 km so vozili samo Francozi, zanimivo je pa dejstvo, da je zmagovalec na 45 km zamogel v teku »ia 18 km dobiti 16 mesto. Vsa priredba je bila zelo slabo organizirana in se je za vsako ceno skušalo Francoza napraviti za zmagovalca. Tako je ; drugo plasirani Berlhet, katerega nihče ni vide), da ; bi koga pretekel, bil prvotno proglašen za prvega. Šele na energičen protest Cehov in Jugoslovanov se mu je priznalo, tudi po krivici, drugo mesto. Na 18 km je starta o 40 tekmovalcev in so bili doseženi sledeči rezultati:
1 1. Otokar Nemeckv (Češka) v času 1:22:34;
2.	Berthet (Francija) v času 1.26:18;
3.	Joško Janša (SK Ilirija) v času 1:28:19;
6. ing. Janko Janša (SK Ilirija) v času 1:31:16.
Godec je zasedel 10 mesto največ radi tega, ker se je prehladi], kajti ko so odšli iz Zakopan, je bila temperatura — 40", v Lucho pa vladajo tople klimaiične razmere. Tekme same so sc pa vršile 1000 metrov visoko v Pirenejah. Na sporedu so bile tudi skaka ne tekme, katerih se pa naša ekipa ni udeležila, ker niso bili zato pripravljeni.
MLADINSKE DRSALNE TEKME S. K ILIRIJE.
S. K. Ilirija ho izvedla v nedeljo 24. februarja ob 9 dopoldne ponovilo mladinsko drsalne tekme. Tekmovalci, lako dečki kakor deklice se morajo javiti točno ob pol t) v garderobi na drsališču sodniškemu zboru 'tekmovalo se bo v dveh skupinah in sicer prva skupina do 11 let in druga od 12 do 18 let Program tekmovanja je razviden iz razpisa z dne 20. febr. Ker je pričakovati še večjega števila tekmovalcev kot prošlo nedeljo, bo prireditev gotovo zelo zanimiva, nakar opozarjamo cenjeno občinstvo.	*
NEDELJSKE SMUŠKE TEKME.
V	Sloveniji: I. SSK Maribor priredi jubilejne smuške tekme s startom in ciljem v Mestnem parku. Tekme so otvorjene za juniorje, seniorje, dame, starine in mladino.
V	Dovjein-Mojstrani priredi Smučarski klub D.-M. stafetne tekme klubov, prve tekme te vrste v i naši državi. Tekme so brezdvoma zelo zanimive ter j bodo pokazale jakost smuških vrst posameznih klubov. Popoldne se vrši tekma v smuških skokih na , skakalnici.
V	Gorjah priredi six>rtni klub Gorje smuško tekmo, otvorjeno za vse klube.	j
V	Tržiču priredi športni klub Tržič alpsko ! smuško tekmo z Zelenice na Sv. Ano, ki bo z ozirom na dober sneg in lep teren nudila prvovrsten
8P°rt	„ .
V	Besni priredi Ski klub Sarajevo smuško tekmo za prvenstvo Bosne in Hercegovine, otvorjeno za vse smučarje, verificirane pri JZSS. Za to prireditev vlada prav izredno zanimanje.
V	Zagrebu priredi TKSIjetne s Sljemeua pa-frulno tekmo, istotako otvorjeno za vse klube.
Glede vlakov za Gorenjsko obvešča Zveza, da pričakuje jutri brzojavnega rešen j a glede uvedbe popoldanskega vlaka za Kranjsko goro. Ako tega dovoljenja ne bi bilo, tedaj naj naroče izletniki Smučarskemu klubu v Mojstrani brzojavno sani. Klub bo stavil za prevoz dovo j sani na razpolago ..k večernemu vlaku. Ako bo vozil popoldanski vlak, to objavljeno pri tvrdki Goreč v Ljubljani.
Smučarski težaji ing. Hanssena. Iug. Hanssen vodi ta teden smučarski tečaj v Zagrebu ter ima nad 50 udeležencev. V ponedeljek se vrne v Ljubljano, kjer bo nadaljeval s tečajem v Kozji dolinci dnevno ob 14 do nedelje, 3. marca 4. marca prične na Bledu tečaj v smuških skokih, ki bo trajal do 10. marca. Za ljubljanski tečaj se ni treba prijaviti, za blejski tečaj naj se prijavijo interesenti na Športni klub Bled. Priiavnine ni. — J/ISS.
* ✓
Športni klub »Gorje« razpisuje za v nedelj n dne 24 t. m. medklubske smuške tekme, na progi 15 km. Tekmujejo samo verificirani člani JZSS. Prijave se sprejemajo do sobote zvečer do 18. ure, zamudniki se še lahko prijavijo pred tekmo Priče tek tekme ob 11. uri dojioldne. Za prve tri zmagovalce so razpisana praktična darila. Proga je irednje planinska, sicer ni težka, pač pa zahteva pravega smučarja. Ker se tekma vrši v okolici najlepšega slovenskega kraja, bedo prišli tudi gledalci na svoj račun. Kdor pa lioče Imeti res pravi užitek, naj prinese, če poseduje, smučke seboj, ker Je pri nas kraj in smuka nadvse ugodna.
SK Ilirija — sankaške tekinc. Za primer, da oodo v Bohinju izvedle sankaške tekme za prvenstvo Slovenije, poziva odbor SK Ilirije člane in članice, ki se hočejo udeležiti tekmovanj, da javijo to pismeno klubovemu tajništvu do torka, 26. t. m. Po potrebi bo odbor sklical nato sestanek interesentov Razpis tekem je bil objavljen 14. t. m.; ra7jpisane so bilo vožnje seniorjev, juniorjev, novincev in dam enosedežno ter dvo-sedežno za dame, za gospode ter za dame in gospode (mešani pari). — 'rajnik
S. K. Jadran. Vse članstvo se ponovno opozarja na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 24. febr. 1929 v salonu gostilne »Usenik«, Borštnikov trg 2 ob 9. uri dopoldne. — Odbor.
SK Tržič priredi kakor ie bilo že objavljeno v nedeljo dne 24. t. m. inedklubsko propagandno alpsko smučarsko tekmo na Zelenici. Prijave sprejema do sobote 23. t. m. do 18 Seijak Anton. Tržič 106 in ne kakor je bilo pomotoma objavljeno do 15. t. m. — Ponovno vabimo vse smučarje, da se te edine alpske tekme v Jugoslaviji udeleže v obilnem številu. Obeta se hud boj, ker so prijavljeni tekmovalci iz vseh večjih krajev. Krasna darila mestne občine so izstavljena v Tržiču, trgovina g. Frankota. Snežne razmere prvovrstne. Zveze z vsemi vlaki ze'o ugodne, izvzemši vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.40. Tekmovalci in gledalci iz Ljubljane in cele Goren; ske se lahko odpeljejo šele v nedelio z jutranjimi vlaki in pridejo še vedno pravočasno na tekmo ki se prične ob 13. Vabljeni so tudi sankači, da preiskusijo izfcorno in najlepše sankališče Jugoslavije na ljubeljski cesti. Prijatelji narave bodo lahko uživali redko zimsko krasoto enega najlepših gorskih količev, dolino Sv. Ane.
Športni klub Tržič naznanja, da so snežne razmere ua Zelenici, kjer se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. medklubska smučarska tekma za krasna darila občine Tržič, prvovrstne in je upati, da bodo take ostale. Saninee je prvovrsten in bodo tudi sankači imeli svoj užitek ua enem najlepših naravnih sankališe na ljubljanski cesti. Proga za smuške tekmo je dolga ca. 6 km in ves čas * smuku (torej brez vspona) in ie ob teh snežnih razmerah pričakovati, da l odo tekmovalci dosegli izredno dober čas. Prijavljenih je dosedaj 24 tekmovalcev iz cele Slovenije" _ Vabimo ponovno vse ljubitelje športa in narave, da prisostvujejo tej tekmi, ki je edina te vrste v Jugoslaviji v krasni okolici Košute, Begunj-ščiee in Zelenice. — Start je ob 13 na sedlu Zelenica. Zveze z vlaki so na i ugodnejše.

mznee
„Slovenci v desetletju 1918 1928"
Samo še do 10. marca se dobi to monumen-talno dela, kot ga imenuje zagrebški Morgeublatt (1929, št, 25) pri za ožnici, Leonovi družbi (Jugosl. tiskarna, kofportažni oddelek) po znižani ceni 180 Din za nevezani, 200 Din za vezani izvod. V knjigarnah je cena 25% višja in jx> 10. marcu tudi pri založnici. Herman We n d e 1 je knjigo ocenil v Pra-ger Presse 10. febr. 1929. Svojo oceno zaključuje: »... kratko, četudi delo nikjei ne zataji svojega nacionalnoslovenskega in katoliškega stališča, je ne samo porabna enciklopedija za vsakega, ki se danes kakorkoli obrne proti Sloveniji, temveč tudi vir bodočega historika, kateremu plastično stavi pred oči začetke jugosovanske države v njenem najbolj za-padnem delu.« — Ad. Cerny je v Slovanskem Pre-hledu (Praga 1929 str. 64) zapisal: »Priporočujemo knjigo pozornosti vsega slovanskega sveta.«
Zagrebško pismo
Interesnnten članek o Merežkovskem — Nova Evropa.
Zadnja številka »Hrvatske Prosvjete«, katere literalni poročevalec »Jutra- sploh ne omenja, dasi je najbolj solidna zagrebška književna revija (na široko pa se je iždeklainiral o »Panthe-onu«, ki se sploh ne jetnlje resno), objavlja nenavadno globoko utemeljen članek g. Rimarič-Volin-skega o Merežkovskem. Avtor daje v tem članku kratek sintetičen pogled na Tolstega in Dostojevskega, potem se pa ozre na pomen Merežkovskega. Pisec ogotavlja. da Merežkovski vobče ni tipičen Rus, potem na temelju njegovih del in analize pravi, da Merežkovski ni iskren in da nima mnogo srca, a predvsem, da je daleč od 'p^ da bi tolmačil rusko dušo. On je zapadnjak i Mi z zapad-njaško liberalno glavo, nie—v dotik z ruskim življenjem pa ima samo literaren značaj, v kolikor je vzel gradivo za svoja dela lupatam iz ruskega življenja. Istotako Merežkovski ni nikdar dal jasne opredelitve svojega življenjskega naziranja, tako da se o njem ne ve, dali je kristjan, ali z druge strani pristaš paganlzma. Kadar se zdi, da bo podal svojo izpoved, i/begava vsak jasnejši odgovor Po vsem izgleda, da ie njegovo naziranje to, da bj bilo treba napraviti sintezo iz paganizma in krščanstva Ta izvajanja so podkrepljena in pisana z zanosom, tako da jih čitatelj spremlja z veliko pažnio. Dosedaj v hrvatski književnosti nismo imeli takega sintetičnega pogleda na osebo Merežkovskega — R^zen tega imamo v tej številki »H. P.«" zelo simpatičen prikaz pesmi Frana Albrehta »Prisluškovanje«. katerega je napisni hrvatski lirik Dragutln Domjanič.
»Nova Evropa« jjotem, ko je nehala prinašati aktualne politične članke, jo postala nekoliko preveč profesorska. Sedaj prinaša razprave o svobodi. Urednikova spretnost bo najbrže i sedaj našla način, da bo list interSsanten. saj ima naša liberalna demokratska inteligenca še kaj povedati publiki. V nasprotnem slučaju bi se lahko pojavilo mnenje, da je za njo odločilno držanje ministrstva notranjih del...	Dkkr
„La vie inteUectuelle"
Z oktobrom 1928 je v Pariz« (Juvisy ch. Pariš, 35 avenue de la Cour de France) začela izhajati nova katoliška revija, ki jo izdaja znani urednik lista »Vie spirituelle«, pater Bernadot. Dočim ie »Vie spirituelle« peča z vprašanji verskega življenja, — priznati treba, da izredno srečno združuje teologijo z dušnim pastirstvom, — hoče »Vie inteUec-luelle« zasledovati celotno duhovno življenje sedaj-njosti v vseh njegovih izrazih S tein seveda nikakor ni rečeno, da bi teologija bila pregnana iz lista. Nasprotno baš eden glavnih ci'jev nove revije je, da pokaže aktualnost »udi teoloških in religioznih vprašanj. To se pravi, da hoče probleme duhovnega življenja današnjih dni spraviti v zvezo s cerkvenim naukom. S poštenim poudarkom se hoče izognili nevarnostim, katerim je zapadla marsikatera katoliška revija, — kljub najboljši volji urednikov, ki so se podzavestno podali na razna moderna kriva pota. A revija noče biti ozkosrčna in pridigarsko-moralizujoča. Okrog sebe zbira najodličnejše sodobne francoske katolike, ki morajo zadovoljiti tudi
NA POLJU SLAVE. V tej zgodovinski povesti nam sloveči avtor »Z ognjeni in mečenK »Potopa« in -Malega viteza«. Henrik S i e n k i c w i c z popisuje borbe [K) 1 j ske ga kralja Jana Sobieskega s Turki, ki so se zaključile z osvoboditvijo Dunaja 1. 1683. Roman je sijajna slika poljske hrabrosti in ljubezni do domovine ter patriotično delo v najvišjem pomenu besede. Dobi sc v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani in stane broš 28 Din, vez. 40 Din.
razvajenega in razrvanega modernega človeka. Vse kaže, da bo ta revija francoskih katoličanov tista, ki bo najaktualnejša. Doslej so izšli štiri zvezki, v katerih najdemo imena J. Maritain, lournel. Me-line, Quenet, Rabeau, Dermenghem, Harlaire, Ma-
quart, Simon, Leclergs in druga.
*
Čas, revija Leonove družbe, zvezek 5 prinaša veleaktualen članek dr. Aleša Ušeničnika Katoličani in ku tura, dr. France Goršič obravnava važen socialni problem: Zavod ali rodbina, dr. Ahčin objektivno analizuje v sestavku Fašistični sindikati principe in obliko fašističnega koojieiativizina Med beležkami je zelo važna, čeprav kratka ona o Religioznih socialistih (A. U.).
Znanstveno predavanje Slovenca v inozemstvu. — Docent ljubljanske univerze dr Viktor Korošec je predaval 21. febr. na zborovanju »Deutsche MorgenlSndische Gesellschafk v semit-skem inštitutu lipske univerze o državnem in mednarodnem pravu Iletejcev.
Angleške novitete. Prve novitete tega leta v Londonu so: Arnold Bennet Accident« (Cassell, London),, Hillaire Bel lic »Belinda« in The o dere Dreiser »The Genius« (Constable). Upton Sinolair »Boston« (Laurie), Rabindranath Tagore Fire-f I lest ter od istega avtorja »Letters to a friend/ (pri Mac millann oair. Allen in U inv in) Koncem februarja izidejo roman Mihaelo Arlensa :>Lily Chr'strine<r (pri Hutchinsonu), prvi zvezek me-moarov lorda D'Abernona pod naslovom »From Spa to Rapallo« ter avtobiografijo nedavno umrlega lorda Haldaneja (oboje pri Hodder in Stou-ghtodS?
*
Mednarodni dirigentski tečaji. Znani Mozar-teurn v Solnogradu priredi julija in avgusta t. 1. dirigentske tečaje pod vodstvom profesorjev dr. Pavla Graenera iz Lipskega ir. dr. Bernharda Paumgartnerja iz Solnograda Dirigenti bodo imeli priliko, da se praktično vadijo v vodstvu orkestra na simfoničnem orkestru Mozarteuma, da se izobražujejo v kompoziciji in vseh k temu spa-dajočih predmetih
PRIKROJEVANJE PERILA po životni meri. Strokovna učiteljica Ema A r k o v a v nazornih slikah in točnih na vodi lili podaja v tei knjižici pouk gospodinjam. dekletom in šiviljam, kako čisto brez tuje pomoči krojiti in sešiti žensko. moško ter otroško perilo ter po-steljno, namizno in hišno perilo. Knjižica, ki se v domačem gospodinjstvu ne more pogrešiti, stane 40 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v LJubljani.
ŠOFER. Inžener Josdp Stolf u jo v tej skoro 300 strani obsegajoči knjigi pod .1 konstrukcijo, delovanje ter strogo avtomobila, pojasnjujoč opis s 300 jasnimi slikami v priloženem zvezku ter 1$;	slovar tehničnih izrazov. Temeljita
knjiga, ki išče sebi enake v v.-o.j strokov u i literaturi te vrste, je neobhodno potrebna šoferju samovozaču in lastniku avtomobila Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani in slane 140 Din.
Radio
Mi v Češkoslovaški
Pred kratkim se je neki ljubljanski dnevnik obregnil ob našo postajo, češ da ne s! rbi za radijske stike s Češkoslovaško, ne uvršča v svoj program češkoslovaških točk in ne vem še kaj. Amaterji, ki zasledujejo naše programe, so že povedali svojo sodbo o tem. Druge bo pa morda zanimal izvleček iz pisma, ki ga je te dni prejelo vodstvo postaje. Pisano je v Oslany na Slovaškem in datirano 7, 11. februarjem-
Ne zamerite mi, cenjeni, nekoliko vrstic, akoravuo so pisane v češčin<, ker se namreč še nisem izpopolnil v slovenskem jeziku.
Pred vsem sprejmite naše (meje iu so-poslušalcev Vaše radio postaje) zahvalo za nekoliko onib večerov, ko smo poslušali Vaše programe. Vzradosti se človek ob godbi, ka-
Globoko užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da si je Vsemogočni izvolil poklicati k Sebi našo iskreno ljubljeno
SLAVICO
v nežni mladosti 14 let.
Pogreb nepozabne se bo vršil v nedeljo dne 24. februarja ob 15 na tukajšnje župno pokopališče. Borovnica, dne 22. februarja 1929.
Žalujoča rodbina Petričeva.
lero pošiljate. Ne morete si predstavljati, kakšeu vtis smo imeli ua primer pri proizvajanju našo iČuSke beseden od Hellerja. Vedno si želimo Vaše postaje In ugibamo,
kaj nam novega zopet prinese ter vedno bolj iu bolj čutimo ožje zveze dveh slovanskih narodov, Menda ni mnogo slovanskih postaj, ki bi govorile tako k srcu Od Vas slišimo poleg Vaše lastne godbe, tudi našo godbo. Vi se ne utrudite pokazati svoje delo na tujih skladbah, Vi mogoče edini vztrajate na dobrem potu in prav delate. Zamerim to tudi našim postajam, dasi Brno v zadnjem času posveča več pažnje izvirnim muzikainim in tudi gledališkim skludham. Dolgo Vas že poslušamo. ln vedno rajši. Ko smo slišali včeraj 10. febr pozno zvečer češko narodno «Ta pStikoruna«, smo odpeli in šli spat, da si ohranimo lep vtis ...
Vaša postaja se pri nas v Oslany (Slovaško) dobro sliši, čeprav jo deloma moti Krakov. Modulacija je tako dobra, da jo uvrščamo med najboljše postaje. Žal, niti Prage niti Brna ne slišimo tako dobro. Predlagal bi Vam: Ako si morete obdržati val 566 tudi v bodoče, storite to, kajti lahko se Vam pri spremembi vala zgodi isto kol praški postaji Bolje bi bilo odstraniti inter-ference Krakova. Imam 7 cevni Superhet in si lahko beležim vse rezultate. Ako Vam je prav in ako bodete lo potrebovali, Vam s svojimi opazovanji radevolje postrežem, kajti kakor rečeno, smo se na Vas navadili in zelo bi obžalovali, ako bi izgubili eno iznted najboljših srednjeevropskih postaj. Niti Poznanj niti Katoviee na Poljskem se ne morejo glede čistoče meriti z Vami. Vi nam tudi s svojimi in češkimi skladbami stojite bližje in prav to Je dalo povod, da sem napisal te vrstice.
i;
Radio na otoku Tristan da Cunha. Kakor
znano, je otočič Tristan da Cunha, ki na njein že preko sto let prebivajo potomci ponesrečencev z neke angleške ladje, popolnoma ločen od ostalega sveta. Le enkrat na leto pristane ob njeni parnik in pripelje prebivalcem vse potrebno za življenje. V kratkem pa ne bedo več tako osamljeni. Dobili bodo namreč svojega duhovnika, ki bo med drugimi modernimi napravami prinesel s seboj tudi malo postajo za kratke valove. Preskrbel bo za otok več apnrntov 7, zvočniki, vzel f seboj tudi razne nadomestne dele za aparate, žarnice, baterije iu prdobno. Pri aparatih bo uporabljal suhe baterije ker nima polnilce\ za akumulatorje, pa tudi toka za enkrat še nima. Tako prodira radio že v najskritejše oceanske točke, osamljencein nudi razvedrilo in zvezo s svetom.
Prof?j"TW Radio-ILfHWj'fl«a:
Sobota, 23. febr.: 12 30 Reproducirana glasba. — 13 CasoMia napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vede m borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Književna ura. — 19 Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernikova. — 1930 Pomen antike za razvoj evropske kulture, predava univ. prol. dr Fr. Bradač — 20 Valčkov večer ge. Košmerljeve Vmesne točke igra g. Verbit na harmoniko. — Radio-orkester. — 22 Poročila io časovna napoved 22.15 Sprehod po Evropi:
Nedelja, 24 lebr.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10.30 Kaj mora kmetovalec vedeti o električnem toku, predava ing. Ditrich. — 11 Koncert Radio-orkestra. — 15 Stanje vode in časovna napoved. — 15.15 »Anima«, misterij v 1. dej., izvajajo člani Slov. dij. zvze. — 16 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. — 16.30 Kako se spreminja obličje naše zemlje, dr. Bohinec. — 20 Pevski večer dij. zbora III. drž. reaiic gimnazije pod vodstvom prof. Bajuka: I P H. Sattner: Pozimi iz sole; 2.
Foersler: Ah ni li žemljica krasna; 3. E. Adamič: Tožba; 4. Adamič-PavčičHezdec; 5 V Vodopivec: Ptici; 6. Ma'at: Lastavička; 7. O. Dev: Veseli letni časi; 8 Zgane: Cin-can cvrgudan; 9. Dr. A Schvvab: Kangljica — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved.	___
g*IŠČo&D»$£ REZULTATE
varno s TUNGSRAM Baritevžmi g?E*®BP CEVMI
Drugi programi t
Sobota, 23. februarja.
Zagreb: 13.15 Plošče. — 17 Pravljice. — 17.30 Plesna glasba. — 19 Recitacije. — 20.35 Večer Caj-kovskega. — 22.10 Inozemske postaje. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Komorna glasba. 1') Plošče. ■— 20 Vesel program. — 21.40 Drama. Stuttgart: 15 Lahka glasba. — 16.30 Jazz. — 19.45 Petje in recitacije. — 20.30 Indra, opera. Nato vesel večer. — Toulouse: 12.45 Petje. — 14.20 Jazz. -21.30 Orkester. — 22-42 Valčki. — Bern: 12.45 Vesela glasba. — 17 Koncert. — 19.30 O Strindbergu. 20 Bachova Fuga. — 22.15 Koncert. — Katoviee: 12.10 Plošče. — 17 Glasbena šola. — 19.10 O slikarstvu. — 20.30 Opereta. Nato plesna glasba. -Rim: 13 Trio. — 17.30 Petje in godba. — 20.45 Godba kr. karabinjerjev. — Berlin: 16 30 Anekdote. 20 Lahka glasba. — 21 Dia ogi iz svetovne literature. — Dunaj: Kvartet Silviug. — 16 Orkester. — 17.40 Pravljice. — 19.30 Simlonični orketser. — 21.10 Opereta. — Milan' 11.15 Reproducirana glasba. — 12.30 Kvartet. - 16.30 Kvintet. — 20.30 Opera. — Budapest: 9.15 Ciganska godba. —- 12.05 Trio. 17.05 Lahka glasba. — 1830 Siegfried, opera. Nato ciganska godba. — Varšava: 15.50 Plošče. —-19.10 Radijska kronika. — 20.30 »Najlepša žena«, opera. — 22.30 Plesna glasba.
Direkcija držav, rudniku Velenje nabavi dne
4. marca 1929 z direktno pismeno pogodbo:
14.000 kg pšenične moke. št. 6 4.000 kg pšenične moke št. 0 g 2.000 kg pšenične moke št. 0 gg
Pogoji se dobijo pri podpisani. - Kavcija po zakonu.
Ic pisarne direkcij« dri. rudnika Velenje, br. 1761.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 5. marca t. I. ob 11 dopoldne nabavo
1000 ks
t ooliene svlsrske masti
Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkclie drž. rudnika Velenje, br. 1766/11.
Vsaka beseda SOparali proitor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši I Naiman|i*iztie»ck100in.Pi<i5tojbmaia »iffpEOiri V>akoqia> znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic seračurtajo višje Zaoqla*e treba plačati pri naročilu.Na pismena vprasan||odqovariamo stroqo trgovskega in reklamneqa značaja vfakavntica 2 Dirrj le.čejepriloženaznamka.Cek račun L|ubl|anal0.i i9.rei.tt.Z«8
?Hl«M«a»gliUM»IUI ■UliMMIlIVmilHHII III < WHII'i
Učenca
14—15 let starega, z zadostno šolsko izobrazbo, takoi sprejmem. Hrano in stanovanje prosto. -A. Potokar, trgovina z mešan, blagom, Vransko.
Sposoben knjigovodja
z znanjem hrvatskega in nemškega jezika, za večje rudarsko podjetje v Dalmaciji, se išče za takojšnji nastop. Ponudbe z referencami ter plačilnimi pogoji poslati administraciji lista pod 1632.
Šivalka
za šivanje damskih slamnikov na stroj, se išče za takoj. Pismene ponudbe : navedbo dosedanjega ihtžbovanja na oglasni »ddelek »Slovenca« pod »Šivalka« 1580.
Akviziterja in
organizatorja
dobro verziranega, prvovrstnega, kateri jc v glavnem dobro vpeljan v nezgodnem in jamstvenem zavarovanju in ima dobre zveze v boljših krogih v Ljubljani, sprejme velika zavarovalnica proti veliki mesečni plači in proviziji. Ponudbe pod šifro »Energičen« na upravo tega lista.
Pomočnik
ali pomočnica
dober manufakturist, dober prodajalec, se takoj sprejme; prednost imajo izučeni mešane stroke. Ozira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe ie poslati na upravo »Slovenca« pod: »Dober manufakturist« št. 1608.
Trgov, pomočnika
sprejme specialna trgovina s kuhinjsko opremo. Vicel. Maribor, Glavni trg.
r I 'V m »,» «.-.••,
SJuzbeiscejo
!
Kupimo
Prodajalka
špecerijske stroke, z večletno prakso, želi premeniti službo. Gre tudi kot blagajničarka. - Ponudbe na upravo št. 1929.
Mizarski mojster
ali star. pomočnik, prvovrstna strokov, moč, vajen strojnega mizarstva, kalkulacije, nekaj orodja ali strojev in kapitala, dobi v najem lepe mizarske lokale v mestu na deželi. Delo takoj za-sigurano ali kot vodja nove mizarske zadruge. Sprejme se oseba odločno katoliškega mišljenja in življenja. Prijave pod šifro: »Mizarstvo 1636« na upravo »Slovenca«.
Mesarskega vajenca
poštenih staršev sprejme takoj Miha Šraj, mesar, p. Radomlje.
Učenko
sprejme šivilja. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Učenka«.
Kuharico
pošteno in zanesljivo, vajeno meščan, in kmet-ske kuhe, sprejme trgov, hiša na deželi. - Ponudbe je poslati na Poštni predal St. 4, Sv. Peter v Savinjski dolini.
Krojač išče dela
na dom. — Ponudbe pod ->Delo« na upravo Slov.
IH
Močne hmeljevke
smreka in jelka od 7 do 10 m dolžine, vsako va-gonsko množino, kupuje Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Savinjski dolini,
Kože
divjačine kupuje L. ROT, krznar — Mestni trg — Ljubljana,
Posestva
Lepo solnčno vilo
pri kadetnici, prodam. — Vicel, Maribor, Glavni trg.
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kopalnice, sobe za služkinjo in ostalih pritiklin, se odda za mesec maj ali pa tudi preje v palači Vzajemne posojilnice - Miklošičeva cesta. Pojasnila daje med uradnimi urami ravnateljstvo zavoda.
Mlečni vrči
cca 100 komadov od 20 do 30 1, v dobrem stanju, poceni naprodaj. Ponudbe pod »Mlečni vrči« 1603 na upravo lista.
Kupim mlin
ali tudi žago, v mestu ali v bližini mesta, v prometnem kraju. Ivan Tomšič Dvor pri Žužemberku.
Svfie na fuieišt-, norveško
ribfe o fe
z lekarne dr. G. t*iccoli-.in v L ubliani se pr nori ča bledim, slabotn m osebam
Kašo
ješprenj, ajdovo moko
v-... 1 u o sv«j/. oiMaia ii i ileheo velel tko vino
A. VOLK I JUDI JANA
Rpsljevn pest« 24.
Hišo
! in gospodarsko poslopje,' vse novo, in več oralov njiv ob glavni cesti Mari- j bor—Ptuj, proda I v a n j T e m e n t, posestnik v Rošnji pošta Sv. Janž — Dravsko polje.
Denar*
Stanovanje išče
družina 3 odraslih oseb: 1 sobo, kuhinjo in pritik-line, v mestu. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 1556.
Vrtnar
za poldnevno delo dobi takoi brezplačno stanovanje dveh sob v Ljubljani. Naslov v upravi št. 1571.
Prazno sobo
podstrešno, oddam mirni gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Slovenca« pod št. 1496.
edino sredstvo proti moljem
Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Franc Miklavec
železniški uradnik v pokoju
dne 21. februarja, po dolgem in mučnem trpljenju, previden s tolažili za umirajoče, boguvdano preminul.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo dne 24. februarja 1929 ob 2 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Slape - Ljubljana, dne 22. februarja 1929.
Franja Miklavec, soproga. Ljudmila, Zorislava, Frančifka, Mara in Jožica, hčerke. — In vsi ostali sorodniki.
Družabnika
z vlogo do 400.000 Din, sprejmem v staro, dobro I vpeljano trgovino z meš. biagom in deželnimi pridelki ter gostilno v večjem, zelo prometnem kraju na deželi v Sloveniji. Fvent prodam trgovino in gostilno s posestvom pod ugodnimi pogoji. Letni promet ca. 5,000.000 Din. Potreben kapital 600.000 Din do | 70^.000 Din. — Ponudbe pod »Lepa priložnost« , na upravo »Slovenca«, i
Tehnična pisarna v Ljubljani sprejme takoj ali si. marcem 1929 mladega
akademskega inženferia, e ektrotehnika aH sfroinika
v poskusno prakso proti začetni plači 2000 Din. Reflektanti z daljšo prakso po dogovoru. Potrebno je znanje slovenščine in nemščine, po možnosti tudi srbohrvaščine. Ponudbe je poslati na anončno in reklamno podjetje Reklam Rozman, Ljubljana, »Miklošičeva cesta 6/1 pod značko: »I n ž e n j e r«.
OESINFEKTOR
(čistilec zraka) roi iv , <e v le ar nah, drogerijah in zadevnih trnov nah Sam^n^oda ia:
IMIECH A. fiiiz36a
Neprijeten dah ust_
je zoprn. Zobje slabo barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobio dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zoDO.aste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi mod zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stane Din. 8'—. Chlorodont ščetka 7.a otroke, /a dame (mehke ščetine), za gospodo (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro zelenem omotu z napisom Chlorodont. Doluva se povsod. — Pošljite nam ta o Mas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete bezplafno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvoruice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor e.
TOVARNA
IVANA KACIN, GORICA
Harmonij
od 750 Lir naprej
Pianino
od 3700 Lir naprej Prodaja tudi naobro e. Pojasnila daje g. Alotz M<heiiiž, skladatelj, Celje-Breg, kjer si tuli vsakdo lahko ogleda izdelane harmonije.
V svojem imenu, kakor v imenu sestre Ane in brata Jožeta, v imenu umrlega sestre Mice in brata Janeza, in vseh ostalih sorodnikov, javljam pretužno vest, da je previden s sv. zakramenti, boguvdano umrl v Mačkovcu pri Novem mestu v visoki starosti 88 let naš preljubljcni oče, oziroma brat itd., gospod
Jote Ratai
Pokopali smo ga na farnem pokopališču v Št. Petru pri Novem mestu. — Naj v miru počiva!
Ljubljana, dne 19. februarja 1929.
INŽ. JANEZ RATAJ.
Vsemogočnemu se je dopadlo poklicati v boljše življenje našo predrago mamo, babico, prababico, taščo in teto, gospo
Nežo Jezeršek roj. Pravst
zasebnico
ki je danes dne 22. februarja ob 7 zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 84. ldtu starosti, boguvdano preminula. — Pogreb preljube mame se bo vršil v nedeljo dne 24. februarja 1929 ob 'A 4 popoldne iz hiše žalosti, Korylkova ulica 27, na pokopališče k Sv. Križu — Sv, maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv Petra v Ljubljani. Ljubljana, dne 22. februarja 1929.
Žalujoče rodbine: Jezeršek, Kregar, Ceikvenik, Peterlin, Leopold, Jančigaj.
Sir Arthur Conan Doyle:
Izgubljeni svet
72
(The lost world.)
Roman.
Odprtine, ki so vodile v notranjost jam. so se nahajale v višini kakih osemdeset čevljev; do njih so se vzpenjale kamenite, dolge stopnice, ki pa so bile tako ozke pa strme, da ni mogla priti po njih kaka večja žival. Jame so bile tople pa suhe ter so imele obliko ravnih hodnikov različne dolžine, ki so vsi vodili v globino skalovja. Njih gladke, sive steno so bile okrašene s številnimi izvrstnimi slikami z ogljem, katere so predstavljale različne, za planoto značilno živali. Če bi kdaj izumrli vsi prebivalci te dežele, bi vendar dobil poznejši raziskovalec po Ieli jamskih stenah izčrpne podatke o čudnem živalstvu — dino-savrih, iguandonih in ribjih gaščericah, — ki ie še pred kratkim tukaj obstojalo.
Odkar smo zvedeli, da so orjaški iguandoni lastnikom samo domača živina in pomenijo kratkomalo premične mesnice, smo bili mnenja, da je znal človek tudi s preprostim orožjem poslati gospodar na planoti. Vendar pa smo kmalu odkrili, da ni bilo tako, da je živel v odvisnosti. Tretji dan po tem. ko smo se utabo-rili blizu indijanskih jam, se je odigrala namreč tragična zgodba. Challenger in Summerlee sta odšla tega dne ha Jezero, kjer je bilo zaposleno pod njunim vodstvom nel-oliko tuzemcev pri lovu z ostmi, da ujamejo zastopnike različnih velikih gaščeric. Lord John in jaz sva ostala v taborišču, dočim se je razpršilo več Indijancev po travnatem obronku spodaj pred ja inami, kjer so bili zatopljeni v različne opravke. Nenadoma se je razlegel visok in rezek svarilen klic in stotine glasov je zavpilo besedo »Stoa«. Od vseh strani so priuroveli nicski- ženske, otroci >n na stopnicah ie nastala divja gneča, ker je vse hitelo navzgor, da poišče zavetišča v jamah.
Dvignila sva glavi pa videla, da nam domačini zgoraj na skali dajejo znamenja z rokami in nas vabijo, naj beživa in se jim priključiva. Pograbila sva avtomatični puški in planila ven, da vidiva, kakšna nevarnost preti. Nenadno je skočila iz bližnjega gozda skupina Indijancev, kakih dvanajst ali petnajst mož, ki so dreveli kakor vihar, in takoj za njimi sta se prikazali dve orjaški pošasti, iste vrste kakor ta. ki je obiskala naše taborišče ali me pozneje preganjala na mojem samotnem izletu. Izgledali sla kakor giro-stasni krastači; nista tekli, temveč samo skakljali naprej, a bili neverjetno ogromni, večji kakor največji slon. Dotlej jih nismo videli nego ponoči, in so res ponočne živali, ki se prikažejo podnevu samo. če jih kdo zmoti v brlogu, kakor se je moralo zgoditi tudi topot. Obstrmela sva od začudenja, ker je lesketala njun« bradavičasta in šekasfa koža tako čudno kakor ribje luskine ter dobivala v solnenih žarkih ko sta brzeli zverini naprej, vedno nove mavrične barve.
Sicer pa sva imela malo časa za opazovanje, ker v trenutku sta dohiteli strašili begunce in pričelo s _ je grozovito klanje. Napadali sla na svoj način: zrušili sta se z vso težo na žrtev, in ko je ta obležala raztrgana pa zdrobljena, planili naprej za drugo. Nesrečni Indijanci so gla?no stokali ed groze, a si niso mogli pomagati, četudi so bežali na vse prelegc pred neusmiljeno krvoločnima in grozovito urnima pošastnima nestvoroma. Zgrudili so se drug za drugim in ostalo jih ie kvečjemu kakih šest, preden sva iim utegnila priskočiti na pomoč. Sicer pa jim je najina pomot prav malo zalegla, le še naju je izpostavila isti nevarnosti. V daljavi nekoliko sto yardov sva izpraznila puški in v vsako zverino sprožila naboj za nabojem vse z istim uspehom, kakor da bi ju obmetavala s papirnatimi kroglicami. Radi svojega nižjetra, za lazivce značilnega uslroja. nista bili nuini telesi dovzetni za rane in nobeno moderno orožje jima ni mo-
.1 n nlKArvn
glU VIKJ /.IVI «11

cnlr>li nielo Jrnolo lTrn^Hlh mAvrrfl-
•-•f *........................................
nov, temveč samo po vsej hrbtenici razkropljeno osrednje živčevje. Utegnila sva.ju samo nekoliko za-
držati: s pokanjem in bliskanjem najinih pušk sva za trenutek lahko odvrnila njuno pozornost od žrtev in s tem zase pa za Indijance pridobila nekoliko potrebnega časa, da se povzpnemo na rešilne stopnice. A tam. kjer so odpovedale eksplozivne stožičaste krogle dvajsetega stoletja, so opravile svoj posel tuzemske zastrupljene puščice ki so jih namakali v strophan-tovem soku1 ter potem zabodli v gnilo mrhovino. Sicer so malo pomagale te puščice lovcem pri napadu na zverino l:er je prihajal strup radi levega obtoka krvi le počasi do veljave, in je vedno lahko ujela ter pomamlrala zarle a vošast napadalca, preden so jo zapustile moči. A zdaj ko sta se za nami pripodili obe strašili tik do vznožja stopnic, se je vsula nanje iz vsake luknje ocl zgoraj cela toča puščic. V trenutku sta bili z njimi posejani, a ni bilo videti, da bi občutili kake bolečine: z renčanjem in pr: skanjem v onemogli tezi sta vedno poskušali naskočiti stopnice, ki so vodile do žrtev, a se mukoma povzpeli samo za nekoliko yardov in potem zopet vedno zdrknili navzdol. Naposled ie pričel strup delovati. Eno strašilo ie zamolklo zastokalo in težko spustilo na tla velikansko plosko glavo. Potem je pričelo še drugo s cvilečim, žalostnim krikom krožiti okoli truola, se tudi zvrnilo in zvijalo nekoliko minut v smrtnih mukah, nato otrpnilo in obležalo nepremično. Z divjim. navdušenim kričanjem so zdaj prileteli Indijanci iz svojih jam in zaplesali besno zmagovalno kolo okoli mrtvih strašil nad vse veseli, da so zopet ugonobili dva izmed svojih najnevarnejših sovražnikov. Ponoči so razkosali in spravili trupla, ne da bi ju pojedli — strup ie še vedno učinkoval —. temveč zato, ila bi preprečili smrad. Samo srci oriaških lazivcev, kakor blazini veliki sta obležali zunaj in nadaljevali grozno samostojno živlienje: tiho in enakomerno sta utripali, se rahlo dvigali in padali, čele tretji dan so bile živčne stanice izčrpane in sta obe strahoviti stvari obstali.
1 Strupena rastlina, ki jo rabijo tudi zdravniki.
re H P f"
Dtf I 5'=se; »
- —*• N' p p—
t«> N H^gpr O JOSO-S
■ rf. o
_ NC
if. O p-
< °qz£e
m I—i	tn g.
Mm"«
<
N 0
j:- is J i *' r '
i £0-N'
g-^roSo S-N IOCOS'
<	< 50 2 =•
<	ra .. 's*
S ra H. P- S
-N iT-3 " 2 m < S
»l-B«!
O NJ < fo O
t-fat-r,!!
rs] * Zj3 »S . e- ra
P1? D io _ n 5"
<	00 £ ' .2,
»Eg Bog
MO. S'*
OmSr« =
B-P .T« «. _ 1 «
< <-> » to .
8 cSSwp'g-
^T. tO f-J —•
ž <L jf? s'
52 c "
Hd o
f-l O; N n N
5> < 3 < P ds g 8
I
Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čef.
izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Frane Terseglav.