304. »epa.
U LluMlonl, u tctrteb, 31. decembra 1908
ali. rciu.
Uhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po pot« prejeman za av.tro-ogr.ka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h Za M»*U»° l^S^-^TJ^ leto 24 K za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 Ki za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol teta II K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za «0 drog. daialo n A o.riko ^o leto 30 K. - Na naročbo brez istodobne ^oiiljatve naročnine se ne ozira. Za otnaolla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 2 h, če se tiska dvakrat m po Oh
- Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Drednl.t.o lo upravntttvo je v Knaflovih ulicah št 5. - Upravn.štvu naj se blagovol.jo pošiljat, naročmne, reklamac.je, oznan.la, t. j. admm.strahvne stvari.
Uredalttra telelon it. 34. Po.«moxne ateo.lke po 10 b, Upramlitia toloton M. 85.
01? koncu leti
Z današnjo številko jo »Slovenski Narod« končal svoj 41. tečaj; na pragu novega lota stopamo prod slo vensko javnost z vabilom, naj tudi v prihodnje z naročanjem, inseri ranjeni in sodelovanjem podpira našo delo za slovensko narodno stvar.
Kaj je »Slovenski Narod« za slovensko stvar, to se je najbolje pokazalo po krvavih dogodkih 20. septembra. Takrat se je pokazalo, kako velikanska moč je v tem listu in takrat se je pokazalo, kako se zna »Slovenski Narod« vzlie vsemu n čuvenemu preganjanju boriti za slovensko stvar. Kje je slovenski list, ki bi zamogel pokazati na tako nesebično, požrtvovalno in neustrašeno delo, kakor »Slovenski Narod«.
Nie ne pretiravamo, če rečemo: Naši nasprotniki ni nas bili pohodili in poteptali po 20. septembru, ko bi ne bil »Slovenski "Narod« šel v boj, ne boječ se ne truda, ne težav, ne preganjanja, ne stroškov, ne pritiska, ne groženj, ne verig in ne ječe.
Za nas govore naša dejanja in spričo teh se nam ne zdi potrebno, da bi na dolgo in na široko govorili o važnosti »Slovenskega Naroda«. Kar je »Slovenski Narod« bil, io ostane tudi v prihodnje: bojni organ za pravice in koristi slovenskega na-roda.
Bodi dovolj, ee rečemo, da bomo tudi v prihodnje s tisto zvestobo in nenstrašnostjo zastopali slovensko stvar, kakor doslej. V to ime prosimo, naj nam ostanejo zvesti tudi v novem letu vsi tisti, ki so nas doslej podpirali. _•_
Odpad učltelljtvo.
(Piše dr. K. T. v Ljubljani.
Dan 28. decembra 1908 ostal bo kranjskemu učiteljstvu v neprijaz nem spominu. Na tem kar nie ne dvomim in zategadelj kot resničen prijatelj učiteljstvi odkrito obžalujem tragikomedijo,, ki se je vršila v ponedeljek zvečer v »Mestnem domu«. Naj se mi oprosti trdo besedo, toda milejše označile ne najdem za ta vseskozi ponesrečeni poskus političnega poziran ja na škodo — le preveč opravičenim stanovskim interesom. Z veseljem in nekakim ponosom sem zrl ob vstopu v dvorano na to impozantno števplo učiteljev in učiteljic, toli   krivfcno zapostavlje-
nih glede njihove gmotne pozicije in pričakoval sem po vsej pravici istotako impozantno omanaeno njihove volje, da v dosedanjih razmerah nečejo in ne morejo več živeti in delovati. Tak apel na najprimitiv-iu jši pravni čut poklicanih faktor jev, čigar globokemu moralnemu vtiskn bi se nobena stranka ne bila mogla izogniti, sem pričakoval — doživel sem pa nezrelo diletantsko politično predstavo, Bogu bodi poto-ženo, da je bilo tako!
Že ouvertura pokvarila je vse, uničila je vsaka pričakovanje. Prijatelj .Jelene, oni isti Jelene, ki je še pred štirinajstimi dnevi sedel v iz-vrševalnem odboru narodno - napredne stranke ter nastopal kot njen kandidat za deželni zbor, razkril je strmečim poslušalcem »normalno« dejstvo, da je ta ista stranka pred prepadom in v razsulu, nocojšnji učiteljski shod pa da ima zgolj nalogo, zadati jej še »Gnadenstoss«. To je bil alfa in ornega shodovega dnevnega reda. In odkod kar naenkrat to seuzaeno prepričanje? Vsaj za ogromno večino izven ljubljanskih učiteljev senzačno — to se jim je čitalo na obrazih. Odtod, ker vzpri-čo raznim, vsega obžalovanja in ob sodbe vrednim spletkam, a tudi po krivdi okornega nastopanja učitelj stva samega, ni prodrla v Ljubljani učiteljska kandidatura. To je vse in zaradi tega sklenilo je učiteljstvo, da se mora eksemplarieno kaznovati m. rodno - napredno stranko! Zato jo bilo treba ponedeljkovega shoda, zato se je zaukazalo stotinam učiteljev in učiteljic drago pot v Ljubljano, ne pa zato, da bi bili imeli priliko pred otvoritvijo deželnega zbora opozoriti slovensko, da, avstrijsko javnost na sramotni gmotni položaj kranjskega učiteljstva. Smejati bi *u moral človek politični megalomaniji prijatelja Jelenca in sodrugov, ako bi ne bila tako žalostna in usodna -ne za narodno - napredno stranko, čije obstoj še davno ni odvisen od volje kakega učiteljskega društva, temveč za to ubogo kranjsko učite 1.}-stvo samo.
In kar je pokvaril otvoritelj shoda, tega tudi referent Gangl ni popravil. Prvi del njegovega referita bil je po večini izvrsten, premise pravilne in slike učiteljske bede ter neznosnih političnih persekucij, katerim je izpostavljen dandanes v kranjski deželi vsak neklerikaiir. učitelj, bile so naravnost pretresajoče.   Toda tudi njegovi sklepi bili so
skrajno nelogični, ker so izzveneli v trditvi, da nobena stranka nima trdne volje, pomagati učiteljstvu iz teh nevrednih razmer in da vsled tega "Celokupno učiteljstvo mora zapustiti tudi narodno - napredno stranko ter se zanašati odslej zgolj na lastno moč. Da, celo to je očital naši stranki, da sklepa politične sprave na račun učiteljstva! In vendar bi tovariš Gangl moral vedeti, da o kaki spravi med klerikalno in na rodno stranko v kulturnih vprašanjih, kakršno je v prvi vrsti vredba ljudskega šolstva, ni bilo, ni in ne more biti nikdar govora, ker vsaka stranka vztraja nepremično na svojih načelnih, dijametralno nasprotujočih si svetovnih kulturnih nazir i-njih in da velja sprava le za strogo narodna vprašanja, v katerih -i tudi najbolj ultramontanski župnik in najsvobodomiselnejši učitelj lahko z mirno vestjo podasta roko. Nič manj krivično pa ni očitanje, da je narodno - napredna stranka kadarkoli omalovaževala opravičene težnje učiteljskega stanu. Nečem klicati v spomin tovarišu Ganglu strankin program in tudi v daljnejšo preteklost ne bom segal, kjer stoje kamen ob kamnu spomeniki strankinih prizadevanj v prilog učiteljstvu, zlasti izza časov, ko je imela stranka še odločilno besedo v deželni hiš«. Toda delovanja dr. Tavčarjeve-gav deželnem šolsker^ svetu bi pa objektiven učiteljski shod ven daiie ne bil smel tako ostentativno piv/irati, ako u i not« vsiliti ne pristranskim zborovalcem prepričanja, da je nehvaležnost plačilo tega sveta. In istotako ne požrtvovalnih prizadevanj pristašev narodno napredne stranke v številnih okrajnih in krajnih šolskih svetih — da ne govorim o ncutajljivih posebnih zaslugah načelnika narodno-napred-nc stranke za učiteljski stan, ne glede na njegovo državnozborsko delovanje, katerega se je tovariš Gangl mimogrede pač milostno dotaknil. — In če je sedaj narodno - napredna stranka izgubila marsikako svojo tozadevno pozicijo na deželi baje vsled svoje brezbrižnosti, tedaj vprašam jaz: kdo pa je v prvi vrsti so-kriv na tej brezbrižnosti, ako ne oni učitelji, (vsa čast izjemam!) ki so doslej hodili glasom značilnega medklica prijatelja Likozarja na ponedeljkovem shodu, med narod, v ljudstvo le toliko, »v kolikor so m o-rali«? Pa še nekaj iz zadnjega časa, izza boja za deželnozborsko volil-
LISTEK.
.—- — r
A. Aškerc: Akropoli; in
piramide.
V Ljubljani   1909.  Založil I>avoslav Schrvveijtner.
»Črpam vrelce, dan na dan ga črpam       ne izčrpam ga!
(Dva vodnjaka)
Pred nami leži lična knjiga, saj je izšla v Sehw*ninerjevi založbi in Slatnerjevi tiskarni. Avtor pa i i je Aškerc. Zopet Aškerci Da, lani nas je obdaril z Jadranskimi biseri, letos nam je pa prinesel seboj s potovanja za spomin na svoje poetične sprehode po orientu .»Akropolis iu piramide«. A te poezije niso goli popotni spomini, niso verzificirane beležke o tem, kar je pesnik na svojem I>otovanju po Egiptu in na Grškem videl in doživel, ampak vpletel je va nje toliko subjektivnega, toliko no ^ih potez in krepkih misli, da zopet vidimo pred seboj Aškerca kot jakoj individualnost. Res, prava grča > med našimi novejšimi pesniki, da ne '»menim najnovejših, zvest svojemu nazirauju s tako doslednostjo, da bi ga nasprotniki lahko zvali trmoglavega.   Že se mu je očitalo, čemu da
hod? iskat motivov svojim pesroo-tvorom po svetu, češ, da mora že domača gruda, domače ljudstvo, domala zgodovina nuditi poetu toliko sno-Ti, da jo umetniško preobrazi in oživi. Pri tem pa taki očitarji ne poini si i jo, pač, ker se tega ne zavedajo, kako tesnobno in tesnosrčno je vse, tmetniško naziranje v naši ljubi domovini, da mora po višku izpopolnil-Te hrepeneč človek med svet, če bo-«e svobodno dihati in vsaj za nekaj $asa pozabiti na domačo moro. Žal, 4a ostane toliko naših inteligentov redno le v Globeli in na Klancu; tu nekako zakrknejo in odrevenč ter si potemtakem sami zapro pogled v širni svet, da izgube zmožnost, svoje naziranje projicirati tudi na inozemske pojave in iskati stika starodav nosti s sedanjostjo.
Aškerc torej je obiskal klasiška *la egipčanska in grška. Prvo polovico svoje pesniške zbirke je nazvj.l Egiptovske arabeske. Pestra skupina Mrskih motivov in epskih činov, predana z refleksijami iz zgodovine in kulturnega pokreta, z mislimi o socialnem življenju in svetovnem ua-ziranju, to bi bila občna oznaka značaja teh poezij. Isto velja tudi o sku-oini grških vtiskov z naslovom Pod helenskim solncem.
»ttemiramis« plove po Jadranskem morju. Pesnik no palubi zre čez neskočno sinjemodro plan in razmišlja o smotrih življenja. Galebi obletavajo   brod,   donašajoč mu po-
c!odn;> pozdrave iz domovine. Ze nas oremesti v Kahiro, bajnokrasn° egiptovsko stolnico. Vodi nas pod oalmami v parku Ezbekijeh, pelje nas v kavarno »pri arabskem konju«, kjer se s starim Osmanom modro razgovarja    o   svojih nasprotnikih:
»Kaj pomeni, če imaš sovrage? To pomeni, da si jim na poti! A. če si na poti jim, si nekaj! . . . Kjer ni nič, tam tudi ni nasprotstva. Kdor ni nič, na poti ni nikomur! .
Peš koraka po prašni cesti proti starodavni Heliopoli. Na njivi kraj ceste orje zemljo star Felah. Ta ga pouči o največji modrosti:
»ki ti preživi vekove in vse bajke svečeniške, je modrost, ki gledaš tukaj s svojimi očmi jo, tujec — glej modrost: orati zemljo!«
Stoji pred Ilufujevo piramido, primerjajoč veličastvo zgradbe s človeško ničnostjo. »Gizejska sfinga« razmišlja o človeštva dejanju in ne-hanju; že tisočletja zre pred seboj razvoj in borbo človeštva:
»Jaz gledam mir iu boj, spremembo
večno.
Jaz gledam temno noč in svetli dan . Sveta uganko gledam tajnovito — razrešiti jo trudim se zaman.«
Veličasten je samospev Nila, vzorna oda na mogočno sveto reko,
no reformo: Deželnemu poslancu Ganglu je dobro znano, kako krčev, to so se borili narodno - napredni člani ustavnega odseka za učiteljske težnje, da je bil med njihovimi prvimi pogoji celo junktim med regulacijo učiteljskih plač in volilno reformo in da so od te zahteve od jen jal i pod silo razmer stoprav tedaj, ko s/) sprejeli pomirljivo izjavo delegatov S. L. S. in zlasti tudi g. deželnega glavarja glede uvidevanja neodložno nujnosti te legulacije.
Taka je torej v luči resnice slika narodno - napredne brezbrižnost: za učiteljski stan. In prav zaradi tega, ker je in mora biti ta resnici splošno znana, moram označiti ofici-jalni odpad učiteljstva od stranke kot pojav skrajne nehvaležnost i, nastop njegov na ponedeljkovem shodu pa kot nezrelo politično komedijo, ki je žal vsaj za hip popolnoma pokrila resnično tragedijo učiteljskega stanu.
Edini realni efekt te nepotrebne in neprevidne politične demonstracije, katere vsa poetična sentimentalnost Ganglova ni mogla omilit', pa bo sicer vsega obžalovanja vredno, a neizogibno kršenje ugleda učiteljskega stanu ter izdatno otežko<"o-nje boja za izboljšanje njegovega gmotnega položaja. V to zadnje je učiteljski shod še posebej pripomogel s tistim priveskom, ki se je vrstil za drugo resolucijo. Mesto da bi namreč zahtevalo učiteljstvo tako regulacijo plač, kakršna je za sedaj v okvira obupnih deželnih financ mogoča in izvedljiva in ki odgovarja n. pr. vsaj deloma zadovoljivi gmotni poziciji štajerskega učiteljstva, pa zahteva takojšnje uvrščen je v XI.—VIII. plačilni razred državnih radnikov. Gospoda, italijanski pregovor pravi: Chi troppo abbracia, poco stringe! Taka zahteva mora izzvati primerjanje z ^fhiotno pozicijo drugih in zlasti akadem. stanov, ki dosegajo ; 4—5 let daljšimi, neprimerno nnpor-nejšimi in dražjimi študijami stoprav po večletnem brezplačnem prakticiranju najnižje plačilne vrste državnega uradništva. To velja za pravnike, filozofe, tehnike in medi-cince. 18— 201etni učiteljski kandidat pa naj doseže XI. plačilni razred takoj ob vstopu v službo, ko se mora njegov vrstnik, gimnazijski in realč-ni abiturijent stoprav pripraviti na večletni križev pot stradajočega dijaka! Taka zahteva je vsaj za sedaj iu dokler se tudi položaj drugih stanov ne izboljša, absolutno neizved-
ljiva. Sicer pa po mojem prepričanju najhujša in najobčutljivejša krivica ne tiči v skromnih prvotnih plačah učiteljstva, temveč \ absolutno nedostatnom avtomatičnem t. j. časovnem avanziranju; ta nedostateK je tudi glavni povod, da se učiteljska beda pričenja stoprav v poznejših letih, ko naraščajo z množečo se roo-bino vse potrebe. Tu je krepka odpo-moč najsilnejša. Skrajno neprevidno je torej od našega učiteljstva, da prav sedaj, takorekoč ob 12. uri s pretiranimi zahtevami daje orožje v roke svojim nasprotnikom ter otož-koča s svojo neskromnostjo boj lasi nim prijateljem.
In prvi ter najvplivnejši prijatelj učiteljstva, njegova najmočnejša opora, ostala bo vzlie vsemu narodno - napredna stranka, ona ista stranka, kateri je hotelo zadati učiteljstvo na ponedeljkovem shodu x svoji kratkovidnosti smrtni udarce. Pa na največjo srečo učiteljstva je njegova politična domišljavost večja, nego njegova resnična moč*. Napredna slovenska stranka bo živela tudi brez učiteljstva in ako treba proti njegovi volji, zakaj kulturni razvoj naroda ne more biti zavisen od hipnega političnega razpoloženja slučajnih voditeljev tega ali onega stanu. — Pač pa ima stranka od ponedeljka sem napram učiteljstvu dvojno nalogo: priboriti mu mora polet? boljše gmotne eksistence tudi še        politično zrelost.
Kranjska hranilnico.
Za božične praznike je razposlala »Kranjska hranilnica« vsem farnim uradom na Kranjskem tiskane reklame za svoj zavod. Kar troje tiskovin je dobil vsak farni urad, kar na troje načinov ga poskuša »Kranjska hranilnica« spraviti .* zmoto in ga tudi direktno prevariti
Vse te tiskovine so pisane v slovenskem jeziku. Sicer imajo »Kranj sko hranilnico« v rokah sami nai-strupenejši nemškutarji, sami ljudje, ki bi vse slovenstvo najraje čez noč ugonobili in ki so slovenskemu narodu z njegovim lastnim denar jem storili toliko škode, kakor nihče drugi, a zdaj znajo lepo in pravilno ta jezik in tako ljub in sladak jim je postal, da pišejo v njem uradna razglase in izjave — seveda le ker Upajo, da bodo ž njim premotili zaupljive Slovence in jih zbegali tako, da jim bodo  še  dalje pustili
ki je Egiptu vir vsega življenja. Zgodovinsko snov je porabil pesni k v povestih: Amenhotep IV., Hipati-ia, Mohamed Alijeva pogostitev, se *«eda je vdahnena v prvi dve tendenca, ki je velika večina našega pobožnega ljudstva ne bi odobravala. Žalostno poglavje iz našega socialnega življenja je naslikano v »Egipčan ki«. To je prava tragedija lepega slovenskega dekleta, ki zaide na egipčanskih tleh s prave poti in pada v razkošnem življenju orientalskem ^edno niže in niže, dokler ne propade in izdihne. Pereča satira pa tiči v »Učenem oslu«. Zdeti se nam hoče, kakor bi se pesnik znašal tu nad vzvišenim kritikom, ki bi bil vreden, da se mu doktorska diploma napiše kar naravnost na lastni hrbet.
Več pesnikove subjektivnosti kakor v Egiptovskih arabeskah na hajamo v grških slikah. Kje pa tu di bi našel kontemplativen človek ^eč bodrila za proučevanje kulturne zgodovine in stare umetnosti, kakor na grških tleh? Atene z Akropolo in veličastnimi razvalinami na njej, Elevzis, Korint, Olimpija, Itaka: povsod doživi izobraženec toliko vtiskov, da bi se dale o njih pisati cele knjige. Kaj čuda, če se je tudi naš pesnik oživil tam pod svobodnim helenskim solncem, če ga čujemo tu slaviti slavno preteklost, opevati grško umetnost, veselje do žaljenja in uživanja, smisel za lepoto in umetnost?
»O, krasna ti helenska harmonija duha s telesom! — Kalokagatija Soglasju vzvišenemu je ime. In kje živi soglasje to drugje, ko v Palade Atene domovini, v Apolonovi sveti pokrajini!«
Tisto stremljenje po svobodi v naziranju, ki je lastno le možu, ki s« ne da uklepati v stroge dogmatišk"5 ^*ezi, je našlo duška v pesmih, kakor je »Velika noč na Akropoli«, pravcata himna helenskemu poganstvu, ali »V Elevzido romam«, slavospev prerojeni naravi in pomladni moči, «»li »Sokratova smrt«, »Aspazija in Periklej«, »Phryne pred sodniki (V pisavi grških imen je avtor nedosleden; piše: Phryne, toda Fidija: I^ais, toda Elevzida; Parthenon, toda Demosten; Eros, Erosa, KnhJ< . Knidosa, toda Apolo, Odisej; Deme-ter, Nnvzikaa, toda Aspazija. S tujkami je res križ! - Motiv o vplivu lepote človeškega telesa se v *eh poezijah večkrat ponavlja, tak*., dn utegnejo naši estetiki, ki jim jo •^saka Muza, če ni zagrnjena v sto-gubo haljo, »reč pohujsljiva in zapeljiva«, \škercu njegovo odkritost }4i *lo vzeti. — Socialna satira tiči v romanci »Fidija in suženj«; nekaj tudi v prvi pesmi, spesnjeni v tercinah »Izselniki«. »Tempelj na Egini« jo pa malo razposajena stvariea; no, *aj je Aškerc včasi tudi fant:
»In ljubši ko ves tempelj ta sloveči lasje so tvoji bujni mi, rodeči.. .
svoj denar, tako, da bo neniškutarjem še nadalje mogoče s slovenskim denarjem voditi boj zoper slovenski narod.
Prva teh tiskovin obsega znano Gozani-Kremenškovo izjavo, izdano na nkaz barona Sclnvarza.
Človek bi pričakoval, da bodo čislani nemškutarji, ki imajo Kranjsko hranilnico v rokah, pri tej priliki kaj povedali, kdaj so bili strokovno revidirani in kdo je izvršil to strokovno revizijo. To namreč ve vsakdo, da Gozani in Kremenšek sploh nista zmožna izvršiti strokovno revizijo in da v to tudi nista imela časa. Gospodarji »Kranjske hranilnice« pa izkoriščajo naročeno Gozani-Kremenškovo izjavo v namen, da bi ljudem vcepili mnenje, kakor da se je izvršila strokovna revizija. To je prava nemška lumparija. Pribija mo torej, da se »Kranjska hranilnica« ni nikdar podvrgla strokovni reviziji in da tega tudi sedaj neče storiti vzlie vsem opominom časopisja. Zakaj se čislani nemškutarji boje strokovne revizije, da morajo begati vlagatelje z Gozani - Kremenškovo brezpomembno izjavo? Ali imajo mar slabo vest, ali se jim je bati roke pravice, če bi revizorj i-strokov-njaki pregledali njihove knjige.'
Druga izmed razposlanih tiskovin govori o stanju »Kranjske hra nilniee«. Kar nomškutarski izkoriščevalci sami pišejo o sebi in o koritu ,iz katerega jih je toliko oboga telo, pač ne more imeti nobene vrednosti. Resnično stanje »Kranjske hranilnice« se da dognati samo potom popolnoma nepr i stranske strokovne revizije, vse drugo j*4 brez pomena. Številke so hitro zapisane in toliko laglje se dajo zapisati, ker jiil pri »Kranjski hranilnici« ne mor1 nihče kontrolirati. Če je pri »Kranjski hranilnici« res vse v redu, bi se bila ta pač že davno prostovoljno podvrgla strokovni reviziji, dočini zahteva javnost revizijo, »Kranjska hranilnica« pa je neče. Tiskovina o stanju »Kranjske hranilnice« je to-je docela brez pomena.
Tretja tiskovina razpravlja o darovih v javne namene, ki jih je razdelila »Kranjska hranilnica« tekom šestdesetih let. Ze to je nesramnost, da te razdelitve proglašajo hra-nilnični nemškutarji za dobrote. Hranilnica mora po svojih pravilih razdeliti čisti dobiček v javne namene. To ni nikaka dobrota, to je njena prokleta dolžnost, kajti »Kranjska hranilnica< je bila v ta namen ustanovljena. Nemškutarji, ki so se »Kranjske hranilnice« polastili, so že itak dovolj grešili proti njenemu namenu s tem, da so razdeljevali či sti dobiček s skrajno pristranostjo, da so denar porabljali za nemške strankarske namene in iz dobička, ki so ga napravili s slovenskim denarjem, vodili boj /oper slovenski narod.
Baharija, koliko je hranilnica razdelila od čistega dobička, je torej prav neumestna. Dotična tiskovina je pa tudi nesramna sleparija, zakaj v njej je zamolčano vse, kar jo »Kranjska hranilnica« izdala v nem-škutarske. strankarske, Slovencem sovražne namene. Izdala je v te namene milijone in zanje prikrajšala občekoristne naprave, katerim bi bila morala dajati dotični denar.
Z zvijačo in lažmi skuša Kranj-hranilnica premotiti   slovenske vla gatelje, naj bi ji še dalje puščali svoj denar. Pa to se ji ne posri či, naj stori karkoli.
Ze   dosedaj   je   dvignjeno tako ogromno mnogo denarja, da so hra nilnični uradniki kar glave izgubili. Po novem letu se bo dvignilo še več*
denarja. Opozoriti pa moramo občinstvo, naj pazi, da bo izplačevanje
pravilno. Zgodili so se že slučaji, da je »Kranjska hranilnica izplačala premalo denarja, ali pa tudi preveč.
Seveda je bila to zmota. Znano nam je več takih slučaj**v. Zato naj vsakdo sam preračuna, koliko mu mora hranilnica izplačati na glavnici in zlasti na obrestih, da ne bo imel škode, ali pa naj kar knjižico izroči tistemu slovenskemu denarnemu za vodu, kjer misli denar naložiti; dotični zavod bo že pazil, da ne bo ni hče vsled zmedenosti uradnikov »Kranjske hranilnice« oškodovan.
PosemCeuonje finančnih uradov na Kranfitem.
Da se v deželi, v kateri je 98%
Slovencev in le 2% Nemcev, nastavljajo nemški uradniki, je taka absurdnost, da ji ni najti enake na svetu. Mogoči* je to le pri nas, ki stojimo )m>d oblastjo nemške osrednje vlade, ki čuje in sliši samo željo nemških nacionalcev, zbranih v kranjskem »Volksratu«, ter ravno tako strupenega sovražnika Slovencev, deželnega predsednika barona Schwarza.
Posebno čutimo to kruto krivico pri finančnih uradih na Kranjskem. Finančna prokuratura je gnezdo samih Nemcev, prav kakor bi bil ta urad namenjen samo za Nemce in ne tudi za Slovence če imajo pri finančni prokuraturi enega slovenskega uradnika, je to toliko kot nič. Pri finančni direkciji v Ljubljani so koneeptni uradniki večinoma Nemci, ki se udobno lene na gorkom, dočim mora slovensko finančno koneeptno o radništvo ven na deželo. Da finančna direkcija koncentrira nemško u radništvo v Ljubljano, nam je jasen dokaz v premeščenju Grabuerje-vem iz Logatca v naše mesto. A to Še ni dovolj! Tudi pri davčnih uradih se je upeljalo zadnji čas poneinčova-njo z nastavljanjem nemških davčnih uradnikov. Sprejemajo v službo Nemce, ki ne znajo besedice slovenski, dasi bi po predpisu zakona moral vsak kom peten! znati slovenski in nemški v govoru in pisavi, če ho če. da ga sprejmejo v davčno službo na Kranjskem. Uprav te dni so vzeli v davčno službo dva Kočevarja, ki ne znata drugega jezika kot nemškega !
Pred kratkim je bil i menovan za davčnega ofieijala asistent Wolf. Ta človek J£ doslej vedno služil v Kočevju, ker ga zaradi neznanja slovenščine niso mogli nikamor drugam dejati. Kako tam opravlja svojo službo, ko mora odpravljati slovenske stranko, jo jasno in umi j ivo. Njegovo nemešcenje je zakrivil refere:»t Avian sporazumno s »Volksratoiu<; in baronom Sehwarzem.
V Logatcu službuje davčni asistent Verderber, v Kamniku pa praktikant Kraker. Oba'sta huda nemška nacionalen, zlasti drugi, ki ie, kakor smo svoj čas poročali, pri okr. glavarstvu denuncira] nekega Slovenca, ki ga je radi njegovega prot;-slovonskega nastopa vrgel iz gostil ne. Slovenski ne znata, zato se pa slovenske stranke, ki imajo z njima opraviti, norčujejo iz njih. Ko bi bila ta dva davčna uradnika Slovenca, bili bi ju že zdavnaj spodili z službe. Verderber je bil svoj čas discipliniran, Kraker ravno tako, vendar se jima obeta najlepša bodočnost samo zato, ker^sta huda Nemca. Posebno Kraker ima dobre šanse. Finančno vodstvo alias »Volksrat« se sedaj peha, da bi postal asistent in
pri finančnem ministrstvu že leži vloga finančne direkcije, da bi bil ta fant imenovan za takega. Slovenskih davčnih praktikantov je mnogo, ki so že zdavnaj zaslužili, da bi postali asistent je, vendar se na to so ne misli, disciplinirani in nesposobni Kraker naj pa avanzira! Kaka krivica bi bila to za slovenske davčne praktikante!
Namen vlade je, spraviti kolikor mogoče več nemških davčnih uradnikov v deželo, posebno pa v Ljubljano. Tudi se namerava, da bi taki ljudje zasedli vse. davčne referat*1 pri okrajnih glavarstvih, kjer ne pridejo preveč v dotiko s strankami in jim torej slovenščine ni treba toli krat mrcvariti. Če pa ima opraviti s slovensko stranko, pa mora slovenski uradnik napraviti zanj njegovo delo. Kadar bo nemških davčnih uradnikov na Kranjskem dovolj, postavili jih bodo za »špiceljne« po posameznih davčnih uradih, da bodo nadzorovali svoje slovenske stanovske tovariše, če bi se ta ali oni kaj j »regresi 1 zoper Nemce in nemštvo.
Vzpričo navedenega opozarjamo slovenske poslance, naj se pobrigajo za razmero pri davčnih uradih na Kranjskem, da so nam ne bodo utihotapljali nemški nacionalci na mesta, do katerih imajo pravico edino slovenski kompetentje, ki so vsled znanja slovenščine sposobni opra\ -ljati prevzeto službo. Komandi nemškega »Volksrata« se je treba postaviti z vso odločnostjo nasproti. JSa Kranjskem imej v davčni službi mesto le slovenski davčni uradnik in noben drugi, pa če dr. Eger in baron Schwarz še tako napenjata proti tomu svoje sile.
380 hm'.
V desetletju 1890-—1900 smo Izgubili na Koroškem po uradni statistiki 95 km2. Ni se pa nam treba nasmehniti ob besedi »uradna statistika«, kajti v sebi skriva ona veliko resnice.
»Občevalni jezik« je merodajen pri popisovanju ljudstva, ki se vrši od 1. 1880. vsakih deset let. Mi snu, seveda radi raznih izkušenj mnenja, da »občevalni jezik« ne odgovarja vprašanju po etuografični razdelitvi ljudstva; saj je tudi peterburški kongres 1. 1872. mislil s svojimi resolu eijami vse kaj drugega. V prvotnem besedilu namreč stoji »la langue maternelle ou la langue parićem (materinski jezik ali jezik, ki se govori), kar j J seveda vse kaj drugega, kakor »la langue d'hahitudo (občevalni jezik). »Občevalni jezik« torej ne naznači narodnosti prebi valstva in včasih si hočemo s tem faktom potolažiti nazadovanje slovenščine. Vendar to ni prava pot.
Vidimo, da uradno padamo tam, kjer je Nemcem najbolj ležeče na naši smrti. Tam delajo na to tudi z vsemi močmi. Iz uradno statistiko >e nam odkriva nemški bojni načrt.
Kdor bi pa vkljub temu ne veroval v »Drang naeh Soden« in njega uspehe, je potrebno, da se ozre za daljša desetletja v preteklost. Nimamo tam sicer statistike vsakega kraja posebej, imamo pa natančno začrtane meje obeh narodnosti.
Vzemimo si na ogled le Koroško. Kindermann je prvi označi! narodnostno mejo, ki je narisana na kartah Notranje Avstrije' (Grad* *, F. X. Millor), ki so izšle 1790 in 1809. Ni posebno natančna. Mejo v celovški okolici je 1. 1812. označ'1 Anton W e r z e r , 1. 1820. pa vso Urban »J a r n i k v časopisu Cariu thia. Omenimo kratko še druge raz-
iskovalce. 1835. 1. so opisali K u z e 1-L a u n s k y - Salzmann celovško okolico, 1. 1844. P e t z vso mejo, 1. 1847. H e r m a n i t z ravno tako, 1. 1856. Czoernig, 1. 1864. Kozler, 1. 1888. Hauser.
V glavnem se Petz, Hermanitz, Czoernig in Kozler ujemajo in po njih je šla meja veliko severneje, kakor sedaj, posebno v celovški okolici.
V trgih in mestih se govori v tisti dobi večinoma nemški; pa tudi priprosti ljudje so južno od meje nemščine zmožni. Vendar ima Celovec 1. 1657. še 6000 Slovencev in 3419 Nemcev. To nam jasno pripoveduje tudi o sestavini ostalih mest. Smatrali so se meščani in tržani večinoma za Slovence, akoravno so mogoče nemško občevali.
Vzemimo narodnostno mejo po Czoernigu iz 1. 1856. in primerjajmo z ono 1. 1900.
Izgubili smo na nemško celino sledečo neverjetno množino krajev:
Mičice: Modrinja Ves; PodkUi-ster:   Zg.   in   Sp.   Vrata Megvarjo, Rut, Žilica, Podklošter;   Sv. Martin pri Beljaku (občina) : Zg. in Sp. Za-buče, Na Medgorjah, Pod Vetrovain; Vernberg: Stakorče, Travenče, Veru-berg; Kostanje: Kostanje;  Sv. Martin nad Vrbo: Vrpnja Ves,   Sv. Jernej; Blatograd: Gorje Zg., Pod Lipo, Borovžice, Gumuo, Zovasja Ves, Do-žeuše, Zg. iu Sp.   Goričiea, Otčelaz, Terma Ves, Marola,    Sv. Jurij, Go-rinčica, Drasja    Ves,   Na Risovče; Celovec: Celovec; Št. Peter   pri Celovcu: Beloenek, Na Vrezah, Št. Jakob, Št. Peter, Kazize,   Ladine, Bo-ženci; Št. Kupert:   Št.   Rupert; Št. Martin pri Celovcu: Sv. Primož, Sv. Martra, Koselca, Št. Martin, Vogle, Otoče; Hodiče: Otok, Sv. Ana, Ribnica, Ravne, Sekira, Na Gorici; Vetri-nje: Na Planini,    Goričiea, Krotna Ves, Jezerek, Vinče, Nograd, Vetri nje, Zakameu, Nova Ves, Podstrazi-ca, Loka, Potok, Na Gore; Kotmara Ves: Ivolje, Humberg,    Pri Mostu; Žihpolje: Zg. in Sp. Dole, Angarje, Garhorica, Čedran, Vrsta Ves, Žin-polje; Med borovnica: Resenca, Med-borovnica, Trata,   Otrovea, Glinjc, le, Žihpolje, Raznica, Tudršee, Buda-nja.    Prekop,    Pražinčice, Hojovče; Poreče: Slovenja Gora, Gorne, Poreče, Gvaliče, Gorinče, Zadole, Pričica; Kriva Vrha: Kriva Vrba, Zale, Kut-nort, Frajenturn, Kurliee, Dražili« a. Nusperk: Dhorše: Ziinislav, Goriči-ce, Žalom, Čajnče, Gorice, Voroniea. Tratine, Vogli če, Vabč:i Ves, Dhorše; Dole: Mala gorica, Dole, Račica, Va-niče, Na Mičah, Sv. Martin, Nežkoie, Volovca, Pičev, Smeravčice; Sv. Peter na Gori: Kot, Stenice,   Beli Potok, Zvirče, Malo in Veliko Buhovje, Stegna Ves, Leiten. Sv. Peter na Gori, Lb« rdorf, Karnberg; Gospa Sveta: Pod pole. Breza Ves,    Kaga Ves, Krnski grad, Bučinja ves, Gospa Sveta, V Seli, Vogliče, Zeduška Ves, Poreče, Modrinja Ves,    Kadiua, Polje gosposvetsko, Verpja Ves, Tolče, Ro-žendorf, Na Pižve, Posov, Tehmae^-dorf, Travaska Ves, Na Pučah, Wil-lersdorf, Šmihel, Pflugern; Anabihl: Tesna Ves,    Anabihl,    Erental, Va-Zadole;   Borovi je:    Borov lje. Dole, Kobar; Zrele:   Žrelc;   Trdnja Ves: Pokerska, Dobje, Hutna Ves, Homerja Ves, Trdnja Ves, Barolje, Blažja Ves, Hrastovce, Gorice,   Na  Guzah; Sv. Tomaž: Riga rja Ves, Portovcu, Gunderska Ves, Na    Gorčece, Cil*i-berg.    Sv,    Tomaž,    Domačna Ves, Schopfendorf, Eibelhof, Škof j i Dvor, Bela, Sv. Martin,   Na Smole, Fraj-denberg; Otmanje: Mizla Ves, N?ca Ves, Otmanje, Rotmana  Ves, Breza. Loče, Groblja Ves,    Gorje    Zg.; S\. Janez na Mostiču: Krobaee, Tišim*, Sv. Krištof,   Sv. Filip,   Zg.   in Sp.
Hreblje, V Gradu, Uha Ves, Zadnja Ves, Šentjanska gora, Šmihelska gora; Važenberg: Ričja Ves, Št. Vid Mali, Gosinje, Zg. in Srednje TmŠ-nje; Labud: Farska Ves; Sp. Dravograd: Sv. Lovrenc, Rabenstein, Viča. Stari grad, Sp. Dravograd; Tolsti Vrh: Na Brodu.
Samo na nemško celino je torej izgubljenih od 1. 1856. 221 krajev.
Narasli so pa še jezikovni otoki z 22 kraji:
Čojna Noč, Borce, Rekarja Ves, Domačale, Kleče, Vrba (Vrba, Vogliče Sp., Na Žagi, Skrile), Sv. Mi-hel, Sv. Kandolf, Predlje, Gorce, (Gorce, Črni Grag), Železna kaplja, Velikovec, Klošter pri Grebinju, Ruda, Lipa, Pliberk (Pliberk, Derbešn Ves), Guštanj.
Germanstvo je zavladalo torej v komaj dobrih štiridesetih letih na 243 slovenskimi kraji. Ti grozoviti upadki se ne poznajo samo na pada nju slovenskega prebivalstva, temveč tudi na teritoriju.
In teritorijalno smo izgubili s postankom nemških jezikovnih otokov 30 km2, na nemško celino pa ogromno število 350 km2. Skupaj eno sedemdvajsetino vse Koroške, ali pa eno devetino onega ozemlja, ki smo ga imeli 1. 1857. Opozarjamo končno na Begovo knjigo Slov. nemška meja na Koroškem.
Kdo je opisane katastrofe kriv, kdo je odgovoren? — Ker vidimo, tla proee^s napreduje nevzdrže-ma, se vprašamo, kdo naj bode odgovoren vprihodnje. Gotovo nekdo, ki ima nalogo čuvati mi naši meji. — Zato pa je zadnji čas, da ustanovimo svoje obrambno društvo, ki naj ustavi vzpenjajoče se germanske valove.
_ J. M.
Parlamentariziranje ministrstva.
Dunaj, 30. decembra Ministrski predsednik Bienerth  je imet zadnje   dni j>osvetovanja z različnimi nemškimi in tudi češkimi parlamentarci. Začel so je pa posvetovati tudi z drugimi poslanci,  ki  niso iz Češke. Iz tega izhaja,  da se ne gTe več le za pogajanja   glede češkega deželnega zbora, čigar sklicanje zahtevajo Cehi, dočim groze Nemci z obnovitvijo obstrukcije, ako se ne i/ polnijo njih zelje.    Z minstr. pred. sodnikom so konferirali minister lr. Žaček in bivši   minister  dr. Pacak. potem nemška poslanca grof Kolovrat in baron Chiari, poklicani pa so za prihodnje   dni   še   različni drugi merodajni poslanci. Iz tega se sklopa, da jo ministrski  predsednik zopet na delu, da bi dosegel parlamentariziranje ministrstva. Koliko je dosegel z dosedanjimi pogajanji, je negotovo. Iz izjav čeških parlamentarcev in  čeških   listov   izhaja,  da ne mnogo.  Predpogoj pari amen tarizira-nja je parlamentarna večina, katere doslej Bienerth nima. Od krščansko-socialne strani so dela na to, da bi se tej večini pritegnili češki klerikalci, ostale   češke   nacionalne stranki* pa naj bi m« izločile in potisnile v ozadje. V tem, ko je še čisto negotovo, če se  sploh   posreči,   ustanoviti parlamentarno večino in omogočiti s tem parlamentariziranje   ministrstva, s> si Nemci že v laseh zaradi razdelitve mandatov. Nemške nacional ne st ranke se jeze za nemške ki-šeanske socialiste, da zahtevajo   zase   železu i šk > in finančno   ministrstvo,   torej najvažnejša portfelja. Nemške naciona1-ne stranke zahtevajo zase železniški in naučni portfelj, Poljaki zahtevajo aa vsik način finančni portfelj, kr
li>«|)»  v uH<n#l<
Le slikaj, miss. makari do mraku! Že najdeva kako sama domu . ..«
Zanimiva je pesem »V starem Korintu«, ne samo radi fino slikam* ubranosti, (naši slovožoki ji pravijo »štimunga«!), pač pa še bolj radi nenavadne ritmiške oblike: v moderno kitico prikrojen daktilski heksame-*er:
»Vroč in soparen je dan.
Sedim pod plat ono košato. Ran jam minulosti san pa pijem »krasi retsinato«.«
Pa kdo bi se spuščal v vse podobnosti? Kupi si to najnovejše d<:-lo Aškerčevo in ga čitaj! Vsem seve-Ha ne bo vse ugajalo; marsikaka be <5eda v njem je trda in trpka, marsikatera misel drzna, tem bo prepogan-<ka, drugim preveč revolucionarna ali frivolna; a to bo moral tudi vsak nasprotnik priznati, da govori iz teh poezij pesnikova iskrenost, da so od-oev njegovih dožitkov in njegovega nehlinjenega naziranja. In to je dandanes že veliko vredno, ko se od po •5iameznega često zahteva, da naj klone na to ali ono plat. Tak »saerifi-tium intellectus« Aškerc pač ne bo \>prinesel svojim nasprotnikom na ljubo; za to je preponosen in samozavesten, in je tudi lako tak.
—r—
Ha rodnih tleh.
Povest; spisal Pr. Ran t.
(Konec.)
XI.
Nekaj mesecev po razpustu državnega zbora so bile razpisane nove volitve. Že mnogo poprej je začel dr. Brnot z agi taci jskiui dolom, da si osigura zoj>etno izvolitev. Za lagljo agitacijo si je ustanovil poseben tednik, ki so ga dobivali vsi volilci njegovega okraja brezplačno. A tudi osebno je delal s čudovito vztrajnostjo in z vprav nadčloveško eneržijo, dasi je imel še v vsaki večji občini najete agitatorje.
»Časih je bila vsa moč nad ljudstvom v rokah aristokratov, potem je prešla v roke duhovščine i u zdaj prehaja v roke gostilničarjev,« je pod-učeval dr. Brnot svoje agitatorje, ko so bili zbrani pri njem na posvetovanj« zaradi enotnega taktičnega postopanja. »Potrebno je torej, da je v-vsaki, prav v vsaki gostilni shod. »Narodna, verska in politična nasprotja ne ločijo ljudi tako zelo, kakor gostilniška. Politični' frakcije so dandanes sestavljene iz gostilniških omizij vsako omizje je stranka zase. Zato je treba pridobiti vsa ta omizja — potem moramo zmagati.«
15rnot ni nič več računal na po-
moč duhovščine vedoo, da mu ta ne zaupa in da ima vodstvo duhovniške stranke že drugega kandidata izbranega. Tudi na Vrhovčevo narod nt;-napredno stranko bi ne bil smel ra čunati, toda v svoji brezmejni domišljavosti in samozavesti je vendar mislil, da jo spelje zopet na led in jo pridobi, da bo zanj glasovala. Sodil jo, da se ima bati samo enega človeka: staroga Vrbovca. Če pripravi tega tako daleč, da ne bo proti njemu agitiral, jo upal, da ujame vse narodno - napredne glasove.
Kako pripraviti Vrbovca do tega, to jo bilo seveda vprašan j e,k i mu jo delalo mnogo preglavic, posebno dokler se je bal, da nastopi proti njemu Marko Košan kot kandidat. Toda Marko se ni zganil. Opravljal je svoje županske dolžnosti in oskrboval svoje gpoapodaratvo, kakor da bi ga volitev sploh nič ne brigala. Ljudj<*, ki jim borba med duhovniki, socijal-nimi demokrati in dr.Brnotom ni nič ugajala, so Marka pogostem a nagovarjali, naj nastopi kot samostojen kandidat, toda Marko ni hotel o tem nič slišati. To je vcepilo Bmotu upanje, da se mu Marka ni bati in to mu je dalo pogum, da jo potegnil starega Vrbovca v svojo kombinacijo,
Knemu samemu človeku je zaupal načrt, ki si ga je bil napravil. To je bila gospa Petteg, ki je bila zapustila Gradec in se zopet   naselila v
Topolu i.   Nje se je Brnot   bolj bal, kakor vseh drugih svojih nasprotni kov, ker mu ni hotela vrniti njegovih pisem, ki bi ga bila v hipu naredila nemogočega. V teh pismih je bilo toliko kompromitujočega, da se je Brnot iz samega strahu zopet pribli žal gos poj Petteg in celo nam i ga val, da se ž njo poroči, samo če mu pomaga, doseči    državnozborski mandat. Posredovanjem gospe Petteg je hotel okaniti starega Vrbovca. Načrt njegov je bil rafiniran.   Poslal je svojo metreso h gospe Vrhovčevi in ji dal povedati, da ljubi Pa^lo že   od nekdaj, da je bil njegov zakon z Anico zaradi tega nesrečen, ker   je Brnot n<xsil v srcu samo Pavlo in da jo bo snubil, kakor hitro bodo volitve kon čane. Gospa Vrhovčeva, kateri nista ne njen mož ne Anica nič gotovega povedala 0 vzrokih /Vničine nesreče, in ki je bila ohranila Brnotu Še vedno nekaj simpatij, posebno ker je bila prepričana, tla postane   Brnot še minister, si je res   dala dopovedati, da naj nikar ne nasprotuje Brnoto-vim namenom. Verjela je toliko bolj, ker ji je gospa Petteg naložila najstrožjo molčečnost o zaupani ji tajnosti.   Ker je pa spadala molčeč no-1 med najmanj razvite lastnosti gospe Vrhovčeve, je mogla sicer častitljiva gospa le malo dni držati svojo obljubo. Začela je najprej previdno potem pa vse razumljiveje sondirati Pavlo
in ji je končno razodola vse, kar ji je bila povedala gospa Petteg.
Toda njeno razkritje je imelo ves drug učinek, nego je pričakovala. Pavla, ki ni bila Bmotu nikdar naklonjena in ga je od Anici ne smrti sovražila iz vse duše, je vzplamteui v silnem ogorčenju. Iz pogovorov z Markom ji je bilo znano, da jo usoda Brnotove kandidature odvisna od pristašev njenega očeta in uganila je takoj, da hi se ji Brnot rad približal in se morda tudi ž njo poročil, samo da dobi mandat in njeno vsled Auičine smrti jako znatno premoženje. Razodola je takoj svojemu očetu Brnotov namen in pripravila ga je tako daleč, da se je odločil poseči v agitacijo zoper Brnota.
»Ta ne sme več biti poslanec za nobeno ceno na svetu,« se je zarot i-la Pavla in spremljala svojega očeta na vseh ngitaeijskih potovanjih.
Končno je prišel dan volitve. Zopet je bilo v Topol ni vse na nogah, a že prva brzojavna poročila so prinesla velikansko razočaranje. In to je postajalo večje od brzojavke do brzojavke, kajti vsaka 'teh brzojavk je naznanila, da je bila v dotičnih občinah oddana velika veČina glasov za moža, ki ni sam nič agitiral in ki ni priredil nobenega shoda. Že kmalu po poldnevu je bilo odločeno, da je z veliko večino izvoljen za poslanca
1. Priloga ..Slovencema Narodu' AL 304, dne 31. docoMbra M08.
Ščanskim socialistom pa ponujajo trgovinski in justični portlelj. Boj za portfelje je torej jako težak in ljut, in sicer že zdaj, ko je sploh še popolnoma negotovo, če se posreči parlamentariziranje ministrstva. O Jugoslovanih se v nobenem listu nič ne sliši, prav kakor da bi ministrski predsednik v naprej bil odločen, da pri njegovih parlamentarnih kombinacijah jugoslovanska delegacija ne sme priti v poštev. Kako hoče dobiti parlamentarno veČino, če izključi Cehe in Jugoslovane, to je seveda drugo vprašanje; izločenje Cehov in Jugoslovanov bi bilo mogoče samo tedaj, če hi mogla vlada dobiti za svojo večino socialne demokrate, česar pa pač ni verjeti.
Grof Thun.
D u n a j , 30. decembra. Y go sposki zbornici je imel bivši ministrski predsednik grof Thun velik jrovor, ki je nemške stranke silno razkačil, kajti grof T h u n je zalite val pravico za vse. Thun je Nemec in o njegovem nemštvu ni dvomiti, a on je tudi Avstrijec in ve, da je Avstrija mogoča samo, če je vsem uarodom pravična. In s tega stališča je rekel: brezpravnost je, da Lahi in Jugoslovani nimajo svojega vseučilišča in brezpravnost je, da odločajo Nemci, če smejo Slovani dobiti kako vseučilišče.
češki deželni zbor.
Praga, 30. decembra. Vse češke stranke stoje na stališču, da Nemcem za opustitev obstrukcije absolutno ničesar ne plačajo v obliki koncesij. Posledica tega je, da je odpovedana na 4. januar sklicana konferenca vseh nemških državnih in deželnih poslancev iz Češke. Pogoji, pod katerimi hočejo Nemci odnehati od obstrukcije, so taki, da jih češke stranke nikakor ne sprejmejo ter se vse bolj postavljajo na stališče: če ne bo češkega deželnega zbora, pa tudi državnega zbora ne bo.
Balkan.
London. 30. decembra. Listi se izrekajo zdaj jako pesimistično o položaju na Balkanu. Vsi so edini v tem, da mednarodne konference, ki naj premene berolinsko pogodbo, še dolgo ne bo, če bo sploh kdaj. Med tem pa se vsled naraščanja bojkota na Turškem poostrujejo razmere ta ko, da je z vsakim dnem večja možnost, da pride do konfliktov. Listi sodijo, da je tega največ kriva Avstrija, ker se i>ostavlja na stališče, ki izključuje možnost, da bi prišlo do porazumljenja in povoljne rešitve balkanskega vprašanja.
Slouenci in Slovenke,
v nedeljo do p., ob polu 11.
loven Uncu shod
v Mestnem domu!
Ob Času, ko vlada na Kranjskem mesto cesarskega namestnika nemški folksrat, v dnevih, ko imenuje vlada na naši Čisto slovenski zemlji za peščico pritepenih kazi-notov renegata Belarja, mora vstati naše ljudstvo in protestirati. Govorili bomo tako glasno, da nas slišijo oni, ki nas na cesarskem Dunaju teptajo zato, ker menijo da nas ni.
Marko Košan, mož dela in nesebične domovinske ljubezni.
In zopet so pokali možnarji, po gorah so v mraku zagoreli kresovi in po celi topolski dolini je grmelo veselo klicanje: »Živio naš poslanec«
Vrbovec je bil s Pavlo ves čas volitve v Topolni. Pustil je Pavlo pri znani rodbini in še v zadnji uri agitiral za Marka.
Po končani volitvi je Marko pohitel v hišo, kjer se je mudila Pavla. Pozdravil jo je s ceste z veselim klicem in Pavla mu je hitela nasproti. Xa hodniku sta se srečala. Postala sta trenotek in hip potem je Pavla že slonela na Markovih prsih in on ji je poljubljal usta in oči.
Zvečer so mestjani priredili no vemo poslancu   podoknico in potem se je začelo običajno zmagoslavlje.
Oglasil se je tudi Marko. Dvignil je svojo čašo in je dejal:
»Bratje! Postal sem bil tujec v svoji domovini, a ko sem se po dolgih letih vrnil v ta kraj, ^se mi je zgodilo, kakor junaku starodavne hajke, ki je vselej zadobil novih moči, kadar se je dotaknil matere zemlje. Moč rodne zemlje me je spreobrnila, vzbudila v meni vse to, kar je bila tujina skoro zadušila. Na svo-jih rodnih tleh stojim in tu vam prisegam, da boni vedno zvest tej grudi in onim, ko jo močijo s svojim znojem in časih tudi s svojimi solzami. Napjjam slovenski domovini in slovenskemu narodu!«
UuNjonsH občinski svet.
V Ljubljani, 30. dec.
Kmalu po Šesti uri otvori župan sejo, konstatira sklepčnost — uradniki so bili odsotni — ter nadaljuje: Kakor je znano iz časniskih poročil, je bil pred kratkim za deželnega šolskega nadzornika za Kranjskem imenovan profesor na tukajšnji e. kr. višji realki Albin Belar. To imenovanje je vzbudilo splošno začudenje; v srcih vsega slovenskega prebivalstva dežele kranjske pa nepopisno ogorčenje. Saj na Kranjskem poslujeta že dva deželna šolska nadzornika, in sicer eden za srednje, drugi pa za ljudsko šolstvo. Oba sta priznana veščaka na šolskem polju in sijajno osposobljena za nadzorovanje srednjih in ljudskih šol. Da vsled tega ni bilo nikake potrebe za tretjega deželnega šolskega nadzornika, je oči vidno; zlasti ako se pomisli,kako je urejeno nadzorstvo po drugih, veliko večjih deželah, kakor je dežela Kranjska. Vsakomur je bilo takoj jasno, da se po eni strani hoče na najsirovejši način briskirati slovenski narod; po drugi strani pa dati na stroške tiste države, katera ima vedno zaklenjene blagajnice za slovenske kulturne potrebe, nagrado za renegatstvo najostudnejše vrste. (Tako je!) Saj je znano, da je profesor Belar, dasi slovenskih roditeljev sin, prijadral v svojem odpadništvn tako daleč, da sovraži vsako slovensko besedo. (Fej! Sramota!)
Avstrija se, gospoda moja, imenuje mnogokrat dežela neverjetnosti. Z imenovanjem prof. Belarja za deželnega šolskega nadzornika pa je avstrijska državna modrost prekosila samo sebe.
Saj je oči vidno, da se je temu možu vsaj prof orma hotel odkazati nekak delokrog in ne bodem se motil, ako trdim, da se mu je nameravalo izročiti nadzorovanje nemških šol v deželi Kranjski. Med te šole pa spadate tudi nemški gimnaziji v Ko eevju in v Ljubljani. Kakor znano, je glavni del pouka na gimnazijah I>osvečen latinščini in grščini, tako celo. da ta dva predmeta zavzemata nad 50^ vseh učnih ur. Sedaj pa. pomislite, gospoda moja, kako naj nadzoruje pouk v teh dveh klasičnih jezikih »veščak«. kateremu je znano, da je Bog staro grščino in latinščino ustvaril na veliko jezo trdih šo larskih butic. ki pa sicer o teh dveh klasičnih jezikih niti pojma nima. Ce ni to najskrajnejša ironija, potem pač ne vem, s katerim izrazom naj bi krstil to državno modrost.
Razume se samo po sebi, da sem kot poslanec mesta Ljubljane takoj, ko sem izvedel za ta atentat na zdrav človeški razum, storil potrebne korake; vas pa prosim, da pritrdite mojemu predlogu, da se vzpričo t*k-mu imenovanju da duška ogorčeni in razžaljeni slovenski duši ter da se zato občinski svet ljubljanski, ki ima ne le zastopati koristi slovenskega prebivalstva tega deželnega stolnega mesta, temveč tudi v presojo jemati vse ukrepe glede javnega šolstva v Ljubljani, izreče proti temu atenta tu na zdravo pamet in da svoj pro-test proti imenovanju tretjega deželnega šolskega nadzornika za Kranjsko prijavi na merodajnih mestih. (Splošno odobravanje).
K besedi se oglasi občinski svet nik dr. Trii le r:
Slavni občinski svet! Pridružil jem se popolnoma resoluciji, ki jo je predlagal gospod župan, opozarjam pa na to, da vidim v imenovanju profesorja Belarja deželnim šolskim nadzornikom še nadaljno nevar nost, to, da znači to imenovanje pravi atentat na naše slovensko srednje šolstvi*.
Belar sicer   nima kvalifikacij' za srednje šole, (Turk: Ta bo inspiei ral tivolski gozd!)  v katerih se po učuje   latinščina in grščina, a vzlie temu je imenovan nadzornikom tudi za gimnazije. Zaradi tega se je upi a vičeno bati, da se njegov delokrog ne bo omejeval samo na nemški gimna siji v Kočevlju in Ljubljani, temveč da se bo razširil tudi  na slovenske srednje šole.  On  je realist, sedanji deželni   šolski   nadzornik Hubad pa humanist, in prav lahko je mogoče, da se odkaže Belarju na vseh naših srednjih šolah nadzorstvo za realm predmete, Hubadu pa za humanistične. In če pride ta propalica, ta n nega! kot nadzornik na naše slovenske  srednje šole,   potem si je lahko misliti,   kake posledice  bo to imelo za našo slovensko mladino in za na Š€ slovenske profesorje.
Vidim  pa  v  tem škandaloznem imenovanju še nekaj več, — velesim ptomatični pojav celega sistema (Ta ko je!), ki se je na Kranjskem uve del zaradi zadnjih političnih dogod kov: Nemci prav dobro vedo, da se aneksijo Bosne ojači v Avstriji slo vanski   element!   (Tako   je!) Znano jim je, da si tem potom moremo Ju goslovani priboriti avtonomijo, vedo pa tudi, da bi jim bilo nemožno za braniti to. Vedo, da bi v tej skupini bili tudi mi Slovenci in, kakor je dr.
Eger (Turk: Kaj bo ta revež!) v svojem govoru v kazini izdal, vodi pot Nemcev do morja preko Kranjske, zato bi moralo pasti slovenstvo tud* na Kranjskem! (Ne bo!) Kakor je bila ustanovitev nemške gimnazije v Ljubljani simptomatična, tako je torej tudi imenovanje tretjega deželnega šolskega nadzornika.
Bližajo se nam hudi časi, glejmo, da nas ti časi najdejo pripravljene, močne, edine! (Odobravanje).
Podžupan dr. vitez Bleiweis: Čudno se mi zdi, da v naši državi ni nikakega rešpekta pred zakonom, da zakon pri nas nič ne drži. Imenovanje deželnih šolskih nadzornikov je vendar stvar, pri kateri ima govoriti tudi deželni šolski svet, ali zadnje imenovanje se je izvršilo brez vednosti deželnega šolskega sveta. Ustanovila se je nemška gimnazija, ne da bi bili vprašali deželni šolski svet, imenovali so nemške profesorje ravno tako, in o imenovanju novega de želnega šolskega nadzornika je izvedel deželni šolski svet šele iz časnikov.
Deželni šolski svet je dosedaj obstal iz petih uradnikov in petih izvoljenih članov, a večkrat se je zgodilo, da se je na te izvoljene člane vplivalo tako prepričevalno, da so se vdali. Zdaj je državna oblast imenovala novega šolskega nadzornika, ne rečem ravno mameluka, in izvoljeni člani bodo vedno preglaševani. Edino pravo bi bilo, da bi izvoljeni člani iz tega čina izvajali svoje konsekvence, ko gre za čast našega naroda in za obstanek naših pravic. Obstrukcija bi bila tu na pravem mestu, izstopiti bi morali izvoljeni člani iz deželnega šolskega sveta, naj potem deželna vlada sama dela, kar hoče. (Tako je!)
Dovolj smo že pretrpeli bridkih izskušenj, ali da bi se bil na tak način kršil zakon, pa še nismo doživeli. Seveda se pridružujem županovi resoluciji v polnem obsegu! (Odobravanje!)
Občinski svetnik dr. O r a ž e n Slovenci moramo imeti res čudne občutke, če pogledamo  v  našo prete klost in tudi sedanjost. Takrat, kadar nas rabijo, takrat smo jim dobri, takrat, ko zahtevajo od nas vojako in davkov; vedno zahtevajo od na->, da moramo dajati, ali za vse to do bivamo edinole udarce.    Tak udarec nam je zadala vlada v najnovejšem času z imenovanjem tretjega šolske ga nadzornika. Zgodilo se je to ime novanje   preko   deželnega šolskega sveta, ali vendar mislim, da se je g« spod podžupan motil, ko je to trdil, kajti po mojem mnenju se je to ime novanje izvršilo samo brez vednosti slovenskih članov deželnega šolskega sveta, nemški člani pa so dobro ve deli za to. Saj se vsi ti nemški člani zbirajo  okrog  dr. Egerja v kaziiii, kjer je tudi stalni gost oni Kalten egger (Fej!), ki niti ne pusti slovenskih učiteljev slovensko govoriti, ko pridejo k njemu, češ: »verstehen Sie nicht deutschf Es ist eine Schande. dass Sie nicht   deutsch verstehen!« Prepričan  sem,  da  je Kaltenegger nahujskal Sehwarza  (Ta je sam pre-neumen za to!),da ga je on prepariral za to imenovanje, tisti Kaltenegger, ki vedno meče polena pod noge slovenskim učiteljem in slovenskim profesorjem. Tako smo dobili za deže nega šolskega nadzornika tega odur nega Nemca, reprezentantn nemške ga »Volksrata«.
Poudarjati pa je treba, da se o tej zadevi v parlamentu ni govorih', a se je vzlie temu dovolil kredit za to mesto. Kadar pa se prosi na pri mer za zvišanje plač državnim uslužbencem, kako jam ran je je tedaj, da ni denarja. Za nesreče po ujmah ni kmetih, kolikih prošenj je treba od poslancev kmečkih občin, predan do be od finančnega ministra kako pod poro za te reveže, a tu je imel slo vanski finančni minister dovolj denarja, da nam je vrgel tega nadzornika na hrbet (Škandal!)!
Obsojati je tembolj to imenova nje, ker ni bilo zanje nikake potrebe. Prej je bilo v deželi skoraj ravno toliko šol, kakor sedaj,   a nadzorstvo nad vsemi je opravljal en sam nad zornik, ki je bil seveda preobložen s poslom. Kakšnega prosjačenja je bi lo treba, predno smo dobili drugega nadzornika, seveda, zato,   ker je ta drugi nadzornik moral biti Siovenee. Ta dva sta popolnoma zadostovala Seveda ta dva nadzornika nista bila po volji Nemcem, ker sta strogo izpolnjevala svojo dolžnost in tudi gi< dala nekoliko na prste nemškim pro icsorjein, da ne bi preveč šovinisti čno vplivali na dijaštvo  Zato je ho tel Eger izposlovati tako mesto svo jem u možu, renegatu  Eger je šel m Dunaj,   Sclnvarz  je  šel   na Dunaj (Turk: Lina je pa tu ostala!),in ime novan je bil tretji nadzornik.
Kake posledice bo imelo to im« novanje? V deželnem šolskem svelu bo imel sedaj Sohwarz večino! (Saj ga ne bo več!) Dosedaj  je  bilo prt glasov proti petim, odsedaj pet prol šestim,  in predsedniku   ne bo treba dirimirati, ker bodo imeli vladni čla ni večino. Kako se bo odslej postopa lo proti slovenskim učiteljem in pro-
fesorjem, je lahko umljivo. In kako bo na nemških šolah! Tako, kakor bo zahteval nemški »Volksrat«. Čimbolj bodo nemški profesorji in učitelji vzgajali mladino v nemški zagriz nosti in sovraštvu proti Slovencem, tem bolj jih bo hvalil in priporoe il za avanzma, kaki pa bodo učn; uspehi, je umevno.
Vladi še ni dovolj sovraštva, hoče še več. Ne čudim se Schwarzu (To je samo figura!), čudim se vladi. Ali res hoče, da bi narod obupal in vsled tega storil kako nepreini^jenost sam sebi v škodo! (Streljali bi radi!) Ali še ni bilo dovolj krvi, ali je hočejo zopet!? Ako pa imt Sclnvarz tako drzno čelo, da se drzne » takoi razmerah priti v deželni zbor, bon. i že našli prostor, kjer bo moral ven. (Turk: Če petsto žandar je v pride ž njim, bo šel ven!) Naj se zapi^ v svojo sobo ali pa gie v kazino, ker tako oni tamkaj vladajo, ne pa on. Če misli, da nas bo s svojim nastopom zavedel do nepremišljenosti (Nismo tako neumni, kakor on!), bodo šli prej vsi njegovi frr^fi in baroni, nego bi si mi nakopali nesrečo radi njega na glavo. Dosti *;ivi j že steklo radi njegove nezm -/nost:, in če ga ne bo prej pekla vest, ga bo gotovo tedaj, ko bo ležal ra sirrtni postelji.
K županovi res >' ■ ij; predlagam sledeči dosta vek*
»Občinski svet !:i.Vjan-ki pi -testira odločno, da se *e r ri imenov *-nju profesorja Belar';? deželnim so.-skim nadzornikom po^oHon.a prezr! deželni šolski svet!«
Županova resolue'.'a :n d stavek dr. Oražnov je bil -.p/ejo* s o g 1 a s n o.
Župan hote.r zak!:ne*i sejo, vošči občinskemu svetu, ljubljanskemu prebivalstvu in celemu slov. narodu srečno novo leto. Žalosten .le sicer trenotek, v kac jei st oamo v novo leto. ali vsaj upanje cmem imeti, da bo narod. 1 1 j-j s*o u % letja kljuboval sovražnim na:odom, končno premagal vse svoje sovražni ke in v dmž'u svojih jug >^V- inskin bratov prišel nasproti srečnejši bodočnosti.
Ko je nato   p^Jžnpan <V  . tez Blei weis zahvalil župana na * ščiln ter izrekel ob špiolicm 'oliva vanju željo, da bi župan še dolgo vr sto  let  naeeloval  oel« Ljuhljui 1 ;e žpan zaključil to velepom-mbe > sejo.
Narod, delavska organizacija
v Ljubljani.
se vrši
dne 3. januarja 1909
c"b 2. popoldne
v veliki dvorani cestnega doma'.
Na dnevnem reda je:
Poročilo pripravljalnega odbora, sprejemanj novih članov, odo-brenje pravil, volitve, slnčalnostL
Vstop je dovoljen le članom in po njih vpeljanim somišljenikom!
Isti dan ob 8. url zvečer
LJUDSKA VESELICA
v veliki dvorani »Mestnega doma'1
Sodeluje »Slov. filharmonija".
Spored:
Godba, petje, nagovori 1. t. d.
Vstopnina 50 vin.
Narodno občinstvo k obilni ude-
ležbi vabi
odbor.
Dnevne vesti
V Ljubljani. 31. decembra
— Proč s Seh\\arzoin in z njegovimi svetovalci! Baron Selnvarz je zadal, odkar je po nesreči zavzel mesto deželnega predsednika kranjskega, že toliko nebovpijočih krivic narodu slovenskemu, da je sedaj mera polna. Proč z njim, to je sedaj devi za, ki mora voditi vse Base po litične faktorje brez razlike strankarske pripadnosti! Možu, ki ni nič drugega kakor navaden eksekutivni organ tukajšnjih kazinotov, ne sme biti več mesta kot deželnemu predsedniku na Kranjskem. To zahteva čut narodne sainobramhe, to zahteva naš narodni ponos, naša narodna čast. Slovenski narod ne sme trpeti, da bi še nadalje vladalo 20.000 Nemcev in neinčurjev na Kranjskem po svojem organu baronu Sch\vnrzu mul pol mili jonskim slovenskim prebivalstvom. Tega človeka se mora za vsako eeno spoditi iz dežele in če ne drugače, tudi z najra-dikalnejšinii sredstvi.   Naj   se sta-
tuira, če je treba, eksempelj, na Slovenci ne trpimo več, da bi nam vladali taki individuji, kakršen je Božidar Sehwarz. Toda z njim morajo zginiti iz dežele tudi njegovi ma-lovredni svetovalci, ki dobivajo navodila za svoje postopanje iz nemške kazine. Kratko in malo ne smemo več trpeti, da bi bila deželna vlada, kakor je to žal bilo doslej, filialka nemške kazine. Naj bo slovenske potrpežljivosti konec, in slovenski poslanci naj v deželnem zboru, ako je treba na najdrastičnejši način pokažejo, da jih ni več volja trpeti na mestu deželnega predsednika takšnega človeka, kakršen je baron Seh\varz.
— Kako je Belar postal okrajni šolski nadzornik? Albin Belar je bil asistent na nantični Soli, ko se je iz-piaznilo Knappitschevo   mesto na tukajšnji realki.   Knappitsch, ki je bil tudi okrajni šolski nadzornik, je deloval na to, da postane njegov na slednik Albin Belar. To se mu je posrečilo in sicer je bil   Belar imenovan kar pod roko, ne da bi   se bila služba, kakor je predpisano, raspisala.   Takrat se je Knappitsch izrazil: »Ich babe Belar vorgesohlagen, weil   er der   slovenischen Sprache machtig ist and er daher fiir dies«*n Posten als    besonders   geeignet er-scheint.« Kako »geeignet« pa je Belar za okrajnega šolskega nadzornika, izpričuje dejstvo, da   po splošni sodbi menda še ni bilo na Kranjskem tako malomarnega in površnega šolskega nadzornika, kakor je bil Albin Belar. Dejstvo je, da   šolske oblasti od njega dobe le težko poročila in da ga morajo k tem izrecno pozivati; in če po težkem trudu končno vendarle dobe nadzornikovo poročilo, je to tako površno in zmedeno, da ni za nobeno rabo. Tako ni na primer Belar še do danes predložil svojega glavnega poročila o nadzorstvu njemu izročenih šol za leto 1907/08, da si so vsi drugi šolski nadzorniki ta poročila oblasti predložili že meseca julija in avgusta. In takšnega človeka, ki je nesposoben za okrajnega šolskega nadzornika, je imenovala vlada sedaj za deželnega šolskega nadzornika !
— Okrajni šolski   nadzornik za nemške ljudske šole v Ljubljani. Za
to čast se od nekdaj pulijo ljubljanski nemški in nemčurski profesorji, Zakaj pa ? Remuneracija    ni bogVS kako velika, a to nadzomištvo je pripravna »lojtrca« za tiste, ki hočejo visoko splezati. Le glejmo   nazaj v zgodovino tega nemškega dostojanstva: Knappitsch je postal ravnatelj celovškega učiteljišča, Prof t žalostnega spomina je ravnatelj celjske gimnazije,    Belar   je deželni šolski nadzornik in kaj čaka njegovega     naslednika Dragotina (zdaj    Karla)     S e h r a u t z e r j a ! Nemški Volksrat ga   je   določil za prihodnjega    ravnatelja ljubljanske realke.   Vladni svetnik Junowics je že doslužil in tako   upa Schrautzef kmalu zasesti mesto    ravnatelja na tej »nemški« šoli.    Kako je z nein-štvom ljubljanske realke, osvetljujejo številke: v šolskem    letu 1907/08 je bilo   277    Slovencev    poleg 200 Nemcev, letos je 305   Slovencev in 210 Nemcev. In taki šoli naj stoji na čelu klepeta vi Schrautzer, ta zagri-zenee, ki je še kot realec   pel »Hej Slovane!« in nastopal v Planini pri slovenskih    gledaliških predstavah, zdaj pa sovraži vse, kar je slovensko, in še vpričo slovenskih    dijakov ne zna brzdati svojega sovraštva. Na to opozarjamo še pravočasno    naše poslance; drugače doživimo zopet neprijetna presenečenja.
— Izblebetali so. Našim kazino-tom se pozna, da so prišli pri njih previdni in preudarni možje ob besedo in ob moč in da vlada v kazini brezobzirni terorizem mladih prusa-kov. Ali bi bilo sicer mogoče, da hi <ae bilo po cesarski slavnosti decembra meseca govorilo o pruskem mostu od Belta do Adrijet Ali se ne bi Vilo preprečilo, da se postavlja pru-Hčnost c. kr. bivših avstrijskih ministrov dr. Marcheta, dr. Derschatte »n Pradeja v nekamo posebno čudno Uie? Gotovo ne. No, pa če je tako prav kazinotski gospodi, če je tako prav onim ljubljanskim trgovcem in obrtnikom, ki iz sebičnih razlogov kolnejo v usodnem 20. sept. uke »eninjeno   gibanje    po gospodarski
osamosvojitvi, če je končno to prav deželni in osrednji vladi, je nam tu di prav. Danes se poznamo in zato **idi mi povemo odkrito in možato: Kazi no t sk a gospoda, ž njo združeni trgovci in obrtniki, ti osrednja vlada m ti deželna vlada, zapomnite si, da kode vašega tiranstva nad slovenskim narodom prej konec, nego si mislite, ker se ne blišči zastonj v miži zgodovini krvavi 20. september!
Predrznost ljubljanskih kažipotov. 2e rajni dr. Schaffer je opetovano primerjal kazinotski naraščaj Burbonom in priznati se mor;.-, dh je mož poznal svoje ljudi. Ta kazinotski naraščaj izza časa dr. ^cbafferja tvori danes »nemški na nodni svet za Kranjsko«. Dasi je tem večinoma ponemčenim sinovom slo-
:
venski mater, v čemer pričajo slovenska mrtvaška oznanila, dobro aiano, da je naša kranjska kronovi na enotno slovenska kronovina in diasi vedo, da je usodnega dne 20. «eptembra tekla nedolžna kri na ulicah našo slovenske bele Ljubljane, se vendar drznejo sklieavati sho de in govoriti o stvareh, o katerih Jim mora biti znano, da do krvi razburjajo one dobrosrčne in pasjepo-mžne Slovence, ki jim dajejo vsakdanjega kruha. In pravni zastopnik -Kranjske hranilnice«, tvrdke J. C. Kosler, tvrdke I. C. Maver, pivovarne Puntigam, tvrdke I. C. Maver & Oomp. itd., je imel pri teh izbruhih nemškega šovinizma prvo besedo! Slovenci, zapomniti1 si one, ki omo-gočujejo takim ljudem z zaslužkom, da vas blatijo pred svetom, oškodujejo v vaših najsvetejših pravicah in "^aše sinove odrivajo dosledno iz vseh boljših cesarskih služb.
— Laž. Etbin Kristan piše v »Rdečem Praporju«, da je na učiteljskem sodo v ponedeljek naglašal žui)an 11 r i h a r , da morajo učitelji delovati za »narod«, ne za »ljudstvo«. To je čisto navadna, ostudna laž. Župan Hribar je rekel, da naj učitelji delujejo tudi za narod in ne le za ljudstvo, kar je memm vse drugačni smisel, kakor pa trdi Kristan. Sicer pa obžalujemo, da se vodja socialnih demokratov vkljub svoji »priznani« »resnicoljubnosti« tako krepko laže! Socialni demokratje. ki Šo bili na shodu, vsaj zdaj lahko vidijo, kako jih farba Kristan, kadar jim kaj dopoveduje o političnih nasprotnikih !
— 20 milijonov dvignenih iz »Kranjske hranilnice«! Od 20. sep temhra do današnjega dne je bilo iz »Kranjske hranilnice« dvignjenih 2ii milijonov kron. Od tega denarja se je naložilo okroglo 7 milijonov v »Mestni hranilnici ljubljanski«, 5 milijonov v »Kmetski posojilnici«. 4 milijone v »Ljudski posojilnici«, 2 milijona v »Glavni slovenski posojilnici in hranilnici« m pri drugih ljubljanskih zavodih, 2 milijona pa i);*i raznih zavodih po deželi. Prihodnje leto je treba dvigniti še najmanj 20 milijonov in na tleh bo ležalo trhlo kranjsko nemškutarstvo 1
— Nad 33 milijonov kron je zdaj že naloženih v »Mestni hranilnici ljubljanski«.
— Remuneraeijo K 800 je dobil deželnovladni svetnik K a 1 t e n e g-ger kot božično darilo. Ce pa prosi kak reven uradnik podpore, nimajo nikoli nič denarja.
— Reservatni ukaz na davčne Urade. Pred kratkim je izšel na vse davčne urade v Avstriji reservatni ukaz, da mora vsak davčni uradnik tekom treh dni naznaniti svojo narodnost, v katerem jeziku da govori in v katero šolo da pošilja svoje otroke. Kaj je tendenca tega reservatne-ga ukaza ! Nemški listi pravijo.da se hoče s tem dati Nemcem primerno število davčnih uradnikov, kot bi bili pri dosedanjem razmerju prikrajšani. Da je to prazna fraza, vemo, ker Nemci ki niso nikjer, v nobeni uradniški branži, prikrajšani, tudi v davčni službi niso. Vprašamo pa pri tej priliki, kaj imajo na Kranjskem opraviti nemški davčni uradniki, ko je dežela čisto slovenska! — Proti naineščenju nemških davčnih uradnikov med nami najodločnejše protestiramo in bomo prav vsak slučaj takega namesčenja primerno osvetlili.
— Živio tak župan! 1/ Mirne so nam piše: Župan Miha Strah, njegova žena. njuna omožena hči, zet in usiljeni občinski pisar Sova n so ujeli ključavničarskega pomočnika H a biča na mostu in ga hoteli vreči v vodo. Babic se je pri jel za most in se držal, da ga niso mogli odtrgati od njega. Z velikim trudom mi ga nato vlekli od moštu proč, vrgli na tla, ženski sta prinesli vrvi in gospod župan Strah so svoji žrtvi zvezali roke. Dična družba je vlekla Habiča v županovo svinjsko kuhinjo in ga obesila tam na železno kljuko za roke zvezane navskriž. Mučenik je bil izročen smrtni usodi, mučitelji so šli pa v sobo in se razveseljevali. Dolgo časa se je boril, dokler se mu ni posrečilo iz opasnega snrrtnonevarnega stana se rešiti in pobegniti. *Pri sosedu so slišali njegovo klicanje na pomoč, a si niso upali, da bi mu šli pomagat. 23. dec. je bila pri okrajnem sodišču v Trebnjem obravnava, pri kateri je pa sodnik spoznal, da so grešniki zreli, da pridejo pred okrožno sodišče v Novem mestu in odposlal akte državnemu pravdnižtvu. Strah in njegova družba se bodo zdaj zagovarjali zaradi hudodelstva. Lpamo, da bo Kocijančič svojega prijatelja pošteno zgrabil za ušesa, ko tako spol nuje njegove zapovedi o ljubezni do bližnjega.
— Celjski župan, advokat dr. pl. Jabornegg, zabranjuje oddajo okrajnih štipendij. Piše se nam iz celjskega okraja: Celjski okrajni zastop je ustanovil svoj čas več štipendij za slovenske učiteljiščnike. Oni, ki .-»o Zfi časa svojih študij bili užitniki teh
štipendij, so imeli obveznost, saj šest let služiti v območju celjskega okraja. — Znano pa je, da že par let okrajni zastop celjski ne funkcionira, ker ga je vlada razpustila. Do nove sestave tega zastopa pa ne pride, ker se celjsko mesto tozadevni volitvi odteguje. Iu tako je po odho-«hi zloglasnega komisarja Lehmanna sedaj vladni  komisar dr. Breschar upravitelj  okrajnega   zastopa celjskega. Kot tak je sklenil, da se podeli za šolsko leto 1908./9. učitelj iščni-ku X. v Mariboru  (ime na razpolago) štipendij v iznosu letnih 240 K. (Uradno oznanilo z dne 7. septembra 1908, št. 827). — Proti tej odredbi je župan   pl, Jabornegg   vložil rekurz pri deželnem odboru štajerskem ter je ta rekurzu tudi ugodil z ukazom dne 17. oktobra t. L, št. 44.541 in *ako odjedel  ubogemu  in vrednemu nči t olj i Seniku    podporo.   — Celjski župan kot predstojnik obstrujoče ob-^le, ki je kriva, da okrajni zastop •celjski ne more redno ]x>slovati, je ♦orej tisti, ki zabranjuje potom našega  deželnega   odbora  ubogim slovenskim   dijakom   podelitev štipendij! Kdo daje Jaborneggu to oblast, odnosno kako mu more tisto konce-dirati deželni odbori Mislimo, da se bodo tozadevno   od   merodajne strani  vendar storili  potrebni  koraki v odstranitev t*1 anomalije. — Naj se nam vendar jasno pove, kaj ukreniti ima pravico vladni komisar kot upravitelj okrajnega   zastopa   celjskega i In  dalje  oaj  se  nam    razloži: Kdo ima pravico ukrepati   v   onih zadevah,       da govorilno povsem po besedilu dotičnega ukaza našega deželnega odbora — »in \velchen die Be-zirksvertretung    innerhalb  der be-stehenden   Gesetze   durchaus nach freier    Entschliessung vorzugehen bereehtigi ist U
— Oljski okrajni šolski svet, tako se nam piše iz učiteljskih krogov slovenskega Štajerskega, dne 29. decembra t. L, je že dalj časa brez zastopnika učiteljstva. Večletni učiteljski zastopnik v tej korporaciji, nadučitelj Armin Gradišnik v Celju, je namreč častno to mesto ob pričet-ku leta 1908 vsled tehtnih razlogov odložil. A ravno on je bil zopet dne 22. oktobra t. 1. v izvanredni učiteljski konferenci soglasno izvoljen zastopnikom. Ta izvolitev je bila popolnoma legalna, a vkljub temu jo deželni šolski svet do danes — teče že tretji mesec! — še ni potrdil. Kako pride učiteljstvo celjskega šolskega okraja do tega, da je tolikanj časa brez svojega zastopnika v okrajnem šolskem svetu? Vprašamo: Zakaj se sploh volitev učiteljskega zastopnika ni koj razpisala, ko je gosp. Gradišnik odložil svoj mandat? Zakaj se dne 22. oktobra t. 1. legalno izvoljeni ravnoisti zastopnik doslej še ni potrdil? Ali naš deželni šolski svet kot postavni čuvaj učiteljskih pravic I M rad vidi, da učiteljstvo sploh nima zagovornikov v šolskih korporacijah \ Čemu se je pa učiteljstvu koncedirala pravica, da izmed sebe izvoli zastopnike svoje v okra »-ne šolske svete, če pa vrhovna šolska oblast to zastopstvo dela — iluzorno?! —
— Nadzornik Peerz o koroškem šolstvu. Sedaj, ko je Koroška dobila j nadzornika Bendo, naj svet izve, kaj i misli O šolstvu med koroškimi Slovenci okrajni šolski nadzornik Peerz, ki je preo1 par leti hospitiral po koroških šolah. Nemški nadzornik Peerz pravi: »Priznati moram, da služi šola med koroškimi Slovenci res le germanizaciji.«
— Goriški deželni zbor. Do današnjega dne se je imelo odločiti, ali se stranke sporazumejo, da pride goriški deželni zbor do rednega delovanja ali ne. Takega sporazuma dosedaj še ni. Ce ne odnehajo laški liberalci in slovenski klerikalci v najkrajšem času, mora slediti sredi januarja 1909 razpust goriškega deželnega zbora.
— Deželna komisija za agrarne operacije. Za člane te komisije so določeni za leta 1909, 1910 in 1911 gospodje dvorni svetnik Josi]) Pa j k, višji de/, sodni svetniki Gvidon Schneditz, Julij Pole c in Fr. A n d o 1 še,k„ za namestnike pa dež. sodna svetnika gg. Josip H a u f f e n i u dr. Martin T r a v n e r.
— Iz politične službe. Absolvi-rani tehnik Avrelij K o bal je pri-puščen k praksi pri državni stavbin-ski službi na Kranjskem. — Okrajni komisar dr. H o f f ni a n n je premeščen od okr. glavarstva v Slovenjem gradcu k onemu v Celju.
— Iz srednje šolske službe. Su-plent na realki v Ljubljani g. Anton Koželj je imenovan za pravega učitelja na tem zavodu.
— Iz šolske službe. Dosedanji pomožni učitelj g. Henrik Lobe v Ambrusu je imenovan za provizorič-nega učitelja na dosedanjem mestu. Absolvirana učit. kandidatinja gdč. Frančiška B e d e n k je imenovana za provizorično učiteljico v Koroški Beli.
w Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v petek, dne 1. ja nuarja popoldne ob 3. se igra drugič
Msikov iavirni igrokas „Mati", — ■večer pa takisto drugič velika klasična tragedija „Faust- W. Goetheja.
— V soboto, dne 2. januarja se uprizori prvič Krasta. Nealova izvrstna bnrka „Veleturist4*, lokalizirana v Trst in v triglavsko pogorje, ter nastopajo v njej slovenski planinci ter planinski vodniki. Glavno, naslovno vlogo igra g. režiser Dragu ti novic; večje vloge pa imajo gg. Nučič, Danilo, Toplak, Povhe, ga Dragutin o videva, gdč. "Winterova in gdč. Ger-gesinova. Gdč. Margita Gergesi-nova, rodom Hrvatica iz Zagreba, je bila dramat. učenka g. Ign. Borštnika ter nastopi sploh prvič. Igra emancipirano študentko. Burka „Ve-leturist" je jako zabavna in polna komičnih prizorov. Predstava „Vele-t ur is tau se vrši za nepar abonente. Na listu je zmota.
Ustanovni občni ?.bor „Narodne delavsko organizacijo v LJubljani". Slovensko delavstvo se pridno pripravlja, da dokaže v nedeljo, 3. januarja 1909, na občnem zboru „N. D O " da je do grla sito znanega slepomišenja od strani internaoijonal-oev, ter da hoče v „N. D. O." iskati svoje stanovske obrambe, kot naši tovariši v Trstu. Ker imajo pristop k občnemu zboru samo vpisani Člani, evectnalno po njih vpeljani so vsi delavski sloji, ki mislijo pristopiti k temu velevažnemu društvu vabljeni, da se vpišejo. Urad se nahaja v Se-lenbu govih ulicah št 6, I. nad., ter je sedaj odprt od 10.—12. dop. ter od 5—8 pop Delavci! Vsak. kdor se smatra našim somišljenikom, naj se, kot je gori navedeno, udeleži obČ. zbora, ki bode v nedeljo 3. jan. 1909. ob 2. pop v veliki dvorani „Mest-nega duma"
Veselica N D 0. v Mestnem domu, tia dan ustanovitve, ob 8. zvečer, obeta biti res veličastna. Zanimiv spored, domaČa, neprisiljena družba, izvrstna kapljica, razni govori jo kar je najvažnejše orkester „Slov. Filharmonije", razne pevske točke, šaljiv prizor, v pobratinstvu tržaških in od drugod došhh tovarišev, vse to bode nudilo našim slojem veselja in užiika Ker je vstopnina res nizka, je veselica pristopna vsem delavcem in onim ki simpatiziralo z našim gi banjem. Torej dne 3 januarja ob 8. zvečer vsi v „Mestni dom" na prvo ljadsko veselico, ki jo priredi narodno delavstvo.
Vsoslovansko časnik, zvezo je dovolilo ministrstvo za notranje stvari. Kakor znano, je namen te zveze združitev vseh slovanskih časnikarskih društev, naj bodo v kateri državi hočejo. Politična in cerkvena vprašanja so izključena.
Splošno vabilo za laposski zabavni večer je razstavilo telov. društvo „Sokol Iu v razložbi trgovine rEugeib. Skuškau na Glavnem trgu. Ker se ne razpošilja posebnih vabil ali lepakov, upamo, da si. občinstvu zadostuje razstavljeno vabilo. Predprodaja vstopnic istotam.
Častno svetinjo za401etnG zvesto službovanje so dobili ti le uslužbenci prediljioe v Ljubljani: Jakob Bizjak, Terezija Jerar;čiČ. Avgusta Jeršek. Marija Kren, Marjeta K o kalj, Helena Novak, Marija Pezdir, Marija Sraj, Franc Ur-banči č in Mihael Vončina
Pevko društvo „Slavec1' priredi, kakor je bilo že naznanjeno, v nedeljo, dne 3. januarja zabavni večer v gostilniških prostorih „Narodnega doma". Spored ob sega: Petje, šaljive prizore, tombolo in ples. Začetek ob 8. zvečer. Gostje dobrodošli. Vstopnine ni. Nadalje priredi „Slavec" v prihodnjem predpu stu dne 13. februarja „Zaključni plesni venceku v mali dvorani „Narodnoga domau, na pustno nedeljo, dne 21. februarja pa veliko društveno maskarado v hotelu „Union".
K „S*venskemu plesu". Prijatelj našega lista nam piše: V dnevih narodnega prebujenja priredi naša akademična mladina ples v beli Ljubljani in se je gotovo odločila do tega koraku v trdnem zaupanju, da bo posetilo narodno občinstvo to prireditev. In prav ima naša akademična mladina, popolnoma prav, ako zahte va, da se ji da v narodu samem zadoščenje za kruta žaljenja, ki jih je morala doživeti ravno v zadnjih dneh v nemških vseučiliških mestih. Tam ji zapirajo dostop v družabno življenje, da zapirajo jim celo prost dostop do skupnih obedov. In pri nas doma? Ali se smejo nadejati, da se njih nade uresničijo. — Upam, da, in da se z menoj vred udeleži vsak, kdor le more, „Savanskega plesa", ker je tudi že zadnji Čas, da podpiramo družabno življenje naše  akademične mladine.
— Na ta način zboljšamo tudi naš narodno-sooijalni položaj.        —r.
Abad. far. drv it to „Sava" naznanja, da se slavnostni občni zbor ne vrši v nedeljo 3. januarja dop. ob 10. ampak se je preložil ta radi shoda v »Mestnem domu" na isti pop. ob 5. v restavraciji „pri Boži". Odbor.
Podruialoa I avstr. društva državnik uslužbencev v LJubljani
Sriredi dne 28. prosinca 1909 v veliki vorani hotela „Union" plesno veselico. Za jako zanimiv in vesel spored skrbel bode pripravljalni odbor z vso vnemo in se bode spored pravočasno še razglasil. Ker je čisti dobiček te veselice namenjen pomožnemu zakladu tega društva, nadeja se odbor, da bodejo ne le vsi Člani z vsemi svojci polnoštevilno zastopani, temveč da bodo veselioo posetili tudi vsi pokrovitelji in prijatelji društva v obilnem številu. Omeni se Še, da je pomožni zaklad namenjen v podporo vdovam, sirotam društveni ko v ter bolnim ali v bedi se nahajaj očim članom, torej da ima izključno le dobrodelen namen.
Žrebanje ljubljanskih srečk. Dne 2. januarja se vrši v prostorih mestne blagajne 44. javno žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Blagajna ostane omenjenega dne za promet s strankami zaprta.
Silvestrov večer pev-kega društva „Ljubljanski Zvon" bo noooj ob osmih v „Mestnem domu", na kar posebej opozarjamo.
Samonemški napis ima neki
Carl Sohaffelner na Martinovi oesti.
V nemškem gledališču so včeraj npeli" opero „Karmen". Med predstavo je prišlo do ostrega spopada med kapelnikom in ženskim osobjem. Ženske bi bile kapelniku kmalu raz-praskale obraz.
Gostilna pri Fridrichu pod Trančo štev. 13 je last nemškatarske firme Mihael Kastner in ni slovenska, kakor meni velik del občinstva
Beaef tčni koncert v prid podpornemu društvu članov orkestra „Slovenske Filharmonije" bona dan novega leta 1909 v veliki dvorani hotela „UnionM. Po koncertu ples.
Silvestrov koncerti pri katerem s o del j uje primadona slovenskega gladališča g. S i p a n k o v a. operetni komik g. B u h o s i a v in oddelek „Slov. Filharmonije" se vrši danes zvečer v dvorani hotela „Union". Začetek ob 8 zvečer.
Koncert v kavarni „Evropa"
bo v soboto, 2. januarja 1909 zvečer brez vstopnine. Igra „Slovenska Fil h armo nij a".
Spomini na francosko dobo
Ob stoletnici Napoleonove „Ilirije" namerava „Matica Slovenska" izdati „Zbornik" o zgodovini naših dežel v tedanji dobi. Važen zgodovinski vir pa je ustno poročilo narodovo, ki se izraža na raznih pripovedkah, anek dotah, pesmih. Zdaj je še najti mnogo blaga te vrste med ljudmi, a skoro bode izginilo popolnoma. Da otme pozabljivosti ljudske spomine na francoske čase, je sklenila Matica, jim posvetiti posebno knjigo. — Zato nujno prosi svoje člane, da bi blagovolili sodelovati pri nabiranju tega narodnega blaga. Vpoštevati je zlasti: pripovedke o bojih s Francozi, narodne pesmi o Napoleonu in Francozih, prevode, pisma in zasebne rokopisne podatke, krajevna imena, narodne izraze (morda tudi s'učaje) ki so francoskega izvora, n. pr.: „mer", „frook", tudi podobe, orodje, knjige in napise iz francoske d be, izkratka vse, kar je še preostalo sledov nekdanjega francoskega vpliva na zgodovinski razvoj našega naroda — Iz črnomaljskega okraja nam je že došla zbirka takih spominov; treba jo je le Še izpopolniti s poročili iz drugih krajev naše domovine. Vsako poročilo bode dobro došlo. Ono gospodo in društva, ki bi hotela prevzeti nabiranje tega gradiva v svojem okraju, prosimo, naj naznanijo svoja imena „Matici Slovenski" v Ljubljani
Odbor „Mat Slov." Izdala Jubllejsklb dopisnic so UStavi> Glasom odredbe o. kr. trgovinskega ministrstva z dne 7. avgusta t. 1. štev. 4747 / t m. (drž zak Štev. 160, pošt. in brz. odredbenika št. 89), se izdaja jubilejskih dopisnic ustavi z 31. decembrom t. L Glede dneva, od katerega naprej se v rokah občinstva nahajajoče take dopisnice v poštnem prometu ne smejo več uporabljati, sledile bodo nadaljne odredbe
Čitalnica v Spodnji Šiški je
imela dne 26. t. m. svoj redni občni zbor. Po tajnikovem, knjižhičarjevem in blagajnikovom poročilu, ki so pokazala, da je „Čitalnica" v zadnjem letu v vsakem oziru napredovala, so se vršile volitve. V novi odbor so bili izvoljeni: Za predsednika g. Viljem Maurer, za blagajnika gosp. Fran Burger, v ostali odbor pa gg. Leopold Burja, Milan Cimerman, Josip Kovic, Fran Kralj, Dragotin Mohar in Ivan Škarjoveo.
Za častnega člana je izvolila „Čitalnica" v Šiški na zadnjem občnem zboru g. Ivana Suwa, posestnika v Zgornji Šiški. S tem se je „Citalnioa" izkazala hvaležno možu, ki je od njenega početka bil zvest podpornik društva in ki je skozi 28 let vodil z največjo požrtvovalnostjo čitalniško blagajno. Da bi „čitalnica" imela veliko takih mož!
Konja Je skušal ukrasti na Sv. Štefana   dan železniški delavec
Janes Ž i d a n e k iz Notranje gorice posestniku Janezu Pl«. i k u iz Plešivice. Zidanek se je pripeljal s Pleškom z Dobrove. V Pod-smereki so ostali pred neko gostilno, kamor so šli pit. Židanek je čez nekaj Časa odšel iz gostilne in se ni vrnil. Ko je Šel Plefiko gledat za njim, je opazil, da je z Židankom izginil tudi voz in konj. Ker Židanek ni mogel napraj, je skočil z voza, potegnil nož in udaril ž niem Pleska ter ga težko poškodoval. Židanka so dan pozneje oddali orožniki deželnemu sodišču.
Koparski umor na Verdu, V
torek dne 29. t m. je stal pred zagrebškim sodiščem Anton Spraj rodom iz Kamenice občine Jeserane na Hrvatskem. Špraic je bil drug onega Štefana Samardžiča, s katerim sta dne 9 novembra 1907 za vratno napadla pri Verdu Matija Cedoiina. ga umorila ter oropala, vzevši mu 2800 K. Špraic je pograbil Cedoiina, ga vrgel na tla, Samard žić pa mu je porinil nož v vrat. De-nar sta si razdelila in se odpeljala v Trst, od tam pa v Reko, kjer sta se razšla. Spraic je odšel domov, Sa-mardžić pa nazaj na Kranjsko, kjer je bil aretiran in pri ljubljanskem sodišču obsojen v smrt na veŠalih, a je bil pozneje pomiioŠčen v dosmrtno ječo. Spraic J9 v preiskavi in tudi pri razpravi vse tajil vzlie temu, da mu je za pričo poklicani Samardži povedal vso resnico v obraz. Spraic j"e bil obsojen na 20 let težke ječe in je svojo obsodbo poslušal čist) mirno.
Odbor telovadnega društva
„Sokol" V ŠkOlJl Loki se tem potom najtopleje zahvaljuje tvrdkam: Jakob Zalaznik, Gričar & Mejač, Le-nasi & Gerkman, Feliks Urbano, Dre-nik za poslana Miklavževa darila tukajšnjemu  telovadnemu naraščaju.
Logaški Sokol" priredi na Silvestrov večer v prostorih hotela „Kramar" veselico v prid ljudske knjižnice. Na sporedu je telovadba in sicer proste vaje naraščaja s palicami in članstva, dalje solo-petje, petje v zboru in kvartetu, tamburanje, Šaljiva igra: „Srečno novo leto", ša 1 jivi dvospev: „Najboljša in najboljši" živa podoba in ples Na zdar!
Sokol" ▼ Kostanjevici. Krasno uspeli zlet sokolskih društev iz Novega mesta, Brežic in Krškega 19. j uh j a v Kostanjevici je zasejal seme sokolske ideje. Ze tistikrat se je po-vdarjalo, da bodi najprimernejša zahvala milim bratom gostom ustanovitev „Sokola" v Kostanjevici. Od tistega časa je ta misel klila kot vroča želja v rodoljubnih srcih. In tako je prišlo pred letošnjimi božičnimi prazniki do snovanja sokolskega društva, za katero se je izvolil že pripravljalni odbor, ki naj oskrbi potrditev pravil in izvrši vse potrebno do ustanovnega občnega zbora. Telovadi se tudi že vsak teden trikrat v dvorani, ki popolnoma zadostuje za telovadnico. Pogoji so dani. Tedaj krepko na delo vsi, ki vam je na tem, da tudi dolina ob Krki razvije svoje sile. Bratje iz Novega mesta, Krškega in od Sv. Križa nam bodo v izdatno pomoč.
Prostovoljnega gasilnega društva v Kostanjevici redni občni zbor se vrši dne 1. januarja z običajnim dnevnim redom. Pričetek ob 3 popoldne. Odbor.
»Belokranjski Sokol" priredi v
nedeljo, dne 10. januarja ob 8. zvečer veselioo z zanimivim sporedom Uprizori se tudi veseloigra „V Ljubljano jo dajmo". — Dolenjska podružnica wPros vete" priredi v nedeljo, 17. januarja v prosorih „Čitalnice" tretje predavanje o „Slovenoih".
V Metliki bode 1. januarja ob pol 12 v prostorih čitalnice velik shod za slovensko vseučilišče.
Od božičnih In novoletnih voščil so so odkupili na Jesenicah v prid družbi sv. Cirila* in Metoda v skupnem znesku 43 K 60 v sledeči gospodje ter sledeče gospe in gospodične: Dr. Kogoj, E Sohifirer, I. Spi o ar, Lovro Humer, Marica Hu-mer, I Slavec, A Vuioičh, BI. Novak, Amalija Pitschmann, Minka Wagner, F Kunaver, M. Hribar, l Hribar, Al. Sohrev, Fran Pavlin, Leo Pibroveo, Salberger, B. Coriari, Jos. Sedlak, Olga Šivio, M. pl. Zhorskv, C. Vilman, A. Mullev, Svetina, Sohwarz, Božič, Bernot, Fran Novak Vsem darovalcem najsrčnejša zahvala! Podružnica sv. Cirila iu Metoda za jeseniško občino.
Ponesrečil so lo pri božičnem drevescu 141etni deček Štefan Istenič iz Budanj pri Vipavi. Deček je padel z mize ter se pri tem nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Malo je upanja, da bi ga rešili.
Občinski svet v tagor|u ob
Savi je v seji dne 28. decembra naklonil na predlog vrlega župana g Franca Weinbergerja „Podpjr-nemu društvu slovenskih visokoŠoloev
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga ..Slovenskemu Narodu" ftt. 304. dne 31 decembra 1908.
na Dunaju" 200 K, akad. fer. društvu „Prosvetn" 200 K. Vivnnt sequentes!
Zimski šport — znižane vožnje na Bled lu v Bohinj. C. kr. železniško ministrstvo je vpeljalo, kakov smo že poročali, za letošnjo zimsko sezono, to je do 30. aprila 1909 za zveze Trst - Bohinj, Trst - Bled, Gorica Bohinj, Gorica - Bled in Ljubljana - Bled (čez Jesenice) ter Ljubljana - Bohinj povratne vozne listke II. in III. razreda za poštne vlake in brzovlake za znižano ceno. Listki veljajo za tri dni in se že izdajajo. Vendar se pa smejo izdajati ti listki samo ob nedeljah in praznikih in na predvečer k nedeljam in praznikom. Ti listki dajejo pravico za v pora bo vsakega rednega poštnega vlaka odnosno brzovlaka, ki vozijo te dni. Če kdo hoče prestopiti v višji razred ali se poslužiti boljšega vlaka, doplačati mora navadno pristojbino. Dovoljeno znižanje znaša okoli 20% popusta od navadnih cen. Tako se plača za vožnjo iz Trsta v Bohinj 11 K 40 v za II. razred in 6 K 30 v za III. razred poštnega vlaka, odnosno 14 K 20 v za II. razred in 9 K 40 v za III. razred brzovlaka. Za vožnjo iz Trsta na Bled se plača 13 K za II. in 7 K 20 v za III. razred postnega vlaka, odnosno 16 K 20 v za II. in 10 K 80 vin. za III. razred brzovlaka. Vožnja iz Gorice v Bohinj tja in nazaj stane potem znižanju 5 K 60 v za II. in 3 krone 20 v za III. razred poštnega vlaka, odnosno 7 K za II. in 4 K SO vin. za III. razred brzovlaka, vožnja iz Gorice na Bled in nazaj pa 7 K 40 vin. za II. in 4 K za III. razred poštnega vlaka, odnosno 9 K 20 v za II. in 6 K za III. razred brzovlaka. Glede vožnje Ljubljana - Bled (čez Jesenice) veljajo sledeče cene: 6 K 60 vin. za II. in 3 K 70 v za III. razretl poštnega vlaka za tja in nazaj. Ako se vporablja brzovlak, stane vožnja 8 K 20 v v II. in 5 K 50 v v III. razredu. Za vožnjo iz Ljubljane v Bohinj in nazaj pa so nastavljene le-te cene: 8 K 20 v za II. razred in 4 K 50 v za IU. razred postnega vlaka. Ako pa se vporablja na progi Jesenice - Bistrica - Bohinjsko jezero brzovlak, se plača 10 K 20 v za II. in 6 kron 70 vin. za III. razred. S tem je storjen prvi korak, da se začne lahko tudi naše ljudstvo zanimati za zdravi zimski šport, ki se ravno v prikladnih gorenjskih krajih lahko izborno goji, in gospodi, ki se zanima za zimski šport, je s tem gotovo mnogo vstreženega.
Pogreb dr. Ipavea. Iz Gradca se nam poroča: Zadnji ponedeljek smo spremili k večnemu počitku enega naj plemenitejših mož, kar jih je kdaj hodilo po Gradcu. Pred hišo št. 4 na Karla Ludvika - ringu, kjer je umrl dr. Benjamin I p a v i c , se je nabralo nebroj njegovih prijateljev in častilcev. Graška mestna občina je bila zastopana po županu dr. Grafu in nekaterih obe. svetovalcih, bolnišnice in dobrodelni zavodi po zdravnikih in vseučiliških profesorjih. Ker je imel rajni mnogo prijateljev, je seveda prihitelo veliko število osebnih prijateljev izkazal blagemu možu zadnjo čast. Kako da je bilo graško slovenstvo prizadeto po izgubi plemenitega svojega očeta, .^e je spoznalo po tem, da je prihitela graška kolonija polnoštevilno k pogrebu, da so dostojno poslovi od svojega svetovalca in dobrotnika. Spr» -daj se je vozilo dvoje voz krasnih vencev, za žalnim vozom pa je korakala dolga vrsta žalujočih na Sent-petersko pokopališče, kjer smo položili blagega pokojnika k večnemu počitku. •— Omenimo naj nekaterih stvari, katerih ne moremo prezreti. Pričakovali smo, da se pogreba udeleži gotovo večje število spodnješta-jerskih Slovencev, a videli smo le dva gospoda. Saj je pokojnik vendar imel veliko prijateljev med njimi, saJ jib je bila večino kot dijaki od njega podpirani h. Ali imajo ti gospodje tako malo razvit čut hvaležnosti? Ali niso ti častili v dr. Ipavi-cu požrtvovalnega dobrotnika 1 Pokojnik je bil tudi eden prvih slovenskih skladateljev. In »Glasbena Matica«, katere č a s t n i č 1 a n je bi! dr. Ipavic, se ni spomnila, da bi poslala vsaj zastopstvo k pogrebu, če že ni mogla, kakor pri pogrebu rajnega dr. Gustava Ipaviea, nastopiti s pevskim zborom. »Triglavani« so sicer hoteli zapeti nekaj žalost i nk, a vsled počitnic je malo članov-pevecv v Gradcu. Tako j«1 bil pokopan navdušen slovenski pevec.brez petja in niso mu doneli preljubljeni slovenski glasovi v mrzlo gomilo, samo žalostno petje zvonov mu je zvonilo zadnje akorde. Akad. društvo »Triglav« je hotelo svojega častnega člana spremiti z zastavo, a graška mestna policija je to prepovedala. Pa ne samo to. Prijatelji in častilci so se hoteli z govori na gomili posloviti od dragega pokojnika, a policija je tudi to prepovedala. To je nekaj nečuvenega, zlasti z ozirom na to, da je bil pokojnik mestni zdravnik in ne samo velik dobrotnik Slovencev, ampak tudi požrtvovalni do- J brotnik graškega nemškega prebi- j valstva in dobrodelnih zavodov. Gra- •
ška policija ni dovolila govoriti slovesa možu, čigar življenje in delovanje je bilo sama dobrodelnost in požrtvovalnost bližnjemu. To dejanje naravnost sramoti mestno občino in kaže jasno, kak duh da vlada tam. — Skromen je bil torej tvoj pogreb, dragi rajnik, in brez vsakega pompa, a vedi, da v naših srcih gori ljubezen in hvaležnost do Tebe, ki si nam bil največji dobrotnik, in da ta veliki plamen ne ugasne, dokler nam bo bilo srce v prsih! Trajen ti spomin!
Celjski nemški demonstranti*
pred SOdlfiCtlB' Vc*r»j je bila pred okrajnim sodiščem v Celju obravnava proti nemškim demonstrantom, ki so se 20 septembra t. 1. udeležili protislovenskih demonstracij. Na obtožni klopi so bili dijak Ormar Dergano, trgovski vajenec Fran Meblsack, ured nik rDeut*che Wtcht" D*niel Wal-ter. sin gostilni čarke pri nZe moren" Friderik Skoberne, R hard Teppey, pisar Rudolf Zwetko, Anton Gai-sohek, Viktor P eri si ch, trgovski so-trudnik Fran Petrik, visokošoleo Viktor Bechine, znani Adalbert Rioha, brata W al lan d. neki Kolaritsoh, trgovski vajenec Jensohcnak, tovarniški uradnik Peter Hess, neki "VVeller in visokošoleo Robert Hren. Obtožence so zagovarjali dr. Jabornegg, dr. Zangger in dr. Riedl. Vsi obtoženci so seveda vse zanikali in valili vso krivdo na številne tujoe, ki so 20. septembra prihiteli iz Ptuja, Maribora, Gradca in drugod na pomoč celjskim nemškutarjem. VeČina je imela tudi povsem nzanesljive" razbremenilne priče, ki so izpričali, da se bili do-tičniki dooela nedolžna jagnjeta. In tako se je zgodilo, da so bili oproščeni vsi obtoženci razen Gaischka, Jenschenaka iu Hessa. Gaisohek je bil obsojen radi prestopka § 431. v tridnevni zapor, Jenschenak radi prestopka po § 468. v 24urni zapor, Peter Hess pa radi prestopka § 431. na globo 10 kron. Tako se sodi nemške demonstrante v Celju.
Nemška predrznost. Piše se nam iz Celja: Tukajšnji kiznar F r o h-lich pošilja Slovencem kot novoletno darilo stenske koledarje s slovenskim besedilom, a opremljene z nemškimi barvami. V ogenj s to cunjo! Drugo pa itak vemo, kaj imamo storiti.
Okrajni odbor v Konjičak. Cesar je potrdil izvolitev Frana Toffeka, graščaka v Pokretu, za načelnika okrajnega zastopa konjiškega, in Ferdinanda Klemena, posestnika v Konjicah, pa za njegovega namestnika.
Taščo je umorila. K okr. sodi šČu v Šoštanju je prišla ženska, ki je imela obraz, roke in obleko okrvavljeno. Pravila je, da je umorila taščo, pred katero ni imela nikdar miru. Žensko so takoj zaprli. Orož-ništvo je res našlo v Sovodnji 621etao Marijo Ivančič mrtvo v njeni koči. Pri obdukoiji se je dognalo, kfiko živinsko je bila usmrćena starka. Vsa glava je bila s petami čevljev, močno okovanimi z žeblji, raztolčena, da je ni bilo mogoče spoznati. Koži na glavi je bila z lasmi vred deloma odtrgana in so se našli posamezni deli raztreseni po tleh. Na vratu in na prsih je bilo ravno tako opaziti sledove peta čevljev. Morilka je huda pijanka, ki se je vlačila z vsakim moškim. Zaradi tega je bil prepir s taščo, čigar poslediea je bila, da je bila ta umerjena.
Pri mariborskem „Sokolu11 je
dobiti Še vedno „Kratka, zgodovina slovenskega raToda" Pavla Po ljanca. Zavedni Slovenci, sezite pridno po tej izvrstni knjigi, ki Vas tako poljudno poučuje o domaČi narodni zgodovini. — Cena knjige znaša samo 1 K.
„Mariborskoga Sokola f redui občni zbor se vrši v soboto, dne 9. januarja ob 8 zvečer v sokolski sobi „Narodnega doma* v Mariboru.
Nepojasnjena smrt 191etna dekla Ana D u r h a r v Radgoni ie zvečer pravila, da bo kmalu umrla Čez poldrugo uro je bila res že mrtva. Obdukcija ni dognala, da bi se bila dekle zastrupila, vendar so poslali njene možgane in želodec v Gradeo, da jih preiščejo.
Radi škrlatlo ste bili ljudski Šoli v Ormožu zaprti nad teden dni. Ker bolezen ponehava, se začne zopet pouk po novem letu.
Javno ljudsko knjižnico ustanovi po novem h tu akademično ferijalno društvo .Bodočnost** pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Rodoljubi, ki imajo v shrambah knjig, ki bi bile pripravne za knjižnico, naj bi se ob tej priliki spomnili svoje narodne ddŽnosti in tako pripomogU ljudstvu do prosvete!
Vnzenlca ob Dravi na Spodnjem Štajerskem ima Še vedno samo nemški poštni pečat z napisom „Saldenhofen". Vrli tamošnji narod-ljaki. zganite se, ter odpravite ta madež!
Nesrečen slučaj, V neko trgovino z orožjem v Ptuju je prišel 26. t. m. neki mii d fant in zahteval patrone za revo ver. Ko mn jih je pro-
dajalec dal, je fant revolver nabasal. Kar   poči   strel,   in   prodajalec se zgrudi. Fant je nato zbežal. Proda jaloa je krogla zadela v desno roko. Fanta še niso izsledili.
Umrl fo v Grad on bančni uradnik g Ivan Grum.
Postajenaoetnlk na državnem kclodfOm v Gorici, prosluli slo-vanožereo Wie^r . je avanziral za novo leto; postal je višji ofioial. Wieser se je pokazal popolnoma nesposobnega za nelahko službo na tako obsežnem kolodvoru kakor je goriški; ali Wieser je zagrizen nemški agitator, ki vrši svojo nem&ko misijo v Gorici, kar mu je glavno delo in že lezuiška služba bolj postranska stvar. Zato pa ostane postaj e načelnik v Gorici in še avanziral bo, da se tako tuci pokaže goriškim Slovencem, kako malo mar so slavni vladi opravičene pritožbe njihove glede tega človeka.
Spikedraeka. Lepo slovensko ime vasi Grahovo na Goriškem je Faiduttijevo glasilo „L' Eoo" prekrstilo v „Cracovia". Kje je list neki dobil to spe ko?
Kokošji tat je neki Avgust č i j a n iz Vrtojbe. Ugajajo mu pečene kokoši, kakor marsikomu še. Jesti ukradene kokoši pa se ne sme, zaradi tega bo jedel namesto kokoši fižol v goriških zaporih.
Kap Je zadela v Trstu 9b' letno Marijo Kašteli o, ki je bila takoj mrtva.
Sirov vofak je 211etni Anton Rusjan iz Gorioe, ki služi v Trsta pri bosanskem pešpolku. Rusjan zna seveda slovensko, pa je laško vzgojen. Prišel je domov v Gorico za božične praznike; skregal se je z očetom ter ga nevarno ranil na roki, potem pa je divjal proti dru g'm članom rod bine na tak način, da so morali poklicati vojaško patruljo na pomoč. Tej se je nekaj Časa zoperstavljal z bajonetom, potem so ga spravili na varno.
Sodni Izpit je napravil s prav dobrim uspehom na tižaškem višjem dež. sodišču avskultant dr. Rudolf A b r a m.
Naplavljeno truplo. Na nasipi-nah pri Sv. Andre,u v Trstu so izvlekli iz morja truplo kakih 50 let starega moža. Sodi se, da je identičen z nekim pristaniščnim delavcem iz R mmi.
Smrtna nezgoda vsled burje,
V tržaškem zalivu je močen piŠ burje prevrnil neko tovorno barko, na kateri je bil delavec Fattori. Dasi je kapitan Chierega z remorkerja „ Marte" takoj skočil za njim v morje, privlekel ga je že mrtvega na dan.
Obesil SO jO v Trstu 22letni brivski pomočnik Ivan MarČan iz P ulj a. Ker je bil pijan, so ga zaprli in v zaporu se je končal.
Tatvina 19letni pomožni uradnik gostiimčarske zadruge v Trstu Jožf f Jedr e j Čič z R^ke je porabil pretekle praznike, ko ni bilo nikogar v zadružni pisarni, da je ukradel iz miznioo tajnika csd 1700 K in ne znano kam pobegnil.
- Brata Je ubil. V Trogiru v Dal maciji sta se sprla brata Josip in Marin Bakiča. Marin je udaril Josipa s toporiščem po senoih s tako močjo, da mu je izkoČilo oko in je v par urah umrl. Oba brata sta bila neoženjena. Ubiti je bil star 50 let. ubijaleo pa 52. Ta je bil že 1. 1885 radi umora obsojen na 17 let ječe, ki jih je presedel v koprski kaznilnici.
Za ura rje. V Opatiji bi imel 1 e p obstanek dober slovenski urar. Sedaj je tam samo en urar in še ta je zagr"z*»n Nemec. Če bi bil ta urar tudi optik, bi si Se legije pomagal naprej. Zaslužka je v Opatiji mnogo. Peveo ali telovadec bi bil posebno dobrodošel.
Poneverll ie. Občinski tajnik Pavel Vuoič v Divuši na Hrvaškem je bil obenem tudi blagajnik tamošnje posojilnice, pri kateri je poneveril do 2500 K na vesti pa ima še drugih takih pregreh. Zaprli so njega in nje govo soprogo, katero so pa kot nedolžno izpustili iz zapora.
Slovenci v Ameriki V Claridge, Pa, je umrl Fran Strniša, doma iz Dovž pri Stopičah. Zapušča mlado vdovo. — Ponesrečil se je M B a 1 o h. Izpodbijal je v rovu podpore. Ko izpodbije zadnjo, pade nanj skala in ga poškoduje na nogi, katero so mu morali odrezati.
Pobalinstvo V noči 28. t. m. ob 1. uri po pol noči ie zalučal neznan zlikoveo v Križevniških ulioah št. 7 debelo ledeno kepo v okno stanovanja gdč. Ane Gobzl s tako silo, da je razbil šipe dvojnih oken. Za ta posel mu je vrlo dobro služila neprižgana žarnica te hiše, katere se pri-žigaloi najbrže radi tega ogibljejo, ker jim je preveS odročna.
Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 13. deo. do 18 decembra 1906. Število novorojencev 24 (= 312°/00)» mrtvo-rojenoa 2, umrlih 28 (=» 36 4°/0(>), med njimi so umrli za škrlatioo 1, za jetiko 2, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1 ter za različnimi boleznimi
22. Med njimi tujcev 12 (= 42 1%), iz zavodov 20 (= 71;4%). Za infek-oijoznimi boleznimi je obolelo, in sicer: za ošpicami 3 za Škrlatioo 2, za vrstico 1, za u*enom 2, za egiptovsko ušesno boleznijo 2.
Dala lfteeta 1 strojnik in 1 sedlar; ifiče se 1 mizarski pomočnik. Javiti je uradu „Narodne delavske organi* zaoije v Ljubljani11, Šelenburgove ulice 6, I.
Tatinski parček. Pred kratkim smo poročali, da je orožništvo na Grosupljem aretovalo zelo nevarnega tata Jakoba Krta in njegovo ženo Marijano, katera dva sta oda zaradi tatvine že na leta kaznovana. Mož, kakor tudi njegova Marijauoa sta morala vsled tega zopet v luknjo, ker sta prodajala pokradeno obleko in dežnike. Ker se je bil ljubeznjivi parček vgnezdil na Glinoah, je de želno sodišče odredilo, da je orožni štvo izvršilo hišno preiskavo, ki je imela presenetljiiv uspeh. Našlo se je ogromno reči, katere vse izvirajo od tatvin. Našel se je rumen kmečki kožuh, rjav suknič s poševnimi žepi, modri čas t suknjič Črn suknjič z baržu-nastim ovratnikom, rdeč, baržunast telovnik s školjkinimi ga m bi, mošk in ženski Čevlji, domaČi čevlji, štitleti en črn in en olivnobarvast plišast klobuk št 55, dve kožuhasti čepici, 3 moške hlače, črna suknena ženska jopica, 12 metrov modričastega, rdeče križa stega blaga, več ženskih naglavnih robcev, volnata ogriujača, več metrov raznega sukna, Črno, belo-karirasto krilo, ženske hlače in moške srajce, Črni ženski predpasniki, raz* lični žepni robci, rdečo, črnokriiasto šele napol izgotovljeno posteljno odejo, novo, volneno tkano moško jopico, 12 metrov zelenokrižastega suknene ga blaga, 4 dežniki, konjska odeja, dva otroška povoja, več pip, (taji), denarnic, britev, 6 kg sladkorja, kip lurdske Marije iu Še več drugih malenkosti. Iz vsega se da soditi, da je to res pravi premeteni tatinski parček. Ker je sodišču mnego na tem, da dobe oškodovanci svojo 'last nazaj, naj se zglase pri pristojnih orožnikih postajah, ali pa pri deželnemu sodišču v Ljubljani in sicer pri preiskovalnemu sodniku g. drju. vitezu Grasselbju v I nadstropju soba št 96 Tat*ini Na Poljanski cesti št 9 je bila ukradena delavou Ivanu Rojou iz hleva denarnica, v kateri je imel okoli 4 K denarja. Neznan storilec je denarnico raztrgal in jo pred hlevom proč vrgel. — Čevlje je ukradel včeraj pepoidne hlapec Franc Žagar rojen 1883 na Igu in tja pristojen svojemu sohlapcu iz hleva, jih takoj obut in odšel. Žagarja, kateri je b 1 radi tatvine že predkaznovan, je policija prijela in izročila sodišču.
Izgubljeno ln najdeno. Služkinja Marija Lohkarjeva je izgubila srebrno žepno uro z dolgo srebrno verižioo. — Gospodična F. Z. je iz gubila zlat uhan. — Neka gospa je izgubila dne 23. t. m. nekje v mestu zlato zapestnico. — Kuharica Frančiška Ka-teličeva je izgubila bankovec za 10 K. — Natakarica Ivanka Zupančičeva je izgubila prost bankovec za 20 K in dva po 10 K. — Neka gospa je izgubila malo denarnico z 10 K, nekaj drobiža, ključ in več bil j Ček.
Delavsko gibanje. Predvčerajšnjim se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 39 Slo venca v in 10 Hrvatov. — Včeraj se je odpeljalo iz južnega kolodvora v Ameriko 13 Dalmatinoev in 2 Hrvata. * Oni neznanec, ki je pred kakimi tremi tedi i menjal denar v trgovini g Jos. Schumi v Gradišču in pri ti priliki nekf>j zgubil, naj se oglasi v omenjeni trgov.*ni.
Ukaz. Mi, knez in predse d -ništvo vesoljnega zaplotništva ukazujemo in odrejamo: V našem srcu se je porodila misel, ob vstopu novega leta napraviti svojim ljubim zaplot nikom presenečenje in veselja ter jim napraviti novoletno bodrilo v svrho, da se Še tesneje oklepajo našega kneževstva ter v to svrho nakazujemo iz naših v oj niskih blagajen kot darilo k novemu letu in sioer: tržiškemu Sokolu 50 K, kočevskemu Sokolu 50 K, jeseniškemu Sokolu 50 K, domžalskemu Sokolu 50 K, učit konviktu 200 K. zaplot. pokrov. Cirilu in Metodu 200 K. S tem je letos prvi tisočak nabran in darovan. Dalje ukazujemo, da se imajo ti nakazani zneski takoj po razglasu našega fer-mana izplačati od našega finančnega ministrstva is centralne vojniške blagajne v denarju avstrijske valute obdarovanoem. V znak priznanja izrednih zaslug za za plot ništvo ter v odlikovanje ene naših najbolj vrlih pokrajin — radovljiškega zastopništva — imenujemo generalnega inšpektorja naših vojniških blagajen dr. Mirko Trillerja zastopnike m danes nakazane Ciril Metodove pokrovitelj-nine. V Nafio nemilost pa zapade zaplotniška oaza novomeška, ondot-nemu guvernerju pa ukazujemo, da takoj zaprosi za vdanostno avdijenoo. V potrebno svrho najvišje kontrole stanja naših vojniških blagaien ukazujemo, da se ves davek vplačuje pri
lokalnih poslujoČih blagajnah, kojega potem ondotni dostojanstvenik vpošlje mesečno na centralo. Pritegniti treba vse kroge in pokrajine nagega kneževstva ter nalagamo svo" p mu ministru vseh antrig,  da izdela takoj načrt nove razdelitve davka, ki stopi z novim zaplotniškim letom v veljavo. Davek se sioer ne zviša, pač pa regulira v svrho vsestranskega obdačenja. Nadalje razglašamo za leto 1909 sledeči proračun: s zaplotniške pokrov. Ciril Metodu 600 K, podpore naraščaju sokolskih društev v nabavo potrebščin 200 K, podpora najpotrebnejšim Sokolskim društvom  100 K, za ev. nenadne dogodke 100 K, apanaža   našemu   kneževstvu   pet 0000, apanaža ministrskemu predsedniku 0, apanaža    ministru   bogoslužja %, apanaža   m ni stru   vseh   antrig 00, aoanaža     vojnemu    ministru 000. Finančni   minister   spravlja deficit, trgovinskemu ministru pa podaljšamo za 1 leto koncesijo, še nadalje razpe-čavati narodne kolke in razglednice. Vesoljno zaplotništvo pa vabimo, da se v soboto zvečer t. j. 2. januarja v drugem zaplotniškem letu ob 7. uri zvečer   udeleži   dvornega   dineja v moji kneževski zimski rezidenci Hotel Seidl. Odsotnim nalagamo opravičenje ali lastnoročno  smrtovnico koleko-vano s petdesetimi kolki 20 IX. Ker se naša zaplotniška kneževina izvanredno učvrstuje, nam je radost, čilost in čvrstost konstatirati in novo drugo zaplotniško leto z gotovim ponosom pričenjati. Na vsestranske vdanostne izjave in ovacije odgovarjamo z željo, da bi se moji ljubi zaplotniki tudi v drugem zaplotniškem letu zaplotniško dobro počutili. — Vnn dano zadnji dan prvega zaplotniškega leta v nali zimski   zaplotniški   rezidenci Hotel „Seidl*. — Ata I, knez zaplotništva.
Uradne vesti. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani bo 22. januarja 1909 ob 10. dopoldne v sobi štev. 16 dražba tretjine zemljišča vi. št. 6 ka-tastralna občina Gradišče hiša št. 2 v Gradišču, hiša št. 2a na Erjavčevi cesti v Ljubljani. Izklicna cena znaša 64.553 K 17 vin., najmanjši ponu-dek znaša 32.276 K 59 vin., pod tem zneskom se ne prodaja. — Na javni dražbi se bode prodajalo v Ljubljani 2. januarja 1909 na Martinovi ces*i št.'32 stroj za izdelovanje sodavic«-, 400 sifonskih steklenic, 1 konj, sobna oprava, 1 srebrna ura z verižico, en zlat prstan itd.; 12. januarja 1909 na Marije Terezije cesti št. 1 razna sobna oprava, 13. januarja 1909 pa na Sv. Petra cesti štev. 52 razna sobna oprava. Začetek vselej ob 9. dopoldne. — 12. prosinca 1909 bo pri okT. sodišču v Novem mestu dopoldne ob 10. v izbi št. 6 dražba zemljišča vi. št. 386 kat. obč. Novo mesto, obstoječega iz 2 arov 28 m~ obstoječe vrtn«* parcele št. 156 in na tej leta 190.\ sezidane enonadstropne z opeko kr -te hiše št. 275 na Bregu s pritiklino vred. Nepremičnini je določena vrednost na 8551 K, pritiklini pa 1 K. Najmanjši ponudek znaša 4276 kron. — V register posameznih firm pri okrožnem kot trgovskem sodišču v Novem mestu se je vpisala firma Gueiinu Marčen, obrt za izdelovanje oglja in trgovina z ogljem v Brigali pri Kočevju. - Postavili SO se pod skrbstvo: Marija Kovač, roj. Perme iz Gline pri Viču št. 91; Janez Ča-dež, delavec iz Gline pri Viču št. 30; Jožef Stempihar, delavec iz Ljubljane, Marije Terezije e esta št. 1; Matevž Čuden, posestnik iz Podlukoveo št. 16, sedaj v Ameriki, vsi radi Sod-no dognane zapravljivosti; Marija Šmon, roj. Gavtroža, delovodje lena iz Zelene jame, zaradi umobolnosti; Helena Škerjane,  dninarieo  iz Z.i-
gradca št. 31, zaradi bedasti« Frančiška Rozman, roj. Št rekel j, delavca žena iz Zbilj št. 'M; Marija Novak, roj. Šter, odgonskega sprevodnika soproga v Ljubljani, Stari trg št 7, zaradi blaznosti in se je postavil za skrbnika Mariji Kovač gosp. Franc Berčič, delavec iz Gline št. 54; Janezu Čadežu g. Andrej Marinko, posestnik iz Gline štev. 149; Matevžu Čndnu g. Franc Slana, posestnik iz Brezovice št. 41; Mariji Šmon gosp. Leopold Šmon, delovodja v tovarni za lep, v Zeleni jami; Heleni Škerjane g. Miha Škerjane, kočar iz Zagrađen št. 31; Frančiški Rozman g. Prane Rozman iz Zbilj št. 31; Mariji Novak g. Karel Novak iz Ljubljane, Stari trg št. 7; Jožefu Stempihar ju pa se bode postavil skrbnik kasneje,
Gi030tlt potres v Južni Italiji.
Uradna „Agenzia italianau javlja, da je polovioa prebivalstva mesta Medne mrtva ali težko poškodovana. Mesina ni samo razdejana, marveč zapuščena od vseh Živih bitij. V Palmi je izmed 14 000 prebivalcev mrtvih 9000 Samo predvčerajšnjim so jih pokopali 3000. V trgu Santa Euphe-nia je 1500 mrtvih. Vas Baguara je popolnoma razde a na, kar ni uničil potres, je uničil požar. Iz mesta Reg-gio di Calabria še vedno ni zanesljivih novosti. General Marazzi, ki se
je napotil 8 1000 vojaki, zdravniki in živili v Beggio, ni mogel tjakaj priti, ker je mesto nedostopno tako s suhega kakor s morja.
Kakor javlja „Tribuna", so v Palmi pokopali 425 mrtevoev, resili pa nebroj ranjencev. Preživeče prebivalstvo kampira pod milim nebom in se nahaja radi pomanjkanja hrane in obleke v največji stiski.
V Baguari so našteli 1000, v St. Euphemiji 400, v Castellani 16, v Pohsteni 4, v Cinane Tronvi 4 in v Oppido Mamertino 7 mrtveoev.
Poslane o Dolosai pripoveduje o katastrofi v Palmi te-le podrobnosti:
Pri oerkvi se je podrl zvonik, hiše so vse v razvalinah. Iz razvalin se s" i šijo obupni klioi ponesrečencev, katerim ne more nihče pomagati. Iz zemeljskih razpoklin se še vedno dviga črn dim. Vihar in silni dež otežujejo situaoijo Iz Katanije so pripeljali več ljudi, ki so od strahu oaemeli. V okolici se nahaja 15 000 ljudi, ki so utekli katastrofi, a nimajo sedaj niti strehe niti brane
V vojašnici Šanta Maria je ostalo samo 14mcž živih Med ponesrečenci se nahaja tudi general Gosta.
V Mesini je poginil pod razvalinami ameriški general in ameriški nevelist Iuowbridge. BB
V Cataniji je mrtvih najmanj 10.000 ljudi. V Mesini se je izmed 400 oarinarjev rešilo samo 15 Ves 89 pehotni polk je pokopan pod razvalinami, rešilo se je samo 10 mož. Kakor poročajo Usti, je parobrodni promet v mesinski morski ožini ves ustavljen.
nMessaggerou poroča o katastrofi v mestu Reggio di Calabria te-le podrobnosti : Do polnoči ni bilo mogoče dobiti nobene vesti iz tega mesta. Splošno se &odi, da je katastrofa Reggio še hujše zadela nego Mesino. Gotovo je to, da je ves center mesta razdejan in da so ostale nepoškodovane samo vile na višje ležečem delu mesta proti Campu. Grad, lioejsko poslopje in cerkev leže v razvalinah. Vsi gojenci duhovniškega seminarja so pokopani pod razvalinami. Število Človeških žrtev znaša več tisoč.
„Daily Mailu" javljajo iz Rima: Pogled na Mesino in Reggio je grozen. Splošno se dvomi, Če bo mogoče ti dve mesti zopet zgraditi. Najbrže se bodo vsi, ki so ostali živi, izselili. Pri onih, ki so se rešili, je opaziti znake blaznosti. Mnogi izmed njih pa so vsled prestane g i strahu popolnoma onemeli.
Kakor javljajo iz Rima, je papeža katastrofa silno prestrašila. Izjavil je, da hoče na vsak način potovati v Sicilijo, da osebno tolaži nesrečno prebivalstvo. Njegova okolica se je zaman trudila ga pregovoriti, da bi opustil svoj namen. Šele, ko so zdravniki izjavili, da je njegovo zdravstveno stanje tako, da bi ne mogel vzdržati napor tega potovanja, je papež opustil namenjeno potovanje.
Cesar je daroval za žrtve katastrofe v Siciliji 50 000 kron, dunajski občinski svet pa je dal v isto svrho nakazati 20.000 K. Na Dunaju se je osnoval po iniciativi ministra barona Aehrentbala poseben odbor, ki bo nabiral prispevke za ponesrečence v Siciliji.
Telefonska in brzom poročilo,
Zazulovo nasilstvo v Idriji.
Idrija, 31. decembra. Začasno vpokojeni davčni kontrolor - gerent Žazuia je na odprto pismo proti določbam službene pragmatike odslovil tajnika Julija N o v a k a.
Sankcionirani zakon.
DUD 11 31. decembra. Današnja n"Wiener Zeituug" priobčuje več sankcioniranih zakonov. Med temi se nahaja tudi proračunski provizorij in pooblastilni zakon.
Odstop srbskega vojnega ministra.
Belgrad, 31. decembra. (Posebna brzoj. „Slov. Nar.u) Vojni minister Štepanovič je demisijoniral. Kralj je ostavko sprejel.
Bojkot avstrijskega blaga v Srbiji.
Belgrid, 31. decembra. (Posebna brz. „Slov. Nar.u) Skladiščni delavci železniške postaje in savsk pristanišča imajo jutri na katoliško novo leto shod, na katerem se proglasi za novo letno čestitko baronu Aehrenthalu bojkot avstro-ogrskega blaga v vsi Srbiji. Sicer pa se bojkot že danes izvaja v velikem stilu.
Cesar in kancelar.
Pariz, 30. decembra. »Matin^ poroča, da je med nemškim cesarjem in kancelarjem Biilowom nastala velika napetost. Proti Biilowu se pripravlja vihar; cesar samo radi tega še ni nastopil proti Bulowu, ker je v trenotku nenadomestljiv.
Katastrofa v južni Italiji.
London, 31. decembra. Po poročilih iz Rima presega število pone
srcčencev in ranjencev pri strašni katastrofi v Siciliji in Kalabriji 200.000 duš.
Rim, 31. decembra. V okolici Meeine prireja prebivalstvo, ki jeni eklo smrti, cerkvene sprevode in javne molitve. Pri teh sprevodih se ljudstvo vede kakor blazno. Ljudje jočejo, kriče in se bičajo, kakor v srednjem veku flagelantje.
Rim, 31. decembra. Observator na zeinljetresni opazovalnici na Etni prof. Ricco javlja, da so instrumenti ob 2. ponoči zabeležili silni potresni sunek. Prebivalstva se je znova i>o lastil blazen strah, ker je prepričano, da se i>otresni sunki še ponove.
Rim, 31. decembra. V Palmi se je izmed 14.000 prebivalcev rešilo jedva 100. Na pokopališču je bilo doslej pokopanih 2206 ponesrečencev.
London, 81. decembra. Na poziv lordmavorja se je doslej nabralo za ponesrečence v Italiji 72.000 K.
J
Ifredništvo in uprauniStuo
Pf-
Zahvala.
„Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke8 izreka tem potom zahvalo gosp. volileem pri dopolnilnih deželnozborskih volitvah, ki so dne 14., 19. in 22. t. m. oddali svoje glasove narodno-naprednim kandidatom. Častiti gg. volilci naj bodo prepričani, da bodo novoizvoljeni gg. poslanci zastopali v dež. zboru vedno koristi in blagor vseh stanov, ki so jih votfli, ter da bodo visoko držali zastavo narodnega napredka.
Izvrševalni odbor nor.-nnp. stranke":
Ivan Hribar,
tč. načelnik „IzvrSevaln. odbora'1.
UaSHo no nnroclo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno varimo na nove naročbo, stare gospode aaroćnlke pa, katerim le potekla koncem meseca naročnina« prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
i?
„SLOVENSKI
♦elja v Izubijani na dom dostavljen: fse leto .. K 14-— I Četrt lata .. K 6--Pol leta... „ 12*— I En mesec .. „ 2a— V npravnlstrn prejeman na mesec E1-90. S pošiljanjem po posti v Avstriji velja: Vse leto .. K 25— I Četrt leta .. K e-50 Pol leta ... „ 13-— I En mesec .. „ 2-30 la Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
in druge dežele vse leto 30 K. W/W Naroča se lahko s vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na doticao naročilo.
Pri reklamacijah na] se navede vedno
dan zadnjega plačila naročnine. |§* Ust se ostavlja 10. dan po potekli aarocninl brez ozira vsakemu, kdor je ne vposlje o pravem času,
Uoravništvo ..Slovenskeca Naroda".
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXVII. (1907). (shaja po 4 pole obaelen  v veliki o srn ar ki po eden pot n* mesec e zvezkih ter atoji »se leto g K so h, pol leta 4 K 60 h, Četrt leta a K 90 h.
Za vse neeTstrijeke dežele 11 K ao b na leto Posamezni svexki ee dobivajo po Bo h.
Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
dobi povsod?
neobhodno potrebno zobno Creme
vzdržuje zobe Ciste, bele in zdrave.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 22 decembra: Ivan Ferfila, sluga 71 let Kongresni trg 2.
Dne 24 decembra: Gašper Naglas, bivši starinar 81 let Japljeve ulice 2.
Dne 26 decembra: Marija Rahunc, gostija 90 let Poljanska cesta 20.
Dne 26 decembra: Ivan Skodlar, hlapec 71 let Dalmatinove ulice >5.
V deželni bolnici:
Dne 27 decembra: Jernej Vončina, posestnik 69 let Mikloiičeva cest? 5
Dne 28 decembra: Viktorija Šolar, usnar-jeva hči 7 let. Sv. Petra ce^ta It
De /3 decembra: Antonija Laseckv, krojačeva vdova 71 let.
Dne 24 decembra. Fran Mali. pismonoša
42 let
Dne 25 decembra: Marija Naglic, dni-narica «0 K t.
Dne 26 decembra: Ivana Werhauser, dnl-narica 44 let
Dne 26 decembra: Ivan Zorko, tapetar
43 let.
atltne cene * Budimpešti
One 31 decembra 1908
T***»»e»ia>
Pšenica za april 1909   .  za 50 kg K 12 76 Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 1 9 Rž       za april       „     za 50 kg K 10 >5 Koruza za maj m     za 5C kg K  7 39
Ovea    za april       „     za 50 kg K 862 Efeltt'%. Mirneje.
fleteoroiojicno poročno,
fuui* osd morlsra S06   HmkI.»JI «r» -uJ tlek 784 v mm.
ličei
kompanjona
ali prodam:
žago, mlin! kovačijo, tvornico sa-mokolntc, veliko vodno mod na
lepem kraju, blizo kolodvora. 4920—1
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
so.
31
735-6! —72 si szahod oblačno
742-2 -6 8 srjvtnod 744 8  —621
7. zj. e 2. pop.
Srednja včerajšnja temperatura 61 norm.    2 6   Padavina v 24 urah 0- mm
HOTEL „ILIRIJA"
Kolodvorske ulice.
Sprelema opoldanski in večerni abo nement na hrano.
Opozarja se na novo zgnjeno, moderno
kegljišče!
4893 2 JMarija Jf ovak
Gostilna
„Pri Bobenčkn" na Glincah
z novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred so   odda zaradi bolezni takoj ali pozneje v najem. ===== Istotam 80 odda tudi ==
proi&j&lfiic., m stanovanj in islam.
Več se izve na Glincah št. 37 pri LjnbljanL ; 40 s -S9
! Za praznike!
Piva
Ljubljana, Stari trg št. 13.
priporoča edino le zajamčeno pristna
Vina kakor : Vipavsko belo, I. vrste */j litra 28 k Goriško      „    *     »    n    m   32 B Rebula nova in stara    „    „    36 „ Burgundec goriški      „ 36 -
Istrsko crno „   „   24 „
„    Teran „   „   28 .
„    relosko „   „   36 „
MnskatelOG najfinejši in sloveči cviček Drenovčan posestnika J. Vido-viča ter Še različna vina po najnižji
ceni
Ar
f oiflov Talanda
Ceylon čaj
___M
Resno ženltnn ponudbo.
Učitelj bi se rad seznanil s primernim dekletom ▼ starosti do 25 let.
Natančne ponudbe pod v«A. B," na upravništvo »Slovenskega Naroda« do S. januarja. 4894—2
Podpisana se ob koncu leta
1908 zahvaljuje za občno zaupanje od strani gospa in žena, ter prosim obenem tudi za leto
1909 popolnega zaupanja, katerega se v vsakem oziru hoče
J vredna izkazati.
Šmarje pri Jelšah, dne 31. decembra 1908.
Elizabeta Kerth
okrajna babica. 4921
5?        Vsem častitim obiskovalcem
I kounrne „Pmeren" |
/ kakor tudi prijateljem in znancem / ^ želim ^
I ? f i sit ii nt!m f
Zahvaljujoč jih na naklonjenosti J in se priporočam tudi nadalje ^
j| s spoštovanjem j|
j l[arel Polajnar i
kavarnar. g
■ ■ ■ i
Vsem cenj. gostom in odjemalcem, prijateljem in Znancem selim
srečno in veselo
novo leto
proseč 3 a nadaljno blagonaklon)'enost. 4913
Avguštin 2ajec
restavrater Ljubljana, Sodnijske ulice 6.
5355B553SEKH
1909
mm
Vsem svojim prijateljem in naročnikom želim
V€S€£0
}(0V0 ££T0.
3. jT Potočnik
krojaški mojster
= V JCyij«jY3XU. =
1909
Odda so
4923
tnisitii sliaiia
blodno In suho, vporabno sa vso.
Več v Šnbićotlb nlicah it 3.
o&etttu- o&čiiio-tvu, opoSto-vanitn    ovofiftt goltom,
*e&tn 4" 4!
novo feto
pvoocc jifi nadafjnc na-&£on}&nooti.
Veselo in srečno
NOVO LETO
želim vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem in se priporočam za enako zaupanje tudi v bodoče. 4^87
Z velespoštovanjem
JOSIP REBEK
ključavničarski mojster
fjubljana, franeovo nabrežje 9.
Vsem   svojim   častitim  go- Q Q Stom kakor tudi prijateljem in Q ^2 znancem kliče 491S
srečno
NOVO LETOIjj
4< M
M M M
ter se priporoča tudi v bodoče ^1 za prijazno naklonjenost. »v
♦< Marija in Franja Kavčič $
M češka budejeviška pivnica >+
^     flpri Gclobfika" ^
J< Ljubljana, Sv. Petra cesta 26. j
ms
Jrgovina s špecerijskim in mešanim blagom
Jjerjak $ S°^Qr
Vodnikov trg 2
Seli vsem svojim cenjenim odjemalcem te*- vsem pri-
jateljem in znancem
g| veselo in srečno
novo leto
^ ter se Priporoča ja pri-!3 ja^no naklonjenost tudi v nadalje. 4922
Srečno in veselo
novc> leto
želiva vsem svojim častitim gostom, prijateljem in znancem, zahvaljujoč jih obenem za dosedanje zaupanje ter se priporočava v nadaljno naklonjenost. 4860
Z naj odličnejšim spoštovanjem
Valentin m Antonijo Mrak
restavracija „?ri Jfovem sveto" na Jaar. Terezije cesti.
MU
24
3. Priloga „Slovenske« Naroda" at 304. dne 31. decembra 1908.
Po svetu.
* Starec na smrtni postelji morilec. V Remesu na Francoskem se je zgodila nedavno velika tragedija. Bogati posestnik Taugard, TOletni starec*, je ležal že več tednov na smrtni postelji. Popoldne usodnega dne je zdravnik sporočil domačinom, da bolnik ne bo doživel prihodnjega jutra. Pri bolniku je ostala sama služkinja Marija Girard. Hipoma pa se je bolnik v postelji zravnal, oči so se mu bliskale in začel je kričati: »V sobi je maček, moram ga ustreliti!« Služkinji se je za hip posrečilo pomiriti bolnika, toda kmalu nato se je zaslišal iz bolnikove sobo strel. Hlapec je tekel v sobo ter zagledal bolndika stati na postelji s puško v roki, dočim je služkinja ležala v svoji krvi na tleh. Hlapec je hotel priskočiti služkinji na pomoč, toda bolnik je zavpil: »Ne bližaj se. sicer streljam!« Hlapec je zbežal ter naznanil stvar domačinom. Med tem se je bolnik zaklenil ter se postavil s puško k oknu, grozeč vsakemu, ki bi hotel priti v sobo, da ga ustreli. Zbralo se je mnogo ljudi pred hišo. Županu se je posrečilo, da je udri s policijo v sobo ter razorožil bolnika. Spravili so ga v posteljo, a kmalu nato je umrl. Služkinja je umrla med prenosom v bolnišnico.
* Otroka je vrgel v gorečo peč.
V madžarskem mestu Lugošu je prišel mladi ino'j Gerboncz pijan domov Žena m je očitala pijanstvo, kar je moža tako razkačilo, da je zgrabil iz zibelke trimesečno dete te^r ga vrgel v peč, ki je bila zakurjena za kruh peči. Na ženino vpitje so prihiteli sosedje, toda otroka je bil že sam pepel. Razjarjeni sosedje so ?iečloveškega očeta napol ubili.
* Pravljica o koleri. Na poti v Bogdad je srečal neki paša žensko zeleno in vso grozno. »Kdo si in kam greš?« jo je vprašal. »Jaz sem kolera in grem v Bagdad, da umorim tam petnajststo ljudi.« Paša je drgeta je šel naprej. Mesec pozneje je srečal zopet isto zeleno žensko in ji je zaklical od daleč: »Ti si me zadnjič nalagala! Ali mi nisi rekla, da hočeš v Bagdadu umoriti petnajststo oseb? In pokončala si jih dvajsetti-soč!« Kolera je odgovorila: »Petnajststo oseb sem usmrtila, nobene več.« »In drugi f« je vprašal paša. »Drugi so umrli od strahu pred menoj!«
* Cerkev in hakteriologija. Uspehi modernih bakterioloških preiskovanj niso postali važni samo za javno higijeno, ampak so delovali tudi na nekatere cerkvene običaje. Tako je v protestantski cerkvi nastalo gibanje, da se odpravi skupni obhajil-ni kelih in da se uvedejo posamični kelilii ter se tako prepreči prenašanje bolezni. V nekaterih krajih so začeli to idejo tudi že praktično izvajati. Te nevarnosti v katoliški cerkvi ni, je pa v mnogem drugem pogledu, tako n. pr. v kropilnikih, v katere močijo verniki svoje prste. Da se pride temu okom, je italijanski menili Avguštin Gomelli preiskoval koprivnik v turinski cerkvi sv. Križa in obelodanil rezultate tega preiskovanja v listu »Unita Catto-lica«. Na površju vode v omenjenem koprivniku je našel v enem kubičnem centimetru 150.000, a na dne 6 milijonov mikrobov iz vrste nalezljivih bolezni. Napravili so s to vodo več poskusov na živalih in vse te živali so obolele za tuberkulozo, davi-eo ali pa za vnetjem črev. Gomelli predlaga radi tega, da se mesto sedanjih odprtih, uvedejo zaprti kro-pivniki, tako da verniki vsakikrat pritisnejo na gumb in si tako oškro-pijo prste.
* Ceplenje proti lenosti. Kakor poroča »Gil Blas«, je predaval na mednarodnem kongresu za higijeno neki angleški zdravnik o svojem raz-iskavanju glede sredstva proti lenobi. Po njegovem mnenju se vsled utrujenosti mišic izločuje neka strupena tvarina, ki povzroča lenost. Ako 6e posrečiti osamiti to otrovno tvarino, ki povzročuje lenost, potem bo lahko najti metodo zdravljenja te. Zdi 6e, da so isti vzroki za duševno utrujenost kakor za utrujenost mišic in upanje je, da se s ceplenjem ozdravi lenost.
* Kakova bo bližnja zima? Bruno Burger je izdal novi koledar za prognozo vremena. O predstojeći zimi prorokuje, da se novo leto začne z dežjem, z oblačnim toplim vremenom in vetrovi. Dan sv. Treh kraljev bo kritičen dan. Toplo in deževno vreme bo trajalo do polovice meseca januarja. Potem se bo barometer naglo vzdignil. Šele z 22. januarjem, ki bo kritičen dan, se začne prava zima. Zadnji dnevi januarja bodo topli s snegom. Tudi mesec sebru-ar ne bo dosti ugodnejši. Dne 5. februarja bo kritičen dan. Vse do 20. februarja bo vreme toplo, potem šele se bo nekoliko shladilo. Februar se bo končal s snegom, tudi marec se začne s snegom. Še 20. marca bo snega in nevihte.
Vlnnonril mm'»* m najbollše čistilo
AIUVCIIII• trsovlnoh edlnole Ivan Kfflrouo » v prid d,
za čevlje ii isije a 24 vin.
družbi sv. Cirila in Metoda.
Mlss Furler, Mlss Eoerltt
Enojish Lessons
Dalmatinove ulice 5.
to
Gospodična
z lepo pisavo, zmožna slov. in nemškega jezika, pisanja na stroj ter stenografije, teli vstopiti v kak komtoar ali odvetniško pisarno.
Ponudbe pod „Pisalni stroj" na uprav. „Sloven. Naroda. 4909-1
rt oTo 'Ta cTat
w
Zeniina ponudba.
30letni delavec samskega stanu, ki ima premoženja 2 800 Jf in ja-sluj^a 4 Jf na dan, se je I i sejna-niti ali poročiti tudi s kQk° delavko, ali pa vdovo brej otrok v starosti do 30 let
Ponudbe naj se pošljejo do 25. januarja 1909 pod „jfr\ ftt'9 Ljubljana, poste restante. 49 H
ff
OAZA
ti
Dona], IX. 66 se prosi, da odda svoj analov pod Šifro 4910 1
,*0 o ro t«L TJL*'
na upraništvo „Slov. Naroda".
Ustna voda
EUODIN"
*
i
TKak lastnin feonj
noj rabi tamo preizkušene
izvirre H-vijake za ,oJ| podkvi z znamko pri
Vedno ostro!   Nepravilno ato-pouje nemogoče! Edino praktično zs gladka pota.
/>«/ < se pri podkorcih in v trgovinah m želez nt no.
Pozor! Samo originalno H-ae izdelujejo is specialnega jekla ; varujte ae ponaredb, neporobnih s -radi manjvrednega materijala in parite , kadar kupujete natančno na gore :jo varstveno znamko, vtisnjeno no vsakem originalnom H-atalu.
10
1
(O tO
10,000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo K 6 50.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čovljev, črnih ali rjavih na trakove s močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Tsl 4 pari gamo H G .»O. Za nar očite v zadostnje dolgost. 4914 Razpošiljanje po povzetjn.
Izvoz čevljar KOHANE, Krakov it. 31.
Nengajajoče rad zamenjam.
„ —W ,
Specijalite za Ia » «1 i I c- « .
Glavna zaloga lekarna   48i3 2 1
^ Ub. pl. Trnkdczy v Uubljanl. ^
*cxt» WWW laV iVWaV_W_W_WW_n-Dobro idočo
gostilno
spre] me m na račun ali od litra-
Žena je dobra kuharica, jaz sem pa že 6 let pri gostilniški obrti. Kavcije morem položiti 500 K. Govorim slovensko,  hrvaško,  laško  in nemško.
Ponudbe pod „F. N." poste restante Štanjel na Krasu do 28. februarja 1909. 4831—3
V gostilni „pri MINKI"
(bivši Katoliški dom)
vsako nedeljo m praznik
celo noč
sna veselica
Igrajo tamburaši.
Za obilen obisk se priporoča
Marija Jakša
gostilničarka.
Salmijakove
preizkušene
olafsnjelo hrlpavost ln kašelj, raz-krajajo sliz.     4k06 -7
1 škatljica stane 20 h, 11 škatljiO K.
NaroČila izvršuje po povzetju lekarnar
G. Piccoli o LluMjflni,
c kr. dvorni založnik
4908-1
Prvo češko tvornico
reklamnih trakov
S. Čamperlik,
Praga VIII.
Najcenejše vezanje In najkoristnejša reklama. 4457 5
Crn rje neajo motvoz •
:: Za novo leto::
Najcenejša in najprimer-::: nejša darila so :::
albumi za razglednice
••• in ...
... III •••
: poezijske knjige:
ki jih ima v veliki izbiri po izredno nizkih cenah :::     na prodaj :::
Narodna knjigarna.
laitv
BARHENTOV,
■ MODNEGA BLAGA ■
m> platna, damasta, kanafasa itd., j* _ vse novo, ki jih franko pošilja ® _    znamenita uvozna tvrdka ■
■ m
aj V. J. Havliček a br. Podebrady
■j 311—a       (Kraljevina Češka.)
I
r
Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega . blaga letnega in zimskega pošiljam za i      18 kron Iranko po povzetju.
RSSTOfL
Jedilno in namizno orodje
Priznano najbolše posrebreno.
NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravljene KASETE za NAMIZNO   ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI in ČAJNI    SERVISI , NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. Edino nadomestilo za pravo srebro, specialni predmeti za hotele, restavracije iu kavarne ter za pen-flione, menaže itd.   4511 6 C. in kr. dvorni dobavitelji
CHRISTOFLE & Cle.
DUNAJ I , OPERNRING 5
(HEINRICHSHOF). Iln «t rovan i cenovni k znntonj
Po vseh mestih zastopniki-prodajalci,
Za jamstvo pristnosti nosijo vsi iadeiki poleg stoječo tvorniako anamko in polno ime
CHRISTOFLE.
>rsi
Najlepši in Daj cenejši
novoletni
reklamni
KOLEDARJI
z okusnim tskom firme
se dobe pri
Ivanu Bonaču
t Ljubljani.
Vzoroe dopošllem na željo brezplačno na ogled. 4320 i Oddajajo se po skrajni oeni tudi sami bloki!
t/M tU
A. Zabkar v Ljubljani
Dunajska cesta štev. 42.
Železolioornn, tovorno za stroje in KljučovniHo delo.
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočah predmetov: strojev, priprav za mline in žage, moderne Franois-turbine za vsak padeo in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sieer krite, kotle, peči, klopi, stebre, trombe za vodo itd, dalje najraznovrstnejŠe železno konstrukcije, kakor strešne stole, mcstove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travnikom itd. 4693 1
Načrti in proračuni na razpolago.
Vse po primernih tovarniških cenah.
Proda so
4712-3
trgovska hiša
z gostilno na Spod. Štajerskem.
Pisma je poslati pod ,,dobra trgovina" uprav. nSlov. Naroda".
4857—3
se sprejme.
Stanovanje in hrana prosta. — Kje, pove   upravništvo   „Slov. Naroda".
50 hI dobrega In zdravega
belega vina
ima naprodaj Josip Maljave« v BOCU (Istra). — Cena hektolitru, postavljeno na vsako postajo na Kranjskem, 22 kron. 4830—5
4642—5
prednosti
'jamajskega .'. ruma.'.
Finost nežen uonj _izborna KobHsst
Mesarija
se prode v kopališču Poreče ob Jezera ne Koroškem zaradi preselitve. Obrt je v sredi kraja, 5 minut od kolodvora. Pogoji so prav ugodni, obstanek pa zagotovljen, ker si občinstvo želi mesarja. 4663—5 Več pove g. Martin Kralnor, gostilna See> Rose v Porotah na Votoskem losom.
Benediktinska voda za lase.
odpravi takoj izpadanje las, prhljaj. Neprekosljiva za o-hranitev in negovanje lepih las. V Ljubljani jo prodaja Alb. Derganc, brivec, hotel •Pri Maliču« 4444—3
SandersHeldf,^
Srrassburg.  *Si 1 ,
Peuovodjn
zmožen voditi tudi orkestralne
zbore, dobi stalno mesto kot stranski
zaslužek pri pevskem zboru v večjem slovenskem mestu. 4714-5 Ponudbe z dokazili sposobnosti in zahtevo glede plače na upravništvo "Slovenskega Naroda".
Briketi „Paulus"
najboljši šlezijski premog, prešan v kocke, 8000 kalorij kurilne moči. Kurjenje sob in štedilnikov preprosto kakor z navadnim premogom, samo da nagleje, bolje in SaS trajajoče. 4223—8
Premog „Bohemia"
kosovnik in orehovnik najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in zbran, 5000 kalorij, tedaj brez konkurence. Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briketi brez opažanja. Priporoča samozalogar
Jos. Paulin
glavna zaloga premoga v L j ubijani Nove ulice it 3.
4898
iruiii;;»imi
»■^kibodo:i c vsako [nedeljo in
pripustom.
Točila se bodo različna vina iz lastne velike zaloge in postresalo s gorkimi in mrzlimi jedili, zlasti tudi vedno s domačo gnjatjo. Za goste, ki želijo mir, je posebna soba.
K obilni udeležbi vabi
Jernej Jelonič
gostilničar, posestnik, tovarnar kisa in vinski trgoveo
Mpri Majarončku",
71
IVAN & NIKOLAJ ŽIC
trgroTTian-si z vinom n.si <a.e~toelo.
Ladje: „Domitila" ft ..Štefanija"
4250 4
prodajata vina:
Dalmatinsko belo..... a 36 in 40 h
Schiller (Opolo)..... a 32 » 36 »
Teran (samo zrnje)   .   •   .   • a 36 > 40 »
Muškat beli, sladki   .   .   .   . a 48 » 50 »
Visko (Lissa) rdeče   .   .   .   .   h. 36 in 40 h »        >     belo     .  •  .  .   a 40 » 44 »
Istrijansko rdeče.....a 28 » 32 »
»       belo.....a 32 » 36 »
Dalmatinsko rdeče . . . . a 28 » 32 » sa liter franko iz Pulja v sodčkih, ki se ne računajo, pač pa se morajo vrniti v najkrajšem času Iranko Polj. Razpošilja ae samo s povzetjem. Naročila se sprejemajo od 56 litrov naprej. Za pristnost vina jamčiva. Vino se mora shraniti v hladu ter načeti še-le šest tednov po sprejema. Steklenice se morajo dobro zamašiti in poleti — kolikor je mogoče shraniti v pesku.
Nizko pod ceno
prodajami rodi pojuanjkanja prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387i 54 za gcspcde 133. dečlce
kakor najmodernejšo konfekcijo za farne in deklice.
»taista milini A. Luklt iS?
HVINA!!
k Tvrdka Lešnik i drug ►:
velttftovtou z ginom g 11- Bistrici (notranjsko) N
Oddaja zajamčeno pristna lstrljanska vina po najnižjih oanah.
- Zahtevajte vzorce. In cenilce. -^
Z odličnim spoštovanjem vdani
4916
Lešnik i drug.
3B\
Samo 6 dni
, Havre-Nevv York
M- Francoske prekomorske dražbe,
Edina najkrajša crta tez
Bazel, Pariz, )tavre v /tmeriko.
Valjavn« vozna Mata In brezplačna pojasnila dajo za vso slovansko pokrajino
849 48
oblastveno potrjena potovalna pisarna
tjnbljana      Dunajska cesta 18 Ejubljana
v novi klal „Kmetska posojilnice", nasproti gostilne pri JTIfovon".
pMOtlJl ie eo^na hrvažka zavarovalnica, osnovana od občine svobod-UlUdUd   nega in kr. glavnega mesta Zagreba.
Planoti 2 ie edina zavarovalnica, katera daje dve četrtini dobička svojim UlUdllct   ra varovancem.
PrnGtlCI ie edini zavod> kateri daje četrtino dobička v javne svrhe v Ul U d 11 d  on]h pokrajinah, v katerih zadruga posluje. P T1 fiOtl 9 sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku VIII d lica  nepremičnine vsake vrste.
CrOatla aPr^J?ma zavarovanja  kristalnih šip,  proti slučajnemu
Croatia ima najnižje tarife. 4069—15
Pl*nofl9 akviziterje in okrajne zastopnike za vse okraje na Kranj-UlUdUd   skem in Štajerakem.
Vsa pojasnila daje:
Qlauni za$top „Croatic"
o LJubljani, Gosposke ulice il 4.
▲Taataava aTaaTaaTaaTa aTaaTaaVaaTa AVAAVaA
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj i bogato zalogo
voznih koles
Ivan Jax in sin
Šivalni stroji
o Im obrf
Brezplačni koral sa vezeni* v klal
Pisalni stroji .ADLER*.
Posojilnica v Radovljici
razplauje službo
tajnika
a začetno mesečno' plačo 200 kron.
je izkazano večletno službo« vanje v  kakem   denarnem zavoda. Vstop Čimpreie. — Ponudbe do 6 Jannarja 1900. 4859-3
Proti
4577 4
kašlju
in
bripaVOBti jemljite
9r. Sedlitzkega
limbove bonbone
v vrečioah po 30 vin.
V tjubljani jih prodaja
J. BUZZOLINI.
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato il u s tro van i katalog
b preko SOOci slikami vseh vrst nikljaat h, srebrnih in zlatih ur, dalje vseh vrst solidne zlatnine in srebrnine, glasbil, jeklenega in usnja-tega blaga, kadilnih priprav itd. po izvirnih 3705—22        tvorniških cenah.
NikJjasta ura r emonto -
arka.......K 350
Sistem Roskopf pat. .  „   4*— Švicarska izvirna Roskopf pat.....»    6*—
Registr.  Adler Roskopf nikljasta remon-toarka na sidro   . .  „   7'— Goldinasta remontoar-arkas kolesjem ,Luna' in dvojnimi  pokrovci „    9 — Srebrna ren ont. s kolesjem   Gloria' odprto  „    8 40 Srebrna remoatoarka z dvojnimi \ okrovci . n 12 50 Srebrna oklopna verižica s obročkom
na vzmet, lb gr   teže.......»   2 60
Ruska tulaka nikljasta r emonto arka 8 kolesjem ,Luna' E 10*60. ura b kukavico K 8 60, budil-nica K 2 90, kuhinjska ura K 3 —. schwarz-
waldska ara K 2 50. Za vsako uro 3 leta pismenega jamstva. —
Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tvornica za ure Ivan Konrad, c. kr. dvorni dobavitelj, Most št. 667, češko.
I
I
Ravnokar jo izšel
Koledar za kmetovalca
1909.
uredil drž. drž. konz. J. LEGVART.
IV. zelo popolnejši letnik z vsebino:
Kratek opis umne živine reje: zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje
živine in prašičev. Mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila Živinozdravništvo. Vinoreja Tabele za merjenje lesa. Zadružništvo. Merjenje lesa Prerač. v kile, orale In hektarje. Koledar in še mnogo drugega. — Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s posto K 1-80, in se naroče pri
Iv. Bonacu v LJubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej do pošlje.
I I
■	II	1 4802—7
		
Perje in puh
po nizkih cenah«
fiERNE^ravcur
Anton Šare
'Sir. Petra cesta št. 8
PATENTE!
woela  eftesdkodlam  lzposlufe lam izlcorloč«
Hi 6ELBHAUS 4877-es I
inženir In zapriseženi patentni posrednik na Dunaju VIL Slebensterngasse 7, nasproti o. kr. patentnemu urada.
«38 10
ova
gticerinska
Novosti:
kos
Savon fin „Don Juan" v 10 parfumih K — 30 „ „ »Ulas Blanc" ... K — 40 „ „ „Violette de Niče" . . K — 60 v R yal extrafin „Rose de Schiraz" K 2 50
mila.
Dobiva se v vseh boljših zadevnih trgovinah.
49 7 1
Usojam se vsem svojim p. n. naročnikom in prijateljem vljudno naznaniti, da sem svoje
slikarsko in pleskarsko podjetje
preložil z Brega itev. 20
v svojo lastno novo hišo v SoDnijskih ulicah 12,
kjer se bodem vedno trudil si pridobiti oziroma obdržati zaupanje svojih cenjenih naročnikov.
Tudi za bodoče se toplo priporočam
želeč vsem srečno in veselo novo leto.
spoštovanjem Franc Ks. Stare
slikar In pleskar » LJubljani, w Sodnijskih ulicah Itev. 12.
O. kr. avstrijske     f&    državne železnioe.
Izvleček iz voznega reda.
Telia ven od 1. oktobra 1908 leta.
Odhod Iz Llnfcltono JoJ- ftoLi
f-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
d. It, žčiTrst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Po-drozjco, Celovec , Prago. 7-07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Topllce, Kočevje,
0*2O prectpeldne.  Osebni vlak v smeri i
Srnice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, igo*
;i*38 prod poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žet, Trs drž. iti., Beljak, (čez Podrožčlco) Celovec
i-ob popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Topllce, Kočevje.
B-40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel, Beljak, (čez Podrožčlco) Celovec, Praga.
r-io z veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje,
7-85 zvedor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčlco) Celovec, Praga.
0- 40 penedi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica dri. ž«l., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčlco).
Odhod lz Llnnllane ari. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
1- oe p« pel d ne. Osebni vlak v Kamnik. 7MO zvedor. Osebni vlak v Kamnik
o-5o penedf. Osebni vlak v Kamnik. (Sante •b nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
Prihod o Ltnollane I«*- ioLi
©•56 zjutraj. Osebni vlak la Beljaka fol žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8*84 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Strast* Toplic, Rudolfovtga, Grosuplja.
n-22 predpeidno. Osebni vlak iz Prago Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčfet in Trbiž, Gorice drž. žet Jesenic, Tržiča.
2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja,
4-13 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čet Podrožčlco) Gorico drž. žel., trsta dri. žel. Jesenic, Tržiča.
0-eo zvečer. Oseb. vlak iz P^aga, Celo v cz, Beljaka (čez Podrožčlco) jesenle.
8 37 zvedor. Osebni vlak iz Kočevja, Straža* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-48 zvedor. Osebni vlak iz Beljaka juž žel.. Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podrožčlco) Trsta drž. žet Gorico dri. šot Jesenic, Tržiča.
ii-eo ponodi. Osebni vlak iz Trbiža, Golovca, Beljaka (čez Podrožčlco) Trati drž. žel. Gorice drž. žet, Jesenic,
Prihod v LJubljano dri. kolodvori
0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
10*59 prodpoldno. Osebni vlak in Kamnika.
O-IO zvedor. Osebni vlak lz Kamnika.
»•59 ponodi. Osebni vlak ia Kamnika. (S .a: ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.)
(Odhodi In prihodi so označeni v srodujs. tvToptjsktn* času.)
C. kr, ravnateljstvo arzavsia zelenic v Trsta.
eg
v dvorani hotela pri jKaliču
= za plesno sezono 1909 =
Usojam si svojim p. n. obiskovalcem in oenj. slovenskemu meščanstvu javiti, da otvorim s januarjem 1909 ia pred-pustnl čas nov abonement v svojem oddelku za odrastle,
ki ga obiskuje najboljša družba.
lekcije bodo vsak ponedeljek in petek ob osmih zvečer.
V predpustni sezoni se bodo poučevali najnovejši in najmodernejši plesovi in zlasti: Two steep (ameriški), mignon in „sokolska" (moja konpozioija) in pa nangleški lanoieru in drugi plesovi.
Po&ebne ure vsak čas dneva v moji dvorani, v privatnih in drugih prostorih.
Iufjrmaoije vsak dan od 2 —4 pop v hotelu pri Maliču 3.
Z velespoštovanjem 4912 1
Giulio Morterra, obl. avt. plesni učitelj.
^e? *^^S^^^P^^^^^^3^^^^^S^^^^^^a^^^^^5[^^5^^^^^^^5a^^5a^
3r-:::z:====*:
j I       Veselo    4903 I i
novo leto
I želim vsem cenjenim odjemal- I
. cem in naročnikom, zahvaljujem .
I za dosedanjo naklonjenost in | . se priporočam tudi v nadalje.
I
I
i fran JVSedic
' čevljarski mojster in I j     prodajalna če-ijev
IZ'.*.
jjf   Srečno, veselo jjl
i H070 L£$ 0 i
11 želim vsem častitim gostom
f kavarne „Apollo"
kakor tudi vsem prijateljem in
SSS znancem   ter   se priporočava nadaljni naklonjenosti. >w       S spoštovanjem 4905
I Jak. in Marija Vospernik
!!i    kavarna „^pollo"
J    2 dovsara steza štev. 4
Vsem prijateljem in znancem želi rodbina 4882
lekarnarja tensteka
srečno novo leto!
Vsem svojim častitim gostom, ' prijateljem in znancem
f Mili ii INill
z vsem spoštovanjem
restavracija „Auer"
M        vVoliove ulice 12
<3) 4799
Matija Pikel
reatavrater.
Vsem svojim p. n. gostom, prijateljem in znancem 4744
gm«0«KaX80000000000(i
g Veselo in srečno
"HOUO LCTO
želim vsem svojim častitim gostom, prijateljem in znancem, zahvaljujem se jim za dosedanji obisk svoje kavarne ter se jim priporočam tudi nadalje.   4737  g | £j
Vsem častitim obiskovalcem
prssrč
Vsem strankam, katere so me že toliko let z zaupanjem poČaŠčale, kličem
mnoga leta!
J. Ban
izdelovalniea vozov v Zjnbljani 4?46 Dunajska cesta it 31.
V zalogi imam tudi več novih in že izvoženin elegantnih koeij lahka Brom 3 sedeže poconi
H  Srečno in veselo |
m
133
želi vsem svojim cenjenim od-
jemalcem ter se jim v nadalje , priporoča 4902 [0]
Tovarna sodavice Ki
T.Doliniebsen.KrIe$er|
. Krško.
■ *%      Vsem velecenjenim obisko Arj valcem
* kavarne „^ustria" B
proseč nadaljne naklonjenosti
gostilna ,pri Cipi*.
jfiarija Umberger.
----- „#-------- jWj
Al kakor tudi prijateljem in znan- f\ \fi cem kličeva 4919 k\6
W    veliko sreče ift
i v novem letu i
J^J ter se priporočava za prijazno JuL yy naklonjenost tudi v bodoče. rJA Vi       Z vsem spoštovanjem jWr
I Fani in Ivan Stritar j
A1   kavarna „jffostria" A
yy LjubUnna, vogal Realjeve y^ {♦)     in St jPetrsfce ceste. v#
i
Cenjenim naročnikom, gostom, prijateljem   in  znancem želim
veselo in srečno
novo leto!
ter jih prosim, da mi svojo dosedanjo  naklonjenost ohranijo tudi zanaprej 4767
lan Zrimec,
posestnik, gostilničar in mesar ——  na Bledu. ——
I sam p o. oliskofil mr, s teijen te zna»ci« žtla s
srečno in veselo
MM ILiTDŽ
ggg Spomin Mi it::::
8  Bi . —
—-ni
Vsem cenjenim  gostom in prijateljem gostilne ^
»pri Zlati kapljici" §
želita 4795 ^
^      prcu? srečne j|
jnouo leto I
I Leop. in Al. Tratnik, i
Fr. Kukman
čevljarski mojster Ml
v tjuMjani, Dunajska cesta 141||
i. dvorišče, lovo 4759
Vsem svojim častitim naroč- Jj
nikom, prijateljem in znancem Jj^j
želim 4747 ||
tli 1
Kavarna PUA
LJubljana, Prečne ulice.
yy moje kavarne, dalje vsem pri- K jateljem in znancem želim jj!
R srečno in veselo m
H^A&^^sfe^^^ ffi HO rO IA t O SI p
■e       Vsem svojim cenjenim ca- g* M                                                 |M S
^ stitim gostom, odjemalcem, pri- W Q in jih pros.m tud, v bodoče m g
i^^i^m   in   znancem        srčno §J» r,nipnf naklonienosti.       4736   w a IfsJl
is
II.
lit
želi vsem svojim čast naroč- jplj nikom, prijateljem in znancem
ueselo In srečno U
NOVO LETO
ter priporoča elegantno, trpežno, jryj »demo delo in solidne cene. jjjjj
ter se jim  priporočam tudi za nadaljno naklonjenost. jjjjj
Vsem svojim cenjenim ča-Te stitim gostom, odjemalcem, pri-jateljem in znancem se srčno zahvaljujeva   za   izkazano za-Jft upanje v  starem   letu  ter si 1 usojava priporočati se tudi nadalje in želiva vsem 4843
-i
srečno in veselo §►
il
j in jih prosim  tudi v bodoče cenjene naklonjenosti.      4736 jj!
Kavarna Leon m
f£ I % tjttbljana, Stari trg Itev. 30. M
Jakob jficcetto e
zidarski stavbntk
Tabor št. 3, Ijubljana.
a«H«asHsriaastteBei'»riSc(eHeg»g
Vsem p. n. cenjenim odjemalcem sodavice, brezalkoholnih pijač, oglenčeve kisline itd. želi 4797
NOVO LETO
kličem vsem čast. naročnikom, prijateljem in znancem, zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočujoč tudi za nadalje. 4808
Z odličnim spoštovanjem ^
Julija Štor * zalogu čevljev o Llubllani
Prefiernove ulice št 5.
Iv. in Fani Ogorevc
2 ?red igriščem štev. 1 v f jnbljani.
9
Vsem svojim cenjenim prijateljem in častitim odjemalcem želim 4864
srečno in veselo
novo leto
in se jim priporočam nadalje.
Ivan Komatič
prodajalec strojev fjubljana, Bavarski dvor.
Veselo in srečno
no m leto
želita vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem
Rozalija in Josip Cotič
gostilničar 4840
v Ljubljani, Zaloška cesta.
w
Pekarija. slaščičarna in w kavarna
▼ Llubllani, Stari trg št. 21. V
H —-"7—"— «
S  Srečno in veselo
18010 LETO..
g        želita J
Jakob Zitlazaik g
w ^n       4745 X
K njegova soproga. 5
1. Kranjska tovarna mineralnih oodti
|^| reg, zadruga z omejenim poroštvom
rtj Vsem svojim častitim na- 4nl m A ročnikom, kakor tudi prijateljem L% X in znancem želim 'ma
^  srečno in veselo h
»novo leto|
Oj zahvaljujoč   jih   na dosedanji fj naklonjenosti ter se jim pripo- C4 ročam   tudi   nadalje   v   blago- p% |^ voljno uvaževanje. 4738 4VA
Jran JCreč h
4742
Josip Ahčin
krojaški mojster
Ljubljana, Uesoue ulice St. 12
želi vsem cenjenim naročnikom
veselo in srečno novo lelo!
ter se obenem v nadaljno . naročbo in priporočbo vljudno priporoča.
Hi
8?
43
Povodom preselitve svoje
obrti
_ z Brega v lastno hišo, k£ SoOnijske nlice št. 12
kličem vsem cenjenim naročnikom, prijateljem  in znancem
veselo in srečno novo leto
proseč jih cenjenega zaupanja tudi v nadalje. 4904
Fr. Ks. Stare
s Ilir ar lxa. pleskar
Ljubljena. Sodnijske ulcei2
Vsem častitim obiskovalcem najine
kavarne 4807
kakor tudi vsem znancem in prijateljem v Ljubljani in na deželi želiva
srečno in veselo novo leto.
Fran in Marija Krapeš.
krojaSki mojster
v Ljubi oni. na Turjaškem trgu. {i
Deln. družba šivalnih etrojev ^X)ICX)IOIOOOICX)OCX«!
Singer 1(q.
podružnica v LJubljani, Postojni, Kranju, Novem mestu
izreka vsem svojim častitim naročnikom in odjemalcem v Ljubljani in na deželi, kakor  tudi  vsem cenj. obiskovalkam raznih kurzov za vezenje 4796
srečno in veselo
LETO!
ter se vljudno priporoča tudi za nadalje.
Veselo in srečno
NOVO LETO
želi vsem častitim naročnikom, prijateljem in znancem ter se priporoča za nadaljno naklonjenost in mnogobrojen obisk
Drajotin Dinter
brivec 4794
jfartinova cesta.
oooooodooooooo
Vsem častitim naročnikom, kupovalcem, prijateljem, znan- o cem 4743 o
g      prosit g
§° not»o leto! g Zahvaljujoč jih na dosedanji o naklonjenosti se priporoča tudi q q nadalje za zaupanje q
g Avstro-amerikanska g §   tovarna čevljev g
O v Ljubljani O
^ preiaraon« ulice it. 80. Q
oooooooooooooo
97^0
^ Vsem cenjenim gg. ?t Ti tmovfiBm. oriiateliem ff
j* trgovcem, prijateljem fT 2 in znancem želi fJ
$ veselo « novo leto
41 rr
Tj ter se vljudno pripo- ^
5 roča v nadaljno na- ^ ^ klonjenost )f
* A. Butscherjeva vdova g
agentura.
4769
Vsem svoiim Čast naročnikom, ti prijateljem in znancem telim
sretao Ia vese'o
novo leto!
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam tudi nadalje v izvršbo vseh
ltnjigeuelltir) del
Postrežba skrboa in solidna.       Cent zrn m«.
Z odličnim spoštovanjem
Fran Breskvar
ko|igovex 4869
Ljubljano, Francovo nabrežje 1.
Vsem cenjenim odjemalcem , prijateljem in znancem želi
fini Jajec
umetni in trgovski vrtnar, cvetlični salon pod Iranco.
Srečno in veselo
novo leto
voščim vsem svojim cenjenim odjemalcem. 4846
C. Jtemic
trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom
Ejobljana, Škofje ulic« 15
Srečno in veselo
Vsem cenjenim odjemalcem kakor znancem želi
veselo
novo leto
}r. JCham
4901
trgovina s speče rilo, deli« katesaml in vinarna*
B
Ki       Vsem svojim častitim gostom želiva
4718
ZV
veselo ji
novo leto *
p P. in M. Jfrisch. |j
8SrO
b*. želiva cenj. odjemalcem sodavice j* ter vsem cenj. gostom, prijate- m Ijem in znancem ter se pripo- \ ročava tudi za nadalje 5^8       z velespoštovanjem 5^
S- in    Bolte 5;
y izdclovatelj sodavice, posestnik \ ^5 in gostilničar.    4757 ^
SreCno in vesele
novo leto
voščita      4 67
vsem cenjenim  odjemalcem likerja in žganih pijač tvornice likerja v Zagrebu (prej F. Po-korny).
3Franc Rcmic i
kot zastopaikvZjnblJaai. g
mm
SREČNO
Inouoletop |N0V0 LETO
b^j vsem svojim velecenjenim odje-
malcem in prijateljem s prošnjo, jj^J
|yf .S  nosehnim   sDoštovaniem se
M malcem in prijateljem s prošnjo, b>l
bNl da me  tudi  zanaprej  počaste Kjj
QS| s svojim zaupanjem, ki si ga |S|| |NJ prizadevam   vedno opravičiti.
Kj| S posebnim  spoštovanjem se jNj priporočam        4771 J&l
% A. Lukić %
S Pred škofijo št. 19.
g|      Ljubljana. K
"i
Vsem p. n. gg. naročnikom, odjemalcem in gostom ter prijateljem in znancem želiva 4740-1
5rcčnc in u^ele
nouo leto!
Alojzij m Ana Zajec
vinolriee
v Spodnji Šiški.
-H H-Vsem svojim cenj. častitim rji —3 gostom, prijateljem in znancem i<-Zj| se srčno zahvaljujem za izka- fc.
3-*! zano zaupanje v starem letu j*^ ter si usojam priporočati se &J-tudi nadalje in želim vsem
5f srečno in veselo
LIT
Josip piankar
gostilna,Pod gozdom4?
:jj        Dolenjska cesta.
S
I franjo Qolob
ajjjjj želi vsem svojim čč. odjemalcem jđ|
jg^J ter ostalemu  občinstvu sploh raj
£3> kakor tudi vsem cenjenim pri- .Z
jateljem in znancem       4774 ?
?4    srečno in veselo
I novo leto!
Zahvaljuje se za dosedanjo jgS naklonjenost ter se priporoča 85 nadalje       s spoštovanjem
i  J-ranjo golob
H      mesar in p reka j 2 valeč
v Spodnji Šiški.
II
1k—
*4-
31
Vsem svojim cenj. častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem se srčno zahvaljujem za izkazano zaupanje v starem letu ter si usojam priporočati se tudi nadalje in želim vsem
VfISlf
Andrej Hran
mesar in gostilničar 4719
Prešernove ulice štev. 16 Rimska cesta St 19.
1
Srečno
I
I
r^l
novo leto I
želim vsem cenjenim gospodom \ obiskovalcem svojega     4756 jj^j
brivskega salona
ter prosim tudi v nadalje za obilen obisk in obetam najboljšo postrežbo. Priporočam se tudi gospodom enoletnim prostovoljcem in dijakom. Z vsem spoštovanjem
i Paskal Domianovic
& brivec
<s\  Dunajslc^ cesta O
Gostilna pri „^osertfeancu"
Florjonske ulfce 20.
Vsem čast. gostom tu in iz dežele, prijateljem in znancem želiva
srečno in veselo
novo leto!
Zahvaljujeva se za dosedanji obisk ter se pri poročava tudi v nadalje, zagotavljajoč pošteno in točno postrežbo. 484»
Z odličnim spoštovanjem
Vsem cenjenim gostom in prijateljem v Ljubljani in na deželi
srečno in ueselo novo leto!
.M hotel Ilirija", Kolodvorske ulice.
r
Podpisana želiva tem potom vsem ljubim in cenj gostom, prijateljem in znanoem, osobito pa .Političnemu m prosvetnemu društvu za Trnovo in Krakovo"
veselo in srečno
novo leto
zahvaljujoč se jim za dose danjo naklonjenost in prosiva prijaznega   zaupanja tudi v bodoče. 4886
Antonin Marija Steiner
gostilna, Opekarska cesta.
želi vsem p. n. odjemalcem v mestu in na deželi priporočujoč se tudi v bodoče za naklonjenost ter beleži 4735
z velespoŠtovanjem
fi. t €. Skaberne
manufakturna trgovina.
Vsem p. n. obiskovalcem, prijateljem in znancem želim
srečno in veselo |
"! novo leto!
S. Strmoli
brivec
Pod Trančo
■^4^ s^^/ ^y ^y
r^r\ *^r\ ^^^^
* Veselo in srečno *
i ¥
I novo leto I
S? želi vsem častitim naročnikom, w
S? prijateljem in znancem ter se w
w priporoča  v  nadaljno   naklo- w
P njenost in mnogobrojen obisk ^
m  JULU S1KUTRIČ I
* brivec in lasničar on ^
^ Marij« Terezi.e cesta št. li. ^
-^lS \^ VJ^ \AS W VA^Z
^^^^ '^^V '^^V n.^/ \jy
^VV.^^,.^^ ^V\ ^^^TV^^^TV,,^^,.^^,^^^^
Vsem  svojim častitim go-stom,   prijateljem   in znancem m želi 4716 *
s srečno in vesele *
flJIO LITO §
* rodbina Beličeva I
£ gostilna „števllka 6". w
* Dunajska cesti?. |
""^^ v| / Va/ vav"^/"vw W Vjy wy
^V\,^^ ^^^V^^;^^^^,^^.^V\^V\ ,^rV,^Vv^^^^
M
Kri
|T|       Vsem častitim gostom, pri jateljem in znancem želi
H veselo
I novo leto
. t ■ in se priporoča nadaljni na ;       klonjenosti 4841
j     gostilna f legar
Vodmat, Zaloška cesta.
v
■K
rwywwwyyy>fym
?Vsein  svojim  častitim na- M j roČnikom,   prijateljem in znan- ^ cem želiva iz srca 4766 ^
•jf veselo in srečno s
Srečno in veselo
1HOVO LECOl flNOVO LETO
SZahvaljujeva se iskreno za do- IM sedaj izkazano zaupanje ter se HH v    pr poročava tudi za nadalje. ^
g Ivana in Olhtor Kranc g
V čevljarski mojs er V
Wf Ljubljana, spojna dolina. K
želita cenjenim gostom in obiskovalcem hotela »Lloyd« in se v nadaljno naklonjenost priporočata 4865
Korol in Rezi Podvomili.
Srečno in veselo
ovo leto!
želim vsem svojim čast. gostom, prijateljem in znancem, zahvaljujoč jih obenem za dosedanje zaupanje ter se priporočam v nadaljno naklonjenost. 4753 Z odličnim spoštovanjem
Beti Kos
restavracija „Pri levu*'
v Ljubljani
= JKarije Terezije cesta. =
U a
Srečno
8 novo leto
ri želi vsem znancem, V prijateljem in svojim
5
naročnikom   4862 .#i
Sl   slovenska tvrdka V
!♦;   ^vgust Kepic
sodarskl mojster
X v LJU U1..IA> 1 .*"
8
novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem-
zastopstvo puntigamske pivovarna
v Cjnbtjani.
*M1U
Srnino in veselo
ncvo leto
želim cnj. odjemalcem, sorodnikom, prijateljem in znancem in se Ijudno priporočam za nadaljnc naklonjenost. 4819
Atol! Ambrožlč
vrar in trgovec z zlatnino in srtbrnino na Bledu.
Oso srečo
v novem letu
voščiva vsem velecenjenim gostom 48*8
gostilne pri „Mostu" Dodmat it. 18
F. in J. Vodišek.
S«6w ii vtselt
novo leto
želi vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem,  ter se jim tudi nadalje priporoča
JKarlja Ravnikar
gostilničarka „pri Virantn
Srečio in
noto
veselo
eto!
101
želim vsen svojim cenjenim odjemalcem n se iskreno zahvaljujem za izkazano mi naklonjenost tei se priporočam tudi za nadalje. 4768 Z ve?spoštovanjem
Obilo *reče m
Veselo in srečno
novo leto
želim vsem svojim cenjenim naročnikom, kolegom in prijateljem v Ljubljani.  4723 ^
Franc Jeločnik m načelnik zadruge krojaiev Itd. |f
-     Veselo S
lnovo leto*
m
želim vsem svojim odjemalcem.
cenjenim
4855 S
I Andrej Bertoncelj %
&        pekovski mojster
»   Radovljica, Gorenjsko.
*jk* vjtr»       »j|> *JtkA *Jt* *j(M£ «A* 'Jt* *M£ 'M* *M£ *_tk* ^AT
nS»     ^irT 7wZ SiR flpTflK^PT
Ivan Marchotti |j§ «i_JliovlDO zusnjem v Ljubljani. |g
xxxxx*xxxxxxx*
Vsem ivojim cenjenim od-X jemalcem, prijateljem in znan- W X cem želim 4701 SC
^    srečno in veselo ||
Snovo leto!H
ter jih prosim, da mi tudi na- ^ je dalje  ohraiijo svoje zaupanje in naklonjenost.
S poštovanjem
g Alojzij Večaj g
X        izdelovalec peči X
^ Opekarska cesta štev. 9. g
i   novemu letu |
3£ želi svojim znancem, prijateljem «K 3 in odjemalcem ter se priporoča
^ z velespoštovanjem  4889 ^
&        >V^ Adamič t*
^     prucr kranjska vrvarna. S|
r# .       5W» .7^r» «W» TIR i     «Tp» 7W+
Srečno
^novo leto
j^^je// vsem p. n odjemalcem ^fC# pripor ocujoč se tudi v bo-Jk5 dcče j a naklonjenost ter beleži 4722
3 velespoštovanjem
VjV      JL Jfosfevc
manufakturna trgovina.
Josip Pogačnik
kro(aškl mojster
v Radovljici na Gorenjskem
želi vsem cenjenim naročnikom in odjemaloem
veselo in srečno 487i       novo leto!
ter se obenem vljudno priporoča v nadaljno naročbo in priporoČbo.
Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem želim prav iskreno 4704
veselo
novo leto!
proseč jih i nadalje velecenje-nega zaupanja.
Alojzij Lenček
kleparski mojster
Ijubljana, Sv. Petra cesta.
Vsem svojim cenj. odjemal-
- -Cm   SVOJ1II1  LCUJ. UUjLiimi !
TJ cem, prijateljem in znancem lrw ^\ želiva tem potom
{j veselo
S
it
H-
^|     Z odličnim spoštovanjem |^
m Milko in Pavlina Krapeš *
Jj urar 4900 ?T
J Jurčičev trg št. 3 v Cjubijani. $J
novo !|||
************** 5 Restaoraclja de Schlava
xxxxx*xxb
Cenjenim svojim odjemalcem in prijatdjem želim
sretno in veselo
novo leto
ter se vljadno priporočam za nadaljni ooisk.
eepold £avš
trgovina manufakturnega, špecerijskega in galanterijskega blaga, usnja, čevljev itd. 4858
Tržio, Gorenjsko.
£jubljana, Kolodvorske ulice
(„PrI Starem Tlslerjn")
želi vsem častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem
srečno
mm M#t
Zahvaljujoč se za dosedanji obisk se priporoča tudi nadalje prijazni naklonjenosti.
Z odličnim spoštovanjem
Anton de Schiava
Svojim častitim naročnikom, prijateljem in znancem, ki so me poča-ščali do sedaj s svojim zaupanjem, želim 470)
srečno in veselo
novo leto
proseč jih, da mi tudi nadalje ohranijo svojo naklonjenost.
S spoštovanjem
P. Cassermann z rodbino
krojaški mojster
v Ljubi oni, Šelenburgove ulice it. 3.
Odlikovan z diplomo in zlato kolajno na III. dunajski modni razstavi.
Vsem svojim častitim gg. naročnikom, prijateljem in znancem ter gg. uradnikom želim 4698
veselo in srečno
priporočajoč se tudi nadalje z lepim in solidnim delom. Z odličnim spoštovanjem
^Inton presker
krojaški mojster Sv. Petra cesta Ste*. 14.
častitim, dragim gospodom gostom čitalnične kavarne v »Narodnem domu« kliče
vesel prosit
novemu letu
Vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem se zahvaljujem za dosedanji obisk svoje gostilne, želim
restavrater.
4844
m
gostilna Zupančič
Ljubljano, Martinovo testa 15
želi vsem častitim gostom, odje malcem, prijateljem in znancem
SREČNO
mm
ter prosim, da me tudi nadalje počaste s cenjenim obiskom.
S spoštovanjem       4637
P«t. 5*epie
restavracija „pri Kroni" LJubljana, Gradiičc štev. 7. J
jVtatevž Zalar
izdelovatel) sodavice
v LJubljani, Dunajska cesta 7
želi vsem svojim cenjenim odjemaloem in prijateljem
srečno in veselo «><
novo leto!!
JC    SPran srečno K
I novo leto I \
K želim vsem svojim velecenjenim jj- odjemalcem   in   prijateljem s
prošnjo,  da me tudi zanaprej j! Jj£ počaste   s  svojim zaupanjem, V ki   si  ga   prizadevam   vedno Tm J0i opravičiti. 4702 3^
^ S posebnim spoštovanjem y W se priporočam ]§f
% Orosluv BernotouK. S
Kavarna MVanossi"| Kamnik.
Vsem p. n. cenjenim gostom, prijateljem in znancem se priporočam ter jim želim
veselo in srečno
x novo leto! H
Zahvaljujem se jim za do-sedaj mi izkazano naklonjenost in se priporočam za prijazno zaupanje tudi v novem letu.
Z naj odličnejši m spoštovanjem
Josip Vanossi
kavarnar 4872
v Kamniku.
Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, se priporočam tudi za nadalje prijazne naklonjenosti.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Zupančič
gostilničar 4699
Martinova cesta št. 15.
BRATA EBERL
tovarna olinstllt barv
stavbna in pohištvena pleskarja ter črkoslikarja v CJnbljani.
MlkloSIčeva cesta (za frančiškansko cerkvijo) želita vsem svojim naročevalcem v Ljubljani in na deželi, kakor tudi vsem prijateljem in znancem 47i7
veselo in srečno novo leto
ter se priporočata si. občinstvu za vsa pleskarska in črko-slikarska dela, osobito pa priporočata svojo
tovarno oljnatih, "bartt.
i
Veselo
novo leto!
želi vsem svojim veleč, naročnikom, prijateljem in znancem in se naj topleje zahvaljuje za vso obilo naklonjenost, proseč tudi nadalje najštevilnejšega obiska. 4703
Velespošto van j em
Stanko Eelsin
brivski mojster
LJubljana, Kopitarjeve ulice.
Trgovina mednega blaga
Uluod-Hozetli
-Ljubljana-
Stari trg štev. ai
želi vsem svojim častitim naročnikom, osobito vele-spoštovanim damam, kakor tudi prijateljem in znancem
sretao in veselo
I10U0 LETO
ter se priporoča tudi za nadaljno zaupanje. 4878 Postrežbi vsskdar rselna
m
Vsem p. n. cenjenim naroč-I nikom, prijateljem, znancem in tudi častnikom se priporočam ter jim želim 4873
veselo tn srečno
novo leto!
SQ|      Zahvaljujem se jim sa do- | sedaj mi izkazano naklonjenost ter se priporočam za zaupanje tudi v novem letu.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan in Ivanka Zamljen
čevljarski mojster
jjjjj Ijubljana, Kongresni trg št. 12.
:-: Srečno novo leto:-:
želim vsem svojim cenjenim odjemaloem, prijateljem in znanoem, se jim zahvaljujem za dosedanje zaupanje in .*. prosim prijazne naklonjenosti tudi v prihodnje .*.
Z vsem spoštovanjem 4g9o
jfintoti Slacul
trgovinu Jpecerlje in delikutes v UunUnnl, Šelenburgove nI. 4
i
**«HIHftHIH***)ft*Mj» .  : ***** . ;
■rt-
Srečno
<feZV t   9*. ^5S* Ol  V'
y5«m prijateljem in snancem ter svojim častitim naročnikom
Oreha .,-
Jvrdka 48oo
Jernej Jjahovec
Ueselo in srečno
! novo leto!
81 želi vsem častitim naročnikom, fl prijateljem in znancem ter se 'priporoča za na daljno naklo-, njenost in mnogobrojen obisk
H NI. Valentič
"briT7"©C 4867
Šdeobnrgove ulice št. 6.
Vsem cen j. naročnikom, prijateljem in znancem želim
sretno in veselo
novo leto!
Ivan
jrm
podlctnik 4838
Karlovska cesta 5.
prečno r novo Ido
vsem prijateljem in znancem ter svojim čestitim naročnikom. 4798
los. iežman
Gostilna „Mantua"
na Vrhniki.
Vsem Častitim in dragim | gostom, prijateljem in znancem
srečno novo leto!
in naj mi izkažejo prijazno naklonjenost tudi nadalje.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Dolenc
4727 gostilničar.
Vsem svojim častitim gostom, kakor tudi prijateljem in znancem kličem 4760
srečko "<^^-"
ipvo lcfo
ter se priporočam tudi v bodoče za prijazno naklonjenost.
fi\jtci Seidel
hotel „Južni kolodvor" Ljubljana «<»
Kolodvorske ulice št 43.
knjigo^eznica
i Vsem svojim č. gostom, LL^4H==i| prijateljem in znancem    '—* '
Ttiti* le »nI«
V«5cle
o letel
želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem 4758
Jr. f. Zajec
optik in urar
£jubljana, Stari trg št. 26
ter se priporoča za na dalj no blagohotno naklonjenost.
Veselo in srečno
želi   vsem častitim naročnikom, prijateljem  in  znancem  ter se priporoča za nadaljno naklonjenost in mnogobrojen obisk
Engelbert Franchetti
brivec 4868
Sodnijske ulice štev. 2.
MOOOOOOOOOOOO
Vsem Častitim obiskovalcem f svoje gostilne, kakor tudi cenj. ™ odjemalcem kisz, Želim ^
i sred doto leto! i
flr ter se zahvaljujem za dosedanjo flt ^fir naklonjenost in se priporočam Wm Qt tudi nadalje. 4793 4
aic=iic=im
« a
Z odličnim spoštovanjem
Jernej Jetenli
O
Z gostilna „pri Ma|ironćha". q
oeo«oooe«eoooo
Vsem svojim cenjenim naročnikom voščim 4762
Vsem svojim časti lin odjemalcem, prijateljem p znancem želi 47 8
veseld
novo leto!
J. pretn;
trgroiec ua Sledu.
SE
□
D
—1
srečno
Vsem častitim fil jateljem in znancei
■ srečno in
»stom, pn-želiva
eseio
novo leto \ 1 ROVO
F. Smole
5X lastnik zavoda za nalep-lfan|o  lepakov,  sna t en je sta nova o 1 In oken.
Šelenburgove ulice štev. 6.
z vsem spoštovanjem
hotel pri »Belem volu"
Celje. 47P5
3ak. in fini Crontelj. 1
□l
inf
ALOJZU KIST
čevljarski mojster,
Židovske ulice 4
kliče vsem častitim naročnikom, prijateljem in znancem
mm im lita
S( ter se priporoča prijazni  na- vgl klonjenosti tudi nadalje. W^
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Kunst
4730 čevljarski mojster. jg
Restavracija na „Južnem kolodvoru"
Vsem častitim gostom, prijateljem in znancem se zahvaljujem za dosedanji obisk želeč jim 4739
srečno novo leto
ter jih prosim obenem, da mi ohranijo svojo naklonjenost tudi nadalje.
Z odličnim spoštovanjem
Jos. in Dvanka Schrey.
^1 Zahvaljujeva s( sedanjo naklonjen« priporočava tudi
is Tomaž in Mi
gostilna „pri Ki
v LJubljani,
jim za do-it ter se jim inaprej. 4847
Ika Bizilj
lovratarju"
Škofijo.
Vsem svojim cenjenim gostom
KAVARNE EVROPA",
kakor tudi vsem prijateljem in znancem
srečno
4761
NOVO LETO
proseč jih nadaljne naklonjenosti. Z odličnim spoštovanjem
Anton io Terezija Tonejo.
Veselo in srečno
novo leto
Seli vsem gostom :ji Ljubljane in i^ven Ljubljane ter 5« priporoča Je ja nadaljni obisk
2 odličnim spoštovanjem
J^nton Jfališek
gostilničar in posestni/^ na Tujinah „pri Štajercu". 4885
K
J
Sreeno in veselo
osem cenjenim gospodom odjemalcem, pri-jateljem in znancem seli
cJOS. Zidar, Ljubljana. E.
Vsem cenjenim naročnikom želim
veselo
novo leto!
f ud. Černe
zlatar, trgovec z nrami ter zapriseženi sodnijski cenilec 42-8
v Voljovih ulicah št. 3.
jI SrQČno in veselo I
i *
i;
kavarna „3lirija
si usoja vsem svojim častitim p. n. gostom, prijateljem in znancem v Ljubljani in na deželi voščiti
4861
proseč nadaljne naklonjenosti.
Z velespoštovanjem
Štefan in Ana Miholič
kavarna „Ilirija", Kolodvorske ulice
§novo letoU
Selim svojim p. n. častitim r>i obiskovalcem,   prijateljem ^ in znancem ter priporočam [li nadalje svoj prvi najele- fj gatnejši in s higijeničnim ^ komfortom urejeni
brivski in česalni salon.
Jtjihovi naklonjenosti in ' podpori se priporočajoč j zagotovilom dobre in čedne postrejbe se priporočam
m z odličnim spoštovanjem
m Aleksander Gjud
l|j brivec 4820 IT)
3 Ljubljana, Jfongresni trg 3. ^
Vsem svojim častitim naročnikom, prijateljem in znancem želiva 4729
srečno in veselo fJJ
1 eovo leto!
ter se priporočava tudi nadalje. Z odličnim spoštovanjem
Rezlka In Fran Loo!e
mesar
r<    na Jurčičevem trgu In S Tržaški cesti. ^
novo leto
želi spoštovanemu občinstvu, pri jateljem in znancem ter se priporoča v prijazno naklonjenost
filip pristou
slikar specialno le za napise, črke In grbo. 4720
V Ljubljani* Prešernove ulice 50.
Vsem svojim p. n. čislanim učencem in učenkam izreka
najpresrčnejše čestitke
k novemu letu t909
j velespoštovanjem 4754
Giulio Jy[orterra, plesni učitelj.
mu
1
Vsem svojim častitim naročnikom in odjemalcem želim
veselo in srečno
novo leto
ter se najtopleje priporočam tudi za nadalje. 4839
Josip Stupica
sedlar ln iermenar
v LJubljani, Kolodvorske ulice 6
Od 28. decembra do 6. januarja
prodajam sarađi inventare
moško in tonsko konfekcijo
pod vsako ceno.
..Angleško skladišče oblek" 0. Bernatovič
"107 930
MeNtni trg" £>.
S I. VVoio^l^ S
krznar hi IzdelovoteU teple 3647—23
v UuMjnni, Sv. Petro cesto 21
priporoča si občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših i oJuho* klobukov, lastno izdelovanje vseh vrst ter velika zaloga
raznovrstnih kož. vojNfitvn se opozarja na bogato izbiro
kap In drugili \oJttftUIrt aelrt.
Prevzema vsa v svojo stroko spadajoča popravila proti najnižji ceni ter kupuje t*nxe «al *J»*čin a po najvišjih dnevnih cenah. Postrežba točna, ceno solidno. ----: ™
Veliko zalogo
gramofonov m ploit
tudi » slovenskimi orna plošče
od 14 I H0
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
289i Ljubljana. S ari trg 26. «2
Pristen dober
lastnega pridemo,
tvrdke BR. NOVAKOVI Č
rdeče (opolo) 24 in 28, rtraeno 32 vinarjev V, litra it), se toči v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
Toil se tudi plco Iz zuojeMke delniške plcoonrne.
4899-1
309 27
Za lita ipsliasi istr. mia miti
se išče takoj potnik
za Kranjsko in sosednje dežele.
Pismene ponudbe z referencami pod „potftlk11 na uprav-
nišfrvo „Slovenskega Naroda". 4818-3
Puncetto Pasini
je odlična topla pijača (punč)!!! Najboljše novoletno darilo je
Milica Puncetto Poslal.
Dobiva se po prvih Delikatesnih trgovinah.
se dobi pri
L SEBEBIMj^SPOi !«kl.
Pozor!
[mm JIM"
Kolodvorske ulice M. 21.
je vsak dan
vso noč odprta.
UsoK ponedeljek
KONCERT
seksteta na lok.
Vstop prost. Vstop prost.
Najvljudneje se priporoča ,5986 Štelan Btiholič
Varat, inamša : Sidro.
Limineni Capsici coznp.
nadomestilo eo
Pain-Expeller s sidrom
Drtenano liborno, bolečine tolaiečt in odvajsino mašilo ob prohiojonju itd.; DO 80 &• K tri K 2*— BO dobiTS v veeh ioksrnah  Pri   aakrzpn tega spio&ca
4F
le originalne sto-
ji_oriliabijene^a domačega zdravila naj s& jemljejo le originalne ste-
klomce v Skatljicah s naso varstveno znamko „aldro"  potom je *• <w» v| vsakdo prepričan da lo dobi* orig. izdelek
prepričan
or. niohterjeva lekarna pri zlatom lovu v Pragi. Eli&fea c. b nova
SAapoilljftnJo n*k Oan
Priporoča so
zo praznike:
Asti spumante,
Malagfa,
Marsaia,
Maraschino di Z ara,
Moschato,
Refosc >,
Vino Verinouth,
Ckampagae,
Cognac,
BUUI, 4633-8
Tropinovec, Shvov£C.
Najfinejša namizna vina
bela in rdeča.
F. Cascio
ŠelenhnrgoTe nlice 6.
dr. Josip lllfon
ima svojo pisarnico
v Trstu, Corso iteu. 311 Od 25. decembre do 25. januuarja
prodajam na svojih prostorih
Prima slanino
brez kota od prašičev Iz Ustnih pltall&č
L vrste.....- KS Kron 1*50
II......... • 1*30
-= Meso istih prašičev:
1. urste......k$ kron 1*40
II*  fi •   m   »t  120
t    •    t    •    t    t     tt tt
4S9i- 3>
Elija predovič.
£5ina slovenska strokovno urejena in oilikovana semenska trgovina ter umetno vrtnarstvo,
Alojzij Korsika v Ijubljani
V zalogi imam 460 vrst najboljših poljskih, zelenit dni h *D cvetličnih semenj za katerih kakovost jamčim. Posebno letos sem se zal< ž 1 tako obsežno, da morem ustreči vsem zahtevam. Pripominjam, da so vsa moja semena preizkušena pri dežel nem kmetijskem kemiške m pre skusevaliaču. Izdelujem tudi različne suhe in sveže
venoe in šupke
in sploh vsa v to stroko spadajoča dela.
47;i 2 Z odličnim spoštovanjem
Al. Korsika.
Delniški kapital: 120,000.000 kron.
Rezervni zaklad: 64,000.000 kron.
Avstrijskega kreditnega
250. trgovino otonrt
zavoda
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema vloge na obrestoven|e v .tekočem računu, na giro-račun in proti
hranilnim knjižicam; izdaja obrestnjoče se blagajniške liste;
dovoljuje posolila na tekočI račun, dalje stavbna posolila, htpotečna posolila,
carinska posolila« davčna Jamstvena posojila fitd eskomptira menice in devize in preskrbuje njih lokaso,
izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in
inozemska tržišča,
kupnje in prodala ta- In Inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke
in daje vestna navodila za nalaganje kapitala*
priskrbnje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadijo za udeležbo pri dražbah.
sprejema v Shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne SSmoshrsmbe (Safe Deposits) pod lastnim
zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze v hranitev, zavaruje srečke in izžrebaj oče efekte proti lažrobnl izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, Izžrebano papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujme na blago, na vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila
za tu- in inozemske borze, 2831 9
priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu- in inozemstvu itd. itd.
Centrala na Dunaju.
Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari,Ljubljana, Lvov,
Ostava, Olomuc, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Češkem, Trst, Opava, VVarnsdorf.
Kavarna in restavracija
99
Švicarija"
se priporoča cenj. občinstvu
b. sevar
48^2—3
Ljubljana, Sv. Jakoba trg
priporoča najoenejši nakup špecerijskega blaga, finega čaja, ■I, pristne, stare ailvovke iz l*>ta 1879 od umrlega patriarha Brankoviča, belega in črnega Istrijanca v steklenicah itd.
i Ceno posteljno perje, i
Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol-belega 2 80 K belega 4 K, prima kakor puh mehkega 6 K, veleprima pnlje-nega, najboljše vrste 8 K. Puh, siv 6 K, bel 10 K, prsni puh 12 K, od 5 kilogramov naprej franko.
Izgotuvtfa** postat]«
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga) pernica, velikost 170X116 cm, z dvema zglavnikoma, 30X58 cm, zadostno napolnjeno z novim, ščišćenim in stanovitnim perjrro, 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik 3, 35P, 4 K razpošlje po povzetju, zavoj zastonj od 10 K naprej franko. 3594-13
3x/£a.:kr{=3 Berger
Joschecitz st. 225, Sutnava, češko. Neugajajoče se zamenja ali denar vrne. E Cenovniki zastonj in franko. jš
Zimske obleke, zimske suknje,
k ožuhi, (floigi in trifti),
salonske obleke, pelerine i. dr.
za gospode in dečke v velikanski Izbiri.
Strogo solidna, strokovnjaška postrežba.
Zalogo oblek a, kuimc
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
858- 89
saaaznaaaa
Slovenci!
Kupujte
le v
prvi slovenski modni trgovini za gospode "
Cngelbert Skušek
tjubljana, JKCestni trg št. 19.
Blago in cene so brez konkurence.
Naznanilo.
Vdano podpisan«, dosedanji portretist v fotografičnem zavodu Bertholdovem, si u soja m slav. občinstvu javiti,
da sem prevzel s 1. januarjem 1909.
fotografični atelije
dosedaj fi. lanflau v geethovenovih ulicah štev. 7.
katerega bodem vod 1 pod imenom
Kot strokovnjaku z dolgoletno prakso mi bede mogeče vsa v fotografično stroko spadajoča naročila točno in na fineje izvrševati in z zmernimi cenami v vsakem oz ru zadostiti zattevam slavnega občinstva
Priporočujoč svoje podjetje blagonaklonjenosti slavnega občinstva beležim.
z velespoštovanjem
Viktor Kune.
Ltittltitt»iitt«tlt>tt«tt») 0
»i
a
Kavarno
,Leon'
do Starem trga it 30.
je vsaki dan
oso noč odprto.
sy» 10
Vsak torek -n*
seksteta aa lok.
Začetek ob poln 10. Vstop prost
Z .dlicniui »poStOT.njera
Lio in Fanl Pogačnik
KONCERT
.J
S
ar sr t wn »191 srr vztfr
Platno, sifon,
Švicarsko vedenje.
v
2epni robci
v veliki izbiri prav po ceni.
j^nton Sarc
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Pozor!
Nauk o zdravilih navaja da se mora zdravemu človeškemu telesu s hrano, bolnemu, malokrvnemu pa v obliki zdravil vsak dan dovajati okoli 5 cen tigramo v železa, da ostane zdrav.
\t* Tri jedilne žlice = 45 g (vsakdanja poraba)
železnatega vina
lekarn ari a
G. PI c c o 11J □ o LJubljani,
c. in kr. d t oraega dobavitelja
obsega 5 ctg železa.
Vina C hI d a Serravallo z telesom (po anal zi gosp prof. doktorja Friseniusa v Wiesbadenu) bi pa na-sprotno morali použiti odrasli cel liter, otroci pa pol litra vsak dan, da bi dovedli organizmu enako množino.
Pollitrska steklenica Piccolijevega železnatega vina stane 2 kroni, poštni zavojček s tremi steklenicami ter s p .ost o zavojnino in poštnino 61 60 a.
Naročila izvršuje po povzetju lekarnar 0. Plccoii v LJubljani, na Dunajski cesti. 4 52 7
Podjetje betonskih stavb 45,8 4 C
Bratje Seraualli & Pontello
Slomškove ulice 19 f jubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih ploSc, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vc dovodnih mušljev, kont za konje in govedo, omamentov, kipov, fasad, plošč m desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke.
Vm dela ao solidno ln strokovnjaške Uvedena. Cena na|nii|a. Jamstvo.
- Zastopnik svodov patent „Thrui". —————
\
a? Slovenska tvrdka čevljev
domačega in tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v Ijubljani
ae slavnemu ^občinstvu priporoča.
po meri naročena dela se najsoliJneje izvršujejo 3462_i9       .\  /.    v lastni Jelavnid.    .\ .'. .\
Gričar&Meieč
ana =
Prešernove ulice št. 9.
spodinje
a'i ste že poskusile
Fianinskovo pražsno
7   7 ?
• • •
!!! Če ne - porobite priliko k praznikom !!!
Pogostile bedele, kakor še nikdar!!
Simoprcdaja vadno sveže pražene kave v vetepražarai:
Dunajska cesta, vogal Sodnijske ulice. Špecerijski oddelek: Dunajska cesta št. 6.
3stotam velika zaloga in prodaja špirita in vsakovrstnega
žganja na debelo.
-   Prva ljubljanska uellka prozorna za kaoo: —
Karel Planinšek
4788 S
Največja novoletna razstava daril!
Ker nameravam opustiti luksurijozno galanterijsko blago, kakor finej&e papirnate izdelke, zbornike za slike in razglednice ter lepo opremljene kasete 8 papirjem in drugo blago,
prodajam sedaj za praznike 10 dO 20®/o ceneje kakor dosedaj. 4731-9
»u^^S^TL^^J^m^JStt CD Mil* »*•*■«*$*P **. mm ua*, i. m*.
Za obilen obiftk se priporoča s spoštovanjem 1 lM   lMLlV Ljubljana. Mestni trQ.
Isdajatelj i« odgovorni mrmdniM Iilll H t a n ItU.
Lastnina in tisk »Narodna
2