INŠTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ZRC SAZU JEZIKOSLOVNI ZAPISKI ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Kozma Ahačič, Metka Furlan, Janez Keber, Valerij M. Mokienko, France Novak, Vera Smole, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Urednik Janez Keber Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Nanika Holz Prelom Brane Vidmar Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Naslov uredništva Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana Slovenija Telefon: 01 4706 160 http ://www.zrc-sazu. si/isj fr/j ezikosl .htm E-pošta: isj@zrc-sazu.si Cena posamezne številke: 1600 SIT Naročila sprejema Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana Telefon: 01 4706 464 E-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Jezikoslovni zapiski so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. Izhaja od leta 1991, od 3. letnika 1997 vsako leto, od 2001 dvakrat letno. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodnih bazah podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York; Bibliographie linguistique/Linguistic bibliography, The Hague, The Nederlands; IBZ, K. G. Säur Verlag, Osnabrück, Deutschland; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Deutschland. Izhaja s podporo Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Tisk: Collegium Graphicum d.o.o., Ljubljana © 2005, ZRC SAZU VSEBINA RAZPRAVE IN ČLANKI Irena Stramljič Breznik, Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah........................................................................................7 Matej Sekli, Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini..........................31 Borislava Košmrlj - Levačič, O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika strokovne in jezikovne ravnine...........................................63 Zvonka Praznik, Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika..........................................................................................77 Jožica Ceh, Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku..........................89 Maria Wtorkowska, Vezijivostpoljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov s predpono v-..........................................................105 Mojca Tomišič, Povezava med vezijivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi samostalniškimi izpeljankami.................... 113 Anja Benko, Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov......................................................................135 Branka Vičar, Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Serfovi pridigi.......................................153 GRADIVO, OCENE, POROČILA Vladimir Nartnik, Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995).....................167 Peter Weiss, Ivor Ripka, Aspekty slovenskej dialektolögie (Prešov 2002)... 173 Andreja Žele, O korpusnem jezikoslovju...................................................178 Nataša Jakop, Mednarodna konferenca »Europhras Slovenija 2005«..... 181 I. RAZPRAVE IN ČLANKI Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah1 Irena Stramljič Breznik n IZVLEČEK: Raziskava se osredinja na pregled tistih zloženk v slovenščini, katerih prvi deli so nastali s krnj enem prevzete korenske besede in danes v večini slovanskih jezikov veljajo za najproduktivnejše ali novopojovijajoče se tvorbene morfeme. Podrobnejša predstavitev njihove sposobnosti druženja s slov(en/an)skimi podstavami po podatkih iz korpusa Nova beseda je pokazala opazno stopnjo hibridizacije takih zloženk. ABSTRACT: Research focuses on Slovene compounds in which the first part resulted from the clipping of a loan base. In the majority of Slavic languages these are considered to be either the most productive morphemes or the morphemes of most recent origin. A detailed analysis - based on the data from the Nova beseda text corpus - of combining abilities with Slovene or Slavic bases has shown a noticeable degree of hybridism in such compounds. OUvod 0.1 Leta 2003 so bili objavljeni prvi rezultati obsežnega sintetično-primerjalnega projekta (Ohnheiser 2003), ki so osredinjeni na besedotvorne spremembe v sodobnih slovanskih jezikih. Iz obsežne monografije je razvidno (Stramljič Breznik 2005, 237-243), da se splošne težnje internacionalizacije v slovanskih jezikih kažejo v prilagajanju in vključevanju internacionalizmov v osnovni nacionalni leksikalni sestav ter oblikovanju novih besednih družin, v aktivizaciji mednarodnih afiksov2 pri tvorjenju besed, v spreminjanju nekaterih zaimkov v prefiksoide, v razraščanju novih zloženk ter vznikanju novih besedotvornih vzorcev in struktur, ki se pojavljajo v različnih zvrsteh jezika in se postopno tam tudi ustaljujejo. Omenjeni pojavi so v vseh slovanskih jezikih predstavljeni s štirih vidikov tako, da so ocenjeni z diahro-nega stališča, ocenjena je sposobnost integracije in adaptacije internacionalizmov v 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta J6-6284: Besedoslovne spremembe jezika skozi čas in prostor, ki ga financira MŠZŠ RS; odgovorni nosilec izr. prof. dr. Marko Jesenšek. 2 Afiks je po definiciji nadpomenka za položajsko vezan morfem pred (prefiks) ali za (su-fiks) podstavo. a ;*>■ '0m^. SS*»*1 Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah slovanskih besedotvornih sistemih, njihova stilistična interpretacija in aktualizacija ter opozorjeno je še na sociolingvistični vidik internacionalizacije. Pri splošnem orisu je pomembna opredelitev pojma intemacionalizma kot interlingvalne jezikovne enote, ki jo je mogoče identificirati in raziskovati le s pomočjo primerjave več jezikov. Opozorjeno je tudi na terminološko raznolikost in razmerja med termini (interna-cionalizem : tuja beseda, prevzeta beseda, mednarodna beseda; internacionalizem : latinizem, germanizem, galicizem, anglicizem), pri čemer je pri internacionalizmu mišljeno zlasti na besedo, ki ima grško ali latinsko poreklo, izraz mednarodna beseda pa je omejen na besede iz drugih evropskih in neevropskih jezikov, ki so vzporedno prevzete v mnogih jezikih. V slovanskih jezikih so bili internacionalizmi sprva posredovani prek nemščine in francoščine, v novejšem času pa je zlasti za terminološko leksiko (znanost, tehnika, tehnologija) posrednik angleščina. Opažena je tudi različna prilagoditvena vloga besedotvorja, kije prisotna v povezavi prevzetih korenov z domačimi (deloholik, seksoholik), in vse pogostejši pojav zloženk s prvim kratičnim delom (TV-magazin, A-narkoman). V preteklosti so internacionalizmi v slovanske jezike prihajali s terminologijo in pisanimi besedili, zato so bili običajno označeni kot knjižni. Zaradi njihove splošne rabe pa je opazna nevtralizacija, ker se navadno pojavljajo v množičnih občilih. Mnogi sodobni pojavi so namreč pogosto poimenovani z novimi ali ponovno oživljenimi internacionalizmi. Kadar so take poimenovalne enote edine, so ocenjene pozitivno in se splošno razširijo. Hkrati pa tovrstno besedje vpliva tudi na razvoj besedotvornih sistemov. 0.2 Empirična raziskava večjega števila glede na SSKJ novih tvorjenk (Logar 2003) je dokazala, da so v slovenščini med tvorj enimi besedami s skoraj polovičnim deležem še vedno najproduktivnejše navadne izpeljanke, s tretjinskim deležem pa jim sledijo medponskoobrazilne zloženke. Podobne podatke o prevladujoči izpeljavi potrjujejo tudi besedne družine iztočnic na B (Stramljič Breznik 2004), medtem ko je delež medponskih zloženk v celotnem deležu zloženk blizu štiridesetodstoten. Rezultat je dejansko razumljiv, saj so temeljni viri besednodružinskega slovarja SSKJ, BS J, SP 2001 in le paberkovalno primeri iz Fide. Tuje in domače raziskave torej potrjujejo porast medponskoobrazilnega zlaganja kot vpliv globalizacijskega jezika in ne samo to, v poslednjem desetletju seje povečala tudi hibridizacija tovrstnih zloženk. To pomeni, da tudi v slovenščino ne prihajajo samo prevzete zloženke, ki se bodisi docela prilagodijo slovenskemu jeziku ali ostajajo v citatni obliki, marveč se s prevzetimi korenskimi sestavinami družijo tudi domače, zaradi česar prihaja do hibridov (Babic 1986, 44) oz. hibridnih zloženk, kijih lahko poimenujemo tudi mešanke (Stramljič Breznik 1992, 411-427).3 0.3 Raziskava se zato osredinja na pregled tistih zloženk v slovenščini, katerih prvi deli so nastali s krnjenjem prevzete korenske besede in so v omenjeni raziskavi slovanskih jezikov predstavljeni kot najproduktivnejši ali novopojavljajoči se tvorbeni morfemi. Najprej je bilo preverjeno, ali so kot prvi deli zloženk že registrirani v SSKJ, SP 2001 in VST4. Sledila je omejitev na natančnejšo obdelavo le tistih, ki ali v SSKJ ali SP ali VST niso zajeti, in sicer tako, daje številsko na podlagi gradiva 8 3 Izrazje v omenjeni razpravi predlagal J. Toporišič. 4 VST - Veliki slovar tujk. 1 Pogostejši ali novopojavljajoči se prvi deli zloženk v slovenščini 5 Besedilni korpus Nova beseda je bil izbran, ker vključuje podatke do leta 2005, Fida zaenkrat do leta 2000. Preverjanje (ne)prevzetosti korenskih morfemov je potekalo po Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja, in sicer tako, da so v prvo skupino druženi slovenski in slovanski korenski morfemi, v drugo izključno korenski morfemi, prevzeti iz drugih neslovanskih jezikov, v tretjo pa konfiksi, ki so lahko prevzeti (-nom, -log, -fil) ali pa domači {-bor: Energobor < Energo Borovnica ali -živ v Agroživ < Agroživilstvo, -pek v Infopek < Info(rmacije) iz Pekarne (Zavod Pekarna Magdalenske mreže). Tukaj velja opozoriti na možnost osamosvajanja takih prvin oz. njihovega obstoja tudi kot leksikalnih enot, npr. bio- (biovreme) : bio (Hrana je bio); -meter (barometer) : meter (Prinesi meter); mobi- (mobikartica) : mobi (Imam nov mobi). Zdi se, da se prvotno zlo-ženska sestavina šele kasneje osamosvoji kot leksikalna enota (npr.: mobi(len) —> mobi-(mobitel) —> mobi. Fleischer, Barz (1992, 68) v takih primerih govorita o homonimih, npr. Meter proti -meter. Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah korpusa Nova beseda5 predstavljena družljivost: a) s slov(an/en)skimi, b) neslovan- ^ skimi prevzetimi korenskimi morfemi6 in c) morfemi, ki so kombinemi, imenovani m tudi konfiksi. V slovenski besedotvorni teoriji je bilo npr. že opozorjeno na slednjo JfJ skupino zloženk, ki ima v celoti ali le deloma prevzete sestavine, in da so nekatere r* med njimi skoraj že na stopnji priponskih obrazil (Toporišič 1981,137-140), vendar Z« se njihova korenskost (Vidovič Muha 1988, 161-163) dokazuje z zamenljivostjo in kombiniranjem z drugimi koreni {kron-o-log-ija : top-o-log-ija). Tako omahovanje je posledica dejstva, daje v slovenskem besedotvorju le deloma izpeljano spozna- *"* nje, da se besedotvorni morfemi delijo na korenske morfeme in kombineme (Link ^ 1991). V okviru kombinemov pa nastopa delitev na dve položajsko vezani skupini ^ morfemov. Prvo predstavljajo afiksi, ki jih v slovenski literaturi prepoznamo kot t. i. pone (Toporišič 1992, 193), in nikoli ne morejo biti podstava. Drugo skupino pa sestavljajo (pri nas doslej še neimenovani, čeprav že v popis urejeni (Toporišič 1981; 1996, 113-116) konfiksi, kijih z afiksi druži lastnost vezanih morfemov, a ^ od afiksov loči pomenskost, ki jih druži s korenskimi morfemi, čeprav se vselej pomensko ne pokrivajo z besedami, s katerih krajšanjem naj bi nastali. Konfiksi torej nikoli ne morejo samostojno eksistirati, ampak vselej v prvem (ekodavek) ali drugem {diskoteka) ali obeh delih {avtomat) zloženk, v germanistiki imenovanih tudi Konfixkomposita (Fleischer, Barz 1992, 67).7 w ^* C/} W jssfeas 1.0 V omenjeni raziskavi slovanskih jezikov so obravnavani prvi deli tvorjenk ne glede *** na status takih prvin. Pod pojmom prefiksoidi so namreč združena tako predponska N obrazila {anti-, retro-, super-...) kot prvi deli zloženk {etno-, porno-, video-...). Med W njimi so bili izbrani samo nekateri taki prvi deli zloženk, ki so tudi v slovenščini ~s pogostejši ali novopojavljajoči se, opaženi tudi na podlagi dodatnih aktualnih paber-kovalnih izpisov iz dnevnega časopisja, zlasti sobotnih prilog Dela in Večera. Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah Prikaz 1.0: Abecedna razvrstitev prvih delov zloženk in prikaz v slovarjih Prvi del zloženk SSKJ SP VST 1. aero- + + + 2. agro- — + + 3. avdio- + + + 4. balneo- — + + 5. biblio- — + + 6. bio- + + + 7. disko- _*i + + 8. e- — + — 9. ego- — + + 10. eko- — + + 11. elektro- + + + 12. energo- — — — 13. etno- — + + 14. evro- — + + 15. fizio- — + + 16. fono- + + + 17. foto- + + + 18. globalo- — — — 19. hidro- + + + 20. homo- + + + 21. info- — — — 22. kiber- — — +2 23. kino- + + + 24. krimi- — — — 25. mafio- — — — 26. makro- + + + 27. melo- — + + 28. meteoro- — — + 29. mili- + + + 30. mobi- — — — 31. moto- + + + 32. narko- — + + 33. neo- + + + 34. nevro- + + + 35. poli- + + + 36. porno- + + + 37. psiho- + + + 1 Oznaka -* pomeni, daje vir prvino označil kot nesklonljiv prilastek in navajal le bese-dnozvezni zgled, npr. disko klub, disko glasba, seks bomba ipd. 2 V VST (2002, 567) je kiber- označen kot predpona s pomenom, ki se nanaša na umetne organizme, računalništvo ipd., npr. kiberprostor, in ne kot prvi del zloženk. Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah Prvi del zloženk SSKJ SP VST 38. radio- + + + 39. seks- — + + 40. socio- + + + 41. stereo- + + + 42. tehno- — + + 43.tele- + + + 44. turbo- + + + 45. vibra- — — vibro- 46. video- + + + ® 4M ?&s&# V nadaljevanju so bile za podrobnejšo obravnavo zbrane le tiste sestavine zloženk, ki niso zastopane v vsaj enem od treh slovarjev (najpogosteje je to SSKJ), zato da na podlagi besedilnega korpusa Nova beseda ugotovimo družljivost teh sestavin z a) slov(an/en)skimi, b) neslovanskimi koreni in c) konfiksi v drugem delu zloženk. Taka delitev seje zdela smiselna, saj je iz takega skupinjenja na eni strani lepo razvidna družljivost prvih delov zloženk, ki so nastali s krajšanjem prevzetih korenov s prav tako prevzetimi sestavinami (skupina b) in c)) in na drugi strani druženje istih prvih delov zloženk s slov(an/en)skimi sestavinami in s tem hibridizacija zloženk, katere delež in porast nas v prispevku tudi posebej zanimata. Pri tem so v gradivu Nove besede upoštevani le zapisi skupaj in ne z vezaji, kot npr. agro-adler, agro-food, agro-impex, agro-kemija, agro-okoljske, agro-živilska ipd., ki kažejo na omahovanje med besednozveznostjo in besednostjo takih zloženk. 1.1 Agro-/agro-: a) -gorica (3), -gozdarstvo (1), -koprena (1), -mak8 (1), -meso (3), -obrtnički (1), -oprema (3), -oskrba (1), -plod (1), -podjetje (2), -prevoz (1), -proizvod (1), -radgona (2), -ruše (4), -sad (2), -sirovinar (1), -sloga (2), -stis (1), -stroj (4), -Vojvodina (3), -zlato (1), -živilec (5), -živilski (166), -živilstvo (279); b) -avto (1), -bacterium (4), -banka (2), -biološki (1), -biotehnološki (1), -biznis (7), botaničen (1), -center (1), -ekonomist (1), -ekonomski (1), -emona ( 26), -energetski (1), -firma (1), -food (2), -hit (15), -industrija (13), -industrijski (7), -kar (1), -karta (2), -kemičen (8), -kemija (12), -kemijski (5), -kemikalija (1), -kombinat (7), kombinatski (28), -kompleks (2), -koncem (1), -konglomerat (1), -kultura (5), -laguna (1), -mehanik (7), -melioracija ( 22), -melioracijski (6), -meliorirati (1), -meloracija (2), -meloracijski (1), -merkur (129), -merkurjev (20), -metal (1), -meteorolog (9), -meteorologija (23), -meteoro-loginja (6), -meteorološki (14), -natura (1), -nostalgik (1), -pecuario (1), -plač (2), -point (1), -pop (17), -popovec (2), -produkt (1), -progres (1), -remont (1), -romantika (1), -saat (2), -servis (22), -sistem (3), -star (1), -tehnica (1), -tehničen (28), -tehnika (35), -tim (23), -tovarna (1), -turističen (1), -turizem (2), -univerzal (46); c) -com (1), -fert (3), -impeks (2), -impex (2), -ind (543), -indov (17), -komerc (84), -komerčev >JU Gre za trgovino Agromak, iz konteksta ni razberljivo, ali se v drugem delu nahaja korenska beseda mak ali gre za krajšavo iz Makedonija ali česa podobnega. Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah (5), -kor (96), -korov (4), -mix (1), -nom (196), -nomka (11), -nomski (48), -prom (4), -prombank (1), -živ (1). 'W' w 00 th.i '.M i-Ji 1.1.1 Prikaz števila različnih podstav in njihovih oblik9 ter iz njih nastalih tvor-jenk Prvi del zlož. Število Pl3 Tvorjenke Pl v Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvorjenke P3 (A/a)gro- 24 489 66 592 17 1019 1.1.2 Prikaz prvih treh10 najpogostejših tvorjenk Pl -živilstvo (279), -živilski (166), -stroj, -ruše (4), P2 -merkur(jev) (149), -univerzal (46), -tehnika (35), -tehničen (28) P3 -ind(ov) (560), -nom(ka/ski) (255), -kor(ov) (100) 1.2 Balneo-/balneo-: a) 0; b) -fiziotreapija (1), -terapija (2); c) -log (2), -logija (8), -loški (5). 1.2.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (B/b)alneo- 0 0 2 3 3 15 1.2.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl 0 P2 -terapija (2) P3 -log(ija/ški)(13) 1.3 Biblio-/biblio-: a) 0; b) -bus (99), -busen (4), -pedagog (1), -pedagoginja (1), -pedagoški (1), -terapevt (2), -terapevtski (1), -terapija (11); c) -fil (20), -filen (1), -filia (1), -filski (67), -filstvo (2), -graf (15), -grafija (493), -grafski (213), -graphic (1), -graphie (2), -graphy (7), -log (5), -man (3), -manski (1), -metričen (4), -metrija (1), -metrijski (1), -theca (26), -tečna (17), -teka (132), -tekar (118), -tekarka (22), -tekarski (64), -tekarstvo (49), -thecae (1), -thek (1), -theque (22), -ura (1). 3 Pl - slov(an/en)ske podstave, P2- neslovanske podstave, P3 - konfiksi. 9 Govorimo o podstavah in njihovih oblikah, ker so vštete tudi tvorjenke iz njih, npr -log (57), -logija (19), -loginja (1). 10 Pri prvih delih zloženk, družljivih z majhnim številom raznolikih podstav in posledično majhnim številom tvorjenk, je izpostavljena le ena, ki ima navadno več kot eno pojavitev. Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah 1.3.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (B/b)iblio- 0 0 8 119 28 1290 1.3.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl 0 P2 -bus(en) (103), -terap(ija/evt/ski) (13) P3 -graf(ija/ski) (721), -fll(en/ski/ia/stvo) (91), -tek(a/ar/ka/ski/stvo) (385) 1.4 Disko-/disko-: a) -glasba (2), -noč (1), -nuna (2), -voznik (2), -zabava (1), -zvok (1); b) -bar (1), -diva (1), -džoker (1), -klub (9), ), -manija (1), -pub (1), -ritem (1); c) -fil (1), -graf (5), -grafija (14), -grafski (79), -teka (1338), -tečen (7). 1.4.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (D/d)isko- 6 9 7 15 6 1444 1.4.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -glasba, -nuna, -voznik (2) P2 -klub (9) P3 -te(k/č)a(en) (1345), -graf(ija/ski) (98) C-4 « # w W N 1.5 E-/e-: a) -bedak (2), -bralec (4), -cerkev (2), -cestnina (1), -časnik (1), -časopis (6), -čas (1), -čestitka (1), -črnilo (1), -davčen (3), -davek (20), -ddv (36), -denar (2), -dobiček (5), -dohodnina (48), -dolžnost (1), -domač (1), -dopisovanje (7), -dostop (3), -dražba (3), -družba (10), -država (34), -državljan (2), -državen (4), -glas (1), -glasovati (1), -glasovanje (8), -glasovi (1), -gospodarski (2), -gospodarstvo (14), -govorica (1), -govorilnica (1), -gradbeništvo (1), -gradbišče (6), -gradivo (1), -igralnica (3), -imenik (4), -izdajanje (1), -izmenjava (1), -izobraževanje (6), -janež (1), -javen (17), -klepet (2), -klepetati (1), -klepetalnica (4), -knjiga (131), -knjigarna (4), -knjižen (3), -knjižnica (13), -kolesar (1), -koš (1), -košarica (1), -kupec (8), -kupovati (1), -kurbišče (1), -lekarna (2), -list (8), -listnica (1), -lista (4), -ljubljana (2), -matičen (1), -menjava (1), -mesečnik (3), -mesto (22), -možgani (1), -možnost (1), -nabiralnik (10), -način (2), -nadlega (1), -nadzor (1), -nakup (11), -nakupovalec (10), -nakupovati (2), -nakupovalka (2), -nakupovanje (17), -napoved (1), -napredek (2), -narava (1), -naročanje (4), -naročila (2), -naročilnica (2), -naslov (283), -nepismen (1), -nesnaga (1), -nogomet (1), -nosilec (1), -novica (1), -občina (22), -oblačila (1), -oblastnik (1), Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah ~ -oblika (9), -obljuba (1), -obvestilo (1), -obveščanje (2), -odgovor (1), -odličnost (1), m -odločanje (1), -odnos (1), odprtost (1), -odvisnik (1), -oglaševanje (1), -omama (1), N -omrežje (1), -opismen (1), -opismenjevanje (1), -pesem (1), -pisanje (1), -pisarna (4), -pismo (130), -pisemce (3), -pisemski (1), -pismen (6), -pismenost (8), -plačevanje ^ (2), -plačilo (1), -ploščama (1), -pobuda (1), -podjetje (9), -podjetnik (5), -podpis C (14), -področje (1), -podvig (1), -pojem (1), -porabnik (1), -poraženec (1), -posa-m meznik (1), -posel (7), -poslanec (1), -poslanski (2), -poslovalnica (1), -poslovanje r* (303), -posloven (4), -posrednik (3), -pošiljka (2), -pot (4), -potrdilo (2), -potrošnik O (7), -povabilo (1), -prah (1), -pravica (1), -predal (8), -predalček (1), -prednaročilo <: (1), -predvolilen (1), -preglednica (1), -pretiran (1), -pretiravanje (1), -prevara (1), Fj prihodnost (1), -prijateljica (1), -prisluškovanje (1), -prispevek (1), -prizorišče (1), -prodaja (12), -prodajalec (3), -prodajalna (3), -prostor (5), -protivohunski (2), -puščica (1), -razglednica (9), -različica (8), -razprava (2), -razsežnost (1), -razvoj (3), N -redovalnica (23), -rešitev (6), -seja (1), -skrb (1), -skupnost (2), -slama (9), -slamarje-> nje (2), -slamarji (1), -slamarski (2), -slog (3), -slovenija (7), -smet (24), -smetarji (3), *s -smetenje (2), -smetje (9), -sporočilo (100), -spoved (1), -sprenevedanje (2), -srečanje >-* (1), -steklenica (1), -storitev (34), -stranka (2), -strežnik (1), -stvarnost (1), -svet (9), ^ -škatlica (3), -šola (153), -številka (9), -tednik (2), -tek (1), -temelj (1), -tiskarna K (2), -točka (21), -trgovanje 16), -trgovec (6), -trgovina (69), -trgovski (1), -trg (1), *- -trženje (1), -tržišče (4), -tržnica (3), -tržnik (1), -tvorjenka (1), -učenje (5), -učbenik (1), -učilnica (1), -udejstvo vanje (1), -uprava (158), -upraven (1), -uradnik (1), -vabilo »^ (1), -varnost (2), -vas (3), -vir (4), -vključitev (1), -vlada (36), -vladen (8), -vladanje T (1), -vlomilec (1), -vohljač (2), -volilen (2), -volitve (34), -voščilnica (8), -voziček Ji (1), -vozovnica (1), -vpogled (2), -vprašanje (1), -vrata (1), -vsebina (3), -vse (1), o -zabava (1), -zadeva (1), -zakon (3), -zakonodaja (2), -založnik (1), -založništvo (2), i -zaostanek (2), -zaposlitev (3), -zasavje (2), -zdravje (4), -zdravstvo (4), -zemljevid ^ (1), -zmagovalec (1), -znak (1), -znanost (6), -življenje (1); b) -ambicija (1), -arhiv (4), -austrija (1), -avto (1), -avtomobil (1), -bančen (14), -bančništvo (53), -banka (40), -bay (5), -biosci (3), -birokratizacija (1), -biznis (1), -blue (1), -boh-loo (1), -bomba (3), -book (1), -brokers (1), -bussiness (42), -Cadherin (2), -carina (1), -center (1), -cenzor (1), -certifikat (1), -cinema (1), -citizen (1), -city (4), -controla (15), -debata (1), -debaten (1), -demokracija (7), -diploma (2), -diplomant (1), -ditorial (1), -dizel (1), -dokument (3), -dokey (2), -drama (1), -ekonomija (14), -emporium (15), -enciklopedija (2), -enker (1), -envoy (3), -evropa (9), -film (8), -fly (2), -fondpolica (1), -forms (1), -forum (23), -generacija (2), -gigant (1), -gourmet (3), -government (3), -infrastruktura (2), -kariera (1), -kartica (1), -katalog (1), -kavarna (2), -kiosk (1), -kombi (4), -kombinacija (1), -komentirati (1), -kompenzacija (124), -komuniciranje (1), -komunikacija (3), -konferenca (4), -konto (1), -korespondenca (1), -kartica (1), -kriminal (1), -kriza (1), -kultura (3), -learning-on-tap (1), -lert (1), -lokacija (1), -lokalen (1), -machines (4), -mail (272), -malirati (1), -marker (1), -marketing (5), -markt (2), -medicina (1), -medijski (1), -mej lovski (2), -memory (1), -mercedes (1), -milijonar (1), -minister (8), -ministrica (3), -ministrsvo (8), -misija (4), -mojster (1), -moneta (1), -motion (33), -naniranje (1), -notar (2), -organizem (1), -paper (1), -papir (3), -participacija (2), -partnerstvo (1), -ping (1), -plus (20), -polica (1), -portal (3), -poster (1), -pošta (998), -poštar (1), -pošten (210), -power (1), poštnina (6), -ppli- Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah ance (1), -praksa (2), -problem (1), -projekt (2), -promet (1), -račun (4), -rasa (1), -regija (11), -reklama (8), -relevanca 84), -retorika (1), -revija (14), -rezervirati (1), -ride (3), -roman (1), -scams (1), -scenarij (2), -servis (1), -Siemens (2), -sistem (1), -speak (14), -sport (1), -strategija (2), -street (4), -studio (1), -suita (1), -šport (43), -športov (8), -študent (10), -študentski (5), -študij (2), -študijski (1), tehnologija (3), -televizija (1), -terminal (1), -toy (3), -transakcija (1), -transformacija (3), -tromboza (1), -tunel (1), -turizem (1), -type (1), -univerza (1), -utilica (5), -vectra (1), -village (1), -volunteer (2), -volvo (1), -walk (1), -way (1), -world (1); c) -art (2), -commerc (14), -logi (1), -logis (29), -lux (2), -net (12), -trade (1), -zin11 (10). 1.5.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 v Število P3 Tvor. P3 (E/e)- 250 2339 161 1323 8 71 1.5.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -poslov(anje/alnica/en) (308), -naslov (283), -uprav (a/en) (159), -pism(o/en/enost), -pisem(ce/ski) (148), -knjig (a/arna), -knjiž(en/nica) (138), -sporočilo (100) P2 -pošt(a/ar/en/nina) (1215), -ban(ka/čen/čništvo) (107), -bussiness (42) P3 -log(i/s) (30), -commerc (14), -net (12) «NI *Tt «NI m m ** ,sssS8>s,. fisrn^ 1.6 Ego-/ego-: a) -les (139), soba (1); b) -centrik (29), -centričen (65), -centrizem (37), -futurist (3), -maničen (3), -manija (4), -manijak (4), -trip12 (59), -tripaštvo (4), -turizem (1); c) -kratičen (2), -man (5), -manski (3). 1.6.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl v Število P2 Tvorjenke P2 v Število P3 Tvorjenke P3 (E/e)go- 2 140 10 209 3 10 1.6.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -les (139) P2 -centr(ik/ičen/izem) (131), -trip(aštvo) (63), -man(ija/ijak/ičen) (11) ■man(ski) (8)__________________ _____ P3 11 Gre za elektronski magazin > e-zin. 12 Nova beseda: Ker je nemogoče, da bi uresničili svoje sanje v materialnem pogledu, to kompenzirajo z dokazovanjem, s potrebo po pozornosti. In to pomeni egotrip. Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah N > «t™ 1.7 Eko-/eko-: a) -bojevnica (1), -bojevnik (1), -člen (1), -davek (1), -drevesnica (1), -glasnost (1), -grešnik (1), -imenik (1), -izdelek (2), -kipar (1), -kmetija (5), -kmetijstvo (2), -krzno (1), -les (11), -listina (3), -loven (2), -naložba (1), -nasvet (1), -navada (1), -navdušenec (1), -obnašanje (1), —otok (2), -plačilo (3), -pograd (1), -poročilo (1), -posestvo (1), -praznik (4), -pridelava (1), -pridelovalec (2), -protestnik (1), -računalnik (1), -raziskovalec (1), -različica (1), -robec (1), -rogovilež (1), -sklad (21), -steza (1), -stranka (1), -šola (76), -šolar (2), -točka (123), -tržnica (5), -učenje (1), -učinkovitost (1), -vojščak (1), -vožnja (1), -vrt, (1), -vrtec (1), -vrtnarjenje (3), -zastava (11), -živilo (2); b) -akacija (1), -aktivist (1), -avtobus (1), -bazar (6), -biolog (1), -burger (1), -diktatura (3), -dizajn (3), -dizelski (1), -dizel (1), -faca (1), -festival (1), -filozofija (1), -filozofski (1), -fiziologija (1), -fiziološke (1), -frik13 (1), -hidrologija (1), -hipohondrija (1), -inteligenca (1), -jogurt (1), -klimatski (1), -kodeks (1), -kompatibilen (1), -kriminal (1), -kviz (2), -land (2), -lingvističen (1), -locističen (1) -managment (1), -menedžer (1), -morfološki (1), -muzej (2) -niša (1), -paranoja (1), -patagonija (1), -plan (3), -političen (2), -politika (1), -pool (3), -produkt (1), -profactory (1), -programski (1), -radikalec (3), -rafting (2), -regija (11), -remediacija (2), -romantizem (1), -simpozij (2), -sistem (557), -sistemski (33), -skavt (1), -socialen (33), -sonder (1), -standard (2), -systems (1), -tehnologija (1), -tehnološki (1), -tekstilen (2), -telefon (1), -terorist (4), -terorizem (1), -test (11), -testiranje (1), -tip (2), -toksičen (1), -toksikolog (2), -toksikologija (12), -toksikološki (31), -toksin (1), -toksinologija (2), -trofologija (1), -turist (8), -turističen (4), -turizem (62), -Utopist (1), -watt (46); c) -cid (1), -finn14 (1), -fisk (3), -grafski (1), -log (315), -logija (900), -loginja (23), -logist (14), -logizacija (13), -logizem (7), -logizirati (1), -loški (7662), -tek (2), -tekoil (1), -term (3), -top15 (6), -trade (9). * K» 1.7.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenh Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl v Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvorjenke P3 (E/e)ko- 51 311 77 904 17 8962 1.7.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -točka (123), -šola (76), -les, -zastava (11) P2 - sistem(ski) (612), -turizem (62), -toksi(n/čen/kolog/kologija/kološki /nologija) (49), -socialen (33) 15 13 Nova beseda: Resna nevarnost so že nori posamezniki. Predstavljajte si militantnega nasprotnika poskusov na živalih ali kakšnega ekofrika, ki ima človeštvo za vir vsega zla. To je neposredna grožnja družbi. 14 Nova beseda: ... Ekofinn, biološka čistilna naprava finske izdelave ... Nova beseda: Kljub odporom je vedno več oblik, ki jih štejejo za kraške. Vedno bolj vemo, da pomeni kras ne le posebne površinske oblike, jame in poseben način podzemeljskega pretakanja, marveč tudi posebne temperaturne razmere v globinah oz. posebne geotermične stopnje, posebno klimo v površinskih kotanjah in jamah, posebnosti v nastajanju prsti in njihovih lastnostih, skratka, poseben tip okolja, imenovan tudi kraški ekotop. Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah P3 -log/(ija/inja/ist/izacija/izem/izirati/ški) (8935), -trade (9), -top (6) * f-1 1.8 Energo-/energo-: a) -gradnja (1), -poraba (1), -tuš (1); b) -group (9), -mash (1), -petrol (68), -plan (43), -projekt (44), -projketholding (12), -sistem (1), -tehnika (1), -terapevtik (1), -terapija (1); c) - bor16 (4), -invest (118), -mash17 (1), -mont (1), -nomija (1), -revita (1), -tech (1), -term (3), -tron (1). 1.8.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. v Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (E/e)nergo- 3 3 10 181 8 131 1.8.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -gradnja,-poraba,-tuš (1) P2 -petrol (68), -plan (43), -projekt (44) P3 -invest (118), -bor (4), -term (3) ^SäS&Sj^ 1.9 Etno-/etno-: a) -abeceda (1), -glasba (12), -glasbena (4), -glasbenica (1), -izdelki (1), -lončarstvo (1), -nastavek (1), -pevka (1), -podjetnik (1), -posebnost (1), -poskočnica (1), -potep (1), -prireditev (2), -prvina (1), -raziskovanje (1), -skupina (5), -slog (1), -trgovina (1), -umetnost (1), -večer (4), -vzorec (1), -zamaknjenost (1), -zasedba (1), -zgodovina (1), -zgodovinski (1); b) - botaničar (1), -botanika (4), -botanično (1), -centrično (9), -centričnost (3), -centrizem (21), -clutrizem (1), -džez (1), -džezovski (1), -eksplo-kacija (1), -farmakologija (1), -festival (2), -folk (4), -futurizem (5), -galerija (1), -gastronomski (3), -genetski (1), -geneza (27), -geto (1), -jazz (1), -jazzovski (1), -klerikalizem (1), -kolorit (1), -komedija (2), -koncert (4), -koreograf (1), -koreolog (3), -koreologija (1), -koreologinja (2), -koreološki (1), -korupcija (1), -kultura (1 ), -kulturni (1), -lingvistični (2), -marketing (1), -maškerada (1), -medicina (2), -medicinski (2), -melos (1), -metodološki (2), -mojstrovina (1), -motiv (1), -muzikolog (49), -muzikologija (38), -muzikologinja (1), -muzikološki (34), -nacionalizem (2), -nacionalen (5), -poetika (1), -pop (3), -psihoanaliza (1), -realizem (1), -ritem (1), -rock (2), -rockovski (1), -scena (1), -specifičen (2), -trio (1), -turizem (1), -video (3); c) -cid (11), -ciden (4), -fobičen (1), -graf (35), -grafija (37), -grafinja (1), -grafov (1), -grafski (573), -graphy (1), -log (348), -logija (484), -loginja (85), -loški (737), -nim (3). 16 Nova beseda: Borovnica - Alojz Močnik, župan občine Borovnica, je sicer podpisal pogodbo o ustanovitvi podjetja Energobor, ki naj bi ga ustanovila občina skupaj s podjetjem Liko, da bi izvedlo projekt daljinskega ogrevanja Borovnice na biomaso, vendar je usoda daljinskega ogrevanja Borovnice še vedno negotova. 17 Nova beseda: ... rusko podjetje Energomash ... Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah 1.9.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl v Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (E/e)tno- 250 47 60 269 14 2321 1.9.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -glasb(a/en/enica) (17), -skupina (5), -večer (4) P2 -muzikolog(/ija/inja/ški) (122), -centri(čen/čnost/izem) (33), -geneza(27) P3 -log(ija/inja/ški) (1654), -graf(ija/inja/ov/ski) (647), -cid(en) (15) 1.10 Evro-/evro-: a) -besednjak (2), -bitka (1), -blagajna (4), -čakalnica (3), -članica (1, -čokolada (1), -davek (1), -dejanka (2), -denar (5), -desnica (1), -dežela (104), -dosežek (1), -druščina (1), -država (12), -državljan (2), -duša (1), -dvanajsterica (1), -dvom (1), -dvomljiv (1), -dvomljivec (3), -dvomljivstvo (1), -enajsterica (3), -glasben (1), -gospodarski (1), -gospodarstvo (5), -gospod (1), -gotovina (1), -hlinež (3), -izkušnje (2), -izvedenec (1), -jezičnost (2), -jezik (2), -kmetijski (2), -kmetijstvo (1), -kmet (1), -kolesje (1), -korenček (1), -košarica (3), -kovanec (8), -kuhinja (2), -latovščina (1), -levica (4), -levičar (1), -lista (14), -ljub (1), -lovec (1), -mreža (20), -nadzornik (1), -nalepka (9), -naložba (1), -napaka (1), -napoved (1), -navada (1), -navdušenec (11), -navdušenje (3), -navdušenka (1), -nederček (1), -nergač (1), -neumnost (1), -nogomet (1), -novička (1), -oblastnik (1), -območje (640), -obresti (13), -obresten (1), -obveznica (91), -odhodek (1), -oglaševanje (1), -oglednik (1), -opazovalec (1), -opazovalka (2), -oporečnost (1), -opozorilo (1), -osveščenost (1), -pacarija (1), -palček (1), -papir (1), -pas (4), -plača (2), -podatek (1), -podoba (1), -poenoten (1), -pogajalec (1), -pogodba (1), -pogovor (2), -pokrajina (5), -polom (8), -položaj (1), -pomoč (1), -poročilo (1), -posadka (1), -posestnik (1), -poslanec (474), -poslancev (1), -poslanka (13), -poslanski (12), -poslanstvo (1), -posloven (1), -posodobitev (1), -posojilo (4), -potrošnik (1), -povezava (1), -povprečje (1), -poznavalec (1), -prebivalec (1), -predor (1), -predsednik (1), -predstavitev, (1), -prihodek (1), -presežek (1), -priimek (1), -priključkar (1), -primanjkljaj (1), -pritisk (2), -proračun (5), -proračunski (1), -prostor (1), -pšenica (1), -puhlica (2), -račun (2), -rast (1), -raziskava 81), -raven (19), -razprava (1), -sad (26), -sadov (2), -skupina (317), -slavizem (2), -slovenizacija (1), -slovenstvo (12), -slovenščina (5), -smeh (1), -sosed (1), -sosedski (1), -splavar (2), -sredozemski (8), -stolček (1), -stopnica (1), -stotina (1), -strah (1), -stran (1), -streznitev (19), -sumničav (1), -svet (2), -školjka (2), -šok (2), -tiralica (1), -točka (1), -tolar (3), -trg (10), -tržen (2), -tujec (2), -umetnik (1), -uradnik (6), -uradništvo (1), -urnik (1), -uspešnica (1), -ustanova (1), -ustava (5), -ustrežljivost (1), -uvozen (1), -vas (1), -veledržava (1), -velesila (1), -veselica 81), -vinski (1), -vključevanje (1), -vojak (1), -vojska (5), -volilen (1), -volitve (1), -vpra > nik (1), -vrabec (2), -vrh (2), -vseved (1), -vščečen (1), -vzhičenost (1), -zadeva (1, -zakon __________Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah__________ (1), -zanesenjak (1), -zanesenjaštvo (1), -zarota (1), -zastava (1), -zavest (1), -združevanje (1), -zgodba (1), -zgodovina (1), -zgodovinski (1), -zvezda (1), -želja (1), -živčnost (1); b) -angleščina (4), -bankovec (12), -afriški (5), -ambicija (1), -američan (1), -ameriški (9), -antagonist (1), -apatija (1), -atlatski (759), -atlantik (3), -atom (2), -avtobus (1), -azijec (1), -azija (5), -azijski (64), -balkanski (1), -bankir (1), -barometer (135), -best (1), -bilten (5), -birokracija (12), -birokrat (32), -blablafon (1), -birokratski (2), -borza (1), -bus (15), -care (1), -cent (3), -center (5), -centričen ( 10), -centričnost (3), -centrik (4), -centrist (1), -centrizem (15), -centrističen (1), -ciklus (1), -city (3), -cona (3), -controla (1), -ček (2), -čekovno (1), -čip (4), -debata (1), -demagogija (1), -demokrat (1), -demokratičen 1 , -demokratizacij ski (1), -demokratski (1), -denominiran (1), -design (1), -diplomacija (1), -direktiva (1), -disk (1), -dizel (39, -dolar (11), -dolarski (22), -ekonomija (1), -ekspanzionizem (1), -ekspert (1), -elektron (2), -entuziast (3), -entuziazem (3), -evforija (4), -evforika (2), -evforik (1), -evropa (1), -fanatik (1 ),-federacija (1), -federalist (1), -federalizem (1), -fenomen (2), -fighter (1), -flegmatik (5), -fobija (6), -fobist (1), -forint (1), -forum (2), -foteljček (1), -francoščina (3), -funkcionar (2), -funtovski (1), -gaullističen (1), -globalizacija (1), -gol (74), -idealist (1), -ignoranca (1), -imagovec (1), -indekds (1), -inflacija (2), -informacijski (1), -institucija (5), -inšpekcija (6), -inšpektor (46), -inšpektorski (1), -integracija (10), -integracijski (1), -intelektualec (1), -islam (2), -juristični (1), -just (8), -kader (1), -kandidat (5), -kapitalizem (3), -kariera (1), -kartica (1), -kategorija (1), -kič (1), -klasik (1), klavzura (1), -klub (4), -koda (2), -komedija (1), -komisar (7), -komisija (1), -komunisti (2), -komunističen (1), -komunizem (7), -kondom (2), -kontrola (6), -koprodukcija (1), -krema (1), -krem (1), -kritičen (2), -kritika (2), -kritik (3), -kultura (1), -kunski (1), -kvota (1), -land (63), -landija18 (15), -licenca (1), -liga (3312), -ligin (4), -ligaši (114), -ligaški (122), -lobist (1), -mafijski (1), -manager (1), -mandat (2), -manija (2), -manira (1), -masters (1), -melodrama (1), -menedžerjev (1), -metropala (1), -milijonar (6), -minimalističen (1), -minister (2), -miting (1), -monetaren (3), -money (1), -muzika (1), -nacionaliziran (1), -naiven (1), -norma (2), -nostalgija (1), -oponent (6), -optimist (2), -optimističen (1), -optimizem (5), -orientalski (1), -paleta (3), -park (15), -parlament (154), -parlamentarec (172), -parlamentarka (4), -parlamentarni (3), -partnerski (2), -patent (1), -paternalizem (1), -plus (1), -pokal (1), -pol (53), -policist (2), -politični (1), -politika (5), politik (3), -pop (1), -populističen (1), -pragmatik (1), -problem (1), -produkcija (1), -program 81), -projekt (1), -promotor (1), -propaganda (1), -radio (2), -radijski (9), -raketa (1), -realist (8), -realističen (5), -realizem (5), -reforma (1), -regija (244), -regionalen (1), -regulator (1), -režiser (1), -scena (59), -serija 81), -servilnost (1), -sistem (6), -skepticizem (113), -skepsa (9), -skeptičen (129), -skeptičarka (1), -skeptik (314), -skeptizem (1), -skleroza (9), -snob (1), -socializem (1), -socialni (1), -song (100), -songovski (1), -spea (1), -specialist (1), -spektakel (2), -spektakelski (1), -spin (7), sport (2), -standard (1), -standardizacija (1), -standarden (1), -star(l ), -statistika (2), -strokovnjak (1), -subvencija (1), -super (28), -suproliga (1), -šerif (1), -šoping (1), -taoizem (4), -team (1), -terme (5), -torzo (1), -trans (1), -transplant (16), -trilogija (1), -tunel (3), -tunnel (3), -unija (2), -unijski (2), -valuta (3), -vinjeta (14), -vision f-t f-:i ^f >«(!'' m 18 Nova beseda: Evropska unija bo tudi na zunaj poskušala postati eno, Evrolandija. 19 Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah (1), -vizija (186), -vizijski (109), -žargon (4); c) -fest (15), -fil (12), -filist (1), -filski (2), -fob (2), -fobičen (1), -fobičnost (1), -foben 81), -fobski 81), -fon (12), -for (1), -forija (3), -foričen (1), -kaz19 (3), -kopter20(6), -kracija (155), -krat (163), -kratek (1), - kratski (3), -log (3), -logija (1), -marfor21 (1), -mont (1), -stat22 (191), -trade (2). 1.10.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl v Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (E/e)vro- 191 2091 247 6984 25 582 1.10.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -območje (640), -poslan(ec/ka/ski/stvo/čev) (501), -skupina (317) P2 -lig(a/in/aš/aški (3552), -skep(ticizem/sa/tičen/tičarka/tik/tizem) (567), reg(ija/ionalen) (245), -gol (74), -inšpektor(ski) (47) P3 -kra(t/tek/tski/cija) (322), -stat (191), -fest, -fil(ist/ski) (15) 1.11 Fizio-/fizio-: a) 0; b) -kemik, (1) -terapevt (601), -terapevtka (91), -terapevtov (2), -terapevtska (60), -terapija (82); c) -gnomičen (2), -gnomija (87), -gnomika (8), -gnomski (11), -krat (2), -kratski (5), -log (86), -logija (217), -loginja (1), -logizem (1), -logov (10), -logovski (1), -loški (411), -nomija (29), -nomist (1), -nomski (1). 1.11.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. v Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvorjenke P3 (F/f)izo- 0 0 6 837 16 873 1.11.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl 0 P2 -terap(ija/evt/evtka/evtski) (836) P3 -log(ija/inja/izem/ov/ovski/ški/) (727), -gnom(ija/ika/ski/ičen) (108), -nom(ija/ist/ski) (31) 19 Nova beseda: Izpostavil bi veliko gibanje Evrokaz, to je alternativni teater. 20 Nova beseda: Bavarce po njegovih besedah že zdaj zelo zanima pristanišče Koper, zainteresirani so za številne druge projekte (na primer za opremljanje slovenske policije z „evrokopterji"), precej interesa ... 21 Nova beseda: Na zmogljivosti korpusa se kajpak lahko opre tudi Unija, zato bi skupaj z združenimi mornariškimi zmogljivostmi Francije, Španije, Italije in Portugalske (Evro-marfor) in kopenskimi silami (Evrofor) lahko sestavljal jedro bodočih evropskih enot... 22 Nova beseda: ... tudi evropska statistika Evrostat je objavila statistiko zaposlovanja ... Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah 1.12 Globalo-/globalo-: a)0;b)0,c)-fobik(l),-fob(l). r-4 1.12.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl v Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (G/g)lobal- 0 0 0 0 2 2 1.12.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl 0 P2 0 P3 -fob(ik) (2) ^f 1.13 Info-/info-: a) -čitalnica (2), -čuk (2), -dolgčas (1), -družba (2), -mama (2), -pika (9), -postaja (1), -razvedrilo (1), -razvedrilen (1), -sejem (7), -točka (9), -vojna (6); b) -anarchy (1), -bind (1), -biznez (1), -box (6), -bus (10), -cast (1), -centrala (1), -center (4), -channel (1), -communicacao (1), -fueling (1), -gear (2), -grames (13), -hand (1), -kanal (1), -kiosk (1), -komunističen (3), -link (7), -lithium (2), -market (1), -media (7), -medicina (4), -medij (38), - -park (1), -path (22), -place (1), -please (1), -print (4), -promocijski (2), -radio (8), -screen (1), -security (1), -seek (21), -service (1), -set (6), -sfera (1), -sistem (3), -smog (2), -soft (1), -space (3), -stick (3), -system (2), -taiment (16), -teh (4), -tehnologija (3), -terminal (7), -tray (1), -trend (3), -tutto (1), -vitalizem (1), -war (6), -way (2), -world (13), -zombi (1), -zone (1); c) -arh (3), -comm (1), -corp (1), -cus (67), -gate (13), -graf (2), -grafika (7), -grafski (1), -kit (1) -klip (2), -mart (3), -mat (60), -mercial23 (2), -mix (1), -mobil (1), -net (5), -pek (1), -sec (2), -stat (1), -strada (18), -teka (3), -tel (1), -tech (2), -tehna (13), -tehnin (2), -tic24 (1). Vstf* 1.13.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. v Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 v Število P3 Tvorjenke P3 (I/i)nfo- 12 43 55 251 26 214 23 Nova beseda: Za začetek bi morali opozoriti, da se ne upošteva nekaterih obstoječih dobrih določil: da voditelji oddaj na RTV Slovenija še vedno nastopajo v oglasih (voditelj oddaje Jasno & glasno v reklami, natančneje infomercialu za zavarovalnico; zadeva je še hujša, ker je infomercial narejen tako, da čim bolj spominja na njegovo dejansko pogovorno oddajo)... 24 Nova beseda: Vodja in prijavitelj projekta je Alojz Hudarin, temelj pa bo projekt Infotic, ki ga že drugo leto testno uporabljajo v Turistično-informacijskem in promocijskem centru Velenje. 21 Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah 1.13.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -pika, točka (9), -vojna (6) P2 -medij (38), -path (22), -taiment (16), -world (13) P3 -cus (67), -mat (60), -strada (18), -tehn(a/in) (15) lf" 1.14 Kiber-/kiber-: ^ a) -človek (3), -doba (1), -duhovno (1), -hodnik (1), -igra (1), -kavarna (22), -ljudi C (1), -mesto (1), -meščan (1), -mucka (1), -nakupovanje (1), -novinarka (1), -občin- < stvo (1), -obleka (2), -odvisnost (1), -pipa (31), -pornič (1), -prodaja (1), -prostor -# (44), -prostorski (2), -skupnost (3), -svet (9), -svobodnjak (1), -telo (2), -umetnik (1), -umetnost (1), -utopičen (1), -vdova-vdovec (1), -vesolje (1), -vojna (1), -zabava (1), -zasebnost (1), -življenje (1); b) -demokracija (1), -ekonomija (1), -elita (1), ^ -estetika (1), -feministka (2), -feminizem (10), -format (1), -interakcija (1), -kafe > (7), -kolonializem (2), -kondicija (1), -kriminalec (3), -kriminal (5), -kultura (5), Kw -medicina (6), -mehaničen (1) , -narkotik (1), -pank (1), -pankovski (5), -patolog (1), """ -patologija (1), -poetika (1), -policaj (1), -policist (1), -proteza (1), -psihologinja (1), ^ -punk (7), -punkovski (4), -seks (8), -sistem (1), -tekst (1), -terorizem (8), -triler (1); ^ c) -hondrija (1), -navt (2), -porno (1). 1.14.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (K/k)iber- 31 140 33 94 3 4 1.14.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -prostor(ski) (46), -pipa (31), -kavarna (22) P2 -femini(zem/stka) (12), -punk(ovski) (11), -terorizem (8) P3 -navt (2) 1.15 Krimi-/krimi-: a) 0; b) -atlas (1), -drama (1), -komedija (1); c) 0. 1.15.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl v Število P2 Tvorjenke P2 v Število P3 Tvor. P3 (K/k)rimi- 0 0 3 3 0 0 1.15.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl 0 P2 -atlas, -drama, -komedija (1) P3 0 Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah 1.16 Mafio-/mafio-: a) 0; b) 0; c) -kracija (2), -kratski (1), -logija (1). r-i 1.16.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl v Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (M/m)afio- 0 0 0 0 3 4 1.16.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl 0 P2 0 P3 kra(tski/cija) (3) m 1.17 Melo-/melo-: a) 0; b) -drama (225), -dramatičen (105), -dramatičnost (20), -dramatičen/komičen (1), -dramatike (3), -dramatizirati (1), -dramatski (20), -dramski (21); c) 0. W 1.17.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl v Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (M/m)elo- 0 0 8 396 0 0 1.17.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl 0 P2 -dram(a/atičen/...) (396) P3 0 1.18 Meteoro-/meteoro-: a) 0; b) 0; c) -log (307)), -logija (157), -loginja (3), -loški (499), -pat (1). /■s 1.18.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl v Število P2 Tvorjenke P2 Štev. P3 Tvor. P3 (M/m)ete-oro- 0 0 0 0 5 967 1.18.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl 0 P2 0 P3 -log (ija/inja/ški) (966) Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah 1.19Mobi-/mobi-: a) -belka (5), -čuk (33), -čukec (1), -detel (5), -do (1), -duda (1), -iskanje (1), -kos (68), -kosec (20), -krog (86), -kvakač (1); b) -gun25 (1), -karta (5), -kartica (48), -kartomat (1), -komedija (1), kontrola (3); c) -car26 (1), -fon (10), -fonček (1), -fonija (l),-fonov(l). 1.19.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. v Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (M/m)obi- 11 222 6 59 5 14 1.19.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -krog (86), -kos (68), -čuk(ec) (34) P2 -kart (a/ica) (53), -kontrola (3) P3 -fon(ček/ija/ov) (13) 1.20 Narko-/narko-: a) -država (1), -gospodarstvo (2), -kralj (7), -mreža (1), -naveza (1), -satanist (2) -trgovec (3); b) -dolar (1), -gverila (5), -gverilec (1), -kartel (43), -kriminalen (1), -mafija (68), -mafijec (4), -mafijski (10), -manija (154), -politika (2), -scena (8), -sindikat (1), -terorizem (1), -test (1), -turizem (1); c) -filija (2), -kracija (2), -man (663), -manka (42), -manski (94), -manstvo (4), -manščina (1). 1.20.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (N/n)arko- 7 17 15 300 7 808 1.20.1 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -kralj (7), -trgovec (3), -gospodarstvo (2) P2 -manija (154), -mafij(a/ec/ski) (82), -kartel (43) P3 -man (ka/ski/stvo/ščina) (804), -filija, -kracija (2) 1.21 Seks-/seks-: Nova beseda: Mobigun" - Marjan Erhatič je opozoril, da v Sloveniji opažajo vse večjo ponudbo v orožje predelanih predmetov, kot so mobiteli, daljinci, obeski za ključe ... Nova beseda: Tako je v nedeljo ponoči neznanec na Celovški vdrl v kartodrom Mobicar, last AMTK Rebus. Za prvi del sekso- so naslednji podatki: a) -ljubeč (1); b) -fobija (4); c) -fonski (1), -holik (1), -log (57), -logija (19), -loginja (1). Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah a) 0; b) -bomba (10), -ikona (l),-industrija (1), -kriminal (4); c) -ploatacija (1), -šop (11). 1.21.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. v Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvorjenke P3 (S/s)eks- 0 0 4 16 2 12 1.21.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl 0 P2 -bomba (19), -kriminal (4) P3 -šop (11) 1.22 Tehno-/tehno-: a) -alat (1), -blodnja (1), -družba (1), -glasba (8), -gradnja (2), -hlad (1), -krajina (1), -les (1), -Ijubski (1), -naveza (1), -skupina (1), -stroj (21), -umetnost (1), -umetniški (1), -uspešnica (1), -užitek (1), -vrsta (1), -zabava (6), -zasedba 81), -znanost (5), -znanstven (2); b) -afna (1), -arena (1), -artikulacija (1), -biološko (1), -birokrat (1), -birokratski (2), -bumerang (2), -centričen (1), -demokracija (1), -ekonomski (1), -element (1), -estetika (2), -etika (1), -evangelist (2), -evforija (1), -fantast (1), -fasci-nanten (1), -fenomenologija (5), -fenomenološki (9), -festival (2), -fobija (1), -freak (1), -frik (3), -gas (7), -genetika (1), -hit (2), -karakter (1), -klima (1), -komunikacijski (1), -kultura (23), -kulturen (4), -liberalec (1), -manija (61), -maraton (1), -menažerski (2), -menedžer (1), -menedžerstvo (1), -metafizičen (1), -metafizika (2), -modeliran (1), -modificiran (1), -optika (3), -parada (1), -parti (2), -poetičen (2), -poetičnost (2), -poetika (4), -poetiško (1), -poetska (13), -popindustrija (1), -popovski (1), -punker (1), -rapovski (1), -realizem (1), -remiks (1), -scena (2), -seksualen (1), -servis (2), -sistem (1), -skeptik (1), -subjekt (5), -teleloški (5), -teoretičarka (1), -teorija (2), -triada (1), -triler (2), -veteran (1), -veterina (1), -žargon (1); c) -fil (3), -fizio (1), -fob (3), -fobičen (1), -impex (2), -komerc (2), -kracija (18), -krat (137), -kratizem (13), -kratka (1), -kratski (91), -log (159), -logija (14903), -mat (1), -meding (1), -patija (1), -plast (1), -pol28 (1), -polis29 (4), -teks (1), -union (180). N ^*t awls« fssfcaS 1.22.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvor. P3 (T/t)ehno- 20 52 69 214 22 15531 28 Nova beseda: Marcela namreč omenjam kot vodilnega in kajpada tudi vplivnega zagovornika vsega tistega, kar na filmu ustvarijo t. i. vojaki tehnopola. 29 Nova beseda: V sodobnem mestu, nasprotno, kot gobe po dežju poganjajo trgovinska središča, multipleksi in tehnopolisi, zabaviščni parki, zelene površine, umetniška in kulturna središča ter športni kompleksi. Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah 1.22.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -stroj (21), -glasba (8), -znan(ost/stven) (7), -zabava (6) P2 -kultur(a/en) (27), -poet(ičen/ičnost/ika/iški) (22), -fenomenolog(ija/ški) (14), P3 -log(ija) (15062), -union (180), -kra(tizem/tka/tski/cija) (260) 1.23 Vibra-/vibra-: a) -klic (1); b) -call (1); c) -fon (24), -fonist (16), -meter (1). 1.23.1 Prikaz števila različnih podstav in iz njih nastalih tvorjenk Prvi del zlož. Število Pl Tvorjenke Pl Število P2 Tvorjenke P2 Število P3 Tvorjenke P3 (V/v)ibra- 1 1 1 1 3 41 1.23.2 Prikaz prvih treh najpogostejših tvorjenk Pl -klic (1) P2 -call(l) P3 -fon(ist) (40) t'.J K# 2.0 Iz tako zbranega gradiva je mogoče določiti odstotni delež podstav Pl, P2 in P3 ter odstotni delež tvorjenk in tako določiti stopnjo hibridizacije tovrstnih zloženk. Prikaz 2.0: Delež podstav in tvorjenk v drugem delu zloženk Prvi del zloženk Pl v% Tvorjenke s Plv% P2 v% Tvorjenke s P2 v % P3 v% Tvorjenke s P3 v % (A/a)gro- 23,2 2,3 62,0 28,2 14,8 48,5 (B/b)alneo- 0,0 0,0 40,0 16,7 60,0 83,3 (B/b)iblio- 0,0 0,0 22,2 8,4 77,8 91,5 (D/d)isko- 31,5 0,6 36,8 1,0 31,6 98,3 (E/e)- 59,7 62,7 38,4 35,4 1,9 1,9 (E/e)go- 13,3 39,0 66,7 58,2 20,0 2,8 (E/e)ko- 35,2 3,1 53,1 8,9 11,7 88,1 (E/e)nergo- 16,7 1,0 47,6 57,0 38,1 41,6 (E/e)tno- 25,3 1,8 60,6 10,2 14,1 88,0 (E/e)vro- 41,3 21,8 53,3 72,9 5,4 6,1 (F/f)izio- 0,0 0,0 18,8 49,0 50,0 51,0 (G/g)lobalo- 0,0 0,0 0,0 0,0 100 100 (I/i)nfo- 12,9 8,5 59,1 49,4 27,8 42,1 (K/k)iber- 13,00 58,6 51,4 39,7 4,3 1,7 (K/k)rimi- 0,0 0,0 100 100 0,0 0,0 (M/m)afio- 0,0 0,0 0,0 0,0 100 100 Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah Prvi del zloženk Pl v% Tvorjenke s Plv% P2 v% Tvorjenke sP2v% P3 v% Tvorjenke s P3 v % (M/m)elo- 0,0 0,0 100 100 0,0 0,0 (M/m)eteoro- 0,0 0,0 0,0 0,0 100 100 (M/m)obi- 50,0 75,3 22,8 19,7 27,3 5,1 (N/n)arko- 24,1 1,5 51,7 26,7 24,1 71,8 (S/s)eks- 0,0 0,0 66,7 57,1 33,3 42,9 (T/t)ehno- 18,9 0,3 61,3 1,4 19,8 98,3 (V/v)ibra- 20,0 2,3 20,0 2,3 60,0 95,3 «Ni 2.1 Kot kaže, je največja družljivost z domačimi podstavimi pri zloženkah s prvo sestavino e-, tej pa sledijo mobi-, evro-, eko-, disko- in etno-, saj imajo v drugem delu več kot četrtino domačih podstav. Glede na delež tvorjenk pa je mogoče oceniti, da je le pri mobi- in e- s temi podstavami tvorjenih več kot šestdesetodstotni delež vseh tvorjenk, medtem ko je pri ostalih v mejah dvaindvajsetih odstotkov (evro-) oz. med 0,6-3,1 odstotki (disko-, eko-, etno-). Pozornost zbujajo tisti prvi deli zloženk, ki imajo relativno majhen delež Pl, toda delež takih tvorjenk predstavlja 40-60-odstotni delež vseh tvorjenk (ego-, kiber-). Pri ego- je odstotek visok zaradi imena podjetja Egoles, pri kiber- zaradi pogoste družljivosti s podstavama -prostor(ski) in -kavarna, za lastno ime gre v primeru Kiberpipa. Opazno je število prvih delov zloženk, ki niso družljivi s Pl (balneo-, biblio-,flzio-, globah-, krimi-, mafio-, melo-, meteoro-, seks-). Ti so družljivi le s podstavami P2 in P3, to pomeni, da smo jih kot tvorjenke v slovenščino prevzeli in ustrezno prilagodili. Najverjetneje pa zaradi omejene rabe (strokovni jezik oz. sleng) ne postajajo splošno družljive z domačimi podstavami. Za slednje je namreč pogoj visoka frekvenca prve sestavine zloženk, kije posledica pogoste medijske rabe, zaradi česar prehaja v vsesplošno, kot je to mogoče opaziti pri e-, evro- in mobi-. Je pa zanimivo, da se prvina globah- z nizko pojavitvijo (vsega 2 zloženki -fob(ik)) ni razširila, čeprav je po Novi besedi pojavitev besede zelo visoka (global* = 15442 zadetkov). 'w N 2.2 Zanimivo je še pogledati, ali SP 2001 -ki v mnogih primerih vključuje v SSKJ še odsotne predstavljene prvine kot prve dele zloženk - upošteva pri navajanju zgledov najpogostejše primere tudi hibridnih tvorjenk, kjer seveda obstajajo. Pri agro- navaja najpogostejšo agroživilstvo, ne pa tudi agroživilski, pri disko- se kot primer rabe navaja pisano skupaj in narazen le diskoples, ki nima pojavitve v Novi besedi. Po zbranih podatkih imata po dve pojavitvi le še -glasba, -nuna, -voznik. Smiselno bi bilo vključiti vsaj prvo. Z e- SP navaja tvorjenke -linija, -pošta, -pošten, ki so razvrščene v P2, izmed podstav iz Pl pa sta vključena -naslov, -knjiga. Glede na trenutne rezultate bi po pogostosti bilo dobro navesti še -poslovanje, -pismo-, -uprava, -sporočilo, ki imajo več kot sto pojavitev. Pri ego- je občnoimenska le egos oba z eno pojavitvijo, Egoles je lastno ime in verjetno ni prišlo v izbor SP. Za eko- bi bilo treba upoštevati vsaj še -točko, -šolo -zastavo, medtem ko je Ekoles Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah ^ ime podjetja. SP pri etno- v skupini hibridnih zloženk navaja le etnozbirka, ki v P*1 Novi besedi nima pojavitve, ustrezno bi bilo vključiti še -glasba, -skupina. Pri evro- N zaradi visokih pojavitev pogrešamo navedbo zloženk, katerih drugi del je -območje, ""' -poslanec, -skupina. Treba bi bilo uvesti kot prvi del zloženk tudi info- in vključiti ^ -pikar-točka, -vojna, pri narko- vsaj -kralja -trgovec\ pri tehno- pa je med drugim O že upoštevana -glasba, dodati bi bilo smiselno še -znanost, -zabava, -stroj \ zadnja m je sestavina v imenu podjetja. 0 2.3 Podrobnejši pregled nekaterih prvih delov zloženk, po izvoru internacionalizmov, ^ in njihove sposobnosti druženja s slov(en/an)skimi podstavami je pokazala opazno ,y stopnjo hibridizacije takih zloženk, med katerimi zlasti po številu možnih podstav in sms njihovih oblik ter tvorjenk izstopajo e-, evro-, eko-. Delež vključenih takih tvorjenk je v SP relativno majhen in pogosto ni upoštevan kriterij zastopanosti v rabi, kar so N pokazali navajani zgledi s pojavitvijo nič oz. odsotnost takih, ki imajo opaznejšo > pojavitev v korpusu Nova beseda. *s Postavlja se tudi zanimivo vprašanje o vključevanju lastnoimenskih prvin. V tem — primeru gre za pogosta hibridno tvorj ena stvarna lastna imena, ki j ih ni mogoče izločiti & iz SP vsaj iz dveh razlogov. SP se je vendarle odločil zajeti del pogostejše lastnoi- ?% menske leksike. Delež zajetih imen podjetij je majhen30 in večinoma tudi pravopisno *- neproblematičen, čeprav navedeni korpusni podatki kažejo veliko prisotnost hibridnih imen, ki sooblikujejo slovenski leksikalni sestav z dobrimi in slabimi zgledi. ^ Drugo vprašanje pa je seveda normativno vrednotenje takih hibridnih zloženk. Ker je T jezikovna raba raznolika in se odziva na vsakdanje potrebe, je zato iluzorno pričakuje vati uresničitev in uveljavitev načela, daje najbolje, če se domače druži z domačim in ""'S?«*6' o prevzeto s prevzetim. Hibridizacija je danes prisotna tako pri izpeljankah (Stramljič V Breznik 1992), še bolj pa je očitna pri sestavljenkah in slednjič pri zloženkah, kot je ^ bilo prikazano. Gre preprosto za jezikovno vsrkavanje prevzetih prvin in njihovo kombiniranje z domačimi in s tem vključevanje v slovenski leksikon, zato je pomembno, da slovarji take pojave vključujejo in se odzivajo na spremembe v jeziku. Literatura Stjepan Babic, 1986, Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku, Zagreb. Wolfgang Fleischer, Irmhild Barz, 1992, Wortbildung der deutsche Gegenwartssprache, Tübingen, Max Niemeyer Verlag. Elisabete Link, 1990, Das Wörterbuch der Wortbildungsmittel. Wörterbücher/Dictionaries / Dictionnair es,. Berlin, New York, Walter de Gruyter, 1223-1230. Našli smo naslednja imena podjetij: Aero, Adria Airways, Aeroflot, Agfa, Bata, Cimos, Droga, Elan, Elma, EMO, Eta, Fiat, Fructal Gorenje, Gorenjka, Gospodarska zbornica Slovenije, Gradiš, Hmezad, Ina, Jata, Jelovica2, Kavasaki2, Krka3, Lek, Litostroj, Lufthansa, Magirus , Maries, Meblo, Mercator2, Metalka, Mlinotest, Mura2, Nama, Peko, Petrol, Pomurka, Rog2, Saturnus, Swissair, TAM, Telekom, Toko, Tomos, Tosama, Totra, Velana. ____________Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah___________ Nataša Logar, 2003, Besedotvorna stilistika, Magistrsko delo, Ljubljana. ^ Ingeborg Ohnheiser (ur.), 2003, Komparacja wspölczesnychjezyköw slowiahskich, 1 %rt Slowotwörstwo/Nominacja,UmwQYsytQt Opolski - Instytut Filologii Polskiej ® i Opolskie Towarzystwo Przyjaciöl Nauk. ^ Irena Stramljič Breznik, 1992, Izglagolske izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, JL Slavistična revija XL/4, 411-427. — 2004, Besedno družinski slovar slovenskega jezika, Poskusni zvezek za iztočnice na B, Maribor, Zora Priročniki 1. "- — 2005, Pomembna monografija o besedotvornih spremembah v slovanskih jezikih, -^ Slavistična revija 53/2, 237-243. m Jože Toporišič, 1981, Slovenski knjižni jezik 4, Maribor, 137-140. *"" — 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana. ^ — 1996, Slovenski jezik in sporočanje 2, Maribor, 113-116. — 2000, Slovenska slovnica, Četrta, prenovljena in razširjena izdaja, Maribor. ^ Ada Vidovič Muha, 1988, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana. — 2000. Slovensko leksikalnopomenoslovje, Govorica slovarja, Ljubljana, Znan- stveni inštitut FF. Viri Slovenski pravopis, 2001, ur. J. Toporišič, Ljubljana. Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z obliko slovnimi podatki, Elektronska izdaja na plošči CD-ROM, Ljubljana 1998. Marko Snoj, 1997, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. Veliki slovar tujk, 2002, ur. M. Tavzes, Ljubljana. Korpus Nova beseda: http://bos.zrc-sazu.si Loan and Native Elements in Slovene Compounds Summary The article discusses the first parts of compounds which resulted from the clipping of a loan base and are considered to be either the most productive morphemes or the morphemes of most recent origin in the majority of Slavic languages. The author examined which of these compound-parts have already been included in Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of standard Slovene), Slovenski pravopis 2001 (Slovene orthographic code 2001) an d Veliki slovar tujk (Unabridged dictionary of foreign words). The analysisrevealed that this type of introductory compound-parts was reasonably well covered in the dictionary part of the orthographic code and in the dictionary of foreign words. Further on, the combinability of selected compound-parts with a) Slovene/Slavic morphemes, b) loan base morphemes and c) confixes Irena Stramljič Breznik: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah ^ is presented in the article. The presentation is based on data from the Nova beseda — text corpus. All three types of bases and derivatives were presented in tables and N equipped with numeric data. With the focus on the most frequent derivatives of each type a high percentage of hybridism may be observed in this type of compounds, ^ among which the compound-parts e-, evro- and eko- are the most frequent in bases O and in their variant forms, as well as in derivatives. The dictionary part of the Slo- x vene orthographic code includes a relatively small quota of such compound-parts r* and, furthermore, the criterion of usage seems to have been frequently ignored, r^ since some examples with zero hits have been included and some with a relatively ^ high number of hits in the Nova beseda text corpus have been omitted. As far as the ^ standardization of language is concerned the hybridism in compounds is nowadays a iam reality and has to be accepted as such. In the Slovene language (as well as in others) loan elements are constantly being absorbed and combined with the native ones, and S such combinations are becoming a part of general Slovene lexical fund - and for > this reason it is important that they are included in dictionaries. W ^ Irena Stramljič Breznik, Pedagoška akademija Univerze v Mariboru, Koroška cesta K 160, 2000 Maribor — E-pošta: irena.stramljic@uni-mb.si l~J/ Tonemski naglasni tipi glagola v (knjižni) slovenščini Matej Sekli IZVLEČEK: V članku so obravnavani tonemski naglasni tipi glagola v (knjižni) slovenščini tako s sinhronega kot z diahronega gledišča. Sinhroni pogled podaja naglasne vzorce posameznih glagolskih vrst in razredov. Diahroni vidik posamezni glagolski obliki določa njeno praslovansko izhodišče. Obravnava izhaja iz knjižno jezikovnega gradiva, kije dopolnjeno z narečnim predvsem v primeru, da slednje izkazuje starejše jezikovno stanje. ABSTRACT: This article discusses the pitch accent classes of the verb in (standard) Slovene, from the diachronic as well as from the synchronic point of view. The synchronic perspective presents the accent paradigms of a single verb class. The diachronic point of view defines the Proto-Slavic origin of the single verb form. The discussion is based on (standard) language material. Dialectal material is adduced especially when being more archaic. OUvod Naglas glagolaje bil v drugi polovici 20. stoletja za (knjižno) slovenščino natančneje obdelan v Uvodu v Slovar slovenskega knjižnega jezika, in sicer v razdelkih Sheme za dinamični naglas in oblikoslovje (SSKJ 1971, § 193-195) in Sheme za tonemski naglas (SSKJ 1971, § 209-211), delo Jakoba Riglerja, ter v Slovenski slovnici 1976 in kasnejših izdajah ter v Slovenskem pravopisu 2001 (SP 2001, § 914-920, 1202-1206), delo Jožeta Toporišiča.1 Rigler je naglas glagolskih oblik obdelal glede na naglas v nedoločniku in sedanjiku: 1. naglas je na istem zlogu nedoločnika in sedanjika: 1.1 naglas ni neposredno pred -ti in -m; 1.2 naglas je neposredno pred -ti in -m; 1.3 naglas ni neposredno pred -ti oziroma -či in ne neposredno pred -m; 1.4 naglas ni neposredno pred -ti in je neposredno pred -m; 2. naglas je na različnih V drugi polovici 19. stoletja je o glagolskem naglasu izčrpno pisal Matija Valjavec ovojem delu Prinos knaglasu u (novo) slovenskom jeziku, kije izhajalo v Radujugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v obdobju 1878-95, in sicer v knjigah 63, 65, 67, 68, 71, 73, 74, 76, 77, 93, 94, 102, 105, 111, 118 v letih 1883-1894. N Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini zlogih v samem nedoločniku ali v nedoločniku in sedanjiku. Toporišič je v svoji slovnici naglas glagola obravnaval v poglavjih: Naglas sedanjiških oblik (Toporišič 2000, 364-368), Naglas nedoločniških oblik (Toporošič 2000, 373-383), Naglasni tipi glagolskih oblikotvornih vzorcev (Toporošič 2000, 383-387). V zadnjem navedenem poglavju je povzemalno prikazan (jakostni) naglas glagola glede na razmerje naglasa v nedoločniku in sedanj iku ter (tonemski) naglas glagolov na -i-ti -i-m. Riglerjev in Toporišičev način opisa glagolskega naglasa za slovenski knjižni jezik je bil uporabljen tudi pri opisu glagolskega naglasa posameznih slovenskih krajevnih govorov (Toporišič 1990, Smole 1994 in 1996, Škofic 1996, Weiss 1998, Jakop 2003). Namen pričujočega prispevka je prikazati glagolski tonemski naglas v (knjižni) slovenščini po posameznih glagolskih vrstah in razredih, kot so tradicionalno uveljavljeni v slavističnem jezikoslovju od Josefa Dobrovskega dalje in so bili v slovenistiki v rabi do Slovenske slovnice 1968 (Bajec-Kolarič-Rupel 1968, 217-234). V novejšem času se k tovrstni delitvi glagolov vrača slovenistično narečjeslovje (Koletnik 2001, 158-179). V članku so torej obravnavani tonemski naglasni tipi posameznih glagolskih vrst in razredov v (knjižni) slovenščini tako s sinhronega kot z diahronega gledišča. Sinhroni pogled podaja naglasne vzorce posameznih glagolskih vrst in razredov glede na naglas v nedoločniku in sedanj iku ter značilne zglede. Pri tem gre za razširitev Toporišičevega prikaza naglasnih tipov glagolov na -i-ti -i-m (Toporišič 2000,387, SP 2001, § 1202) na ostale glagolske vrste in razrede. Diahroni vidik posamezni glagolski obliki določa njeno praslovansko izhodišče s pomočjo zgodovinskoprimerjalne metode in metode rekonstrukcije. Naslanja se na obravnavo glagolskega naglasa, kot ga je v slovansko zgodovinskoprimerjalno jezikoslovje vnesel Christian S. Stang (Stang 1957, 107-154). Obravnava izhaja iz slovenskega knjižnojezikovnega gradiva, ki je dopolnjeno z narečnim predvsem v primeru, da slednje izkazuje starejše jezikovno stanje.2 Izpostavljeni so predvsem izhodiščni, tj. podedovani naglasni tipi, drugotni, tj. nalikovni in prevzeti naglasni tipi, ki imajo posledično precej onostavne naglasne vzorce, niso natančneje predstavljeni. Obravnavane so naslednje glagolske oblike: 1. nedoločniška osnova: dolgi nedoločnik, kratki nedoločnik, namenilnik, deležnik na -/, deležnik na -n\ 2. sedanjiška osnova: sedanjik, velelnik. Ostale glagolske oblike zaradi svoje nekontinuitete v posameznih krajevnih govorih niso obravnavane. 2 32 Slovenistične narečjeslovne obravnave glagolskega naglasa običajno izhajajo iz stanja v slovenskem knjižnem jeziku. Ker je z zgodovinskojezikoslovnega stališča jezikovno stanje v posameznem krajevnem govoru v primerjavi s knjižnojezikovno kodifikacijo prvotnejše ali drugotnejše, lahko pri naslanjanju na knjižnojezikovno normo pri popisu narečnega gradiva pride do »umanjkanja« določenega (knjižnega) naglasnega tipa ali do dokumentacije »novega« naglasnega tipa, ki ga v knjižnem jeziku ni, pogosto pa se pojavljajo tudi nerazložljive »izjeme«. Sinhroni opisi posameznih krajevnih govorov so nedvomno predpogoj za kakršnokoli jezikoslovno preučevanje le-teh, zgodovinskoje-zikoslovni komentarji k slednjim (s časovnojezikovnimi plastmi kot podedovano, na-likovno, prevzeto (iz stičnega tujega ali krovnega knjižnega jezika)) pa šele omogočajo, da jezikovnosistemske posebnosti posameznih krajevnih govorov postanejo med seboj genetsko- in tipološkojezikoslovno primerljive in ne ostajajo le »lokalne pekuliarnosti«. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini 1 Glagoli na -e-ti Glagoli z nedoločniško pripono -0- v (knjižni) slovenščini nadaljujejo psi. glagole z nedoločniško pripono *-0- (psi. glagolska vrsta I). Glede na izglasni korenski soglasnik se znotraj delijo na sedem razredov. Z naglasoslovnega stališča se zdi smotrno glagole te vrste razdeliti na tri skupine. To so glagoli s korenom na: 1. nezvočnik s sedanjiško pripono sin. -e- < psi. *-e- (psi. glagolski razredi 1/1-4); 2. samoglasnik s sedanjiško pripono sin. -je- < psi. *-ie- (psi. glagolski razred 1/7); 3. nosnik in jezičnik s sedanjiškima priponama sin. -e-, -je- < psi. *-e-9 *-ie- (psi. glagolska razreda 1/5, 6). C*-! « »/i pum», > 1.1 Glagoli na -e-ti -e-m Glagoli s korenom na nezvočnik ter z nedoločniško pripono -0- in sedanjiško pripono -e- poznajo štiri naglasne tipe, ki ustrezajo štirim izhodiščnim praslovanskim: ■*** lesti gristi tresti nesti lest/lest grist/grist trest/trest nest/nest lest grist trest nest/nest ležal lezla lezlo grizol grizla grizlo tresol tresla treslo nesol nesla neslo -lezen -lezena -lezeno -grizen -grizena -grizeno -tresen -tresena -treseno * -nesen -nesena -neseno ležem grizem tresem nesem lezes lezejo grizeš grizejo treses tresejo/treso neseš neso lezi ležite griži grizite tre si tresite/tresite nesi nesite *#**■ 1.1.1 Tip lesti ležem z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanj iku podobno kot tip biti bijem odraža psi. naglasni tip a: sin. CVC-0-ti CVC-e-š< psi. *CVC-0-ti *CVC-e-šb (a): sin. lesti ležeš, stok. Ijesti Ijezeš/lesti ležeš, čak. lizeš, rus. Jie3tnb jie3evub < psi. *lesti *lezešb (a).19 Kratki nedoločnik: sin. lest, čak. list < psi. *lestb, sin. lest je drugotno. Namenilnik: lest < psi. *lest-b.3 Deležnik 3 Psi. glagoli z nedoločniško pripono *-o- s psi. starim akutom na korenu v nedoločniku imajo v sin. v kratkem nedoločniku podedovano kračino na korenu, v namenilniku pa cirkumfleks na dolžini na korenu: sin. CVC-0-t < psi. *CVC-0-tb, sin. CVC-0-t < psi. *CVC-0-t-b. Dvojnično se v kratkem nedoločniku pojavlja tudi cirkumfleks na dolžini na korenu. Možni razlagi nastanka te dolžine sta: 1. po podaljšavi kračine v edinem/ zadnjem besednem zlogu (podobno npr. tudi v im. ed. samostalnikov moške o-jevske sklanjatve, od koder se cirkumfleks na dolžini lahko razširi tudi v odvisne sklone: sin. ded deda/ded deda, stok. djed djeda/ded deda, čak. did dida, rus. ded deda < psi. *dedt *deda (a)); 2. medsebojno mešanje oblik kratkega nedoločnika in namenilnika, na kar bi kazalo ponekod dvojnično pojavljanje kračine na korenu v namenilniku. Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini hJ na -/: sin. ležal lezla lezlo, stok. Ijezao Ijezla Ijezlo/lezao lezla lezlo, rus. ne3 ne3Jia jie3Jio < psi. *lezl-b *lezla *lezlo.4 Deležnik na -n: sin. -lezen -lezena -lezeno, stok. Ijezen Ijezena Ijezeno/lezen lezena lezeno, rus. ne3en ne3eua jie3eno < psi. *lezem> *lezena *lezeno.24 Velelnik: sin. lezi ležite, stok. Ijezi Ijezite/lezi ležite, rus. jie3b ne3bme < psi. *lezi *lezete. Zgleda: lesti ležem, sesti sedem. 1.1.2 Tip gristi grizem, tresti tresem z akutom na korenu ne na širokem sredinskem samoglasniku v nedoločniku in v sedanjiku predstavlja sovpad dveh psi. naglasnih tipov, in sicer psi. naglasnega tipa a/c in psi. naglasnega tipa c glagolov s psi. dolgim samoglasnikom v korenu: sin. CVC-o-ti CVC-e-š < psi. *CVC-o-ti *CVC-e-šb (a/ c): sin. gristi grizeš, stok. gristi grizeš, čak. grizeš, rus. ep'bicmb epbueuib < psi. *gryzti *gryzešb (a/c); sin. CVC-o-ti CVC-e-š < psi. *CVmC-0-ti *CVmC-e-šb (c) // +\Ym = Psl- *KI: sm- tresti treses, stok. tresti treses, čak. treses, rus. mpncm'u mpRceiub < psi. *tresti *trqsešb (c).9 Med izhodiščnima naglasnima tipoma je prišlo do sovplivanja, sovpadanja in mešanja. S sinhronega vidika za posamezen sin. glagol torej ni mogoče določiti, ali je prvotno pripadal psi. naglasnemu tipu a/c ali c. Znotraj glagolov tega tipa sta se izoblikovala dva glavna podtipa s prehodnimi različicami: 1. podtip gristi grizem z naglasom na korenu v 3. os. mn. sedanjika in v 2. os. mn. velelnika (grizejo, grizite); 2. podtip tresti tresem z dvojničnim naglasom na končnici oz. na sedanj i ški priponi v 3. os. mn. sedanjika (manj pogosto) in v 2. os. mn. velelnika (bolj pogosto) (tresejo/treso, tresite/tresite). Kratki nedoločnik: sin. grist, čak. grist < psi. *gryztb, sin. grist je drugotno; sin. trest/trest za sin. *trest (čak. trQst) < psi. *tr%stb je drugotno po naliki na grist/ grist. Namenilnik: sin. grist < psi. *gryzt-b; sin. trest za sin. *trest < psi. ^trqst-b je drugotno po naliki na grist? Deležnik na -/: sin. grizal grizla grizlo, stok. grizao grizla grizlo, rus. 2p'bi3 ep'bi3Jia ap'bi3no < psi. *gryzl-b *gryzla *gryzlo; sin. tresal tresla treslo je drugotno po naliki na grizol grizla grizlo.5 Deležnik na -n: sin. -grizen -grizena -grizeno, stok. grizen grizena grizeno, rus. -zp'buen -zp'buena -3p'bi3eno < psi. *gryzen-b *gryzena *gryzeno;24 nar. sin. -tresen -tresena -treseno/-tresen -tresenä -tresenö, stok. tresen tresena treseno, rus. -mpncen -mpncenä -mpnceuö 4 34 Izglasni soglasniški sklop nezvočnik + zvočnik, ki se pojavlja v obliki moškega spola ednine deležnika na -/ pri glagolih z nedoločniško pripono -0- in s korenom na nezvočnik, je v sin. najverjetneje že pred nastankom drugotnega polglasnika, tj. ko je po onemitvi psi. izglasnega polglasnika postal zlogotvoren, povzročil nadomestno podaljšavo spredaj stoječega samoglasnika. Posledica tega sta: 1. nastanek cirkumfleksa na mestu odraza za psi. stari akut (sin. lezsl ~ lezla, grizdl ~ grizla; prim, tudi im. ed. samostalnikov moške o-jevske sklanjatve: nar. sin. vetdr vetra, Vnanje Gorice, Vlado Nartnik, ustno), od koder se cirkumfleks na dolžini lahko razširi tudi v odvisne sklone: knj. sin. vetdr vetra, stok. vjetar vjetra/vetar vetra, rus. eemep eempa < psi. *uetrh *uetra (a)); 2. nastanek ožine sredinskega samoglasnika na mestu odraza za psi. novi akut na kračini v edinem/zadnjem besednem zlogu (sin. nesol ~ nesla, mogd ~ mogla, prim, tudi dobsr dobra, mokor mokra). Prvotne oblike npr. izkazujeta stok. tresao tresla treslo, rus. mp'nc mpncnä mpncnö < psi. *trgsl'b *trqsld *trqslo. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini 1.1.3 Tip nesti neseni z akutom na korenu na širokem sredinskem samoglasniku v nedoločniku in v sedanj iku reflektira psi. naglasni tip c glagolov s kratkim samoglasnikom v korenu: sin. Ce/öC-0-ti Ce/oC-e-š < psi. *CF C-0-ti *CV C-e-šb (c) // +[Vm = psi. *e/*o]: knj. sin. nesti neseš, nar. sin. nestineseš, stok. nesti neseš, čak. neseš, rus. necrriu necetub < psi. *nesti *nesešb (c).9 Kratki nedoločnik: sin. 6 rez. (Bela): strasa'ng (Steenwijk 1992, 321), wkra'den (Steenwijk 1992, 271). Cirkumfleks na sedanjiški priponi v dvojinskih in množinskih oblikah velelnika glagolov s sedanjiškimi priponami -e-, -ne-, deloma -je-, -i-, ki odražajo psi. naglasna tipa b in c, je refleks psi. starega akuta in je prvoten v oblikah, ki vsebujejo izglasni -a {tresiva tresita, podobno kot npr. sin. motika, stok. motika, čak. motika, rus. Mom'biea < psi. *motyka ~ sin. kobila, stok. kobila, čak. kobila, rus. Koö'buia < psi. *kobyla), medtem ko je v oblikah brez izglasnega -a drugoten {tresimo tresite). Naglas na sedanjiški priponi je obvezen za glagole psi. naglasnega tipa b s psi. kratkim samoglasnikom v korenu ter za glagole psi. naglasnega tipa c, ki ne pripadajo psi. glagolski vrsti I. Vsi ostali glagoli poznajo tudi oblike kot tresiva tresita, tresimo tresite, ki pa so še drugotnejše, nalikovne po naglasu edninske oblike velelnika ali sedanjika sploh. rez. (Bela): m'lest 'mutzen (Steenwijk 1992, 282), tj. mlest molzem Sedanjik psi. glagolov naglasnega tipa c je bil razen v 1. os. ed., ki je najverjetneje imela psi. stari cirkumfleks na korenu, naglašen na končnicah. S končnic s psi. izglasnim polglasnikom je prišlo do naglasnega umika na sedanjiško pripono in nastanka psi. novega akuta: psi. *-e-š'b > *-e-šb, psi. *-e-t'b > *-e-tb, psi. *-Q-t'b > *-Q-tb (podobno velja tudi za psi. sedanjiško pripono *-ie-); psi. *-i-š'b > *-i-šb, psi. *-i-t'b > *-i-tb, psi. *-£-/'*> > *-%-tb. Na končnicah brez psi. izglasnega polglasnika se je psi. naglas ohranil: psi. *-e-ue, psi. *-e-td, psi. *-e-te, psi. *-e-mo, psi. *-e-te; psi. *-i-ue, psi. *-i-td, psi. *-i-te, psi. *-i-mo, psi. *-i-te. Prvotno stanje z izjemo 1. os. ed. izkazuje npr. ukr. uecy nečem nece, neceMÖ neceme necymb. Izhodišče za sin., v kateri je v 1. os. ed. prišlo do posploši-tve atematske končnice na sedanjiško osnovo (*-e-mb, *-i-mb), je torej v tem naglasnem tipu naglas na sedanjiški priponi v ed. in v 3. os. mn. ter naglas na končnici v dv. in mn. razen v 3. os. mn. Naglas na korenu v 3. os. mn. je v sin. torej drugoten. Do splošnosln. naglasnega umika na prednaglasno dolžino pride v /-jevski sedanjiški spregatvi v sin. trizložnih oblikah (psi. *morite > sin. morite ~ psi. *morišb > sin. moriš, kjer je naglasni umik že psi.), v -e-jevskih sedanjiških spregatvah pa v sin. dvozložnih oblikah s prednaglasno dolžino (psi. *tr$sešb > sin. treses). Do sin. naglasnega umika na prednaglasno kračino ne pride v vseh sin. narečjih, tako da se načeloma pri glagolih s f-4 < psi. *trqsem> *trqsend *trqseno,6 knj. sin. -tresen -tresena -treseno je drugotno po naliki na -grizen -grizena -grizeno. Velelnik: sin. tresi tresite, stok. tresi tresite, m rus. mpnc'u mpudume < psi. *trqsi *tresete, sin. tresite je drugotno;7 sin. griži, X stok. griži, rus. epbu'u < psi. *gryzi, sin. grizite za sin. *grizite (stok. grizite, rus. ^ rr m zpbu'ume < psi. *gryzete) je drugotno. ^ Glagoli z naglasom tipa griži grizite'. gosti godem, gristi grizem, molsti molzem, nar. mlesti molzem* pasti padem, pasti pasem, rasti rastem (rasto), striči strižem, zebsti zebe. Zgledi z velelnikom tipa tresi tresite: mesti meteš/mesti meteš, pleti plevem, presti predeš/presti predeš, seči sečem (velelnik samo sedite), streči strežeš, tolči tolčem, nar. tleči tolčem, tresti tresem, vleči vlečem. Zgledi kot pasti padem kažejo na prehod tovrstnih glagolov v tip lesti ležeš (kldsti kladeš, star. klästi kladeš, krasti kradeš). Redkeje se pojavlja tudi obratno: vreči voržeš (värzite/varzite). N C/i SI Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini n§st, čak. nest < psi. *nestb, nest je drugotno. Namenilnik: sin. nest < psi. *nesth, sin. nest je drugotno. Deležnik na -/: knj. sin. nesal nesla neslo, nar. sin. nesol nesla neslo, stok. nesao nesla neslo, rus. nec necna necno < psi. *nesh *neslä *neslö.4 Deležnik na -n: knj. sin. -nesen -nesena -neseno, nar. sin. -nesen -nesena -neseno, stok. nesen nesena neseno, rus. necen necena neceno < psi. *nesen-b *nesena *neseno. Velelnik: knj. sin. nesi neslte, nar. sin. nesi nesite, stok. nesi nesite, rus. nedu nedume < psi. *nesi *neseteJ Zgledi: bresti bredem, grebsti grebeni, mesti metem, nesti nesem, plesti pletem, söpsti sopern, vesti vedem, nar. -vesti -vezem',peči pečem, reči rečem, teči tečem. 1.1.4 Glagol moči morem odraža psi. glagol naglasnega tipa b: sin. moči moreš, stok. moči možeš, čak. moreš, rus. MÖHb MÖotceiub < psi. *moti *možešb (b).16 Kratki nedoločnik: sin. moč, čak. moč < psi. *moib. Deležnik na -/: knj. sin. mogal mogla moglo, nar. sin. mogol mogla moglo, stok. mögao mogla moglo, rus. jvioa Možna M03JIÖ < psi. *mdglh *moglä *moglö.4 1.1.5 Glagol cvasti cvatem/cvästi cvätem je naslednik psi. glagola naglasnega tipa c s psi. polglasnikom v korenu: sin. cvosti cvoteš/cvosti cvdteš, stok. cvästi cvdteš, rus. ifeecm'u ueemewb < psi. *kubsti *kubtešb (c);9 3. os. ed. sedanj ika: sin. cvato < psi. *kubtQtb, sin. cvatejo/cvätejo je drugotno. Kratki nedoločnik: sin. cvSst < psi. *kubstb. Deležnik na -/: sin. cvat51 cvatla cv9tlo/cv9tal cvätla cvätlo, stok. cväo cväla cvälo, rus. ueen ueejia ueeno < psi. *kubtl''b *kubtld *kubtlo. Velelnik: sin. cv9ti/cv5ti cvatite, stok. cväti cvätite, rus. ueem'u ueem'ume < psi. *kubti *kubtete;1 sin. cvätite je drugotno. 1.1.6 Glagol peti pojem kaže na psi. glagol naglasnega tipa a/c: sin. peti poješ, stok. pjeti/peti poješ, rus. nemb noeiub < psi. *peti *poiešb (a/c).9 Kratki nedoločnik: sin. pet < psi. *petb, sin. petje drugotno. Namenilnik: sin. pet < psi. *pet-b? Deležnik na -/: sin. pel pela pelo je drugotno, stok. pjeo pjela pjelo/peo pela pelo, rus. neu nejia neno < psi. *peh *pela *pelo. Deležnik na -n: sin. pet peta peto je drugotno.11 Velelnik: sin. poj pojte je drugotno za psi. *poii *poiite. 1.2 Glagoli na -e-ti -je-m Glagoli s korenom na samoglasnik ter z nedoločniško pripono -o- in sedanjiško pripono -je- imajo dva naglasna tipa, ki nadaljujeta dva praslovanska: psi. kratkim samoglasnikom v korenu lahko srečujemo z naslednjimi stanji: 1. odsotnost naglasnega umika in ohranitev prvotnega naglasnega mesta v celotnem spregatvenem vzorcu: psi. *nesešb > nar. sin. neseš, psi. *nesete > nar. sin. nesete; 2. odsotnost naglasnega umika in posplošitev naglasa iz ed. v dv. in mn.: psi. *nesešb > nar. sin. neseš —► nar. sin. nesete; 3. naglasni umik in ohranitev prvotnega naglasnega mesta v celotnem spregatvenem vzorcu: psi. *nesešb > sin. neseš, psi. *nesete > sin. nesete; 4. naglasni umik in posplošitev naglasa iz ed. v dv. in mn.: psi. *nesešb > sin. neseš —► sin. nesete. Pri glagolih s psi. dolgim samoglasnikom v korenu se v trizložnih oblikah torej lahko srečujemo: psi. *tr nar. sin. tresete/tresete, treses —> tresete. v Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini biti piti bit/bit pit/pit bit, -bit/-bit pit, -pit/-pit bil bila bilo pil pila pilo -bit -bita -bito -pit -pita -pito bljem bijes bij ej o/bij g pijem piješ pijejo/pijo bij bijte PU pijte 1.2.1 Tip biti bijem z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanjiku je podobno kot tip lesu ležem refleks psi. naglasnega tipa a: sin. CV-0-ti CV-je-š < psi. *CV-0-ti *CV-ie-šb (a): sin. biti biješ, stok. biti biješ, čak. biješ, rus. 6'umb 6bewb]° < psi. *biti *biiešb (a).19 Oblika za 3. os. mn. sedanjika sin. bijejo < psi. *biiotb, sin. bijo je drugotno po naliki napije*. Kratki nedoločnik: sin. bit, čak. bit < psi. *bitb, sin. bitje drugotno. Kračina je pogostejša pri gret/gret, štet/štet. Namenilnik: sin. bit < psi. *bith, sin. -blt/-bit je drugotno razen oblike sin. -bit < psi. *"-bit-b? Deležnik na -/: sin. bil bila bilo < psi. *bil-b *bila *bilo. Nekateri glagoli izkazujejo (dvojnično) podaljšavo v obliki za moški spol ednine (bril/bril, grel/grel, kril/kril, štel/štel; čul/čul, ril/ril, -ÜI/-ÜI; žil). Deležnik na -/: sin. -bit -bita -bito je drugotno.11 Velelnik: sin. bij bijte je drugotno za psi. *biii *biiite. Dvojnično kračino izkazujeta grej/grej grejte, štej/štej štejte. Zgledi: biti bijem, bnti brijem, čuti cujem, greti grejem, kriti krijem, -miti -mijem, -citi -cijem, riti rijem, star. speti spejem, siti sijem, šteti štejem, -uti -üjem, žiti žijem}1 10 V rus. je pri tovrstnih glagolih prišlo do posplošitve odraza psi. naglasnega tipa a/c (prim. 1.2.2). 11 Glagoli s psi. nedoločniško pripono *-o- in s korenom na ustni ali nosni samoglasnik imajo v sin. deležnik na -/ cirkumflektiran ne glede na prvotni naglasni tip. Nastanek naglasa je morda povezan s sestavljenimi glagoli, ki odražajo psi. naglasni tip c, a/c, a/b: sin. -pit -pito < psi. ^-pifb ^-pito, sin. -pita za sin. *-pita < psi. *-pitdje drugotno, nali-kovno po ostalih oblikah. Naglas sestavljenih glagolov tipa -pit -pita -pito je bil prenesen še na ostale nesestavljene in sestavljene glagole z nedoločniško pripono -o- in s korenom na samoglasnik v sin. Glagol speti spejem podobno kot glagol greti grejem prvotno spada v ta naglasni tip: speješ < psi. speiešb (a), greješ < psi. greiešb (a). Dvojnično ima ta glagol tudi sedanjik s skrčenjem spem. V sodobni knj. sin. običajen sedanjik s kračino spe m je nastal po modelu glagolov tipa sin. začeti začnem, zreti zrem. Glagol šteti štejem je v tej skupini drugoten. Prvotni sedanjik je ohranjen v nar. sin. šteš < psi. *čbtešb (c). Na osnovi sedanjika šteš je bil po modelu glagolov tipa sin. začeti začneš, zreti zreš najprej tvorjen nedoločnik šteti. Na osnovi nedoločnika šteti je bil po 12 f-vi UTt v S3 SÜSS*' m. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini pšfm 1.2.2 Tip piti pijem z akutom na korenu v nedoločniku in v sedanjiku je podobno kot tip gristi grizem odraz psi. naglasnega tipa a/c: sin. CV-0-ti CV-je-š < psi. N *CV-0-ti *CV-ie-šb (a/c): sin. piti piješ, stok. piti, rus. n'umb nbetub < psi. *piti w *piiešb/*pbiešb (c).9 Oblika za 3. os. mn. sedanjika sin. pijö < psi. *piiQtb/*pbiQtb, ^ sin. pijejo je drugotno. Kratki nedoločnik: sin. pit, čak. pit < psi. *pi'tb, sin. pitje O drugotno. Namenilnik: sin. pit < psi. */?/te, sin. -plt/-pit je drugotno razen oblike c/} sin. -pit < psi. *-pitb? Deležnik na -/: sin. pil pila < psi. *pTlT> *pild, sin. pilo za sin. r* *pilo < *pilo je drugotno, mogoče nalikovna po sestavljenih oblikah: sin. -pil -pila -pilo < psi. ^-pilh *-pild ^-pilo. Deležnik na -t: sin. -pit -pita -pito je drugotno.11 Velelnik: sin. pij pijte je drugotno za psi. *piii *piiite. Zgledi: piti pijem, liti lijem, viti vijem, viti vijem; gniti gnijem. <*»,. :z! asaaae m 1.2.3 Tip -iti -idem/-jdem predstavlja sestavljenke glagola iti, ki imajo v sedanjiku N sedanjiško pripono -de-\ sin. -iti -ideš, stok. ideš, rus. udeuib < psi. *iti *ibdešb (c).9 > Kratki nedoločnik: sin. -Tt/-it je drugotno. Deležnik na -/: sin. -š§l -šla -Š10/-Š16 (prim. 7.6). Velelnik: sin. -idi -idite, stok. Idi idite, rus. ud'u ud'ume < psi. *ibdi *ibdete. Zgledi: iziti, oditi, po iti, priti, uiti, vziti, zaiti. 1.2.4.1 Glagol stati stanem zrcali psi. glagol naglasnega tipa a: sin. stati staneš, stok. stati staneš, čak. staneš, rus. cmdmb cmaneiub < psi. * stati *stanešb.19 Kratki nedoločnik: sin. stat, čak. stät < psi. *stdtb. Namenilnik: sin. stat < psi. *stat-b? Deležnik na -/: sin. stal stala stalo, stok. stäo stala stalo, čak. stal stala stalo, rus. cman cmäna cmano < psi. *stälh *stäla *stalo. Deležnik na -n: sin. -stan -stana -stäno < *stan-b *stand *stano je sin. inovacija za sin. *stän stäna stäno < psi. *stam> *stana *stano. Velelnik: sin. stani, stok. stani, čak. stani, rus. cmaub < psi. *stani, sin. stanlte za sin. *stanite (stok. stdnite, čak. stänite, rus. cmaubme < psi. *stanete) je drugotno. 1.2.4.2 Glagol deti denem nadaljuje psi. glagol naglasnega tipa a: sin. deti deneš, stok. djeneš/deneš,13 rus. demb deneuib < psi. *deti *denešb. V sin. v sedanjiku glagoli s sedanjiškimi priponami -e-, -ne-, -je- izkazujejo cirkumfleks po naliki, akut bi bil zaradi izoliranosti glagolskega spregatvenega vzorca lahko celo prvoten. Kratki nedoločnik: sin. det < psi. *defo, sin. det je drugotno. Namenilnik: sin. det < psi. *det-b, sin. d£t je drugotno.3 Deležnik na -/: sin. d£l dela delo, rus. den dena deno < psi. *delb *dela *delo. Deležnik na -n: sin. det deta deto je drugotno.11 Velelnik: deni, stok. deni, rus. deub < psi. *deni, sin. denlte za sin. *denite (stok. denite, rus. deubme < psi. *denete) je drugotno. 1.2.5 Glagol znati znam je naslednik psi. glagola naglasnega tipa a: sin. znati znaš, stok. znati znaš, čak. znaš, rus. 3uamb 3Haewb < psi. *znati *znaiešb. Oblika znaš je nastala s skrčenjem, pri čemer je cirkumfleks refleks naglasa na prvem zlogu modelov glagolov greti grejem tvorjen sedanjik štejem. (Povzeto po Ramovš 1924, 292; Snoj 2003, 740.) 13 Nedoločnik je tvorjen po sedanjiku: stok. djenuti/denuti. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini neskrčenega zaporedja: psi. *znaiešb > popsl. *znašb > sin. znaš. Pri sestavljenih oblikah tega glagola lahko v sin. pride do naglasnega umika: knj. sin. poznaš, nar. sin. poznaš;14 psi. *poznaiešb > popsl. *poznašb (> knj. sin. poznaš) > *poznašb (> nar. sin. poznaš). Kratki nedoločnik: sin. znat, čak. znat < psi. *znatb. Namenilnik: sin. znät je drugotno za sin. *znat < psi. *znat-b? Deležnik na -/: sin. znal znala znalo, stok. znäo znala znalo, čak. znäo znala znalo, rus. 3hcui 3Hcuia 3hcuio < psi. *znal-b *znala *znalo. Deležnik na -n: znan znana znano < *znam> *znand *znano je sin. inovacija za sin. *znan znana znano < psi. *znäm> *znäna *znäno. Velelnik: znaj znajte < psi. *znäii *znaiite. CS * CN 0 1.3 Glagoli na -e-ti -(j)e-m Glagoli s korenom na nosnik in jezičnik ter z nedoločniško pripono -0- in sedanjiškima priponama na -e-, -je- izkazujejo dva naglasna tipa, ki odražata dva praslovanska: iS] žeti mleti začeti zreti žet/žet mlet/mlet začet/začet žret/žret žet/žet mlet • začet/začet žret zel/zel žela želo mlel/mlel mlela mlelo začel začela začelo zrl žrla zrlo -žet -žeta -žeto -mlet -mleta -mleto začet začeta začeto žft žrta žrto žanjem žanješ žanjejo meljem melješ meljejo začnem začneš začnejo/žačng zrem zres žrejo/žro žanji žanjite melji meljite začni začnite zri žrite -00** w N j#8SS8f 1.3.1 Tip žeti žanješ, mleti melješ z akutom na korenu v nedoločniku in v sedanjiku odraža psi. naglasni tip a/b: sin. Ce-o-ti CaN(j)-e-š < psi. *Cq-0-ti *CbN-(i)e-šb (a/b): sin. žeti žanješ, stok. žeti žanješ, čak. žanješ, rus. jfcdmb o^ueiub < psi. *žqti *žbnešb (a/b); sin. CRe/ä-0-ti Ce/g/aR(j)-e-š < psi. *Ce/oR-0-ti *Ce/o/bR-(i)e-šb (a/b): sin. mleti melješ, stok. mljeti melješ/mleti melješ, čak. meješ, rus. Monömb Meneiub, ukr. MOJiömu Meneui < psi. *melti *melešb (a/b).16 Kratki nedoločnik: sin. žet, čak. žet < psi. *z^7b, sin. mißt, čak. mlit < psi. *meltb, sin. žet, mletje drugotno. Namenilnik: sin. žet < psi. *z|te>, mlet < psi. *melth, sin. žet je drugotno.3 Deležnik na -/: sin. žel žela želo < psi. *žql-b *ž£la *žqlo, sin. mlel mlela mlelo < psi. *melli> *mella *mello, sin. žel, mlel s podaljšavo je drugotno. Deležnik na -t: sin. -žet -žeto < psi. ^-žet-b ^-žeto, sin. -mlet -mleto < psi. ^-melt-b *"-melto, sin. -žeta, nad. (Livek) poiznaš Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini -mleta za sin. *-žeta, *-mleta < psi. *-žetd, *-meltd je drugotno.11 Velelnik: sin. r r melji meljite < psi. *meli *melite,7 sin. žanji žanjite je drugotno. Od glagolov na nosnik ima prvotno obliko velelnika nar. sin. vzami/vz^mi vzamite < psi. *u-bzbmi *Uhzbmete,]5' 7 knj. sin. vzemi je najverjetneje branje po črki zapisa polglasnika z grafemom . Zgledi: jeti jdmem, meti mdnem, vzeti vzamem, žeti žanjem\ klati koljem (deležnik na -m -klan -klana -klano),25 mleti meljem, treti tarern (velelnik: tri trite). 1.3.2 Tip začeti začnem, zreti zrem z akutom na korenu ne na širokem sredinskem samoglasniku v nedoločniku in z naglasom na sedanjiški priponi v sedanjiku reflektira psi. naglasni tip c glagolov s polglasnikom v korenu v sedanj iku: sin. Ce-0-ti CN-e-š < psi. *Cq-0-ti *CbN-e-šb (c): sin. začeti začneš < psi. *četi *čbnešb (c); sin. CRe-0-ti CR-e-š< psi. *CeR-0-ti *CbR-e-šb (c): sin. zreti zreš, stok. ždrijeti/ ždreti ždreš < psi. *žerti *žbrešb (c).9 Oblika za 3. os. mn. sedanjika sin. začno < psi. *začbnQtb, sin. žro < psi. *žbrQtb, sin. začnejo, zrejo je drugotno. Kratki nedoločnik: sin. začet/začet, žret/žret je drugotno. Namenilnik: sin. začet/začet, žret je drugotno.3 Deležnik na -/: začel začela začelo < psi. *začel-b *začela *začelo, sin. začela je drugotno. Deležnik na -t: sin. začet začeto < psi. *začelb *začeto, sin. začeta za sin. *začeta < psi. *začetd\z drugotno.11 Velelnik: sin. začni začnite < psi. *začbni *začbnete, sin. žri žrite < psi. *žbri *žbrete.7 Zgledi: -četi -čneš, -peti -pneš, -teti -tmeš, -žeti -žmeš; -dreti -dres, mreti mreš, -preti -preš, zreti zreš. 2 Glagoli na -ni-ti -ne-m Glagoli z nedoločni ško pripono -ni- in sedanj i ško pripono -ne- v (knjižni) slovenščini nadaljujejo psi. glagole z nedoločniško pripono *-nQ- in sedanjiško pripono *-ne-(psl. glagolska vrsta TI). Poznajo tri izhodiščne naglasne tipe, ki ustrezajo dvema praslovanskima. dvigniti kreniti dvignit krenit dvignit krenit dvignil dvignila dvignilo krenil krenila krenilo dvignjen dvignjena dvignjeno -krenjen -krenjena -krenjeno dvignem dvigneš dvignejo krenem kreneš krenejo dvigni kreni dvignite krenite 15 gor. (Kropa): uz'mo uzmhte (Skofic 1996, 224); cerk. (Poljane) u'zom Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini 2.3 Tip takniti/takniti taknem z akutom/cirkumfleksom na nedoločniški priponi ali z akutom na korenu v nedoločniku in z akutom na korenu v sedanj iku je refleks psi. naglasnega tipa b, in sicer pri glagolih, ki imajo v korenu psi. polglasnik: sin. CVC-ni-ti/CVC-ni-ti CVC-ne-š < psi. *CK C-nq-ti *CV /V C-ne-šb (b) II+\V = r m ^- mm V/Lw *&/*&]: sin. takniti takneš, stok. täknuti takneš, čak. (taknüt) takneš, rus. mKuymb < psi. *ti>knQti *fbknešb (b), sin. täkniti je drugotno. Naglasni tip je torej drugoten, nastal je z (dvojnično) posplošitvijo naglasa na korenu v nedoločniku pod vplivom naglasa na korenu v sedanj iku.17 V Zgledi: dahniti/dahniti dahnem, ganiti/ganiti ganem, umakniti/umakniti umaknem, pahniti/pahniti pahnem, takniti/takniti täknem. 16 17 Sedanjik psi. glagolov naglasnega tipa b je bil v vseh oblikah naglašen na sedanjiški priponi. Z izjemo 1. os. ed. je povsod prišlo do psi. naglasnega umika s psi. sredinskega starocirkumflektiranega samoglasnika na glagolski koren in do nastanka psi. novega akuta po Ivšič-Stangovem zakonu: psi. *možešb *možete > *možešb *možete; psi. *krqtnešb *krqtnete > *kr£tnešb *krgtnete; psi. *žbnešb *žbnete > *žbnešb *žbnete, psi. *melešb *melete > *melešb *melete, psi. *x(u)otešb *x(u)otete > *x(u)6tešb *x(u)otete; psi. *xuališb *xualite > *xudlišb *xudlite, psi. *nosišb *nosite > *nosišb *nosite. V knj. sin. je prišlo do posplošitve a-jevskega odraza psi. polglasnika (iz psi. starocirkumflektiranega in psi. novoakutiranega polglasnika v nezadnjem besednem zlogu) tudi v nenaglašenem položaju. Starejše stanje izkazuje nar. sin.: cerk. (Poljane) u'tokn, tj. vtd kni < psi. *m>t'bkni, cerk. (Poljane) u'mokn, tj. vmdkni < psi. *um~bkni kot cerk. (Poljane) 'moyla, tj. mogla < psi. *mbgld. ifi 2.1 Tip dvigniti dvignem z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na ^ korenu v sedanjiku je odraz psi. naglasnega tipa a: sin. CVC-ni-ti CVC-ne-š < psi. *ti *CVC-nQ-ti *CVC-ne-šb (a): sin. dvigniti dvigneš, stok. dignuti digneš, čak. digneš, rus. de'unymb de'uueuib < psi. *dmgnQti *dui'gnešb (a).19 Kratki nedoločnik: sin. dvignit < psi. *duignQtb. Namenilnik: sin. dvignit, čak. dignut < psi. *dui'gnQth. Deležnik na -/: sin. dvignil dvignila dvignilo, stok. dignuo dignula dignulo, rus. de'uHyn de'uuyjia de'unyjio < *duignQfo *duignQla *duignQlo. Deležnik na -n: sin. dvignjen dvignjena dvignjeno < *dmgnem> *dui'gnena *dui'gneno.24 Velelnik: sin. dvigni dvignite, stok. digni dignite, rus. de'uub de'unbme < psi. *duigni *duignete. Zgledi: dšrgniti dorgnem, dvigniti dvignem, giniti ginem, kaniti kanem, morzniti morznem, otorpniti otorpnem, riniti rinem. 2.2 Tip kreniti krenem z akutom/cirkumfleksom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na korenu v sedanjiku kaže na psi. naglasni tip b, in sicer pri glagolih, ki v korenu nimajo psi. polglasnika: sin. CVC-nT-ti CVC-ne-š < psi. *CF C-no-ti *CV /V C-ne-šb (b) II +\V = **>/*•&]: sin. kreniti kreneš, stok. krenuti m t- mm v/law j • ' kreneš, čak. kreneš < psi. *kretnqti *krqtnešb (b).16 Kratki nedoločnik: sin. krenit, čak. krenüt < psi. *kretnQtb. Namenilnik: sin. krenit < psi. *krqtnQt-b. Deležnik na -/: sin. krenil krenila krenilo, stok. krenuo krenula krenulo < psi. ^kretnql-b *kretnqla ^kretnqlo. Deležnik na -n: sin. -krenjen -krenjena -krenjeno < *krqthen'b *kr$thena *kr%theno. Velelnik: sin. kreni krenite, stok. kreni krenite < psi. *kretni *kretnete? Zgleda: kreniti krenem, toniti tonem. 41 v Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini Z***! sf^ * 3 Glagoli na -e-ti/-a-ti Glagoli z nedoločniškima priponama -e-, -a- v (knjižni) slovenščini so odrazi psi. glagolov z nedoločniško pripono *-e- (psi. glagolska vrsta III). Glede na sedanjiško pripono se delijo na dva razreda. Prvi ima sedanjiški priponi sin. -je-, -e- < psi. *-e-ie- (psi. glagolski razred III/l). Drugi razred pozna sedanjiško pripono sin. -/- < psi. *-/-, v nedoločniku pa izkazuje sin. -e- < psi. *-e- in sin. -a- < psi. *-e- II +[c, ž, š, i _]) (psi. glagolski razred III/2). 3.1 Glagoli na -e-ti -e-m Glagoli z nedoločniško pripono -e- in sedanjiško pripono -e- so zelo redki, izhodiščno v to skupino spadajo le trije sin. glagoli. 3.1.1 Glagol umeti urnem zrcali psi. glagol naglasnega tipa b brez psi. polglasnika v korenu: sin. umeti umeš, star. umeti umeješ, stok. ümjeti umiješ/umeti umeš, čak. umiš, rus. yjwemb yjweewb, češ. umet umiš < psi. *umeti *umeiešb (b). Akut v skrčenem sedanj iku je nastal po naglasnem umiku s popsl. cirkumflektiranega skrčenega samoglasnika na prednaglasno dolžino: psi. *umeiešb > popsl. *umešb > *umešb > sin. umeš. Kratki nedoločnik: sin. umet, čak. umit < psi. *umetb, sin. umet je drugotno. Deležnik na -/: sin. umel/ümel umela umelo < psi. *umelh *umela *umelo, sin. umel umela umelo s podaljšavo v obliki za moški in spol ter delno posplošitvijo v obliki za ženski in srednji spol je drugotno. Deležnik na -n: sin. razumljen razumljena razumljeno je drugoten po naglasnem tipu hvaljen hvaljena hvaljeno. Velelnik: sin. umi umite/umite je tudi drugoten po naglasnem tipu hvali hvalite/hvalite, prvotne oblike izkazuje star. umej/umej umejte < psi. *umeii *umeiite. Podobno se sprega sestavljeni glagol razumeti razumem: nedoločniška osnova: razumet/razumet, razumel razumela razumelo, razumljen razumljena razumljeno; sedanjiška osnova: razumi razumite. 3.1.2 Glagol smeti smem reflektira psi. glagol naglasnega tipa b glagolov s psi. polglasnikom v korenu: sin. smeti smeš, stok. smjeti smiješ/smeti smeš, rus. cjvtemb cMeeuib, čak. smiš, češ. smet smiš < psi. *si>meti s-bmeiešb (b). Cirkumfleks v sedanjiku je rezultat skrčenja: psi. *shmeiešb > popsl. *si>mešb > sin. smeš. Kratki nedoločnik: sin. smet, čak. smit < psi. *shmetb, sin. smet je drugotno. Deležnik na -/: sin. smel smela smelo < psi. *s-bmefo *shmela *s-bmelo, sin. smel smela smelo s podaljšavo v obliki za moški in spol ter delno poslplošitvijo v obliki za ženski in srednji spol je drugotno. 3.1.3 Glagol hoteti hočem nadaljuje psi. glagol naglasnega tipa b: knj. sin. hoteti hočeš, stok. htjeti/hteti hočeš, čak. hočeš, rus. xomemb xöneuib < psi. *xhteti *x(u)oiešb (b).16 V knj. sin. in rus. npr. je prišlo do posplošitve sedanjiške osnove z o-jevsko pre vojno stopnjo korenskega samoglasnika, medtem ko npr. stok. in čak. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini izkazujeta prvotno prevojno razmerje.18 3. oseba mn. sedanjika sin. dvojnično hote, rus. xom'nm < *xot%tb. V nar. sin. se pojavljajo oblike, ki so posplošile nedoločniško osnovo z ničto prevojno stopnjo in naglas na končnici: nar. sin. hteti/hte"t češ čte/ čete, čak. tit < *xhteti/*x-btetb *xhiešb *xhtete; sedanjiške oblike se glasijo: čem ces ce, ceva četa ceta/cva cta cta, cemo čete cejo/cmo cte cjo. Zanikana oblika sedanjika: knj. sin. nočeš < psi. *ne x(u)otešb, nar. sin. nečeš < *ne xidesb, nečem je drugotno (Snoj 2003: 210). Kratki nedoločnik: nar. sin. htet < psi. *x-btetb, knj. sin. hot£t < *xotetb, sin. hotet je drugotno. Deležnik na -/: nar. sin. htel htela htelo, stok. htio htjela htjelo/hteo htela htelo, čak. til tila tilo < psi. *xhtefa *xhtela *x-btelo, knj. sin. hotel hotela hotelo, rus. xomen xomena xomeno < *xotel-b *xotela *xotelo. Deležnik na -n: sin. hoten hotena hoteno < *xotem> *xotend *xoteno je novotvorba. Velelnik: sin. noti hotite, rus. xom'u xom'ume < *xoti *xotete.7 in # iffgms 3.2 Glagoli na -e-ti -i-m Glagoli z nedoločniško pripono -e- in sedanjiško pripono -i- podobno kot glagoli z nedoločniško pripono -a- in sedanj iško pripono -i- poznajo dva naglasna tipa, ki nadaljujeta dva praslovanska: videti sedeti videt sedet/sedet * videt sedet/sedet videl videla videlo sedel/sedel • sedela sedelo viden videna videno -seden -sedena -sedeno vidim vidis vidijo sedim sediš sedijo/sede -vidi -vidite sedi sedite w N 3.2.1 Tip videti vidim z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanjiku odraža psi. naglasni tip a: sin. CVC-e-ti CVC-i-š < psi. *CPC-e-ti *CVC-i-šb (a): sin. videti vidiš, stok. vidjeti/videti vidiš, čak. vidiš, rus. e'udemb e'uduiub < psi. *uideti *uidišb (a).19 Kratki nedoločnik: sin. videt, čak. vidit < psi. 18 Prvotna ničta prevojna stopnja samoglasnika v nedoločniku je ohranjena v sin. zahtevati zahtevaš, stok. zahtijevati zahtijevaš/zahtevati zahtevaš, čak. zahtivät zahtivoš < psi. *zaxhteuati *zaxhteuaiešb; sedanjik je nastal s skrčenjem in umikom naglasa s skrčenega cirkumflektiranega samoglasnika: psi. *zaxhteuaiešb > popsl. *zaxhteuašb > *zax-bteuašb > sin. zahtevaš, čak. zahtivoš, stok. zahtijevaš/zahtevaš. 19 Cirkumfleks v sedanjiku glagolov psi. naglasnega tipa a s sedanjiškima priponama sin. -i- < psi. *-z-, sin. -a- < psi. *-a-ie- (sin. videti vidiš, slišati slišiš, meriti meriš; delati 43 Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini *uidetb. Namenilnik: sin. videt < psi. *uidet-b. Deležnik na -/: sin. videl videla videlo, stok. vidio vidjela vidjelo/video videla videlo, rus. e'uden e'udena e'udeno < psi. *uidel-b *uidela *uidelo. Deležnik na -n: sin. viden videna videno, stok. viden videna videno, rus. e'udeu e'udeua e'udeuo < psi. *uidenh *uidena *uideno.24 Velelnik: sin. -vidi -vidite, stok. vidi vidite < *uidi *uidite. Zgleda: videti vidim, nar. viseti visim. w fsj 3.2.2 Tip sedeti sedim z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na sedanjiški osnovi v sedanjiku reflektira psi. naglasni tip c: sin. CVC-e-ti CVC-i-š < psi. *CVC-e-ti *CVC-i-šb (c): sin. sedeti sediš, stok. sjedjeti sjediš/sedjeti sediš, čak. sidiš, rus. cudemb ced'uuib < psi. *sedeti *sedišb (c).9 Kratki nedoločnik: sin. sedet, čak. sidit < psi. *sedetb, sin. sedet je drugotno. Namenilnik: sin. sedet < psi. *sedeth, sin. sedet je drugotno. Deležnik na -/: sin. sedel sedela sedelo, stok. sjedio sjedjela sjedjelo/sedeo sedela sedelo, rus. čuden cudena cudeno < psi. *sedel-b *sedela *sedelo, sin. sedel je drugotno. V obliki moškega spola ed. lahko pride tudi do naglasnega umika, npr. želel, živel. Deležnik na -n: sin. -seden -sedena -sedeno < *sedem> *sedenä *sedenö je inovacija. Velelnik: sin. sedi sedite, stok. sjedi sjedite/ sedi sedite, rus. cud'u cud'ume < psi. *sedi *sedite.7 Zgledi: goreti gorim, gsrmeti gQrmi, kipeti kipim, pordeti pordim, rdeti rdim, sedeti sedim, smordeti smordim, tdrpeti tsrpim, veleti velim, vorteti vortim. 3.3 Glagoli na -a-ti -i-m Glagoli z nedoločniško pripono -a- in sedanj iško pripono -/- imajo podobno kot glagoli z nedoločniško pripono -e- in sedanj iško pripono -/- dva naglasna tipa, ki odražata dva praslovanska: lN# slišati kričati stati slišat kričat stät/stät slišat kričat stät slišal slišala slišalo kričal kričala kričalo stal stala stalo 44 delaš) je refleks popsl. novega cirkumfleksa, ki je nastal po sin. skrajšanju popsl. ne-krajšajoče se ponaglasne dolžine (češ. vidiš, slyšiš, meriš; delaš; stok. vidiš, mjeriš/meriš; djelaš/delaš), ki je odraz pbsl. cirkumflektirane dolžine v psi. sedanjiški priponi *-/- in odraz popsl. skrčene dolžine v psi. sedanjiški priponi *-a-ie- (psi. *-a-ie- > popsl. *-ä-). Cirkumfleks v sedanjiku glagolov psi. naglasnega tipa a s sedanjiškimi priponami sin. -e- < psi. *-e-, sin. -ne- < psi. *-ne-, sin. -je- < psi. *-ie-, sin. -u-je- < psi. *-u-ie- (sin. lesti ležeš; stati staneš, dvigniti dvigneš; biti biješ, rezati režeš, seješ; dedovati deduješ, darovati daruješ) ni odraz popsl. novega cirkumfleksa, saj imajo ti glagoli ponagLsno kračino (češ. ležeš; staneš se, zdvihneš; biješ, režeš, seješ; daruješ), ampak je nalikoven po glagolih s sedanjiškima priponama sin. -/- < psi. *-/-, sin. -a- < psi. *-a-ie-. Inovacija je splošnosln., nalikovno dolžino izkazuje tudi stok. (stok. Ijezeš/lezeš; staneš, digneš; biješ, režeš, siješ/seješ; vjeruješ/veruješ, daruješ). Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini -slišan -slišana -slišano -kričan -kričana -kričano -stan -stana -stäno slišim SUSIS 7-^t v • • slišijo kričim 7 • V F v kricis 7 . ^ /■ • /7 • ^ /■ kricijo/krice stojim stojiš stojijo/stoje -sliši -slišite 7 /^ ^ • kriči kričite stoj stojte «N? IT; fS| 3.3.1 Tip slišati slišim z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanjiku zrcali psi. naglasni tip a: sin. CVC-a-ti CVC-i-š < psi. *CVC-a-ti *CVC-i-šb (a): sin. slišati slišiš, rus. cji'biwamb cji'biiuuiub < psi. *slyšati *slyšišb (a).19 Kratki nedoločnik: sin. slišat < psi. *slyšatb. Namenilnik: sin. slišat < psi. *slyšath. Deležnik na -/: sin. slišal slišala slišalo, rus. cji'bivuan cji'biiuana cituuiano < psi. *slyšali> * sly šala *slyšalo. Deležnik na -n: sin. -slišan -slišana -slišano, rus. cji'biuian crtbiiuana cji'biiuano < psi. *slyšanb *slyšana *slyšano.24 Velelnik: sin. -sliši -slišite, rus. cji'miuu cji'biiuume < psi. *slyši * sly site. 3.3.2 Tip kričati kričim z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na sedanjiški osnovi v sedanjiku je refleks psi. naglasnega tipa c: sin. CVC-ä-ti CVC-i-š < psi. *CVC-a-ti *CVC-i-šb (c): sin. kričati kričiš, stok. kričati kričiš, rus. Kpunamb Kpuu'uwb < psi. *kričdti *kričišb (c).9 Kratki nedoločnik: sin. kričat < psi. *kričatb. Namenilnik: sin. kričat < psi. *kričat-b. Deležnik na -/: sin. kričal kričala kričalo, stok. kričao kričala kričalo, rus. Kpuuäji Kpunäiia Kpunäno < psi. *kričal-b *kričala *kričalo. Deležnik na -n: sin. -kričan -kričana -kričano < *kričdn-b *kričand *kričano je inovacija. Velelnik: sin. kriči kričite, stok. kriči kričite, rus. Kpuu'u Kpun'ume < psi. *kriči *kričite.1 Zgledi: doržati doržim, golčdti golčim, kričati kričim, ležati ležim molčati molčim, vreščati vreščim. N 3.3.3 Tip stati stojim je nastal po kontrakciji niza samoglasnik + -j- + samoglasnik v nedoločniku in v to glagolsko vrsto spada le pogojno, saj je s sinhronega stališča nejasno, ali je morfem -a- v nedoločniku del korena ali nedoločniška pripona: sin. Cd-ti Coj-i-š < psi. *Coi-a-ti *Coi-i-šb (c): sin. stati stojiš, stok. stojati stojiš, čak. stat stojiš, rus. cmo'Mmb cm'uiub, češ. stat stojiš < psi. *s to jat i *stoiišb (c).9 Ostale glagolske oblike: stät/stät, stät, stäl stäla stälo, -stän -stäna -stäno, stoj stojte. Zgleda: bati se bojiš se, stati stojiš. 3.3.4 Glagol spati spim je odraz psi. glagola naglasnega tipa c: sin. spati spiš, stok. spati spiš, čak. spiš, rus. cndmb criuiub, češ. spät < psi. *ST>pdti *shpišb (c).9 Glagol s psi. gledišča ne sodi v to glagolsko vrsto, saj nedoločniška pripona -a- ni nastala iz psi. *e v položaju za trdonembniki, tudi s sinhronega stališča v to glagolsko vrsto sodi le pogojno. Kratki nedoločnik: sin. spät, čak. spät < psi. *shpatb. Namenilnik: sin. spät, češ. spat < psi. *sUpatt. Deležnik na -/: sin. späl spala spalo, stok. späo spala < psi. *sUpalh *ST>pald *sUpalo. Deležnik na -n: -spän -späna -späno je drugotno. Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini ^ Velelnik: sin. spi spite, stok spi spite, rus. cn'u cn'ume < psi. *s-bpi *sbpite. N 4 Glagoli na -i-ti -i-m """ Glagoli z nedoločniško pripono -i- in sedanjiško pripono -i- v (knjižni) slovenščini ~ so nadaljevalci psi. glagolov z nedoločniško pripono *-/- in sedanjiško pripono O *-/- (psi. glagolska vrsta IV). Poznajo štiri izhodiščne naglasne tipe, ki ustrezajo w trem praslovanskim. meriti hvaliti/hvaliti nositi moriti merit hvalit nosit morit/morit merit hvalit nosit morit meril hvalil nosil moril merila hvalila nosila morila merilo hvalilo nosilo morilo merjen hvaljen nošen morjen merjena hvaljena nošena morjena merjeno hvaljeno nošeno morjeno merim hvalim nosim morim meriš hvališ nosiš moriš merijo hvalijo nosijo morijo/more meri hvali nosi mori merite hvalite/hvalite nosite morite o 4.1 Tip meriti merim z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom 'Jm* na korenu v sedanjiku reflektira psi. naglasni tip a: sin. CVC-i-ti CVC-i-š < psi. rr rr is-» *CVC-i-ti *CVC-i-šb (a): sin. meriti meriš, stok. mjeriti mjeriš/meriti meriš, čak. miriš, rus. Mepumb Mepuiub < psi. *meriti *merišb (a).19 Kratki nedoločnik: sin. merit, čak. mirit < psi. *meritb. Namenilnik: sin. merit < psi. *merith. Deležnik na -/: sin. meril merila merilo, stok. mjerio mjerila mjerilo/merio merila merilo, rus. Mepun Mepujia Mepuno < psi. *meril-b *merila *merilo.2] Deležnik na -n: sin. merjen merjena merjeno, stok. mjeren mjerena mjereno/meren merena mereno, rus. MepeH MepenaMepeno *xuälena *xuäleno ^ r r r # < *xualen-b *xualena *xualeno. Velelnik: sin. hväli hvalite, stok. hväli hvalite, rus. *-xean'u xeariume < psi. *xuali *xualite, sin. hvalite je drugotno.7 Zgledi: snubiti/ snubiti snubim', bloditi/bloditi blodim, ločiti/ločiti ločim, mlatiti/mlatiti mlatim, motiti/motiti motim', beliti/beliti belim, hvaliti/hvaliti hvalim, krožiti/krožiti krožim, 0 0 s 0 0 s S m 0 S ljubiti/ljubiti ljubim, služiti/služiti služim, soditi/soditi sodim. •JFj *f 4.3 Tip nositi nosim z akutom/cirkumfleksom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na korenu v sedanjiku nadaljuje psi. naglasni tip b glagolov s psi. kratkim samoglasnikom v osnovi: sin. Ce/oC-i-ti Ce/oC-i-š < psi. *CK C-i-ti *CV C-i-šb m m S^.1 (b) // +[Vm = psi. *e/*o]: sin. nositi nosiš, stok. nositi nosiš, čak. nosiš, rus. uoc'umb HÖcuuib < psi. *nositi *nosišb < *nosfšb (b).16 Kratki nedoločnik: knj. sin. nosit, ^ nar. sin. nosit, čak. nosit < psi. *nos'itb. Namenilnik: knj. sin. nosit, nar. sin. nosit < ^ psi. *nosith. Deležnik na -/: knj. sin. nosil nosila nosilo, nar. sin. nosil, stok. nosio w C/3 w Kratki nedoločnik, namenilnik in moška oblika ed. deležnika na -/ glagolov z nedoločniškima priponama -/- in -a- izkazujejo sin. naglasni umik s sin. zaprtega končnega kratkega zloga na prednaglasno dolžino: hvalit hvalit hvalil, mešat mešat mešal, kazat kazat kazal. Dolžino v deležniku na -/ izkazujejo tudi stok., čak. in zsl. j. (češ. hvalil, kazal). V trizložnicah je najverjetneje prišlo do splošnega popsl. krajšanja dolgih \^ samoglasnikih v položaju pred naglašenim dolgim samoglasnikom: psi. *CVC'VCVm II _ -l+[*Vm = psi. W*b] > popsl. *CVC'VC(V) (sin. malina, stok. mälina, rus. Maii'una, češ. ^ malina, slš. malina < psi. *malina\ nar. sin. jezik, knj. sin. jezik, stok. jezik, rus. h3'uk, CQs.jazyk, slš. jazyk < psi. *iqzyk-b). Nepričakovana dolžina v omenjenih glagolskih ob- *"* likah je lahko posledica nalikovne izravnave po dolžini v sedanjiku. Cirkumfleks v obliki ženskega spola ednine deležnika na -/je lahko obvezen ali neobvezen. Cirkumfleks je obvezen na nedoločniških priponah, ki so bile v psi. staroakuti-rane: 1. sin. -/- < psi. *-/- {hvalila, nosila)', 2. sin. -ni- < psi. *-nQ- (krenila); 3. sin. -a- < psi. *-a- (mešala, igrala, kazala, česala, jemala, peljala)', 4. sin. -a- < psi. *-e- II +[c, z, š, i _]) (kričala)', 5. sin. -ov-a-/-ev-a- < psi. *-ou-a-/*-eu-a- (darovala). Cirkumfleks je dvojničen: 1. na nedoločniški priponi sin. -e- < psi. *-e-, kije bila v psi. staroakutirana (sedela, umela, smela); 2. na e-jevskem korenskem samoglasniku različnega izvora in z različnim psi. naglasom glagolov z nedoločniško pripono -0- (začela); 3. na glagol-skem korenu, ki je bil v psi. staroakutiran, glagolskih vrst in razredov z obveznim ali dvojničnim cirkumfleksom na nedoločniški priponi (merila; dvignila; delala, rezala; slišala; dedovala; videla). Cirkumfleks na nedoločniški priponi je odraz popsl. novega cirkumfleksa na srednjem zlogu trizložnic v primeru, da se v ponaglasnem zlogu nahaja -a (tip tresiva, motika, prim. op. 7). Lahko je splošnosln., tj. pojavlja se v vseh sin. (tonemskih) krajevnih govorih, ali nesplošnosln., tj. pojavlja se le v delu le-teh (Riglerjev tip želela; Rigler 1970, 7-10). Cirkumfleks na e-jevskem korenskem samoglasniku z nedoločniško pripono -0- je odraz popsl. novega cirkumfleksa samo pri sestavljenih glagolih s psi. starim akutom na korenu (zapela ~ žela, mlela), pri drugih glagolih je nalikoven (začela). Cirkumfleks na glagolskem korenu je nalikoven po cirkumfleksu na nedoločniški priponi istovrstnih glagolov (Riglerjev tip delela; Rigler 1970, 10-13). Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini nosila nosilo, rus. hoc'uji Hoc'una hoc'ujio < psi. *nosilh *nosi'la *nosilo.21 Deležnik na -n: sin. nošen nošena nošeno, stok. nošen nošena nošeno, rus. HÖuieu nouiena HÖuieuo < psi. *ndšem> *nošena *nošeno < *nošem> *nošena *nošeno. Velelnik: knj. sin. nosi nosite, nar. sin. nosi nosite, stok. nosi nosite, rus. hoc'u uoc'ume < psi. *nosi *nosi'te.7 Zgledi: točiti točim; broditi brodim, goniti gonim, lomiti lomim, moliti molim, nositi nosim, prositi prosim, voditi vodim, voziti vozim; seliti selim, ženiti ženim. 4.4 Tip moriti morim z akutom/cirkumfleksom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na sedanjiški priponi v sedanjiku je refleks psi. naglasnega * tipa c: sin. CVC-T-ti CVC-i-š < psi. *CVC-'i-ti *CVC-i-šb (c): sin. moriti moriš, stok. moriti moriš, čak. moriš, rus. Mop'umb Mop'uuib < psi. *moriti *morišb (c).9 Kratki nedoločnik: sin. morit, čak. morit < psi. *mori'tb ne izkazuje pričakovanega naglasnega umika na prednaglasno kračino sin. *morit, sin. morit je drugotno. Namenilnik: sin. morit < psi. *mörit-b. Deležnik na -/: sin. moril morila morilo < psi. *möril-b *morild *morilo, sin. umoril umorila < psi. ^umorih *umorild, umorilo za *umorilo < psi. *ümorilo je drugotno, najverjetneje posplošeno po trizložni obliki tipa morilo.22 Deležnik na -n: knj. sin. -morjen -morjena -morjeno, nar. sin. -morjen -morjenä -morjenö, rus. Mopen Mopend Mopeuo < psi. ^morenh *mofend *mofeno'23 Velelnik v 2. os. ed. izkazuje tri naglasne podtipe glede na izvorni psi. samoglasnik v korenu: 1. glagoli s psi. dolgim samoglasnikom v korenu v sin. izkazujejo dolgi (ozki sredinski) samoglasnik kot refleks sin. umičnonaglašenega dolgega samoglasnika: sin. moži možite < psi. *mQži *mQži'te; 2. glagoli s psi. kratkim samoglasnikom v korenu imajo v knj. sin. dolgi široki sredinski samoglasnik kot odraz sin. umičnonaglašenega kratkega samoglasnika: knj. sin. mori morite, nar. sin. mori morite, stok. mori morite, rus. Mop'uMop'ume < psi. *mori *morite; 3. glagoli s psi. polglasnikom v korenu v sin. izkazujejo naglas na sedanjiški priponi: sin. tam ni tamnite < *tbmbni *tbmbni'te.7 Glagoli s psi. dolgim samoglasnikom v osnovi imajo v 2. os. ed. velelnika ozki sredinski samoglasnik kot odraz psi. prednaglasne dolžine. Zgledi: drobiti drobim; buditi budim, dušiti dušim, cediti cedim, gojiti gojim, gubiti gubim, kaziti kazim, krotiti krotim, -ložiti -ložim, moriti morim, pojiti pojim, saditi sadim, topiti topim, učiti učim, variti varim; blažiti blažim, častiti častim, -dariti -darim, dražiti dražim, glušiti glušim, gostiti gostim, gostiti gostim, graditi gradim, grešiti grešim, kositi kosim, krepiti krepim, kriviti krivim, plašiti plašim, potiti se potim se, pustiti pustim, rediti redim, roditi rodim, sušiti sušim, -svetiti -svetim, zlatiti zlatim. Jezikovnozgodovinsko pričakovana oblika je izpričana v starejšem knjižnem jeziku in v narečjih, npr. v slovenščini 16. st: odguvoril odgovorila odguvorilu, tj. odgovoril odgovorila odgovorilo < psi. *ötgouorih *otgouorild *otgouorilo (Škrabec, JD 1, 135). Stokavščina in ruščina izkazujeta posplošitev naglasa po odrazih psi. naglasnega tipa b: stok. mörio morila morilo, rus. Mop'wi Mop'ujia Mop'uno <— stok. nösio nosila nosilo, rus. hoc'uji Hoc'una hoc'ujio. v Stokavščina ima v teh oblikah naglas po refleksih psi. naglasnega tipa b: stok. -moren -morena -moreno <— nošen nošena nošeno. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini 5.4.4 Poleg teh izhodiščnih naglasnih tipov obstajajo še drugotni, ki v spregatvenem vzorcu naglasa ne spreminjajo. Nastali so z različnimi naglasnimi posplošitvami. 5.4.4.1 Tip kärmiti kärmirn je nastal s postopnim posploševanjem naglasa na korenu znotraj naglasnega tipa hvaliti/hvaliti hvalim {klatiti/klatiti klatim in klatiti klatim, koršiti koršim in koršiti/kšršiti koršim, kormiti kormim). 5.4.4.2 Tip militi milim in tip včlaniti včlanim (Toporišič 2000: 387) sta precej mlajša, nastala pa nalikovno po naglasu besedotvorne podstave (mil mila milo, član člana). 5 Glagoli na -(j)a-ti Glagoli z nedoločniškima priponama -a-, -ja- v (knjižni) slovenščini nadaljujejo psi. glagole z nedoločniškima priponama *-a-, *-ia- (psi. glagolska vrsta V). Na osnovi nedoločniške in sedanj iške pripone se delijo na štiri razrede. Prvi trije razredi imajo nedoločniško pripono sin. -a- < psi. *-a-9 četrti pa sin. -ja- < psi. *-/#-. Sedanj iške pripone so: 1. sin. -a- < psi. *-a-ie- (psi. glagolski razred V/l); 2. sin. -je- < psi. *-ie- (psi. glagolski razred V/2); 3. sin. -e- < psi. *-e- (psi. glagolski razred V/3); 4. sin. -je- < psi. *-ie- (psi. glagolski razred V/4). 5.1 Glagoli na -a-ti -a-m Glagoli z nedoločniško pripono -a- in s sedanjiško pripono -a- v (knjižni) slovenščini imajo tri izhodiščne naglasne tipe, ki ustrezajo dvema praslovanskima: delati mešati/mešati igrati delat mešat igrat delat * mešat igrat delal delala delalo mešal mešala mešalo igral igrala igralo delan delana delano mešan mešana mešano igran igrana igrano delam delaš delajo mešam mešaš mešajo igram igraš igrajo delaj delajte mešaj mešajte/mešajte igraj igrajte 5.1.1 Tip delati delam z akutom na korenu v nedoločniku in cirkumfleksom na korenu v sedanjiku kaže na psi. naglasni tip a: sin. CVC-a-ti CVC-a-š < psi. *CVC-a-ti *CVC-a-ie-šb (a): sin. delati delaš, stok. djelati djelaš/delati delaš, čak. delaš, rus. denamb denaeiub < psi. *delati *delaiešb (a).19 Kratki nedoločnik: sin. delat, čak. delat < psi. *delatb. Namenilnik: sin. delat < psi. *delat-b. Deležnik na -/: sin. delal delala delalo, stok. djelao djelala djelalo/delao delala delalo, rus. dejiaji denana denano < psi. *delalrb *delala *delalo.2X Deležnik na -n: sin. delan $sIrš (/5 Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini fsam. ^*\ W m # Ni delana delano, stok. djelän djeläna djeläno/delän delana delano, rus. denan denana čenaHo < psi. *delam> *delana *delano.24 Velelnik: sin. delaj delajte, stok. djelaj djeläjte, rus. denaü denaüme < psi. *delaii *delaiite. Zgledi: delati delam, dihati diham, gledati gledam (velelnik glej/glej glejte), kidati kidam, kuhati kuham, sekati sekam, torgati torgam; padati padam. Iz zadnjega zgleda je razvidno, da seje akut iz sedanjika kot dvojnica razširil tudi v nedoločnik. 5.1.2 Tip mešati/mešati mešam z akutom na korenu ali z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in akutom na korenu v sedanjiku odraža psi. naglasni tip ^ b glagolov, ki imajo v korenu psi. dolgi samoglasnika: sin. CVC-a-ti/CVC-d-ti Z CVC-a-š < psi. *CF C-a-ti *CV C-a-ie-šb (b) II +[V = *V]: sin. mešati mešaš, '.JUL m m " m ' ^ stok. miješati miješaš/mešati mešaš, čak. mišoš, rus. Mewämb Mevuaeuib < psi. *mešati *mešaiešb (b), sin. mešati je drugotno. Akut na korenu v sedanjiku je nastal N z umikom s cirkumflektiranega skrčenega zloga na prednaglasni dolgi zlog: psi. > *CV C-a-ie-šb > popsl. *CVC-a-šb > *CVC-a-šb > sin. CVC-a-š: psi. *mešaiešb *ö > popsl. *mešašb > *mešašb > sin. mešaš. Kratki nedoločnik: sin. mešat, čak. — mišat < psi. *mešatb. Namenilnik: sin. mešat < psi. *mešat-b. Deležnik na -/: sin. mešal mešala mešalo, stok. miješao miješala miješalo/mešao mešala mešalo, rus. Meiuäji Memoria Meiuano < psi. ^mesäl'b *mešala *mešalo.2i Deležnik na -n: sin. mešan mešana mešano, stok. miješan miješana miješano/mešan mešana mešano, r r r f rus. Meiuan Meiuana Mevuano < psi. *mešam> *mešana *mešano (psi. *mešanb < *mešam> < *mešaien-b).25 Velelnik: sin. mešaj mešajte, stok. miješaj miješajte/mešaj 24 Cirkumfleks na korenu v trpnopreteklem deležniku na sin. -a-n < psi. *-a-irb //-[psi. ?ji *-a- < psi. *-e- II +[c, z, š, i_]] glagolov psi. naglasnega tipa a (sin. delan delana delano, rezan rezana rezano) je refleks popsl. novega cirkumfleksa, kije nastal po sin. skrajšanju popsl. nekrajšajoče se ponaglasne dolžine (češ. delan delana delano, rezan rezana rezano', stok. djelän djeläna djeläno/delän deläna deläno, rezän rezana rezano), ki je odraz popsl. skrčene dolžine. Psi. nedoločniška pripona *-a- se običajno razlaga kot skr-ček starejšega *-a-ie-: ml. psi. *delänt *deläna *deläno < st. psi. *delaien-b *deJaiena *delaieno, ml. psl. *rezäm> *rezäna *rezäno < st. psl. *rezaienh *rezaiena *rezaieno. Cirkumfleks v deležniku na sin. -e-n < psl. *-e-m>, sin. -e-n < psl. *-e-m>, sin. -a-n < psl. *-a-n-b II +[psl. *-a- < psl. *-e- II +[c, z, š, i_]], sin. -je-n < psl. *-ie-nh, sin. -ov-a-n/ -ev-a-n < st. psl. *-ou-ä-m>/*-eu-ä-n-b < ml. psl. *-ou-a-ie-nh/*-eu-a-ie-m>, sin. -n-je-n < *-n-ie-nh glagolov psl. naglasnega tipa a (sin. -lezen -lezena -lezeno, -grizen -grizena -grizeno; viden videna videno; -slišan -slišana -slišano; merjen merjena merjeno; -deä dovan -dedovana -dedovano; dvignjen dvignjena dvignjeno) ni odraz popsl. novega cirkumfleksa, saj ti deležniki ne izkazujejo popsl. ponaglasne kračine (češ. -lezen -lezena -lezeno, hryzen hryzena hryzeno; viden videna videno; slysen slysena slyseno; mefen mefena mereno; stok. Ijezen Ijezena Ijezeno/lezen lezena lezeno, grizen grizena grizeno; viden videna videno; mjeren mjerena mj er eno/mer en mer ena mereno), ampak je naliko-ven po deležnikih na sin. -a-n < psl. *-ä-n-b < psl. *-a-ie-m>. Akut na korenu v trpnopreteklem deležniku na sin. -a-n < psl. *-a-m> II -[psl. *-a- < psl. *-e- II +[c, z, š, i _]] glagolov psl. naglasnega tipa b (sin. mešan mešana mešano, käzan käzana käzano, nar. česan česana česano) je nastal z naglasnim um'krm s cirkumflektiranega skrčenega zloga na prednaglasni dolgi zlog, a je za razliko o J; idanjika že psl. Pri nekaterih glagolskih tipih na -a-ti, pri čemer je -a- lahko različne, t izvora 25 Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini mešajte, rus. Meiuäü Meiuäüme < psi. *mesäii *mešaiite, sin. mešajte je drugotno. Zgleda: mešati/mešati mešam, zidati/zidati zidam. m (nedoločniška pripona, del korena), je prišlo do naglasne inovacije {česan česana česano, kovan kovana kovano, -klan -klana -klano). 5.1.3 Tip igrati igram z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in s ^ cirkumfleksom na sedanj i ški priponi v sedanj iku reflektirapsl. naglasni tip b glagolov, -« ki imajo v korenu psi. kratki samoglasnik: sin. CVC-d-ti CVC-a-š < psi. *CVmC-ä-ti *CVmC-a-ie-šb (b) // +[Vm = *V]: sin. igrati igraš, stok. igrati igraš, rus. uepamb mpaeuib < psi. *ibgräti *ibgraiešb (b). Cirkumfleks na sedanj iški priponi v sedanj iku je nastal s skrčenjem, pri čemer ni prišlo do naglasnega umika s cirkumflektiranega zloga na prednaglasni kratki zlog: psi. *CVC-a-ie-šb > popsl. *CVC-a-šb > sin. CVC-a-š: psi. *ibgraiešb > popsl. *ibgrašb > sin. igraš. Do naglasnega umika ni prišlo niti s sin. kratkega zaprtega končnega zloga. Kratki nedoločnik: sin. igrat < psi. *ibgratb. Namenilnik: sin. igrat < psi. *ibgratb. Deležnik na -/: sin. igral igrala igralo, stok. igrao igrala igralo, rus. mpčui uepcuia mpčuio < psi. *ibgräfo *ibgrala *ibgralo.21 Deležnik na -n: sin. igran igrana igrano je drugotno.25 Velelnik: sin. igraj igrajte < *ibgräib *ibgräibte. Zgleda: igrati igram, končati končam. S«6»SŠ 5.1.4 Poleg teh izhodiščnih naglasnih tipov obstajajo še drugotni, ki so nastali z različnimi oblikoslovnimi posplošitvami naglasa in s prevzemanjem iz jezikov v stiku. 5.1.4.1 Tip klsati kisam imajo: 1. glagoli s posplošitvijo cirkumfleksa iz sedanjika v nedoločnik (prim, tip 5.1.1); zgledi: kisati kisam, šibati šibam', sem spadajo tudi drugotni ponavljalni glagoli, ki izkazujejo podaljšano prevojno stopnjo v korenu (in ^ pogosto glagolsko pripono *-ia-)\ zgledi: -bädati -bädam, -häjati -häjam, -našati **"* -näsam, -päjati -päjam, -väzati -väzam; 2. prevzeti glagoli: sin. mälati mälam, žagati ^ žagam. ^ 5.1.4.2 Tip pihati piham poznajo glagoli po posplošitvi akuta na korenu v "^ nedoločnik iz drugih oblik (prim, tip 5.1.2); zgledi: pihati piham, ritati ritam. Sem spadajo tudi sestavljeni drugotni ponavljalni glagoli, izpeljani iz korenskih glagolov s glagolsko pripono *-ua-\ zgledi: -čivati -čivam, -grevati -grevam, -livati -livarn, -mivati -mivam, -krivati -krivam, -pevati -pevam, -pivati -pivam, -rivati -rivam, -spevati -spevam, -živati -živam; glagoli, izpeljani iz do vršnih glagolov z nedoločniško pripono -e-\ samevati samevam, zahtevati zahtevam. 5.1.4.3 Tip okopävati okopavam z zloženo glagolsko pripono -ä-va- je značilen za mlajše ponavljalne glagole, ki so nastali z izpeljavo dovršnih glagolov z nedoločniško pripono -a- s pomočjo glagolske pripone -va-, ki se pojavlja tako v nedoločniku kot v sedanjiku: sin. okopdti dov. —> sin. okopävati nedov., sin.poigrati do v. —► sin. poigravati nedov. (po naliki tudi -znävati -znävam). 5.2 Glagoli na -a-ti -je-m Glagoli z nedoločniško pripono -a- in s sedanjiško pripono -je- v (knjižni) slovenščini imajo štiri izhodiščne naglasne tipe, ki nadaljujejo tri praslovanske: Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini rezati kazati/kazati česati kovati režat kazat česat kovat režat kazat česat kovat rezal rezala rezalo kazal kazala kazalo česal česala česalo koval kovala kovalo rezan rezana rezano käzan käzana käzano -česan -česana -česano -kovan -kovana -kovano režem režeš režejo kažem kazes kažejo češem ceses cesejo kujem kuješ kujejo reži režite kaži kažite/kažite cesi češite kuj kujte 5.2.1 Tip rezati režem z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanj iku zrcali psi. naglasni tip a: sin. CVC-a-ti CVC-e-š < psi. *CVC-a-ti *CVC-je-šb (a): sin. rezati režeš, stok. rezati režeš, čak. rižeš, rus. pe3amb peotceuib < psi. *rezati *režešb (a).19 Kratki nedoločnik: sin. režat, čak. rizat < psi. *rezatb. Namenilnik: sin. režat < psi. *rezat-b. Deležnik na -/: sin. rezal rezala rezalo, stok. rezao rezala rezalo, rus. pČ3aji pe3ana pe3ano < psi. *rezali> *rezala *rezalo.2X Deležnik na -n: sin. rezan rezana rezano, stok. rezan rezana rezano, rus. pe3an pe3aua pe3auo < psi. *rezam> *rezana *rezano.24 Velelnik: sin. reži režite, stok. reži režite, rus. peoicb pejtcbme < psi. *reži *režite. Zgledi: brisati brišem, jahati j osem, mäzati mažem, plakati plačem, rezati režem. 5.2.2 Tip kazati/kazati kažem z akutom na korenu ali z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in akutom na korenu v sedanj iku je odraz psi. naglasnega tipa b glagolov, ki imajo v korenu psi. dolgi samoglasnik: sin. CVC-a-ti/CVC-a-ti CVC-e-š < psi. *CK C-a-ti *CV C-ie-šb (a) // +[V = *V]\ sin. kazati kažeš, stok. r m m ~ \ / L m j ? kazati kažeš, čak. kažeš, rus. Ka3amb Kaotceuib < psi. *kazati *kdžešb (b),16 sin. kazati je drugotno. Kratki nedoločnik: sin. kazat < psi. *kazatb. Namenilnik: sin. kazat, čak. käzät < psi. *kazat-b. Deležnik na -/: sin. kazal kazala kazalo, stok. kdzao kazala kazalo, rus. Ka3an Ka3ana Ka3äno < psi. *kazäl-b *kazäla *kazalo.21 Deležnik na -n: sin. käzan käzana käzano, stok. käzän käzäna käzäno, rus. Ka3an Ka3ana Ka3ano < psl. *käzan-b *käzana *käzano (psl. *käzam> < *kazän-b < *kazäien'b).25 Velelnik: sin. kaži kazite, stok. kaži kazite, rus. Kajfc'u Kaoic'ume < psl. *kaži *kaži~te, sin. kazite je drugotno.7 Zgledi: kazati/kazati kažem, pisati/pisati pišem, plesati/plesati plešem, sräti serjem, vezati/vezati vezem. 5.2.3 Tip česati češem z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na korenu v sedanjiku je refleks psl. naglasnega tipa b glagolov, ki imajo v korenu psl. kratki samoglasnik: sin. C(V)C-a-ti CVC-a-š < psl. *CVC-ä-ti *CV C-ie-šb (b) // +\V = *V]: sin. Česati češeš, stok. česati češeš, rus. uecamb neuieuib < psl. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini 26 27 nad. (Livek) počeisan, skleisan Prvotni naglas izkazuje rus. kögüh KÖeana KÖeano < psi. ^köuant *köuana *köuano (psi. *köuarrb < *kouärrb < *kouäiem>). f*i '»se*' *cesäti *češešb (b).16 Kratki nedoločnik: sin. česat < psi. *česatb. Namenilnik: sin. česat < psi. *česath. Deležnik na -/: knj. sin. česal česala česalo, nar. sin. česal česala česalo, stok. česao česala česalo, rus. necäji necdna necdno < psi. *česalh ^ *česala *česalo.2] Deležnik na -n: nar. sin. -česan -česana -česano,26 stok. česan r^ česana česano, rus. necan necana necauo < psi. *česanh *česana *Česano (psi. *-*česanh < *česam> < *česaien-b), knj. sin. česan česana česano < *česdm> *česand *česanoje drugotno.25 Velelnik: sin. češi češite, stok. češi češite, rus. neutu neui'ume < psi. *češi *češi'te.7 Zgledi: česati češem, iskati iščem, kopati kgpljem, lagati lažem, metati mečem, peljati peljem, tesati tešem. Nekateri glagoli izvorno tega naglasnega tipa izkazujejo v sedanjiku široki sredinski samoglasnik, kije lahko dvojničen poleg ozkega {prati örjem/orjem) ali pa obvezen (jemati jemljem), v vsakem primeru pa drugoten. Posledično se tudi nekatere druge glagolske oblike naglasno razlikujejo od prvotnega spregatveno-naglasnega vzorca: nedoločniška osnova: jemät, jemät, jemal jemala jemalo, jemdn jemdna jemdno; j emlji jemljete. 5.2.4 Tip kovati kujem odraža psi. naglasni tip c: sin. kovati kuješ, stok. kovati kuješ, rus. Koedmb Kyeuib < psi. *kouati *kuiešb (c).9 Glagoli tega tipa spominjajo na glagole tipa dedovati dedujem, darovati darujem. Razlika ni samo v naglasu sedanjika, ampak tudi v interpretaciji morfemske zgradbe, in sicer funkcije zaporedij ^ -ova- -uje-. Pri tipu darovati darujem sta to sestavljena nedoločniška oz. sedanjiška pripona {ded-ov-a-ti ded-u-je-m, dar-ov-a-ti dar-u-je-m), pri tipu kovati kujem pa w del glagolskega korena, pri čemer se slednji pojavlja v oblikih dveh alomorfov, ki ^ sta posledica razpada prvotnega dvoglasnika v položaju pred samoglasnikom in w poenoglasenja dvoglasnika v položaju pred soglasnikom (kov-a-ti ku-je-m). Kratki ^ nedoločnik: sin. kovat < psi. *kouatb. Namenilnik: sin. kovat < psi. *kouat-b. w Deležnik na -/: sin. koval kovala kovalo, stok. kövao kovala kovalo < psi. *koualh *"* *kouald *koualo. Deležnik na -n: sin. -kovan -kovana -kovano < *koudnh *kouand *kouano je drugotno.27-25 Velelnik: sin. kuj küjte, rus. Kyü Kyüme < psi. *kuii *kuiite. Zgleda: kovati kuješ, snovati snuješ. Tip bij ü vati/bij u väti bljüjem je izvorno identičen s tipom kovati kujem. Pri teh glagolih je najprej prišlo do posplošen)a naglasa na korenu v nedoločniku, ki je danes pogostejši od naglasa na nedoločniški priponi. Nato je prišlo do prenareditve sedanjika po nedoločniku, posledica česar je prehod v tipa mešati/mešati mešam. Zgledi: bljüvati/bljuväti bljüvam in bljüvati/bljuvdti bljüjem, kljüvati/kljuväti kljüvam in kljüvati/kljuväti kljüjem, pljüvati/pljuväti pljüvam in pljüvati/pljuväti pljüjem, ščuvati ščuvam in ščuvati ščujem. 5.2.5 Tip risati rišem je drugoten in je značilen za prevzete glagole: sin. risati rišem <— nem. rizen. 53 •t/ Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini 5.3 Glagoli na -a-ti -e-m Glagoli z nedoločniško pripono -a- in s sedanjiško pripono -e- v (knjižni) slovenščini poznajo dva izhodiščna naglasna tipa, ki sta refleksa enega praslovanskega: brati tkati brät tkat brät tkat bräl brala bralo tkäl tkala tkalo -bran -brana -brano -tkan -tkana -tkano berem bereš berejo/bero tkSm tkeš tkejo/tkp beri berite tki tkite 5.3.1 Tip brati bereš z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in akutom na korenu na širokem sredinskem samoglasniku v sedanj iku je odraz psi. naglasnega tipa c glagolov s psi. kratkim samoglasnikom v korenu v sedanj iku: sin. CC-a-ti ^ Ce/oC-e-š < psi. *CVm!C-a-ti *CVm2C-e-šb (c) // +[Vnl = psi. *b/%], +[Vm2 = psi. *e/*o]: knj. sin. brati bereš, nar. sin. brati bereš, stok. brati bereš, čak. bereš, rus. öpämb öepewb < psi. *bbräti *berešb (c).9 Kratki nedoločnik: sin. brät, čak. brät < psi. *bbrätb. Namenilnik: brät < psi. *bUratb. Deležnik na -/: sin. bräl brala bralo, stok. bräo brala < psi. *bWrah *bbrald *büralo, nar. sin. bräl brala bralo, rus. öpäji öpäna öpäjio < *bbräfo *bbräla *bbrälo je drugotno, nalikovno po naglasu nedoločnika.28 Deležnik na -n: knj. sin. -bran -brana -brano < *bbran-b *bbrand *bbranö]Q drugotno, nar. sin. -brän -bräna -bräno < *bbräm> *bbräna *bbräno je drugotno, nalikovno po naglasu nedoločnika.29 Velelnik: knj. sin. beri berite, nar. sin. beri berite, stok. beri berite, rus. öep'u öep'ume < psi. *beri ^berete.1 Zgledi: brati berem, prati perem, zväti zövem. 5.3.2 Tip tkati tkem z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z naglasom na sedanjiški priponi v sedanj iku je refleks psi. naglasnega tipa c glagolov s psi. polglasnikom v korenu v sedanj iku: sin. CC-ä-ti CC-e-š < psi. *CV C-d-ti *CVmC-e-šb (c) // +[Vm = psi. *b/*-b]: sin. tkati tkeš, stok. tkati tkeš/češ, rus. mhcämb mKeiub < psi. *thkati *t-bčešb (c).9 Kratki nedoločnik: sin. tkät < psi. *t-bkatb. Na to, daje nalika v slovenščni novejšega nastanka, kažejo dvojnice znotraj istega sistema: rez. (Bela) 'vibral < psln. *vibral < psi. *uybbral-b, 'pobral < psln. *pobral < psi. *pöbbrah mpob'rvl < *pobräl-b, wb'rvl < ^ubrdlt (gradivo po Steenwijk 2002, 243). Na prvotni naglas bi mogoče kazalo stok. brän bräno < psi. *bUranh *bUrano s posplošitvijo na bräna za stok. *brana < psi. *bbrand. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini Namenilnik: sin. tkat < psi. *tUkatb. Deležnik na -/: sin. tkal tkala tkalo < psi. *tUkal-b *t-bkald *tUkalo. Deležnik na -n: sin. -tkan -tkana -tkano je drugotno. Velelnik: sin. tki tkite, rus. mvtu rnrfume < psi. *tbci *thcete.7 Zgleda: tkati tkeš, zgati zges. 5.4 Glagoli na -ja-ti -je-m Glagoli z nedoločniško pripono -ja- in s sedanj iško pripono -je- v (knjižni) slovenščini izkazujejo tri izhodiščne naglasne tipe, ki odražajo tri praslovanske: sejati peljati dajati sejät peljat dajat sejät peljat dajat sejäl sejala sejalo peljal peljala peljalo dajal dajala dajalo -sejän -sejäna -sejäno peljdn peljdna peljdno dajan dajana dajano sejem seješ sejejo peljem pelješ peljejo dajem ddješ dajejo 11. / ^ • sej/sej sejte pelji peljite dajäj dajajte 5.4.1 Tip sejati sejem z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanj iku je v sin. drugoten. Sedanj iška osnova odraža psi. naglasni tip a: sin. CVC-je-š < psi. *CVC-ie-šb (a): sin. seješ, stok. siješ/seješ, čak. siješ, rus. ceeuib < psi. *seiešb (a).19 Velelnik: sin. sej/sej sejte, stok. sij sij te/sej sejte, rus. ceü ceüme < psi. *seii *seiite. Nedoločniška osnova izkazuje inovacijo, in sicer posplošitev naglasa na nedoločniški priponi: sin. sejati < * sejati. Drugotne so torej tudi druge nedoločniške oblike: sin. sejät, sejät, sejäl sejäla sejälo, -sejän -sejäna -sejäno.30 Zgleda: dej dt i dej eš/deš, sejati seješ. 5.4.2 Tip peljati peljem z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na korenu ne na širokem sredinskem samoglasniku v sedanj iku odraža naglasni tip b: sin. CVC-jd-ti CVC-je-š < psi. *CVC-ja-ti *CV/VC-ie-šb (b): sin. r r peljati pelješ < psi. *pelati *pelešb (b).16 Kratki nedoločnik: knj. sin. peljat, nar. r r sin. peljät < psi. *pelatb. Namenilnik: knj. sin. peljat, nar. sin. peljät < psi. *pelät-b. Deležnik na -/: knj. sin. peljal peljala peljalo, nar. sin. peljal peljala peljalo < psi. # £Šau$ N fV' 30 Prvotne oblike izkazujejo drugi slovanski jeziki: stok. sijati/sejati, čak. sijot, rus. cenmb < psi. *seiati; stok. sijao sijala sijalo/sejao sejala sejalo, rus. cenn cenna cenjio < psi. *seial-b *seiala *seialo; stok. sijän sijäna sijäno, rus. cčhh cenna cenno < psi. *sejairb *seiana *seiano. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini *peläh *peläla *pelälo. Deležnik na -n: sin. pel j an peljäna peljäno je drugotno.25 r r Velelnik: knj. sin. pelji peljite, nar. sin. pelyipeljite < psi. *peli *peli'te.7 5.4.3 Tip dajati/dajati dajem z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na korenu v.sedanjiku zrcali psi. naglasni tip c glagolov s psi. dolgim samoglasnikom v korenu: sin. CVC-jd-ti CVC-je-š < psi. *CF C-iä-ti *CV C-ie-šb (c) // +[V = psi. *V]: sin. dajati/dajati daješ, star. dajati daješ < psi. *daiäti *daiešb (c).9 Kratki nedoločnik: sin. dajat < psi. *daiätb. Namenilnik: sin. dajat < psi. *daiath. Deležnik na -/: sin. dajal dajala dajalo < psi. *däialh *daiald *daialo. Deležnik na -n: sin. dajan dajana dajano je drugotno. Velelnik: sin. dajäj dajajte je drugotno. Glagola dajati in majati se lahko dvojnično naglašujta tudi po naglasnem tipu kazati/kazati kdžem: nedoločniška osnova: dajati/dajati, dajat, dajat, dajal dajala dajalo, dajan dajana dajano', sedanjiška osnova: dajem daješ dajejo, dajaj däjajte/dajäjte. Zgledi: dajati dajem, majati majem, smejati se smejem se. 6 Glagoli na -ov-a-ti/-ev-a-ti -u-je-m Glagoli z nedoločniško pripono -ov-a-/-ev-a- in s sedanjiško pripono -u-je- v (knjižni) slovenščini so nadaljevalci psi. glagolov z nedoločniško pripono *-ou-a-/ *-eu-a- in s sedanj iško pripono *-u-ie- (psi. glagol ska vrsta VI). Poznajo dva izhodiščna naglasna tipa, ki ustrezata dvema praslovanskima. dedovati darovati dedovat darovat dedovat darovat dedoval dedovala dedovalo daroval darovala darovalo -dedovan * -dedovana -dedovano * darovan darovana darovano dedujem deduješ dedujejo darujem daruješ darujejo deduj dedujte daruj darujte 6.1 Tip darovati darujem z akutom na drugem zlogu nedoločniške pripone v nedoločniku in s cirkumfleksom na prvem zlogu sedanjiške pripone v sedanj iku reflektira psi. naglasni tip b: sin. CVC-ov-d-ti CVC-u-je-š < psi. *CVC-ou-a-ti *CVC-ii-ie-šb (b): sin. darovati daruješ, stok. darovati daruješ, čak. daruješ, rus. dapoeämb dapyeuib < psi. *darouati *daruiešb (b).19 Kratki nedoločnik: sin. darovat, čak. darovat < psi. *darouatb. Namenilnik: sin. darovat < psi. *darouat-b. Deležnik na -/: sin. daroval darovala darovalo, stok. darövao darovala darovalo, rus. dapoeän dapoedna dapoedno < psi. *darouäl'b *darouäla *darouälo.21 Deležnik Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini 31 Prvotni naglas je ohranjen v rus. dapöean dapöeana dapoeano < psi. *daröucmb *darouana *darouano (psi. *daröuam> < *darouäm> < *darouäierrb). 32 Gradivo: stok. vjerovati vjeruješ/verovati veruješ, rus. eepoeatb eepyeiub < psi. *uerouati *ueruiešb (a); stok. vjerovao vjerovala vjerovalo/verovao verovala verovalo, rus. eepoean eepoeana eepoeano < psi. *uerouali> *uerouala *ueroualo; stok. vjerovän vjeroväna vjeroväno/verovän veroväna veroväno, rus. eepoean eepoeana eepoeano < psi. *uerouaiTb *uerouana *uerouano; stok. vjerüj vjerüjte/verüj verujte, rus. eepyü eepyüme < psl. *ueruii *ueruiite. na -n: sin. darovan darovana darovano je drugotno.31 Velelnik: sin. darüj darujte, ^ stok. darüj darujte, rus. dapyü dapyüme < psl. *darüii *darüiite. To je najbolj ljf> razširjen naglasni tip glagolov te vrste v slovenskem knjižnem jeziku. Samo tako fj se na primer naglašujejo: darovati darujem, glasovati glasujem, godovdti godüjem, m imenovati imenujem, kresovdti kresüjem, kupovati kupujem, mirovati mirujem, ^ sramovati se sramujem se, stanovati stanujem, strahoväti strahüjem; sestavljeni drugotni ponavljalni glagoli, tvorjeni od dovršnikov na -a-ti -je-m: -pisoväti -pisüjem, -plesoväti -plesüjem, -kazoväti -kazüjem. ** Razen redkih izjem imajo ostali glagoli poleg naglasnega tipa darovati darujem ^ dvoj nično tudi druge naglasne tipe: 1. dedovati dedüj em/dedoxati dedujem; zgledi: ^ dedovati dedujem, obedovati obedujem, škodovati škodujem; 2. verovati verujem/ ** verovati verujem; zgledi: kmetovati kmetujem, pametovati pdmetujem, svetovati svetujem, verovati verujem; 3. koledovdti kolediijem/kolšdovati koledujem; zgledi: besedovati besedujem, koledovati koledujem, moledovati moledujem, napredovati ^ napredujem. Redki glagoli dvoj nično ne poznajo tipa darovati darujem, npr. pestovati pestujem. Edini naglasni tip, ki bi bil lahko podedovan, je tip dedovati dedujem (prim, razdelek 6.2). Ostali naglasni tipi so drugotni, večinoma nastali z naslonitvijo na naglas besedotvorne podstave (kmetovati kmetujem <— kmet kmeta, koledovati koledujem <— koleda). V spregatvenem vzorcu naglasa ne spreminjajo. w •*f C/3 6.2 Tip dedovati dedujem z akutom na korenu v sedanjiku in s cirkumfleksom na korenu v nedoločniku kaže na psl. naglasni tip a: sin. CVC-ov/ev-a-ti CVC-u-je-š < psl. *CVC-ou/eu-a-ti *CVC-u-ie-šb (a): sin. dedovati deduješ < psl. *dedouati )£ *deduiešb (a).19 Kratki nedoločnik: sin. dedovat < psl. *dedouatb. Namenilnik: —- sin. dedovat < psl. *dedouat-b. Deležnik na -/: sin. dedoval dedovala dedovalo < N psl. *dedoual-b *dedouala *dedoualo.21 Deležnik na -n: sin. -dedovan -dedovana feJ -dedovano < psl. *dedouam> *dedouana *dedouano.24 Velelnik: sin. deduj -s dedujte < psl. *deduii *deduiite. Temu sin. naglasno-spregatvenemu vzorcu v drugih slovanskih jezikih ustreza glagol verovati verujem?2 7 Brezpriponski in drugi glagoli Brezpriponski glagoli so tisti, ki v sedanj iku nimajo sedanjiške pripone, kar pomeni, da se končnice pritikajo neposredno na glagolski koren. Sem v sin. s sinhronega gledišča spadajo glagoli som, dam, jem, vem, grem. Prvi štirje so podedovani, zadnji pa je sin. novotvorba. Posebnost v spregatvi teh glagolov je pojavljanje -s- pred končnicami, ki se začenjajo na -t- (ste, daste, jeste, veste, greste), ki je diahrono gledano del glagolskega korena. V nedoločniku so brezpriponski biti, dati, jesti, iti, v Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini w glagol vedeti je priponski. Posebnost v spregatvi izkazuje tudi glagol imeti imam, ki pa ni brezpriponski, saj izkazuje tako nedoločniško kot sedanjiško pripono. 7.1 Glagol biti s§m. Dolgi nedoločnik: sin. biti, stok. biti, rus. 6'bimb < psi. *byti. Kratki nedoločnik: sin. bit, čak. bit < psi. *bytb. Deležnik na -/: nar. sin. bil bila bilo, stok. bib bila, čak. bil bila bilo, rus. 6'uji öunä 6'ujio < psi. *bylh *byld *bylo,33 & knj. sin. bil bila bilo/bilo, bili/bili bile bilä izkazuje posplošitev naglasa na končnici r* in težnjo h krajšanju sin. prvotno dolgih naglašenih samoglasnikov. Trdilne oblike O sedanj ika: sin. som si je, svä stä stä, srno ste so. S psi. stališča so to oblike, ki so 4+ doživele upad prvega nenaglašenega zloga: psi. *iesm'b > popsl. *sm'b > *s3m > sin. ^ som. Štokavščina in čakavščina kažeta dvojnost: pod naglasom oblike brez upada ^ prvega zloga in oblike z upadom prvega zloga (stok. jesamjesijest/je,jesmojeste jesu; čak. j es an jesije, jesmö jeste jesü mjesü/sän si je, smo ste sü); brez naglasa N samo oblike z upadom prvega zloga (stok. sam sije, smo ste su; čak. san sije, smo > ste su). Oblike v sin. so najverjetneje nastale s posplošitvijo prvotnih naslonskih -3 oblik. Oblika za 3. os. mn. je bila prvotno dolga (psi. *sQtb), a se je pod vplivom •— ostalih skrajšala. Nikalne oblike sedanjika: knj. sin. nišam, nar. sin. nesam, stok. ^ nišam in nijesam/nesam, čak. nisan < *nesam/*nesäm < psi. *ne iesm'b. Prihodnjik: 7s sin. bodeš star., stok. biideš, rus. öyöeuib < psi. *b *dald, sin. dalo za *dalo (čak. dalo, rus. dano34 < psi. *dälo) je drugotno, nalikovno po obliki za moški spol ali po sestavljenih oblikah: sin. prodal prodala prodalo < psi. oprodah *prodald *prodalo. Sedanjik: sin. dam, stok. dam, čak. dan, rus. očm < psi. *damb; sedanjiške oblike se v sin. glasijo: dam daš da, dava dasta dasta, damo daste ddjo/dado/dade; sin. dade < psi. *dadgtb, ostali obliki sta drugotni. Velelnik: sin. däj dajte, stok. daj dajte, čak. daj dajte, rus. ddu odurne < *ddib *ddibte je novotvorba.35 7.3 Glagol jesti jem.36 Dolgi nedoločnik: sin. jesti, stok. jesti, rus. ecmb < psi. *esti. Kratki nedoločnik: sin. jest, čak.jist < psi. *estb, sin. jest je drugotno. Namenilnik: sin. jest < psi. *estb. Deležnik na -/: sin. jedal jedla jedlo, stok. je o je la je lo, rus. en ena eno < psi. *edl-b *edla *edlo. Sedanjik: sin. jem, čak.jin, rus. eM < psi. *emb; m 33 rus. He 6biJi ne öbuiä He öujio < psi. *ne byfo *ne byld *ne bylo 34 rus. He dan He danä ne dano < psi. *ne dally *ne dald *ne dalo 35 Oblike v sin. in čak. bi teoretično lahko kazale tudi na prvotno psi. *dadb in novotvorbo na osnovi le-tega *dadbte. 36 rez. (Bela) 'jest, jist, 'jidal'jedla jedlu; jin, jej (Steenwijk 1992, 263) Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini sedanj iške oblike se v sin. glasijo: jem ješ je, jeva jesta jesta, jemo jeste jedö/jejo. ^ Velelnik: sin. jej, rus. eiub < psi. *edb, sin. jej s podaljšavo je drugotno, sin. jejte ^ < *edbte je novotvorba. ° 1A Glagol vedeti vem.37 Dolgi nedoločnik: sin. vedeti < psi. *uedeti. Kratki Z* nedoločnik: sin. vedet < psi. *uedetb. Deležnik na -/: sin. vedel vedela vedelo < psi. *uedel-b *uedela *uedelo.21 Sedanj ik: sin. vem < psi. *uemb; sedanj iške oblike se v sin. glasijo: vem veš ve, veva vesta vesta, vemo veste vejo/vedo. Velelnik: sin. "*"* vedite < psi. *uedite, sin. vedi < *uedi]e tvorjeno po ostalih oblikah. ^ .»■<*> 7.5 Glagol imeti imam. Dolgi nedoločnik: sin. imeti, rus. uMemb < psi. *ibmeti.38 *"■ Kratki nedoločnik: sin. imet < psi. *h>metb, sin. imetje drugotno. Deležnik na -/: sin. imel imela imelo, rus. UMen uMena ujvtejio < psi. *ibmelh *ibmela *ibmelo, sin. imel imela imelo je drugotno po podaljšavi v obliki za moški spol in delno posplošitvijo v oblike za ženski in srednji spol. Sedanjik: sin. imam, stok. imam, čak. imon < psi. *$\mamb\ sedanjiške oblike v sin. se glasijo: imam imaš ima, imava imata imata, imamo imate imajo. Velelnik: sin. imej/imej imejte, rus. uMeü uMeüme * dado, jedo, vedo in gredem ^ dam, jem, vem —> gredo = dado, jedo, vedo in grem = W dam, jem, vem m greste - daste, jeste, veste (Ramovš 1924: 215; Bezlaj 1976: 175). ^ Sedanjiške oblike, nastale po opisani naliki, so: grem greš gre, greva gresta gresta, gremo greste gredo/grejo; še drugotneje so oblike: grem greš gre, greva gresta gresta, gremo greste grejo; grem greš gre, greva gresta gresta, gremo greste gredo/ grejö. Velelnik: pojdite < psi. *poibdete,1 sin. pojdite je drugotno; nar. sin. pojdi/ pojdi39 < psi. *poibdi, sin. pojdi je drugotno po naliki na pojdite. Za sestavljenke glagola iti prim. 1.2.3. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini ^ Bezlaj, France, 1976, 1982, 1995, Etimološki slovar slovenskega jezika 1—III» Lju- bljana. N /Jbiöo, B. A., 1981, CjiaenncKaH aKueumojioeuM, MocKBa. """ flbiöo, B. A., 2000, Mop(pojioeu3oeaHHbie napaduaMamunecKue aKueumubie ^ cucmeMU, MocKBa. C Hraste, Mate, Simunovič, Petar, 1979, Cakavisch-Deutsches Lexikon, Köln, id Wien. r* Jakop, Tjaša, 2003, Tipologija narečnih glagolskih oblik na primeru govora Ložnice Q pri Žalcu, Slavistična revija 51, Ljubljana, 1-25. 4*. Jurančič, Janko, 1986, Srbskohrvatsko-slovenski slovar, Ljubljana. r.j Koletnik, Mihaela, 2001, Slovenskogoriško narečje, Maribor. _ Moguš, Milan, 2002, Senjski rječnik, Zagreb, Senj. O^ceroB, C. H., IIIße^OBa, H. K), 1995, TojiKoeuü cnoeapb pyccKoeo H3biKa, N MocKBa. > Ramovš, Fran, 1924, Historična gramatika slovenskega jezika II, Konzonantizem, -3 Ljubljana. —( —,1952, Morfologija slovenskega jezika. Lj ubij ana. ^ Rigler, Jakob, 1970, Akcentske variante I, Slavistična revija XVIII, Ljubljana, 5-15, K ponatis v Rigler 2001, 320-328. •~ Rigler, Jakob, 1978, Akcentske variante III, Slavistična revija XXVI, Ljubljana, 365-374, ponatis v Rigler 2001, 338-346. _ Smole, Vera, 1994, Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora, doktorsko • delo, Ljubljana. J^ Smole, Vera, 1996, Tonemski naglas glagolskih oblik v šentruperskem govoru, o Razprave SAZU 17, Ljubljana. V Snoj, Marko, 22003, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. k» SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana. SSKJ, 1970 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I, Ljubljana. Stang, Christian S., 1957, Slavonic Accentuation, Oslo. Steenwijk, Han, 1992, The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio, Amsterdam, Atlanta. Skofic, Jožica, 1996, Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem, doktorska disertacija, Ljubljana. Škrabec,P. Stanislav, 1994,1994,1995,1998, Jezikoslovna dela 1-4, Ponatis platnic časopisa Cvetje z vertov sv. Frančiška 1880-1915, uredil Jože Toporišič, Nova Gorica. Toporišič, Jože, 1990, Glagolski oblikotvorni naglas moščanskega govora, Razprave SAZU 13, Ljubljana. Toporišič, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana. Toporišič, Jože, 42000 (4976), Slovenska slovnica, Maribor. Valjevec, Matija, 1878-1895, Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku, Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, knjige XLIII, XLV-XLVIII, LVI, LVII, LX, LXIII, LXV, LXVII, LXVIII, LXXI, LXXIII, LXXIV, LXVI, LXVII, XCIII, XCIV, CII, CV, CXI, CXVIII, CXIX, CXXI, Zagreb. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini Valjevec, Matija, 1897, Glavne točke v naglasu khiževne slovenštine, Rad Jugosla- *** venske akademije znanosti i umjetnosti, knjiga CXXXII, Zagreb. m Weiss, Peter, 1998, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Na- Jf zarjami, poskusni zvezek (A-H), Ljubljana. «s -ymm The pitch Accent Classes of the Verb in (Standard) Slovene Summary In the article the pitch accent classes of the verbs in (standard) Slovene are discussed. The accent classes and its paradigms are presented within the single verb class and defined on the basis of the stress in the infinitive and the present tense. The original accent classes of the single verb class in (standard) Slovene and their Proto-Slavic origin are as follows: 1.1 Verbs in -o-ti -e-m: Sin. lesti ležeš £ 68 12 Zapis slovarskega sestavka kot se avtomatično izpiše s pomočjo računalniške termino-grafske aplikacije SlovarRed 2.0. _______Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ..._______ gozd, pragozd, savänski gozd, subarktični gozd, tropski deževni gozd, tropski listopädni gozd, vednozeleni gozd, vednozeleni iglasti gozd, vednozeleni listnati gozd, vednozeleni sklerofilni gozd Razlog za razlike je v tem, da smo gnezdo z oznako GL. namenili za navajanje podpomenskih pojmov/terminov, ne glede na to, ali gre za neposredne podpomenke ali podpomenke nižjega reda; to funkcijo bomo v BTS ohranili. V GTS pa je bila kasneje ta vloga spremenjena v informativno, torej v navedenem primeru za navajanje vseh terminov, upoštevanih v slovarju, v katerih se pojavlja gozd kot jedrna ali objedrna sestavina. V BTS bomo po eni strani pri nosilnem pojmu oz. pri nosilni tematski nadpomenki prikazali člene tematskega polja ne glede na izrazno obliko vključenih terminov. Konkretno to pomeni, da bomo pri nadpomenki gozd prikazali vse vrste gozdov, pri čemer ni pomembno, ali je v terminu vsebovana jedrna sestavina gozd ali ni, torej tudi termine dobrava, hileja, kampo serado, katinga. Po drugi strani v tematsko polje ne bomo uvrščali neprednostnih sopomenskih oblik terminov, saj hierarhična pojmovna struktura ne zajema kategorije sopomenskosti. Prav tako v tematsko polje gozd ne sodijo pojmi/termini gospodarjenje z gozdovi, intenzivno/eksten-zivno gospodarjenje z gozdovi, ki spadajo v tematsko polje gospodarjenje. Se manj sodi v obravnavano tematsko polje z metaforo nastali termin kamniti gozd kot poimenovanje za posebno geomorfološko tvorbo. Ker je treba pri izdelavi terminološkega slovarja razen pomena, pomenskega obsega termina upoštevati tako mesto, ki ga termin oz. pojem zavzema znotraj pojmovnega sistema, natančneje v konkretnem delu tega sistema, kakor tudi hierarhične povezave med posameznim pojmom in drugimi, pomensko bližnjimi pojmi (Handbook 1997), sodelujoči člani Komisije za botanični terminološki slovar ob prehodu na obdelavo terminov novega, dotlej še neobdelanega tematskega sklopa, najprej zberemo termine iz ustrezne literature in jih zapišemo v obliki drevesaste sheme. To nam omogoča, da si ustvarimo pregled nad pojmi/termini in tako tudi laže ugotovimo, ali smo katerega izpustili oz. da poskrbimo za uravnotežen in konsistenten izbor. Glede na mesto pojma v delnem sistemu ali posameznem tematskem polju, laže preverimo pomenski obseg termina, njegovo intenzijo oz. ekstenzijo, določimo bistvene pomenske sestavine in temeljne razločevalne prvine. Vse to pa prispeva k večji sistemskosti razlag in njihovi medsebojni usklajenosti (Košmrlj 2001). Na podlagi ročno narejene drevesaste grafične predstavitve nato v računalniško ter-minografsko bazo SlovarRed 2.0 vpišemo pri posamezni iztočnici tudi podatek o hierarhični uvrstitvi, kar nam omogoča, da lahko termine posameznega tematskega polja oz. slovarske sestavke s temi iztočnicami izpišemo tudi v hierarhičnem zaporedju (Košmrlj, Seliškar 2004). Npr. tematsko polje opraševanje vključuje termine z vidika opraševanja s pelodom drugih osebkov iste vrste = navzkrižno opraševanje, kakor tudi vidik opraševanje z lastnim pelodom = samoopraševanje. V ta sklop lahko uvrstimo tudi vidik preprečevanja samoopraševanja, s čimer se omogoča navzkrižno opraševanje. Ta vidik vključuje sedem terminov, za katere pa se v stroki ne uporablja noben nadpomenski izraz, oblika preprečevanje samoopraševanja na- Hi Sssf Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... mreč ni terminologizirana. Zaradi tega sheme ne moremo v celoti logično izpeljati, niti sistemsko izpisati. Iz pravkar navedenega in iz podobnih primerov lahko sklepamo, da tako pojmovni kot terminološki sistem nista izoblikovana in formalizirana do vseh podrobnosti in da na določenih mestih mrežne strukture vozlišča niso bila uresničena ne na pojmovni niti terminološki ravni. Navadno gre za sestavljene nadpomenke, ki naj bi združevale dva sorodna podpomenska vozliščna pojma. V učbenikih ta mesta zapolnjujejo frazemi kot opraševanje in preprečevanje opraševanja, rast in razvoj ipd., ki pa jih v terminoloških slovarjih ne upoštevamo. Pri redakciji smo v želji, da bi vendarle dobili ustrezen hierarhični izpis, v računalniško bazo vnesli pomožne iztočnice, s katerimi zapolnjujemo nerealizirane tematske nadpomenke oz. z njimi nakažemo vidik, po katerem smo klasificirali termine. Razumljivo, v slovarskem besedilu teh pomožnih iztočnic ne bo. opraševanje samoopraše vänj e geitonogamija kleistogamija navzkrižno opraševanje anemogamija hidrogamija zoogamija entomogamija ^ kantarogamija o melitogamija • miogamija ^ mirmekogamija psihogamija sfingogamija hiropterogamija ornitogamija *preprečevanje samoopraševanja13 dihogamija protandrija protoginija herkogamija heterostilija distilija tristilija * 13 Pomožna iztočnica, ki omogoča izpis tematskega polja opraševanje skupaj s pojmi, ki označujejo preprečevanje samoopraševanja. Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika 14 Po svoje pomeni mednarodna standardizacija skrajno obliko jezikovnega nadzora, saj vključuje prizadevanja, da se pojem enoumno in natančno definira, da se zanj določi praviloma mednarodno rabljeni termin, ki naj ima samo en pomen. Pojem Zlasti po načelih in prizadevanjih dunajske šole naj bi bili pojmi jasno in enoumno ^ opredeljeni, tako da bi bili enako razumljeni tudi v različnih kulturnih in nacio- ^ nalnih okoljih (Felber 1984).14 Dejansko pa pojmi še zdaleč niso enoumni v vseh m jezikovnih okoljih, niti niso enako strukturirani, česar se prav dobro zavedajo zlasti prevajalci (Handbook 1997, Rogers 2004). Do razlik ne prihaja le v medjezikovnem in medkulturnem prostoru, pač pa tudi znotraj istega jezika med sorodnimi strokami. Npr. pojem gozd, ki označuje vsem dobro znano entiteto, je v GTS prikazan z izpostavitvijo izstopajoče sestavine drevje: sklenjen sestoj drevja z grmovjem in zeliščnim slojem rastlin, prilagojen prstenim in podnebnim razmeram, v BTS pa bo gozd opredeljen kot vrsta vegetacije: vegetacija, ki jo v zgornjih slojih sestavljajo navadno različne drevesne vrste, v spodnjih pa podrast. Glede na rabo v agrarni geografiji je temu pojmu v GTS pridružena še družbenogospodarska kategorizacija, tako da dobimo sestavljeni pojem gozd + katastrska kategorija: s sklenjenim drevjem poraslo zemljišče kot temeljna katastrska zemljiška kategorija. Omenjene razlike sicer niso zelo velike, kažejo pa na dejstvo, da sorodne stroke isto predmetnost raziskujejo vsaka na svoj specifičen način, zato je razumljivo, da pogosto tudi pojme oz. termine, ki jih pri tem uporabljajo, definirajo različno. Za biogeografijo so pomembne predvsem temeljne sestavine v prostoru, s stališča fito-cenologije pa je bistven vidik rastlinske združbe, torej celote vseh skupaj rastočih rastlin. Zato moramo biti pri prizadevanjih, da bi tovrstne razlike presegli, in v želji, da bi termine znotraj sorodnih strok v čim večji meri poenotili, dovolj občutljivi. Poenotenja so namreč umestna največkrat le v omejenem obsegu. & Jezikovna ravnina N Na jezikovni ravnini posameznemu pojmu, ki je mentalna entiteta, pripišemo je- ""» zikovni znak, mu določimo pisno in glasovno podobo, tj. dobimo strokovni izraz ali termin. Kot vidimo, je temeljna razlika med pojmom in terminom v tem, da je pojem miselna kategorija, ki obsega določeno kognitivno enoto, med tem ko je termin njegova jezikovna materializacija v pisnem ali govornem kodu. Termin kot jezikovni znak za pojem je neločljivo povezan s pomenom, ki je vsebina pojma. Kako tesne so povezave med pojmom, terminom in pomenom, kaže tudi vse doslej zapisano, saj se vse tri sestavine nenehno prepletajo. Termin in njegov pomen Termini - leksemi, ki poimenujejo pojme določene stroke - nastajajo po več poteh. Strokovnjaki lahko ugotovljene poimenovalne praznine zapolnijo z neologizmi, kot sta, denimo, po svojem nastanku termina kvark v fiziki ali genom v genetiki, ali z metaforami (Temmerman 2000, Vidovič 2000), kot se kažejo razen v že omenjenem geomorfološkem terminu kamniti gozd tudi v izrazih, uporabljanih v botaniki ali Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... mikologiji: absorpcijski lasek, cvetenje morja, gostiteljsko nespecifični toksin, kolence (trav), krpica (pri gobah), mikorizni plašč, prehranjevalna veriga in drugi. Nadalje lahko termin nastane s terminologizacijo leksema iz splošnega jezika, npr. v botaniki korenina,15 trn, bodica.16 Strokovnjaki lahko prevzamejo tudi termine drugih, sorodnih strok, kijih praviloma pomensko redefinirajo, določijo jim pomen, ki ustreza pojmu, kot ga rabi stroka. Pogosto je tudi prevzemanje iz tujih jezikov, saj lahko strokovnjaki skupaj s pojmom iz tujega jezika prevzamejo tudi termin, pri čemer lahko ta ohranja polcitatno obliko, npr. terra rossa v pedologiji, lahko se sočasno uporabljata polcitatna in podomačena oblika, npr. iz švedščine prevzet pedološki termin, za katerega obstajata ob prevzeti obliki gytja še podoma-čeni po izgovoru jitja in tudi po zapisu gitja. Sčasoma se lahko raba bolj ali manj omeji le na podomačeno obliko, npr. termin pusta, ki je bil prevzet iz madžarščine, kjer se zapisuje kot puszta. Pogosto je tudi kalkiranje, tj. prevzemanje izraznih sestavin tujejezičnega termina. Npr. v mikologiji so kvasovke ubijalke17 sprejeli s prevodom angl. termina killer yeasts. Razen prevzemanja iz živih jezikov je za terminologijo značilno tudi prevzemanje že v grščini ali latinščini izpričanih lekse-mov, njihovih delov, korenov, morfemov. Tako nastajajo t. i. mednarodni znanstveni termini, ki praviloma v veliki meri ohranjajo bolj ali manj enak pomen v jezikih, ki jih uvrščamo v skupni evropski kulturni prostor (Vidovič 2000). To še posebej velja za termine, s katerimi so poimenovani specialni pojmi. Npr.: v mikologiji acervul, lat. acervulus, ang. acervulus, nem Azervulus.18 Za te primere je načelo dunajske šole o enotno opredeljenem pojmu in mednarodni rabi določenega termina, ustre-znika, sicer v zapisu in izgovoru večinoma prilagojenega jezikovnim zakonitostim posameznega jezika, smiselno in priporočljivo. Motivacija za tvorbo mnogih pod-pomenskih terminov je pomensko oženje, intenziviranje nadpomenskega termina, ki se pogosto kaže tudi na izrazni ravni, in sicer kot spreminjanje enobesednega termina z dodajanjem ustreznih objedrnih sestavin v izrazno kompleksnejšega, zloženega, večbesednega. Npr. biologija < mikrobiologija < aeromikrobiologija; gozdna meja < alpinska gozdna meja < antropogena alpinska gozdna meja. Tako ti termini že po svoji izrazni zgradbi izpričujejo hierarhične povezave med njimi. Za termine je praviloma značilna izrazna ustaljenost, nespremenljivost, jasna pomenska opredeljenost, zamejenost, vezanost na določeno stroko, znotraj katere so v precejšnjem delu splošno sprejeti. Hkrati izražajo tudi hierarhična razmerja, poimenujejo pa entitete, pojave, lastnosti in razmerja. (Cabre 203:184). Po svoji 15 Z izrazom korenina botaniki poimenujejo podzemne dele, ki imajo določeno zgradbo, funkcijo, imajo pa jih le višje rastline, pri nižjih rastlina, npr. mahovih, se ta organ imenuje rizoid, saj se zlasti po zgradbi razlikuje od korenin. 16 V splošnem jeziku se izraza bodica in trn uporabljata kot sopomenki, v botaniki pa gre za raznopomenki, saj se izrastka anatomsko razlikujeta: bodica je izrastek povrhnjice, npr. bodice sipka, vrtnice, trn pa izrašča iz globlje ležečih parenhimskih celic, npr. trni rastline črni trn. 17 Kvasovke v naravni populaciji, ki tvorijo snovi, škodljive za druge kvasovke s : vrste. 18 Krožniku podoben konidiom, ugreznjen v tkivo gostitelja ... Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika 19 Primer je povzet po SSKJ. 20 Gre za kroglasto ali podolgovato odebelitev vršne hife, v kateri endogeno nastajajo vege- <— vitamin B6 ipd. Različna motivacija znanstvenih poimenovanj posredno kaže na -c to, da so bili posamezni vitamini odkriti v različnih obdobjih, njihova poimenovanja ^ pa so bila tvorjena po več tvorbenih vzorcih. fit-, K Terminološki sistem —* Predstavitev jezikovne ravnine lahko sklenem z omembo še zadnje prvine, namreč, vsi termini določene stroke skupaj s svojimi pomeni in terminološkimi pomenskimi ^ skupinami sestavljajo terminološki sistem te stroke, torej njeno terminologijo. Ta nastaja vzporedno z razvojem stroke v domačem okolju in je hkrati rezultanta prizadevanj vseh predhodnih generacij. Ker so nanjo v večji ali manjši meri vplivala oz. vplivajo tudi dogajanja v drugih nacionalnih in jezikovnih okoljih, je bistveno, da se strokovnjaki ob siceršnji odprtosti navzven hkrati zavedajo pomena domače ^ terminologije. S tem, ko širijo znanstvena obzorja, s svojim pisanjem hkrati prispevajo k večji polnofunkcionalnosti materinščine. O terminografski ravnini pa samo tole: Na tej ravnini pridobi termin, vključen v slovar, vlogo iztočnice, pomen se prikaže s terminološko razlago, obe sestavini skupaj pa sestavljata jedro slovarskega sestavka, ki gradi mikrostrukturo.21 Slovarski sestavki so dvoji, polni slovarski sestavki, v katerih so prikazane vse, za termin relevantne mikrostrukturne sestavine, in kazalke, ki imajo obliko okrnjenih sestavkov z usmerjevalno vlogo. Z organiziranjem slovarskih sestavkov v makro-strukturo dobimo končno terminološki slovar.22 ieassft # rs** 21 22 74 V zvezi s slovarsko mikro- in makrostrukturo je treba terminologe, ki sodelujejo pri izdelavi, opozoriti tudi na siceršnjo značilnost slovarjev, namreč, da morajo biti vsi slovarski sestavki urejeni na enak način, kar pomeni, da naj vsebujejo enake obstoječe prvine, te pa morajo biti razvrščene v stalnem, vnaprej določenem zaporedju. O tem več v drugem delu sestavka. Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika Viri in literatura ^ m .#*?* Geografski terminološki slovar, 2005, ur. Drago Kladnik, Franc Lovrenčak, Milan ^ Orožen Adamič; leksikogr. in jezik, redakcija Marjeta Humar in Borislava r* Košmrlj - Levačič, Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU, Ljubljana. JL, Gradivo za Botanični terminološki slovar. Batič, Franc, Tone Wraber, Boris Turk, 2003, Pregled rastlinskega sistema s seznamom rastlin in navodili za pripravo študentskega herbarija, Biotehniška '*" fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana. ^ Bowker, Lynne, 1996, Learning from Cognitive Science: Developing a New Appro- & ach to Classification in Terminology, Euralex '96 Proceedings, Göteborg, **"" Göteborg University, 781-787. Cabre Castelevi, M. Teresa, 2003, Theories of terminology: Their description, prescription and explanation, Terminology 9/2, 163-199, John Benjamins Publishing Co. Codamines, Anne, 1995, Terminology: New needs, new perspectives, Terminology 2/2, 219-238, John Benjamins Publishing Co. Felber, Helmut, 1984, Terminology manual, Unesco, Infoterm, Paris. Handbook of Terminology Management, 1997, 1, ur. Sue Ellen Wright in Gerhard Budin, Amsterdam, John Benjamins Publishing Co. ^ Košmrlj - Levačič, Borislava, 2001, Prikaz pojmovnega sistema v terminološkem m slovarju, Filologija, knj. 36-37, 291-301, Hrvatska akademija znanosti i O umjetnosti, Razred za filološke znanosti, Zagreb. & Košmrlj - Levačič, Borislava, 2002,0 razvrščanju iztočnic v terminološkem slovar- *-< ju, Jezikoslovni zapiski, 9, 29-47, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša S3 ZRC SAZU, Ljubljana. c*) Košmrlj - Levačič, Borislava in Tomaž Seliškar, 2004, Uporabniški računalniški pro- "-s gram SlovarRed 2.0, Terminologija v času globalizacije, ur. Marjeta Humar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC SAZU Ljubljana. Rogers, Margaret, 2004, Multidimensionality in concept systems: A bilingual textual perspective, Terminology, 10/2, 215-240, John Benjamins Publishing Co. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1991, T-Z, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana. Temmerman, Rita, 2000, Towards New Ways of Terminology Description: the sociocognitive approach, Amsterdam/Philadelphia, John Benjamins Publishing Co. Vidovič Muha, Ada, 2000, Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana. Wüster, Eugen, 2003, The Wording of the World presented graphically and termino-logically, izbor in prevod Juan C. Sager (Das Worten der Welt, schaubildlich und terminologisch dargestelt), Terminology, 9/3,269-297, John Benjamins Publishing Co. Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... *- On a Terminological Dictionary and its Compilation ~ Summary N ""* The author's position in this article is that in the compilation of a terminological ^ dictionary three levels have to be taken into account: field-expert, linguistic and O terminographic. These are presented in a graphical form together with their compo-& nent parts. In the centre of the scheme a triangle represents the relationships among r8 the notion, the term and the meaning (Wüster 2003). On the field-expert level the q scheme includes the notional system of the specialist field consisting of an open ^ number of thematic fields, in which notions are the fundamental constituents. The ,.y term and the meaning belong to the linguistic level and are related to a specific no-m tion. Terms and their meanings form a terminological semantic group. The number of these groups is not determined in advance and together they form a terminologi-N cal system of a specialist field. On the terminographic level the term functions as > an entry and the meaning is comprised in an explanation or a definition. The entry -o and the explanation are the fundamental components of a dictionary entry; these form - with all other components - the micros tructure of the dictionary. Through ^ its macrostructure, i.e. the dictionary entries as a whole, the text is finally rendered K into a terminological dictionary. The article is based on author 's working experience in the Section for terminological dictionaries at the Fran Ramovš institute of the Slovene language SRC SASA, especially from the experience gained during the compilation of the Dictionary of T botany terms. She draws from the traditional terminographic approach as well as tt from the findings of contemporary authors, e.g.: Lynne Bowker, Teresa Cabre Ca-o stellvi, Anne Condamines, Rita Temmerman and others. V This article presents only the first two levels; the terminographic level will be di-^ scussed in the next issue of this magazine. Borislava Košmrlj - Levačič, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: MajaK@zrc-sazu.si Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika Zvonka Praznik IZVLEČEK: Obravnava ozirnih prislovov v pripravljaj očem se Slovarju sinonimov slovenskega jezika zahteva odgovore na vrsto nerešenih slovaropisnih vprašanj. Pri njihovem reševanju je nujno izhajati iz dosedanjih leksikoloških ugotovitev, ob upoštevanju obravnave te problematike v obstoječih slovaropisnih priročnikih. V sestavku se bomo omejili na obravnavo sklopa vprašanj, ki zadevajo sestavo sino-nimnega niza danih prislovnih dominant in določitev tipa pomenskega opisa, ustreznega obravnavani vrsti prislovov. ABSTRACT: The treatment of adverbs of regard in the Dictionary of Slovene synonyms, which is being compiled, calls for answers on a series of unsolved lexicographic questions. In solving those questions it is necessary to draw from all previous lexicological findings; also with taking into account the treatment of these issues in existing lexicographic reference works. The article will discuss a limited set of questions regarding the synonym string of given adverbial dominants and the determination of the type of semantic description, corresponding to the discussed type of adverbs. * ps&m w»* \s&S 1 Ozirni prislovi1 predstavljajo razmeroma obsežno skupino vrstnih prislovov, ki določajo glagolsko dejanje glede na tvorno (konstitutivno) lastnost samostalnika Oznaka ozirni prislov, uveljavljena v SP 2001, se v Slovarju sinonimov ohranja kot primerna določitev obravnavane skupine vrstnih prislovov. Poimenovanje ozirni prislovi je uvedel J. Toporišič (Slovenska slovnica 2000, str. 409; pred tem je izraz uporabljen v Novi slovenski skladnji, v kazalu na str. 445) poleg izraza prislovi ozira (Slovenska slovnica 1976, str. 345). - Kategorijo ozirnih prislovnih določil je vpeljal J. Toporišič v Slovenskem knjižnem jeziku 3, 1967, str. 196, po češkem vzoru (s primeri kot. po srcu je dober, ta je na fakulteti prva po lepoti, duhovno je še čisto čil...). Prim. Nova slovenska skladnja, str. 67 in 78. - Oznaka ozirni prislov (okrajšano ozirn. prisl.)JQ v SP 2001 uporabljena 269-krat, nastopa pa tudi v kombinaciji cel(ostni) ozirn(i) prisl(ov) pri iztočnici vsesplošno. Oznaka ozirna prislovna zveza (okrajšano ozirn. prisl. zv.) se v SP 2001 pojavlja 6-krat. - Gl. še op. 11. Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika ^ v besedotvorni podstavi.2 Sem sodijo primeri kot: besedilno (popraviti), duševno ^ (neuravnovešen), gledališko (razgledan človek), gospodarsko (razvita dežela), N jezikoslovno (izobražen), kakovostno (ustrezati), moralno (vrednotiti), slogovno *"" (zanimiv), slovnično (pravilen) itd. ^ V besedotvornem smislu so ozirni prislovi izpeljani iz pravih (izsamostalni- O ških) vrstnih pridevnikov, npr. ozirni prislov jezikoslovno3 je izpeljan iz vrstnega c/} pridevnika jezikoslovni, ki je tvorjenka iz samostalnika jezikoslovje. Ozirni prislov r* opredeljuje sintagmatsko jedro (glagol, pridevnik, prislov, povedkovnik) v smislu vrstnosti dejanja, stanja, lastnosti; npr. v zgledu jezikoslovno izobražen prislov opredeljuje stanjski pridevnik izobražen, kije v vlogi sintagmatskega jedra, glede na vrsto izobrazbe, in sicer s področja jezikoslovja, vede o jeziku. Zavest o besedotvorni izpeljanosti obravnavanega tipa prislovov iz vrstnih pridevnikov seje v slovenskem jezikoslovju uveljavila razmeroma pozno.4 Kot ena N K» 2 Ada Vidovič Muha (Slovensko leksikalno pomenoslovje (SLP), Govorica slovarja, Ljubljana 2000, str. 76) razvršča vrstne prislove glede na pomen podstavnega samostalnika v naslednje podskupine: a) prislovi, ki določajo glagolsko dejanje prostorsko ali časovno, npr. laboratorijsko, ambulantno pregledati; b) prislovi, ki dejanje opredeljujejo sredstve-no, npr. računalniško, študijsko obdelati; c) prislovi, ki določajo glagolsko dejanje glede na tvorno (konstitutivno) lastnost podstavnega samostalnika, npr. metodološko obdelati, slovnično popraviti... - Od primerov, navedenih v SLP (str. 76), so v SP 2001 obravnavani kot ozirni naslednji prislovi: iz podskupine s prostorsko ali časovno opredelitvijo prislov tehnično (v SP 2001 ponazorjen: tehnično obvladati kaj; tehnično dobro opremljen), iz podskupine s sredstveno opredelitvijo leksem zakonsko (zakonsko določiti, omejiti), iz podskupine prislovov, ki opredeljujejo glagolsko dejanje glede na tvorno (konstitutivno) lastnost podstavnega samostalnika pa metodološko (s ponazorilom in razlago: Metodo-fJt loško je problem dobro obdelan |glede na metodologijo, metode|), slovnično (slovnično nepravilen) in geometrijsko (geometrijsko stroga oblika). Oznaka ozirn. prisl. bi ustrezala tudi prislovu etimološko (v »SP je obravnavan kot načinovni prislov ob ponazorilu: besedo etimološko razložiti); prim, obravnavo prislova pomensko (ki ima v SP ustrezno oznako ozirn. prisl). SSKJ in SP 2001 ne navajata (ozirnega) prislova jezikoslovno, kljub potrditvam njegove rabe v besedilih. (Prim, pojavitve tega prislova v besedilnem korpusu Nova beseda.) Podstavni vrstni pridevnik jezikoslovni (ponazorjen z zgledi: jezikoslovna knjiga / moderni jezikoslovni nazori / zastar. jezikoslovne napake jezikovne) je v SSKJ obravnavan znotraj slovarskega sestavka, pripadajočega nedoločnemu pridevniku jezikosloven, ki je razložen s sklicevalno razlago 'nanašajoč se na jezikoslovje'. Ozirni prislovi so v Slovenski slovnici 1976 (345) obravnavani med prislovi lastnosti, določeni z vprašalnico glede na kaj in ponazorjeni z zgledi: strokovno, navidezno, jezikovno, številčno, kompozicijsko, politično, celotno, vojaško. Tudi v Novi slovenski skladnji 1982 (329) in v Slovenski slovnici 1984 (344, 345) so še umeščeni v okvir last-nostnih prislovov. V Slovenski slovnici 2000 (408, 409) avtor uvršča ozirne prislove med vzročnostne, poleg vzročnih, namernih, učinkovnih in dopustnostnih. - V Enciklopediji slovenskega jezika (ESJ), str. 171, je obravnavana vrsta prislovov prikazana v okviru iztočnice ozirni prislov: Prislov ozira, npr. moralno (neoporečen), vedenjsko (moten), po lepoti/glede na lepoto/kar se tiče lepote (prva). Na str. 362 pri iztočnici vzročnostni prislov ni primerov za ozirni prislov (kot primere vzročnostnih prislovov avtor navaja 78 ___________Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika___________ od skupin vrstnih prislovov imajo ozirni prislovi vse značilnosti svoje kategorije: ne ^ morejo izražati večje ali manjše intenzivnosti stopnje dejanja; skupaj z glagolskim J> jedrom sestavljajo t. i. polavtomatizirane besedne zveze (sintagme), to je zveze, ki ® praviloma po govornem dejanju ne razpadejo.5 Zvezo glagola z vrstnim prislovom r^ je načeloma mogoče pretvoriti v samostalniško s pravim vrstnim pridevnikom.6 JL 2 Upoštevaje sodobna leksikološka dognanja, je pri obravnavi ozirnih prislovov v sinonimnem slovarju treba rešiti vrsto slovaropisnih vprašanj, izhajajoč iz "■* prikaza te problematike v obstoječih slovaropisnih priročnikih, predvsem v Slovarju & slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenskem pravopisu (SP) 2001. V sestavku ^ bomo skušali z nekaj primeri ponazoriti reševanje vprašanj, ki zadevajo sestavo *"* sinonimnega niza danih prišlovnih dominant in oblikovanje tipa pomenskega opisa, "** ustreznega obravnavani vrsti prislovov. Ob tem je opozorjeno na lastnosti, ki določajo ^ ozirne prislove kot skupino vrstnih prislovov, in na jezikovna sredstva, s katerimi je ^ mogoče dokazovati vrstnost prislovov sploh. ütswaS 2.1 Obravnava prišlovne problematike v sinonimnem slovarju razlagalnega tipa7 ima nujno izhodišče v slovarskem prikazu te problematike v edinem obstoječem razlagalnem slovarju slovenskega jezika, SSKJ. Tako kot izpridevniški prislovi sploh, w so tudi izpeljani vrstni prislovi v SSKJ prikazani le kot podiztočnica pri pridevniku, *~* brez samostojnega pomenskorazlagalnega opisa. Večinoma podstavni vrstni pridevnik m ni samostojna iztočnica, tako da je tudi vrstni prislov obravnavan v okviru slovar- O skega sestavka lastnostnega pridevnika. Npr. ozirni prislov moralno, besedotvorno ^ sicer izpeljan iz vrstnega pridevnika moralni, je naveden kot podiztočnica v okviru >— sestavka, ki ga uvaja iztočnična oblika moralen.8 N2 Slovar navaja samo širšo pomensko uvrstitev, izpeljani prislovi praviloma & niso samostojno pomensko razčlenjeni: Tako prislovni obliki moralno sledi bese- -s dnovrstna oznaka prisl. s ponazorili to gaje moralno dvignilo', on vrednoti odnose, stvari predvsem moralno; biti moralno odgovoren. Glede na to, da SSKJ izpeljanega prislova pomensko ne razlaga, je uporabniku prepuščeno, da sam poišče povezavo z ustreznim pomenom podstavnega pridevnika. lekseme: zakaj, zato, čemu, hote, namenoma, kotoma, nehote, nepredvidoma, nenadoma. - Pri iztočnici vzročnost 2 pa sledi navedba, da v širšem smislu vzročnost zajema tudi namernost, dopustnost in pogojnost ter ozirnost. - Prim. SLP, str. 36, 37, tudi op. 38. SLP, str. 75, 77. SLP, str. 37. Prim. Slovar sinonimov slovenskega jezika (SSSJ), Splošna določila in opis zgradbe slovarskih sestavkov z vzorčno predstavitvijo, 2003, Uvod, str. 9. Ljubljana, ZRC SAZU, Založba ZRC. V slovarskem sestavku pri moralen so v SSKJ, v skladu z njegovo zasnovo, zgledi za lastnostni in vrstni pridevnik, navedeni v okviru istega pomenskega razdelka, razmejeni le s poševno črtico. Pri iztočnici moraličen je z zgledi potrjena samo raba vrstnega pridevnika (moralično področje, stališče / to žali moralični čut), čeprav je v besedilih (npr. pri Cankarju) izkazana tudi raba lastnostnega pridevnika. Prim, izpise v korpusu Nova beseda. f^^,. Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika SSKJ kot izhodiščni gradivski vir pri ugotavljanju sinonimnih razmerij slovenskega jezika omogoča torej pri obdelavi ozirnih prislovov samo posredno vpogled v ta razmerja. Glede na neuravnotežen prikaz prislovov v slovarjih v primerjavi z drugimi besednimi vrstami9 je treba predvideti možnost, da tudi razmeroma pogosto rabljenih prišlovnih leksemov SSKJ nt navaja ali ne navaja potrditve rabe ozirnih prislovov z zgledom.10 r* 2.2 V slovarskem delu SP 2001 so ozirni prislovi - tako kot prislovi sploh Q - načeloma samostojne iztočnice z besednovrstno oznako ozirn. prisl. in ponazori- > lom, niso pa posebej pomensko obdelani. Npr.: moralno ozirn. prisl. ... moralno ~P vrednotiti', moralno odgovoren. Ozirne prišlovne zveze11 so v SP 2001 obravnavane neenotno: a) kot samostoj-N ne iztočnice z besednovrstno oznako ozirn. prisl. zv. (de facto, de iure, glede na); b) > kot podiztočnice pri nepredložnem (predmetnopomenskem) členu zveze, samostal--s niku ali prislovu, z besednovrstno oznako (npr. zveza na zunaj je v podiztočnični obliki navedena pri iztočnici zunaj1; tako še zvezi po mojem in po tvojem, ki sta ^ obravnavani kot podiztočnici pri ustreznem svojilnem zaimku); c) samo potrjene z K zgledom, brez besedno vrstne oznake (npr. zveza po značaju je navedena v zgledu v -" slovarskem sestavku pri iztočnici značaj: po značaju dober človek). Prepoznavanje in stilno opredeljevanje prislovno leksikaliziranih predložnih zvez tipa po značaju - značajsko zato predstavlja posebno vprašanje, ki ga bo treba reševati pri obravnavi T ozirnih prislovov v Slovarju sinonimov. ^ Kljub obsežnejšemu navajanju prislovov v SP v primerjavi s SSKJ\q za po- o trebe Slovarja sinonimov obravnava ozirnih prislovov v SP potrebna dopolnitev in V popravkov, tako obsegovno kot vsebinsko.12 ^ 2.3 Gradivo v korpusu Nova beseda kaže, daje prislovov v besedilih razme- 9 11 12 80 Izpeljane prislove slovarji pogosto obravnavajo v okviru podstavnega leksema oz. se sklicujejo nanj celo v primerih samostojnega iztočničenja (prim. Synonymicky slovnik slovenciny, Veda, vydavatel'stvo Slovenskej akademie vied, Bratislava 2000, npr. iztočnica nerovno, str. 337). Sam podatek o tvorjenosti prislova v sinonimnem slovarju, brez navedbe ustreznega sinonimnega niza, je lahko zavajajoč. O neustreznosti takega sklicevanja, ponazorjeni s primerom iz angleškega govornega področja, gl. Sidney I. Landau, Dictionaries, The Art and Craft of Lexicography, Cambridge 1991, str. 78-79. SSKJ npr. ne navaja (kot prislovne podiztočnice pri podstavnem pridevniku) ozirnih prislovov: besedilno (čeprav navaja prislov tekstualno), gledališko (SSKJ navaja teatrsko), jezikoslovno, lingvistično; poljedelsko, agrarno; gospodarstveno; melodično (čeprav je ta ozirni prislov v SSKJ sestavni del slovarskih razlag); v.SSKJ ni potrditve (ponazarjal-nega zgleda) za ozirni prislov pri prislovni podiztočnici zgodovinsko ipd. - Prim. op. 3. Oznaka ozirna prislovna zveza (okrajšano ozirn. prisl. zv) se v SP 2001 pojavlja ob zvezah de facto, de iure, glede na (vse tri zveze so samostojne iztočnice), po mojem (po-diztočnica pri zaimku moj), po tvojem (podiztočnica pri tvoj), na zunaj (podiztočnica pri zunaj1). SP npr. obravnava prislov bivanjsko le kot načinovni prislov, kljub rešitvi pri eksistenčno (ozirn prisl. s priporočeno sopomenko bivanjsko in zgledom: eksistenčno ogrožen človek), ne navaja iztočnic gledališko (čeprav je ta priporočena sopomenka pri teatr- sko), govorniško (ni prislovne iztočnice, navaja pa iztočnico retorično (ozirn. prisl.) s priporočeno sopomenko govorniško) itd. 13 Iskanje potrdil rabe v korpusu, ki ni prilagojen slovaropisnim potrebam, je lahko zelo zamudno in malo učinkovito. Npr. za pojavnico narodno je 1746 zadetkov, od tega le 2 primera prislovne rabe, pri nacionalno 4206 zadetkov, pri tem nekoliko več prislovov, ki pa jih je treba ročno ločiti od ostalih primerov. Pojavnice dramsko, dramatsko, dramatično nastopajo v korpusu v premalo povednih zgledih, izkazujejo v več primerih enkratno, napačno ali vsaj ohlapno rabo. 14 Prim. M. Ahlin, B. Lazar, Z. Praznik, J. Snoj: Prislovi v sinonimnem slovarju, Jis 50 (2005), št. 2, 25. 15 Pri razmejevanju načinovnih (lastnostnih) in ozirnih (vrstnih) prislovov je v SP več nedoslednosti. Npr. prislovna iztočnica kakovostno je v SP 2001 obravnavana samo kot ozirni prislov. Odsotnost načinovnega pomena je treba razumeti kot pomanjkljivost, glede na to, da sodi med jedrno besedišče. (Prim, zastopanost načinovnega prislova kakovostno v Novi besedi.) Da gre za izpust, potrjuje navedba tega prislova v slovarskem sestavku kvalitetno (načinovni prislov), v okviru katerega sta prislova dobro, kakovostno priporočeni sopomenki za prevzeto besedo. - Kot napako je treba obravnavati tudi rešitev v SP pri iztočnici fizično, besednovrstno označeno samo kot načinovni prislov, neusklajeno z rešitvijo pri telesno, z oznako ozirn. prisl. {fizično prizadet človek - telesno prizadet človek). 4Mb«, • Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika roma veliko, tako da bo kljub ožjemu merilu za sprejem v Slovar sinonimov (udeleženost v sinonimnih nizih) treba zelo dopolnjevati izkazanost ozirnih prislovov v obstoječih slovarskih priročnikih. Vendar uporabo gradiva iz korpusa za potrebe Slovarja sinonimov otežuje neklasificiranost leksikalnega gradiva.13 Kaže se potreba «ni po dopolnjevanju obstoječih gradivskih virov z zvrstno uravnoteženimi sodobnimi besedili, kar bi omogočilo čim bolj celovito predstavitev obravnavane problematike v Slovarju sinonimov. 3 Celovito zajetje sinonimije slovenskega jezika v Slovarju sinonimov zahteva obravnavo (ozirnih) prislovov, enakovredno drugim besednim vrstam.14 Nastajajoči sinonimni slovar mora tako odgovoriti na številna vprašanja, od ustrezne vrstne opredelitve prislovov (ob odsotnosti določenih prislovnih leksemov ali njihovih pomenov v obstoječih slovarskih priročnikih ali ob neenotni opredelitvi istovrstnih leksemov), do vprašanja leksikaliziranosti predpostavljenih pomenov kakega leksema, oblikovanja prišlovni kategorialnosti ustreznih pomenskih opisov, izbire prepričljivih ponazoril, opredeljevanja glede zvrstno-stilnih oznak posameznih leksemov ipd. V sestavku se bomo omejili na nekatera vprašanja, odločilna za sestavo sinonimnega niza ter oblikovanje kategoriji ozirnih prislovov ustreznih razlag kot slovaropisnih ubeseditev slovarskega pomena, ki povezujejo vse člene sinonimnega niza. ,!**», 3.1 Eno od nalog nastajajočega Slovarja sinonimov predstavlja torej že samo m registriranje ozirnih prislovov, tako odbiranje razmeroma rabljenih, a slovarsko še O ne registriranih prislovov ali prislovnih pomenov, od le potencialno možnih, kot tudi & razmejevanje posameznih prislovnih kategorij med seboj, v konkretnem primeru ^ predvsem ozirnih (vrstnih) prislovov in načinovnih, primerjalnih (lastnostnih), glede N na (večkrat neenotne) rešitve v obstoječih slovarskih priročnikih.15 Poleg že ugotovlje- w 81 Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika nih značilnosti kategorije ozirnih prislovov bomo skušali nakazati še nekatere druge. Posebno vprašanje predstavlja prepoznavanje stalnih besednih zvez (večbesednih slovarskih enot) tipa narodno zaveden, posebej tudi leksikaliziranih predložnih zvez. Celotni sklop teh vprašanj zadeva sestavo sinonimnega niza, v okviru tega določitev nosilca niza, dominante.16 Doslej najpopolnejši prikaz obravnavane vrste prislovov podaja SP 2001. Prislovi z oznako ozirni prislov v SP se glede na izpolnjevanje meril za prikaz v Slovarju sinonimov uvrščajo v več skupin. Del ozirnih prislovov, registriranih v SP 2001, ni sprejet v Slovar sinonimov, glede na to, da se ne uvršča v noben sinonimni niz: faktografsko, fenomenološko, fiziološko, geotropično itd. Večji del prislovov, označenih v SP kot ozirni prislovi, se pojavlja tudi v Slovarju sinonimov, bodisi kot dominantna iztočnica z lastnim nizom bodisi kot člen sinonimnega niza določene prislovne dominante: besedilno, cenovno, eksistenčno, geometrijsko, slovnično itd. Pri tem iztočnična samostojnost (v primerjavi z nespre-jetimi iztočnicami) v SP ni odločujoča pri določanju nosilca niza, dominante. Npr. iztočnično samostojni leksem v SP eksistenčno (z oznako ozirni prislov) je člen sinonimnega niza pri dominanti bivanjsko v Slovarju sinonimov, ki v SP 2001 ni obravnavana kot ozirni prislov.17 Vrsta prislovov, neregistriranih v SP kot ozirni prislov, izpolnjuje pogoje za sprejem v Slovar sinonimov, npr. bivanjsko, censko, gramatikalno, kvalitetno, materialno, odrsko itd. Ozirni prislov bivanjsko je v Slovarju sinonimov nosilec sinonimnega niza (dominantna iztočnica), censko18 je člen niza pri dominanti cenovno (cenovno dosegljiv avtomobil), gramatikalno je člen pri dominanti slovnično ipd.19 Glede na to, da je merilo za upoštevanje leksemov v slovarju izkazanost v sinonimnih razmerjih v gradivu, je v posameznih primerih, izhajajoč iz dostopnih gradivskih virov, težavna razmejitev med samo slovarsko neregistriranimi prislovi in besedilno neuresničenimi, le potencialno možnimi, predvidljivo izpeljanimi ozir-nimi prislovi (npr. gospodarstveno, gramatično, tekstno, značajno). Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da o pogostosti določene slovarske enote večinoma odločajo zunaj jezikovne okoliščine. Iskanje odgovora na vprašanje, v kolikšnem obsegu navajati potencialno možne, pa v gradivu (še) ne potrjene prislovne pomene, je ena od razmeroma zahtevnih nalog Slovarja sinonimov, ki mora pri tem izpolnjevati zahtevo po čim večji objektivnosti pri upoštevanju izbirnih meril. 82 16 Gl. opredelitev dominante v: Slovar sinonimov slovenskega jezika, Splošna določila ... , str. 15. 17 SP obravnava bivanjsko kot načinovni prislov, brez ponazarjalnega zgleda, eksistenčno pa kot ozirni prislov s priporočeno sopomenko bivanjsko (eksistenčno ogrožen človek bivanjsko). SSKJ ne navaja ozirnega prislova bivanjsko (navaja pa eksistenčno). V besedilih so razmeroma številne potrditve rabe ozirnega prislova bivanjsko. Prim, besedilni korpus Nova beseda. 18 SSKJ ne navaja prislovov cenovno in censko, v SP }q registriran samo cenovno. Nova beseda navaja 226 pojavnic censko, od tega vsaj 10 primerov rabe ozirnega p i ova. 19 Ne SSKJ ne SP 2001 nista registrirala prislova gramatikalno (tudi ne potenci? lega prislova gramatično), kljub ~otrditvi v besedilih. (Prim, besedilni korpus Nova \. seda.) 20 21 V SP imata oba prislova oznako ozirn. prisl. Prislovu moralistično (ki je izpeljan iz lastnostnega pridevnika moralističen) bi ustrezala razlaga 'izraža zahtevo po strogem upoštevanju moralnih načel', prislovu moralno (izpeljanem iz vrstnega pridevnika moralni) pa razlaga 'izraža, daje kaj določeno glede na moralna načela' ali 'izraža, daje kaj določeno z moralnega stališča'. V SP je materialno besednovrstno označen kot načinovni prislov in ponazorjen z zgledi: materialno podpirati nečaka gmotno, denarno; materialno močna družba gmotno; biti materialno preskrbljen denarno. Iztočnica gmotno pa je obravnavana kot ozirni prislov (gmotno si opomoči). __________Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika__________ V gradivu, ki je na voljo, je v vrsti primerov težko ločiti zglede, v katerih ^ nastopa dana dominanta kot ozirni prislov, od tistih, v katerih nastopa kot načinovni ^ prislov. Nasploh je veljavna ugotovitev, da potrebuje prislov precej sobesedila in je fj njegovo razumevanje vezano na konkretne okoliščine. Npr. v zgledu zgodovinsko . Slovar sinonimov slovenskega jezika, Splošna določila in opis zgradbe slovarskih sestavkov z vzorčno predstavitvijo, 2003, Ljubljana, ZRC S AZU, Založba ZRC. Slovar slovenskega knjižnega jezika, Elektronska izdaja v. 1.0, 1998, Ljubljana, DZS. Slovenski pravopis, 2001, Ljubljana, SAZU in ZRC SAZU. Toporišič, Jože, 1982, Nova slovenska skladnja, Ljubljana, Državna založba Slovenije. Toporišič, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana, Cankarjeva založba. Toporišič, Jože, 2000, Slovenska slovnica, Maribor, Založba Obzorja. Toporišič, Jože, 1967, Slovenski knjižni jezik 3, Maribor, Založba Obzorja. Vidovič Muha, Ada, 2000, Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja, Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete (Razprave Filozofske fakultete). Zorman, Marina, 2000, O sinonimiji, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana. Zvonka Praznik, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: zpraznik@zrc-sazu.si ■A ____________Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika____________ Adverbs of Regard in the Dictionary of Slovene Synonyms rl Summary ^ /*>#!£*,. Adverbs of regard represent a relatively large segment among the definite tradicijo oziroma specifičnimi razvojnimi dejavniki v posameznih kulturah. Kitajci ^s imajo zaradi rumene polti denimo pozitiven odnos do rumene barve, medtem ko velja —< v evropskem prostoru za precej ambivalentno barvo. Vemo, da južni narodi zaradi ^ toplejše klime in obilice sonca dajejo prednost svetlejšim barvam.7 J. W. Goetheje v ?s svoji teoriji barv ugotavljal, da imajo južni narodi, npr. Francozi, raje aktivne barve, *-* medtem ko se Nemci odevajo v temno modro barvo, nadalje tudi, da so žive barve v domeni primitivnih ljudstev, izobraženci pa naj bi barve odklanjali itd. ^ 1.3 Pomenska različnost barv ni značilna le za posamezne kulture, temveč se T kaže tudi znotraj iste kulture, kjer ima lahko posamezna barva vrsto različnih, pogosto ^ celo nasprotnih pomenov. Tako se denimo rumena barva v evropskem prostoru giblje o med pozitivno in negativno vrednostjo, na eni strani je barva sonca, svetlobe, zlata • in na drugi strani barva preziranih (Kovačev 1996, 37). ^ 1.4 V številnih oblikah kulturne dejavnosti imajo barve poseben pomen, še posebej močno je simbolika barv razvita v religijah, mitih, ljudskem slovstvu, umetnosti, literaturi idr. Pri barvni simboliki imajo ponekod pomembno vlogo subjektivni vtisi in emocije, kijih barve zbujajo, to je zelo prisotno v literaturi. Skozi čas in prostor se barvna simbolika tudi spreminja, v preteklosti je bila vezana tudi na razpoložljivost določene barvne snovi, manjkala je denimo naravna snov za modro barvo, škrlatna je bila zelo draga itd. 1.5 Poseben znakovni sistem predstavljajo barve v katoliški liturgiji, njihova interpretacija ne temelji na občutkih, ampak na sistemu biblične alegoreze in določenem barvnem kanonu. V katoliški liturgiji je barvnost zelo prisotna, naj gre za liturgična oblačila, natančno določenost mašniškega oblačila, tekstilne izdelke na oltarju, okraske na posameznih predmetih (sveče, svečniki, kelihi, zvonovi itd.). Rudolf Suntrup (1992) ugotavlja, daje v liturgiji učinkovitih le nekaj barv, prevladujejo bela, rdeča, črna v povezavi z vijoličasto, medtem ko so zelena, modra in siva povsem obrobnega pomena. Bela barva simbolizira Kristusovo čistost in inkarnacijo, je barva veselja, angelov, vstajenja, večnega življenja, rdeča je barva 92 7 Vzrok za pogosto črno barvo obleke pri ženskah na podeželju južnega Balkana povezuje Trstenjak s tradicijo žalovanja žensk še izza časa turških bojev (1996, 116). v Jožica Ceh: Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku trpljenja, apostolov, mučenikov, Kristusove ljubezni, črna je znak spovedi, zavesti ^ o grehu, žalovanja, spomina na mrtve, s spovedjo in spominom na Kristusovo smrt iti je zvezana tudi vijoličasta. Določene simbolne pomene imajo barve tudi v ljudski simboliki, v srednjeevropskem prostoru simbolizirajo naslednje pomene: črna - greh, smrt, žalovanje, bela - nedolžnost, čistost, mir, rdeča - kri, ljubezen, življenje, zelena - življenje, upanje, rumena - zavist, modra - zvestobo (Lurker 1991, 194). 2 Barve in jezik 2.0 Barve imajo pomembno vlogo v našem vsakdanjem življenju, umetnosti, poklicih, v psihologiji in seveda tudi v jeziku. Stroka pravi, da človek z normalno razvitim vidom lahko zazna okoli milijon posameznih barvnih tonov (Gipper 1955, 137), po nekaterih podatkih celo do tri milijone.8 Toda noben jezik nima toliko barvnih besed in jih tudi ne potrebuje, ker se v procesu vidne zaznave posamezni dražljaji zlivajo v celovit optični vtis, v jeziku pa deluje poenostavitev, saj s posamezno barvno besedo označujemo večje število barvnih tonov. Število vseh možnih barvnih oznak in opisov v posameznem jeziku naj ne bi preseglo več kot tisoč enot (Földes 1991, 77). V vsakdanjem govoru pri poimenovanju barv največkrat nismo natančni in za najrazličnejše barvne odtenke uporabljamo kar osnovno barvo, npr. rdeči lasje v resnici niso čisto rdeči, ampak npr. rdečkastorjavi. Barvna beseda se lahko od dejanske barve predmeta tudi bistveno razlikuje (npr. Rdeče morje, Črno morje), njena vloga ni zmeraj zgolj natančna barvna določitev predmeta, ampak želimo z njo zbuditi predvsem pozornost ali poudariti ekskluzivnost izdelka (npr. raba tujih barvnih izrazov v reklami). Izrazito se od pomenske določitve predmeta barvne besede oddaljujejo v literaturi, kjer so uporabljene predvsem v čustveni, simbolni, estetski funkciji, za evociranje konotativnih pomenov, zvočnih učinkov itd. 2.1 Sprva so barvne besede označevale le posamezne barvne predmete (rdeča za kri, zelena za rastline itd.), pozneje je prišlo na podlagi prenosa barvne besede z nosilca barve na druge predmete do abstrakcije barvnih besed. Pri najstarejših barvnih besedah (rdeča, rumena, zelena, modra, rjava, siva, črna, bela) je ta etimologija že zabrisana, pri mlajših pa še vidna, npr. vijoličasta (slov. vijolica, it. violetta, nem. Veilchen), oranžna (slov. oranžna, nem. Orange). Pri nekaterih barvnih besedah se abstrakcija še ni zgodila in je barva še povsem vezana na predmet, npr. blond le na barvo las, priložnostno na pivo in zemlje v nemščini (Gipper 1955, 139) ali bež na barvo tekstila. Abstraktnih barvnih besed je izjemno malo, zagovorniki jezikovnega univerzalizma trdijo, da je število osnovnih barvnih besed v jezikih različno in se giblje v razponu od dveh do enajstih barv, kar naj bi bilo odvisno od razvoja posamezne kulturne in jezikovne skupnosti. 2.2 Precejšnja podobnost osnovnih barv v posameznih modernih jezikih kaže na to, da je jezikovna razvrstitev barv blizu fizikalno določenim optimalnim barvam barvnega spektra, čeprav v posameznih jezikih obstajajo različne barvne besede in m /**> *čf w Ofd 8 Csaba Földes navaja podatek, da lahko naše oko razloči celo okoli tri milijone barvnih odtenkov (1991, 77). Jožica Čeh: Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku ^#88», 'Z *J\ med seboj niso zmeraj zamenljive. Zagovorniki jezikovnega relativizma se sklicujejo na Humboldta in so prepričani, da so barve pomembno področje, ki kažejo na to, da se v posameznih jezikih zrcalijo različni pogledi na svet in da so barvni pojmi pogojeni z jezikom. Mednje spada tudi Helmut Gipper (1955, 140) s prepričanjem, daje opazovanje in razvrščanje barv v veliki meri določeno z materinščino. Isti avtor v razpravi Farben als Sprachproblem (1955) navaja primer, da naj bi posamezna črnska ljudstva poznala več kot sto barvnih besed za najrazličnejše odtenke rjave barve, ker so ti ljudje z rjavo barvo mnogo bolj povezani kot Evropejci in ker jim je te razlike ozavestila materinščina. 2.3 Človek je z barvami kar najtesneje povezan, v jeziku pričajo o tem ne nazadnje barvni frazemi. Barva označuje življenje, ko človek umre, izgubi barvo, nastopi smrtna bledica, kar potrjuje na primer frazeološka primera biti bled kot smrt. Barva pomeni tudi toliko kot človekov značaj, za nekoga rečemo, daje pokazal svojo pravo barvo ali daje prišel s svojo barvo na dan. 2.4 Raba barv v frazemih V frazemih lahko zasledujemo barve v dobesednem, metaforičnem, metoni-mičnem in simbolnem pomenu. 2.4.1 Dobesedna raba barv je pogosta v frazeoloških primerah (bel kot zid, rdeč kot kuhan rak, rdeč kot puran, črn kot oglje, črn ko vran, črn ko zamorc, črn kot smola, črno kot noc). 2.4.2 Dobrovol'skij (2002,110) ugotavlja, da delujejo metaforično motivirani frazemi kot celota in temeljijo a) na podlagi kognitivnega modeliranja sveta, pri čemer se kaže motivacija z določeno podobo, ki pa ni več odločilna za razlago frazema (npr. interpretacija frazema pokazati rdeči karton ,prepoved' zahteva vedenje o športu, frazem biti bela vrana ,redkost, izjema' temelji na splošnem vedenju, da so vrane črne, frazem dobil boš črno na belem zahteva vedenje o črni tiskarski barvi, frazem zadeti v črno ,povedati bistvo stvari' zahteva vedenje o streljanju v tarčo itd.), b) na podlagi konceptualne metafore (npr. splavati na zeleno vejo ,gospodarsko si opo-moči' lahko temelji na konceptualni metafori POZITIVNO JE GOR). Ker temeljijo metaforično motivirani frazemi na podobi in konceptualnih metaforah, je njihov pomen prepoznaven ob prvem branju in so tudi laže prevedljivi v druge jezike kot simbolno motivirani frazemi. 2.4.3 Pri metonimično motiviranih barvnih frazemih pride do prenosa zaradi stičnosti med predmetoma, naj gre za prostorsko, časovno ali kakšno drugo pripadnost (pri frazemu črna maša ,maša zadušnica' nastane stičnost med črno oblečenimi ljudmi ob umrlem in pogrebno mašo, pri frazemu trgovina z belim blagom ,trgovina z dekleti' je bela barva lastnost dekliškega telesa; pri frazemu zelen božič, bela velika noč ,če ni za božič snega, je ob veliki noči' bela in zelena barva označujeta čas božiča in velike noči, pri frazemu bela smrt ,smrt v snegu' pripada bela barva snegu, pri frazemu črna smrt ,kuga' je okuženi človek nosilec črne barve, saj ima po telesu črne kraste, podobno tudi črna suknja (slab.) ,duhovnik', črni kontinent ,Afrika' idr.). 2.4.4 Medtem ko zajema metafora celoten frazem, je pri simbolno motiviranem frazemu v simbolni funkciji relativno samostojna semantična entiteta, ki določa pomen celotnega frazema. Pri simbolni motivaciji frazema moramo aktivirati simbolno Jožica Čeh: Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku vedenje o posameznem predmetu, to pa temelji na poznavanju različnih semiotičnih ^ sistemov neke kulture. Pomen pregovora Rana ura, zlata ura lahko pojasnimo zgolj m na podlagi simbolike zlate barve, ki označuje dragocenost. Simbolno motivirani barvni fj frazemi zahtevajo torej poznavanje barvne simbolike, barvna beseda kot relativno f-i samostojna semantična enota je v simbolni oziroma sekundarni znakovni funkciji ««« (Dobrovorskij 2002, 119) in določa razumevanje celotnega frazema (črne misli ,pesimistične misli', črni trg,nezakoniti trg'). Simbolno motivirani barvni frazemi so z vidika podobe največkrat nerazumljivi, saj na njej sploh ne temeljijo ali pa je *"* ikoničnost še komaj opazna. Delna ikoničnost se kaže pri simboliki zelene barve, ^ simbolni pomen nezrelosti v frazemu biti zelen evocira podobo zelenih rastlin in ^ njihove nezrelosti. Za razumevanje simbolno motiviranih barvnih frazemov je torej ""* potrebno aktivirati sekundarni pomen barve oziroma simbolno vedenje o njej (črno *** gledati ,biti jezen'). Večkrat je barvni frazem mogoče interpretirati po metaforični in simbolni poti hkrati, saj meja med njima ni dovolj ostra, na primer frazem rdeča ^ nit ,vodilna ideja' lahko razlagamo po metaforični poti na podlagi konceptualne metafore IDEJE SO LINEARNI PROCESI in s simbolnim pomenom rdeče barve kot pomembne barve (Dobrovol'skij 2002, 126). 2.4.5 Barvna beseda se lahko pojavlja v frazemu tudi v vlogi intenziviranja jedrne besede (vse črno jih je bilo ,veliko jih je bilo') ali zaradi zvočnih učinkov, npr. aliteracije (biti zelen od zavisti). Nekateri barvni frazemi temeljijo na zgodovinskih dogodkih, osebah in lokalnih običajih (npr. dobiti modro kuverto). Na podlagi konvencije nastali simbolni pomeni barv kažejo na pomembne razlike v posameznih kulturah, vendar je simbolika barv do neke mere tudi univerzalna. 3 Simbolni pomeni barv v kulturi in jeziku 3.0 Bela barva 3.0.1 Človek se je najprej soočil z belo in črno barvo, njuna simbolika je najpogosteje ujeta v kontrast, bela simbolizira čistost, moralne vrednote, črna žalost, jezo, nedovoljeno, nemoralno, vendar ne zmeraj, saj ima bela tudi negativne simbolne pomene, kot so smrt, duhovi, nadnaravna bitja (Dobrovol'skij 2002,239). V različnih semiotičnih sistemih ima bela barva številne simbolne pomene, je barva vere, božan-skosti, simbolizira popolnost, pozitivnost, idealnost, večnost, absolutnost, poštenost, nevtralnost, sterilnost, neomadeževanost, lahkotnost, nežnost, milino, tudi svežino, hlad, čustveno hladnost, odsotnost, nematerialnost, praznino idr. (Kovačev 1997, 94-97). Bela barva je barva svetlobe in luči, v splošnem zbuja prijetne in pozitivne konotacije, najpogosteje se postavlja v nasprotje s črno in rdečo barvo. Črno-bela simbolika temelji na polarizaciji svetlobe in teme, dobrega in zla, življenja in smrti, v belo-rdečem kontrastu pripada bela barva luni oziroma ženskemu principu, miru in rdeča barva soncu oziroma moškemu principu, vojni (Lurker 1991, 824). Kot absolutna barva pomeni bela odsotnost ali vrhunec barv, zato lahko simbolizira obredni prehod, smrt in ponovno rojstvo. Večina ljudstev je vzela belo barvo za barvo vzhoda in zahoda, belo zahoda je motna belina smrti, barva mrtvaškega prta, prikazni, duhov, Jožica Čeh: Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku «**i medtem ko je belo vzhoda barva vrnitve, rojstva, belina ob zori, barva razodetja, milosti, poveličanja (Chevalier 1993,52). V tradicionalni simboliki je bela barva najmočneje zastopana s pomeni popolne čistosti, resnice in nedolžnosti, na primer belo krstno, birmansko, poročno oblačilo. V evropski ljudski pesmi in pravljici predstavlja bela barva obraza posebno lepoto in nedolžnost (Dobrovol'skij 2002,238). V Aziji je tradicionalna barva smrti in žalovanja, tak pomen je imela prvotno tudi v Evropi (na dvoru francoskih kraljev). V katoliški liturgiji je bela barva na vrhu simbolnih barv, simbolizira Kristusovo čistost, očiščenje grehov, vstajenje, veselje, večno življenje. Katoliški duhovnik nosi zgornje belo mašniško oblačilo le ob največjih praznikih (za veliko noč, božič in ob Marijinih praznikih), ob drugih dnevih ima belo le albo, ki spominja na Jezusovo oblačilo. Beli oltarni prti spominjajo na brezmadežnost Kristusovega rojstva, belo krstno oblačilo je znamenje čistosti in brezmadežnosti, obljube vstajenja in večnega življenja, bela barva je barva angelov, tudi mrtev otrok v belem oblačilu spominja na angela (Suntrup 1992, 454-^59). 3.0.2 V frazemih se bela barva pogosto pojavlja v kontrastu s črno barvo. Iz tega nasprotja se razbirajo tudi njeni simbolni pomeni, belo simbolizira pozitivno, resnico, medtem ko črno negativno, neresnico. Crno-beli kontrast je osnova za simbolne funkcije slabega in dobrega, pozitivnega in negativnega. Naj navedemo nekaj primerov: videti stvari v črno-belo sliki ,videti samo pozitivno in negativno, samo slabo in dobro4, ni črhnil/rekel/zinil ne bele ne črne ,molčal je, ni se opredelil ne za pozitivno ne za negativno', če pravim jaz, daje belo, trdi on, daje črno ,popolnoma nasprotni mnenji v smislu pozitivnega in negativnega', ni ne belo ne črno ,neizrazito, ne pozitivno in ne negativno'. Bela barva ima v slovenskih frazemih naslednje simbolne pomene: a) javno, ne naskrivaj: pri belem dnevu seje sprehajal z njo, b) neznano: bela lisa na zemljevidu ,neraziskano področje', c) veliko, nedoločno: na grobu je bilo vse belo krizantem ,veliko krizantem'. V slovenskih frazemih bela barva nima simbolnega pomena moralne čistosti kot denimo v nemščini, ki pozna varianti frazemov eine weisse/reine Weste haben (Duden 11, 864), saj imamo le frazem imeti čisto vest. 3.1 Črna barva 3.1.0 Simbolni pomeni črne barve so pogosto v kontrastu s simboliko bele barve. Črna barva pomeni odsotnost svetlobe, povezujemo jo s prvobitno temo, z nočjo v fizičnem ali duhovnem smislu in simbolizira pretežno negativne pomene, npr. neznano, zamračenost duha, prikritost, smrt, propad, vojno, pekel, strah, grozo, žalost, potrtost, melanholijo, osamljenost, samoto idr. Redkeje ima črna barva tudi pozitivne implikacije, kot so diskretna eleganca, lepota, svečanost (Kovačev 1997, 137-138). V sliki sveta je črno povezano z osjo sever-jug, z osjo absolutne transcendence, črno je postavljeno pod svet, izraža absolutno pasivnost, spodnje vode, prvobitni kaos in smrt. V evropski kulturi je črna barva od srednjega veka barva žalovanja, v starem Egiptu pa je denimo simbolizirala plodnost. V primerjavi z belo barvo žalovanja, ki ima v sebi nekaj mesijanskega in pomeni žalovanje kraljev in bogov, simbolizira črna barva žalovanje brez upa. Črno je povezano z zlom, nezavednim, tisti, kije v družini slab, je črna ovca, če imamo o nekom slabo mnenje, mu damo črno piko, če slutimo kaj slabega, imamo črne misli, črne slutnje (Chevalier 1993,90-93). Črna barva ima v t Jožica Ceh: Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku simbolne pomene smrti, žalujoči nosijo črno obleko, pri pogrebni maši in na veliki petek je črne barve tudi duhovnikovo zgornje mašniško oblačilo. Ze od antike je črna barva povezana z melanholijo, po ljudskem prepričanju je center melanholije iskati v črnem žolču, ki naj bi se pri melanholikih izločal v kri (Dobrovorskij 2002, 251). Po ljudskem verovanju je črna tudi barva hudiča, pekla, zla, v pravljicah se v podobi črnih živali pojavljajo zla bitja, iz ljudske simbolike poznamo črne ptice (vrani, krokarji), ki oznanjajo smrt, črna mačka prinaša nesrečo, če nam prekriža pot itd. Črna barva označuje tudi konzervativnost, kaže na odpoved posvetnemu razkošju mm-in je postala oblačilna barva duhovščine. -^ 3.1.1 Črna barva ima v slovenskih frazemih naslednje simbolne pomene: a) m slab značaj: imeti črno dušo (tudi imeti umazano dušo), biti črna ovca v družini (biti *~* slab, odstopati od norme), b) slabo, negativno: priti na črno listo ,biti na seznamu ^ negativnih, osumljenih oseb', dobiti črno piko , imeti slabo mnenje o kom', c) ilegalno: ^ na črno prodajati, na črno zidati (brez dovoljenja), črni trg, d) pesimizem, nesrečo: ^ črne misli, gledati skozi črna očala, prikazovati stvari v črni luči/s črnimi barvami, črni dnevi, e) jezo: črno gledati Jezno gledati', e) intenzivnost: vse črno jih je ,zelo veliko',plačal bo, da bo črn ,zelo veliko', gara kot črna živina ,zelo gara', nabil te bom, da boš ves črn (zelo), podobno še črna groza, črna žalost, črn obup idr. Simbolika črne barve je v frazemih zelo obsežna in razširjena v območju slabe- w ga, lahko pomeni slab značaj, nekaj slabega, negativnega, ilegalno, jezo, pesimizem, ^ nesrečo, intenzivnost. Simbolika črne barve se sicer pogosto pojavlja v kontrastu s simbolnim pomenom bele barve, a ne zmeraj, tako frazema črno gledati in z belim gledati obakrat pomenita jezno gledati. & 3.2 Siva barva N 3.2.0 Siva barva predstavlja prehod med belo in črno barvo. Pogosto ima w sovražne in slabe pomene, vzroke zato je nemara iskati v sivi barvi neba in s tem *^ povezanimi nezemeljskimi silami, z zorenjem sive plesni itd. Sivo barvo povezujemo tudi s starostjo, pomenski prenosi, ki so nastali na podlagi sivih las, imajo pozitivne pomene (odličnost, izkušenost, čast). 3.2.1 Siva barva ima v frazemih naslednje simbolne pomene: a) nejasnost, nedoločnost: v sivi davnini ,nekoč, pred davnim časom', siva eminenca ,neka pomembna, vplivna oseba iz ozadja', b) slabo: sivi dnevi,neprijetni, monotoni dnevi', siva teorija ,v praksi neuresničljivo'. V enem deluje simbolika sive barve (ilegalno, nedovoljeno) podobna črni, vendar ima nekoliko omiljene pomene (kupiti na sivem trgu). Frazemi, kot so imeti sive lase ,biti star', v sivi starosti ,v visoki starosti', delati si sive lase ,delati si skrbi', niso simbolno, ampak metonimično motivirani. 3.3 Rdeča barva 3.3.0 Rdeča barva je med vsemi barvami najstarejša, v starem Egiptu so jo dobivali iz drevesnih uši in je bila zelo draga, takoj za škrlatno. Že v kameni dobi je dobila simbolne pomene in bila povezana z magičnimi predstavami; rdeča zemlja, s katero so posipali trupla, naj bi zagotavljala posmrtno življenje, rdeče zaviti amuleti naj bi odganjali demone itd.(Lurker 1991, 634). Zaradi dragocenosti je ■v Jožica Ceh: Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku n postala barva oblačil cerkvenih in državnih dostojanstvenikov, v srednjem veku so lahko rdeče plašče nosili le plemiči, vse do srede 18. stoletja je bila barva oblačil meščanskih bogatašev (Kovačev 1997, 38). Simbolika rdeče barve je v najtesnejši povezavi z ognjem in krvjo in je razvila močno ambivalentno simboliko glede na to, ali gre za svetlo ali temno barvo, svetla kaže na dnevno, moško, sredobežno, aktivno, temna pa na žensko, skrivnostno, nočno, sredotežno (Chevalier 1993, 505). Rdeča barva je barva življenja, po ljudskem prepričanju je rdečica na obrazu znak zdravja in vitalnosti, to izraža tudi nemški pregovor Heute rot, morgen tot. Rdeča barva simbolizira ljubezen, sovraštvo, jezo, impulzivnost, vznemirjenje, strast, poželenje, zadrego, sram, skratka, občutja, ki so povezana z valovanjem krvi, s toploto in dinamiko ognja. V tradicionalni simboliki je rdeča barva tudi barva moči, vojne, obrambe, aktivnega, moškega principa, v politiki je barva socialistične revolucije, komunizma, v vsakdanjem življenju (npr. v prometu) označuje nevarnost, prepoved. V krščanstvu simbolizira svetega duha, po drugi strani je po ljudskem prepričanju barva pekla, v krščanski ikonografiji (podoba Kristusa v rdečem plašču) ima simbolni pomen brezmejne moči in ljubezni, v katoliški liturgiji je barva mučenikov, trpljenja, Kristusove ljubezni. Iz svetega pisma poznamo podobo Babilonke, odete v rdeče oblačilo, ki simbolizira pohotnost in nemoralnost. Kovačeva ugotavlja, da se pomeni rdeče barve v slovenskem kulturnem prostoru v glavnem pokrivajo z njeno simboliko v evropski kulturni tradiciji ali segajo celo čez evropske meje, obenem pa tudi, da so iz slovenske simbolike izginili nekateri univerzalni pomeni. Pri nas namreč rdeča barva ni pojmovana kot moška barva, pa tudi simbolika temno rdeče ni več vezana na plodnost kot v nekaterih tradicionalnih kulturah (Kovačev 1997, 120). 3.3.1 Rdeča barva ima v slovenskih frazemih naslednje simbolne pomene: a) w pomembnost: rdeča nit pogovora (razlaga frazema poteka na podlagi metafore MISLI V SO LINEARNE POTI in na simboliki rdeče barve kot pomembne barve). Podobno i^ je s frazQmom pogrniti rdečo preprogo pred kom, ,zelo pomemben sprejem' (razlaga temelji na podobi in na simboliki rdeče barve kot pomembne barve), b) prepoved: prižgati rdečo luč ,uradno prepovedati kaj', uporabiti rdeč svinčnik ,prečrtati kaj zaradi nestrinjanja', c) komunizem, socializem: rdeča revolucija. 3.4 Rožnata barva 3.4.0 Rožnata barva v kulturni simboliki nima pomembnejše vloge/* največkrat je povezana s simboliko rož. Kot svetla barva, ki nastane z mešanjem bele in rdeče, evocira pozitivne pomene, je priljubljena oblačilna barva deklic, pri odraslih deluje kičasto, po ljudskem prepričanju je rožnata barva obraza znak vitalnosti in zdravja. 3.4.1 Simbolika rožnate barve v frazemih je najpogosteje v nasprotju s simboliko črne barve. Rožnata barva ima v frazemih pomene a) pozitivno, dobro: rožnat položaj,dober, ugoden položaj', rožnati časi,dobri časi', b) optimistično: gledati kaj v rožnati luči, gledati kaj skozi rožnata očala ,optimistično, lepše, kot je v resnici', c) veselo: biti rožnate volje ,veselo razpoložen'. i-J 98 Lurker v svojem slovarju (Wörterbuch der Symbolik, 1991) tej barvi ni namenil posebnega gesla. v Jožica Ceh: Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku 10 12 Po ljudskem prepričanju je sedež jeze in zavisti v žolču, ki naj bi povzročal zeleno oziroma rumeno barvo na obrazu (Dobrovol'skij 2002, 287). Frazem je mogoče razlagati tudi metaforično na podlagi podobe in konceptualne metafore USPEH JE ZGORAJ. Frazem je simbolno motiviran glede na znakovni sistem v prometu (zelena luč na semaforju). 13 Frazem je motiviran tudi na konceptualni metafori ČLOVEK JE RASTLINA, simbolni pomen zelene barve temelji na splošnem vedenju o zeleni barvi mladih rastlin. 14 Barve poudarjajo intenzivnost jedrne besede, v barvnem simbolu je delno ohranjena iko-ničnost, saj se obraz ob zavisti, jezi, strahu barvno spreminja. V nemških ustreznikih je zavist povezana z zeleno ali rumeno barvo ali pa kar z obema {grün/gelb vor Neid werden, grün und gelb vor Neid werden), jeza pa z zeleno in modro barvo ali zeleno in rumeno barvo (sich grün und blau ärgern, sich grün und gelb ärgern, grün und gelb / grün und blau vor Ärger), lahko se pojavita tudi črna in modra barva (sich schwarz und blau ärgern). m jftüj ,8* barve. Motivacij a teh frazemov j e prej metonimična kot simbolna, saj j e spremenj ena -v barva obraza posledica jeze. V nemških frazemih lahko te barve nastopajo v paru in z aliteracijo ustvarjajo tudi zvočni učinek (grün und gelb vor Neid werden, sich ^ grün und gelb ärgern). Simbolika modre barve je v slovenskih frazemih skromna, 7\ modra pomeni: a) zelo, veliko: biti moder od zavisti in b) plemiški rod: v njem se *-* pretaka modra kri. Frazem dobiti modro kuverto ,dobiti odpoved4 je metonimično motiviran, interpretacija frazema nareditiplavega ,izostati od dela' temelji na po-.M znavanju zgodovinskih okoliščin.15 V nemških frazemih je simbolika modre barve T bolj razvejena in lahko pomeni še: veliko neprijetnost (blaues Wunder, ,veliko ne-Ü prijetno presenečenje4), nemogoče, laž (jmdm. das Blaue vom Himmel versprechen ,obljubiti komu kaj nemogočega4, jmdm. blauen Dunst vormachen ,vleči koga za nos4), nedoločno, nejasno (ins Blaue fahren ,peljati se v neznano, brez cilja4) idr. Ruski jezik pozna dva povsem samostojna koncepta za modro barvo, sinij za temno modro in goluboj za svetlo modro, oba sta razvila tudi samostojno kulturno simboliko (Dobrovol'skij 2002, 229). 3.7 Rumena barva 3.7.0 Rumena barva je cenjena predvsem v azijskem prostoru, na Kitajskem je barva sreče, kraljev, monarhov, medtem ko je v evropski kulturi razvila vrsto negativnih simbolnih pomenov in velja za eno najmanj zaželenih barv, pogosto je povezana z negativnimi čustvi in občutji, kot so zavist, ljubosumje, nezaupanje, strahopetnost, sovraštvo (Kovačev 1997, 122), v srednjem veku sojo uporabljali za stigmatizacije, z njo so označevali izdajalce, prostitutke, krivoverce, izdajalce, podobno še tudi v 20. stoletju Jude. V povezavi z blatom označuje gnus, strup, škodljivost, kot najbolj svetla in bleščeča barva je postala barva najrazličnejših opozoril. Pozitivne pomene 100 15 Nemška ustreznika temu frazemu sta blau machen in blauer Montag. Ena od razlag, ki jih za nemški frazem blauer Montag (ugs.) 'ponedeljek, ko izostaneš od dela' ponuja Duden, je, da je bila v srednjem veku ob nedeljah in praznikih za obrtnike predpisana modra barva obleke; ker je bil ponedeljek po starem obrtniškem običaju za mojstre dela prost dan, naj bi modro obleko nosili tudi ob prostih ponedeljkih (2002, 124). Jožica Čeh: Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku je razvila zaradi asociacij s soncem, tako simbolizira svetlobo, mladost, energijo, ^ radost, življenje, veselje, kot nasičena rumena barva tudi zrelost, jesen, rodovitnost. m Rumena barva je v tesni povezavi s čutnostjo, že v stari Grčiji je bila barva prostitutk, fj prav tako v srednjem veku (Lurker 1991, 236). V ljudski zavesti živi rumena barva ei predvsem kot barva zavisti in sovraštva, ta simbolika se prekriva tudi z zeleno barvo. Z* Rumena obarvanost obraza pri zavistnih in jeznih ljudeh naj bi bila posledica izločanja žolča, kije po ljudskem prepričanju sedež jeze (Dobrovorskij 2002, 287). 3.7.1 Simbolika rumene barve v slovenskih frazemih je omejena na pomene: ^ a) intenzivnost: rumen od zavisti, rumen od strahu, rumen od jeze, b) veliko: na ^ travniku je vse rumeno zlatic, c) senzacionalen: rumeni tisk, c) neumen: ti sipa res m rumen (nar.) ,neumen'. *** 4. Sklep Simbolika barv določa v vseh kulturah jedro simbolnega sistema, deloma je splošna, vendar je v posameznih kulturnih območjih tudi različna, razlike se pokažejo celo znotraj iste kulture, saj ima lahko posamezna barva vrsto različnih, pogosto celo nasprotnih pomenov. Človek je z barvami kar najtesneje povezan, pri čemer mislimo na psiho-fiziološke, estetske in druge učinke barv na človeka pa tudi na simboliko barv v različnih semiotičnih sistemih, kot so religija, miti, ljudsko slovstvo, literatura, umetnost, liturgija itd. Barve imajo posebno mesto tudi v jeziku, ne nazadnje nam frazeološka primera biti bled kot smrt pove, da nam pomeni barva toliko kot življenje, nekateri teoretiki so prepričani, da se skozi barvne pojme kaže tudi človekov pogled na svet. V frazemih se barve zapisujejo v dobesednem, metaforičnem, metonimičnem in simbolnem pomenu. Simbolika barv v slovenskih frazemih je razvita ob beli, črni, sivi, rdeči, rožnati, zeleni, modri in rumeni barvi, najmočneje ob konceptih bele, črne in rdeče barve, medtem ko je pri preostalih precej redka. Simbolika barv v frazemih slovenskega jezika se bistveno ne oddaljuje od simbolnih pomenov, kijih imajo barve v evropski kulturi. V primerjavi z metaforično motiviranimi barvnimi frazemi, ki temeljijo na konceptualni metafori in ohranjajo ikoničnost, so simbolno motivirani barvni frazemi precej abstraktni. Ikoničnost se najbolj kaže ob simboliki zelene barve. Literatura Dobrovol'skij, Dmitrij, Piirainen, Elisabeth, 2002, Symbole in Sprache und Kultur, Bochum, Brockmeyer. Földes, Csaba, 1991, Farbbezeichnungen als phraseologische Strukturkomponenten im Deutschen, Russischen und Ungarischen, »EUROPHRAS ,90«, hrsg. von Christine Palm, Uppsala, 77-89. Gipper, Helmut, 1955, Die Farbe als Sprachproblem, Zeitschrift für angewandte Sprachwissenschaft, 1, 135-145. /0>K Jožica Čeh: Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku Goethe, J. W., 1959, Schriften zur Farbenlehre I, 21. Band, Gesamtausgabe der Werke und Schriften in 22. Banden, Stuttgart. Kovačev, Asja Nina, 1997, Govorica barv, Vrba, Prešernova družba. Lotman, Jurij, M., 1974, Aufsätze zur Theorie und Methodologie der Literatur und Kultur, hrsg. von Karl Eimermacher, Kronberg, Scriptor. Suntrup, Rudolf, 1992, Liturgische Farbenbedeutung im Mittelalter und in der frühen Neuzeit, Symbole des Alltags - Alltag der Symbole, hrsg. von Gertrud Blaschitz etc., Graz. Trstenjak, Anton, 1996, Psihologija barv, Ljubljana, Inštitut Antona Trstenjaka. Slovarji Chevalier, Jean, Gheerbrant, Alain, 1993, Slovar simbolov, prev. Stane Ivane, Ljubljana, Mladinska knjiga. Debenjak, Doris, Božidar, Primož, 2001, Veliki nemško-slovenski slovar, Ljubljana, DZS. Debenjak, Doris, Božidar, Primož, 2003, Veliki slovensko-nemški slovar, Ljubljana, DZS. Keber, Janez 2003, Frazeološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana, Založba ZRC SAZU. Lurker, Manfried, 1991, Wörterbuch der Symbolik, Stuttgart, Alfred Kröner V. Redewendungen, Wörterbuch der deutschen Idiomatik, 2002, Duden 11, Mannheim etc., Dudenverlag. Stilwörterbuch der deutschen Sprache, 1970, Duden 2, Mannheim etc., Dudenverlag. SSKJ I—IV = Slovar slovenskega knjižnega jezika I (A—H, 1970), II (I—Na, 1975), III (Ne-Pren, 1986), IV (Preo-Š, 1985), V (T-Ž, 1991), Ljubljana, DZS. Colours and their Symbolism in Culture and Language Summary The symbolism of colours determines the core of the symbolic system in all cultures; to a certain degree it is general but tends to differentiate in individual cultural areas. Differences can be seen even within a single culture, since one colour can have a number of various, frequently even opposite meanings. Human beings are closely connected to colours in terms of psychological, physiological, aesthetic and other effects of colours, as well as in terms of colour symbolism in various semiotic systems, such as religion, myths, folktales, literature, art, liturgy, etc. Also, the position of colours in language is quite specific; last but not least the phraseological simile biti bled kot smrt, to be deathly pale' relates to life. Some theorists believe that even a person 's view of the world is reflected through colour notions. Colours in phrasemes occur in literal, metaphoric, metonymic and symbolic meanings. The Jožica Ceh: Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku Jožica Ceh, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor E-pošta: jozica.ceh@uni-mb.si study of symbolism of colours in Slovene phrasemes was focused on white, black, grey, red, pink, green and blue; the concepts of white, black and red turned out to J be the most frequent, whereas the symbolism of other colours is relatively modest. The symbolism of colours in Slovene phrasemes is not radically different from that in European culture in general. Compared to metaphorically motivated colour phrasemes, which originate in conceptual metaphors and preserve iconic features, the symbolic motivated colour phrasemes tend to be rather abstract. The iconic features are most evidently shown in the symbolism of the green colour. N Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov s predpono v-1 Maria Wtorkowska IZVLEČEK: V prispevku je na podlagi pomensko-skladenjskih razčlemb poljskih ter slovenskih glagolskih tvorjenkpredstavljena njihova vezljivost in pomen, ki ga vnaša predpona ter funkcije, v katerih nastopa predpona w(e)-, v- v glagolskih tvorjenkah. Ključne besede: glagolske tvorjenke, slovenske glagolske tvorjenke s prefiksom v-, poljske glagolske tvorjenke s prefiksom w(e)-, vezljivost glagolov s prefiksom v- in w(e)-. ABSTRACT: On the basis of semantic-syntactical analyses of Polish and Slovene verbal derivatives the article discusses their valency and meaning, determined by the prefix, and the functions the prefixes w(e)- and v- have in verbal derivatives. Key words: derived verbs, Slovene derived verbs with the prefix v-, Polish derived verbs with the prefix w(e)-, syntactic valency of verbs with the prefixes v- andw(e)-. Analiza je temeljila na predponskih glagolih v skladenjskih zvezah, od katerih so večina poljske izpeljanke s predpono w(e)-, ki sem jih izpisala iz Slovarja poljskega jezika v uredništvu W. Doroszewskega (SJPD 1958-1969),2 Slovarja poljskega jezika v uredništvu M. Szymczaka (SJPSz 1978-1981)3 in Slovarja sodobnega poljskega jezika v uredništvu B. Dunaja (SWJP 1996)4, ter slovenske tvorjenke s predpono v-, ki sem jih izpisala iz enozvezkovnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 1 Članek je del doktorske razprave, napisane pod mentorstvom prof. dr. hab. Božene Ostro-mecke-Fraczak na Katedri za sodobni poljski jezik Univerze v Lodžu leta 2001. 2 Slownikjgzykapolskiego, ur. W. Doroszewski, I-X, XI zv.: Suplement, Warszawa, Panst-wowe Wydawnictwo „Wiedza Powszechna", 1958-1969, IX zv., 803-1484, X. zv., 1-382, XI zv., 517-539; v nadaljevanju krajšava SJPD. 3 Slownikjqzykapolskiego, ur. M. Szymczak, I—III, Warszawa, Panstwowe Wydawnictwo Naukowe, 1978-1981; V: III zv., 646-878; v nadaljevanju krajšava SJPSz. 4 Slownik wspölczesnego jqzyka polskiego, ur. B. Dunaj, Warszawa, Wydawnictwo „Wil-ga", 1996, 1202-1300; v nadaljevanju krajšava SWJP. w w Maria Wtorkowska: Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov ... (SSKJ 1994)5, iz njegovega dopolnila Besedišča slovenskega jezika z oblikoslovni-mipodatki (BSJ 1998)6 in slovarske kartoteke7. Prislovno določilo kraja, ki ga označuje glagolska tvorjenka s predpono w(e)-in v-, nastopa v adlativni ali krajevni vlogi. V zvezah: wbic iglq w rekq (vbosti iglo v roko), wgniesc niedopalek w ziemiq (vgnesti ogorek v zemljo); vbiti žebelj v steno, vtisniti koščke sadja v testo so lokalizirani elementi: igla, ogorek; žebelj, koščke sadja, lokalizator pa: roka, zemlja; stena, testo. Prostor med lokaliziranim elementom in lokalizatorjem je t. i. območje, ki skupaj z lokalizatorjem opredeljuje sosedstvo, torej razmerje med njima. Razmerje med lokalizatorjem in lokaliziranim elementom označuje smer gibanja, ki je tukaj lokacija (določilo kraja odgovarja na vprašanje: kam? - w rekq, w ziemiq; v steno, v testo). Predpona w(e)- in v- sporoča o smeri premikanja in vrsti sosedstva, o lokalizatorju pa obvešča predpona w(e)-, v- skupaj s kontekstom ali položajem. V primerih wbic iglq, wgniesc niedopalek; vbiti žebelj, vtisniti koščke sadja predpona w-, v- s pomenom 'noter, v notranjost' neposredno sporoča o gibanju k določenemu območju in o tem, da se to območje nahaja znotraj nekega lokalizatorja. O tem, daje lokalizator npr. roka, zemlja, stena, testo, sporočata kontekst ali pa položaj. Za glagole premikanja s predpono w(e)- in v-je zelo značilna redna konotacija adlativnega prislovnega določila, izraženega pretežno s samostalnikom s predlogom do - za poljske tvorjenke - in samostalnikom s predlogom v, za slovenske tvorjenke; redkeje s samostalnikom in predlogom na za tvorjenke v obeh jezikih, npr. wbiec do pokoju (vteči v sobo), wejsc do domu (vstopiti v hišo), wjechac do miasta (zapeljati v mesto), wkroczyc na scenq (vkorakati na prizorišče), wplynqc do portu (zapluti v pristanišče), wwiezc zbože do stodoly (zapeljati žito v skedenj); vja-hati v Rim, vkorakati v dvorano, vkorakati na stadion, vnesti prtljago v sobo, vpluti v pristanišče. V nekaterih primerih so se pojavile tudi zveze tvorjenk s predložnimi besedami v vlogi perlativnega prislovnega določila, vendar skupaj z adlativnim pri-slovnim določilom, npr. muhe so vletele (kam?) v sobo (kod?) skozi odprto okno, (kam?) noter (kod?) skozi prezračevalno odprtino je prišel svež zrak; vdreti (kam?) v stanovanje (kod?) skozi okno, vtihotapiti se (kam?) v hišo (kod?) skozi okno. Posamični slovenski primeri dokazujejo, da glagol s predpono v- konotira izključno perlativno prislovno določilo, brez drugega prislovnega določila npr. vdeti žagico skozi luknjico, vpeljati vrvico skozi zanke, vtakniti prst skozi mrežo, vdihniti (zrak) skozi nos, vdihniti (plin) skozi usta, vjahati skozi na stežaj odprta vrata. Včasih je razlog za to že sam pomen glagola, npr. vbosti 'pri šivanju potisniti kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozV, vdeti 'deti kaj v uho šivanke tako, da pride skozi'. 5 Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana, DZS, 1994; V: 1485-1569; v nadaljevanju krajšava SSKJ. 6 Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki A-Ž (po gradivu za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika), uredila Ivanka Sircelj-Znidaršič, Ljubljana, ZRC, 1998, 898-939; v nadaljevanju BSJ. 7 Slovarska kartoteka, ki šteje okrog 6 milijonov listkov, se nahaja v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU v Ljubljani. ■■Jr j. Maria Wtorkowska: Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov ... Tvorjenke s predpono w(e)- in v-, izpeljane iz glagolov, ki niso glagoli pre- r4 mikanja, največkrat konotirajo prislovno določilo kraja, izraženo pretežno s pre- ^ dložnim samostalnikom, kjer je predlog istoveten s predpono, po vzorcu: glagol 2 + {koga /kaj} + w(e)-, v + tož.), npr. wbic gwözdz w scianq (vbiti žebelj v steno), c-i wdeptac niedopalek w ziemiq (vgnesti ogorek v zemljo); vbiti klin v skalo, vpičiti ^ kol v zemljo. Obvezni členi, ki jih konotirajo glagolske tvorjenke s predpono w(e)-in v-, so s skladenjskega vidika predmeti ali / in prislovna določila. Glagolske tvorjenke s predpono w(e)- konotirajo predvsem prislovna določila *"* kraja z enakim pomenom, torej prislovna določila kraja z adlativno ali lokativno ^ smerjo; največkrat je to smer v notranjost predmeta, izražena s konstrukcijo: (do + rod. / na + tož. / w(e) + tož.), npr. wejsc do salonu (vstopiti v salon), wkroczyc na scenq (vkorakati na prizorišče), wjechac na parking (zapeljati na parkirišče), wejsc do lasu / w las (vstopiti v gozd), wbic kolek w scianq (vbiti klin v steno), ali smer od spodaj na zgornjo površino predmeta (na + acc), npr. wniesc drabinq na strych (nesti lestev na podstrešje), wdrapac siq na drzewo (povzpeti se na drevo), redkeje usmerjenost pod predmet (pod + tož.), npr. jaszczurka wslizgnqla siq pod kamien (Kuščarica seje splazila pod kamen), wsliznqc siqpodkoldrq (smukniti pod odejo), wejsc pod stol (zlesti pod mizo), na površino predmeta: (na + tož. / w(e) + tož.), npr. wlacplyn na rang (vliti tekočino na rano), wdepnqc w bloto, w kaluzq (zagaziti v blato, v lužo), ali med koga / kaj: (mi§dzy + tož.), np. wpisac tlumaczenie miqdzy wiersze lacihskiego tekstu (vpisati prevod med pesmi latinskega besedila), wmie-szač siq miqdzy ludzi (vmešati se med ljudi), wqz wpelzl miqdzy paprocie (Kača seje splazila med praprot). Imamo tudi dva primera, ko glagol s predpono w(e)- konotira ^ zveze v obliki: (w + mest.): wprawic siq w rozwiqzywaniu zadah, w czytaniu (izuriti — se v reševanju nalog, v branju), wszlifowac wglebienie wpowierzchni noža (vbrusiti N zarezo v površin/i/o noža). W Tudi glagolske tvorjenke s predpono v- konotirajo predvsem krajevna določila ^ z enakim pomenom, torej prislovna določila kraja adlativne ali lokativne smeri; najpogosteje je to smer v notranjost predmeta, izražena s predložno konstrukcijo v, torej s predlogom, ki je istoveten s predpono, redkeje na: (na + tož. / v + tož.), npr. vkorakati na oder, vkorakati v dvorano, vkrcati se na ladjo, vpisati se na fakulteto, vpluti v pristanišče, vpluti v zaliv, vtihotapiti se v shrambo, včasih gre za usmerjenost na površino predmeta: (na + tož.), npr. včrtati smer pohoda na zemljevid, vliti alkohol na rano, vribati sol na površino sira, vrisati reko na karto, ali med koga / kaj: (med + tož.), npr. vdreti med sovražne enote, Madžari so se vklinili med Slovane, Kače so se vplazile med drobni cvet, vpresti tanjša vlakna med debelejša, vriniti se med čakajoče, vstaviti kartonček med listke, všteti koga med svoje prijatelje, vtakniti koga med mornarje. En primer predstavlja konotacijo s predlogom k: vlo-masile so k njim bände rdečih gardistov. Imamo tudi primere, ko glagol s predpono v- konotira določila v obliki: glagol + ({komu}) + {kaj} + (v + orod.), npr. vžgati v kom jezo, vžgati v kom ljubezen, te besede so vžgale v njem strast, strast mu vžge plamen v očeh, v njem se vžge hrepenenje, ljubezen. A. Vidovič-Muha pri razčlenjevanju skladenjske vezljivosti predponskih gla-golskih tvorjenk ugotavlja, da predpona kot besedotvorni morfem vpliva na pomen tvorj enega glagola, rezultat cesarje seveda večja ali manjša sprememba skladenjske w m w 107 Maria Wtorkowska: Vezijivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov ... vezijivosti predponske glagolske tvorjenke v odnosu do osnovnega glagola. V zvezi z glagolskimi tvorjenkami s predpono v- avtorica preučuje njihovo desno in levo skladenjsko vezljivost: 1. leva vezljivost: Dl + GlagT = Dl + Glag: (Kdo) vstopi = (Kdo) stopi; GlagT <— GlagP v (kaj) ,noter4 + Fk: (Kdo) vstopi <— (Kdo) stopi v (kaj) + Fk; in 2. (leva in) desna - tožilniška (T) vezljivost: a) GlagT + T = Glag + T: vgravirati napis = gravirati napis; GlagT <— GlagP kaj v (kaj) ,noter' + Fk: vbiti klin <— biti klin v (kaj) , noter' + Fk; b) GlagT + T = Glag + T: vlomiti vrata = lomiti vrata; GlagT <— GlagP v ,noter' kaj + Fk: vlomiti vrata <— lomiti v ,noter' vrata + Fk. GlagT pomeni kraj dejavnosti. Dl je imenovalniško določilo (osebek), GlagT je predponski glagol (v primerih 1. in a) izraža prostorsko usmeritev dejavnosti), Glag je predponskemu glagolu ustrezajoč nepredponski glagol, GlagP je (skladenjsko) osnovni glagol, Fk je faznost glagola, ki izraža konec dejavnosti, T je tožilnik (Vidovič-Muhal993, 181).8 Poljska predpona w(e)- in slovenska v- ne vplivata na spremembo prehodnosti, neprehodni glagoli pod njenim vplivom ne postanejo prehodni, npr. wejsc, wjechac, wkroczyc, wleciec, wmaszerowac, wpelznqc, wpfynqc, wsnic, wzenic siq; vjadrati, vjahati, vjezditi, vkorakati, vleteti, vlomastiti, vplaziti se, vpluti še naprej ostanejo neprehodni glagoli. Tako predpona w(e)- kot tudi v- ima pri glagolskih tvorjenkah razširjevalno vlogo, ki temelji na povečanju števila členov, ki jih konotirajo brezpriponske pod-stave, iz katerih so tvorjenke nastale. Brezpriponski enovezljivi glagoli (ki konotirajo samo osebek), kakršni so neprehodni glagoli premikanja: išč,jechač, lecieč, pfynqc; jadrati Jahati Jezditi, korakati, leteti, pluti itd., postanejo potem, ko dobijo pripono w(e)-, v-, dvovezijivi in obvezno konotirajo (razen osebka) tudi krajevno določilo v obliki prislovnega določila kraja. Pri poljskih tvorjenkah so ta določila pogosto izražena s predložnimi samostalniki z do, npr. wejsc do pokoju, wjechac do miasta, wpfynqc do portu, redko pa z predlogom, ki bi bil enak predponi, npr. wejsc w las. Pri slovenskih tvorjenkah pa so ta določila pogosto izražena s predložnimi samostalniki, pri katerih je predlog enak predponi, npr. vjadrati v zaliv, vjahati v mesto, vkorakati v dvorano, vleteti v sobo, vpluti v pristanišče. Tako pri slovenskih kot pri poljskih tvorjenkah redkeje naletimo na vezljivost izrazov s predlogom na, npr. wkroczyc na scenq, wjechac na parking; vkorakati na oder. Dvo-vezljivi brezpredložni glagoli premikanja (z dvema konotativnima elementoma), ki konotirajo osebek in predmet, torej prehodni glagoli tipa ciqgnqc (vleči), niešč (nesti), prowadzic (voditi), wiezc (peljati); nesti, peljati postanejo potem, ko dobijo predpono w(e)-, v-, trivezljivi in konotirajo tudi obvezno prislovno določilo kraja v obliki predložnih zvez, npr. wciqgnqc kogoš do piwnicy (zvleči koga v klet), wniesc dziecko do karetki (odnesti otroka v kočijo), wprowadzic gošči do pokoju (pripeljati goste v sobo), wwiezc zbože do stodofy (zapeljati žito v skedenj); vnesti prtljago v sobo, vpeljati novo osebo v pripoved. Predpona s svojim pomenom daje tvorjenki konotacijo smernih določil, kije osnovni glagoli nimajo - lahko imajo formalne po- 8 Ada Vidovič-Muha, 1993: Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom), Slavistična revija XLI/1, 181. Maria Wtorkowska: Vezijivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov 9 Adam Weinsberg, Przyimki przestrzenne w jgzyku polskim, niemieckim i rumunskim, Wroclaw-Warszawa-Kraköw, 1973, 22-23. in Adam Weinsberg, 1971: Okoliczniki miej-sca a przedrostki przestrzenne, Biuletyn Polskiego Towarzystwa Jqzykoznawczego, XXVIII, 145-151. fNI ***** w dobna, vendar neobvezna dopolnila, npr. wbiec na gör% (steči gor), wniesc drabinq na dach (nesti lestev na podstrešje), wwiezc kogoš dokads (vpeljati koga kam) poleg ^ biec (na göre), niešč drabinq (na dach), wiezc kogoš (dokads) in v jahati v mesto, fj vkorakati v dvorano, vnesti prtljago v sobo poleg jahati (kam), korakati (kam), nesti r\ prtljago (v sobo). Zgodi se, daje lahko člen, ki ga konotira brezpriponski osnovni _ IP««* glagol, izražen z brezpredložnim določilom: czytac ksiqzkq (brati knjigo), sluchač muzyki (poslušati glasbo); citati knjigo, glumiti vlogo, člen, ki ga konotira glagolska tvorjenka s predpono w(e)- in v- pa ima podobo predložne zveze (najpogosteje s ** predlogom, ki je enak predponi), npr. wczytac siq w ksiqzkq, wsluchac siq w muzykq; ^ včitati se v knjigo, vglumiti se v vlogo. Prav tako se dogaja, daje člen, ki ga konotira x brezpriponski osnovni glagol, predložna zveza, npr. dumač o kimš / o czyms / nad *"" kimš / nad czyms, marzyc o kimš / o czyms, myslec o kimš / o czyms', misliti na koga / na kaj, sanjati o kom / o čem, medtem pa ima člen, ki ga konotira glagolska tvorjenka s predpono w(e)- in v- tudi podobo zveze, vendar z drugim predlogom, npr. wdumac siq w coš, wmarzyc siq w coš, wmyslic siq w coš; vmisliti se v kaj, vsanjati se v kaj - tvorjenka je pod vplivom predpone »izsilila« določeno slovnično obliko predmeta. To velja za predponsko-zaimenske tvorjenke. To so primeri, pri katerih ima predpona w(e)- in v- modifikacijsko funkcijo, ki temelji na spremembi slovnične oblike konotiranega člena. A. Weinsberg razločuje štiri funkcije določila: ablativno, adlativno, perlativno ^ in lokativno (Weinsberg 1973, 22-23, 1971, 145-151).9 Predpone podobno kot kra- m jevna določila izpolnjujejo enake funkcije. Predpona w(e)- in v-je adlativno-loka- O tivna predpona. Ce glagol s predpono w(e)- in v- poimenuje dejavnost premestitve & vršilca dejanja ali njenega objekta (lokalizirani element) v smeri lokalizatorja, tedaj — ima predpona w(e)- in v- pri taki tvorjenki adlativno vlogo, npr. wbiec, wczolgac S siq, wejšč, wjechac; vjahati, vjadrati, vkorakati, vpluti. To so prostorske funkcije &) predpone w(e)- in v-, ki v smernih glagolskih tvorjenkah informira o adlativni smeri dejavnosti, pri kateri je lokalizirani element dosegel lokalizator in v sredotežni smeri prestopil njegovo mejo, npr. wbiec do pokoju, wejšč do domu; vjahati v mesto, vkorakati v dvorano. Predpona w(e)- pri poljskih glagolskih tvorjenkah smeri informira tudi o adlativni smeri dejavnosti, povezani z dosego lokalizatorja, ko se ta nahaja više od območja, na katerem seje začela dejavnost, npr. wbiec napietro (steči v nadstropje), wdrapac siq na drzewo (splezati na drevo), wejšč na szczyt (stopiti, doseči vrh). Ti glagoli konotirajo adlativno določilo: wejšč do mieszkania (vstopiti v stanovanje), wniesc wözek napietro (nesti voziček v nadstropje); vjahati v Rim, vpluti v zaliv. Predpona w(e)- informira tudi o neposredni bližini, stiku med lokali-ziranim elementom in lokalizatorjem, npr. wtulic twarz w poduszkq (zariti obraz v blazino). Predpona w(e)- in v- informira tudi o lokativni usmerjenosti dejavnosti, kije povezana s prodorom do lokalizatorja in prestopom njegove meje v sredotežni smeri, npr. wbič, wessac sie;, vbiti, vsesati se. Ti glagoli konotirajo lokativno dolo- {sasassi J*Sü% Maria Wtorkowska: Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov ... čilo: wbic gwözdz w scianq, wkleic zdjecia do albumu; vbetonirati vijake v zid, vbiti žebelj v steno, vlepiti slike v album. Predpona w(e)- in v- kaže tudi na začetni moment dejavnosti, npr. wprowadzic, wlqczyc, wniesc; vključiti, vnesti, vpeljati, npr. wejsc do akcji (stopiti v akcijo), wlqczyc komputer (vključiti računalnik), wprowadzic nowy towar na rynek (uvesti novo blago na tržišče); vključiti luč, vnesti spremembe v gospodarstvo, vpeljati računalnike v proizvodnjo. Predpona w(e)- in v- opravlja tudi perfektivizacijsko funkcijo, ki temelji na spremembi vida iz nedovršnega v dovršni, npr. lač - wlač, klepač - wklepac; liti - vliti, pluti - vpluti. Podstave teh glagolov so brezpredponski nedovršni glagoli. Izjemoma so podstava brezpriponski dovršni glagoli, npr. kupic - wkupic, puščic - wpuscic, rzucič - wrzucic, strzelič - wstrzelic, paše - wpašč; kupiti - vkupiti, pasti - vpasti, poklicati - vpoklicati. Obrazilo, ki perfektivizira w(e)- in v- (tvori dovršnike iz nedovršnikov), pa tudi druge predpone, najpogosteje poleg podovrše-nja spremeni leksikalni pomen glagola. Le v nekaj primerih je predpono w(e)- in v- mogoče imeti za morfem z zgolj vidsko perfektivizacijsko funkejo, npr. gramolič si? - wgramolic si?, grz^znač - wgrz?znac, ryč - wryč; korakati - vkorakati, kovati - vkovati, riti - vriti. Izključno vidsko funkcijo je mogoče pripisati predponi w(e)-in v-, ki nastopa pri takih dovršnih glagolih, iz katerih ni mogoče tvoriti nedovršne glagole; možnost tvorbe nedovršnih glagolov iz danega dovršnega predponskega glagola (imperfektivizacija) je znamenje, da predpona poleg vidske funkcije modificira pri tem tudi leksikalni pomen glagolske osnove, npr. lač —> wlač —> wlewac, klepač —> wklepac —> wklepywac, kuč —» wkuc —> wkuwac; liti —» vliti —> vlivati, nesti —» vnesti —> vnašati, risati —» vrisati —» vrisovati, tovoriti —> vtovoriti —> vto- o varjati. v* * ^ prevedel Nikolaj Jež b-*» 110 Viri in literatura Besedišče slovenskega jezika z obliko slovnimi podatki A—Ž, ur. Ivanka Sircelj-Žni- daršič idr. Ljubljana 1998, ZRC, ZRC SAZU. Gramatyka wspölezesnego jezyka polskiego, red. S. Urbanczyk, t. 2 Morfologia, red. R. Grzegorczykowa, R. Laskowski, H. Wröbel, Warszawa 1998: Wy- dawnictwo Naukowe PWN. Milena Hajnšek-Holz, O pomenih slovenskih predpon, XIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1978, 33-58. Anna Krupianka, Formacje czasownikowe z przedrostkiem o- (ob-) w jezyku pol- skim, Torun 1969. Anna Krupianka, Pröba logiczno-syntaktycznej klasyfikacji czasowniköw prze- drostkowych, Zpolskich studiöw slawistycznych, Seria 3: J^zykoznawstwo, Warszawa 1968. Barbara Kudra, Wplyw przedrostköw na la^czliwosc skladniowq. czasowniköw ruchu. Acta Universitatis Lodziensis, Folia Linguistica 28, Lodz 1993. Maria Wtorkowska: Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov ... Janina Kwiek-Osiowska, Tendencje rozwojowe czasowniköw prefiksalnych we wspolczesnej polszczyznie, PoradnikJezykowy 1986, zv. 2., 109-114. Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1994, DZS. Slovenski pravopis. Ljubljana 2001, ZRC, ZRC SAZU. Slownikjezyka polskiego, red. Witold Doroszewski, t. I-X, t. XI, Warszawa 1958- 1969, Panstwowe Wydawnictwo „Wiedza Powszechna". Slownikjqzyka polskiego, red. Mieczyslaw Szymczak, 1.1—III, Warszawa 1978-1981, Panstwowe Wydawnictwo Naukowe. Slownik wspölczesnego jezyka polskiego, red. Boguslaw Dunaj, Warszawa 1996, Wydawnictwo „Wilga". Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 2000, Obzorja. Ada Vidovič-Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana 1988, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska knjiga. Ada Vidovič-Muha, Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in ve- zljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom), Slavistična revija 1993, XLI/1, 161-192. Adam Weinsberg, Okoliczniki miejsca a przedrostki przestrzenne, Biuletyn Polskie- go Towarzystwa Jezykoznawczego 1971, z. XXVIII, 145-151. Adam Weinsberg, Przyimkiprzestrzenne wjezykupolskim, niemieckim i rumuhskim, Wroclaw - Warszawa - Krakow 1973. Haiina Zgölkowa, Czasowniki przedrostkowe we wspölczesnej polszczyznie. Rozprawy Komisji Jezykowej Lödzkiego Towarzystwa Naukowego, 1988, t. XXIV, 301-308. Andreja Zele, Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu), Ljubljana 2001, ZRC, ZRC SAZU. The Valency of Polish Verbs with the Prefix w(e)- and Slovene Verbs with the Prefix v- Summary The article brings a discussion on the syntactic valency of Polish verbs with the prefix w(e)~ and Slovene verbs with the prefix v- and the functions of the prefixes w(e)- and v- in Polish and Slovene verbal derivatives. Verbal derivatives with the prefixes w(e)- and v- relate to the adverbial adjuncts of place having adlative and locative functions. For verbs of movement with the prefixes w(e)- and v- the connotation of the adlative adverbial adjunct is fairly typical; the adjunct is expressed mainly by a noun with the preposition do for Polish derivatives and by a noun with the preposition v for Slovene derivatives. Less frequent are the combinations of a noun with the prefix na in both languages, e.g. wbiec do pokoju (vteči v sobo), wejsc do domu (vstopiti v hišo), wjechac do miasta (zapeljati v mesto), wkroczyc na scenq (vkorakati na prizorišče), wplynqc do portu (zapluti v pristanišče), wwiezc zbože do stodoly (zapeljati žito v skedenj); vjahati v Rim, vkorakati v dvorano, vkorakati na stadion, vnesti prtljago v sobo, vpluti v pristanišče. Derivatives with the prefixes r-4 it < N J*^ .*<*** m C/l K» Maria Wtorkowska: Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov ... w(e)- and v-, which are not derived from the verbs of motion, mostly connote the adverbial adjunct of place that is most commonly expressed by a prepositional noun - in these cases the preposition is identical to the prefix, e.g. wbic gwözdz w scianq (vbiti žebelj v steno), wdeptac niedopalek w ziemiq (vgnesti ogorek v zemljo); vbiti klin v skalo, vpičiti kol v zemljo. Prefixes w(e)- and v- both have a function of expanding the verbal derivatives. This function is based on the increment of the number of items, which are connoted by the unprefixed bases from which the derivatives originate. ~2 Lqczliwosc skladniowa polskich czasownikow z prefiksem w(e)- ^ i slowenskich czasownikow z prefiksem v- Streszczenie N > W artykule przeanalizowano Iqczliwosc skladniowq polskich czasownikow z pre--ö fiksem w(e)- i slowehskich czasownikow z prefiksem v- oraz funkcje, jakie pelni — ten przedrostek w polskich i slowehskich formacjach werbalnych. Okoliczniki miej-^ sea konotowane przez derywaty czasownikowe z prefiksem w(e)- i v- wystepujq w T< funkcji adlatywnej bqdz lokatywnej. Dla czasownikow ruchu z prefiksem w(e)- oraz *^ v- charakterystyczna jest bardzo regularna konotacja okolicznika adlatywnego wy-ražonego glöwnie rzeczownikiem z przyimkiem do - dla polskich formacji i rze-^ czownikiem z przyimkiem v dla formacji slowehskic, rzadziej z przyimkiem na, dla derywatöw obu jezyköw, np. wbiec do pokoju, wejsc do domu, wjechac do miasta, wkroczyc na scenq, wplynqc do portu, wwiezc zbože do stodoly; vjahati v Rim, vkorakati v dvorano / na stadion, vnesti prtljago v sobo, vpluti v pristanišče. Formacje z prefiksem w(e)- i v- powstale od werböw nie bqdqcych czasownikami ruchu naj-czqsciej konotujq okolicznik lokatywny wyrazony glöwnie rzeczownikiem z przyimkiem tozsamym z przedrostkiem, np. wbic dgwözdz w scianq, wgniesc niedopalek w ziemiq; vbiti klin v skalo, vpičiti kol v zemljo. Przedrostek w(e)- i v- pelni miqdzy innymi funkcjq rozszerzajqcq, ktöra polega na zwiekszeniu czlonöw konotowanych przez bezprefiksalne podstawy od ktörych te derywaty powstaly Maria Wtorkowska, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana E-pošta: mwtorkowska@yahoo.com 112 Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi samostalniškimi izpeljankami Mojca Tomišic IZVLEČEK: Namen prispevka je predstaviti stičnost med vezljivostjo in besedotvorjem na podlagi vezljivostnih lastnosti glagola in njegovih prvostopenjskih samostalniških izpeljank. Stično točko predstavlja predvsem pomenska podstava povedi, na osnovi katere smo ugotavljali tako vezljivostne lastnosti glagolov kot besedotvorne značilnosti samostalniških izpeljank iz teh glagolov. Potrdili smo hipotezo, da so prvostopenjske izglagolske samostalniške izpeljanke v veliki meri povezane z glagolsko vezljivostjo ter da so odstopanja v večini primerov razložljiva. 1 Potek raziskave Za raziskavo morebitne povezave med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi samostalniškimi izpeljankami1 se je bilo potrebno opreti na teorijo o vezljivosti slovenskega glagola in besedotvorno teorijo, izbrati ustrezen vzorec slovenskih glagolov (bilo jih je 55), jih razvrstiti v pomenske v skupine na podlagi vezljivostne teorije Andreje Žele (2001, 2003) ter določiti njihove vezljivostne lastnosti (pri čemer smo se opirali na pomene, zapisane v 1 Članek prinaša za objavo oblikovane izsledke diplomskega dela Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi samostalniškimi izpeljankami, kije nastalo pod mentorstvom Irene Stramljič Breznik in somentorstvom Andreje Žele. Diplomska naloga je bila uspešno zagovarjana marca 2003. 0 # ABSTRACT: The purpose of this article is to discuss the point of contact m between valency and word formation on the basis of valency features O of a given verb and its primary nominal derivatives. The primary ^ point of contact is the semantic base of a sentence, which was used in *- determining the valency features of verbs as well as the word-forma- N tion characteristics of their nominal derivatives. The hypothesis was & confirmed that primary deverbal nominal derivatives are very much "-s connected with verbal valency and that the majority of deviations can be explained. Mojca Tomišič: Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... SSKJ). Nadalje je bilo nujno poiskati vse prvostopenjske samostalniške izpeljanke izbranih glagolov (izpisali smo jih iz SSKJ) in jih razvrstiti po besedotvornih pomenih. Ugotoviti je bilo potrebno, katere vezij ivostne lastnosti glagolov so za namene raziskave nerelevantne, in jih izločiti, nato pa tiste relevantne primerjati z izglagolskimi prvostopenjskimi samostalniškimi izpeljankami, kar je prineslo nekaj zanimivih ugotovitev. 2 Vezij ivost 2.1 Dosedanje raziskave vezijivosti v slovenskem prostoru Najpomembnejši teoretiki sodobne vezij ivostne teorije so Jože Toporišič, Janez Dular, Ada Vidovič Muha, Martina Križaj Ortar, Olga Kunst Gnamuš, Janez Orešnik in Andreja Žele. Jože Toporišič je v Novi slovenski skladnji (1982) uvedel nekatere temeljne postavke slovenske vezij ivostne teorije in jih uveljavil v Slovenski slovnici (2000). Za namene raziskave je zanimiva predvsem predstavitev glagolov z leksikaliziranimi prostimi predložnimi morfemi oz. »vezavnimi predlogi« (Jože Toporišič 1982, 59), s katerimi »neprehodni glagoli postajajo prehodni /.../ ob spremenjeni vezljivosti« (Jože Toporišič 1982, 59). Toporišič veže vezljivost na skladenjsko ravnino in jo deli na levo (prisojevalno) in desno (vezavno in primično). Janez Dularje prispeval k razvoju slovenske vezljivostne teorije s svojo doktorsko disertacijo Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja) leta 1982. Nas je zanimal predvsem članek Napovedljivost vezave iz morfemske sestave glagolov (Janez Dular 1983, 281-287), kjer ugotavlja, kakšno vlogo imajo prosti morfemi, predpone in pripone pri vezijivostnih lastnostih glagolov. O prostih morfemih ugotavlja, da »medtem ko predložni prosti morfemi2 omogočajo odpiranje novih mest za dopolnila okrog izhodiščnega glagola in tako soodločajo o vezavnih oblikah, pa zaimenski prosti morfemi te možnosti zapirajo« (Janez Dular 1983, 282). Najpogostejši je prosti morfem se, ko gre za »pomensko izpraznjeno tožilniško obliko povratnega zaimka sebe /.../. S se je dejansko onemogočeno (blokirano) in izločeno iz vezljivostnega polja glagola tisto mesto, ki naj bi ga pri vzporednici brez se zasedlo tožilniško dopolnilo« (Janez Dular 1983, 283). Prosti morfem si ima le malo glagolov. Z njim je »blokirano (navidezno zasedeno) mesto za dajalniško dopolnilo« (Janez Dular 1983, 283). Ob prostih morfemih ga Jo, jih je treba poudariti, da gre za »nov glagolski pomen s čustvenim odtenkom /.../. To je leksikalni čustveni tožilnik oz. zaimenska popona« (Jože Toporišič 2000, 270). Tak morfem imajo lahko »samo glagoli, ki obvezno terjajo tožilniško dopolnilo; z ga ali jo je torej na skladenjski ravnini navidezno zadoščeno tej njihovi zahtevi, čeprav na pomenski ravnini ni ustreznega udeleženca« (Janez Dular 1983, 286). Med izbranimi glagoli sta se pojavili le pripona -/- (v nedoločniku in namenilniku izpridevniških glagolov), ki izraža prehodnost s tožilnikom, in predpona do-, ki nedovršniku podeljuje dovršnost, hkrati širi vezljivostno polje nekaterih glagolov, - Le-te je podrobneje pred ^avila AHreja Žele (2002). PH Mojca Tomišič: Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... nekaterim pa udeležencev ne spremeni. e Martina Križaj Ortar je v izčrpnem članku Vezljivost: iz pomena v izraz (1989) -ir uredila terminologijo vezljivosti, na podlagi tujega (predvsem češkega) jezikoslovja ~ dopolnila slovensko teorijo in s tem postavila izhodišča za izdelavo vezij ivostnega <•< slovarja. Njen prispevek je pomemben, ker ločuje izrazno ravnino ujemanja, vezave Z a/mam in primika od slovnične ravnine vezljivosti: »Vezljivost in usmerjenost obstajata v sistemu, ujemanje, vezava in primik pa v realizaciji sistema, tj. v besedilu« (Martina Križaj Ortar 1989, 136). Prva je tudi jasno opredelila razliko med določilom in "" dopolnilom: »Napovedljiva skladenjska mesta so zasedena z izrazi v določeni ^ slovnični /.../ obliki; te izraze imenujem določila (izraze na prostih skladenjskih ^ mestih pa dopolnila)« (Martina Križaj Ortar 1989, 134). Dopolnila tako uvajajo družljivost, določila pa vezljivost. v Andreja Žele (2001, 71-108) v svoji monografiji Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu) ločuje pet osnovnih skupin določil ob dveh vrstah glagolov: a) ob polnopomenskih glagolih: • sklonska določila (besednovrstno so to samostalniške besede): imenovalniška, tožilniška, rodilniška in dajalniška; • predložnosklonska določila: mestniška in orodniška (besednovrstno so to samostalniške besede); • prislovna določila (besednovrstno so to prislovi in samostalniki), ki navadno izražajo neobvezno primično vezljivost, izjeme pa so: o prislovna določila kraja in časa, ki jih določeni pomeni glagolov zahtevajo ob sebi in so v teh primerih obveznovezljiva; o lastnostni izpridevniški in izglagolski prislovi, ker so sporočilno obvezna dopolnila kot posebni neudeleženski skladenjsko obvezni modifikatorji glagola (razen ob nepolnopomenskih glagolih, kjer so del glagolske vezljivosti); gre za sporočilno nujne in zato upovedovalno obvezne, a primične (in zato nevezljive) sestavine stavka; b) ob nepolnopomenskih glagolih: neudeleženska glagolska vezljivost v mejah povedka: • sklonska in prislovna povedkova določila (besednovrstno so to pravi poved-kovniki, samostalniške in pridevniške besede ter prislovi); • nedoločniška in namenilniška določila (besednovrstno so to glagoli). Zadnja monografska vezijivostna prispeveka Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu) in Glagolska vezljivost: Iz teorije v slovar (2003) Andreje Žele bistveno prispevata k razvoju slovenske vezijivostne teorije. Po ruskem vzoru je avtorica obravnavala vezljivost z več vidikov: na »pomenski ravnini (vezljivost glagolskih pomenov in posameznih glagolskih skupin) in na skladenjskofunkcijski ravnini (določitev vrste in števila glagolskih določil v okviru slovenskih slovničnih stavčnih vzorcev)« (Andreja Žele 2001, 69). Predložne proste morfeme, ki odpirajo nova mesta vezave, deli na leksikalizirane, ki so del glagolskega leksema in zato del glagolske vezljivosti, in neleksikalizirane ali udeleženske (obravnavani so kot del povedkove vezljivosti, ker pomensko izhajajo vsaj iz enega glagolskega pomena). Glagolski predložni morfem nepolnopomenskim primarnim glagolom spremeni N 115 #***■ 'Ji hj> 116 Mojca Tomišič: Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... pomen in uvaja desno vezijivost (biti ob v pomenu 'izgubiti'), pri polnopomenskih neprimarnih glagolih pa »lahko njihove prvotne specializirane pomene posploši« (Andreja Žele 2001, 88), s čimer jim spet spremeni desno vezljivost. Udeleženski predložni izglagolski morfem ima stavčnočlensko vlogo prislovnih določil kraja (bivati na deželi) ali predložnih predmetov (igrati na inštrument). »Kot neobveznovezavni ne spreminja skladenjskega pomena glagola in tako ne vpliva na izbiro glagolskega pomena, temveč dani pomen samo še dodatno pomensko potrjuje« (Andreja Žele 2001, 83). Neleksikalizirana raba predložnega morfema je pri polnopomenskih rabah (biti ob hiši v pomenu 'nahajati se ob hiši'). Izvirni prispevek Andreje Žele je zamisel o idealni pomenski piramidi glagolov, v katero je mogoče hierarhično in sistematično vključiti celoten korpus glagolov: »V celoti torej obseg in vsebino /.../ glagolov narekuje /.../ zapolnitev t. i. glagolske pomenske piramide, ki je hkrati idealna zasnova za tipologijo pomenske usmerjenosti glagolov oz. intence« (Andreja Žele 2002, 113). Merilo, po katerem se glagoli uvrščajo v pomensko piramido, je »pomenskost (oz. pomenskosestavinskost) glagolov, drugotno merilo pa njihova tvorjenost« (Andreja Žele 2002, 113). 2.2 Pomenska piramida glagolov 2.2.1 Pravi glagolski primitivi oz. primitivni leksemi: biti, imeti, delati so »bazično glagolsko pomenje oz. trije bazični semantemi z uvrščevalnimi pomenskimi sestavinami za vse glagole (tj. biti = z uvrščevalnimi pomenskimi prasestavinami za 'stanje', imeti = z uvrščevalnimi pomenskimi prasestavinami za netvorne procese, delati = z uvrščevalnimi pomenskimi prasestavinami za tvorne procese/dogodke)« (Andreja Žele 2001, 115). Imajo najširše pomensko polje in jim zato ni potrebno izbirati udeležencev glede na pomen. Gre za prave prvotno nepolnopomenske glagole, imajo pa tudi zmožnost polnopomenske rabe. Prvotno so neprehodni, v polnopomenski rabi pa postanejo prehodni. 2.2.2 Temeljni (elementarni) glagoli imajo malo ožje pomensko polje in zato delno omejeno izbiro udeležencev. Uvrščevalne pomenske sestavine (UPS) teh glagolov so navadno primitivi, zato so temeljni glagoli takoj pod vrhom piramide. Zanje so značilni posplošeni pomeni, ki so lahko izhodiščni za celo glagolsko pomensko skupino. Osnovne glagolske pomenske skupine označujejo 'obstajanje', 'razumevanje', 'govorjenje', 'mišljenje', 'spreminjanje', 'ravnanje/upravljanje' in 'premikanje'. Lahko so tvorjeni ali netvorjeni. 2.2.2.1 Elementarni glagoli so podskupina temeljnih glagolov, saj imajo za UPS poleg primitivov tudi temeljne glagole. Imajo večji obseg pomenja in pogostejšo rabo kot temeljni glagoli, zato so izpostavljeni kot posebna skupina. 2.2.3 Specializirani glagoli imajo močno zoženo pomensko polje in torej točno določene udeležence. Njihovi pomeni so bolj konkretizirani na določeno pojavnost. So netvorjeni, njihove uvrščevalne pomenske sestavine pa so temeljni in elementarni glagoli. 2.2.4 Višji specializirani glagoli so skupina tvorjenih specializiranih glagolov. Gre za izsamostalniške in izpridevniške glagolske izpeljanke, iz njih tvorjene glagolske sestavljenke in glagolske sestavljenke s specializiranim glagolom v jedru skladenjske podstave. Mojca Tomišič: Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... 2.3 Uvrstitev izbranih glagolov v pomensko piramido Izbranih 55 glagolov smo glede na njihove pomene razporedili v pomensko piramido (prikaz 1): specializirani glagoli: VlSjl specializirani glagoli: glagolski nrimitivi' biti 1 temeljni in elementarni bivati ležati glagoli: živeti dati hoditi deliti igrati delovati kazati deti končati dobiti nadaljevati družiti peti gibati veseliti dihati jesti piti t abstinirati se kuhati bežati ločiti boriti se metati dišati risati hraniti (kaj) vabiti iskati varovati I dogoditi se anketirati hraniti (koga) bogateti hvaliti bogatiti imenovati brodariti meriti citrati računati darovati vaditi dvomiti m * v* ■4ff N Idealno zapolnitev piramide prikazujejo naslednji glagoli: imeti, čutiti, želeti in elementarni boleti (prikaz 2): imeti i 'ime . čute ti , čustva' čutiti \ 'čutiti 'čutiti željo, daj kdo deleži e en * \bolečine' \ boleti želeti Mojca Tomišič: Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... ^ UPS (uvrščevalna pomenska sestavina, po Aristotelu genus proximum) »opredeljuje m pomen leksema z vidika njegove vpetosti v načeloma neposredno višje pojmovno in N s tem tudi pomensko polje« (Ada Vidovič Muha 2000, 54). RPS (razločevalne pomenske sestavine ali Aristotelova differentia specifica) imajo ^ vlogo »prepoznavno določiti pomene leksemov, ki sodijo v pojmovno polje iste O UPS« (Ada Vidovič Muha 2000, 56). :jt: Glagol imeti je pravi prvotno nepolnopomenski glagol z uvrščevalnimi pomenskimi r8 prasestavinami za netvorne procese, torej tudi za glagol čutiti v pomenu 'imeti Q čute, čustva', pri čemer je UPS imeti, RPS pa čute, čustva. Glagol čutiti je UPS za ^ elementarni glagol boleti v pomenu 'čutiti bolečine' in specializirani glagol želeti ^ v pomenu 'čutiti željo, da je kdo deležen česa'. Gre seveda za idealno zapolnitev ^ piramide, kamor ni mogoče uvrstiti vseh glagolov. N 2.4 Število udeležencev v odstotkih glede na pomensko piramido ■s/ > Število obveznih udeležencev v stavčni strukturi je glede na pomensko piramido *$ naslednje (prikaz 3): Stavčni členi Primitivni glagoli Temeljni glagoli Elementarni glagoli Specializ. glagoli Višji specializ. glagoli osebek 100 100 100 100 100 povedek 100 100 100 100 100 predmet 67 89 100 87 86 prisl. dol. kraja 100 72 60 60 29 prisl. dol. časa 0 22 40 0 7 Glede na pomensko piramido se število udeležencev ne spreminja premočrtno, saj zahtevajo največ udeležencev elementarni in temeljni glagoli, manj primitivni, najmanj pa glagoli z bolj specializiranimi pomeni. Vsi obravnavani glagoli so levo prehodni, večinoma zahtevajo v stavčnem vzorcu tudi predmet. Prislovno določilo kraja je ob vezno vezij i vo pri vseh primitivnih glagolih, s specializiranostjo pomena se manjša tudi njegova prisotnost v stavčnem vzorcu. Prisotnost obveznovezljivega prislovnega določila časa je neenakomerno porazdeljena po pomenski piramidi, saj je obveznovezljivo pri 40 odstotkih elementarnih, 22 odstotkih temeljnih in 7 odstotkih višjih specializiranih glagolov, obravnavani primitivni in specializirani glagoli pa ga v stavčnem vzorcu ne predvidevajo. 3 Besedotvorje 3.1 Sodobna slovenska besedotvorna teorija Skoraj dvestoletno prizadevanje slovenskih slovničarjev za oblikovanje besedotvorne teorije je slednjič pripeljalo do načel strukturalističnega jezikoslovja in tvorbeno-pretvorbenih postopkov, na katerih temelji sodobna slovenska besedotvorna teorija, ki sta jo razvijala predvsem Jože Toporišič in Ada Vidovič Muha. Podrobneje so 118 Mojca Tomišič: Povezava med vezijivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... 3 Njeni prispevki so zbrani v monografiji Prispevki iz slovenskega besedoslovja (1999). Gre predvsem za članke Prikaz besedne družine v besedotvornem slovarju (2001), Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju (2001), Povezanost besedotvornih in vezljivostnih lastnosti glagola (2002), Kateri podatki iz besednodružinskega slovarja so uporabni v dvo- ali večjezični leksikografiji? (2002), Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B (2004) idr. ter monografijo Prispevki iz slovenskega besedoslovja (1999). Irena Stramljič Breznik: Besednodružinski slovar slovenskega jezika: Poskusni zvezek za iztočnice na B. Maribor, Slavistično društvo, 2004. Tvorjenost glagolov se odraža na njihovih izpeljankah. O tem več v nadaljevanju. Jože Toporišič (1990,429-439) ima v tej vlogi še glagole imeti opraviti z, igrati na, delati kot, govoriti, potekati, delovati z, delati koga za, uporabljati, izražati potek. predstavljene le nekatere bistvene značilnosti njunih teorij. Jože Toporišič je uveljavil spoznanje o strukturnem razmerju »med dvema j eziko vnima ravninama, morfemsko inbesednozvezno-tvorjenjebesedjepojmovano fj kot definirana morfemizacija določene besedne zveze« (Ada Vidovič Muha 1988, «s 50). Oblikoval je splošni besedotvorni algoritem kot »/s/klop besedotvornih pravil, JL« ____ ipso«* s katerimi /.../ na koncu tvornega postopka dobimo tvorjenko« (Jože Toporišič 1976, 164) in določil štiri besedotvorne vrste (izpeljavo, zlaganje, sestavljanje in sklapljanje). Posvetil se je tudi obrazilom, glasoslovnim spremembam in naglasu ^ pri posameznih besedotvornih vrstah ter njihovim besedotvornim pomenom. ^ Ada Vidovič Muha je nadgradila slovensko besedotvorno teorijo s spoznanjem, m da so tvorjenke sistemske tvorbe s skladenjsko podstavo, zato govori o t. i. " skladenjskem besedotvorju: »/.../ besedotvorne vrste so v pretvorbeni zvezi s ** funkcijsko (besednozvezno oziroma stavčno), besedotvorni pomeni pa s povedno ^ skladnjo« (Ada Vidovič Muha 1991 a, 105). Podrobneje je raziskovala zloženke ter ^ utemeljevala hipotezo, da tvorba besed »združuje lahko samo takšne vzorce, ki so v 'mm celoti pretvorljivi v besedotvorne sestavine« (Ada Vidovič Muha 1988, 10). Posamezne segmente besedotvorja trenutno raziskuje predvsem Irena Stramljič Breznik,3 ki ugotavlj a specifične lastnosti posameznih besedotvornih vrst in pomenov ter specializiranost njihovih obrazil, najbolj se posveča izdelavi besednodružinskega w slovarja, za katerega je postavila teoretične temelje, predstavljene v strokovni ^ literaturi,4 in izdelala poskusni besednodružinski slovar slovenskega jezika za m iztočnice na B.5 ^m? ®mm 3.2 Tvorjeni glagoli6 -< »Glagole tvorimo z izpeljavo /.../, sestavljanjem in zlaganjem, ne pa tudi s ^ sklapljanjem« (Toporišič 2000,210). Podrobneje so opisane kategorije, ki se pojavijo w med glagoli, izbranimi v nalogi. To so izpeljanke iz samostalnika, pridevnika in ^ glagola s predlogom. 3.2.1 Izpeljava glagola iz samostalnika »Struktura glagolskih tvorjenk je podredna /.../. Predvidljivi so tisti jedrni glagoli (Xj), ki imajo pri strukturi skladenjske podstave x,/x2 obrazilno pretvorbeno vrednost, kar lahko zapišemo kot [x,/]x2« (Ada Vidovič Muha 1988, 17). Pri izpeljavi iz samostalnika so v podstavi najpogosteje7 glagoli delati/narediti, imeti, biti, postati/ 119 Mojca Tomišič: Povezava med vezijivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... postajati, dati/dajati (Ada Vidovič Muha 1988, 19): [biti] gozdar[-o\ [ ] > -iti, gozdar- > gozdar-iti. 3.2.2 Izpeljava glagola iz pridevnika Podstavni glagoli so pri izpeljavi iz pridevnika lahko le biti, postati/postajati in delati (Ada Vidovič Muha 1988: 20), Toporišič dodaja samo imeti za (Jože Toporišič 2000,212): [biti] divj[-i], [ ] > -ati, divj- > divj-ati. 3.2.3 Izpeljava glagola iz glagola s predlogom8 Za izpeljavo glagola iz glagola s predlogom gre, kadar »predpone podstavnim glagolom spreminjajo pomen, ne vplivajo pa na glagolske pripone« (Toporišič 2000, 214), npr. zidati - nadzidati. 3.3 Prvostopenjske samostalniške izpeljanke iz glagola Izpeljanke dobimo s priponjanjem ali sufiksacijo podstave tvorjenke. Pri navadnih izpeljankah vedno »obrazilimo neodvisni del besedne zveze« (Toporišič 2000,157): ta, ki prerokuje > prerok-0. Ada Vidovič Muha (1988, 12-13 in 17-21) dodaja, da se v priponsko obrazilo poleg zaimenskega jedra in njemu ustrezne vezniške besede pretvarja še podstavno skladenjsko razmerje, v besedotvorni podstavi pa mora biti polnopomenski glagol: [tisti, ki] lovi[-o], [ ] > -ec, lov- > lov-ec. 3.3.1 Besedotvorni pomeni samostalniških izpeljank iz glagola Slovenska besedotvorna teorija ločuje dva kriterija za določitev besedotvornih pomenov: Toporišič to rešuje po »načelu pomenske strani stavčnih členov« (Jože Toporišič 1991, 222), Ada Vidovič Muha (1988, 16) pa meni, da se »samostalniška tvorjenka pretvorbeno ne povezuje samo z določenimi vzorci funkcijske skladnje, ampak /.../ tudi z delom povedne skladnje, in sicer s sestavinami pomenske podstave '>* povedi (propozicije).« 3.3.1.1 Toporišičev model besedotvornih pomenov Grafična predstavitev Toporišičevega modela besedotvornih pomenov glede na stavčne člene je naslednja (prikaz 4): povedek « ■ M m osebek I. pomenska skupina / III. pomenska skupina vršilec dejanja / dejanje ta, ki... / to, da II. pomenska skupina vršilnik dejanja to, kar... to, s čimer... ______ to, za kar... j predmet prislovno določilo IV. pomenska skupina rezultat dejanja V" P°menska skuPina to, kar... V./I. kraj: to, kjer... V./ll. čas: to, ko ... VI. pomenska skupina snov Po Adi Vidovič Muha (1993, 161) so to glagolske sestavljenke; uvršča jih med modifi-kacijske tvorjenke, ki imajo »v svoji skladenjski podstavi glagol s prostim predložnim morfemom; izjema so primeri, ko ti glagoli izražajo samo faznost dejanja.« Mojca Tomišič: Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi Vršilnikje novejše poimenovanje, Toporišič gaje uvedel »kot /.../ nasprot/je/ vršilcu, ki ima pri sam. m. spola kategorijo živosti« (Jože Toporišič 1990,428). V Slovenski slovnici ga razlaga kot »predmet, stvar, ki opravlja dejanje ali je zanj namenjen(a)« (Jože Toporišič 2000, 164-165). Opozoriti je potrebno še na šesto pomensko skupino, ki izstopa iz modela stavčne strukture. Njen obstoj potrjuje Irena Stramljič Breznik (1995/96) le na podlagi primerjave slovenskega in slovanskega skupinjanja tvorjenk ter raziskave izpridevniških izpeljank. S primerjavo različnih teorij je ugotovila, da »je druženje tvorjenk v pomenske skupine posledica različnih kriterijev pri različnih avtorjih. Slovensko besedotvorje je izbralo objektivno merilo, vezano na stavčnočlensko oz. propozicijsko strukturo,9 pri čemer je pomenska skupina snovi nastala kot osamosvojena kategorija samo za tiste tvorjenke nosilnika, za katere je bil že tradicionalno opažen leksikalni snovni pomen« (Irena Stramljič Breznik 1995/96, 360). 3.3.1.2 Model besedotvornih pomenov Ade Vidovič Muhe Izhodišče za iskanje besedotvornih pomenov je pri Adi Vidovič Muhi (1991a, 106) spoznanje, da so »besedotvorni pomeni globinske povedne propozicije, /torej/jih v najboljšem primeru ne more biti več, kot je sestavin propozicije in tudi pomensko lahko ustrezajo le tem sestavinam«. Grafična predstavitev modela besedotvornih pomenov Ade Vidovič Muhe glede na sestavine propozicije je torej naslednja (prikaz 5): m fNI /0«^ W pomenska podstava povedi povedje udeleženci i dejanje to, da d A^ s* ^ D! 1 vršilec dejanja tisti+% ki predmet dejanja tistih ki delovalniki rezultat dejanja tisto, kar okoliščine sredstvo dejanja to, s čimer N 9 Isto ugotavlja tudi Ada Vidovič Muha, daje namreč njeno merilo podobno Toporišičeve-mu, saj daje isti rezultat: »/Toporišičevo/ merilo za število šest v zvezi z besedotvornimi pomeni, ki pa se - presenetljivo - v bistvu ne razlikujejo od mojega, le na povedje bilo treba pozabiti« (Ada Vidovič Muha 1991b, 321). Mojca Tomišič: Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... /•■ '«s»»' '"iS beg-un, bež-ec redko III. dejanje to, da se beži > bež-anje, beg-0 V/I. kraj dejanja to, kjer se beži > bež-išče Gre za primer, kjer se idealno prekrivata vezij ivost glagola in njegove prvostopenjske samostalniške izpeljanke: osebek z vršilcem dejanja, povedek s kategorijo dejanja in prislovno določilo kraja s kategorijo kraja dejanja. Takšnih glagolov ni veliko, zato je bolje pogledati prekrivnost vezljivostnih lastnosti glagolov in njihovih prvostopenjskih samostalniških izpeljank po pomenskih skupinah: 4.4 Število udeležencev in besedotvornih pomenov v odstotkih 4.4.1 Primerjava: glagolski primitivi (prikaz 12) Povedki so tiskani ležeče. Mojca Tomišič: Povezava med vezijivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... Primitivni glagoli večinoma predvidevajo ob sebi osebek, predmet in prislovno določilo kraja, njihove izpeljanke pa izražajo le vršilca in rezultat dejanja, le v enem primeru naletimo na kategorijo dejanja in kraja dejanja. Razlog prehoda iz kategorije dejanja v rezultat dejanja je v konkretizaciji pomena. 4.4.2 Primerjava: temeljni glagoli (prikaz 13) r-i f-4 100 90 80 70 60 50 40 30 H 20 10 0 Ws^' Temeljni glagoli imajo še vedno širok pomenski obseg, vendar je glede na primitivne glagole konkretiziran. Vsi temeljni glagoli so lahko levo prehodni, kar se kaže v 72 odstotkih izglagolskih izpeljank s pomenom vršilca ali vršilnika dejanja. Povedek ima odraz v izpeljankah s pomenom dejanja v 78 odstotkih glagolov. Predmet je izražen pri skoraj vseh temeljnih glagolih, v samostalniških prvostopenjskih izpeljankah s pomenom rezultata dejanja pa se kaže le v 53 odstotkih. Prislovno določilo kraja je obvezno vezij i vo pri 83 odstotkih temeljnih glagolov, izpeljanka s pomenom kraja pri teh glagolih nastopa le v 39 odstotkih. Zelo redko se razvijejo celo pomenske kategorije tvorjenk, ki nimajo osnove v vezljivostnih lastnostih glagola. C/2 '%#*'■'' jfG&Ktt 4.4.3 Primerjava: elementarni glagoli (prikaz 14) 100 90 80 70 60 50 40 30 20 H 10 0 127 Mojca Tomišič: Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ^s Elementarni glagoli imajo kot podskupina temeljnih glagolov bolj posplošen pomen, zato najdemo tudi več posebnosti. Nekateri od teh glagolov niso razvili izpeljank s pomenom rezultata dejanja, ker smiselno take pretvorbe ne bi mogle obstati, čeprav vsi na desni obvezno vežejo predmet.11 Povedek ima odraz v prvostopenjskih izpeljankah s pomenom dejanja iz vseh elementarnih glagolov. Včasih se pri elementarnih glagolih kot obvezno določilo pojavita tudi prislovno določilo kraja in časa, vendar nimata odraza v prvostopenjskih samostalniških izpeljankah s pomenom kraja in časa. 100-1 90 80 H 70 60 50 40 30 H 20 10-| 0 >8 ■§ C t>3 * Ž? K# 4.4.4 Primerjava: specializirani glagoli (prikaz 15) Specializirani glagoli imajo kot skupina glagolov z ožjim pomenskim poljem manj posebnosti. Osebek se kot samostalniška izpeljanka s pomenom vršilca ali vršilnika dejanja kaže v 80 odstotkih, povedek kot izpeljanka s pomenom dejanja v vseh primerih, predmet pa ima odraz v izpeljankah s pomenom rezultata dejanja le v 33 odstotkih, čeprav je ob vezno vezij i v pri 87 odstotkih izbranih specializiranih glagolov. 60 odstotkov teh glagolov ob sebi zahteva obvezno vezij i vo prislovno določilo kraja, samostalniške izpeljanke s pomenom kraja je pa razvilo le 20 odstotkov specializiranih glagolov. 4.4.5 Primerjava: višji specializirani glagoli (prikaz 16) Višji specializirani glagoli imajo zaradi svoje tvorjenosti bistveno manj možnosti za izpeljavo samostalnikov, saj se nekateri besedotvorni pomeni tvorijo neposredno iz izhodiščnih samostalnikov oz. pridevnikov. Vsi izbrani višji specializirani glagoli imajo možnost pretvorbe v samostalniško izpeljanko s pomenom dejanja, 64 odstotkov jih ima samostalniške izpeljanke s pomenom vršilca oz. vršilnika 128 Predmet se pri izpeljankah s pomenom rezultata dejanja odraža samo v dveh primerih, saj boleti in dihati ne moreta razviti smiselne izpeljanke s pomenom rezultata dejanja, glagol živeti pa je prehoden samo v posebnih okoliščinah (v pog. in knjiž. rabi), kar se navadno ne odraža na tvorjenkah. Mojca Tomišič: Povezava med vezijivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi 100 9(H 80 70 60 50 40 30 20 10-0- • prikaz 16 dejanja, le po 13 odstotkov teh glagolov pa je razvilo izpeljanke s pomenom rezultata in kraja dejanja, čeprav kar 80 odstotkov višjih specializiranih glagolov zahteva vezavo predmeta in 29 odstotkov zapolnitev stavčnega vzorca s prislovnim določilom kraja. 5 Ugotovitve Raziskava povezave med vezij ivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi samostalniškimi izpeljankami je opozorila na več stvari. Pokazalo seje, da glagoli z leksikaliziranimi predložnimi morfemi nikoli ne izražajo povezave med udeleženci in pomeni samostalniških izpeljank, saj gre v teh primerih vedno za povsem nove pomene danega glagola, ki so zamenljivi s pomensko ožjimi sopomenskimi glagoli. Tvorjeni glagoli nekaterih udeležencev ne izražajo z izpeljankami, ker le-te izhajajo iz podstavnega samostalnika, pridevnika ali glagola ali pa so v njih zajete. Iz nadaljnje obravnave smo lahko izločili tudi primere z modifikacij skimi dopolnili ter prislovnimi določili načina in namena, ker se le-ti nikoli ne kažejo v izpeljankah. Prav tako se v samostalniških izpeljankah ne odraža povedkovodoločilna vezljivost. Kategorija snovi pri samostalniških izpeljankah je zgolj slovarska, zato se njen izvor ne more kazati v vezijivostnih lastnostih glagola, ampak le v pomenskih. Tako so po abstrakciji glagolske vezijivosti ostali le pomeni, kjer gre za vezljivost z osebkom, predmetom in prislovnim določilom kraja in časa, s tem posledično pa smo lahko primerjali, v kolikšni meri se pri glagolih pojavljajo izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, vršilnika dejanja, dejanja, rezultata dejanja in kraja oziroma časa dejanja, to pa glede na pripadnost glagolov določeni pomenski skupini. Glede na pomensko piramido se število udeležencev ne spreminja premočrtno, saj zahtevajo največ udeležencev elementarni in temeljni glagoli, manj primitivni, najmanj pa glagoli z bolj specializiranimi pomeni. Vsi obravnavani glagoli so levo prehodni, večinoma zahtevajo v stavčnem vzorcu tudi predmet. Prislovno določilo kraja je ob vezno vezij i vo pri vseh primitivnih glagolih, s specializiranostjo pomena S3 129 INs# r-M i:-J Mojca Tomišič: Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... se manjša tudi njegova prisotnost v stavčnem vzorcu. Prisotnost obveznovezljivega prislovnega določila časa je neenakomerno porazdeljena po pomenski piramidi, saj je obveznovezljivo pri 40 odstotkih elementarnih, 22 odstotkih temeljnih in 7 odstotkih višjih specializiranih glagolov, obravnavani primitivni in specializirani glagoli pa ga v stavčnem vzorcu ne predvidevajo. Število besedotvornih pomenov samostalniških izpeljank upada s specializiranostjo pomenov, torej imajo glagoli z najširšim pomenskim poljem največje možnosti tvorbe prvostopenjskih samostalniških izpeljank. Elementarni glagoli izstopajo kot posebna podskupina temeljnih glagolov. Posamezni besedotvorni pomeni samostalniških izpeljank so se glede na pomen izhodiščnega glagola razvijali različno: število izpeljank s pomenom vršilca in/ali vršilnika ter rezultata dejanja upada s specializiranostjo pomena izhodiščnega glagola, število samostalniških izpeljank s pomenom dejanja pa s specializiranostjo pomena narašča. Izpeljanke s pomenom kraja dejanja lahko tvori tretjina primitivnih, temeljnih in specializiranih glagolov ter nekaj višjih specializiranih glagolov, izpeljanke s pomenom časa dejanja pa je tvoril le eden izmed obravnavanih glagolov. Potrdili smo hipotezo, da so besedotvorni pomeni prvostopenjskih izglagolskih samostalniških izpeljank vsaj do neke mere predvidljivi iz vezijivostnih lastnosti glagola ter da zelo redko naletimo na primere prvostopenjskih samostalniških izglagolskih izpeljank, ki ne bi imeli osnove v vezij ivostnih lastnostih podstavnega glagola. Večinoma so odstopajoči primeri razložljivi, v določenih primerih pa je težko najti vzrok za izbiro poti, ki jo je ubral jezik. Nadaljnje raziskave bi bilo koristno usmeriti v pogostost rabe glagolov, v specializiranost pomena in v glagolsko vezijivost (ne povedkovo) ter predvsem ločeno obravnavati glagole z leksikaliziranimi predložnimi in zaimenskimi morfemi.12 Viri in literatura Dular, Janez, 1983, Napovedljivost vezave iz morfemske sestave glagolov, Slavistična revija XXXI/4, 281-287. ----1983/84, Združena vezava v desni vezljivosti slovenskega glagola, Jezik in slovstvo XXIX/8, 289-293. Križaj Ortar, Martina, 1982, Glagolska vezljivost, Slavistična revija XXX/2, 189-213. — 1984,0 posamostaljenju povedka prisojevalne zveze, Slavistična revija XXXII/3, 277-288. — 1989, Vezljivost: iz pomena v izraz, XXV seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 129-140. Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnim slovarjem slovenskega jezika in 130 Avtorica članka pripravlja magistrsko nalogo na temo Glagoli s se pod mentorstvom Irene Stramljič Breznik. (■"^i Mojca Tomišič: Povezava med vezijivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... Besediščem slovenskega jezika z oblikos lovnimi podatki: Elektronska izdaja rl na plošči CD-ROM, Ljubljana, DZS, 1998. m Slovenski pravopis, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. f; Stramljič Breznik, Irena, 1992, Izglagolske izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, n Slavistična revija XL/4, 411-427. w — 1994, Prvostopenjske izpridevniške tvorjenke, Doktorska disertacija, Ljublja- na. — 1994/95, Specializiranost obrazil za izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, nosilca "" lastnosti ali stanja in opravkarja, Jezik in slovstvo XL/8, 285-291. ^ — 1995/96, Izpeljanke s pomenom snovi iz pridevniške podstave, Jezik in slovstvo ^ XLI/7-8,359-370. "~ — 1999, Prispevki iz slovenskega besedoslovja, Maribor, Slavistično društvo. ^ — 2000, Raziskovalne perspektive slovenskega besedotvorja, Zbornik Slavistič- ^ nega društva Slovenije 10: Slovensko jezikoslovje danes in jutri — Slovenski ^ slavistični kongres, ur. Zoltan Jan, Celje, ZRSS, 112-118. — 2001a, Prikaz besedne družine v besedotvornem slovarju, Studia Slavica Sa- variensia, 18-31. ----2001b, Od poljubnega do urejenega prikaza besedne družine, Slovenščina v ** šoli 6/3, 19-22. ° — 2001c, Kateri podatki iz besedotvornega slovarja so uporabni v dvo- ali večje- -* žični leksikografiji? Dvojezična i višejezična leksikografija, 3. medunarodni c/; leksikološko-leksikografski znanstveni skup, 15. - 16. studenoga 2001. — 2001Č, Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju, Je- zikoslovni zapiski VII/1, 2, 197—206. ----2002a, Besedotvorni slovar, Evropsko leto jezikov; Sodobna slovenska književnost; Matija Murko, Slovenski slavistični kongres, 5. — 7. oktober, 242-245. — 2002b, Nekaj podatkov iz Besedotvornega slovarja slovenskega jezika za črko B po SSKJ, Jezik in slovstvo XLVII/7, 8, 295-300. — 2002c, Povezanost besedotvornih in vezljivostnih lastnosti glagola, Med dia- lektologijo in zgodovino slovenskega jezika, 400-408. — 2002Č, Ali obstaja povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in pomeni njegovih prvostopenjskih izglagolskih samostalniških izpeljank? 3. mednarodni dialektološki simpozij, Pedagoška fakulteta Maribor, 5. in 6. februar 2002 (70 let Martine Orožen), Maribor, Slavistično društvo. — 2003, Besedotvorna tipologija novonastalega besedja s področja mobilne tele- fonije, Slavistična revija, Zbornik referatov za XIII. mednarodni slavistični kongres, 15. -21. avgust 2003, 105-118. — 2004a, Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B, Jezikoslovni zapiski 10/1, 71-91. — 2004b, Besednodružinski slovar slovenskega jezika: Poskusni zvezek za iztočnice na B. Maribor, Slavistično društvo, 2004. ----2005, Poskusni zvezek besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za iztočnice na B in elektronska obdelava podatkov, Maribor, Slavistično društvo, 2005. 131 t>«» MojcaTomišič: Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... Toporišič, Jože, 1976, Besedotvorna teorija, Slavistična revija XX1V/2-3, 163-177. — 1980a, Teorija besedotvornega algoritma, Slavistična revija XXVIII/2, 141— 151. — 1980b, O strukturalnem določanju besednih pomenov (ob glagolu biti), Lingu- isticaXX, 151—167. — 1982, Nova slovenska skladnja, Ljubljana, DZS. — 1990, Tretjič o besedotvorni teoriji, Slavistična revija XXXV1II/4, 421-440. — 1991, Besedotvorno šolanje, Slavistična revija XXXIX/2, 215-237. — 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana, CZ. — 2000, Slovenska slovnica, Maribor, Obzorja. Vidovič Muha, Ada, 1988, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana, Partizanska knjiga. -----1991a, Nadaljevanka o slovenski besedotvorni teoriji, Slavistična revija XXXIX/1, 101-113. ----1991b, Nekaj temeljnih prvin za »besedotvorno šolanje«, Slavistična revija XXXIX/3, 317-326. — 1993, Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti: Z normativnim slovensko-nemškim vidikom, Slavistična revija XL1/1, 161-192. — 2000, Slovensko leksikalno pomenoslovje, Govorica slovarja, Ljubljana, Znan- stveni inštitut Filozofske fakultete. Žele, Andreja, 1997, Kako je v slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost, Jezikoslovni zapiski 3/1, 143-156. — 2000/01, O slovarskem prikazu slovenske vezijivosti, Jezik in slovstvo XLVI/6, 239-254. — 2001, Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju, Slovenski jezik 3, 68-90. — 2001, Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu), Ljubljana, Za- ložba ZRC, ZRC SAZU. — 2002, Pomanjkljiva sporočilnost novega slovenskega pravopisa z vidika aktu- alnih pomenskoskladenjskih zmožnosti slovenščine, Slavistična revija L/3, 381-387. — 2003, Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar, Ljubljana. The Connection between Valency Features of a Verb and its Primary Nominal Derivatives Summary The article discusses the relation between valency features of verbs and their primary nominal derivatives. Analysis has revealed that verbs with lexicalized prepositional morphemes never indicate the connection between verbal participants and meanings of nominal derivatives, since in such cases we are dealing with 132 Mojca Tomišič, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor E-pošta: mojca.tomisic@guest.arnes.si * Mojca Tomišič: Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi ... completely new meanings of a given verb which can be substituted by semantically narrower synonymous verbs. Some of the verbal participants occurring with ij derivative verbs are not expressed by derivatives since these originate from base noun, adjective or verb, or are comprised in any of them. Also, modification supplements and adverbial adjuncts of manner are never reflected in derivatives. Nominal derivatives do not reflect the valency of the subject/object complement. For nominal derivatives the category of mass nouns is only used for lexicographic purposes and these cannot originate in the valency features of a given verb but only in its semantic characteristics. After abstracting the verbal valency only those meanings remain, where the subject, the object, and the adverbial adjuncts of place and time are involved. These instances were compared to the categories of the doer of the action, the action itself, the result of the action, and the place or the time of action of the deverbal derivatives. The hypothesis was confirmed that the word-formation meanings of the primary deverbal nominal derivatives are - at least to a certain degree - predictable from the valency features of a given verb. The instances, where the primary nominal deverbal derivatives do not originate from the valency features of the base verb, are very rare. Even so, most of these specific instances can be explained, and for the rest it is usually difficult to determine the reason for semantic shifts. *? Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov Anja Benko IZVLEČEK: V članku je obravnavana skladenjska zapletenost povedi v govoru današnjih slovenskih politikov. Analizirana je skladenjska zgradba povedi, rezultati analize pa so primerjani z rezultati prispevka Nataše Hribar: Vprašanje skladenjske zapletenosti v govorjenem jeziku politikov. Članek odgovarja na vprašanje, ali je npr. govor Janeza Janše skladenjsko zapleten ali preprost. Ugotavlja se tudi, kakšna zloženost povedi prevladuje v njegovem govoru, katere vrste odvisnikov in priredij so najpogostejše, koliko je bilo eno- in večstavčnih povedi, koliko pastavkov in soredij ter katera razmerja so uporabljana v zapleteno in katera v preprosto zloženih povedi. ABSTRACT: The article discusses the syntactic complexity of sentences in spoken discourse of contemporary Slovene politicians. The author analysed the syntactic structures of sentences and clauses, and the results were compared to those in the article by Nataša Hribar Vprašanje skladenjske zapletenosti v govorjenem jeziku politikov (The question of syntactic complexity in the spoken discourse of politicians). The article provides the answer to the question whether in terms of syntax Janez Janša 's spoken discourse is complex or simple. The author also tried to establish what type of complexity is most typical of his spoken discourse, which types of dependent and coordinate clauses are most frequent, how many simple and complex sentences were used, how many verbless clauses and their combinations with other clauses occurred, and which relationships were employed in either complex or simple sentences. lUvod 1.0 V članku bo obravnavana skladenjska zapletenost povedi v govoru predsednika vlade. Analiza govora bo temeljila predvsem na skladenjski zgradbi povedi, osrednje vprašanje pa bo zapletenost oziroma preprostost zloženih povedi z vidika medstavčnih razmerij. Prispevek bo razdeljen na tri dele. V uvodu sta prikazana namen in cilji dela, Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov v jedru bo predstavljena analiza besedila in rezultati le-te bodo primerjani z rezultati raziskave Nataše Hribar,1 v zaključku pa bodo podane sklepne ugotovitve. 1.1 Analiza je nastala pod mentorstvom dr. Irene Stramljič Breznik pri predmetu Slovenski knjižni jezik II - Skladnja. Za to delo me je navdušil članek Nataše Hribar: Vprašanje skladenjske zapletenosti povedi v govorjenem jeziku politikov, ki je bil objavljen v Jeziku in slovstvu in smo ga pri študiju obravnavali.2 Besedilo, ki gaje Hribarjeva analizirala, je nastalo novembra leta 1996, ko so bile v Sloveniji volitve za poslance v Državni zbor. Nastalo je v oddaji Volitve '96 (RTV Slovenija). Voditeljica oddaje, Lidija Hren, je v studiu gostila tri takrat verjetno najbolj znane politike, ki so tudi po volitvah leta 1996 zasedli najvišja mesta v Državnem zboru, in sicer gospoda Janeza Drnovška, gospoda Marjana Podobnika in gospoda Janeza Janšo.3 Politična slika seje v Republiki Sloveniji od leta 1996 bistveno spremenila. Janez Drnovšek je predsednik države, Marjan Podobnik ni več tako aktiven politik, Janez Janša je predsednik slovenske vlade. Ob pripravi prispevka sem naletela na dva zanimiva članka. Prvi je bil objavljen v Delu, 27. januarja 2001. Že sam naslov prispevka - Gospod predsednik, vi ste rit bralca dobesedno pritegne k branju. V uvodniku je zapisano: "Politični jezik je nekakšen lakmusov papir dogajanja v družbi. S časom se spreminja; ponekod postaja vljudnejši, bolj kultiviran, a manj poveden, drugje bolj grob in neposreden, spet drugje uniformiran in vsebinsko prazen. Posamične kršitve veljavnih pravil pa se dogajajo povsod in se bodo vedno. (...) Kako je s političnim jezikom in političnim komuniciranjem v nekaterih državah, smo pogledali s pomočjo naših dopisnikov." (Delo 2001, 12) Oglasili so se dopisniki iz različnih držav - iz Združenih držav Amerike (Ervin Hladnik-Milharčič), Rusije (Branko Soban), Italije (Tone Hočevar), Avstrije (Mojca Drčar-Murko), Francije (Slava Partljič) in Nemčije (Barbara Kramžar). V Rusiji na primer jezikoslovci sestavljajo osnutek zakona o ruskem jeziku, ki bo govoril tudi o tem, kako seje treba obnašati v javnosti, saj politiki v dumi uporabljajo velikokrat sočne kletvice in sploh ne razmišljajo, kaj bodo rekli in kako bo to posledično vplivalo na politično kulturo v državi. Podobno se dogaja v vseh drugih državah. V Avstriji 136 v Članek Nataše Hribar (2001/02), Vprašanje skladenjske zapletenosti povedi v govorjenem jeziku politikov. Jezik in slovstvo, Al77—8, 315-329. Besedilo obravnava problematiko stavčne strukturiranosti govorjenega jezika posebne skupine govorcev, in sicer že znanih in že prej uveljavljenih politikov. Članek je dopolnjen in razširjen prvi skladenjski del diplomske naloge Govorjeni jezik politikov (razčlenitev besedil z vidika skladenjske strukture in koreferenčnosti). Naloga je nastala na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 2000 pod mentorstvom dr. Ade Vidovič Muhe. Govorci so se na oddajo lahko okvirno pripravili (politiki oziroma predstavniki za poslance v Državni zbor so v predvolilnem času še posebej dobro pripravljeni na določene aktualne teme), a vseeno je šlo tukaj za spontano komunikacijo, ki je za analizo govorne besede izredno pomembna. Upoštevati moramo tudi naslovnika. Najbolj neposreden naslovnik je bila v tem primeru novinarka, Lidija Hren, množični naslovni? r i so bili gledalci in gledalke doma pred televizijskimi sprejemniki. V studiu je bila pri. tna tudi skupina pasivnih posluša' =;v. Mag. Alenka Valh Lopert je v magistrski nalogi Vpliv jezika okolja na kulturo govora v medijih (Radio Maribor) (Maribor, 2004) raziskovala vpliv jezika na kulturo govora v medijih in je tudi skladenjsko analizirala jezik govorjenih oddaj Radia Maribor. Mag. Mira Krajnc pa v svoji magistrski nalogi z naslovom Besediloslovne značilnosti pokrajinskega pogovornega jezika (na gradivu mariborščine) (Ljubljana, 2004) analizirala gradivo, kije posneto na sejah Mestnega sveta Mestne občine Maribor. # Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov postaja jezik v političnem okolju bolj napadalen in manj obziren. V Franciji so politiki ^ med sabo izredno vljudni. Verjetno že zaradi samega dejstva oziroma prepričanja, *ft ki vlada v državi, in sicer da oni usodno določajo splošno raven same komunikacije ^ med ljudmi. V Nemčiji se na primer politiki obmetavajo s ciniki, cepci, svinjami, n hinavci, teroristi, z opicami ... Zanimivo je, da vsi dopisniki poudarjajo, kako je od političnega jezika in politične komunikacije v državi odvisna tudi komunikacija in uporaba jezika pri ljudeh. To temelji na dejstvu, da kar smejo med seboj in drug drugemu reči politiki, smejo drug drugemu reči tudi vsi ljudje v državi. Ta članek mi je ponudil nekakšen razmislek o komuniciranju v našem Državnem zboru. Sicer Slovenija tukaj ni posebej obravnavana, a sleherni posameznik si lahko ustvari sliko o političnem komuniciranju pri nas, če je vsaj enkrat poslušal sejo parlamenta, kijih prenašajo različne televizijske hiše. Drugi članek je bil prispevek Denisa Poniža v Reviji 2000 z naslovom Jezik kot znak politike. V njem je zapisano: "Značilno je tudi, da pri nas nihče sistematično ne spremlja in raziskuje političnega jezika in politične govorice, kar kaže na odsotnost zavesti o "smislu" političnega jezika in govorice za druge segmente družbe" (Poniž 1994, 24). Poniž trdi, daje bilo leta 1994 vse, kar je bilo takrat javno izrečeno, na nek način bližje ideološkemu kakor pa demokratičnemu diskurzu. Zdi se, da se od leta 1994 v slovenskem političnem prostoru ni kaj bistveno spremenilo. Slovenci še vedno nimamo natančno raziskane skladnje govorjenega političnega jezika in politične govorice, čeprav na Pedagoški fakulteti v Mariboru raziskovalno delo poteka v tej smeri.4 Namen analize je bil ugotoviti, ali je govor naših aktualnih politikov skladenjsko preprost ali zapleten. Ker je bil pogovor namenjen širši javnosti oziroma množičnemu občinstvu, ki gaje spremljalo prek televizijskih sprejemnikov in ker je občinstvo in javnost družbeno, socialno, izobrazbeno, starostno ... različno, pričakujem, da bo govor predsednika vlade preprost in predvsem razumljiv na vseh ravneh. Poskušala bom ugotoviti, kakšna zloženost povedi prevladuje v njegovem govoru, katere vrste odvisnikov in priredij so najpogostejše, v kakšnem razmerju so stavki, koliko je bilo enostavčnih in koliko zloženih povedi, koliko je bilo soredij in pastavkov ter katera razmerja so uporabljena v zapleteno in katera v preprosto zloženih povedih. Namen analize tudi ni oceniti, kaj je v govorjenem jeziku obravnavanega politika dobro in kaj ne, temveč samo analizirati skladenjsko zapletenost povedi v govorjenem jeziku izbranega govorca. 1.2 Besedilo, ki ga bom v prispevku analizirala, je nastalo v ponedeljek, 4. aprila 2005. RTV Slovenija je pripravila dobro uro dolg Pogovor s predsednikom $83B»f l/l Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov vlade. V analizo sem zajela oddajo dolžine 15 minut in 19 sekund, svoje rezultate pa bom primerjala z rezultati, do katerih je prišla Nataša Hribar v že prej omenjenem članku. Posebej meje zanimalo, ali seje skladnja govorjenega jezika pri predsedniku od leta 1996 spremenila. 2.0 Opredelitev govornega jezika »Govorjeni jezik politikov oz. predstavnikov političnih strank (...) je zvrstno mogoče opredeliti kot vmesno stopnjo med zborno obliko knjižnega jezika in njegovo manj strogo, tj. pogovorno varianto« (Hribar 2001/2002, 315). Govorci na televiziji nastopajo pred javnostjo oziroma pred množičnim občinstvom, ki ima različen družbeni, rasni, verski, socialni, izobrazbeni, starostni... položaj. Množično občinstvo je bilo neposredno prisotno pred govornikom kot poslušalec pred televizijskim sprejemnikom. »Zborna oblika knjižnega jezika se uporablja takrat, ko je pred govorečim družbeno izoblikovan, tj. javen (oficialen) zbor poslušalcev (...)« (Toporišič 2000, 15). Iz vsega tega lahko izluščimo sklep, da naj bi bil jezik govorcev na televiziji zborni. Ker v pogovorih, kakršen je tudi ta, ki sem ga zajela v svojo analizo, govor ne more biti vnaprej pripravljen (možne so samo ključne točke, oziroma verjetno je v tem pogovoru sogovornik od novinarke zahteval tudi vprašanja pred samim snemanjem oddaje),5 saj gre za dialog med novinarko in intervjuvancem. 2.1 Teoretična izhodišča za analizo Za svoja teoretična izhodišča sem si postavila enaka merila kakor Nataša Hribar v članku z naslovom Vprašanje skladenjske zapletenosti povedi v govorjenem jeziku politikov, saj bom le tako lahko primerjala rezultate analiz med seboj. Kot Hribarjevo me je zanimala samo skladnja povedi, ne pa tudi enot, ki so manjše od stavka ali večje od povedi. Po Toporišiču (2000,488^489) sta »osnovna pojma skladnje poved in stavek. Poved je najmanjša samostojna enota besedila, lahko pa je tudi že sama besedilo. Povedi so narejene iz poimenovalnih enot (besed in besednih zvez) - najobičajnejša taka enota je stavek - ali iz stavkov, oboje na podlagi skladenjskih vzorcev. Skladenjski vzorec najmanjše možne oblike povedi ima obliko stavka določene vrste (simbol S) (torej obstajajo stavčni skladenjski vzorci).« Poznamo enostavčne povedi, kjer so »besede zbrane okrog osebne glagolske oblike, tj. glagol odpira določena skladenjska 5 138 Mag. Mira Krajnc navaja več tipov besedil: »(...) v celoti vnaprej pripravljena so brana besedila; nebrana besedila so lahko vnaprej pripravljena besedila, ki se jih govorec nauči na pamet, ali pa jih samo tematsko pripravi vnaprej s pomočjo t. i. opornih (dispozicij-skih) točk, pri čemer pusti naslovniku, da deloma vpliva na potek sporočanja. Ta tip besedil bomo imenovali premišljena besedila. Premišljena besedila nastanejo tudi takrat, ko se aktivni ogovorjeni sklicuje na predhodne govorce in dobesedno ponovi ali kako drugače obnovi del njihove izjave - v takih primerih govorimo o medbesedilnosti.« (Krajnc 2004, 476) V tem članku je obravnavano besedilo, kije bilo nebrano, brez opornih točk, a premišljeno izrečeno. Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov mesta ali pa dovoljuje njihova neobvezna druženja.« Ce v stavku nimamo osebne glagolske oblike, govorimo o neglagolskem stavku (besede so zbrane okoli neosebne glagolske oblike ali katere druge besedne vrste). »Poleg enostavčnih povedi obstajajo tudi večstavčne; imenujemo jih zložene. Zložene povedi so treh vrste: priredne (...), podredne (...) in soredne (...).« Med zapleteno zložene povedi je Nataša Hribar uvrstila spodaj naštete skupine, sama sem zaradi primerljivosti med člankoma prevzela enaka merila za zloženost povedi ter to upoštevala pri svoji analizi. Med zapleteno zložene povedi uvrščamo: 1. Povedi z različnimi vrstami priredij 2. Povedi z odvisniki a) različnih vrst (lahko tudi različnih stopenj) b) iste vrste, a razdeljenim nadrejenim stavkom 3. Povedi s priredji in podredji 4. Povedi s sored jem a) priredje s soredjem b) podredje s soredjem c) priredje, podredje in soredje 5. Povedi z vrinjenim stavkom a) priredje z vrinjenim stavkom b) podredje z vrinjenim stavkom c) priredje in podredje z vrinjenim stavkom d) priredje, podredje in soredje z vrinjenim stavkom Med preprosto zložene povedi potem uvrščamo povedi s prirednim razmerjem iste vrste med vsemi stavki, povedi s podrednim razmerjem iste vrste med vsemi stavki in povedi s samo sorednim razmerjem med vsemi stavki večstavčne povedi. 2.2 Besedilo, zajeto v analizo Navajam besedilo, ki ga bom v nadaljevanju tudi analizirala. Zapisano je v takšnem vrstnemu redu, kakor je nastajalo. V analizo sem zajela prvih 15 minut in 19 sekund. Da bo besedilo lažje razumljivo, v poševnem in krepkem tisku navajam tudi vprašanja novinarke Lidije Hren. Dober večer, spoštovane gledalke in gledalci, V naslednji uri pogovora gostimo predsednika slovenske vlade, gospoda Janeza Janšo, Dober večer tudi Vam, Dober večer. In dobrodošli seveda, Hvala za vabilo. Gospod predsednik, preden se lotiva dela vlade in nekaterih drugih tem, je najbrž prav, da na začetku nekaj misli namenite tudi preminulemu papežu. Ne zgolj zato, ker ga ves svet prepoznava kot izjemno osebnost, kije zaznamovala svojo dobo, ampak tudi zaradi njegove povezanosti s Slovenijo, Kakšni, kako torej Vi osebno in kot predsednik vlade dojemate nekdanjega poglavarja rimsko-katoliške cerkve? Ja, res je, sveti oče Janez Pavel IL, je ne samo zaznamoval svoj čas, ampak gaje sooblikoval. Sooblikoval gaje v smeri, kije vodila v smer združene Evrope. Nesporno je v veliki meri tudi njegova zasluga, daje prišlo do okoliščin, ki so omo-gočle padec Berlinskega zidu, razširitev prostora svobode in demokracije tudi na * f^.. 139 Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov ^ Vzhodno in Srednjo Evropo, in posledično tudi do oblikovanja okoliščin, ki so omo- ^ gočle, da se je Slovenija osamosvojila in da smo Slovenci dosegli svoj zgodovinski N višek, tako da, ko gre za njegove zasluge za to, daje vsaj stari kontinent na začetku ""* 21. stoletja boljši, da so perspektive generacij, ki se zdaj rojevajo, boljše, kot pa so ^ bile na začetku njegovega pontifikata. Skratka, ta njegova zasluga je nesporna. Svda O pa sveti oče ni bil samo velika zgodovinska osebnost, bil je tudi nesporni duhovni & voditelj svoje cerkve, zato izkoriščam tudi to priložnost, da izrazim sožalje vsem T verujočim v Sloveniji, ki so izgubili poleg tega, da smo vsi skupaj izgubili veliko O zgodovinsko osebnost, tudi dušnega pastirja in nespornega duhovnega voditelja. Zdaj ^ moje osebne izkušnje, oziroma jaz imam samo en, v spominu samo kratko srečanje ^ z njim ob njegovem njegovem drugem obisku v Sloveniji, v Mariboru. Name je ^ naredil izjemen vtis, ne. Vendar po tem najbrž nisem nič posebnega, ker vsi, ki so imel priložnost srečati z njim, povedo enako. N Ja, in če se zdaj kot rečeno ne, usmeriva v delo vlade in k drugim temam, > Natančno, skoraj natančno štiri meseca mineva od takrat, ko ste oblikovali vlado. ■*% Ali lahko po tem času že rečete, da ste tudi prevzeli oblast? — Ne. S tem, daje treba najprej povedat, da vlada v Sloveniji glede na ustavo ^ velja ločenost veje oblasti. Kar je prav. Ponekod se to seveda prepleta, ker tega ni 7\ možno v praksi striktno nikoli izvest, ampak ustava, slovenska ustava je tukaj kar >— jasna in vlada pač opravlja z državo kot vrh izvršilne oblasti. Svda pa o tem, kako se bodo določene stvari odvijale, ne odloča samo vlada, samo ministrski zbor na svojih ^ sejah in tako naprej, ampak veliko stvari uravnavajo odločitve, ki so bile sprejete T že pred časom. Veliko odločitev sprejemajo ljudje, ki so jih imenovale še prejšnje tlj vlade. V Sloveniji, kjer je, na žalost, vlada še vedno upravljalec tudi velikega dela o premoženja v gospodarstvu. Posredno ima vpliv na, gledano seveda abstraktno, te- V oretično na kakšnih 50 odstotkov gospodarstva, kar je izjemno velik vpliv, ampak ta k» vpliv ne izvaja sedanja vlada, ta vpliv izvajajo ljudje, ki so bili prej, tekom različnih obdobij, imenovani v različne nadzorne svete, uprave in tako naprej. In v ta del, v ta del odločanja sedanja vlada praktično še ni posegla. Morda pet odstotno. In naš cilj tudi ni, da vso to mrežo, kije bila oblikovana doslej, enostavno zamenjamo z neko drugo mrežo. Naš cilj je, da se, kolikor je možno, v znatni meri že v tem mandatu država umakne iz gospodarstva in da tisti, ki bodo zarad potrebe oziroma preteku mandatov imenovani na ta mesta, to vedo že na samem začetku, ne. Da ne bomo, da ne bo to ravno potem največja ovira oziroma da ne bodo tukaj največji odpori proti temu, da se država dejansko umakne. No, ko omenjate umik države iz gospodarstva. To je bil en ključni cilj, ne, tudi Vašega programa in obljub pred volitvami. Zdaj se zdi, da ste to nekam odmika, ne. Ta privatizacija. Najprej privatizacija Telekoma, bank, zavarovalnic. Kako je s tem? Je to za pričakovat, da bo to vsaj v programih še letos in kasneje sledi pač umik iz gospodarstva? No, ne vem, če je kdo pričakoval, da se bo to zgodilo v štirih meseci!,. To je nemogoče. Tudi nismo tega obljubljal v enem letu. Ni niti takoj v prvi polovici mandata. Določeni procesi so tukaj zapleteni. Določene rešitve morajo biti usklajene, tut najprej konceptualno domišljene. Ce bi bilo to tako enostavno, bi to v zadnjih dvanajstih letih naše predhodnice že zdavnaj to naredile, ne, pa gre seveda pone-140 Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov kod za pomembne dileme, ki jih želimo najprej na konceptualni ravni popolnoma razčistit, da potem ne bi prihajalo do tako imenovanih popravkov reform oziroma reform reform, ki nazadnje veliko stanejo, učinki so pa običajno dvomljivi. Tako da imamo zelo jasen načrt, kako naprej z to privatizacijo. V letošnjem letu je na programu strateškega sveta in tudi nekaterih drugih svetovalnih in drugih organov vlade dodelava teh konceptov. Nekatere bo potrebno tudi koalicijsko uskladit v detajle. V koalicijski pogodbi so usklajeni v načelih in potem se bomo teh procesov lotili. Ni pa rečeno, da se bo država popolnoma umaknila iz gospodarstva, ponekod, recimo, v bančništvu bo država obdržala določen vpliv na nekaterih bankah, ravno zaradi tega, ker želimo, da bančni sektor, ali pa da del bančnega sektorja v upoštevanju vseh pogojev konkurence in normalnega poslovanja, vendarle služi tudi lokalnim potrebam, nekaterim poudarkom z razvojnega vidika oziroma s stališča, recimo, večji podpori malemu in srednjemu gospodarstvu, vendar pa za to ni treba, da so banke v sto procentni državni lasti oziroma da ima tam država večinske deleže, ker je možno z drugačnimi dogovori ali postopki privatizacije v pogojih, ki se postavijo teh postopkih, ta vpliv zagotovit. Mh ..,Ce ostaneva še malo pri kadrovanju, kije bila in je ena najbolj vročih tem tudi v preteklih štirih mesecih - kadrovanje v vrhu državne uprave. Tukaj se zdi, da ste za razliko od gospodarstva, o katerem ste govorili, bolj previdni. Niste oziroma praktično zamenjav še ni, niti tam, kjer jih zakon dopušča. Kaj je razlog, kaj je vzrok te previdnosti? Izkušnje z Bajukovo vlado? Očitni opozicije, da gre zu čistke ali je kaj drugega? No. Predvsem mi ne želimo menjat garniture zato, da se garnitura zamenja. Mi želimo sledit principu, da na odgovorna mesta pridejo tisti, ki so najbolj usposobljeni, najbolj sposobni upravljat tisto funkcijo, ki se pač upravlja na določenem mestu. Ob tem seveda, da so pripravljeni izpolnjevat tudi program, ki veže to vlado. Brez teh dveh pogojev ne bomo imenovali nikogar oziroma naš princip je, da se ne kadruje drugače. Zato pa, da ti ljudi, ki že opravljajo neko funkcijo, oceniš, pa je potreben nek čas, ne. Zaradi tega smo šli tudi v spremembo zakona, ki omogoča, da pač vlada to presoja skozi cel mandat, kar se mi zdi popolnoma normalno. Ker doslej je blo v zakonu tako napisano, da lahko vlada v treh mesecih po nastopu mandata zamenja praktično večino visokih državnih uradnikov, samo nekateri so bili izvzeti. Ce bi sledili temu principu, potem bi moral kar tko na slepo izvajat menjave in tega nismo želeli in teh menjav bo tudi bistveno manj, kot seje napovedovalo. Praktično je seveda nemogoče povedat neko število, vsekakor pa imam jaz izkušnje tut z nekega drugega časa, kije bil morda bolj usoden, in pa so bile te ločnice morda še bolj ostre, to je po prvih svobodnih volitvah leta devetdeset, ko smo videli, da tudi tista uprava, ki smo jo takrat podedoval kot demusova vlada, je v veliki meri zelo dobro delala. Mnogi, mnogi kadri so, potem ko so videli, da imajo jasen program, daje nek cilj, da se splača potrudit, zelo dobro delali. In tudi v sedanji državni upravi jih je večina takšnih. In tudi v sedanji državni upravi jih je večina takšnih. No, ampak del teh sprememb, ki ste jih Vi uzakonili, je sedaj na Ustavnem sodišču. Tja jih je poslala opozicija. Če bo ustavno sodišče zavrnilo te ustavne spremembe, kaj to pomeni? Boste te zamenjave izvajali drugače, na osnovi nekih členov e---i * ^»BfflSS Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov ^ zakonodaje, ki jo sedanja že dopušča, kot je recimo ugotavljanje nesposobnosti, ali ^ bo ostalo tako, kot je zdaj? Kako bi to vplivalo recimo na učinkovitost? N No. Z ugotavljanjem nesposobnosti je tako, da nekomu, ki nič ne dela, zlo """ težko dokažeš nesposobnost in to je eden od problemov v tistem delu državne uprave, ^ s katero nismo zadovoljni. In pri govoru o tem področju je treba še to rečt, daje naš C naj večj i problem prevelika državna uprava predraga v celoti in tudi problem, s katerim or) se srečuje, glavni problem, s katerim se srečuje, to je pa neenakomerna obremenjenost, r o kateri v bistvu preobremenjeni delajo veliko za relativno nizke plače, ponekod pa Q se ne dela veliko, ali pa se tudi nič ne dela, ne, saj v nekaterih ministrstvih so odkril ^ kar zanimive primere, pa se na kratek rok ne da nič nič spremenit. Tako da mi, naš r^ cilj je racionalizirat delovanje državne uprave, nardit to delovanje bolj učinkovito in ^ zmanjšat to upravo za en odstotek na leto, se pravi v štirih letih za štiri odstotke. No, še en problem je, ob teh kadrovskih zamenjavah, ki so tudi v primerjavi z N Evropo, oziroma v primerjavi z Evropo jih je sedaj Vaša vlada izvedla mnogo mnogo > manj, problem pa je v politizaciji navzdol Vemo, da je v dvanajstletni vladavini rs prejšnje oblasti, so bile zgrajene in so zgrajene prave piramide, ne?, kadrov, ki so — pripadali neki opciji. Ali boste Vi zdaj delali obratno? Ali boste ustavil to na neki ^ točki? Ali boste zgradili svoje piramide, začeli graditi svoj sistem ? 7\ Rekli ste, da obstaja še en problem. V tem trenutku za vlado obstaja en zlo velik — problem, ki se mu reče »podedovano stanje«, še predvsem, ko gre za to normativo. Mi smo sedaj prvič v mandatu, ko je potrebno izvajat te spremembe zakonodaje, ^ ki je bila sprejeta v prejšnjem mandatu, in ko se ta vrh državne uprave imenuje na T drugačen način. O čem govorim? V tem trenutku v štirih mesecih v nobenem mini- %'Z strstvu še nimamo direktorja direktorata, in teh je okrog šestdeset v celi vladi, ki bi o imel poln mandat, ki bi mu ga dala ta vlada. Kajti naletel smo na stanje, ki je bilo V potrebno objavit javne razpise, uradniški svet tukaj dela počasi, žal mi je, da moram ^ to rečt. Se niti enega predloga nismo dobil na vlado, kar pomeni, da v tem trenutku vsi ministri in ministrica delajo z nepopolnimi ekipami. Z ekipami, kjer so vedeji, od katerih nekateri bodo nadaljeval mandat, nekateri se sploh niso prijavli, in to je problem. Ko ste rekli, obstaja en velik problem, in to je v tem trenutku, ko gre za kadrovanje državni upravi, največji problem. Kar se tiče pa politizacije, pa kot že rečeno, ne. Naš namen ni, da bi ene mreže zamenjevali z drugimi. Jaz vem, daje marsikdo, ki si je pač želel neko mesto v državni upravi in ki je bil za to mesto tudi usposobljen, šel v eno od strank prejšnje vladajoče koalicije, zato da mu je bilo to mesto bolj dostopno, ker seje v glavnem kadrovalo politično, še posebej v nekaterih segmentih državne uprave, vendar to ne pomeni, da ta konkretna oseba zdaj tega mesta ni sposobna upravljati ali pa da bo še naprej delovala politično ali pa sploh, da je delovala politično. Sloje morda za nek oportunizem. Lahko bi naštel nekaj takšnih zlo vidnih primerov, vendar jih seveda ne bom. Tako da tisti, ki bo dobro opravil svojo funkcijo ne glede na to, po kakšnem ključu je prišel kam, nas ne moti. Skratka, nam gre za to, da bo državna uprava uspešna in da bo to nekaj, kar bo pripomoglo k hitrejšemu razvoju, ne pa nekaj, kar ga bo zaviralo. Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov 2.3 Primeri skladenjske zgradbe povedi v govorjenem jeziku predsednika vlade Preprosto zloženi povedi Sooblikoval gaje v smeri, kije vodila v smer združene Evrope. S/ pril Predvsem mi ne želimo menjat garniture zato, da se garnitura zamenja. S/ s nam Poved s soredjem Skratka, ta njegova zasluga je nesporna. PS.. S Name je naredil izjemen vtis, ne. S.. PS Priredno preprosto zložena poved V koalicijski pogodbi so usklajeni v načelih in potem se bomo teh procesov lotili. SaS Medstavčno priredno, podredno in soredno zapleteno zložena poved Zato pa, da ti ljudi, ki že opravljajo neko funkcijo, oceniš, pa je potreben nek čas, ne. ->S/2/ \ S/2 ..PS s /2/ \s /2 nam nam pril In pri govoru o tem področju je treba še to rečt, daje naš največji problem prevelika državna uprava predraga v celoti in tudi problem, s katerim se srečuje, glavni problem, s katerim se srečuje, to je pa neenakomerna obremenjenost, o kateri v bistvu preobremenjeni delajo veliko za relativno nizke plače, ponekod pa se ne dela veliko, ali pa se tudi nič ne dela, ne, saj v nekaterih ministrstvih so odkril kar zanimive primere, pa se na kratek rok ne da nič nič spremenit.6 (a S/ ^S/ ^SvS..PS) -» (S^S) SAS/ = S / S.. pr pr pr pni pril pril 0 t*. z; /*»n 6 Ker sem pri skladenjski analizi izhajala iz Toporišičeve Slovenske slovnice iz leta 2000 in članka N. Hribar, sem veznik saj jemala kot vezniški pokazatelj vzročnega prirednega razmerja. Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov Poved z različnimi vrstami priredij in enim odvisnikom Ponekod se to seveda prepleta, ker tega ni možno v praksi striktno nikoli izvest, ampak ustava, slovenska ustava je tukaj kar jasna in vlada pač opravlja z državo kot vrh izvršilne oblasti. (S/ ) + (SaS) s vzr Poved z odvisniki različnih vrst S tem, daje treba najprej povedat, da vlada v Sloveniji glede na ustavo velja ločenost veje oblasti. S/ pril S pr > Podredno zapleteno zložena poved z razdeljenim nadrednim stavkom -t Tako da tisti, ki bo dobro opravil svojo funkcijo, ne glede na to, po kakšnem ključu *— je prišel kam, nas ne moti. c^ S/2/ \ S/2 T s ,/ pni ozir _ Poved s priredji in podredji T Nesporno je v veliki meri tudi njegova zasluga, daje prišlo do okoliščin, ki so omo-tÜ gočle padec Berlinskega zidu, razširitev prostora svobode in demokracije tudi na '"WWW o Vzhodno in Srednjo Evropo in posledično tudi do oblikovanja okoliščin, ki so omo-V gočle, da seje Slovenija osamosvojila in da smo Slovenci dosegli svoj zgodovinski ^ višek, tako da, ko gre za njegove zasluge za to, daje vsaj stari kontinent na začetku 21. stoletja boljši, da so perspektive generacij, ki se zdaj rojevajo, boljše, kot pa so bile na začetku njegovega pontifikata. S/ pril S ..AS .. / pni pni pril S rA S r / % 73/ \s ./3/ \s 73/ nac nac nac S. / s .. s . cas pni pnm s ., pni Priredje, podredje in soredje v zapleteno zloženi povedi Naš cilj je, da se, kolikor je možno, v znatni meri že v tem mandatu država umakne iz gospodarstva in da tisti, ki bodo zarad potrebe oziroma preteku mandatov imenovani na ta mesta, to vedo že na samem začetku, ne. S/ (s /2/ \s /2) a (s 121 \s /2) ..PS v pov pov 7 v pov pov ' s . s ., nac pril '■Ju **ea^ Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov Soredno in priredno zapleteno zložena poved rl Tako da mi, naš cilj je racionalizirat delovanje državne uprave, nardit to delovanje m bolj učinkovito in zmanjšat to upravo za en odstotek na leto, se pravi v štirih letih ^ za štiri odstotke. r-* Ö • • Ö /\ Ö /\ Ö Ö *»»* Izpuščen glavni stavek Da ne bomo, da ne bo to ravno potem največja ovira oziroma da ne bodo tukaj "* največji odpori proti temu, da se država dejansko umakne. ^ 0/ s ..s V s / pr pr pr pril Poved z različnimi vrstami priredij, vrinjenim stavkom in dvema odvisnikoma Posredno ima vpliv na, gledano seveda abstraktno, teoretično na kakšnih 50 odstotkov gospodarstva, kar je izjemno velik vpliv, ampak ta vpliv ne izvaja sedanja vlada, ta vpliv izvajajo ljudje, ki so bili prej, tekom različnih obdobij, imenovani v različne nadzorne svete, uprave in tako naprej. [(S/2 .. .. S/2) = S] + [S = S / ] pril 2.4 Rezultati analize 2.4.1 Enostavčne in večstavčne povedi Prvi korak pri analizi skladenjske zgradbe povedi je določitev eno- oziroma večstavčnosti povedi. Besedilo je sestavljeno iz 238 stavkov oziroma iz 67 povedi. Od tega je bilo 18 enostavčnih povedi (27 % vseh povedi), in sicer 14 glagolskih enostavčnih povedi (77,8 % enostavčnih povedi oziroma 20,8 % vseh povedi), 4 neglagolske enostavčne povedi (22,2 % enostavčnih povedi oziroma 0,5 % vseh povedi) in 49 zloženih povedi (73 % vseh povedi). Med zloženimi povedmi je bilo 11 preprosto zloženih povedi (22,5 % zloženih povedi oziroma 16,4 % vseh povedi) in 38 zapleteno zloženih povedi (77,5 % zloženih povedi oziroma 56,7 % vseh povedi). V besedilu najdemo tudi 17 pastavkov (25,4 % vseh povedi oziroma 7,1 % med stavki) in 17 soredij (25,4 % vseh povedi oziroma 7,1 % med stavki). 2.4.2 Razmerja med zapleteno zloženimi povedmi Med zapleteno zloženimi povedmi, ki jih je v besedilu 38, najdemo naslednja razmerja (razvrščena po pogostosti): (1) priredje in podredje - 19 primerov, 50 % vseh zapleteno zloženih povedi; (2) priredje, podredje in soredje - 9 primerov, 23 % vseh zapleteno zloženih povedi; (3) podredje z različnimi vrstami odvisnikov - 6 primerov, 16 % vseh zapleteno zloženih povedi; (4) podredje in soredje - 3 primeri, 8 % vseh zapleteno zloženih povedi; (5) priredje in soredje - 1 primer, 3 % vseh zapleteno zloženih povedi. 2.4.3 Razmerja med preprosto zloženimi povedmi Med preprosto zloženimi povedmi, ki jih je v besedilu 11, je najpogostejše 145 Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov ^ dvostavčno podredje - šest primerov (54,6 % vseh preprosto zloženih povedi). Od — tega najdemo trikrat prilastkov odvisnik in primere osebkovega, namernega in pred-N metnega (vsak odvisnik po en primer). Dvostavčnemu podredju sledi dvostavčno soredje - trije primeri (27,3 % vseh preprosto zloženih povedi), na tretjem mestu po ^ pogostosti pa j e dvostavčno priredj e - dva primera (enkrat vezalno in enkrat proti vno O priredje) - 18,1 % vseh preprosto zloženih povedi. rjn 2.4.4 Odvisniki r* V besedilu je 118 odvisnikov. Q 2.4.4.1 Odvisniki po pogostosti: (1) prilastkov odvisnik - 45 primerov, 38,1 ^ % vseh odvisnikov; (2) predmetni odvisnik - 38 primerov, 32,2 % vseh odvisnikov; ,y (3) časovni odvisnik - 8 primerov, 6,8 % vseh odvisnikov; (4) namerni in vzročni odvisnik - vsak po 6 primerov, 10,2 % vseh odvisnikov; (5) osebkov odvisnik - 4 primeri, 3,4 % vseh odvisnikov; (6) načinovni odvisnik in povedkov odvisnik - vsak N po 3 primere, 5,1%; (7) primerjalni odvisnik in pogojni odvisnik- vsak po 2 primera, > 3,4 % vseh odvisnikov; (8) ozirni odvisnik - en primer, 0,8 %. ^ 2.4.4.2 Odvisniki v zapleteno zloženih povedih: (1) prilastkov odvisnik - 42 — primerov, 35,6 % vseh odvisnikov; (2) predmetni odvisnik - 37 primerov, 31,4 % ^ vseh odvisnikov; (3) časovni odvisnik - 7 primerov, 6 % vseh odvisnikov; (4) vzročni T. odvisnik - 6 primerov, 5,1 % vseh odvisnikov; (5) namerni odvisnik - 5 primerov, 492 % vseh odvisnikov; (6) načinovni odvisnik - 3 primeri, 2,5 % vseh odvisnikov; (7) osebkov odvisnik - 3 primeri, 2,5 % vseh odvisnikov; (8) povedkov odvisnik - 3 primeri, 2,5 % vseh odvisnikov; (9) primerjalni odvisnik - 2 primera, 1,7 % vseh T odvisnikov; (10) pogojni odvisnik - 2 primera, 1,7 % vseh odvisnikov; (11) ozirni ^ odvisnik - 1 primer, 0,9 %. o 2.4.4.3 Odvisniki v preprosto zloženih povedih: (1) prilastkov odvisnik - 3 T primeri, 2,5 % vseh odvisnikov; (2) časovni, osebkov, namerni in predmetni odvisnik m _ vsak po en primer, 3,4 % vseh odvisnikov. 2.4.5 Priredja Vseh priredij je 60. Janez Janša je najpogosteje uporabljal vezalno priredje, sledijo mu protivno, pojasnjevalno, ločno, stopnjevalno, sklepamo in vzročno priredje. V preprosto zloženih povedih najdemo enkrat vezalno (1,7 % vseh priredij) in enkrat protivno priredje (1,7 % vseh priredij). V zapleteno zloženih povedih so naslednja priredja (razvrščena po pogostosti): (1) vezalno priredje - 24 primerov, 40 % vseh priredij; (2) protivno priredje - 13 primerov, 21,6 % vseh priredij; (3) pojasnjevalno priredje - 9 primerov, 15 % vseh priredij; (4) ločno priredje - 7 primerov, 11,6 % vseh priredij; (5) stopnjevalno priredje - 3 primeri, 5 % vseh priredij; (6) sklepalno ali posledično priredje - 1 primer, 1,7 % vseh priredij; (7) vzročno priredje - 1 primer, 1,7 %. Med priredji najdemo tudi dvakrat medstavčno pojasnjevalno priredje ter po enkrat vezalno in protivno priredje. Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov 2. 5 Primerjava rezultatov s člankom Naiaše Hribar V tabeli sem rezultate zbrane pri Nataši Hribar primerjala s svojimi rezultati analize, in sicer le za govorca Janeza Janšo. Rezultati med obema raziskavama so med seboj primerljivi, saj sva obe izhajali iz istih teoretičnih izhodišč in obe sva v analizo zajeli besedilo, ki je nastalo v oddaji na Televiziji Slovenija (tudi dolžina besedila je približno enaka). V obeh primerih je oddajo vodila novinarka Lidija Hren. »fi NATAŠA HRIBAR: SKLADENJSKA ZAPLETENOST POVEDI V GOVORJENEM JEZIKU POLITIKOV ANJA BENKO: SKLADENJSKA ZAPLETENOST POVEDI V GOVORJENEM JEZIKU SODOBNIH SLOVENSKIH POLITIKOV V govorjenem jeziku politikov močno prevladujejo večstavčne oziroma zložene povedi. Govorec Janez Janša je izrekel 77,5 % zloženih povedi. Enostavč-ne povedi so bile večinoma glagolske. Tudi v govorjenem jeziku predsednika vlade Janeza Janše močno prevladujejo zložene povedi -_73 % vseh povedi. Enostavčne povedi so tudi leta 2005 bile večinoma glagolske. V zloženih povedih so bili stavki večkrat v po-drednem kot v prirednem razmerju. Sorednih razmerij je bilo bistveno manj. Janša je izrekel 61,8 % vseh povedi v podrednem razmerju in dva primera sorednega razmerja. Analiza je pokazala, da prevladujejo v govoru predsednika odvisniki, sledijo jim priredja. V obravnavanem besedilu najdemo tudi 16 soredij in 17 pastavkov. Bistveno več je bilo zapleteno zloženih povedi kakor preprosto zloženih povedi. Janša je izrekel 70,9 % zapletenih povedi. V besedilu najdemo 38 zapleteno zloženih povedi, kar predstavlja 56,7 % vseh povedi in 11 preprosto zloženih povedi. Prevladujejo torej zapleteno zložene povedi. m V preprosto zloženih povedih je povedi s prirednim in podrednim razmerjem med stavki približno enako. Janša je izrekel pet priredij in štiri podredja. V preprosto zloženih povedih je govorec izrekel sedem odvisnikov (trikrat prilastkovega in po en primer časovnega, osebkovega, namernega in predmetnega odvisnika) in dve priredji (enkrat vezalno in enkrat protivno). Prevladujejo odvisniki nad priredji. Med zapleteno zloženimi povedmi so najpogostejše povedi s priredji in odvisniki (68,2 %), sledijo jim povedi z odvisniki različnih vrst in stopenj (18,2 %). Janša ni izrekel primera povedi z različnimi vrstami priredij. Med zapleteno zloženimi povedmi prevladujejo povedi s priredjem in podredjem (20 primerov, 53 % vseh zapleteno zloženih povedi), na drugem mestu so povedi s priredjem, podredjem in soredjem (8 primerov, 20 % vseh zapleteno zloženih povedi), tretje mesto pa zasedajo povedi s podredjem oziroma povedi z različnimi vrstami odvisnikov (6 primerov, 16 % vseh zapleteno zloženih povedi). Poved s priredjem, podredjem in soredjem je bila pri govorcu Janezu Janši samo ena. V besedilu sem naletela na osem primerov povedi s priredjem, podredjem in soredjem, kar predstavlja 20 % vseh zapleteno zloženih povedi. V preprosto zloženih povedih prevladuje vezalno priredje_(pri Janši so bila takšna tri priredja od petih), po enkrat pa se pojavita pojasnjevalno in protivno. V preprosto zloženih povedih je predsednik vlade izrekel samo eno vezalno in eno protivno priredje. V zapleteno zloženih povedih prevladuje vezalno priredje (40 %), sledi mu protivno (33,3 %), na tretjem mestu je pojasnjevalno (13,3 %). Tudi leta 2005 še vedno prevladuje vezalno priredje (24 primerov, 39,3 % vseh priredij), sledi mu protivno priredje (13 primerov, 18 % vseh priredij), temu pa sledijo še ločno (7 primerov, 11,5 % vseh priredij), stopnjevalno, sklepalno in vzročno. 147 Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov NATAŠA HRIBAR: SKLADENJSKA ZAPLETENOST POVEDI V GOVORJENEM JEZIKU POLITIKOV ANJA BENKO: SKLADENJSKA ZAPLETENOST POVEDI V GOVORJENEM JEZIKU SODOBNIH SLOVENSKIH POLITIKOV V preprosto zloženih povedih prevladuje prilastkov odvisnik- dva primera od štirih pri Janši, po enkrat se pojavita še predmetni in oziralni odvisnik. V preprosto zloženih povedih tudi tukaj prevladuje prilastkov odvisnik (3 primeri), sledijo mu še časovni, osebkov, namerni in prilastkov odvisnik (vsak odvisnik po en primer). V zapleteno zloženih povedih je najpogostejši predmetni (26,8 %) in prilastkov odvisnik (19,6 %). Pri Janezu Janši sta pogosta še pogojni in časovni odvisnik. Leta 2005 še vedno prevladuje prilastkov (40 primerov, 36,4 % vseh odvisnikov) in predmetni odvisnik (39 primerov, 35,5 % vseh odvisnikov). Tretje mesto zaseda časovni odvisnik (7 primerov). Pogosti so še vzročni, namerni, načinovni, osebkov, povedkov, primerjalni in pogojni (razvrščeni po pogostosti). 3 Zaključek Ugotovila sem, da v govoru naših aktualnih politikov prevladujejo zložene povedi pred enostavčnimi povedmi. Pri enostavčnih povedih je več glagolskih kakor neglagolskih. Pri zloženih povedih prevladujejo zapleteno zložene nad preprosto zloženimi povedmi. Govorec je uporabljal tudi pastavke (17) in soredja (17). Med zapleteno zloženimi povedmi je najpogostejše razmerje priredje in podredje, sledi mu priredje, podredje in soredje, na tretjem mestu najdemo podredje z različnimi vrstami odvisnikov. Pri analizi povedi, ki so bile v preprostem zloženem razmerju, sem ugotovila, da je največkrat uporabljeno dvostavčno podredje, sledi mu dvo-stavčno soredje in dvostavčno priredje. Gospod Janša npr. najpogosteje uporablja prilastkov in predmetni odvisnik, sledijo mu časovni, namerni, osebkov, povedkov, primerjalni, pogojni in ozirni. V zapleteno zloženih povedih so največkrat uporabljeni prilastkovi, predmetni in časovni odvisniki, v preprosto zloženih povedih spet prilastkov odvisnik. V priredjih prevladuje vezalno pred protivnim in pojasnjevalnim priredjem. V zapleteno zloženih povedi je v 24 primerih uporabljeno vezalno priredje, v 13 primerih protivno in v 9 primerih pojasnjevalno priredje; v preprosto zloženih povedih najdemo enkrat vezalno in enkrat protivno priredje. Ko primerjam rezultate svoje analize z rezultati, ki jih je zbrala Nataša Hribar v svojem članku z naslovom Vprašanje skladenjske zapletenosti povedi v govorjenem jeziku politikov, ugotovim, da se govor gospoda Janše ni bistveno spremenil. Za analizo so bili vzeti enaki kriteriji, zato so tudi rezultati oziroma zaključki med seboj primerljivi. Velikih razlik ne najdem, gre samo za manjša odstopanja v odstotkih pri posameznih segmentih. Obe analizi sta pokazali, da besedila politikov skladenjsko niso tako enostavna, kot bi pričakovala zaradi dejstva, da so namenjena širokemu krogu poslušalcev in gledalcev, ki so iz različnih družbenih slojev, imajo različno izobrazbo in starost. Mogoče bi s stališča poslušalcev pogovora pri predsedniku lahko pričakovala skladenjsko enostavnejšo strukturo povedi že zaradi tega, da bi mu kot govorcu laže Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov Oznake za priredna razmerja Vezalno: a Ločno: v Protivno: ^ 7 Razlago simbolov sem povzela po članku Nataše Hribar Vprašanje skladenjske zapletenosti v govorjenem jeziku politikov in mag. Alenke Valh Lopert, ki se ukvarja z vplivom okolja na kulturo govora v medijih. Mali s pomeni del pretrganega stavka (prvi ali drugi del). To navajata J. Toporišič v Enciklopediji slovenskega slovstva in tudi N. Hribar. Oklepaje uporablja tudi Završnikova (1975, 425-437), in sicer okrogle za označevanje priredja, ki je del drugega priredja, pa tudi oglate in zavite oklepaje z vrednostjo kot v matematiki. r-i # 'pulim sledila. To ugotovitev bi lahko podprla ali zavrgla le v primeru, če bi analiza že v izhodišču vsebovala tudi odziv naslovnika oziroma poslušalca. Ker tega pri kriterijih *ri za samo analizo nisem upoštevala, sedaj tudi ne morem soditi o tem, kaj je pri govoru ^ predsednika vlade dobro in kaj ne ter kaj bi bilo treba spremeniti. Za takšen sklep e< bi bilo potrebno opraviti še dodatne analize. V tem prispevku je zaenkrat opravljena analiza po enakih merilih, kot jih je vključila Nataša Hribar zaradi primerljivosti obeh raziskav. V govoru predsednika so še vedno pogostejše zapleteno zložene povedi pred preprosto zloženimi, glagolske enostavčne povedi pred neglagolskimi, priredja in podredja v zapleteno zloženih povedih, podredja v preprosto zloženih povedih. Največkrat uporablja prilastkov in predmetni odvisnik ter vezalno priredje. Iz opravljene analize ne moremo sklepati, ali je besedilo vsebinsko zapleteno. Pomensko analizo sem prav tako kot avtorica primerjalnega članka izključila. Pokazalo in dokazalo se je, da posameznik v govoru uporablja določene stavčne strukture povedi ter da se le-te skozi različna življenjska obdobja bistveno ne spreminjajo. Razlaga simbolov7 Oznake za medstavčna razmerja S - stavek O S a S - priredje (zveza dveh enakovrednih stavkov) S/s - podredje (zveza nadrednega in odvisnega stavka) S .. S - soredje - vrinjeni stavek s/ \s - stavek, razdeljen na dva dela zaradi vmesnega stavka, navadno odvisnika, lahko tudi vrinjenega stavka8 brez v - brez vezje ( ) - okrogli oklepaji služijo lažjemu pomenskemu razumevanju pri zapleteno zloženih povedih9 0 - glavni stavek je izpuščen *&»>,. 149 Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov Pojasnjevalno: = Vzročno: -> Oznake za podredna razmerja (odvisnike) Osebkov: s os Predmetni: s pr Časovni: s. C Načinovni: s . nac Primerjalni: s Pogojni: s O J p0g Prilastkov: s . pni Vzročni: s vzr Ozirni: s ozir Viri in literatura Pogovor s predsednikom vlade, Televizija Slovenija, 4. 4. 2005, ob 20. uri. Ervin Hladnik-Milharčič, Tone Hočevar, Branko Soban, Mojca Drčar-Murko, Slava Partlič, Barbara Kramžar, 2001, Gospod predsednik, vi ste rit, Delo, 27. 1. 2001, 12-15. Nataša Hribar, 2001/02, Vprašanje skladenjske zapletenosti povedi v govorjenem jeziku politikov, Jezik in slovstvo, XLVII/7-8, 315-329. Mira Krajnc, 2004, Besedilnoskladenjske značilnosti javne govorjene besede (na gradivu mariborščine), Slavistična revija, 521 A, 475-498. Simona Krajnc, 1996/97, Govorjeni diskurz, Jezik in slovstvo, XXXXII/7, 307- 319. Denis Poniž, 1994, Jezik kot znak politike, Revija 2000,13-74, 20-24. Jože Toporišič, 2000, Slovenska slovnica, Maribor, Obzorja. Jože Toporišič, 1970, Slovenski pogovorni jezik, Slavistična revija XVIII/1-2, 55-70. Cvetka Završnik, 1975, Zapleteno zložene povedi, Slavistično revija XXII1/3-4, 425-437. Syntactic Complexity of Sentences in Spoken Discourse of Contemporary Slovene Politicians Summary The article discusses the syntactic complexity of sentences in the spoken discourse of the contemporary Slovene politicians. The analysed text dates from Monday, April 4th 2005. The author analysed the syntactic structures of sentences and clauses, and the results were compared to those in the article by Nataša Hribar Vprašanje skladenjske zapletenosti v govorjenem jeziku politikov (The question of Anja Benko: Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov syntactic complexity in the spoken discourse of politicians^. In the spoken discourse fH of the prime minister there are more complex than simple sentences. The majority m of simple sentences are verbal, whereas the complex ones have rather complicated f; structures. In the sentences with a complicated structure the relationship is mostly w zlasti pa na Jezusa in pričevalce ter oznanjevalce njegovega življenja in nauka, tj. apostole ter svetnike in cerkvene očete. Pogosto je govorec eden izmed štirih iri velikih zahodnih cerkvenih očetov, najpogosteje sveti Avguštin, eden najbolj znanih ® pridigarjev in najpomembnejših cerkvenih učiteljev vseh časov. Govorec prvotnega r* govornega dejanja je pri Šerfu praviloma poimenovan s polnopomensko besedo: Te JL< reue Adam: /.../ (Pad, 12); Jezus pa veli: /.../ (Pad, 50); Sveti Apostol Pavel piše: /.../ (Predge, 96); Sveti Peter pa nam piše: /.../ (Pad, 23); Sveti Augustin pravi: L J (Predge, 86); sveti Gregor Papes pravi na to: /.../ (Pad, 28). "* Posebnost so primeri kot Bog sam pravi skoz Jeremia preroka: I...I (Pad, 68), v «^ katerih si dejanski tvorec besedila, tj. oseba, ki dejansko ubeseduje svoje razmerje ^ do stvarnosti ter svojo miselno predstavo o stvarnosti (v danem primeru Bog), izbere ^ posrednika za izrekanje govornega dejanja. ""* Namesto imena osebe navaja Šerf tudi stvarno lastno ime, denimo ime knjige: Sveto ^ pismo vyui: L. J (Predge, 36); /.../ dnesni sveti Evarjgelipravi: L. J (Pad, 48); Knige ^ mudrosti pravijo: I.J (Predge, 209). Gre za metonimično rabo. Za metonimični prenos pomena, kjer je ime institucije ali zborovanja uporabljeno namesto njegovih predstavnikov, gre tudi v primerih kot Kersarjska cirkva nam prizava: /.../ (Predge, 7); Ino sveti cirkveni Tridentinski zbor vyui: /.../ (Pad, 46). Govorec je pri poročanju z glagolom rekanja predstavljen v osebku spremnega stavka: Tydi sveti Pavel nas na to opomina: L. J (Pad, 91). Govorec je predstavljen v osebku tudi v stavčnih členkovnih frazemih: kak Jezus pravi (Pad, 71), razen če gre za poročanje s trpno obliko glagola rekanja; v slednjem primeru je vršilec prvotnega govornega dejanja s položaja osebka potisnjen v ^ položaj prislovnega določila vršilca glagolskega dejanja: kak je od nega v' starem -** testamenti spreroneno bilo (Pad, 75). V besednozveznih členkovnih frazemih je N govorec predstavljen v desnem (a) ali levem neujemalnem prilastku (b): a) po fcd besedah svetega Augustina (Predge, 9); b)po svetega Pavla besedah (Predge, 215). ^ Če Šerf o prvotnem govornem dejanju poroča z dejanskim samostalnikom, poroča z besedno zvezo, katere jedro je samostalnik, vršilec dejanja pa je predstavljen v levem ujemalnem (a) ali desnem neujemalnem prilastku (b): a) se spominjajmo po gostem na Jezusove besede: /.../ (Pad, 49); b) Mi nesmemo tydi pozabiti na besede svetega Pavla: I.../ (Pad, 60). Soudeleženost dveh med seboj odzivnih govorcev izraža z golim osebkom in orodniškim predmetom: Ino nlovek govori zdaj z Davidom: L. J (Pad, 16). Šerf govorca poimenuje tudi s pristavčnim dopolnilom: Andras pa, Petrov brat, pove: L. J (Pad, 50); Jezus, venna resnica, je velel svojim Apostolom: /.../ (Predge, 195). Šerf poroča tudi o čustvenem stanju govorca pa tudi o načinu govorjenja, in sicer z načinovnim prislovom (a) ali s povedkovim prilastkom (b): a) Sveti Apostol Pavel zapovedava ostro: L. J (Predge, 167); L. J je pa zval na ves glas: L J (Pad, 82); b) Sveta Dionizija je rekla poglavari nebojena L J (Predge, 144). 2. 2. 2 Poročanje o naslovniku prvotnega govornega dejanja V skladu z vsebino besedila prvotnega govornega dogodka, ki je omejena na podajanje verskih resnic in pravil krščanskega življenja, je naslovnik v Šerfovi pridigi pogosto množičen/neizbran: Job vyui: /.../ (Predge, 227); Jezus sam je rekel: Ul v . , Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vpli vanj ska vloga v Serfovi pridigi /.../ (Predge, 196); Sveti Pavel opomina: I.../ (Predge, 68); Ino sveti Augmtin pravi: /.../(Pad, 13). O naslovniku prvotnega govornega dejanja poroča Šerf z zaimkom (a) ali s polnopomensko besedo (b): a) Bog reue nemi: I...I (Pad, 12); Bog pa ji reue: /.../ (Pad, 12); Sveti Ciprian nam pravi: /.../ (Pad, 34); b) Ivan kerstitelpredga grešnikom: /.../ (Pad, 68); /.../ reue boxji Angel Joxefi: I...I (Predge, 44); /.../ zapovedava sveti Pavel škofi Titi (Predge, 218). Naslovnik prvotnega govornega dejanja je izražen v nepredložnem ali predložnem dajalniku: Ino Gospod Bog reue kani: I...I (Pad, 18); Andras pa je odgovoril Jezusi: I...I (Predge, 166); Jezus je rekel k' Farizej om: /...I (Pad, 38); Sveti Augmtin moli k' Bogi: L. J (Predge, 209), redkeje v nepredložnem tožilniku: Bog je pital Evo I.. J (Pad, 18); Sveti Augmtin nasti Boga: /.../ (Predge, 74). 2. 2. 3 Poročanje o priči prvotnega govornega dejanja O priči prvotnega govornega dejanja Šerf poroča le izjemoma (enkrat v Padu in enkrat v Predgah). Priča se lahko skriva v prislovnem določilu časa: /.../ nenisti dyhje nasi pri zagledi Jezusa na ves glas monno zanel krinati: L. J (Pad, 43). (Jasno je, da je Jezus v trenutku govorjenja prisostvoval govornemu dejanju.) 2. 2. 4 Poročanje o času prvotnega govornega dejanja O času prvotnega govornega dejanja Šerf poroča s preteklikom glagola rekanja v povedku spremnega stavka: Jezus je rekel k' xidovom: /.../ (Predge, 195). V spremnem stavku lahko izreka tudi celotno vrednost časa prvotnega govornega dejanja, in sicer s časovnimi prislovi (potle 'potem', te 'takrat', enkrat 'nekoč', perle 'prej', dnes, snoni...) (a) oziroma s časovnimi imenskimi zvezami prišlo vnega pomena (na tretji den, na sveti den, ob deveti vyri, pri zadni venerji, pri rauuni, po spovedi ...) (b): a) Jezus je xe perle obenal: /.../ (Predge, 251); /.../ so nemi enkrat pravili: /.../ (Pad, 40); b) Jezus je rekel k' svojim vynenikom pri zadni venerji I ...I (Pad, 52); Ob deveti vyrije rekel Jezus: I ...I (Pad, 82); /.../je rekla na sveti den: /.../ (Predge, 4). 2. 2. 5 Poročanje o prostoru (viru) prvotnega govornega dejanja Poročanje o prostoru (viru) prvotnega govornega dejanja je dokaj pogosto; temeljni vir je Sveto pismo, sledijo teološki spisi cerkvenih očetov. Natančne navedbe stojijo na koncu poročila o prvotnem govornem dogodku oziroma na koncu dobesednega navajanja besedila prvotnega govornega dogodka: »Ponixajte se pred vsegamogouno roko boxjo, naj on vas ob nasi obiska pozdigne,« pravi sveti Peter 1. Pet. 5, 6. (Predge, 161); »Hlapci! bodte vašim posvetnim gospodom vu vseh renah pokorni, ne z' okoslyxboj, liki se lydem dopadnuti; temou is ouivestnega serca, ino is nastibojennostipred Bogom,« Kol. 3, 22. veli sveti Pavel (Predge, 219). Redkeje Serf o prostoru prvotnega govornega dejanja poroča tudi v spremnem stavku. Navadno ga ubeseduje s prostorskimi zvezami prislovnega pomena, vezanimi na svetopisemska besedila oziroma svetopisemske kraje: Davidpeje v'psalmih: /.../ (Pad, 18); Ino hlapec v' Evarjgelji pravi pri ranuni: /.../ (Predge, 29); Bog sam pravi xe v' starem testamenti: /.../ (Predge, 78); Sveta Divica Marija Magdalena Pacjova je rekla pred kipom krixanega: /.../ (Predge, 152). 162 Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Serfovi pridigi Viri in literatura M Danes, František, idr., 1987, Mluvnice destiny 3, Skladba, Praga. fj w "wafts»" Glaser, Janko, 1930, Literarne predloge in paralele, Časopis za zgodovino in r* narodopisje, 104-105. ^ Gspan, Alfonz, 1979, Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja, II. knjiga, Ljubljana. Ilešič, Fran, 1901, Početki naše književnosti za mladino, Popotnik, 357-358. Juvan, Marko, 1989, Slovenska baročna pridiga kot transtekstualni pojav, Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana, 175-184. —, 2000, Intertekstualnost, Ljubljana. Križaj Ortar, Martina, 1997', Poročani govor v slovenščini (skladenjsko-pragmatični vidik) (disertacija), Ljubljana. Medved, Anton, 1907, Zgodovina slovenskega cerkvenega govorništva, Voditelj v bogoslovnih vedah, 65-66. Pad = Serf, Anton, 1832, Pad no zdig človeka, Radgona. Predge = Serf, Anton, 1835, Predge na vse Nedele no Svetke, I. zvezek, Gradec. Snoj, Alojzij Slavko, 1997, Homiletika, Ljubljana. Šlebinger, Janko, 1901, Književni drobiž iz 1. 1839, Zbornik Matice slovenske, 120-125. Vičar, Branislava, 2005, Izrazne skladenjske zgradbe za upovedovanje pomenskih razmerij v delih Antona Serfa (magistrsko delo), Maribor. Author's Commentary and Quotation and their Reporting and Instructive Functions in Serf's Sermon Summary The number of occurrences of authors' commentaries in sermons is related to the concept of authorship in rhetorical tradition where the creation is understood as an ability to employ the means that are already existing. In Serf's sermons his linking commentaries are the most noticeable feature. They relate to comments considering modality, especially the degree of author's certainty about the validity or reliability of a given message. The authenticity of the message is supported by quoting the source of the message - usually with automatized verbal construction AS + subject + verb of speech (in 3rdperson sg. present/past, indicative mood). Serf skilfully interweaves biblical quotations into the syntactic structures of sermons and quotes them as arguments from an authority in order to support his base thesis. The quotation, i.e. the text of the original speech event is accompanied by a report on the original speech event and its context which are determined in sermons with biblical and historical dimensions. In Serfs reporting on the original speech act one of the functions of the original speech act is in most cases realized through verbs of speech. The most frequent verbs are those conveying the phatic function of the speech act. The speakers are usually Christ and the testifiers to his life and learning, passes pastes? r "f 163 v Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Serfovi pridigi and the addressees are (in concordance with the contents of the original speech act, which are usually limited to enumerating of religious truths and principles of N Christian life) usually an unspecified group of people. The reporting on the place *""* (i.e. source) of the original speech act is quite frequent; the basic source is the ^ Bible, and other sources are theological writings by church fathers. w r^ Branka Vičar O Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor ^ E-pošta: branislava.vicar@uni-mb.si N > na «M* m 7s a w « IL GRADIVO, OCENE, POROČILA Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995) Zofia Kaleta, Gramatyka j?zyka polskiego dla cudzoziemcöw, Krakow 1995, Uni wer sy tet Jagiellonski, 488 s. Vladimir Nartnik Čeprav je Poljska slovnica za tujce Zofie Kaleta izšla pred koncem prejšnjega tisočletja, kratek prikaz tega dela z desetletnim zamikom ni odveč. Slovnica bi lahko spodbudila podobno obravnavo slovenščine, saj je ta poljščini sorodna in je kot eden od jezikov Evrozveze postala prav tako zanimiva za tujce. Način obravnave je po svoje razviden že iz uvodnega kazala sorazmerno obsežne slovnice: iz glasoslovja izhajajoče oblikoslovje se skoz oblikoglasje (mor-fonologijo) prevesi v oblikoskladje (morfosintakso), bibliografiji pa pred koncem sledita še dva seznama: abecedni seznam 125 predlogov in abecedno kazalo 2000 skladov oziroma skladovnih obratov, ki v njih nastopajo take ali drugačne besedne oblike. Glasoslovje se začne s poljsko abecedo kot latiničnim zapisom poljskih samoglasnikov in soglasnikov, nato se posebej zadrži pri izgovoru soglasniških sklopov sredi besed in na njihovem stikanju, medtem ko je sklepni del posvečen pravilom naglašanja, ki so za slovenska merila zelo preprosta celo brez dinamično-melodične dvotirnosti v slovnicah in slovarjih. «NI # C/j IZVLEČEK: Poljska slovnica za tujce Zofie Kaleta bi lahko spodbu- *** dila podobno obravnavo poljščini sorodne slovenščine. Sorazmerno &* obsežna slovnica je zasnovana tako, da se iz glasoslovja izhajajoče *t oblikoslovje skozi bogato oblikoglasje prevesi v še bogatejše obliko- N skladje. Slednje je pravzaprav jedro slovniškega ustroja poljščine, ki se nadvse poučno shaja in razhaja s slovniškim ustrojem slovenščine. *" Polish Grammar for Foreign Learners (Cracow 1995) **' ABSTRA CT: The Polish grammar for foreign learners by Zofia Kaleta ^ might induce a similar treatment of Slovene, which is related to Polish. *-< This rather voluminous grammar leads the reader from phonetics to & morphology, provides a rich description of morphophonology and Q even richer description ofmorphosyntax. The latter is actually the core ^ part of the grammatical structure of Polish which sometimes near s the « grammatical structure of Slovene and sometimes diverges from it in ^ a most instructive way. ^ Vladimir Nartnik: Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995) N Z glasoslovjem je podana podlaga za oblikoslovni oris devetih besednih vrst: samostalnikov, zaimkov, pridevnikov, števnikov, glagolov, prislovov, predlogov, členkov in veznikov. Pregibnim samostalnikom je najprej lastnih sedem sklonov: tesmf Mianownik Nazivnik - Nominativus T, Dopemiacz Rodilnik - Genitivus Celownik Dajalnik - Dativus C/3 Biernik Tožilnik - Accusativus L Narz^dnik Orodnik - Instrumentalis Miejscownik - Mestnik - Locativus -«« Wolacz .Zvalnik - Vocativus jsne&K 'mm 0 ta Nasproti slovenščini izstopa razbitje imenovalnika na znotraj stavka stoječi in z glagolom sovisni nazivnik v vlogi slovniškega osebka ter zunaj glagolskega stavka stoječi zvalnik v vlogi sorednega pastavka. Logika vmesnih petih sklonov pa je predvsem v tem, da se dosledno predložno po poljsko izraža šele pretežna krajevnost mestnika. Nasproti slovenščini je prav tako opazno poljsko razlikovanje petih slovniških spolov: profesor, lekarz, pan, ojciec kot, pies, koh stol, dom, krzeslo kobieta, matka, zona, cörka, tablica, kotka dziecko, okno, zadanie moškoosebnega: moškoživega: moškoneživega: ženskega: srednjega: 168 Zaimki se delijo na samostalne in pridevne, oblikujoč prehod med samosvoje pregibnimi samostalniki in še drugače pregibnimi pridevniki ter števniki. Glagoli so nato pregibni v osebah in številih, ko nastopajo v povedniku ali pogojniku ali velelniku in v tvorniku ali trpniku. Na tri slovniške čase se navezuje glagolski vid, predhajajoč glagolskemu sevanju (implikaciji oziroma rekciji) prostih in predložnih sklonov. Pridevnikom so znova blizu tvorni in trpni deležniki, prislovom pa istodobna in preddobna deležja. Prislovi so v osnovi nepregibni z izjemo stopnjevanja, ki je lastno tudi kakovostnim (in kolikostnim) pridevnikom. Načelno nepregibni so prav tako predlogi, členki in vezniki. Oblikoslovnemu orisu sledi oblikoglasje z osnovno delitvijo na soglasniško in samoglasniško preminjanje. To je nasproti slovenščini za spremembo bolj zahtevno, hkrati pa nujna podlaga za razširjeno obravnavo besednih vrst. Pri razširjeni obravnavi besednih vrst je na prvem mestu oblikoskladje samostalnikov. Poljski samostalniki se v grobem sklanjajo po eni od dveh sklanjatev: po neženski prvi ali po pretežno ženski drugi. Le da opozorilu na sovpadanje nekaterih sklonov v ednini ali množini ne sledi suho podajanje celih sklanjatev, ampak razvejena obravnava vsakega sklona posebej, in sicer njegovih oblik, njegovih vlog in njegove rabe v glagolsko sevanih ali nesevanih prostih in predložnih skladih. Raba prostega orodnika je recimo podana v takihle primerih s sevanimi skladi: Ten pan jest nauczycielem. W kwietniu Darek zostal ojcem. Nowak stal si? wk^otce potem slawnym chirurgiem. Vladimir Nartnik: Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995) du o Anna okazala si? kobieta^ sprytna^. ^ Prosz? išč ulica^ Szewska^. ^ Chlopiec biegnie parkiem. P?dzilišmy autostrada^. Matka martwila si? synem. Pachnie rožami. General dowodzi armia^. Chory ruszyl r?kq.. *"* Möj ojciec zajmuje si? handlem. ^ Dziewczynki bawia^ si? lalkami. ^ Nesevano nadaljevanje pa pomenijo skladi: Spotkamy si? wieczorem. Chwilami chce mi si? šmiač. ^ Mowilismy szeptem. Jednym slowem: jestem zadowolony z pobytu w Polsce. K.. Temu se spet protistavlja raba predložnega orodnika v sevanih skladih: Dyrektor rozmawial z pracownikiem o j ego pracy. ^ Spotkamy si? z wami jutro. ^ Lekarze wspölpracujq. z psychologami. ^ Poklöcil si? z dziewczyna^ a potem pogodzil si? z ni%. O Policja walczy z przest?pcami. ^ Wszyscy borykaja^ si? z problemami. *■* Nesevano nadaljevanje so nato skladi: Mieszkam z rodzicami. Poszedl z prošba^do przyjaciöl. Obudzilem si? z bölem glowy. Mam klopot z z?bem. Hočeš nočeš so na koncu oblikoskladja samostalnikov podane še posebne sklanjatve in v protistavah povzeti predlogi, ki uvajajo več kot en sklon. Samostalnikom sledeči zaimki so prehodno podani v celih sklanjatvah brez zvalnika, pregledno povzemajoč glagolsko sevanje sklonov. Dobro je pri tem izrabljena priložnost za široko obravnavo povratnih oblik in povratnih glagolov, še prej pa priložnost za opozorilo na besedni red klitičnih in toničnih oblik: Nie ma go tutaj. Jego nie ma w domu. Tonična svojilnost nato oblikuje most od nepregibnih oblik samostalnih k pregibnim oblikam pridevnih zaimkov: Njego/jej/ich ...dom - ... domy R jego/jej/ich ... domu - ... domöw D jego/jej/ich ... domowi - ...domom N 169 Vladimir Nartnik: Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995) mam f\ ■^ K* T jego/jej/ich ... dom - ... domy Ojego/jej/ich ... domem - ... domami M jego/jej/ich ...domu - ... domach V celih sklanjatvah so najprej obravnavani tudi pridevniki in števniki, s tem da se pri pridevnikih nato na eni strani podaja končniško odsevanje nadrejenih samo-m stalnikov, na drugi pa spet sevanje podrejenih samostalnikov v prostih in predložnih r sklonih. Nasproti težavam s slovensko dvojino ženskega in srednjega spola celo pri domačih govorcih je pri poljsko govorečih tujcih podobna težava v zvezi s štetjem samostalnikov moškoosebnega, moškoživega in moškoneživega spola: >.y Dwöch m^zczyzn stalo pred domem. Dwu mežczvzn stalo pred domem. Dwaj m^zczyzni stali pred domem. N Dwa koty stary pred domem. > Dwa story stary pred domem. *tj Dwa krzesla staly pred domem. >— Dwie kobiety stary pred domem. T, Obravnava glagola zadeva sedem slovniških lastnosti: čas, vid, naklon, na- —■ čin, osebo, določnost in lik. Potem ko se vmes zadrži pri izpeljavi nedoločnikov in pri skladih z njimi, proti koncu preide na glagolske deležnike, deležja in raznotero ^ izpeljane glagolnike, ki so spet priložnost za pregled sevanja prostih in predložnih sklonov. Prislovi se po možnosti izvajajo iz kakovostnih pridevnikov in za to bi na prvi o pogled govorile nekatere predložne zveze: in • prawy - na prawo ^ stary - po staremu cicho - z cicha Le da bi v zadnjem primeru prislovu (adverbu) cicho moral najprej slediti vsaj privez (predikativ) cicho in šele nato predložna zveza: cicho - cicho - z cicha Razliko med prislovom ciežko ob se vnem glagolu in privezom cieplo ob veznem glagolu kažeta stavka: Adam ciežko pracuje. Tam jest cieplo. Podana primera sta lahko uvod v oblikovanje glagolskega stavka glede na to, da nastopa v vlogi povedka mimo sevnega glagola tudi zveza veznega glagola s privezom, kije blizu pridevniku: Na korytarzu bylo ciemno. Korytarz byl ciemny. 170 Razlika med privezom in pridevnikom je v tem, da povedek z vključenim Vladimir Nartnik: Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995) privezom kvečjemu seva krajevni prislovek na korytarzu, povedek z vključenim pri- ^ devnikom pa slovniški osebek korytarz seva in odseva. Le da je tu še nekaj drugega ir, psihološki osebek ali tema povedi: ° Na rynku stoj3. Sukiennice. «^ W Sukiennicach sq. sklepy i galeria malarstwa. Wszedl do pokoju i zaswiecil swiatlo. —► Wszedlszy do pokoju zaswiecil swiatlo. —► Po wejsciu do pokoju zaswiecil swiatlo. V poglavju, posvečenem podrednim sostavkovjem in njihovim pretvorbam, so zastopane še bolj raznotere pretvorbe odvisnih stavkov z veznikom ze v člen glavnega stavka: Denerwuje nas (to), že dzieci krzycza^. —> Denerwuje nas krzyk dzieci. Prognoza przewiduje, že jutro sie_ ociepli. —> Prognoza przewiduje jutro ocieplenie. Bal si$, že utraci prac^. —► Bal si$ utraty pracy. Zdecydowal si§, že kupi samochöd. —► Zdecydowal si$ na kupno samochodu. # Tuje namreč na ravni zaporedja stavkov slovniški osebek najprej samostalnik v sovisnem nazivniku Sukiennice in nato zveza s samostalnikom v sovisnem nazivniku "* sklepy i galeria, na ravni povedi pa j e tema najprej kraj evni prislovek na rynku in nato ^ krajevni prislovek w Sukiennicach. Nadaljnji korak pomeni zamenjava slovniškega osebka Krakow s slovniškim predmetom go v zaporedju stavkov: W Sredniowieczu Krakow byl fortecq.. Otaczaly go mury z basztami. C/5 < Z ^ ^ Tako slovniškemu predmetu go kot temi povedi v smislu važnostne členitve sledi nov slovniški osebek oziroma (glede na mednarodni simbol S pa tudi sovisnost s slovniškim povedkom morda kar) somet mury z baštami kot psihološki povedek ali rema povedi. V smislu oblikoskladnega pristopa so členki obravnavani v okviru nikalnih stavkov ter ugibalnih (modalnih) in iskalnih (diktalnih) vprašanj. V nadaljnjih dveh obsežnih poglavjih pa so obdelani vezniki. V poglavje, posvečeno prirednim sostavkovjem, so vključene pretvorbe z istodobnim in preddobnim deležjem: Stal obok mnie i milczal. *£ —► Stal obok mnie milczac. — —» Stojac obok mnie milczal. N W1 r "i Vladimir Nartnik: Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995) L .J N 0 l>* Nie wajtpilem, že Krystyna wröci. —> Nie wajpilem w powröt Krystyny. Dowiedzialem si§, že syn przyjezdza. ^ —> Dowiedzialem si$ o przyjezdzie syna. 'w c/5 Podobno raznotere so pretvorbe odvisnih stavkov z oziralnimi izrazi: r* To jest czlowiek, ktöry umie naprawic telewizor. q —► To jest czlowiek umiejacy naprawic telewizor. ^ Zadanie, ktore zrobili studenci, bylo trudne. ^ —► Zadanie zrobione przez studentöw bylo trudne. N Przy oknie siedzi dziewczyna, ktöra ma zielone oczy. Przy oknie siedzi dziewczyna o zielonych oczach. »-< Do tramwaju wsiadla kobieta, ktöra miala na sobie plaszcz. o —► Do tramwaju wsiadla kobieta w plaszczu. *« Ze szkory wraca dziecko, ktore niesie torbe^ na plecach. —> Ze szkory wraca dziecko z torbq. na plecach. tarnt T Za konec je podanih še nekaj poimenitev. Te med drugim odpirajo prostor ^ novi remi kakor v naslednjem primeru: o Ogladasz telewizj? cary dzien? - Nie, ogladanie telewizji m^czy oczy. Vladimir Nartnik, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: vlado@zrc-sazu.si Ivor Ripka, Aspekty slovenskej dialektolögie (Prešov 2002) Peter Weiss 0 Kdor se količkaj ozre po slovaškem jezikoslovju, predvsem pa po slovaški dialektologiji in narečnem slovaropisju tega jezika, bo pred seboj kmalu zagledal ime (in markantno postavo) Ivorja Ripka. Rojenje bil leta 1937, od leta 1962 dela na Jezikoslovnem zavodu L'udovita Štura Slovaške akademije znanosti v Bratislavi, poleg tega pa je še profesor na katedri za knjižnične in slovakistične študije Fakultete za humanistične in naravoslovne študije Prešovske univerze v Prešovu. Ukvarja se tudi s praktičnimi vprašanji jezikovne kulture in je član mednarodne komisije za jezikovne stike pri Mednarodnem slavističnem komiteju. V knjigi, ki je izšla leta 2002, je zbral devet pretežno že objavljenih razprav, od katerih imajo štiri v naslovu besedi zasnova in realizacija, ki označujeta nujni postaji vsakega smiselno zastavljenega in izvedenega raziskovalnega dela. Z obojim ima profesor Ripka veliko izkušenj - in o delih, od katerih eno vodi, pri dveh pa je sodeloval - piše v predstavljeni knjigi. 1 V razdelku z naslovom Jezikovni zemljepis kot osnova dialektologije so objavljeni trije prispevki. 1.1 V Opombah h klasifikaciji slovaških narečij (str. 9-14) pisec poudarja pomen novih narečnih raziskav in upoštevanja zbranega gradiva ter njihovo ustrezno predstavitev v kompendijih, v katerih lahko že neustrezno poimenovanje zmede. Ripka iz knjige Rudolfa Krajčoviča Razvoj slovaškega jezika in dialektologija {Vyvin iT* d? t/3 IZVLEČEK: Slovaški dialektolog in narečni slovaropisec Ivor Ripka """ v knjigi z naslovom Vidiki slovaške dialektologije v devetih prispevkih piše o jezikovnem zemljepisu (lingvistični geografiji) kot osnovi dialektologije in o besedoslovju narečnega slovaropisja, predstavlja pa tudi ^ prispevke k teoriji druzbeno-terenskih (socioterenskih) raziskav. < Ivor Ripka, Aspekty slovenskej dialektolögie ABSTRACT: In nine discussions published in the book Aspekty slovenskej dialektolögie (Aspects of Slovak Dialectology) the Slovak dialectologist and dialectal lexicographer Ivor Ripka writes on linguistic geography as the foundation of dialectology and on lexicology in the framework of dialectal lexicography. The author also presents ® contributions to the theory of social and field research. & O c/> 173 Pmt Peter Weiss: Ivor Ripka, Aspekty slovenskej dialektolögie (Prešov 2002) slovenskeho jazyka a dialektolögia, 1988) navaja razdelitev današnjega ozemlja slovaških narečij na makroareale, regionalne areale ali regije, osnovne areale, mejne N areale in enklave, te zamejitve pa preizkusi še z izsledki iz Atlasa slovaškega jezika. """ Osnovna (študijska) literatura naj bi po Ripkovem mnenju posredovala trdne in v ^ osnovi enotne podatke o klasifikacij ski strukturi slovaških narečij. Za slovensko j ezi-O kovno stanj e j e pomembna in poučna Ripkova ugotovitev, da v sodobnem j ezikovnem m položaju ni mogoče ugotavljati konca funkcij klasične strukture slovaških narečij, r saj ta izpolnjujejo nenadomestljive vloge. »Dialektologija posreduje nezamenljiva O spoznanja, katerih neupoštevanje znatno omejuje tudi komentarje in interpretacije ^ sodobnega (knj ižnega) j ezika« (str. 14). ^ 1.2 Slovaški narečni atlas, Atlas slovaškega jezika {Atlas slovenskeho ^ jazyka, ASJ), je v dvakrat po štirih zvezkih izšel v letih 1968-1984 in Ivor Ripka je kritike, ki so izšle, v prispevku, ki ima v knjigi naslov Zasnova in realizacija Atlasa N slovaškega jezika (str. 15-25), strnil v dve točki: »ocenjujejo teoretični in metodo-> loški prispevek izbrane zasnove dela in poudarjajo, da bo ASJ v svojem kompleksu *q tvoril nenadomestljivo faktografsko in materialno osnovo za nadaljnje raziskave v ^ slovakističnih in slavističnih povezavah z več vidikov« (str. 15). Zasnova ASJ se je & gradila postopno. Leta 1947 sta Eugen Pauliny in Jožef Stole izdala Vprašalnico za K raziskovanje slovaških narečij, ki je morala biti pripravljena kar se da pozorno, saj •— je določila nadaljnjo obdelavo gradiva. Ugotovitve, ki izhajajo iz recenzij, Ripku dovoljujejo zaključek, daje bila celotna raziskovalna akcija (priprava izpraševalcev, ^ izbor informator]ev, delo z vprašalnikom, preverj anj e gradiva ipd.) dobro organizirana in daje izhajala iz ustreznih teoretičnih zahtev in domnev (str. 16). Slovaška vprašalnica je imela 750 oštevilčenih vprašanj s 1960 besedami v različnih oblikah, kar je dalo 2355 ugotovljenih besed in oblik v 2559 točkah, vse to gradivo pa je zbralo 121 zbiralcev, kar je na videz pomanjkljivost v primerjavi z ^ atlasi, ki so delo enega samega ali dveh zapisovalcev. Ripka piše še o drugih vidikih zbiranja gradiva, recimo o tem, da naj bi atlas nacionalnega jezika nastal v času ene generacije. H končanju slovaškega atlasa je pripomogla ustanovitev Slovaške dialek-tološke komisije po četrtem mednarodnem kongresu slavistov v Moskvi septembra 1958. Število točk v mreži seje v začetku šestdesetih let zmanjšalo na 335, saj bi bili premajhni simboli na kartah neberljivi, to pa je pripomoglo k natančni določitvi zasnove ASJ. Na eni karti naj bi bil predstavljen le en jezikovni pojav, vsi drugi pa so komentirani v ločenem delu atlasa, namreč v posebnem zvezku drugačnega formata. »Ta samostojna obdelava in izdani komentarji so navsezadnje postali posebnost celotnega projekta ASJ« (str. 18). Atlas, kije strogo opisnega tipaje pojave predstavil po jezikovnih ravninah, in sicer po zvezkih glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje in skladnjo. Od imenovanja glavnega uredništva leta 1962, v katerem je že sodeloval tudi Ivor Ripka, do izida prvega, glasoslovnega dela je torej minilo šest let. Kritika je ob prvem zvezku pozitivno ocenila analitično kartograflranje pojavov (pri besedi cTakovaf si refleksi d\ 'a, -ova- in -f sledijo na štirih samostojnih kartah - str. 19), hkrati pa je opozorila, da lahko tovrstna razporeditev pojavov uporabnika kdaj tudi dezorientira. Ker je pri drugem in tretjem delu - ta dva sta delo po enega avtorja: drugega je izgotovil Jožef Stole in tretjega Ferdinand Buffa - prišlo do težav, so recimo komentarji izšli tri leta (1978) pred kartami (1981 oz. 1982). Za besedotvorne in * 174 SSM««* _____________Peter Weiss: Ivor Ripka, Aspekty slovenskej dialektologie (Prešov 2002)_____________ leksikalne razlike v slovaških narečjih je bila medtem izdelana posebna vprašalnica, ^ ki stajo izdelala Ferdinand Buffa in Anton Habovštiak, gradivo pa so z njegovo po- ^ močjo zbrali v letih 1965-1970. Pri zbiranju gradiva je prišlo do pojava »izbirnega fj poslušanja«, pri katerem izpraševalec zapisuje »pričakovane« odgovore, torej tiste, ^ ki naj bi jih po njegovem mnenju uporabljal informator (str. 23, 86, 103). Zato so JL med odgovori kdaj zapisani kar vzorčni, torej tisti, ki so bili v vprašalnici navedeni, da bi zapisovalcu olajšali delo. Tovrstne nedoslednosti so bile pri delu za atlas odpra-vljene. Četrti zvezek AS J je najobsežnejši, vendar pa je v uvodnem poglavju izpod *** peresa Antona Habovštiaka, kot piše Ripka, tudi več nerazjasnjenih mest o členitvi ^ slovaških narečij (str. 25). »Dokumentarna vrednost narečnega gradiva,« piše Ripka ^ (str. 25), »je nesporna in nenadomestljiva; pomaga razumeti zgodovinskorazvojno kontinuiteto jezika, omogoča boljšo orientacijo v njegovem sodobnem stanju.« Prav tako prispeva k reševanju slavističnih problemov in pojasnjevanju odnosov slova-ščine do drugih slovanskih jezikov. Po Ripkovem mnenju je tako častno izpolnjena ^ prva naloga slovaške dialektologije; druga je izdelava Slovarja slovaških narečij in izdatnejša uporaba sociolingvističnih metod. 1.3 Zasnova in realizacija Vsekarpatskega dialektološkega atlasa z vidika slovaške dialektologije (str. 27-33) je naslov Ripkovega prispevka, v katerem nas seznanja še z enim atlasom (v petih zvezkih je izšel v letih 1987-1997), pri katerem je sodeloval kot slovaški dialektolog, saj je karpatskega 65 odstotkov slovaškega ozemlja (sicer pa se Karpati raztezajo na ozemlju sedmih držav). Od 14. do 17. stoletja so na Slovaško prihajali prebivalci ukrajinsko-romunskega izvora, ki so se ukvarjali z ovčarstvom in planšarstvom in ki jim - v primerjavi s kmeti - recimo ni bilo treba ^ plačevati desetine. Posebnosti iz teh okolij (karpatizmi) so prešle v slovaščino (in — tudi v slovenščino, npr. leksem koliba), njihova razširjenost in pomenska členitev N pa sta najbolje vidni iz dela, kot je vsekarpatski atlas, ki na slovaškem jezikovnem w ozemlju pomembno dopolnjuje Atlas slovaškega jezika. -s 2.1 Besedoslovje narečnega slovaropisja je naslov razdelka, ki ga uvaja prispevek Zasnova in realizacija Slovarja slovaškega narečja (str. 37-56), ta slovar pa je tudi predmet poglavja O nekaterih vprašanjih zasnove in realizacije vsenarodnega narečnega slovarja (str. 65-75). Ivor Ripka je glavni urednik temeljnega in temeljitega narečnega slovarja slovaščine (Slovnik slovenskych nareči, SSN), katerega prvi zvezek z besedami, ki se začnejo na črke od A do K, je izšel leta 1994. Za proučevanje besedne osnove narodnega jezika je slovarski prikaz pomemben, saj sta »osnova narodnega jezika,« kot piše Ripka (str. 37), »dve sorazmerno trdni strukturni obliki, in sicer knjižni jezik in narečja«. Vendar pa tak slovar zahteva posebne pristope, saj so tudi pojavi v njem (lahko) specifični. Ker imajo leksemi v slovarju slovaških narečij razlage v knjižni slovaščini in ker so nekateri narečni leksemi znani na celotnem jezikovnem prostoru, drugi pa na omejenih zemljepisnih področjih, je mogoče s tega stališča oblikovati tri skupine: (a) besede, ki imajo v knjižnem jeziku točno določen pomen, vendar je njihova raba zemljepisno omejena, (b) besede, ki označujejo realije, ki niso znane na celotnem jezikovnem ozemlju in se ne uporabljajo povsod (npr. v pomenu 'ovca s kratko dlako'), (c) narečne in predvsem knjižne besede, ki se uporabljajo na celotnem jezikovnem ozemlju - večinoma so to praslovanske besede (str. 43). Ripka tako /0+1 175 Peter Weiss: Ivor Ripka, Aspekty slovenskej dialektolögie (Prešov 2002) ^ razlaga tudi, zakaj v slovarju slovaških narečij ni novih besed (kot so atom, mikser, ^ penicilin, televizija) (str. 66-67). (Nedvomno pa kljub problematični zamejitvi zajema N v narečne slovarje posameznih govorov, narečij ali narečnih skupin spadajo, saj dajejo ""* mnoge glasoslovne in druge slovnične podatke, čeprav so pomensko večinoma res ^ slabo razčlenjene.) Pri dilemi med popolnim (sistemskim) in izbirnim (diferencialnim, O selektivnim) slovarjem so se pri SSN odločili za slednjega, saj je želja po popolnem w slovarju (tezavru) z ozemlja celotnega naroda »teoretično nerazčiščena in praktično p (skoraj) neuresničljiva« (str. 67). Q 2.2 Enantiosemija v narečni leksiki (str. 57-64) je naslov poglavja, v ^ katerem je govor o protipomenkah (antonimih), opozicijskih ali polarnih izrazih ._, in znotrajbesedni protipomenskosti. Tako recimo pridevnik cerstvy pomeni v delu ^ slovaških narečij 'nov', v drugem delu pa 'star' (str. 61). Pri posebnostih narečnega slovaropisja - sploh pri v različne smeri razviti znotrajbesedni protipomenskosti -je N treba poiskati nove teoretične in praktične rešitve osnovnih pomenskih kategorij, saj > je po Ripkovi ugotovitvi, potem ko je analiziral narečno gradivo, »enantiosemija tu -o produktivnejša kot v knjižnem jeziku« (str. 64). *~ 3 Metodični vidiki socioterenskih raziskav (str. 79-88), Nadaljnji potek ^ arealno usmerjenih raziskav (str. 89-95) in Dialektika dialektologije in sociolingvi- ?s stike (str. 97-105) so naslovi prispevkov v tretjem razdelku z naslovom Prispevki ** k teoriji socioterenskih raziskav. Tu so navedene zahteve, ki jih mora pri terenskem delu izpolniti dialektolog pri zapisovanju gradiva. Tako je lahko informator - če ^ povzamem Ripka - načeloma vsak govorec narečja, ki je (a) sposoben komunicirati T (razume vprašanje in zna nanj odgovoriti), (b) pozna (lastno) informacijo (podatek), ki ^ se raziskuje, in je (c) pripravljen povedati (izdati) informacijo (str. 84). Še konkreten o in že nakazani primer, ki ga morajo dialektologi upoštevati pri sestavljanju narečnih . vprašalnic: pri zbiranju gradiva za AS J je bil v vprašalnici kot pomagalo zapisan ^ odgovor na vprašanje po kosu kruha, odrezanem na koncu štruce ali hlebca {krajec, kar je tudi slovaški izraz). Ponazarjalni leksem se je potem znašel med narečnimi odgovori tudi na tistih narečnih področjih, kjer tega leksema ne uporabljajo, saj so informatorji podlegli zapisovalcu (ali pa si je informator s sugerirano besedo nehote olajšal delo). Dialektologija je »disciplina, ki raziskuje tradicionalna ozemeljska narečja (tj. krajevne govore)« (str. 99), njeno jedro pa je jezikovni zemljepis, v okviru katerega so potekale tudi raziskave jezikovnih stikov in interferenc. Dialektologija in socio- lingvistika soobstajata v tesni povezavi (Ripka to imenuje »mejno sorodstvo« - tu so narekovaji njegovi - str. 103), saj imata obe jezikoslovni disciplini za raziskovalni predmet govorjene izjave pripadnikov konkretne narodne skupnosti (str. 97-98). Sociolingvistika seje razvila v krajih, kjer se dialektologija iz objektivnih razlogov pač ne goji (str. 103). Ripka soglaša s prepričanjem, da »sociolingvistika kot široko profilirana disciplina širi empirične možnosti jezikoslovja« (str. 99). Za slovaško jezikoslovno skupnost ugotavlja (str. 97), da se deli na dve skupini oz. na dva tabora, in sicer na tabor sociolingvistov in tabor »normativistov« (narekovaji so spet njegovi), med katerimi so tudi »dialektologi, ki raziskujejo narečje kot strukturno (in normirano) tvorbo narodnega jezika in po tradiciji hrepenijo po iluziji, da je jezikovni sistem (langue) nekaj prvotnega in njegova raba (parole) nekaj drugotnega, izpeljanega«. 176 _____________Peter Weiss: Ivor Ripka, Aspekty slovenskej dialektologie (Prešov 2002)____________ Slovaški dialektologi, pravi Ripka, so pri svojem delu že pred več kot stotimi leti ^ uporabljali metode, ki so običajne v sociolingvistiki (str. 104), kar bi pomenilo, da m je treba pri novih raziskavah upoštevati starej še rezultate (sociolingvisti recimo tiste, f; ki so objavljeni v AS J) in pritegniti modernejše raziskovalne postopke, pri čemer ^ ločnice med dialektologijo in sociolingvistiko ni: so samo boljši ali slabši rezultati. JI Ripka ta razdelek in knjigo končuje z besedami (str. 105 - v knjigi sledita le še literatura in stvarno kazalo): »Ozemeljska narečja v sodobnosti ne morejo izpolnjevati vseh družbenih funkcij, ki pripadajo polnovredni jezikovni tvorbi, in jim jih tudi ni ■"" treba. Njihova komunikacijska kompetenca ima naravne omejitve. [...] Ce velja, da * so glavni vir dinamičnih sprememb ali dinamike sodobne slovaščine ustna sporočila, ^ ki nastajajo predvsem v prostoru med skrajnima poloma različkov narodnega jezika, ima dialektologija še naprej zagotovljeno raziskovalno perspektivo. Konec narečij in dialektologije ni na vidiku. Sociolingvistika pa naj bi ustvarjalno uporabljala njene poučne ugotovitve in spoznanja.« 4 Dialektološki svet Ivorja Ripka je nezatohel, odprt, vabljiv in optimističen. Po njem se sprehaja s samozavestjo, ki izhaja iz več kot štiridesetletnega dialektološkega dela, sestavljenega iz teoretičnih spoznanj, terenskih raziskav in praktičnih uresničitev v obliki atlasov in slovarjev, pri katerih je sodeloval in vse to dovolj na gosto pospremil z mnogimi objavami, tudi krajših narečnih slovarjev, pa tudi iz privrženosti predmetu proučevanja- slovaškim narečjem in slovaščini. V knjigi Vidiki slovaške dialektologije je profesor Ripka strnil svoja dialektološka spoznanja, ki v marsičem veljajo tudi za slovenski jezikovni prostor. Preseneča dvoje: daje v sorazmerno neobsežni knjigi toliko temeljnega in prodornega in da je posredovano tako na videz lahkotno, v resnici pa profesorsko strogo (s spremljajočimi ponovitvami, ki so nastale zaradi komaj kaj spremenjenih ponatisov razprav in kijih lahko imamo tudi za pedagoški prijem). Ali naj si po njej želimo še obsežnejši izbor? Peter Weiss, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: Peter.Weiss@guest.arnes.si m \m# Č"K fin*" '. ~*#$ O korpusnem jezikoslovju Študije o korpusnem jezikoslovju, Zbornik, Knjižna zbirka Krt 130, ur. V. Gorjanc in S. Krek, Ljubljana, Krtina, 2005, 199 str. Andreja Žele IZVLEČEK: Zbornik študij o korpusnem jezikoslovju seznanja z nekaj temeljnimi in hkrati relevantne]'širni študijami o besedilnih korpusih in seveda o korpusnem jezikoslovju, kije ob gradivu za jezikoslovno analizo izoblikovalo tudi nekaj metodologij, ki skušajo zajeti in predstaviti jezikovno realnost — metodologijo gradnje korpusov, metodologijo korpusne analize in metodologijo novih jezikovnih opisov. On Corpus Linguistics ABSTRACT: The studies published in Študije o korpusnem jezikoslovju (eds. V. Gorjanc and. S. Krek, Ljubljana: Krtina, 2005) are some of the most relevant studies discussing text corpora and corpus linguistics. In dealing with materials for linguistic analysis several methodologies were developed in the field of corpus linguistics with the intent to comprise and describe the linguistic reality, e.g. the methodology of corpus building, the methodology of corpus analysis and the methodology of new linguistic descriptions. 0 Zbornik Študije o korpusnem jezikoslovju obsega sedem razprav, vsebinsko temeljnih in glede na izbor nekaterih avtorjev (npr. R. Quirk, J. Sinclair) vsaj deloma tudi pionirskih za področje korpusnega jezikoslovja. Z vsebinsko-informativnega vidika je vseh sedem prispevkov (šest prevedenih v slovenščino in en slovenskega avtorja) pretehtano izbranih - predstavljajo namreč dosedanjo kronologijo nastajanja in razvijanja korpusnega jezikoslovja oz. prikazujejo dosedanji razvoj tega jezikoslovnega področja in hkrati nakazujejo smeri nadaljnjega razvoja: Prispevek k opisu rabe angleškega jezika (7-27, Radolph Quirk), Stanje stvari v korpusnem jezikoslovju (29-57, Geoffrey Leech), Jezik kot sistem in jezik kot primer, korpus kot teoretični konstrukt (59-79, M.A.K. Halliday), Prazno besedišče (81-102, John Sinclair), Korpusno jezikoslovje in leksikografija (103-136, Wolfgang Teubert), Je-zikoslovni korpus: sredstvo in vir spoznanj (137-171, František Cermäk) in za konec še prispevek slovenskega jezikoslovca V. Gorjanca V mavrici jezikovnih podatkov (173-194), ki uvaja tudi v slovenske razmere korpusnega jezikoslovja in je v vsakem primeru uvodni oz. uvajalni, čeprav verjetno po maniri upoštevanja ve'i] ih tujih jezikoslovnih eminenc razvrščen na konec, ponujene bibliografije pri pos meznih 178 v t Andreja Žele: O korpusnem jezikoslovju • prispevkih pa ponujajo veliko strokovnih virov o korpusnem jezikoslovju ali z njim ^ kakor koli po-/na-vezanih. m ,*««&,.., 1 Temeljnejši poudarki in smernice «^ - Korpusno jezikoslovje je v slovenskem prostoru z zaključenimi projekti oblikovanja korpusov uspešno končalo prvo in nujno potrebno fazo za nadaljnji razvoj (Gorjanc, 186). - Besedilni korpusi so neprecenljivi referenčni vir pri vseh vprašanjih, kjer odpovedujeta formalna slovnica in intuicija (Cermäk, 153). Korpusno jezikoslovje opazuje jezik kot družbeni pojav in program korpusnega jezikoslovja ni v protislovju s klasičnim jezikoslovjem, temveč samo sebe razume kot njegovo dopolnilo (Teubert, 110, 131). - Zelo bistvena temeljna predpostavka korpusnega jezikoslovja je v tem, da pomen elementov in segmentov besedila lahko iščemo samo v diskurzu in nikjer drugje (Teubert, 117). Upoštevati je potrebno namreč dejstvo, da »se bo vrojena dinamična spremenljivost jezika v nedogled upirala statičnemu opisnemu aparatu« (Sinclair, 101). - Osnovno delo z besedilnim korpusom se lahko prikaže v petih stopnjah: 1) identifikacija oblik v besedilu, 2) ugotovitev distribucije oblik in njenih kombinacij z namenom odkriti skladenjske in pomenske enote in njihove kombinacije, vključno s stalnimi, 3) ugotovitev, kako te pomenske enote in njihove kombinacije tvorijo višje pomenske celote in zgradbe, 4) ugotovitev, kako se te višje zgradbe kombinirajo v osnovni besedilni enoti, 5) ugotovitev, kako se določeni izsledki odražajo v zgradbah drugega jezika (Cermäk, 155). - Predvsem v leksikografiji je korpusno jezikoslovje uvedlo nov način dela in tudi razširitev predmetnega področja; prvi primer korpusnega slovarja je Sinclairjev slovar splošnega jezika na osnovi korpusa Cobuild (Teubert, 106). - V smislu jezikovnosamoumevnega povezovanja slovnice in slovarja R. Quirk (9) med drugim ugotavlja, da »/n/ekaj najbolj plodnih razmišljanj jezikoslovcev v zadnjih letih je bilo na temo medsebojnega prežemanja besedišča in slovnice ter stopnje, do katere sta tako tvorba kot interpretacija fraznih struktur odvisni od neločljive celote pomenskih in slovničnih analogij«. - Medtem ko strojna oprema skokovito napreduje, ji tehnologija programske opreme prepočasi sledi, še večji problem pa je počasno in zapleteno pravno urejanje avtorskih pravic (Leech, 34). - Zbirke računalniško berljivih besedilnih zbirk so v tridesetih letih narasle z enega milijona na skoraj tisoč milijonov besed, zato lahko do leta 2021 pričakujemo sorazmerni tisočkratni porast na bilijon besed (Leech, 32). 2 Terminologija in opredelitve Vsi prispevki so za slovenščino tudi terminološko in opredelitveno relevantni -poleg jezikoslovnih opredelitev so za slovensko jezikoslovje relevantne tudi slovenske terminološke ustreznice. Vsako novo področje prinaša tudi novo terminologijo z novimi opredelitvami, zato je ta zbornik med drugim tudi eden izmed prispevkov k širitvi slovenske jezikoslovne terminologije. V nadaljevanju povzemam nekaj osnov- 179 Andreja Žele: O korpusnem jezikoslovju /***>* ,w nega korpusnega izrazja z opredelitvami -vključno z nekaj osnovnimi opredelitvami bo korpusno izrazje označeno s poševnim tiskom: - Referenčni korpus je osrednji tip korpusa, ki predstavlja določen jezik v čim širšem obsegu njegove pojavnosti in je vezan tudi na določitev parametrov za uravnoteženost v korpusu zajetih besedil na eni strani ter njihovo jezikovno označenostjo v korpusu na drugi (182). - Korpusi se delijo glede na jezik (število gre v desetine in en jezik ima lahko tudi več korpusov), besedilne tipe (npr. splošni/nespecifični in specializirani korpusi /sinhroni - diahroni, terminološki, narečni/), glede na vrsto prenosnika (korpusi pisnega ali govorjenega jezika); našteta delitvena merila določajo t. i. podkorpuse (142, 143). - Elektronsko knjižnico oz. tekstoteko kot prosto zbirko besedil je potrebno razlikovati od pravega korpusa z različnimi shranjevalnimi tipologijami in z različnimi stopnjami oblikovne in skladenjske označenosti (141). - Podatkovna zbirka je oblika obdelovanja in urejanja korpusnih podatkov glede na različne potrebe. Je navadno relacijskega tipa z uporabo individualno izdelanih ali razširjenih komercialno uspešnih programov podatkovnih zbirk (150). - Lematizator je program, ki sam ali v povezavi z drugim programom, npr. polnobesedilno podatkovno zbirko, zmore vse besedne oblike besede zbrati pod skupno lemo, npr. pod imenovalnik ali nedoločnik (150). - »Prazno« besedišče (Sinclair, 99) je besedišče živega jezika, ki se uči iz besedil, sega torej prek intuicije posameznika, in se nenehno posodablja - njegovo nasprotje je klasično pojmovano besedišče kot razširjena baza terminov. - Podjezik je jezik določene skupnosti z zamejeno specializirano rabo na določeno vsebinskospecializirano področje, ki vključuje podvrsto splošnega jezika (Sinclair, 99). - Slovnicoslovje (ang. grammatics, Halliday, 59) proučuje slovnico. 3 Poleg vsebinsko-terminološke informativnosti je zbornik tudi pokazatelj izrazijskih (prevajalskih) zmožnosti slovenščine. Za sprotno sledenje vsem jezikoslovnim področjem bi si tovrstnih priročno oblikovanih zbornikov z obzirnim obsegom in tehtno izbrano vsebino želeli čimveč. v Andreja Žele, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: andrejaz@zrc-sazu.si Mednarodna konferenca Europhras Slovenija 2005 Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah (Strunjan, 12.-14. 9. 2005) Nataša Jakop IZVLEČEK: Prispevek je poročilo o mednarodni konferenci »Europhras Slovenija 2005«, ki je potekala od 12. do 14. septembra 2005 v Strunjanu. To je bila prva konferenca o frazeologiji v Sloveniji. Udeležilo se je je 60 domačih in tujih strokovnjakov. Tridnevno srečanje frazeologov ni bilo pomembno samo za Europhras, temveč tudi za slovensko frazeologijo in jezikoslovje sploh. International Conference »Europhras Slovenija 2005«: Phraseology in Linguistics and Other Branches of Science ABSTRACT: The article reports on the international conference »Europhras Slovenija 2005« which was held between 12th and 14th September 2005 in Strunjan with the attendance of 60 Slovene and foreign researchers. This meeting ofphraseologists was important not only for Europhras but also for Slovene phraseology and linguistics in general. Septembra je v Strunjanu v okviru Evropskega združenja za frazeologijo (Europhras - Europäische Gesellschaft für Phraseologie, http://www.europhras.unizh.ch/) potekala mednarodna konferenca Europhras Slovenija 2005 z naslovom Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah. Konferenco je organizirala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, in sicer Oddelek za slovenistiko, Oddelek za slavistiko in Oddelek za germanistiko, v soorganizatorstvu z Inštitutom za slavistiko graške univerze (Karl-Franzens-Universität Graz). Predsednica organizacijskega odbora prve frazeološke konference v Sloveniji je bila vodilna slovenska frazeologinja izr. prof. dr. Erika Kržišnik. Programski in organizacijski odbor konference so sestavljali še: predsednica Evropskega združenja za frazeologijo prof. dr. Annelies Häcki Buho-fer z univerze v Baslu, podpredsednik Evropskega združenja za frazeologijo prof. dr. Wolfgang Eismann z univerze Karla Franca v Gradcu, predsednik komisije za frazeologijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju prof. dr. Valerij Mokienko z univerze Ernsta Moritza Arndta v Greifswaldu, izr. prof. dr. Vida Jesenšek s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru ter mag. Urška Valenčič Arh s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tridnevno srečanje frazeologov je potekalo v sproščenem, a delovnem vzdušju, * 181 Nataša Jakop: Mednarodna konferenca »Europhras Slovenija 2005« zato je bila konferenca tudi odlična priložnost za vzpostavitev stikov in izmenjavo mnenj z mednarodnimi in domačimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s frazeologijo. Tematika fraze-ološkega srečanja je bila zastavljena dovolj široko, da je spodbujala prijavo prispevkov z najrazličnejših področij, ki se ukvarjajo s frazeologijo ali obdelavo frazeološkega gradiva (inter- in intradisciplinarni pristop k frazeologiji), predvsem z namenom, da bi se lahko vključilo čim večje število tudi slovenskih jezikoslovcev, slovenistov, slavistov, germanistov, anglistov, prevajalcev ipd. Odprtost konference se nenazadnje kaže tudi v tem, da so bili uradni jeziki konference štirje: slovenski, nemški, angleški in ruski jezik. Vabilo Evropskega združenja za frazeologijo je na konferenco Europhras Slovenija 2005 privabilo 70 strokovnjakov iz ^ 18 evropskih držav: iz Avstrije (7), Bosne in Hercegovine (3), Bolgarije (1), Danske (2), Finske (1), Francije (1), Hrvaške (4), Latvije (2), Madžarske (3), Makedonije (1), ^ Nemčije (3), Poljske (6), Rusije (4), Slovaške (2), Španije (2), Švice (2), Ukrajine (1) T in Slovenije (25). Referate je pripravilo 60 strokovnjakov, nekaj referatov je nastalo ^ v soavtorstvu, tako daje v Zborniku povzetkov, ki gaje uredila E. Kržišnik in je izšel o pred konferenco, objavljenih 56 povzetkov referatov, od tega je največ povzetkov v V nemškem jeziku (19), angleškem jeziku (16), nato v slovenskem jeziku (13) in ruskem *-> jeziku (8). Na končuje bilo še nekaj odpovedi predavanj, tako da smo dejansko lahko slišali 47 zanimivih referatov o frazeologiji. Predavanja so bila razporejena po tematskih področjih in so potekala v dveh vzporednih skupinah hkrati. Konferenca Europhras Slovenija 2005 seje začela z neuradnim »pozdravnim kozarčkom« že v nedeljo, 11.9., ko seje zbrala že velika večina nastopajočih, ki so se imeli na tem neformalnem srečanju priložnost javno predstaviti sokolegom. V ponedeljek pa seje začelo zares. Konferenco je v uvodnem nagovoru številnim zbranim poslušalcem odprla predsednica Erika Kržišnik. Sledila so tri plenarna predavanja, na katerih so nastopili štirje eminentni frazeologi. E. Kržišnik je nastopila s konceptualno-semantično analizo frazemov govorjenja in tezo, da določene modelne tvorbe (npr. imeti + ,govorni organ') odražajo konceptualno strukturiranost dejavnosti govorjenja, kije imanentno človekova dejavnost, zato je vršilec dejanja oz. nosilec lastnosti človek. W. Eismann je razpravljal o problemih frazemov v umetnostni literaturi, o t. i. avtorskih frazemih, tj. frazemih, kijih ustvarijo pisatelji, s tezo, da kljub temu da teh frazeoloških enot ne opredeljuje stalna raba (gre za priložnostne frazeme, prenovitve), imajo ti vse lastnosti pravih frazemov. V. Mokienko m. H. W.F. Walter pa sta se osredotočila na primerjalni vidik raziskovanja frazeologije in iskala slovanske elemente v nemški frazeologiji s sedmih vidikov, od metodologije, razvojnega, kulturnega, semantičnega vidika do določanja frazeoloških univerzalij, s tem pa prispevala tudi k historični frazeologiji. 182 "Z spf * S^UT" i ' t-'**}. Si* S*-"1-" " sv. &>■*■ • B&r ." H'l gMl.>:-. ,'*fi i|£L £ »•"- ""' $i' 'if" ;#< & '*' $•?•''• ■ !&"»"' .■ / */"," f'< Vt-t'" " u,a m- *?**<-■ ■ ■ . ■: f *>*'■ i ' M", %£•'*•'• ' 9% s^ •*" "'i *?'■'■' ^ . fe& UnmHZäv LiublöJii Hi oiotska fatukeU Kjri-I-raizeiis Uniwr -tir Nataša Jakop: Mednarodna konferenca »Europhras Slovenija 2005« f-s§ v 4? "T Srn«' Po odmoru so se predavanja z živahnimi diskusijami nadaljevala v manjših, a dobro obiskanih delovnih skupinah. Ce sledimo tematski razporeditvi referatov, kakor so si sledili, si lahko takoj ustvarimo sliko o pestrem strokovnem programu konference: Korpusni pristop in uporaba korpusov v frazeologiji Najsodobnejši pristop v frazeologiji je korpusni pristop in njegove metode že prodirajo tudi v frazeografijo. Korpus se pokaže kot uporabno orodje za določanje pomenov in proučevanje rabe stalnih besednih zvez (/. Srdanovič Erjavec\ E. Hallstein-sdöttir), na osnovi empiričnih podatkov, kijih dobimo iz korpusa, pa lahko raziskujemo tudi sestavinsko zgradbo in prervorbene možnosti frazeoloških enot, določamo trdna frazna jedra in tipična besedna okolja frazemov (O. Petrova, P Gantar). Prevajanje frazeološkega gradiva Prevajanje frazemov, ki se metaforično označuje kot »ahilova peta« frazeologije (I. Fidančeva),]Q (glavna ali stranska) tema več prispevkov. Analiza konkretnega gradiva (otroške in mladinske literature) j e razkrila nekatere neustrezne prevaj alske metode, ^ s katerimi prevajalec prenese frazem v ciljni jezik {U. Valencia Arh). Slabi, neustrezni prevodi frazemov pa so tudi posledica nepoznavanja tujega (in včasih tudi lastnega) kulturnega okolja (R. Ayupova, I. Fidančeva), posamezne stroke (D. Bukovčan), zato je treba razvijati didaktične pristope tudi v okviru poučevanja frazeologije nematernih govorcev (M Pecman, M. Sajdnkovd). Frazeologija in funkcijska zvrstnost Frazemi so pomembno besedilno sredstvo in imajo v različnih besedilnih tipih različne funkcije. Ekspresivnost frazemov, ena od pomembnejših in zaenkrat še slabo raziskanih lastnosti frazemov, se izrablja v oglaševalski industriji, kjer ima frazem ali njegova prenovitev zlasti funkcijo vzbujanja potrošnikove pozornosti (M CernetiČ). Zanimiva je tudi funkcija frazemov, ki strukturirajo različne mentalne prostore v besedilnem tipu dnevnika (M L. FabčiČ). Kognitivni vidik omogoča raziskovanje frazeološke podobe v diskurzu. Frazeološka podoba tam zagotavlja semantično in stilistično kohezijo besedila (A. Naciscione). Frazeologija in socialna zvrstnost, npr. slengovski frazemi, zbrani z anketiranjem, v poljskem jeziku (J. Miturska-Bojanowska in J. Ignatowicz-Skowrönska), narečni frazemi ter predstavitev razvoja in dosežkov frazeologije in dialektologije na Hrvaškem (M Menac-Mihalič), nekaj ugotovitev tekočega raziskovalnega projekta o tipologiji frazemov slovenskega narečja na avstrijskem Koroškem, primerjalno s frazeologijo v slovenski literaturi, v slovenskem knjižnem jeziku in nemščini (H. Pfandl). Frazeologija v strokovnih besedilih, pri čemer se mora osnovna opredelitev frazeologije razširiti (D. Bukovčan); predstavljeni so tipi frazeoloških enot, ki se pojavljajo v besedilih s področja psihologije (O. Fedoszov), kognitivni vidik v strokovnih besedilih, in sicer konceptualne metafore v medicinskih besedilih (M Jemec). Frazeologija v umetnostnih besedilih, zlasti vprašanje aktualizacije nemških klasičnih citatov v slovenskem kulturnem prostoru, vprašanje prenosa modelov in strategij citiranja ter o tem, kdaj citat izgubi značaj citata in dobi funkcijo in lastnosti stalne besedne zveze (H. Küster). Pregovori so obravnavani z različnih vidikov: zbirka nizozemskih pregovorov iz 16. stoletja je na novo ovrednotena {B. Juska Bacher), primerjalna empirična raziskava najpogostejših tipov pretvorb angleških, ruskih in madžarskih pregovorov 183 Nataša Jakop: Mednarodna konferenca »Europhras Slovenija 2005« t0^ '°»&&'' i^\ (A. T. Litovkina) ter sociolingvistična analiza slovenskih pregovorov s sestavinami družina, oče, mati, hat ali sestra, ki razkriva tradicionalne koncepte o slovenski družini, medsebojnih odnosov in hierarhiji družinskih članov ter ocenjuje njihovo aktualnost v sodobni družbi (7. Stramljič Breznik). Didaktika frazeologije, zlasti pri poučevanju nematernih govorcev (M Pecman, R. Pacholski in M Laskowski), izpostavljena je »aktivna frazeološka kompetenca«, ki zajema prepoznavanje frazemov v besedilu, njihovo razumevanje in pomnenje strukture in pomena frazemov (M Sajankovd). Primerjalna frazeologija, npr. kontrastivna analiza nemških, španskih in ^ galicijskih primerjalnih frazemov (C. Mellado Blanco in P. Bujän Otero), lastnosti ^ in raba vremenskih pregovorov v angleščini in slovenščini (N. Sabec), primerjava ^ nemških in polj skih frazemov pogovornega j ezika v okviru semantičnega polj a pitj a alkohola (A. Gondek in J. Szczek). N Nekaj splošnih frazeoloških postavk, npr. o arbitrarnosti frazemov in potrebi > po opazovanju frazemov kot arbitrarnih znakov tudi na različnih semiotičnih ravni-*o nah (K. Faroe) ter o ponovnem razmisleku o frazeološki podobi, in sicer v kakšnem —i razmerju sta materialna in frazeološka podoba, vprašanje slikovitosti frazemov in ^ ponovna interpetacija njihovega figurativnega značaja (H. Burger). 7\ Lastnosti frazemov oziroma posameznih skupin frazemov, npr. stalni i— besedni red in zamenljivost sestavin v frazeoloških dvojčkih (S. Berberovič), zlitje frazemov oziroma združevanje najmanj dveh frazeoloških enot v eno modifikacijo _ (M Omazič). T Kulturološki vidik frazeologije, npr. elementi kulture v frazeološkem pomenu ^ in problem prevajanja takih frazemov (R. Ayupova) oziroma primerjava s sestavin-sko zgradbo pomenskih ustreznikov v drugih jezikih (Z Fink), posamezni kulturni elementi v frazemih, npr. čustvo v frazemih (N. G. Bragina), lastnosti istrske ženske »a v frazemih (K. Marc Bratina). Frazeologija v slovarjih, eno in večjezičnih, npr. vprašanje variantnosti in določanje invariantne oblike frazemov v rusko-angleškem slovarju (E. Arsentyeva) ali v enojezičnem slovarju knjižnega jezika (/. Migla), projekt konceptualno urejenega angleško-nemško-slovenskega onomastičnega slovarja (E. Sicherl) ter nekatera splošna frazeografska izhodišča, npr. o tem, kateri kolokacijski podatki frazemov so potrebni v določenem tipu slovarja (D. Gabrovšek) in o načinu predstavitve frazeoloških enot v enojezičnem slovarju, namenjenem nematernim govorcem, ki upošteva tudi uporabnikova pričakovanja o tem, kako iskati in kje najti posamezno frazeološko enoto v slovarju (M Vrbinc). Predstavitev nekaterih tekočih projektov Predstavljena sta bila dva večja projekta. Interdisciplinarni projekt Ephras, katerega cilj je razviti večjezični cd-rom za učenje in poučevanje slovenske, nemške, slovaške in madžarske frazeologije z ustreznim priročnikom za uporabnike {V. Jesenšek idr.). Projekt, ki raziskuje skupne značilnosti frazemov različnih jezikov in katerega cilj je sistematično raziskati frazeme, ki se v podobni zgradbi in s podobnim frazeološkim pomenom dejansko pojavljajo tudi v geografsko in genetično različnih jezikih, je ambiciozno zastavljen in želi v tem smislu zajeti frazeologijo vseh evropskih jezikov (E. Piirainen). m 184 Nataša Jakop: Mednarodna konferenca »Europhras Slovenija 2005« Stephan Stein (1995), Formelhafte Sprache: Untersuchungen zu ihren pragmatischen und kognitiven Funktionen im gegenwärtigen Deutsch. m "i N Metodološki problemi, npr. kaj so pragmatične kategorije in kako z njimi opisujemo pomen pragmatičnih frazemov (N. Jakop) ter analiza sistemskih korelacij ^ med nekaterimi lastnostmi frazeoloških enot (7^ Filimonova). ® Frazeologija kot moderna veda se je, potem ko je v jezikoslovju dobila status r i jezikoslovne vede in utrdila svoj položaj med drugimi jezikoslovnimi vedami, začela JI notranje diferencirati in specializirati za obravnavanje ožje frazeološke problematike, npr. primerjalna (kontrastivna) frazeologija, etimologija frazemov, poučevanje (didaktika) frazeologije, leksikografija frazemov, narečna frazeologija ipd., ter se *"* interdisciplinarno odpirati tudi za nejezikoslovne vede, npr. folkoristiko, etnologijo, & antropologijo. Po usmerjenosti, ciljnosti in metodologiji se ta specializirana področja ^ seveda med seboj precej razlikujejo, predmet opazovanja pa ostane enak: sicer raz- **" novrstno, a vedno frazeološko gradivo, bodisi da gre za frazeologijo v ožjem smislu *"" (kjer so frazemi večbesedne enote z ustaljeno zgradbo in nepredvidljivim pomenom ^ glede na pomen sestavin) ali frazeologijo v širšem smislu (kjer so frazemi vse večbesedne enote z ustaljeno zgradbo in ustaljenim pomenom). V frazeologiji se razvija in spreminja tudi metodologija in sledi splošnim jezikoslovnim trendom in usmeritvam, kijih prinašajo nova teoretična izhodišča in sodobnejši znanstveni pristopi (kognitivni, pragmatični, sociolingvistični, psiholingvistični vidik; korpusni pristop ipd.). Vse navedene splošne ugotovitve, kijih izpostavljajo frazeologi v teoriji (npr. Stein 1995,25-26),1 so s to konferenco dobile novo (aktualno) vrednost, ker so se potrdile tudi ob neposrednem soočenju frazeologov, ki prihajajo iz različnih frazeoloških šol (npr. ruske, angleške, nemške, hrvaške, slovenske), različnih jezikovnih in kulturnih okolij ter imajo različne strokovne izkušnje v stiku s frazeologijo (univerzitetni ;*£ predavatelji, raziskovalci, prevajalci ipd.). Konferenca Europhras Slovenija 2005 *~ je nedvomno potrdila visoko stopnjo specializacije evropske frazeologije, zlasti v N slovenskem prostoru pa potrdila in utrdila to (mlado) jezikoslovno vedo - konfe- & renče se je udeležilo 25 Slovencev, ki se ukvarjajo (tudi) s frazeologijo, kar ni malo. "-* Slovenska frazeologija na žalost še vedno ni ustrezno slovarsko predstavljena (po merilih sodobnega frazeološkega slovarja). Gotovo sta (bila) bogat program in uspeh konference dobra spodbuda za razvoj slovenske frazeologije tudi na tem področju. Prijetno druženje frazeologov in krasno sončno vreme, kije spremljalo ustvarjalne dni v Strunjanu, je mogoče začutiti tudi, če obiščete urejene internetne strani te konference (http://www2.arnes.si/~europhras/; uredila M. Jemec), za naslednje leto pa je napovedan tudi zbornik prispevkov, ki bo glede na zanimiva in dobro pripravljena predavanja, ki smo jih poslušali, prav gotovo pomembno obogatil domačo in tujo frazeološko literaturo. Nataša Jakop, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU, Novi trg 2. 1000 Ljubljana E-pošta: NatasaJa@zrc-sazu.si IZŠEL JE ZADNJI DEL SLOVENSKEGA ETIMOLOŠKEGA SLOVARJA France Bezlaj ETIMOLOŠKI SLOVAR SLOVENSKEGA JEZIKA Četrta knjiga ♦ Š-Ž Avtorji gesel: France Bezlaj, Marko Snoj, Metka Furlan Etimološki slovar slovenskega jezika na znanstvenokritičen način prikazuje slovenske besede v diahronem prerezu, jih razporeja v družine, ugotavlja njihovo sorodstvo v drugih slovanskih in indoevropskih jezikih, jim išče pomensko motivacijo ter tako prispeva k spoznavanju zgodovine in predzgodovine ne samo naših bližnjih in daljnjih prednikov, temveč tudi naše civilizacije. Delo po svoji temeljitosti odstopa od večine sodobnih etimoloških slovarjev modernih jezikov, ki so pisani v veliki meri za širšo publiko in pogosto ob tem ali zato zanemarjajo neoporečno metodologijo z izčrpnim navajanjem gradiva ter jasno argumentacijo pri postavljanju rekonstruiranih, izhodiščnih oblik in pomenov. Namenjeno je bralcem iz izobrazbeno in interesno različnih skupin oziroma vsem tistim, ki iz strokovnega ali zgolj ljubiteljskega razloga potrebujejo etimološka pojasnila in razlage o slovenskih besedah. Sledila bo še V. knjiga Etimološkega slovarja z indeksi. Izdajatelja: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Etimološko-ono-mastična sekcija 2005, XIV+ 496 str., trda vezava, 16,5 x 24 cm. ISBN 961-6568-19-1. Cena: 14.960 SIT. Informacije in naročila: Založba ZRC Novi trg 2, p. p. 306,1001 Ljubljana tel: 01/470 64 64; faks: 01/425 77 94 e-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Katalog izdaj založbe si oglejte na: www.zrc-sazu.si/zalozba PRIPRAVLJAMO: Maks Pleteršnik SLOVENSKONEMŠKI SLOVAR (1894-1895) Prvi del A-O Drugi del P-Ž Transliterirana izdaja iz gotice in elektronska izdaja na CD-ju. Izide 15. maja 2006 Slovensko-nemški slovar I-II velja za klasično delo slovenskega slovaropisja. Ob Slovarju slovenskega knjižnega jezika je to naš najobsežnejši slovar. Delo z več kot 102.000 iztočnicami iz knjižnega in narečnega besedja 19. stoletja ter z be-sedjem starejših obdobij od 15. stoletja dalje je urednik Maks Pleteršnik izdelal na podlagi gradivskih zbirk številnih slovenskih jezikoslovcev in jih dopolnil s svojimi izpisi. Transliterirana izdaja iz gotice slovar približuje sodobnemu uporabniku. Elektronska izdaja (del pregledovalnega sistema ASP 32) uporabnikom omogoča številne možnosti hitrega iskanja po slovarju, tako po iztočničnih besedah kot tudi po nemških ustreznicah in vsebini slovarskih sestavkov. Prednaročniška cena za komplet dveh knjig in CD-ja: 28.200 SIT Prednaročniška cena za komplet dveh knjig: 21.000 SIT Prednaročniška cena za CD: 10.800 SIT Prednaročila sprejemamo do 30. aprila 2006. V prednaročilu je mogoče obročno odplačevanje. Informacije in naročila: Založba ZRC Novi trg 2, p. p. 306,1001 Ljubljana tel: 01/470 64 64; faks: 01/425 77 94 e-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Katalog izdaj založbe si oglejte na: www.zrc-sazu.si/zalozba Novosti iz zbirke LINGUISTICA ET PH ILO LOG IC A Aleksandra Bizjak PRIDIGA KOT ŽANR Pri iskanju odgovora na vprašanje, katere so tiste skupne lastnosti, ki jih morajo besedila imeti, da poslušalec ali bralec v njih prepozna pridigo, se je avtorica naslonila na teoretični model sistemsko-funkcijskega jezikoslovja. Zbrala je avtentično gradivo, ustvarila korpus oblikoslovno označenih pridižnih besedil in z računalniškimi postopki oblikovala slikovne modele, ki beležijo gibanje entitet in dogodkov. Tako je predstavila novo metodo, s katero je mogoče narediti pomenske premike, ki so v jeziku zakriti in jih poslušalec/bralec zaznava le intuitivno, razvidne in dostopne jezikoslovnemu preučevanju. Knjigi je priložen CD-rom, ki vsebuje besedilni korpus s slikovnimi modeli. 2005, 158 str., broširana, ISBN 961-6500-88-0. Cena: 3.430 SIT. Helena Dobrovoljc SLOVENSKA TEORIJA JEZIKOVNE NARAVNOSTI s slovenskim (obliko)skladenjskim gradivom V monografiji avtorica predstavlja slovensko teorijo o naravni (obliko)skladnji, jo ponazarja s skoraj sto zgledi in preverja njeno pravilnost oz. uporabnost. Ob osnovni predpostavki naravnega jezikoslovja, da so jezikovne zgradbe za človeške možgane bodisi lažje bodisi težje, je kot bolj naravno opredeljeno tisto, kar je za možgane lažje. Ker so dejavnosti človeških možganov težko preverljive, skuša teorija s pomočjo sistematičnega zajetja in osvetlitve empiričnih podatkov informirati o prednostnih razmerjih med jezikovnimi prvinami v okviru istega strukturnega sestava. 2005, 222 str., broširana, ISBN 961-6500-87-2. Cena: 3.690 SIT. Informacije in naročila: Založba ZRC Novi trg 2, p. p. 306,1001 Ljubljana tel: 01/470 64 64; faks: 01/425 77 94 e-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Katalog izdaj založbe si oglejte na: www.zrc-sazu.si/zalozba Novost iz zbirke LINGUA SLOVENICA Tomaž Sajovic JEZIK MED UMETNOSTJO IN ZNANOSTJO (Slogovne razprave) Monografija prinaša avtorjeve slogovne razprave, v katerih je predstavljeno jezikovno oblikovanje tako Trubarjevih in baročnih pridižnih besedil kot umetnostnih in neumetnostnih besedil iz 19., 20. in 21. stoletja. Posebna pozornost je namenjena oblikovanju besedil umetnostne ter poljudnoznanstvene in znanstvene zvrsti s stališča zahodnega novoveškega zgodovinskega razvoja, ki ga filozofsko usmerjata metafizično razumevanje resnice in stalno upiranje takemu redukcionizmu. Knjiga je namenjena študentkam in študentom slovenskega knjižnega jezika na slovenskih univerzah in jo je mogoče uporabljati predvsem kot učbenik pri predmetu stilistike. 2005, 326 str., ISBN 961-6568-02-7. Cena: 3.380 SIT. Informacije in naročila: Založba ZRC Novi trg 2, p. p. 306,1001 Ljubljana tel: 01/470 64 64; faks: 01/425 77 94 e-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Katalog izdaj založbe si oglejte na: www.zrc-sazu.si/zalozba Novosti iz zbirke STUDIA LITTERARIA Majda Stanovnik SLOVENSKI LITERARNI PREVOD 1550-2000 Knjiga obravnava prevod kot specifičen del slovenske književnosti od začetkov do sodobnosti, toda komplementaren njenemu avtohtonemu, izvirnemu delu. Podrobno prikaže značilne poglede na položaj prevoda, spremenljivo razumevanje njegove vloge in različno vrednotenje njegove funkcije pri vidnejših prevajalcih, kritikih, urednikih in literarnih zgodovinarjih. Obseg in značaj literarnega prevoda sta vzorčno predstavljena v obdobju njegovega največjega razmaha v drugi polovici 20. stoletja. V drugem sklopu so po značilnih odlomkih analizirani biblijski prevodi iz 16. in 17. stoletja in poznejši prevodi izbranih tujih literarnih mojstrovin, posebno taki, ki so bili objavljeni v več variantah. Dodan je še prikaz znotraj jezikovnih prevodov Brižinskih spomenikov iz srednjeveške v novodobno slovenščino. 2005, 315 str., broširana, ISBN 961-6568-11-6. Cena: 3.730 SIT. ZNANSTVENE IZDAJE IN ELEKTRONSKI MEDIJ Uredil Matija Ogrin Zbornik o znanstvenih izdajah je prva knjižna publikacija na Slovenskem, namenjena premisleku o sistemskem mestu znanstvenih in kritičnih izdaj besedil v humanističnih vedah, premisleku njihovih metodoloških podlag in edicijskih načel. Ta premislek je usmerjen še zlasti k pripravi elektronskih izdaj in virov, ki postajajo čedalje pomembnejši komunikacijski kanal tudi v humanistiki. Uvodno poglavje zbornika je napisal največji strokovnjak za elektronsko označevanje besedil, Lou Burnard, urednik Text Encoding Initiative Guidelines. 2005, 335 str., broširana, ISBN 961-6568-00-0. Cena: 3.640 SIT. Informacije in naročila: Založba ZRC Novi trg 2, p. p. 306,1001 Ljubljana tel: 01/470 64 64; faks: 01/425 77 94 e-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Katalog izdaj založbe si oglejte na: www.zrc-sazu.si/zalozba DELO O ETNOGENEZI SLOVANOV Z JEZIKOSLOVNEGA VIDIKA Hanna Popowska Taborska ZGODNJA ZGODOVINA SLOVANOV V LUČI NJIHOVEGA JEZIKA Prevod Karmen Kenda-Jež Vedno znova vzplamtevajoče strasti o etnogenezi Slovencev in Slovanov pri nas kažejo na veliko zanimanje za lastne korenine. Knjiga tako izpolnjuje zahteve in pričakovanja najširšega kroga bralcev. Avtorica na kratek, jedrnat, pregleden in razumljiv način prikazuje nastanek in stanje jezikoslovne raziskanosti problematike nastanka Slovanov (kot jezikovne skupnosti). Naslanja se predvsem na dognanja jezikoslovja, obravnava pa tudi ugotovitve arheologije, historiografne, etnologije, antropologije in mitologije. 2005, 207 str., ISBN 961-6568-18-3. Cena: 3.880 SIT. Informacije in naročila: Založba ZRC Novi trg 2, p. p. 306,1001 Ljubljana tel.: 01/470 64 64; faks: 01/425 77 94 e-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Katalog izdaj založbe si oglejte na: www.zrc-sazu.si/zalozba NAVODILA AVTORJEM Jezikoslovni zapiski so periodično glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZUm slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca marca za prvi in do konca julija za drugi zvezek v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma v juliju in novembru. Razen delavcev Inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo za pisanje posebej vzpodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Predviden okvirni obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do pet, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del do 10 strani. Besedila, ki morajo biti izvirna in še ne objavljena, je treba oddati uredništvu na disketi 3,5 in vnesena v oknih v programu Word ter v pisavi Times New Roman (velikost 10). Vse posebne in naglašerie znake, ki se jih ne da vnesti prek tipkovnice, je treba vzeti iz Wordovih Simbolov, Wordovih naborov Brane 1,12, 3,4, ali navesti zanje posebne kode. Pri tabelah, grafih ipd. je treba upoštevati format Jezikoslovnih zapiskov. Pri pisanju naj avtorji ne uporabljajo slogov. Oblikovanje prispevka naj prepustijo Založbi ZRC, označene so lahko pisave krepko, ležeče, podčrtano. Disketi naj bo priložen iztis na formatu A 4 v dveh izvodih. Razprave in članki morajo imeti na začetku slovenski izvleček. Temu bo sledil angleški prevod izvlečka. Na koncu bo angleški povzetek (avtorji naj slovenski izvleček in povzetek odtisnejo posebej za prevajalko). Povzetek naj ima največ 15 vrstic. Pred njim mora biti pri člankih in razpravah seznam virov in literature ali navedenk, ki se nanašajo na obravnavano tematiko. Pri tem naj se avtorji ravnajo po zadnjem letniku Jezikoslovnih zapiskov. Pri navajanju virov in literature je zaželeno, da se ime, kije zapostavljeno priimku z vejico, (po možnosti) navede neokrajšano. Vse prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo, pri čemer sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo in jih pred oddajo v tisk vnesejo na disketo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v razdelku ODMEVI. Naslov uredniškega odbora Jezikoslovnih zapiskov: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 160, e-pošta: ISJ@zrc-sazu.si Glavni urednik: telefon: 01 4706 177, e-pošta: keber@zrc-sazu.si JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 11 • 2005 • 2 I. RAZPRAVE IN ČLANKI Irena Stramljič Breznik, Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah Matej Sekli, Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini Borislava Košmrlj - Levačič, O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika strokovne in jezikovne ravnine Zvonka Praznik, Ozimi prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika Jožica Čeh, Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku Maria Wtorkowska, Vezijivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov s predpono v- Mojca Tomišie, Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi samostalniškimi izpeljankami Anja Benko, Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov Branka Vič ar, Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Šerfovi pridigi IL GRADIVO, OCENE, POROČILA Vladimir Nartnik, Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995) Peter Weiss, Ivor Ripka, Aspekty slovenske) dialektologie (Prešov 2002) Andreja Žele, O korpusnem jezikoslovju Nataša Jakop, Mednarodna konferenca »Europhras Slovenija 2005« ISSN 0354-0448 9770354044012