78. številka.
Izdanje za soboto 39. junija 1895.
_(▼ Trato, v soboto i.jntraj dno 29. jnnija 1895.)
Tečaj XX.
hKDINOIT"
uhaja pa trikrat na i«d<-n v *e»im ii-
■lanjifa ob torkih, Aetrtklh
ia sobotah. Zjutmnja izilnnj« izhaja oli H. uri tjutraj, večerno pa ob 7. uri »e«"er. — Obojno iadanjo atan* *. i* MMainfr . f. —.»o, izven Av„uiJ« (. l.«r<
M ui ■»««*• . . . V.flO .	, ,4.—
n pol tata . . . fi,— . , , S,— aa vm lHo . . , 10.— ... 1R.-Na naročk« brat prilaiaaa aaraoaiaa a*
aa jaailja ailr. Putamičlie Sterilne no dobivajo f pro-ilajalnicah tobaka t' Iratu po a nri„ i«wi 1'nti po S nr{, Sobotno vetrno iidanj« p trutu « a«., imn Trsta S ac.
EDINOST
Oglasi no rakune po tarifa t petitu; ia n» »» ■ t lob.dini: iVk-iO	fla^uje
jini«t'rr, ktlik'>* oh -gn : nvu-taih «Mtu. 1'ooliton. '••Iiirtni.<n in j*vn«7itluitl<t, do-umi'; t>i»la*i it J. ii) -»<;unajo po pojfodbi-
t •!••! i .i n*| u> p'iAiljajo ure dnini* u ; nI"* I >:«»riu : Al. 1,4. Vsak" p" notno, h uli t'r*tikot.in<,, nofra iltor vu «e ne ■pr. | imajo. Rokopini «o no Tca?*ja.
Nnroiniiiu, rok ia-uncijo 'u p^Irhu »pr« jt>iim m>ruvn litro ulica Mol ino pic-rolo hit. 3, II. nadst. Odprt« reklamacija
__ _	«n provte poitnin?,
Olmllo »logamkeK« polltlžnerfa druttva za Primonko. „r>„„,..
Petindvajsetletnica Jase Sloge".
Kdor ni vedel do sedaj, kaj je dična „Naia Sloga' naši ubogi Istri, ta se je lahko uveril o tem na predvčerajšnji slavnnstj. Od vseh krajev je došlo predvčerajšnjem na sestanek v Trst zavednih rodoljubov, da proslave petindvajsetletnico svojega glasila, a da so došli, na tem gre zasluga ravno temu glasilu. Kajti to se je povdarjalo ravno ob tej slavnosti in opetovano, daje večino sedanjih rodoljubov istrskih vzgojila uprav .Naša Sloga", ali z drugimi besedami: daje ves narodni preporod v pokrajini istrski tesno spojen s petindvajsetletnim delom in trudom pri „Naši Slogi«.
Kakor rečeno: vse udeležnike te lepe svečanosti je prešinjala zavest, da petindvajsetletnica „Naše Sloge* je zajedno splošno narodno slavje ~ slavje narodnega preporoda, slavje vzbujenja iz mrtvila, slavje vstajenja tega odlomka naroda slovenskega in hrvatskega, o kojem so mnogobrojni nasprotniki naši sodili, da ne treba drugega, nego da ga polože v že izkopu ni grob.
Narodno slavje je bilo torej to, ki je hočemo tu opisati kolikor možno na kratko in v velikih potezah.
Sv. mala,
Ob 8. uri »jalrtg je bila sv. inaša za duše blagopokojnih ustanoviteljev lista .Naša Sloga", nepozabnega biskupa Dob rile, biskupa Legata, Ravnika, Mat. iu I v. B a š t i j a n a in drugih. Sv. mašo je daroval veteč. g. župnik Fabris pri sv. Antonu novem. Sv. maše so se udeležili vsi do tiste ure došli mili gostje dukovskega in posvet* nega stanu. Mimo tega pa je bila v cerkvi četica redarjev službenimi znamenji na prsih. Takoj po dokončani službi božji odšli smo v prostore ,Slov. Čitalnice", kjer se je vršil
•hod zaupnih mdi.
Sročio rečemo, da je bila tu zbrana odlična, častita družba — ne morda po velikem številu, ampak po svoji sestavi. Tu je bilo zastopano vse, kar-koli je zavednega in — našega doli po Istri. Tu si videl duhovnikov, poslancev, deželnih in državnih, županov, trgovcev, obrtnikov in — čestitljivih kmetskih lic.
Rasprava se je vršila mirno, dostojuo in ozbi(jno, kakor je vredno zaresuih, zavednih mož in poštenjakov. A veleznamenit je bil ta bhod tudi zato, ker je liki hladna sapa sčistil
PODLISTEK.
in osvežil po obenem zboru „Edinosti* ne-kai-n okuženi vzduh inje razpršil neprijazne olilaćke. kojim je bilo poznati — tendencijo.
Ker je predsednik slavnostnemu odboru, g. dr. G. G r e g o r i n, odpotoval v Prago k sokolskim slavnostini, otvoril je v njegovem imenu shod tajnik istemu odboru, prot. in urednik g. M a t k o M a n d i d. Ker za razpravo ni bilo določenega programa, naprosil je, da se kar oglasi za besedo oni, ki želi govoriti o čemer si bodi. Hkratu je predstavil tudi zastopnika vlade, višjega redarstve-negn komisarja g. dra. M a h k o v c a.
Prvi se je oglasil za besedo g. Fran Podgornik, da v imenu političnega društva „Edinost" najprisrčneje pozdravi zborovalce ter da izrazi željo, da bi bilo le ugodno, kar ukrene in izjavi današnji shod. Prepričan je, da bodo današnji sklepi ali izjave zasnovane v zinislu programa pol. društva „Edinost*.
Kakor znano izvršile so se ravnokar prevažne spremembe v državnem zboru. Prevažne tako glede na državnozborske skupine, kolikor glede na vlado. Sedanja nova vlada je sicer le začasna, vendar treba, da vedo naši poslanci, kako jim bode ukreniti, ako pride do te ali one kombinacije. Ali naj pride kakoršna koli vlada, to pa je gotovo, da bodo morali zapihati na svoj program kot prvo točko: volilno reformo. To vprašanje bode odločevalo tudi v bodočnosti. Mogoče, da se približamo zopet Taafteovemu načrtu, mogoče pa je tudi, da dobimo kak drug načrt. A ravno o tem bi bilo dobro razpravljati, na katero stran naj se obrnejo Slovenci, ako pridemo do ugodnejšega načrta. O tem upra-šanju bi želel kiy čuti od gospodov poslancev.
Državni poslanec Vek. Spiitčić izjavlja, da ni nameraval govoriti o tem, ker je mislil, da so shodu že določene posebne točke. Ker pa je izzvan po predgovomiku, povedati lioče na kratko svoje menenje o sedanje m položetiju. Predno pa prične, izraziti mu je željo, da bi gospodje povedali odkrito, ako jim je kaj na srcu. Pravico imajo do tega tembolj, ker je čuti raznih govoric. 0-paziti mu je tudi mimogrede, da po njegovem menenju delatniki niso ugodni za take shode. Bolje hi bilo ob nedeljah, toda ne ! prodpoludne, ampak popoludne. Tudi letna • doba ui ugodna za take shode, ampak sklicevali naj bi se isti na jesen ali na zimo.
Preidši k politiškemu položenju je rekel govornik: Mi imamo ustavo že 30 let, a u-zakonjena prava od leta 1867 sem, torej 28 let. Poznano je vsem, da je bilo v tej dobi mnogo vlad, ki so prihajale in odhajale jedna
83
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spini A. Š e n o a.
(Dalje.)
Čudnim je srcem dohajala gospoda v Zagreb. Kako tudi ue bi ? Dobro se je znalo, da nadvojvodi Ernest in Karol snujeta iu delujeta na to, da i z vrneta stari red iu staro pravico v Hrvatski. Znalo se je, da sta hotela povsem odstraniti bansko čast, odvzeti banu pravico sklicavati sabor in voditi deželno vojsko. Znalo se je, da se je pravi ban odrekel časti, a oni, ki je to ime nosil še za nevoljo, t. j. Gašper Alapič, ni iiuel polne banske oblasti. Da, govoričilo se je še več pj kotih, govorilo se kruto i i ljuto. Mali Gašpei, v katerem je vse kipelo, prevalil je navihanega nekdanjega tovariša Draškoviča, ter sklical sabor v Zagreb, ko je videl, da vse kulia v plemstvu in da ta sabor nikakor ue bode čreda krotkih jagnjet. Prejasna gospoda Ernest iu Karol planola sta gnjevom vsled tega čina, ker je že Mak-similjan II. kratil hrvatskim banom staro-
za drugo. Padale pa so vse v prvi vrsti zato. ker se niso hotele držati temeljnih zakonov avstrijskih; padale so, ker niso hotel« pošte vati ni zgodovinskega postanku, ni pisanih zakonov; padale so, ker niso hotele priznati, da gredo vsem jednaka p ava. Odkar je on poslanec. imeli smo dve vladi. Prva je bila na krmilu 15 let. To je bila Tauffe-ova vlada, o kateri so reknli, da je slaveno-filska. (Smeh.) Kako je ta vlada ljubila so-sebno nas Jugoslovane, znano Vam je vsem. V podporo tej vladi združili so se Ćehi, Poljaki in konservativci. Te tri stranke je skušala zadovoljiti v nekoliko, ali kako je hotela zadovoljiti nas Jugoslovane, tega ne treba praviti, tako namreč, da naš ndrod gotovo ni pre-li val solz, ko je padla. Ali čudno je to, da je padla ravno tedaj, ko je hotela storiti nekaj dobrega, ali vsaj nekaj tai-ega, kar bi bilo smatrati kot prvi korak do dobrega. Vzrok padcu ministarstva TaalVeveg* nam je pokazal najbolje, kake so s t r a n k e v našem parlamentu — da namreč ne skrbe za drugo, nego za to, da vzdrže same sebe. Pri-poznati mu je kar odkrito, da je bila Tanf-feova vlada bolja, nego so bile stranke, ki so je podpirale. H o h e n w a r t je bil baje razžaljen, ker ga Taaffe ni obvestil o tem, da nameruje predložiti volilno reformo, nemški levičarji in Poljaki pa so se zbali za svoje mandate. In tako so se združili ti sicer nasprotni »i življi, da vržejo Taaft'e-a. Iu vrgli so ga res. Znano je, v kojo svrho so potem osredotočili vse 3Vojo delo — v obrambo ta-kozvanega jezikovnega in narodnega »posestnega stanja*. To je namreč razumeti lako-le: vse ono, kar je krivičnega, naj se ohrani, kot privilegij, drugi pa naj ue dobe, kar še nimajo. Da je res tako, kaže nam takozvano celjsko vprašanje, ki je na videz provzročilo sedanji preobrat. Ali to ui bil pravi vzrok. Saj v Olji ne dobimo les slovenskih vsporednic, ampak le par predmetov se bode poučevalo v slovenščini; potem pa: kaj poinenja borih 1500 gld. v proračunu 60o milijonov?! In radi takega vprašanja naj bi bila nastala kriza? Tu vidimo, na kakih temeljili je slonela koalicija. Kavno odstopivša vlada je hotela vladati parlamentarno; pozivala je stranke na delo. Ali kar naenkrat jo je zapustila jedna podpirajočih jo strank — nemška levica. Iz tega je jasno razvidno, da ni celjsko vprašanje porušilo Windischgraetzovega minister,siva, ampak vzroke padu je iskati že v začetku, v I postanku koalicije; da je turaj vzroke ne-
davno oblast sklicevanja sabora, in ker sta ta dva gubematorja hotela povsem dobiti hrvatsko gospodo v svoje roke. Planil je osobito Ernest, bivajoči v Gradcu, lioteči čvrstoj rokoj razbiti osnovo malega sobana. No modri Draškovič, poznavajoči dobro in ognjevito in proiuenljivo nrav svojih Hrvatov, utolažii je srditega gubematorja, sklo-nivsi ga, da je sklicanje hrvatskega sabora navidezno potrdil, da ue bode nikomur krivo. Drugače je seveda o tem sodila kraljevska komora v Požunu, ker so ljudje, ki se z novci bavijo iu računajo, navadno hladneje nravi. V Požunski denarnici mogel si cekine lahko prešteti. Kajti pol Ogersko stokalo je pod turškim jarmom, pa ni bilo nikogar, da plača kraljevski davek. Hrvatje so sicer sami odmerjali iu pobirali davek, sami zbirali tu plačevali deželno vojsko, toda kakor je turška nevera ž irlla iu pulila, uničevala imetje po vsej zemlji, čestoknit se je dogodilo, da blagajnik cele kraljevine Slavonije ni imel počenega groša v mošnji, zato je. bilo treba, da i Požuuska komora priskoči v pomoč, toda dajati denarja, kadar ga nima, je za celo velika sitnost, Boječa se tega modra komora, pisala je še iebruvarja meseca 1577.
jasnemu gospodu nadvojvodi Ernest u, kako je čula, da je pristal v sklicanje šahom kraljevine Slavonije, da je po duši ves ta posel dobro promotrila in da ji se dozdeva, daje velikih zaprek, katere bi utegnile zuprečiti Zagrebško zborovanje, „Ker brez bana," pravi komora, „ui v Hrvatski sabora, ako tudi prejasni nadvojvoda to čast nekim drugim blagovoljno nakloniti kani, je to v Hrvatski prastari običaj, da se glavni sabor sestane na poziv bana, in komora zelo dvomi, da-li bodo stanovi pokorni kakšnemu namestniku. Najnujnejša bi torej potreba bila, da kraljevska svetlost postavi zakonitega bana No, ker je že prečastni gospod nadbiskup kaloški in zagrebški imenovan dvornim komisarjem, ker se utrdbe Koprivnice in drugi velevažui posli v Hrvatski odgoditi ue dajo, ker je i hrvatska gospoda sklicana v zborovanje, zatorej misli komora piepokorno, da ta sli mI komisarja in plemstva bode le dogovor, dokler se ne postavi ban m dokler se ne sestane zakoniti hrvatski sabor."
»Čitajte, prečastni gospod, kuj mi modra komora piše," rekel je v Gradcu srdilo nadvojvoda Ernest, pouudivši Draškoviču pismo.
vspešnosti bilo preje iskati pri strankah, nego pri vladi. NVindischgraetz je bil pošten in značajtu mož iu kavalir. Označil je volilno reformo kot svojo glavno nalogo, kojo je hotel izvesti sodelovanjem strank. Prepustil je strankam, da zasnujejo primeren načrt, a stranke se niso mogle sporazumeti. Videvii to je odstopil kot kavalir ter povrnil svoj mandat tja, od koder ga je bil prejel — Njegovemu Veličanstvu.
Volilna preosnova nam je pokazala torej, na kako slabih nogah je stala koalicija. Život jej je bil izpotljeden že v začetku. Združili so se liberalci — koji uaj bi bili nekoliko odpustili od svojih liberalnih načel, konservativci — ki naj bi istotako nekoliko odstopili od svojih konservativnih načel, in Poljaki, ki so povsodi, kjer bolje kaže. Pri taki sestavi je bilo seveda izključeno vsa-koršno vspešno delo in vlada je morala pasti. Pri volilni reformi niso poštevali pravic onih, ki plačujejo davek v denarju in krvi, ampak gledali so le na to, da obdrže svoje mandate. Glede starih dosedanjih mandatov so se razumeli, da treba ohraniti „posestno stanje",ali glede n o v i li m a u d a t o v se niso mogli sporazumeti. Sprli so se ob vprašanju, kako razdeliti nove mandate. A tudi z davčno reformo je pokazala koalicija, da ne more izvesti ničesar temeljitega. Zato je morala pasti.
Znano je, kako je večina postopala v zadnji čas z opozicijo, koji sta pripadala tudi govornik iu tovariš mu dr. Laginja. Koaliraue stranke so pritirale do skrajnosti svojo nestrpnost nasproti opoziciji. Tej poslednji so hoteli preprečiti, da ue bi bila smela nikjer izjavili svojega menenja. Ker je bila v odsekih zastopana tudi opozicija, hitro so zasnovali p o >1 o d s e k e, katerim so prepustili vsu delo. 1/. teli pododsekov so popolnoma izključili opozicijo. Tako je bilo pii davčni, tako je bilo pri volilni reformi. Očevidno niso hoteli, da bi svet izvedel, kako so si nasprotni med seboj, skrivati so hoteli svojo slabost. A tudi v parlamentu samem hoteli so pestiti opozicijo; dogodilo se je bilo namreč park rat, da so zaključili razpravo že po prvem govorniku iz opozicije. Tako opozicija ni mogla izjavljati svojega menenja. To nasilno postopanje je prisililo tudi njo, da je posegla po skrajnem sredstvu, koje se ui še nikdar porabilo v našem parlamentu, da je poseglo po obstrukciji. Vem, da mnogim našim ni ugajalo to. Ugovarjali so takemu postopanju tudi nekateri Jugoslovani, izstopivši iz koalicije, .leden
Premeteni cerkveuik je pričel prebirati piepokorno, a i bojazljivo poslanico l'ožunskih kramarjev. Prečitavši jo, položil je nadbiskup smeje se poslanico na mizo, rekši Ernestu:
„Ti ubogi Krezi, prejasni gospod, zdi mi se, da so se spremenili v velemodre Pa-piuijane, ker spravo advokatsko zgovornostjo cepijo dlake o zakonu, dasi bi oni morali najbolje poznati stari rek: „Sila kola lomi."
„No, a kaj naj storimo biskup vprašal ga je gubernator.
„Ad aetu, prejasni gospod, ad aetal* nasmehnil se je Draškovič; „komora uaj ostane v komori.*
„A naša osnova?'
„Vsa osnova še ni zrela. Treba čakati. „Chi va piano, va loutaiio" (Kdor po lahko ide, pi vi dom .v pride,), pravijo Italijani. Za leto dnij bode jabolko zrelo Ti moji Hrvati so včasih levi, včasih jagnjeta Naj bodo za sedaj levi proti Turkom; mi počekamo dokler bodo za nas krotki. Za sedaj nam treba denarja za trdnjave, za vojake. Denarja nam treba dati.*
(Dalje pri h.)
inšili južnih je rekel: „Delati treh« 1» k i» I i k o r s m o r e. a l i t a k n t e
nt> v p u '! a r n* s m e !* Ali tako postopanj* na strani opozie j- j.- !•'.!• neizogibno iz vzrokov navedenih popre !. In r a v n o i o ostro ,» o .«• t o p a n j e opozicij« je
pomagalo v e č, n e g o vsi u a j k r a* milejši govori. Prišlo j« do tega, da so se morali obrniti do opo/.ieije ako so ho-hoteli, da se pričn" razprava o proračunu. Opozicija izjavila, da je pripravljena dopustiti mirno razpravo o proračunu, ako se odloži p r e o a n o v a d a v k o vt kojo smatra pugnbuo in nepravično. Obljnhili so, da hočejo ugoditi tej zahtevi opozicije. IV-tein je zahtevala opoziciji tudi popiluo svobodo govora. Tudi to se jej je obljubil'). Osvetliti hočemo vse krivice, ki se nam gode in potem, ko vlada pokaže s nje namene, odločiti se nam bode za. ali proli proračunu Slično izjavo je podal tudi mali klu-bič nezavisnih slovenskih in hrvatskih poslancev. (To izjavo smo ze sporočili v „Edinosti". Op. ur.) Na vprašanje, kako jo ukrenemo v bodoče, je težko odgovarjati že danes. A 1 i t o tn o r e in zagotoviti slavno g o-s p o d o, d a hočemo vztrajati ti a dosedanjem stališ č u, t o j e, d a b o d h m o proti vsaki vladi, ki ne bode hotela dati našemu rodu, kar mu gre po pravici in zakon u i n kar drugi na v odi ž e i m a j o vsaj deloma. (Burno odobravanje). Mi bodemo proti vsaki vladi, ako ne bodejiotela vršiti zakonov in ne bode hotela biti pravična. Ne verujte raznim vesti m, ki »e trosi jo o M I a-d o č e h i h. Vse te vesti so le piuui desi-deriutn, brumne želje nasprotnikov. Naravno je, da tudi ined njimi ne mislijo vsi jednako o vsaki stvari, ali glede gotovih stalnih toček soglašajo vsi. Zato je vse vesti o razporih v mladočeskem klubu motriti veliko rezervo Nasprotniki si žele razdora med Mladočehi, v prvi vrsti zato, ker je to najjača opozicijonalna stranka. A to je gotovo, da bodo morali računati s to stranko p r e j a l i slej, ako bode le narod češki dosledno pošiljal v zbornico le odločnih zastopnikov. Mi pa se smemo nadejati, da Ćelu ne pozabijo na nas Hrvate in Slovence tedaj, ko se bodo jeli pogajati ž njimi. T o s o nam o b 1 j u b i 1 i, d a bodo zahtevali tudi za nas.
Naša petorica neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev je sicer mala po številu, vendar pa dosti znamenita. Kajti po njej se je razcepil oni klub, v katerem so bili popred vsi naši, in koji se ni držal niti svojih lastnih načel, ni verskih, ni narodnih. Ta klub je prisiljen storiti marsikaj ravno radi našega klubiča. In tudi na ugodni rešitvi celjskega vprašanja se je kolikor toliko zahvaliti dejstvu, da obstoji naš klubič. Važno je, kar je vtem pogledu pisal poluslužbeni ^Freindenblutt* — da so hoteli namreč pridržati v koaliciji nekoliko Slovencev, da ne bi se moglo reči, da je koalicija naperjena proti Slovanom. S tem je torej pripoznano, da so sč slovenskimi koaliranci hoteli pokriti pravo nrav koalicije, A isti koaliranci so se svojim vztrajanjam v koaliciji pripomogli do vsega onega, |kar se je v novejših časih dogajalo po Istri, v Dalmaciji in na Češkem.
Glede na postopanje za bodočnost je zatrdil posl. Spinčid zaključujč svoj govor, — še enkrat, da on in drug mu L a-g i n j a b o d e t a proti vsaki vladi, ki no bodo postopala po zakonih, potrjenih od Njegovega Ve 1 i-čaustva, dokler bodeta uživala zaupanje svojih volilcev. (V harno odobravanje in živi o-klici).
Frnn Podpornik j« zadovoljen s pojasnili gosp. poslanca. Veseli ga posebno, da je Spinčič omenil najvnžnejo točko, liekel je namreč, da ima češka opozicija trda tla v narodu in da bode ta opozicija zadovoljna le tedaj, ako poleg Čehov zadovolje tudi drugim nfirodom. Iz tega smemo torej sklepati, da Čehi mislijo tudi na nas. Temu se je nadejati tem bolj, k^r imajo Čehi žalostno skušnjo s takozvanimi punktacijami. Glavni pogreška, ki so jo storili Staročehi pri sklepanju punktacij, bila je ta, da so se pokazali partikulariste, da so druge Slovane pustili v nemar. Krivo je misliti, da je lahko zadovoljiti jeden slovanski rod, a zajedno zanemarjati drugega. Glavna stvar je vzajemnost. Dobro bi bilo torej, da b
skušali pridobiti tudi drnare, ki niso bili — v
opoziciji. /»• g. p".sl Spitiči«: je omenil dunajsko glasilo „FreindHiblattki je glasilo minister-tva za vuaiije stvari in ki toiej pozna zic/.f in namruc vnanje in notranje politikr. Ta lisi (o lpira vsako vlado. OI> /. ihiji kiui )•■ p.i. r ko jiivsliašil, da je nehote razodel resnico. Ko so namreč zasnovali koalicijo, govorili so na zunaj, da je ista naperjena proti radikalnim in skrajnim življem, na znotraj pa so jo označevali kot p r o t i s l o v a n s k i z i s t e m. Na zunaj so torej rebali takih pripomočkov, da morejo reči, da koalicija ni naperjena proti Slovanom. Zato so hoteli imeti v iMej po nekoliko zastopnikov od vsacega naroda. Nesreča naša j e, d a m nogi p o-s I a n c i ne razumejo tega z i s t e m a. Posl. K I u n je n. pr. rekel na nekem shodu v Ljubljani, da se je levica — »poboljšala*. Na, seil.-ij jo ima, sedaj se je poboljšala. Veseli hodimo torej, da vsaj naša istrska poslanca razumeta ta /istem.
Še nekaj. Govori se tudi o tem, da bi se Čehi sporazumeli s Poljaki in da bi prišli do večine, slične nekdanjemu „železnemu obroču'. Sedaj je važno vprašanje, ali bi mogli Cehi vstopiti v tako večino, tudi če bi iuieli nado, da s tem definitivno vržejo ob tla nemško levico. Govornik meni, da ne Id mogli. Čehi zagovarjajo svoje zgodovinsko in jezikovno pravo za notranje poslovanje, Poljaki pa podpirajo iluvalizem, ki je nasproten državnemu pravu. Poljaki so podporniki sedanjemu zlatemu. Po menenju go-vornikovem bi bilo možno paktirati s Poljaki le tedaj, ako bi ti poslednji <1 o b i 1 i primeren m i g 1 j e j od zgoraj. Drugače ni pričakovati dobrega od Poljakov. Zato bi rad vedel govornik, v katerem slučaju bi pristopila naša petorica k novi večini.
Posl. Spiličić izjavlja, da ne more dati točnega odgovora na to vprašanje. Kajti o tem bode odločevati vsej petorici. Ali ponavlja še enkrat, d a Jn u bodo v s i k d a r p r e d očiui u d r o d n a p r a v a.
(Dalje prih.)
XXI. redni občni zbor
polttii neg u tir u Ur a „Kdlnošt*
(Konec)
Pri točki „volitev novega odbora* oglasil se je za besedo dr. M. P r e t u e r z nasvetom, da naj bi se volitev novega odbora odložila, izvolil pa naj bi se poseben odbor, ki naj bi pripravil konkretnih predlogov, kako oživiti društveno delovanje. Ta odbor naj hi na izrednem obenem zboru nasveto-val primernih kandidatov. Govornik je menil, da inteligencija ni zadovoljna se sedanjim odborom, zato pa tudi ni prišla na shod. Posebno ostro pa je grajal dejstvo, da tudi par odbornikov ni bilo ua shodu.
J a k i d je zahteval od predseduištva, naj konstatuje, da je hil predlog Halanč-Podgornlkov vsprejet le z dvemi glasovi večine.
Predsednik Mandič je odgovoril, da sedaj ni več mogoče konstatovati tega, sicer pa se je oglasilo par členov iz lastnega nagiba, da so glasovali proti omenjenemu predlogu le po pomoti.
Podpredsednik dr. Gregorin se je čudil predlogu d.ra Protnerja. Občni zbor je vendar sklican v prvi vrsti v ta namen, da se izvoli no vi odbor. Sedaj pa naj bi sklepali o tem, da bi se sklical v ta namen izredni občni zbor. Govornik se je torej odločno izrekel proti predlogu dr. Pretnerja.
Dr. P r e t u e r odgovarja zopet, da treba zi.^tematičnega dela, ako hoceiuo, da se naše društvo povzdigne na isto višino, kakor druga slovenska društva. Do tega pa da ni dosti upanja, ker odbor dosledno odklanja vse, kar kdo sproži na občnem zboru.
Na to je predsednik M a n d i č ponovil
svojo prejšnjo trditev, da razmere pri p o I i t i š k e m društvu „Edinost*, niso Slabše nego pri d r u z i h s 1 o v e n-s k i h d r u s t v i h tržaških — tudi takih, ki se ne pečajo s politiko, kjer torej ni u i k a k e nevarnosti za one, ki sodelujejo. Politi&ke razmere so močnejše, nego pa naša dobra volja, a te razmere se sila žalostne.
Predlog dr. Protnerjev, da bi se namreč odložila volitev novega odbora, je zbor odklonil.
Izid volitve novega odbora smo že na-nunili. P0 dovršeni volitvi je predsednik
Mandirf primernim govorom zaključil zborovanje Mi pa hoče.iio &e spregovoriti o priliki o tem po >vojf žitnimi vem zborovanji-' Tudi ko to hoteli, vendar ne -memo ostati dolžni odgovora na podtikanja nesposobnosti iu n*'lo.st itnosti inteligencije sedanjemu odliout V tem zmlslu si j.j tolmačila vsa tržaška javnost poročilo v .Slovenskem Narodu" o izjavah g d ra Pretnerja. Možje, kakoršni so: Mandić, dr. Gregorin Podgomik, pokazali so nam že na raznih mestih in nam dokazujejo sleherni dan, da nekaj malega v e n d a r-l e raz u in e j o.
Očitnjte jim, ako hočete — nikdo Vam ne zameri tega — njihovo p ditiško smer, ali
nesposobnost ....... to je malo prehudd, tako
hudć, da ni težko pogoditi — tendencije. Da jim ni za stvar, in da so nekoliko bolj malenkostni, kakor so, le želeti bi si morali, da bi tudi oni mogli enkrat igrati ulogo sodnikov na — občnih zborih društva „ Kdinosi.". Saj je to veliko prijetneje in ne zahteva ni skrbi ni truda. In ako bi prišlo do takega prevrata, težko da bi ljubljanski poročevalci posebno zadovoljno poročali o delovanju društva »Edinost". Seveda, možje a la Mandić in Gregorin niso po tem, da ne bi zagovarjali svojega prepričanja tudi na shodih zaupnih mož in bodisi tudi proti ogromui večini; zato pa tudi ni izostala — kazen 1
DOPISI.
Iz Ljubljan«, dne 26. t. m. Trije „kritični* dno vi in tri noči so že minole, katere je pričakovala vsa Ljubljana strahom iu trepetom, ker je bil glasoviti Falb s svojimi „prorokovanji* vznemiril naše ljudstvo. In reči moramo, da je bila ta „kritična" ddba popolnoma normalna; vse je ostalo mirno. Ostaneta nam še dva taka „kritična" dneva, o katerima pa se nadejamo, zaupajoči v Božjo pomoč, da preideta mirno, kakor prejšnji trije. Prvotno so bili prestrašeni naši ljudje sklenili, da se iz^eliji iz mesta na piano, da se nastanijo po železniških vozovih itd., kajti širila se jo govorica od ust do ust. kakšen strašanski potres bodemo imeli tu zopet od 23. do 28. t. ra. Kamor koli si prišel, nisi čul drugega govoričenja, nego o Falbovem „prerokovanju". A to ne le med preprostim ljudstvom, ampak tudi med takimi, kateri bi morali že zbok svoje inteligencije miriti lahkoverneže in straho-petneže. Da bi se ljudje ne begali tako strašno, svarili so duhovniki minolo nedeljo raz propovednice svoje vernike, da naj nikar ne verujejo takim neosnovanim govoricam. Tudi časniki storili so svojo dolžnost v tem smislu. To vse je pomagalo vsaj toliko, da ni bilo „splošnega izseljevanja", pač pa so jo popihali nekateri posamicniki, katerim vznemirjeni živci iu pa menda slaba vest niso dali tukaj obstanka. — Gorju in zlo pa je, kadar pridejo take vesti med — ženske. To vam je ugibanja, klepetanja o sodnem duevn itd., da bi se pametnemu človeku kar ježili lasje. Ženske se res odlikujejo v tej „stroki* ali bolje rečeno „jezični spretnosti", zlasti pa one, ki obljudnjejo vsakdanji Ljubljanski trg zeleuadjo. Tu se drobtinicam pridevajo doklude in prelivajo se najuedolžnejše stvari ua vse mogoče načine tako, da ti obsodijo Ljubljano do naj-lngšega, namreč do „seperatnega* sodnega dneva, ali pa kar je skoro jedno in isto, do — pogreznenja v ognjeno žrelo. Kadar ti pridejo take žlobudre v vrtinec svojih „raz-mišljevnnj", ne prepriča jih niti živ krst.. .
Ljubljana se sedaj kaj marljivo popravlja iu — krpa. Cerkve so že v toliko popravljene, ali vsaj toliko varno podprte, da se sme v njih opravljati služba božja. Sicer se pri cerkvah ne zasleduje toliko o škodi, katero jim je provzročil potres, le Šentjakobska iu pa Trnovska sti nekako „oguljeni", t. j. brez stolpov, a zvonovi zraven pri tleh žalostno klenkajo, pojo kakor nekdaj Jeremija na razvalinah Jeruzalemskih.
Hrabroslav.
Pod fhvnorn l:io 24. junija 1895. (Tzv. dop.) .-ita-o" s o i p«živeli v A lovščini krasen vet er. Ženska po-lružnica družbe sv. Cirila in M-to la za Ajdovščino in okolico, priredi je \ »s-.diro vspnedom, katerega sle bili že nlijavdi. T.i \oselica je v vsakem pogledu vspela popol loma. iu to je mnogo! Mnogo zaradi tega, ker se je dozdevalo, da I
io se zaprisegle vse pošasti, da zaprečijo to vemlieo. 0.1 prvega pripravljanja, pa do zadaj-ga tie.jotka — ker j: strašilo grdo vreme — nismo znali, da-li bi šli k veselici v Ajdovščino. Oviie bile so velike, ali še veča bila je požrtvovalnost odborova — to bodi v vzgled i drugim gospein. Omeniti moramo imenom predsednico gospo J. Gabri-jelčičevo, vz I as t.i pa gge. Marijo Lokaijevo, Hedvigo Kaliuovo, J Dajtovo ter gčui. Friderike in Zofijo Makovievi, ki so premagale vse ovire, in pomogle matici z okolo 50 gld. — Petje, združena ženska zbora iz Ajdovščine in iz Šturij in možki pevski zbor iz Štnrij, vodil ,e g. Bajt, nadučitelj iz Ajdov-ačine. Pri igri so sodelovale gčua. J. Ku-marjeva, učiteljica iz Sv. Križa, gena. Ma-horčičeva, učiteljica iz Šturij, gospica Friderika Makovčeva, gospica Marija Poniž, hčerka g. nadučitelja, nadalje gg. Kalin in Jamšek, velika podpiratelja Ajdovskih veselic. — Nagovor bil je navdušeno in izborno deklamovan. — Petje — ženski in možki zbor — bilo je praviluo. Kar se tiče mož-kega zbora, je isti itak že na glasu kot izboren, toda za izvežbanje ženskega zbora bilo je treba mnogo truda. Iu vse to se je premagalo. Čast vam, pevkiuje!
Ugajale so vse točke, ali dvospev „Divja rožica* nas je kar očaral. Peli sti gospica „primadona* iz Šturij in gospica Friderika Makovec. Ta točka in ostale točke petja morale so se ponavljati. — Zadnja točka: „Ali riglit", bila je v resnici „al rigbt*.
Pri veselici bilo nas je nekaj okoličanov, oddaljenejše goste pa je oplaiilo vreme, ki je dopoludne grozilo. Domači in sosedje iz Sturij bili so vsi. Vsi pravim, ker jedna sama lastavica ni še prinesla spomladi. — Čast vsem, ki so kaj pripomogli k lepemu vspeliu veselice.
• *
Pred [.tremi leti so mi nekega dne v Ajdovščini namignili na neko človeče in mi pošepetali: „Ta-le je, kateremu so v Gorici svetovali, da naj le gre v Ajdovščino: ,La vada pure ad Aidussina e ci prepari il terreno". Trudilo si je to človeče za .Avito eolturo". Njega pa ni več; poletel je z žijavi doli proti jugu. Brezvspešeu mu je bil ves trud in njegovi pošteni soplemeniki spominjajo se ga le stidom, dasi so mu šli s početka ua roko. Kdo ga bode nasledoval v „Aviti eolturi* ?, bilo nam je resno vprašanje. Slednjič došli smo do uverjenja, da za tak posel ne najdeš človeka v Ajdovščini. Toda prevarili smo se. Dozdeva se, kakor kažejo vsa znameja, da je ono nehvaležno nalogo prevzela g.......Ne povem kdo ; počakati nam je še nekoliko časa, da pride vse na dan in da bode svet strmel toliko bolj. — Odnesla Vas burja!
Politiške vesti.
V Trttu, dii* 28. junija 1895.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). Včeraj se je pričeia razprava o proračunu.
Za proračun so govorili Ferjančič, Was-silko, Weber in Debiasi; proti Scheicher, Schvvarz, Steiner iu G r e g r. Ferjaučič je dokazoval, da je koalicija razpala zato, ker je hotela izključiti politiska in narodua vprašanja. liešitvi proračuna on in somišljeniki sicer ne bodo delali ovir, ali nimajo vzroka, da bi preinenili svoje stališče. Izrekel je svoje veselje, da se je koalicija razbila ravno ob celjskem vprašanju. Slovenci bodo gledati na to, da ostanejo veduo v dobrih oduoš^jili do konservativcev. Posl NVassilko je izjavil, da Uomuui ostanejo vedno zvesti državi. Zato pa pričakujejo podpore od vlade. Poslanec G r e g r je obsojal centralistiško ustavo, kiju pogubna neueiuškim ndrodom in v politiškem iu gospodarskem pogledu. Govornik želi iskreno sprave z Nemci ua Češkem, ali ne na podlagi dunajskega dogovora, ampak na taki, ki izključi posiovanjenje Nemcev in ponemčenje Slovanov. Avstrijo je možno vladati le po fede-ralistiških načelih. Mladočehi ne delajo opozicije avstrijski državi, ampak pobijajo le ceutralistiški vladui zistem. — Zanimiv je bil tudi govor italijansko - tirolskega poslanca Debiasija, kajti iz istega je razvidno, da levičarji bijejo sami sebe po zobeh se svojo taktiko uasproti Slovanom. Italijani smatrajo nemški gimnazij v Tri-dentu kot žaljenje svoje narodnosti. Po zadevi celjskega gimnazija bili bi Nemci v nasprotstvu sami seboj, ako bi bili zoper to,
da se odpravi omenjeni gimnazij v Tridentu. — Pra* ima eož ae svojega stališča. Ako so Nemci proti »slovenskemu* gimnaziju v „nemškem" C Vlju, potem moraju biti po| naukih zdrave logike tndi proti nemškemu gimnaziju v laškem Tridentu. Ali pa mislijo, da velja drugačna logika za Nemce iu drugačna za Slovence? Nadejamo se, da so minoli tisti nesrečni časi, ko se je v Avstriji pekla posebna klobasa za nemške liberalce. — Isti tirolski poslanec je zahteval tudi, da se vendar enkrat ugodi stari žejji po 1 a-S k e m vseučilišču v Trstu. No mož bi dal govoriti seboj; če že ni vseučilišča, pa vsaj diplomi vseučilišč iz Italije naj bi veljali v Avstriji. Druzega ne zahteva ničesar skromni in dobri g. Debiasi. Le škoda, da je pri tem čisto pozabil na malo dejstvo, da tudi Avstrija mora i'uvati svoje interese tu doli ob južnih mejah. A ravno to, kar zahteva g. Debiasl, bilo bi obojno zelo nevarno avstrijskemu mišljenju med našimi Italijani.
K poloiajn. Danes je bolj jasno nego ke-daj poprej, kak6 so se motili oni naši poslanci, ki so trdili, da treba podpirati koalicijo, ker sicer pride zopet nemška levica na krmilo. Ako bi bili hoteli verjeti njim, morali bi bili misliti, da v isti hip, ko razpade koa'icija, zasedejo nemški liberalci visokega konja. Redkokedaj so dejstva tako temeljito poru šila taka politiska prorokovanja, nego so jih sedaj po resničnem razpadu koalicije. Koalicije ni več, ali levičarji se ne le niso ni za las mogli približati krmilu, ampak še le sed^j je očita vsa njih gniloba. Zamerili so se kroui, vsi razumniki jih zasmehujejo, Poljaki jiiu odrekajo prijateljstvo, prepirajo se med seboj in je črv razpora dolezel že v načel-ništvo kluba. Gola resnica je, da se nemška levica še nikdar ni pokazala v tako žalostnem stanja nego ravno sedaj. Prišlo je torej ravno narobe, nego so prorokovali naši po-litiški proroki: po razpadu koalicije se ni ojačila nemška levica, ampak pešati je jela kakor še nikdar poprej.
Tudi danes nam je zabeležiti par, če tudi morda neresničnih pa vendar zasedanje polože-njeznačilnih vestij, po katerih je sklepati vse drugo, samo tega ne, da pridejo levičarji na krmilo. Predvčenynjem je pozvalo Njeg. Veličanstvo k sebi grofa Hohenwarta in ministra J a v o r s k e g a in se tej avdijen-ciji pripisuje velika VAžnost, kajti ne treba naglašati, da je bil pogovor gotovo v zvez' s položenjem. Če pa sedaj krona povprašuje za svet Hohenwarta, težko da cvetejo rožice nemški levici. — Druga važna vest bi bila ta, da se morda povrne ua krmilo grof Taaf. fe se svojim načrtom za volilno reformo. No, sodili bi, da v srcu tegu državnika ne klije ravno ljubezen za ueiuške levičarje, ki so ga v vsej dobi koalicije obsipali zusramovanji liki zločinca na bodočnosti Avstrije. Nikdo ue ve, ki\j nam prinese bodočuost, kakor se je predvčerajnjem izjavil tudi posl. Spinčič. Ali kolikor je možno soditi zdravemu človeškem razumu po obstoječih znamenjih, rekli bi, da slava nemške levice — je bila Strah pred iyo torej ni bil opravičen.
Ustaja v Makedonci. Vesti o uastavši ustaji v Makedoniji vznemirjajo vso Evropo, da si oficijozna glasila nočejo nič vedeti o tem. Ni čuda, da vsako gibanje na Balkanu vznemirja ves svet, kjyti tam doli je oni kot, od koder neprestano preti nevarnost evropskemu miru. Zlasti makedonsko vprašanje bi lahko dovelo do velikih zmešnjav, ker se tu križajo srbske, bolgarske iu turške koristi. Uradne »Srpske Noviue\ zatrjajo, da vesti o ustaji niso resnične; prišlo da je pač po nekaterih krajih do inalih prask s „hajduki ali o uporu krščanskega prebivalstva v Makedoniji proti turškemu prebivalstvu da ui govora. Vsakdo ve, koliko je vreden tak de-menti. Iu posebno še ti „hajduki*! Kolikrat morajo ti nebodijihtreba po vsem Balkanu se svojim glasom pokrivati nevšečne politiške dogodke. Mnogi mislijo tudi, da Bolgarska na skrivueiu podpira gibale v Makedoniji, ker bi hotela povspešiti, da se Makedonija čim preje združi z Bolgarijo. Srbi da rekla-mujejo Makedonijo za se.
Različne vesti.
Zaradi praznika odpade današnje večerno izdanje našega lista. Prihodnja številka izide kakor po navadi: v torek zjutraj
Petindvajsetletnica .Naše Sloge". Dne
t. m na dan svoje petindvajsetletnic*, je izšla v svečani obliki iu podvojeno vsebino. V tej številki je objavljenih mnogo klasnih in zanimivih spisov od različnih rodoljubov. Iz teh spisov hočemo posneli o priložnosti tudi mi marsikaj. Za danes navesti nam je imena utemeljiteljev tega list i. Ti so biti: biskup D o b r i 1 n, Mate B a s t i j a n, učitelj veronauka na mestni gimnaziji v Trstu. Ivan Bastijan učitelj veronauka na Italijanskih narodnih šolah v Trstu, Mate T j č i č. učitelj veronauka na državnih narodu ili šolali v Trstu, Ante Karabaid kapelan „pri lovcuJ ^lle-voltella), Tomo P a d a v i <J živel je takrat pri svojem rojaku v Trstu, ker ga je tedanja madjaronska vlada odstavila od časti podžupana v Delnicah na Hrvatskem. Prvi štirje počivajo že davno v hladnem grobu, poslednja dva še živita. K ar ab a i ć živi kot umirovljeni duhovnik in kanonik sv. Jeronima u Rimu. P a d a v i č pa živi v Zagrebu kot umirovljeni podžupan.
Popis slavnosti petindvajsetletnice pričeli smo priobčevati danes. Tu pa nam je naglasiti že sedaj, da je pri banketu prišlo do sijajne narodne manifestacije, do impozantnoga pojava blažega soglasja med istrskimi r o d o 1 j u b i, ne gledč na stan ali poklic, da je jeden govornikov mogel vsklikniti, da je v Istri hrvatsko-slovenska stranka identična z vsem narodom.
•Piccolo" in .»lovoniko cerkveno petje pri ev. Jakobu*. Kakor že večkrat tako, je tudi včeraj naš babji „Piccolo* vtaknil svoj nos v cerkvene zadeve. No, pa saj vemo, da ga to najbolj peče in posebno še, če se stvar tiče nas Sloveusev. Zlezel je na dan z nekim puhlim dopisom, v katerem se najprvo jezi, potem zdihtye, a slednjič joka in kliče na pomoč. V tem ga že poznamo kot junaka iu zasluži si res prvo darilo. Ali kaj je hudega? Kakor znano, peli so v župniji pri sv. Jakobu že od nekdaj pri slovenski službi božji slovenski pevci. A kakor se nam je Slovencem v tem oziru storila maral-kaka krivica, odpravili so pred nekaterimi leti tudi te pevce in mesto njih vrinile so se ženske iz neke tukajšnje laške bratovščine. Nezmožne našega jezika, pele so res v taki slovenščini, da je moralo človeka v srce zabo-leti, ko je vstopil iu slišal kako se naš jezik pači. In zdaj ? Naša vrla bratovščina sv Cirila in Metod«, koje prva naloga je slovensko cerkveno petje, potegnila se je za pravično stvar iu tudi zmagala s tem, da bodo odslej peli pri slovenski maši pri sv. Jakobu pevci bratovščine, kakor nekdaj. Isti dopisuu zaganja se potem tudi v nekega veleč, kanouika, a prepričan naj bode, da pravična stvar zmaga povsod, da nam ni treba moledovati nikjer in da je dolgonoscetn odzvonilo pri nas Nadalje seveda omenja tudi veleč. gosp. župnika pri sv. Jakobu. A pomni ti dopisun iu tvoj Piccolo* : „Mi Slovenci ne zahtevamo ničesar nepristojnega, a kar nam gre po pravici, to hočemo in od tega se ne odmaknemo niti za las. Pravičnost nam je povsod prva stvar, a druzega ne zahtevamo. No, kaj bi pa rekel ti ,Piccolo", ako bi naenkrat pri laških mašah peli slovenski pevci iu odrinili tvoje brate? Ali bi ti bilo všeč ? Gotovo bi jokal in slednjič bi še napovedal cel6 kako vojno. Ali glej, tako ne gre! Kakor se mi ue mešamo v tvoje zadeve, ostani tudi ti s tvojimi ženskami pri laški službi božji. A mi Slovenci bodemo skrbeli brez tvojih pevk za slovensko službo božjo. Pregovor pravi: Vsakemu svoje! in mi ho čemo tako. Slednjič pa pomni tudi, da je izšel od tukajšnjega škottjstva ukaz, da sploh ni dovoljeno peti ženskam po cerkvah na koru. To je ukaz. ta postava, katera velja tudi za te, dragi „Piccolo* in tvoje sestrice. Toliko za danes, tebi ljubi „Piccolo* iti tvojemu dopisniku. Oe ti bode pa hudo pri srcu, ko zaslišiš v kratkem slovenske pevce pri sv. Jakobu mesto tvojih pevk, ne jokaj, temveč potolaži sebe kakor tudi tvoje laške pevke in pomni, da,
.Vsakemu se svoje najlepše zdi,
Zato ne vtikaj nosu v tuje reči*
Izlet tržaškega podpornega In bralnega družtva odloži se zaradi nepričakovanih zaprek na nedeljo, dne 7. julija t. 1.
Deputacija .Trialkega Sokola* odpeljala se je minulo sredo zvečer v Prago k sokolskim slavuostim. V deputaciji so: starosta dr. 0 u s t a v Gregorin, odbornik A n-t o u B o g u a n o v i č in član Ivan G o r i u p.
, Italijansko maščevanje. „NaSi Slogi •' r0-( ročajo i/. Umaga, da je v fari Lovrečič nedavno težko obolel neki kmet. Svojci njegovi so poslali po zdravnika v litiji.'. Ker pa je ta kmet glasoval pri zadnjih volitvah za naš,, stranko, vzeli so ga nasprotniki na /ob. In maščevali s., Se »nres pleme nito Prvi zdravnik, kojega so naprosili, n i li o t »■ | k bolniku. Drngi je sicer šel, ali pozneje je izja\ i I, da ne hi bil šel, da so ga Bnjei poprej obvestili <. stvari. — Tako daleč j« torej zave lla naše nasprotnike narodna sfiast, da ne dozvoljujejo bolnikom pomoči zdravnikov. Ali je kaj tacega mogoče celA med divjimi narodi ?
Od ev. Ivana nam pišejo: Naši pradedje užigali so na predvečer godu sv. Ivana velikanske krese, kar je v naši župniji opravičeno tembolj, ker je sv. Ivan ščitnik našega okraja. Tudi mi bi bili užgali velikansko gromado v čast iu slavo našemu patronu, ako bi nam to dovolil „slavni naš magistrat*. Tako pa smo izkazali svojo udauost našemu blaženemu pokrovitelju v selu samem, in sicer tako, da je moral vsakdo, kdor vidi, spoznati slovenski značaj našega lepega sela. Da slavi cerkev svojega patrona, oznanjali so zvonovi slovesnim zvonenjem, da je selo narodno, kazale so slovenske tro-bojuise ponosno vihrajoče v zraku. Iu kar imamo narodnjakov med nami, razsvetlili so okiga svojih stanovanj. Na raznih krajih pa so se užigali namesto kresov umeteljni ognji: sedaj beli, seda višnjevi, sedaj rdeči. Srce je igralo človeku, videvšemu, da se tudi o tej priliki pojavlja neoporečna narodnost slovenska našega sela.
Bliža se nedelja, dan, v katerem bodemo imeli ne le procesijo, ampak ko bodemo takorekoč oiicijeluo slavili god našega patrona. Priprave v ta namen so velike. Okrasba po raznih ulicah bode sijajna. Storimo vse, kar moremo, da izkažemo čast Bogu in sv. Ivavu in da pokažemo svetu, katere narodnosti smo.
Jako veseli srno, da se je prečastiti naš g. župnik srečno izognil veliki nevarnosti. Častitljiv starček bi bil skoro prišel ob vid. Toda, Bogu bodi hvala, nevarna si. cer, a srečna operacija odklonila je nevarnost in, nadejamo se, da je dobrosrčni in Ijnbljeui duhovni naš pastir ozdravel že popolnoma. Bog vsemogočni naj nam ga ohrani še mnogo let!
H koncu naj še omenim, da sem jako radoveden, kako so bode v nedeljo vedla naša tržaška laška gospoda, ako nas ..počasti* s svojim obiskom. Listi, ki so dosledno molčali o praznovanju sv. Ivana, bodo morda pisarili o „lusofllskem* Sau Giovatitii? No, videli bodemo i to, ako nam Bog ohrani življenje; priporočali bi pa našim .Uitra-italijanoin", da naj ae vedejo — če pridejo v naše selo — dostojno vsaj ob procesiji.
litrska vinarska zadruga v Pulji otvorila je ua uarodnopisni razstavi v Pragi svojo pokušalnico, kjer prodna svoja najbolja vina. Zadrugi pri tem ui bilo do i.obička, da bi si prodavanjem slabega vina polnila žepe, ampak bilo jej je jediuo do tega, da seznani uaše brate Oehe z istrskim vinom. Ni bilo lahko izvesti te ideje, ali hvala Bogu, posrečila se je popolnoma. Pokuševalnicaje na-tla ena sleherni dau. V isto prih.ga uajodiič-uejše občinstvo, a nekega due jo je počasti' sam predsednik razstave, grof Lažau*ky z vsem odborom. Najbolji dokaz v to, kako so se v Pragi ouiiiila naša .-ina, bodi dejs. vo, da je od onega dne grof .Lažausky stalen gost v istrski pokušaluici. Po razstavi odpre zadruga lastna skladišča v Pragu, Beču, Celovcu in St.Vidu, ima pa že toJu* v Ljubljani, Novemtuestu in Karlovcu. V v»**Ji teli pro-dajaluicah se nadeja že v prvrjjj lem, da razpeča ti -7 tisoč hektov vina. Naravno je, da bode ta lepi razvoj zadruge koristil siromašnemu kmetu istrskemu. A ko postane naš krnet gospodarski svoboden, svoboden bode tudi politiški. To gesla .si j«, zapisal na zastavo naš dični dr. Laginja. Ta mož hoče delom, poštenjem in samojsatajevanjem privesti naš narod do uezav^uosti. Zato pa rojaki, ne dajte s« varati od raznih laži prijateljev, kojik srca niso nikdar ni ne bodo nikdar t>ila za vas.
Tržaški župan v flevnrnosti. Pred včerajšnjem popoludn« peljal se je župan dr. Pitteri s svojo soprogo v Harkovlje. Vrnivši se v mesto, splašila sta se kojija pod železniškim viaduktom, ker jo i.<ti hip zgora
pripuhal vlak. Konja sta zdirjala tako nenadoma, da sta voznik in strežaj padla raz kozla. Župan je hladnokrvno zavrl voz in skušal ujeti vajeta, toda v tem sta konja z vozom pridirjala že na trg Stazione. Tam so ju ljudje ustavili. Voznik se je pobil le neznatno, strežaj pa čisto nič. l'mevno je, da se je zbralo v hipu na trgu mnogo ljudij.
Policijsko. Nek Tone Pivio, stanujoči v ulici del Kontanone hšt. In, prodal je včeraj dva medena prstana žgaiyarju Delgiorno, sta-nujočemu na trgu Barbacan hšt. 2, za t> gld. I bogi žganjar si je mislil, da sta prstana zlata. Ko se je osve ločil, da je prevarjen, prijavil je stvar policiji. — 33letnega posto-Ntopaea, bivšega trgovskega pomočnika Ju-rtia Maverja i/. Trsta so zaprli, ker je z laž-njivimi pretvezami prosja. il iu Acn'uedottu.
Včeraj popoludne so zaprli 40letuega čevljarja in vratarja hiše št. n ulice delle Poste vecchie Valentina Bariča iz Velikega dola, okraja Sežanskega, ker je na sumu, da je soknv tatvine vreče riža. Ta riž j.- bil ukraden pred nekolikimi dnevi tvrdki Zuculin A Vianello. — 70letnega brezposelnega Ivana Kodrgo iz Postojne so zaprli, ker se j« vrnil v Trst, dasi je bil že izgnan od tu.
.Slovanski Svet", siti. št., izide danes z naslednjo vsebino: Dnvalizem pa pluralizem.
Gospodar pa hlapec. Povest Tolstega, prevod Hostuikov. — Književno pisnio o ruskem učenjaku, pok. Grotu. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. — Vabilo tia naročbo. — Inserati.
„Slov. Svet" se prodaja po glavnih ta-bakamah v Trstu, in sicer po 8 kr. št. V Izubijani se dobiva po 10 kr. št v knjigarni Zagoijanovi.
Koledar. Danes (2!).): Peter in Pavel, apostola. — Jutri (30.): IV. pobinkoštna nedelja. Spomin Pavla apostola. — V ponedeljek (1. julija): Teobald, puŠčavnik; Pambo, opat. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 4. uri 1<> min., Zatoni ob 7. uri 45 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 22 stop., ob 2 pop. 28 5 stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 2h. Nemška levica je priobčila nastopno izjavo: Neka dunajska korespondenciju javlja o sporih v načelništv;: nemške levice, izvirajočih baje iz teg«, ker hoče Pleuer zopet prevzeti vodstvo, zbok česar naj se obnovi prejšnja sestavu kluba. Kakor doznajemo od kompetentne strani, je ta vest kriva in izmišljena v vseh svojih delih.
Carjigrad 27. Dasi je turška pozicija v Makedoniji povsem utrjena, vendar vznemirjajo kolikor toliko od t >111 prihajajoče vesti. Vesti o vojnih pripravah so pretirane. Vojna poveljstva so dobila le ukaz, da brez drugega zavrnejo vsako kršenje obstoječih mej
Sredec 27. V rine Bolgarski j»» vsprejel danes deputacijo, k i 0 d li a j a v Pet r o-grad. Na nagovor metropolita Klementa je odgovoril princ daljšim politiškim govorom. Deputacija je odšla danes preko Dunaja v Petrograil. Ista položi venec ua grob carja Aleksandra III,
TftfovInrM« brtolavk«.
JujicpeJU. J'imil.M /« ju«o 11 O 90 H W|
Pse n i ca vi maj-juni 189« —,|„--Oro« /.«
jcHfili K <13—5 05 IU	r. 72 5.73 Koruza
/« jum-juh UM2 »t 18. /a jali-nrgiut 6*48—0 46
Pi-Miir* n n t n o,| 7i kil. f, ti 95 — 7*— od 7»
^ ' 7 ~ - 7'05'-	llil 7 05-7-10 o.t HI
kil. f. 7M0 - 7 t5 , ..<t K'J kil. IV 7 15—7 20
............ 70 |tn.N(. o-----fi-Aft ri novu 6.45 -Mfc
l'Aenioa (lune« niije za 5 n»i, lara.li maloga po vprnie vitja ; koruza lo n«. ceneje. Vreme lepo.
Praga. Ver-iliiiirniii Hlmlknr /njuni f. 12 47" nova letina 13-15 netnatno kuljo	**
l'riiKH. l'untrilugnl novi, po.itHvljeic v Trni m i c«r no vri><l uiljuMil jntev ji («]«j f.28 fi0-"8 75 JuH
»opt. f. 29.- 20 50 Coiium**4 2».---('invorn.
au-	.. v glavah (»o,lih j 3025	I'aiiitjo'o
9-1.75 oktohor »2.76. mlačrn.	J
Hamburg Shih«.	/(. jul1j 74 „
•optomLor 75. iIcomuImt 78.25 mirno.
Dunnjnka boru 28. junlln
1'IOB
viSimj tlai.e«
Državni .lo,- v papirju . . . MO.'JA ;0I.—
».. v . tO i 05 101.15 AvittrijHku rttiiiiv v xlniu , . , |vjj . |._>j_
, >» * kron«k	. . .	J00 95	101.85
Kreilitno «k<>i|« ... .	405-25	405.75
LoiMluiil01.nl. . .	(J,Iao
NApolitnui ... .	...	!>.'i3 H-sa1''
20....... tI.H9 U.H7 '
100 italj. tir.......4rti 0 4(J05
Trin o ceno
(Cene sc razumejo na debelo In s carino vred)
D:mait pridilkt.
(Vnn o.t for. ilo for.
Fasl: Kokn........100 K.	—
Matiiloloni...............
Mvotloru.li-čl...............
temnoruilafi.............
kanarček...... " _|_ _
liokinjnki ....
beli veliki...... ^	_T;H
r .""'J', ..... "	1L50	11.75
leleni, iloljfi.....
n okrali ..... ,	,___ _
mešani hrvatski ... n	7*59	7 75
ilajerski ...	—',—	—
Maala lino »t.ijirsko ....	ho	M« —
Jtćnon at. 10 ....... I	0.50	1»J5
• H................10.60	10.75
8................J 1.25	11,60
Zelje kranjsko ....	_____
Krompir. ItajerAl
Prosa krani-ko......*
Leta. kranjika......*
Žeti ^mki......
Hm' l>ger»kit.......
IlTl Morra........
Cevl-n !'li nt. ti< a . . .
. r.Ti.....
i.ivn MdIhii .....
iVrtnrireo , . ...
(JullIoHiala......
S rt n J>nminjji.....
Kalnimi VI a ii I.....
„ naliv«. . . . I.II^IIKVIH I Ulit ....
„ na'i ve .... Sn (OH I.njlin.,1 ....
. prednju fini . . .
„ ur«* d nji.....
. ordiuar.....
Uio oprani......
n najfiniji......
„ srednji......
Sladkor Centrifugnl i. t ruto
Conenase......
v glavah......
razkosani.....
Sli ititlijntiiki lini.....
srednji ....
.Ih|.iim lili i A A.V.....
►rcdnji.....
KiiUgMill i xIm......
n. !!!■!!
Tttro'.fli lIinki v ho l Ii . . . .
v zabojih nd 2u kil. Olj« Italijansko najflneji . . .
s Hrudnjefino . . ljomlin7.no, ainotik. . . . <li»l innti nnku......
Limoni Mt KiiiKki .....
Pomaranča „ .....
Katdbljnl ItalitiHliimki . . •
B Hnri ......
i lajoli ..........
Botlčl Dalmatinski.....
. Puljeiki.......
S okra PuljeSko ..... , Gr&ke v vencih . . .
S.. Unina ........
V mt.paril.........
O A ia ..........
Pelanovka srednjo volikoHti .
n veliko .....
, male ......
Slanlk! V velikih£sodili . . .
100 K.		—	_ ,
9.	15	10	•2'. !
5H	V)	ri-	- 1 -.0 1
«1.		ti <.	-
100.		1J2	_ 1
. 1 !*'.!.			—.
		101	—
lot.		ltr!	—
' 187 n lf»7"	-	Ui^ l'i8	
1»)S».	-	171	
* 163! . M«		15'' I4.r.	- __
Franji Wutscher in dr.
Piazza S. CattGidna 2, I. nad.
Suh nt opi nrii i ii /umi i/uhhntto h/ii(jo, zt -ctil'i. /tnt/ohf. šepne nrr ii tuf rijtthtIre m *
II 1"» llllr.
Za gote-.s plačilo ii n abreke.
„ 145.- 1-16.- |
r 131— 133. —
" 152,—	154,-
, 144.-	146 —
tM K. 2».—	—.—
„ 'J9.H0	— „ ilO.6'1
30.50	-.—
19.50	20.-
18.f,0	l!»,-
. IU. -	.— .
14—	-.-13.-
U -	—
».—--
„ 2>.r>>
„ (i,:i()	- •— 100 K. «2.-. 58. -
30,—	32.—
, 32.-	31.-
zttboj <J.~	10.
7,-	H.—
igo K. «4.-	o«.-
72.—	74-
Af/btiso Donese r Trstu
TOVARNA MILA (žajfej
Via della Fabbnica it. 7
priporoča kot posebnost svoje milo xet perilo.
Odpošilja se izven Truta v omotih od 25 kg nnproj.
Razglas Javne dražbe.
V peni: ' -ljok. dnu 8. julija t« 1« prodajalo se bode na juvni dražbi vse blago \i R. K ni lio-ove konkurziie mase v prejSui trgovini It. Kuific-a v Vipavi iu i. r v vedjili partijah tudi p>il ci>nilne vrednostjo.
v knnkiirzno maso spnda zlasti veliko modernega mani* fakturnega in tudi nekaj ipecerijske^a bla^a, dalje dobro obranjena trgovinska in taisua opravil.
Začetek javne dražbe ob S. uri riopolndnc.
lo.-
30.-
H.50
15.25 40.—
100 K. 24.— 25. -
28.-
34.-
44.— 45!— 46.-
spretuega iu popolnoma zmožnega slovenskega jezika v govoru in pisavi, razun tega pa še laškega ali nemškega jezika, z lepo pisavo sprejme
Dr. Miha Truden
za svojo odvetniško pisarno, katero odpre v polovici meseca septembra t. 1. v Trstu. Ponudbe pod adreso
Dr. Miha Truden, Trat Vftct Ceollia. štev. 4.
Rro+ia RihariA i*«i«io*ateiji oglja v sv. Dret (JU niUdUU, p.tru, priporočajo nvuje «aloge V Trntu: Via Plmrtiirea it. t. Piitsza tletin Valle 9, via Madunuina V, llazzetta Corftaiuoli 2, z ubodom tudi r uNrl To t'mite po najnižjih oenah. Oglju I. kakuvuHti karbonina, kok, drv« nu moti o itd. Narojbo ho npre-niljejo tudi z dopimiico
MARŠALA
liter po 81) nvfi. pristna v originalnih botoljkuh pri
N. GIANNOPULO,
Via Rmti:ro9<o (pole/ <jonp. Schnlliaun) Cena nn dobolo p.i dogovoru.
Podpiaann si usojavn nnjuljudnujo naznanili, d* sva proviela že skozi 30 let obstoječo, nlavnemu občinstvu tukiij in v okolici dobro puznnno tvrdko a. Ollfrtč ter so pripo.-očavn občinstvu du bi miju i»to blagohotno podpiralo z naročili.
Priporočamo so posebno čč. duhovščini in gg. uradnikom tu in v « kolici, du blagovoli nuj ii v*e-slranski podpirati tur obljuhujuvu, da bodeva točno bi koliko najbolj mogoču dobro pontrogla i. nizko ccno in d< brini blagom.
Za obilno naročbo priporočava ho
Olifčič «Sc Comp,
Via S. Cattarina št. 9
Cenilnik pošilja ne na zahtevo brezplačno.
^ Znana domača gostilna ^
sil castello m mm-%
*	r 7 H S T r,	*
S! u ulici Fnrneto *t. II
v kntfi-i ki- točijo le prUtna vlpnv- ^ rr kIi« vina in m veie pivo, pri-dfi ^ poroča so si. občinstvu t m-nta in r. -le, ^	Sladki rlesllng po 51 novč.;
belo in 6rno vino, liter po 40 novi, W Pivo pn 32 nvč. j v Htolilenicih po 20 <ivč.
Vino i n dom od 5 litrov io več po 4 n*. e«'i"fje, ^ ^ Kuhinja ju preskrbljena s tečn mi jeilili. ft-no ^ ^ bu primerno ni/ke.	Fran Rjavro. ^
m<%m'.>m<m ^ t
Izvrstni e. kr. i/kj. priv.
Škropilnice proti peronospori
Inienlrja Žlvloa,
katere bo so sploš no uvodb1 vide d njih preprostosti, trpo/no"ti, lubke uporabo 7 i v*nko ri'jo trt itd. pro-diijnjo, dani no muogii zl> JjJan^, vi'ndnr po dosodanjih nizkih cenah.
Živic i družb, v Trstu
Conike odpošiljajo na aahtevnnjo frai.ko.
Na vse c. kr. pofltne u rad o po5i-Ijajo popolna ikropilnlca franko, proti psvzetju 10 gld.
Izdelujejo tudi strojo za pršenje r. žveplom, napreitano delujočo Htinkulnico itd.
Dskrbnik konkiirzne mase
Dr. Dragotin Treo,
odvetnik v Postojni.
5 m J^OlT?r"KEr,r.^rRST4
wmr/am?mw sum? wmmwjmm'jm mi
* Alte Se Zadnik-Trati
Via Nuova na voglu via S- Lazzaro. ■
prlporoča'a slav. občinstvu svoju uroda'nlnioo ™ •i manifukturnim bludom. V zulogi nahaja se povsem najnovejie Islago. tol ko zu 2enskc kolikor za možkn in ileco. Veliki izbor plrtnn, bombažovine, perila, nbcev volnenih iu sv dna-
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
via Cnserma št. 16 uhod piazza della Caaerma.
( nn tj fiti rt/il/ vnjuimiriI,
prodaja po n> verojelnib nizkih rennh vcak vr-tnu ai'fjli'ška
kolesa (blcykle)
/iiHtoji tvi k"los .Adlcr" iz tova-ne II. Kli ver Krati k fo t in . V i k t o r i a C y k 1 e \Vork-* NVolver hampton An^leHko.
Kolesa . Adb-r m svetovno zniuin iu se rabijo v FeniSkl vojski.
•liiinči »e z.i vsiiko kolo 12 mesecev; kdor nu zna voziti, nauči so brezplačno. — 1'ošilji« se im deic'o iu na v.<o krnje.
Riunione Adriatica di Sicurta
•^1-2	v 'IVMtu.
Zavarujo proti požarom, prevozu po subem,
rekah in na morju, proti loči.	na živonjo v vsib kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892
Glavnica druitva	gld. 4,000.' 00' -1'iemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 13,320 34(199 1'remijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,632.248 93
1'romijna reserva zavarovanja	„
biaga pri pmvn/.anju	49.465,07
Itrserva na rnzpolaginjo	„ 500,000' — Itosorvii zavarovanja proti pa -
m inja nju kurzo* bilanca (A)	„ 8Ba.822.42 IteHorva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzar,bilanca (II)	„ 243.331 83 Itezerva speuijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 50ll.000- —
Občna ronerva dobičkov	„ 1,187,101.8t!
Urad ravnateljstvu : Vin Vnl<Ili*lv«>, I »a*. 9 (▼ lustnoj bii).
V bonibaževlno, perila, robcev volnenih in by Ina- W ■ tih. Velika zaloga vreh potreUć^i ia iSviije Ji B ™ krcja6\ V zalogi nahajajo se nadalje v»akovr8tt-| ™ tvakovj iu tudi trakov^ slovenskih barv.
1'ripoiočata so či g?, učiteljicam v iii<-stu iu na deželi za vse potrebščino šolskih ročnih del. Uzorci se pošiljajo na zahtevo franko.
uaa^'^ac'^Biv m
\
Ji
Zdravljenje krvi
Čaj „T i moć e r n i cvet* (Millelluii). čisti kri tur jo izvrstno srodstvo proii onim flučajom, čo pečo v želodcu, kakor proti Hlabeiuu probovljauju iu hiimoroidam. Jiden omot za ozdravijenje, stoji nč. ter so dobiva v oblikovani lekarni
PRAXMRR[R „Ri iluc Mori" Trst, veliki trg.
V krčmi
))
Andcmo de Matteo
u
ulica Carinim, štev
i)Ti kuvarni „ \ilriatieo*) m luči »1 iii i 'm er o izhol iill \ ilio pn 3d U v č hI.•«•; kuhinj' j" p' fenl ii poatrežbi Miču i /.< m o' g.ilr 'jui ob »k ne piipunč.i s Hpi.itovanjei.i
Juriiov ič g..s,.od,.r.
„TrZaSka pos >iliiica iti [iratiiluica"
(rogisirovana zadruga z omejenim poročtvom) Via Molin Piccolo it. 1. 1. nadstropje.
Daje posojila na monjico in intabulacijo proti eu/. obroHtini, na taslavo Hiočk in vrednoHtih papirjev pa proti 8'/,°/, obrostim. Od hranilnih ulog plačujo po 4"/„ obrosti.
Uradni dnevi *>: Vnuk' ilan od I). d > l'J. uro do;ioludu in «>il 3. i'.o u popoln Ine, sovoil.i izvzumsi noduljit in prnz-nik ', I/.plačuju-e vsaki ponedeljek oil 11. do I'.', uro dopoludne, iu vnuk i četrtek od 3. il > t. uro popolitdne, Olavui doloži veljajo po 200 kron Zadružni doloi i ho lahko ]ilačiij»jo v moKočnih obrokih po 1 gld. tnr znanu v.aki dolei 10 gld.	liifl —
"vCi v0'
„Tržaška Hranilnica"
(Cas*a tli liisparmio Tfittfina) SjHcjcnitJc ilvaaniP uht(/r v bankovcih od 50 nč. do vsaccga zneska vsak iljin v tednu i u/.ti 11 piuzi.i!kOy, in to od l'J. u rt« opolu Ine. <>b nedoljab |ti od 1(1 iti lit " opoludtio. Ohr. ni i na
1'i ji/ieo...........8 '.'„
17(1'- t Je v mik iln M <.,]•.> ] >. ||. • o;i(.|ii'lno. Zi.'-I... a I K • .. i i-, '.-o. ].!•'■" o ; i .i» :ii n'0 mor i H- ■ >> v i-< io r i i .'•,! /O - • prolin 1(1;- - gld pil .. .Il i j: '. ..•;)'#/Jr Ulfnjirc '! m lIIiI'iIIiu itn
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17
ao priporuea p >■ o ć. duhovščini za naplavi) cnrkvcnili pohoti tu orodij i/, eiste^a srehra, nlpnka in modeniiie, kot : moil-Stranc, kelibov, itd. itd. po naj nižji eni ? najnovejših i» lepili oblikah. Staro reči popravim ter jih v ognju posrobrim ili puzlatitu.
Da si «au>'irnjo tudi men j premu/ne crkve omisliti razno crkveno utvari, se bodo po želji prečastifih p. ti, gospodov naočnikov prav ugodni plačilni poboji stavili, llustrovaui unnilc fntiiki. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko!	2-24
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domače .pri Prvačkovcu") y Trstu,
ulica Soli car lo ftt. 19
toči kolikor v gostilni, tolikor pri veselic-h r sokolski telovadnici, vtina la prlitna vlpavika, Pr:.-.čka ia kra&a bs'» ln ćrna vina. — Sladki rlesllng v sieklmileak, in modro f'*n-kiojo, vnakn stekleni n drži 1 llt"T in valju Co novć. — Postrežba jo polten«, cena zmerna. Kuhinja jc pre.-krbljena n tečnimi, toplimi in m zlimi jedili.
Priporoča se rojakom v Trstu in a deiele.
Toči rino tudi družinam 4 nrč. ceneje, uho w odrzame najmatv 5 litrov.
F IU JALKA
c. kr. pri?. m\i Milna zavoda
/.a trgovino in obrt v Tratu. Novci m vplačila.
V v redu. papirjih na	V napeletnlh m
t-'lnnvril odkaz «•/»'"/o HO-dnevnl odkas •v . »»/*7. H-meaefni „ £•///« ■"»• » 37o *- . . SV,'/ Z i p sma, katera -o m »rajo izplačati v sedanjih qnn o tih nv tr. vel.., stopijo novo o' restno taku« v krepost z dn-m 4. tebrnvnrji, 8. febru-v .r a in odnosno 2. marca t. 1. po dotičnih ob javt.li.
O k i' o ž o i o d d e 1.
V	vredn. papirjih 1n/a na vsako ■volu.
V	nApoteonili brez obroHti
Nakaznice
(it Dunaj, Prngn, i'ošto. Urno, Lvov, Tropavo, Kt»kt kakor za Zagrob, A rad, Rieliti, Gablons, Oradee Mortnarnitadt Inemost, (Jelovec, Ljubljana, Line, Oloiniic, Reichonberg, Saai ln Solnograd, — brez trnikkov.
Kupnja iti prodaja
ircilno«!1', divii, kakor tudi vnovčenje kuponot 24 22 (.ri odbitku lu/oll provizije,
1' r e d u m i.
Spreii-majo ne vsakovrstna vplačila pol
ugodnimi pogoji. Na jamievne llatlna pogoji po dogovora. Z odprtjem kredita v Londonu ali Pariau, Berlinu ali v drugih uiOHtih — provizija po pogodbi.
Na vradnaitl obrosti po pogodbi.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo so v pohrano vrednostni papirji, aUl ili '•rebrni denar, inozemski bankovci Ud. — pa
pogodbi.
Na"a blagajna izplačuje nakaznice uarodna banka i tal jansko v italijanskih frankih, ali pa po dnavnaa
cursu.
Trat, 31. janurrja 1894.	8 24
Srečke za zidanje certve ob jubileju cesarjevem po 1 gld. |
Glavni dobi'ek:
predzadnji teden
30.000 goldinarjev
v rađan
Srerko priporočajo: Giusrippe Bolr«fflot Alessandro Lovi, Ignazio Neumann
Norddeutscher Lloyd, Brema
R v il ii a s 1 u ž bu
s parniki n a j p r v e g a
reda.
Iz Genove-Neapelja v
izhoduo Avstralijo v\zijo
Iz Breme v gornje kraji-, kakor tudi v Baltiai^re. ilsatevidic in Buenss-Ayres.
1/ Neapalja v New-York po itnl parniki vsak mesec, prevuiuja v 16 dneh.
h Senovo v New«7ork brzo parniki vsaka 2 menca prevožtija v U dneh.
(moječno)
Informacij«
pri glavnem zastopstvu:
Kuchiev & c.°, Via Belveflere l
i '<>*.. ) i/'<• n	papirju nvstre-ognriiko
'I ' i" >1 gld |i» ......
\ JH /.muke lili 11 >00 do ii 00 gld |iO Ihfjc 'h tur proti vkujižetijii iinpoHiati v uiir. :t pn dogovoru	2
T r -1, dno 5, maja 1894.
" i
4" .
--21
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO.
Peronosporne štrcaljke, slične Vermorelo, s&moradne peronospome JtrcaljliB, z zračno stiskalno sesalko, vinske prese vseh vrst, stis-
kalnicc za olje, liidranliike stiskalnics, poholjšaiijj dro'iiia, pivničarskn urocje, vinske tcsaijks, cevi za vino, stiskalnice za seno in slamo, tj :si!ia za koruzo, čistilnica za žito, stroji za odstranjenje skurij itd.
i i odrju pn j.iko /niiaiiih eemh proti jamstvu i-.t na poskusnjo
!C. HELLER, Dunaj II 2. Praierstr. N. 49.
01.
__ ___________< WBBBBBjBIBBjBMIIM|
Lastnik politično društvo .Kdiuost". — Izdavatelj iu odgovorni ur^aiik: Julij Mikota. •
.t'lil eei.iki zastonj in franko. lice prodajalcev z drugo roke.
iWlMu ** II'.Il'i prti nak-Hpnn ^omiviVi^',
Tiskarna Dolenc v Trstu.