J^itnlna platana v gotovlnv iv i ata*' iU-fc or 0 F Oa.&.k€bii>i'£& iši-Si. MARIBORSKI Stev. 234 Leto. VI. (XIII.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul, 11 / Telefon urednlilva 3440, upravo 246S Uhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 1«. url / Velja mesečno prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani i Poštni Čekovni račun ŠL 11.409 BBBBB 99 JUTRA” Srbija in jugoslovanski pokret ULOGA SRBIJE IN POMEN NJENIH PRVIH ZMAG. Razdobje dvajsetih let je že tako od-a»nilo od nas prvo balkansko vojno, da °remo danes objektivno presoditi njen J^n in posledice, ki jih je rodila. Po-. ono pa moremo oceniti ulogo in pomen v iJe v tej borbi, ki pomeni začetek no-® dobe ne le v življenju Južnih Slova-jf. temveč — lahko bi rekli — tudi člo-vepVa; saj je bila prav prva balkanska o)da predhodnica svetovne in nove Omejitvene Evrope, ki ji Je sledila. Če lo*:, 0 tedaj na dogodke v jeseni leta je ti S tega s*a*'šča, P°tem vidimo, da ' *‘a tedanja Srbija v boj proti Turkom J“}°*° širšo koncepcijo, kakor njeni tali takratni zavezniki Bolgari, Črno-tci in Grki, Dočim so šli poslednji trije J* Jurke samo zato, da bi osvobodili njihovega stoletnega jarma svoje fa»n .in kristjane, so šli Srbi že kot iz-s^t Piemont bodoče velike jugoslovan-jl n/žave. Kdor je poznal tedanjo evrop j , konstelacijo, je vedel že pozitivno, oljPostal prav Beograd tisto središče, vina katerega se bo sukala nova zgodo-r* iužnovzhodnega dela srednje Evropi tega seveda niso videli; tudi pri J««. Upoštevati je namreč treba, da ]ej. Slovenci tedaj, pred dvanajstimi tied i c*e^* v ^va ^e'a: v enega’ ki ie nia rešitev jugoslovanskega vprašati jV °kviru AvstTOOgrske, in v drugega, °bravS to staro državo že definitivno v,,c“na|. Prvi del je obsegal ogromno l4 ‘n°. drugi pa manjšino, ki jo je tvorila ,etežno le inteligenca, In še to mlaj-Uj' ^asti ona, ki se je za vstop v življe-irjl^iPravliata še na visokih in srednjih Do*- ^*a *ud' ta maniši del ni bil enoten. 'akn11 50 revo'uci°naTni omladinci pri-ruf,,3.1.1 vse samo od Srbije, so drugi J?ali zelo resno tudi z Bolgari. Med 6be " ze!o resn0 tudl z, Bolgari. Med tgm a balkanskima slovenskima drža-drUKi splo!l Tliso de,ali razlike; lth VZlra,i so enako z obema. Bilo pa tel« i '1 'kidi, sicer zelo malo, ki so bili 1^ bolj na strani Bolgarov, kakor Sr-L.' . rav,ilno pa so gledali na stvar, ka-b|ji v'd'mo, samo tisti, ki so videli v Sr-DfjyJllgoslovanski Piemont. V tem pre-?0dta1n,u So ii!l kmalu še bolj potrdili do-Srh, sarPi, dogodki, ki jih je ustvarjala ^ha vojska s svojimi zmagami. stv0an.es J'e že dognano zgodovinsko dej-Slli ‘j a ,So Prvo balkansko vojno odlo-v ^bi. S svojim naglim vpadom .in z 2mag0 pri Kumanovemso dlte. 0g°5ili Turčiji pravočasno razporeda 'i 'n 0,trePitev bojnih Čet. Južna Sr-Je Padla razmeroma tako naglo, ka- kor niti srbski vojskovodje sami niso pričakovali. Evropska Turčija je bila preklana na polovico. In med tem. ko so se Črnogorci, Grki in Bolgari še bili z močnimi turškimi silami, so bili Srbi že v Draču ob Jadranskem morju. Opravili so svoje delo in bi bili vojskovanje lahko že zaključili. Namesto tega so šli kot pravi zavezniki na pomoč Črnogorcem, jim pomagali zavzeti Skadar in Taraboš, ter se nato napotili na vzhodno ironto pred Jedrenje (Odrin), katerega so Bolgari za man oblegali, kakor so tudi zaman skušali predreti fronto pri Čataldži in vdreti v Carigrad. Šele srbske čete so preplezale obzidja jedrenjske trdnjave in prisilile Šukrlja pašo h kapitulaciji! Prvo balkansko vojno so torej odločili samo Srbi; in prav to dejstvo je silno dvignilo samozavest jugoslovanskih nacionalistov v Avstroogrski. Spoznali so še bolj kakor poprej, da bo imela samo tako povečana in okrepljena Srbija interes osvoboditi tudi ostale Južne Slovane in ustvariti novo samostojno In veliko državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prav to je bilo tudi merodajno za zadržanje jugoslovansko orientiranih nacionalistov za časa druge balkanske vojne, ki je sledila ptvS, izzvana po bolgarskem izdajstvu skupnih interesov. Simpatije vseh. ki so gledali v bodočnost, so bile na strani Srbov. Za Bolgare so se ogrevali samo tisti, ki niso vedeli za kaj gre, ali pa tisti, ki so bili še prepojeni z avstrijskim duhom in niso pojmovali, da se ju-goslovensko vprašanje nikoli ne bo rešilo pod Habsburžani, temveč samo pod Karadjordjeviči. Tako je druga balkanska vojna ostala k sreči brez upliva na razvoj jugoslovanskega gibanja v bivši Avstroogrski. Zasluga za to gre Srbiji in njeni politiki, nič manj pa tudi ne njeni zmagi pri Kumano-vem, Skadru in Jedrenju. Ko je tedaj prišlo usodno leto 1914. s sarajevskim atentatom in svetovno vojno, je bilo to gibanje notranje že onnolnoma izkristalizirano, zunanje pa tako močno, da se ni več dalo zatreti z nobenimi persekticljaml. Dunajski politiki so bili. zelo naivni, če so mislili, da se bo dalo spraviti s sveta s tem. če bo šlo nekaj tisoč ljudi v ječe, ostati pa bodo povešeni ali ustreljeni. To oregantanle je rodilo le še večjj odpor, in nosledica je bila — leto 1918. Ko obhajamo sedaj dvajsetletnico začetka prve balkanske vojne, le važno, da pribijemo tudi to, da si osvežimo spomin in pokažemo tudi mladini položaj tak, kakršen je v resnici bil. Bavarci so zadovoljni s Papenom ^'CELARJE POPOLNOMA DOSEG EL SVOJ NAMEN. JEZA NA NARODNE SOCIALISTE. WELSOV PROTEST. j^IIN, h, von oktobre. Predsednik vla je prispel včeraj dopoldne Se v ^nob«l°»n v Berlin. Prodsipočnjim Je nakovem ob*sk*d bivšega bavar* pr®storinaj , onchener Neueste Nachrlchtan« Nnim ..von PaPW>v govor z zelo 11-špeinl ,0n,on*®i'jem Im poudarjajo, da Ja|o KtZf‘avni načrti popolnoma ustre klyi ki ga je Bavarska že od ne- ^mber pa,a- »FrUnkischor Kurir« v *,UemiLIU imenul® von Papena »borca ostaij n V,0 °bnovItev«, dočim Izrabila ves %odn i to pr!l}ko za ostro obdelovanje socialistov, prav tako je zado-h ‘ apenovim govorom tudi »Frank- furter Zeltung«, zlasti pa jl ugaja to, da je von Papen energično obračunal z narodnimi socialisti, pač pa mu na drugi strani zaraerja, da ni nikjer niti omenil demokracije. BERLIN, 14. oktobra. Vodja socialnih demokratov Otto Weis je včeraj dopol-dne obiskal državnega tajnika v kabinetu pisarne državnega predsednika von Mels-nerja in vložil najostrejši protest proti Pa-peno v emu govoru, v katerem je Papen imenoval vsakogar, ki ne stoji tesno na strani današnje vlade, za sovražnika nemškega naroda. Wteis le naprosil državnega tajnika, da predloži njegov protest predsedniku republike Hindenburgu- Londonska posvetovanja DOSEDANJI POTEK. VESTI LISTOV. KONFERENCA VELESIL BO V ŽENEVI. DATUM SE NI DOLOČEN. LONDON, 14. oktobra. Predsednik francoske vlade Herriot in predsednik angleške vlade Macdonald sta včeraj otvo rila medsebojna preliminatorna pogajanja. Službena konverzacija se je pričela ob 11.30. Navzoči so bili tudi še angleški zunanji minister sir John Simon, stalni šef »Foreign Officea« sir Robert Vansittart In več drugih funkcionarjev. Mac Donald je priredil včeraj zjutraj zajutrek v čast Herriota in so bili navzoči med drugimi tudi sir John Simon, predsednik privatnega sveta Baldwin, vojni minister Hail-sham, minister za letalstvo Londonderry in mornariški minister Eyres Monsell. Za. dnja četvorica se Je udeležila tudi ženevske razorožitvene konference. Francosko-angleška pogajanja se bodo nadaljevala tudi še danes. LONDON, 14. oktobra. Ko je Herriot sinoči zapustil Foreign Office, so ga obkolili časnikarji in ga vprašali po uspehu pogajanj z Macdonaldom. Herriot jim je odgovoril zelo kratko: »Rezultati niso veliki!« Angleži pa izjavljajo, da se pogajanja razvijajo povsem zadovoljivo. LONDON, 14. oktobra. Na merodajnem angleškem političnem mestu se je dejalo sinoči, da gre pri pogajanjih med Herrio* tom in Macdonaldom samo za formalnosti in osebne utlse, da se tako odstranijo glavne ovire pri nadaljevanju dela za razoro-žitev. LONDON, 14. oktobra. Poročevalec »Agence Havas« javlja, da se je Herrietu posrečilo prepričati Macdonalda, da je dosti bolj pamentno, če se skliče konferenca štirih velesil v Ženevi, namesto v Londonu. Herriot je storil vse, da od-strani vse nevarnosti, ki bi konferenc? lahko škodovale in zmanjšale ugied Društva narodov. Konferenca štirih velesil bo sklicana kot redno postopanje in bo omogočeno všem državam, da bo. do precizirale svoje stališče. PARIZ, 14. oktobra. Tukajšnji tisk zatrjuje, da sta tako Herriot kot Macdonaid ostala vsak na svojem stališču. Herriot je odklonil London kot kraj konference in priporočil Ženevo. Zahteval pa je tudi, da se prej ugotovi programm. Na konferenci se ne smejo sprejeti nobeni definitivni sklepi in prisostvovati morajo vse države, ki meje na Nemčijo. Čas sklicanja še ni določen, ker se ne ve, ali naj bi bila pred ali šele po nemških volitvah Diktator Mussolini RIM, 14. oktobra. Tu Je bil objavljen osnutek novih pravil fašistične stranke, ki vsebujejo med drugim dvig Mussolinija nad strankino hierarhijo In v katerih se posebej naglaša, da so prejeli vsi fašistični podvoditeiji navodila od zgoraj, da se slepo pokore Mussolinijevim naredbam. Fašistična prisega- ki se prične z besedami: »V imenu Boga in Italije«, vsebuje določilo absolutne pokorščine »ducejii« in fašistični stvari. Fašistična stranka je civil na milica v službi fašistične države. To Je geslo strankinega vodstva. Disciplinska določila predvidevajo med drugim, da se mora vsak iz fašistične stranke izključeni Italijan izločiti tudi iz vsega ostalega javnega življenja. Gostovanja in turneje BEOGRAD. 14. oktobra. Z ravnateljstvom pariške »Opere Comlque« je bil dosežen načelen sporazum, da bo gostovala beograjska opera v Parizu junija 1933 In priredila poseben »jugoslovanski teden«. Na sporedu bodo izključno le dela jugoslovanskih skladateljev. Najhrže bo tedaj uprizorjen v Parizu tudi novi Hrlstlčev balet »Ohridska legenda«, dajala pa se bo tudi Koitjovlčeva »Koštana", Gotovčeva »Morana«, eno dejanje Meloje-vlčeve opere »Balet« ter Hrlstlčev »Zaton«. Obenem bo odpotovala v Pariz tudi godba kraljeve garde, ki bo Imela v prostornem Trokaderu svečan koncert. Pozneje bo priredila po vsej Franclji veliko koncertno turnejo. V Jugoslavijo pa bo v istem času prispela godba francoske republikanske garde, ki bo koncertrlrala v vseh večjih mestih kraljevine. Za Ljubljano bo obiskala Zagreh, Sušak, Šibenik. Snllt, Dubrovnik, Sarajevo, Skoplje lit Beograd. Koncerti bodo na prostem. Zagrebška Filharmonija pa bo tedaj gostovala v Gradcu, Pragi in Brmu. Zanrebšk! kvartet ho priredil turnejo po Madžarski in Italiji, kjer bo ime! štiri koncerte, nakar ho odšel v Pariz. Letos v novembru bo beograjski balet gostoval v Atenah Dvajset let sovraštva LIPSKO, 14. oktobra. Tukajšnja policija je na podlagi osebnega opisa, ki ga je prejela od dunajske kriminalne policije, aretirala morilca bolgarskega emigranta Dimitrova, ki je bil nedavno umorjen v neki vasi na Gornjem Avstrijskem. Lipska policija je že nekaj dni vestno nadzorovala neko osebo, ki se je nastanila v hotelu »Astorju«. bil je to neki Georg Ernest Schurmer, ki je bi? predsinočnjim aretiran. Najprej je odločno protestiral proti aretaciji, pozneje pa je po nekajurnem zasliševanju priznal svoj zločin. Schiirmer je Nemec, rojen I. 1893. v Burgstadtu na Saškem. Absol-viral je trgovsko visoko šolo v Lipskem. Na isti visoki šoli je I. 1912-13. študira.’ tudi Dimitrov, s katerim je postal Schiir-mer prijatelj. Schurmer je pri zaslišanju priznal, da je polnih 20 let zato preganjal Dimitrova, ker mu je prevzel zaročenko in se z njo poročil. Obenem a Schiinnerjem je bil aretiran tudi njegov šofer Koldic, ki je vodil avtomobil o pri-liki umora v hotelu. ADOLF HITLER NA AGITACIJI. BERLIN, 14. oktobra. Vodja narodnih socialistov Adolf Hitler je že otvorit volilno kampanjo. Kakor poroča »Angriff«, bo Hitler prepotoval vso Nemčijo in bo imel nešteto velikih volilnih shodov. To agitacijsko potovanje bo trajalo ves mesec, List zatrjuje, da se bo Hitler ne tem potovanju posluževal najmodernejših prometnih sredstev. Aeroplani in avtomobili bodo prenašali voditelja nemških narodnih socialistov z enega konca Nemčije na drugega. TITULESCU V BUKAREŠTI. PARIZ, 14. oktobra. Novi romunski zunanji minister Tltulescu je predsinočnjim odpotoval Iz Pariza v Bukarešto, kamor je že prispel. BOLIVIJA ZA OFENZIVO. LONDON. 14, oktobra. Iz La Paza poročajo, da se Bolivija z vsemi sredstvi pripravlja, da še letos izvede splošno ofenzivo proti Paragvaju. Bolivijska armada šteje trenutno 75.000 vojakov. Dnevne vesti Trboveljski slavčki v Mariboru f V nedeljo 16. t. ra. ob 11. uri nastopijo s koncertdtn v dvorani »Union« miiadi pevci iz Trbovelj-Vod. Čez 100 rudarskih otrok štejoči zbor bc pod vodstvom zborovodje učitelja Avgusta Šuligoja zapel nov ciklus jugoslovanskih pesmi. S svojimi dosedanjimi koncerti so mladi pevci povsod prodrli in veljajo za naš najboljši mladinski zbor, ki v marsičem celo prekaša slavnoznaue dunajske »Sanger-knaben«. Spomladi so si z dvema koncertoma osvojili srca Beograjčanov, poslušala jih je z zanimanjem tudi kraljeva rodbina, ki je sprejela zasropnike mladih pevcev. Nihče naj torej v nedeljo ne zamudi izrednega umetniškega užitka, po sebno še. ker bo s posetom koncerta po magal bedni rudarski mladini! V soboto zvečer ob 20. uri poje zbor v Ptuju. Iz šolske službe. Za šolske upravitelje »o postavljeni: A. Sardoč v Št. liju v S goricah. Ivan Lukman na III. deški šoli v Mariboru, Josip Velikonja na Pragerskem In Josip Koglot v Kmplivniku v Prekmurju. Upokojena pa je strokovna me ščanskošolska učiteljica Jožica Župevc v Slovenski Bistrici. Tovarišu v slovo! Naš tovariš Lojze Gregorčič, paznik moške kaznilnice, ro jen na solnčnem Primorskem je v krogu svoje družine v Valvazorjevi ulici za vedno zatisnil svoje blage oči. V najlepši moški dobi, star 47 let si je v naporni kaznilniški paznrški službi nakopal neozdravljivo bolezen. Kljub neomahljivosti in trdni volji ni mogel prenesti napora, k ga je zahteval zadnji čas njegov poklic, Ni se zavedal nevarnosti za svoje življenje, zato je svojo službo opravljal z naj večjo požrtvovalnostjo vse do zadnjega dokler ga ni bolezen priklenila na bolni-Sko posteljo, katere ni več zapustil. Naš Lojze kakor smo ga imenovali, je bil od kritega značaja, humorist in vesel družabnik. Vse njegovo življenje je bilo samo skrb in delo, a zmiraj je bil veselega obrn-za. Zapušča ženo in 3 nedorasle otroke, katerim je bil skrben družinski oče. zato ga bodo vdova in oni težko pogrešali. Pr svojih predstojnikih je bil spoštovan, pr svojih tovariših pa priljubljen in čislan. Mnogoštevilna je bila udeležba pri njegovem pogrebu in pevsko društvo »Jadran« mu je zapelo v dno segajoče žalostinke. Tvoji stanovski tovariši te ohranimo ' trajnem spominu! J. M. Grobovi. V splošni bolnišnici je preminila včeraj ob 23. uri po dolgi in mučni bolezni v starosti 56 let ga. Alojzija Ga-spaTinova, žena profesorja g. Gasparina. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob pol 17. uri iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. V tukajšnji splošni bolnišnici je amrl tudi 21 letni tkalec Anton Sotelšek. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 15. uri na pobreškem pokopališču. Bodi obema lahka zemlja domača, žalujočim pa iskreno sožalje! Seja tržnega odseka. Na sinočnji seji je pod predsedstvom podžupana g. Golouha razpravljal tržni odsek mariborske mestne občine o raznih tekočih zadevah in sklenil med drugim, da ne bo v bodoče iz dal Špeharjem nobenega dovoljenja več za postavitev stojnice. Službeni Ust dravske banovine objavlja .v, letošnji 81. številki: norme za gips in za lahko opeko, spremembo pravilnika o banovinskih davščinah dravske banovine ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu. Posestno gibanje. Mariborska mestna hranilnica je prodala bivšo Šoštaričevo hišo na Aleksandrovi cesti posestnici Tomšičevi za 2 miljona 500.000 Din. Pogreb žrtev rodbinske tragedije v Strmi ulici. Včeraj ob i6. uri so ob ogrom ni udeležbi občinstva pokopali na pobreškem pokopališču mizarskega mojstra Ancona Viherja, ki mu je iastni žena na tragičen način končala življenje. Pogreba se udeležili skoro vsi mizarski mojstri iz mesta in okolico ter veliko število ugi obrtnikov. Obe krsti, moževo in že- vil ctnlnl jt ’ >1' a sama-je blagoslovil Stolni župnik msgr. Umek, nakar so moževo položili v grob, ženino pa odpe- ijaj’ v krematorij y: Gradec. • nase Novo godbeno društvo. Akcija, ki so jo pokrenili mariborski poštni in telegraf ski uslužbenci, da si ustanove lastno god beno društvo, je imela uspeh. Preteklo soboto zvečer je bil v dvorani Nabavljal-ne zadruge ustanovni občni zbor novega društva. Prečitama so bila društvena pravila iz katerih je razvidno, da ima dtuštvo namen gojiti glasbo v okvirju nacionalnega udejstvovanja. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika poštni u-službenec Franc Babič, ki je uspešno vodil vsa pripravljalna dela, za podpredsednika Franc Derbec, za tajnika France Ulil, za blagajnika Vekoslav Filipčič; za odbornike so bili izvoljeni: Martin Šetinc, France Firbas in Miha Lešnik; za namestnike pa Ivan Kovačič, France Petan in Anton Vrbnjak; za preglednike France Volašek in Matko Božičev. Novo godbeno društvo šteje že 24 godbenikov in se bo pod taktirko agilnega kapelnika Fr. Petrovčiča kmalu predstavilo mariborski javnosti, ki naj podpre društvo s tem, da pristopi k društvu čim več podpornih članov. O spolnih zablodah mladine bo predaval drevi v Ljudski univerzi g. dr. Toplak. Nocojšnje predavanje je samo za mladeniče, stare nad 14 let. V ponedeljek 17. t. m. pa bo predavanje za mladenke. V petek 21. t. m. bo predaval vseučijiški profesor g. dr. Hauptman iz Zagreba o »Slovencih na pragu kmetskih uporov m turških bojev«. Oddaja popravila strehe na objektu št. I. stare kolonije v Mariboru. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani, gradbeni oddelek, sprejema do 28. oktobra tl. ponudbe glede oddaje popravila strehe na objektu št. I. stare kolonije v Mariboru. Oddaja zgradbe munlcljskega skladišča v Slovenski Bistrici bo potom ofertne licitacije 2. novembra t. 1. pri inženjeriji poveljstva dravski divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri poveljstvu.) Narodna obrana v Studencih ima danes v petek 14. t. m*, ob 19. uri v Sokolskem domu redno sejo, na kateri se bodo obravnavala razna važna nacionalna vprašanja. Trgatev. V mariborski okolici, zlasti o-koli Peker, se je pričela trgatev že v ponedeljek in traja ves teden. Oznanilo jo je pokanje možnarjev. Pridelek je obilen in kvaliteta bo tudi izvrstna. Oddaja zakupa buffeta na postaji Velenje bo potom licitacije 8. novembra 1.1 pri ravnateljstvu državnih železnic \ Ljubljani. Javna zahvala. Poveljstvo tukajšnjega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva se najprisrčneje zahvaljuje vsem darovalcem, sodelavcem in onim, ki so posetili zadnjo trgatveno prireditev. Posebno zahvalo izreka onim, ki so pripomogli, da je prireditev tako lepo uspela in dosegla moralen in materijalen uspeh, »Ibar« in »Drava« dve novi vrsti cigaret se bosta pričeli prihodnje dni proda-ati. Po kvaliteti bodo cigarete ».bar« ne-toliko med »Zeto« in Savo«, cigarete »Drava« pa med »Vardarjem« in »Drino Ravnateljstvo državnega rudnika Velenje sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave svinčene pločevine, konopnenega tesnila, parnih ventilov, bele kovine, smirkovih plošč, listov za iocenjsko žago, kovinskih žagic, krogličnih ležajev, kovinskih vijkov, podložnih plošč, noževih svedrov, kovinskih spiralnih svedrov, ključev za vijake, brzovrtalnih aparatov, železa, žičnikov, vijakov, prsnega stroja za vrtanje, ventilov in odvajalcev vode. Prepoved zahajanja v gostilne. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo po u-edbi o Izvrševanju očuvalnih odredb pre povedalo 7. februarja 1. 1907 rojenemu posestniškemu sinu Rudolfu Kocbeku, 4. marca I. 1903 rojenemu posestniškemu sinu Vinku Kocbeku, 15. aprila !. 1913 rojenemu Rudolfu Šerbinku, 25. decembra 1. 1908. rojenemu Štefanu Komanu, viničarskemu sinu Jožefu Pešlu in 11. septembra 1912. rojenemu Maksu Korošcu, vsem z Vukovskega dola, zahajanje v krčme za dobo dveh let, računajoč od dneva, ko lodo izpuščeni iz zapora. Vsi gostilničarji. ki bi navedenim postregli z opojnimi niiačami. bodo kaznovani. Vsem ljubiteljem naše sive Pece spo ročamo, da se bo v nedeljo dne 16. okto bra t. 1. Uletova Koča na Peci zatvorila z običajno vsakoletno zaključno slavnostjo. Cenjene planince vabimo, da se zatvoritvc koče na Peci v polnem Ste vik udeleže. Od 17. oktobra dalje pa do 1. decembra t. 1. bo koča le tedaj oskrbovana ob sobotah in nedeljah, če bodo dospele prijave. Čim bodo snežne razmere na Peci za smučanje ugodne, bo koča stalno oskrbovana celo zimo. V koči je nameščenih za zimske posetnike 44 po stelj v kurjenih sobah. Vse prijave glede poseta je treba pravočasno javiti podruž nici »Peca« v Mežici. O snežnih razmerah bodemo poročali sproti. Organizacija JRKD »Zadravje«. Prete klo nedeljo je bil v Dobrovcih nad vse pričakovanje dobro obiskan članski se stanek JRKD. Navzočih je bilo nad 100 domačinov in v organizacijo je na novo vstopilo 48 članov. V treh referatih so se razpravljaila razna politična in gospo darska vprašanja, kakor o organizacij o združitvi občin, o problemu delavstva in drugo. S prav živahno in stvarno de bato je članstvo pokazalo velik smise za takšna vprašanja. Sestavile so se razne resolucije, ki jih organizacija pošlje na merodajna mesta. Tako dobro napredujemo in smo danes nedvomno ena najmočnejših organizacij Jugoslovanske radikalne kmetske demokracije na Dravskem polju. Ustanovitev strelske družine v Št. liju v Slovenskih goricah. V Št. liju v Slov goricah so ustanovili v nedeljo 9. t. m strelsko družino za Št. Ilj in okolico. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo nad 30 navdušenih strelcev, zlasti iz obmejnega Ceršaka in Selnice ob Muri, ki so pazljivo sledili izvajanjem tamkajšnje ga zdravnika, polkovnika Putnikoviča kaplana Antona Ravšla in učitelja Sardoča. Pomembno za Št. Ilj je, da so temu sestanku prisostvovali zastopniki vseh društev in vseh struj in posebno poudarjali nujno potrebo enotne fronte na meji in nadstrankarski značaj strelske družine, ki pozna le domovinsko ljubezen in domovinsko dolžnost. Izvolil se je sledeči upravni odbor: predsednik Karo Hercog, podpredsednik Anton Ravšl, tajnik Jožef Zwo’f, gospodar Vladimir Lorber, blagajnik Vinko Kralj, vaditelj Ivan Ferk, odbornika Adam Sardoč in dr Barč, revizorja Matko Bohinjc in Štefan Vaupotič. Za društvo je veliko zanimanje. Člani in članice se pridno priglaša jo. Prihodnji teden se pričnejo že strelske vaje. Izvoz našega sadja. V letošnji sezoni do 1. t. m. smo izvozili iz naše države 3847 vagonov sliv, 558 vagonov jabolk in 237 vagonov grozdja. Lansko sezono pa smo izvozili v istem času 3814 vagonov sliv. 814 vagonov jabolk in 156 vagonov grozdja. Menica je nevarna reč, pod tem našlo vom smo nedavno poročali o zanimivi kazenski razpravi pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Predvčerajšnjim je ponovno stal pred sodniki lastnik spedicijskega podjetja »Kontinental« Josip Košuta, ki ga je tožil njegov družabnik Josip Habjan-ček, posestnik iz Marenberga radi plačila večjega zneska, za katerega mu je bil porok in podpisal menico. Mali kazenski senat je spoznal Košuto krivim in ga je zaradi sleparstva obsodil na 2 ’eti strogega zapora in povrnitev povzročene škode Kazen je sprejel. Pod kolesi avtomobila. Včeraj dopol-dno se je na državni cesti v Slovenski Bistrici dogodila huda nezgoda- ki na srečo ni zahtevala smrtne žrtve. Okrog 10. ure je najprej privozil v naglem tempu neki osebni avto iz Maribora v smeri proti Konjicam, v nasprotni smeri pa je pridrvel težko naložen vojaški tovorni avto, ki je podrl na tla ženo trgovca Žagarja iz Slovenske Bistrice, ki je prav v tistem trenutku hotela prekoračiti cesto. Žagarjeva se je nameravala izogniti o-sebnemu avtomobilu in je prezrla tovorni avto, ki jo je zagrabil in vlekel nekaj metrov s seboj. Ko je šofer tovornega avtomobila v kritičnem momentu žensko opazil, je zavrl avto na vso moč in tako preprečil smrtno nesrečo. Žagarjeva je dobila hude poškodbe na elav! in obeh nogah ter je na kraju nesreče omedlela. Prvo pomoč je ponesrečenki nudil tamkaj šnji zdravnik, o nesreči pa so domači obvestili mariborske reševalce, ki so jo z rešilnim avtom prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Narodno gledalP Repertoar. Petek, 14. oktobra: Zaprto. Sobota, 15. oktobra ob 20. uri: »Za naro dov blagor«. Red A. Nedelja, 16. oktobra ob 20. uri: »Tr®* vaški svetniki«. Nedelja v gledališču. V nedeijo se upri* zori prvič v letošnji sezoni kmečka bur* ka »Trije vaški svetniki«, ki je lani vec* krat napolnila gledališče. Kot Lahajnar* jev Jakec nastopi prvič po ponovnem angažmanu g. Josip Daneš, ki je marib so pripeljali včeraj več P°nesr5 ri<3 v-vr. Pepca Lončarjeva. 7-letnahc mesarja pri Sv. Jurju ob Ščavnici je P ^ po stopnicah in sl poškodovala desn * o. V Rajčevl ulici v Mariboru stan« dijak Valentin Kobale si je pri Pa „ „a je mil desno roko v zapestju, v Piv®11 J ju prišel pod voz delavec Anton Kon se hudo poškodoval na nogah. -- n# Franc Jožefova grenčica nadvse učinkujoče odvajalno sredstvo J[__M a r f b o' r u, flrie 14. X. 1933.' msfissmi srEcmrNrKii jam Svobodno mesto Gdansko POLJSKI ŽIVELJ. NJEGOVA USODA IN Kdo pozna Gdansko (Danzig) In njegovo sedanjo usodo? V zagrebških »Nohtih« je napisal dr. Fran Ilešič dopis !2 lega mesta, ki bo zanimal tudi našo fovnost in ga zato prinašamo v izvlečku. ‘Proučeval sem letos«, pravi pisatelj, ‘Poljsko primorje, kašubsko deželo tam ®Wt Koščerzywe in Kartuz. Z dr. Majevskim, najuglednejšim zastopnikom Kašubov sem se odpeljal iz Kartuz, či-j%a mesta s 5000 prebivalci, z avtomobilom preko Gdanskega v Gdinijo. Ne sP°tpinjam se, da bi se bil kdaj vozil po kpši cesti, kakor je ta. Pot, dolgo komaj ’ kan, ki veže Kartuze z Gdanskim, smo Prevozili zelo naglo. Srečno sem prišel tlJdi čez mejo, dasi na potnem listu ni-Seia imel dovoljenja za vpotovanje v svobodno mesto Gdansko. Poljski držav-potrebujejo 'le prepustnico; kdo bi 53 dal vizum Jugoslovanu? Vsekakor lnenda Poljska, ker zastopa Gdansko v banjem svetu njena diplomacija. Bil sem v Gdanskem že pred deveti-jeti. Na kolodvoru se je od takrat ne-pliko spremenilo v korist Poljske; na-Pisi so vsi dvojezični in tudi v restav-racijj govore oba jezika. Tega pa Nem-Pjj.ki so zagrizeni nacionalisti, niso stoli iz prijateljstva do Poljakov, temveč pio. ker je gdansko železniško ravna-Ppstvo prav za prav poljsko. Če pa bi •*do v samem mestu zahteval po nem-lokalih poljsko postrežbo, bi se mu ®Pi°vo ne godilo dobro. Po podla tkih Profesorja poljske gimnazije v Gdan-penj, dr. Vladislava Puczewskega, ima ^dansko 200.000 prebivalcev, od teh 0% Poljakov, torej 20.000 Dve tretjini eP Poljakov živi tam že od prej, le ena ,!etiina so priseljeni uradniki in delavci. .,Se ozemlje »svobodnega mesta Gdan-. e£a«, ki se razprostira okoli ustja re-e Visle, pa šteje okoli 400.000 prebival-ev- od teh okoli 40.000 Poljakov. , Gdanskem je sedaj do 50 poljskih , ruštev in organizacij; med njimi so tu-J društvo Poljakinj, Sokol, pevska in ^.asbena društva itd. Zelo važna je Šol-3 Matica, ki vzdržuje poljsko gimna-P.° (600 dijakov in dijakinj), trgovsko 0 (200 gojencev) in otroški vrtec. Mi-lega ima S. M. tudi dramski odsek. Nanstveno najvažnejše je pa »Društvo ka*ate^ev ZTianosti (h umetnosti«, pri fe r&m delujejo tamkajšnji poljski pro-ki izdajajo tudi svoje znanstvene ^olikacije. To je torej bežna slika se-anjega poljskega življenja v Gdanskem. »Bo razgovoru smo si ogledali mesto. ya.kmalu smo videli spomenik cesarja ,'uema I., s katerim je Bismarck zdru-• Nemčijo. Tam dalje pa stoji — spo-®n>k poljskega kralja Zigraunda Avgu-a> še naprej pa »Zelena dvor«, v kate-Ij.01 so davno nekoč bivali poljski kra-0 • Gdansko je staro mesto, polno zgodne in spominov na velike politične , ;Mlikte. Nekoč, ko je dela'o s Poljsko *,Svojim zaledjem, je bilo bogato, ko Pa je Pozneje pripadlo Prusiji in Nemčiji, J bil ‘ Pristanišč. hud boj s konkurenco drugih nern- Gdansko je tesno zvezano s poljskim zaledjem; od tam teče k morjh velika Visla, ki mu simbolično kaže, od kod mu prihaja vir življenja. Pa tudi poljske pokrajine so vedno videle .v Gdanskem svoje najnaravnejše pomorsko pristanišče. Zato je diplomacija grešila, ko je napravila iz Gdanskega »svobodno mesto«, danes neprijeten kamen spodtike. Gdansko pripada po naravi in zgodovini samo Poljski! Današnje razmerje je le povod za neprestane spore. Pa tudi prebivalstvo okolice je, če že ne več čisto, pa vsaj po pokolenju poljsko-kašubske-ga porekla. Ko smo zvečer zapustili Gdansko, smo se vozili skozi nenavadno lepo predmestje, potem pa skozi Oliwo in 'Sopote, znano morsko letovišče, ki je vselej ostalo prazno, če ni bilo Poljakov. Na notranji strani so še dvigali holmci, na zunanji se je širilo morje. Kmalu smo prispeli spet na poljsko ozemlje in nato v novo poljsko pristaniško mesto Gdinijo. Če bi bilo Gdansko poljsko, ne bi nikoli bilo Gdinije, tega mesta, ki je zrastlo v, desetih letih do preko 40.000 prebivalcev, ko je bilo poprej neznatna in neznana ribiška vias. Temu modernemu čudu se čudi ves svet.« Šport Če je človek preveč slaven USPEH IN POLOMIJA HAROLDA LLOYDA V LONDONU. Vedno veseli Harold Lloyd je prispel s svojo boljšo polovico v London. Zakonca sta trenutno na zabavnem potovanju po Evropi in vodita s seboj tudi ves svoj naraščaj: sinčka Harolda in hčerki Peggy in Glorio. Da jima ne bi drobiž preveč kvaril londonskega ozračja in mnogoštevilnih odličnih zabav, sta poslala svoje nasledstvo z guvernantami kar naprej v Pariz, ki je druga njuna postaja v Evropi. Ženske in mladina v Londonu so naravnost znoreli za Haroldom, in to še mnogo bolj, kakor pred dvenia letoma za Charliem Chaplinom. Toda Harold Lloyd ne zna umetnosti reklame tako izkoristiti, kakor zna to Charlie Chaplin, zato pa tudi ni vzbudilo njegovo londonsko bivanje take senzacije, kakor jo je dosegel ustvaritelj »Cirkusa« in »Velemestnih luči«. Ko so Haroldovi oboževalci izvedeli, da bo svetovni komik prisostvoval v kinematografskem gledališču »Carltonu« londonski premijeri svojega zadnjega filma, so že nekaj ur pred pričetkom predstave do zadnjega kotička zasedli vso okolico palače, da bi mogli videti svojega ljubljenca iz neposredne bližine in da bi mu po možnosti vsi stisnili roko in mu izrekli dobrodošlico na angleških tleh. Samo ob sebi umevno je, da so pri tem vsi računali tudi s Haroldovim lastnoročnim podpisom. Toda vedno smejoči se Harold, kakor izgleda, tega večera ni bil pri volji ustreči vročemu pričakovanju svojih oboževalcev. Izgledal je silno iznenaden, ko je izstopil iz avtomobila in uvidel, da ko-renjaški londonski policijski stražniki le z največjim naporom zadržujejo ljudski val, ki je hotel za vsako ceno predreti kordon in pohiteti k svojemu ljubljencu. Harold je naglo objel svojo ženo, ki je zelo majhne rasti in mu sega z vrhom svojega klobučka komaj do rame, čez pas in jo nesel v teku v kinematografsko palačo. To pa je bilo množici preveč. S silo je prebila policijski kordon in nekaj stotin žensk, ki so se izkazale kot najbojevitejše, je planilo k Haroldu in njegovi ženičici, ki sta bila v trenutku obkoljena. Ni jima preostalo drugo, kakor da sta si pustila stiskati roke od vseh teh amaconk. Policiji se je posrečilo le z največjo energijo in ostrostjo zaustaviti nadaljnji ljudski val in utreti Haroldu pot v gledališče. Harold pa je postal slabe volje in ni hotel vstopiti v dvorano prej, pred-no se ni pričela predstava, ker je bil obveščen, da ga čaka v dvorani »iskren« pozdrav onih srečnih oboževalcev, ki se jim je posrečilo dobiti vstopnice za premiero. Ko je nastala tema in se je film pričel vrteti, je Harold z ženo .vstopil v svojo ložo. Na to so pa pazili nekateri ljudje, ki so ga spoznali in dali vsej dvorani znamenje za gromovit pozdrav. Občinstvo je zahtevalo, da se predstava prekine in prižgejo luči. Ploskanja in kričanja ni hotelo biti konec. Harold je moral ustreči splošni želji in se službeno predstaviti. Občinstvo ga je pozdravilo z navdušenjem, kakor menda še nikoli nikogar. Šele potem se je mogla predstava nadaljevati. Istega večera je govoril Harold LIoyd v londonskem radiu. Rekel je, da je zvedel, da ga več tisoč ljudi v Severni Angliji smatra za svojega sorodnika. Obljubil je, da se bo na povratku s svojega evropskega potovanja oglasil pri teh tisočerih sorodnikih in ugotovil, koliko so njihove navedbe in trditve resnične. Šele potem bo razmišljal o svojem stališču napram njim. V svojem nadaljnjem govoru je Harold Lloyd poslušalcem zatrdil, da je bila zanj v Londonu največja senzacija, ko je dal roko nekemu krepkemu prometnemu stražniku, čigar stisk roke ga je šele spomnil na krhkost njegovega telesa... Sicer pa je bilo londonsko občinstvo ■nad Haroldovim obnašanjem močno razočarano in ni nobenega dvoma, da je s svojo hladnostjo in rezerviranostjo zaigral velik del prejšnjih simpatij Londončanov, zlasti pa Londončank. Michelangelova in Tizianova pisma na dražbi. V Curihu je bila te dni zanimiva dražba. Milanska trgovina s starinami Hoepli je prodajala na javni dražbi zbirko Michelangelovih in Tizianovih pisem, ki izvirajo iz zapuščine Fatio. Med njimi so tudi avtogrami Berninija, Tiepola, Che-rubinija in Donizettja. Z ozirom na krizo je bilo zanimanje za pisma malenkostno. Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije v Zagrebu javlja, da bodo tekme za državno gorsko prvenstvo dne 16. t. m. na progi Pijava Gorica - Turjak km 9. Pričetek ob 14. uri popoldne. Vozi se v dveh skupinah, in sicer juniorji in prvorazredni. Start: posamezni v presledkih od ene minute pri km 4.500. Prijave sprejema drugi tajnik zveze, Pavel Pelc, Ljubljana, Poljanska c. 20 s prijavnino 10 Din. Nedeljske prvenstvene tekme sodijo: v Mariboru: SK IlirijarStK Rapid g. dr. Planinšek; v Čakovcu-: ISSK Maribor -.Čakovečki SK g. Nemec in v Ljubljani: SK Železničar :SK Svoboda gosp. Deržej. Zbor nogometnih sodnikov, sekcija Ljubljana, bo izvedel 22. in 23. t. m. podzvezne sodniške izpite, za katere sprejema prijave do 19. t. m. Kandidati naj navedejo v prijavi poleg imena in priimka še poklic, dan in kraj rojstva- ime svojega kluba in točen naslov. Priložiti se mora taksa Din 30.—. Ako se bo prijavilo iz posameznih krajev zadostno število kandidatov, bodo izpiti v dotičnem kraju, sicer bodo kandidati pozvani v Ljublja/no. SK Železničar, nogometni odsek. Drevi ob 19. sestanek vseh nogometašev v gostilni Volgruber na Frankoparao-vi cesti. Načelnik. Sokolstvo Članstvu Sokola matice. Sokol Maribor - matica poziva svoje članstvo in naraščaj, da se udeleži v nedeljo 16. t. m. pešizleta k Sv. Marjeti ob Pesnici ob priliki nastopa tamkajšnje sokolske čete. Pohitimo pred pričetkom zimske sezone vsi v lepe Slovenske gorice, da v bratski zabavi preživimo nekaj lepih uric im podpremo naše četaše. Odhod ob 12.30 od kavarne »Evropa«. Za povratek bo na željo na razpolago avtobus. Sokolsko delo v Studencih. Po uspešno podani igri »Hlapci« študirajo naši Sokoli zanimivo opereto »Potepuhi«, ki jo bodo igrali m začetku prihodnjega meseca, na kar že danes opozarjamo. — Nadalje pripravljajo tudi igro »Švejk« ter mladinsko in telovadno akademijo. Tudi lutkovni oder bo v najkrajšem času otvorjen. Lutke so se preselile iz Sokolskega doma v dvorano g. Špu-reja. Sokol v Radvanja je priredil v soboto trgatveno veselico-ki je vsestransko dobro uspela in nekoliko okrepila tudi društveno blagajno. Zagrebška občina skrbi za zdravje svojih meščanov. Zagrebška občina, je izdala predpis, da morajo peki iz higi-jenskih ozirov prodajati pecivo v prozornih papirnatih vrečicah. Po ulicah pa se pecivo ne sme več prodajati. Časnikarski sanatorij v Niški Banji. Občina Niška Banja je odstopila beograjski sekciji Jugoslovanskega novinarskega združenja brezplačno zemljišče za gradbo sanatorija na najlepšem kraju v središču kopališča Niška Banja. Dr> Maks Kovačič: Dr. Miroslav Tyrš (Predavanje v Ljudski univerzi). jj.^VrŠ je podčrtal v Darwiinovem nauku Voi-vV (Bozofski pomen ter si je na razkadi 0Snovi Izkonstrulral filozofijo, po Uvel ^.e prišel d° ideala, ki ga je tudi •teli137*'’ B>arwinizem ni posta! Tyršu te-zasitf3 uveljavljanje sebičnosti — bodisi Tyr* ■*’ ^disi rasne — nego nasprotno: kujih s™*8®! Človeka v njegovih de- te0Sri!em- Je Prenesel Tyrš Danvinovo Se J° na P°Ije zgodovinskega razvoja, in če • k Pokazal kot samorasel filozof, le s .Je zna! to misel prenesti v življenje, Tyrs Samo zvišal svojo samoraslost. tprtv Spacla k filozofom, kojih misli niso Piaio nf ’ neg0 živa beseda, katere ni-tesen ena ta,f0 dolgo, dokler niso pre-p0eTv rednost, v življenje. obe| ?.‘yršu dobiva filozofija drugačno »Žilni )e; On odpelje filozofijo iz šolskih ‘U ji doda življenjsko vsebino — ustanovi Sokola. Filozofija zgodovine mu je bila osnova za vzgojo novega človeka, za njegov telesni, etični in socialni preporod. Od krasnega, vsestransko popolnega poedinca se povzpne Tyrš k idealu poplemenitenega ter polnovrednega naroda ter bodočih pokolenj. Po tem idealu krasnega, poplemenitenega Človeka in člo veške celote se Tyrševe misli razlikujejo znatno od misli, ki so jih oznanjali nemški filozofi: ti so namreč oznanjali brezobzirni plemenski egoizem ter moč. Samo v enem oziru se približuje Tyrš nemškemu filozofu Nietzscheju: to je estetski cilj, ki ga je zasledoval Tyrš pri razvoju bodočih generacij. Nietzsche se nam seveda javlja v tem oziru kot pesnik filozofije, izločujoč se iz realnega življenja in tvoreč takozvanega nadčloveka, ki bi bil sprejemljiv za skupino romantičnih filozofov. Nietzschejev »nadčlovek« je nekakšna meglena prikazen na njegovem duševnem obzorju, uhajajoča idealu posameznika v naipolneišem smislu ter pojmu Človeka vobče. Tyrš pa svojega popolnega poedinca pojmuje in tvori tako-rekoč pod »vidnim kotom« družbe in ce- lote vobče, tako da zadobiva življenjske oblike ter se uveljavlja praktično. Ako posnamemo Tyrševe filozofske nazore, tedaj moremo reči, da je Tyrš filozof zgodovinsko-razvojne smeri v smislu Darwinovem. Poteze Tyrševe filozofije so: s spoznavanjem prošlosti, s spoznavanjem razvoja sveta in Človeštva določati nadaljnje življenjske pogoje za bodočnost, usmerjati jih v smislu velikih, plemenitih idealov lepote, dobrote in popolnosti, a obenem jih tudi presajati v dejstvo. Po svojih nazorih se uvršča med nove miselne smeri — da, more se reči, da jim krči pot; njihov smisel se more označiti z besedami »demokracija« in »humanitetni ideali«. Tako se nam javlja Tyrš kot predhodnih Masarykov. S svojimi nazori nam je pokazal svojo samoraslost, ki zna dati svoj izraz vsemu, kar započne. Tyrš filozof-reformator zahteva izpremembo, prerod človeka in s tem vsega naroda, vsega življenja. Njegove filozofske misli so smernice za realno življenje ter za vso lepoto v njem. Njemu je bil ideal življenjske filozofije antični ideal *''vl!jenjske harmonije. Preostaja nam, da se na kratko ozremo še na ono Tyrševo udejstvovanje, ki mu je pripomoglo do uresničenja mladostnih sanj; s filozofijo si univerzitetne karijere ni mogel utreti — utrl sl jo je kot umetnostni kritik in zgodovinar. Zadevno njegovo delo v razsegu nekako dvanajstih let je bilo raztreseno po raznih časopisih, n. pr. »Ndrodnich Li-stech«, »Svetozoru« in drugod, celo v petrograjski »Včeli«. Tyrševa vdova Renata je zbrala te spise v dveh delih. V prvem delu je nekako ciklično zaokroženo na raznih mestih raztreseno Tyrševo vrednotenje dveh umetnikov, katere je osobito občudoval: Josefa Md-nesa in Jaroslava Čermaka. Vsa ta vrednotenja so prav za prav odlomki samostojnih monografij, katerih mu usoda ni dovolila dokončati. Ostale razprave, zbrane v drugem delu, so bile napisane priložnostno ob priliki večjih in manjših umetnostnih dogodkov, kakor n. pr. slikarska in kiparska oprema Narodnegs gledališča, razstave, natečaji in podob no. (Konec jutrlj se počuti človek kakor na vznožju fan- ki tastičnih katedral, ki jim zvoniki režejo ne, mesto ohranjeni. Ta najdba je še bogatejša kor ona v razvalinah mesta Tika, je bilo najdenih le 84 kamenitih spe zdaja konzorcij »Jutra« .v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RAD1VOJ RLI4AR v STANKO DPTF'.A v Mariboru JUecee £oti: £atijevažemtea %UHOH Med dolgotrajnim igranjem ecarteja mi je kraljica skrbno opravljala vsako besedo, ki je nisem pravilno izgovoril in bila je nepopisno zadovoljna, da se s tako vnemo učim jezika njenega naroda. Posebno me je pa veselilo izpraševati jo o legendah, pravljicah in sporočilih iz prošlosti... Govorila je polagoma, s tihim in zagrlenim glasom. Tako sem do-znaval iz njenih ust nenavadne pravljice o starih časih, o onih tajinstvenih in pozabljenih dobah, ki jim Maori pravijo »noč«. Maorska beseda »po« pomenja obenem: noč, mrak in legendarne čase, ki se jih niti najstarejši ljudje več ne spominjajo. XVI. Legenda o Pomotuslh. (Po pripovedovanju kraljice Pomare.) »Pomotuiški otoki (otoki noči aili otoki temnih gozdov), ime, katero smo na zahtevo njihovih poglavarjev spremenili rtodavno v T u a m o t u (oddaljeni otoki), so, kakor veš, naseljeni še dandanes z bednimi ljudožrei. Med vsemi otoki naših arhipelagov so bili naseljeni zadnji. Čuvali so jih nekoč vodni duhovi, ki so s svojimi alba-trosklmi krili tako silno bičali morje, da se jim nihče ni mogel približati... Toda že v prastarih časih jih je pobil in uničil bog Taaroa. Šele ko so izginili ti vodni duhovi, so se mogli na otokih naseliti prvi Maori.« XVII. Legenda o mesecih. »Oceanska legenda pripoveduje, da je bilo nekoč na nebu pet mesecev, ki so krožili nad Velikim oceanom. Imeli so človeške obraze, vse bolj razločne kakor ga ima naš sedanji edini mesec, in uročali so prve ljudi, ki so stanovali na Tahitiju. One, ki so dvignili glave, da bi jih gledali, je prevzela čudna blaznost. — Veliki bog Taaroa jih je zato skušal razčarati, toda meseci so se samo razjezili, razločno se je slišalo, kako so skupno prepevali v vsemirju in njihova pesem je bila strašna, bobneča in grmeča in se je vedno bolj oddaljevala. Peli so veličastno pesem in se izgubljali v nepopisnih daljinah. Pod silnim upli-vom boga Taaroa so se pa naposled le vdali, pričeli so trepetati, polotila se jih je vrtoglavost in so napos'ed z gromovitim truščem popadali v ocean, ki se je razburkan odprl in jih požrl. Iz teh petih mesecev so nastali otoki Bora-Bora, Emeo, Huahine, Rajatea in Tubue-Manu.« XVIII. Knez Tamatoa je sedel zraven mene pod dvorno veranefo. To je bilo nekaj dni pred onimi strašnimi dogodki, ki je zaradi njih bil ponovno zaprt v ječo Ta-ravau. Pestoval je na kolenu svojo hčer- ko, princeso Pomaro V. in jo rahlo božal s svojimi ogromnimi rokami. Stara kraljica ju je opazovala z izrazom brezmejne nežnosti in brezmejne otožnosti. Tudi malp kneginja je bila žalostna. V rokah je držala mrtvo ptico in ogledovala prazno kletko z očmi polnimi solz. Bila je to neka pevka, na otoku Tahitiju malo znana ptica, izredna redkost, ki so ji jo bili prinesli iz Amerike in se je je neizmerno veselila. »Loti«, mi je rekla naposled mala princeska, »admiral s sivo brado nam je dejal, da bo tvoja ladja kmalu odplula v deželo Kalifornijo (i te fenua Kalifornija). Ko se boš vrnil, prinesi mi mnogo mnogo ptic, polno kletko. Izpustila jih bom v gozd pri potoku Fataua, da bodo, ko dorastem, živele tudi v naših gozdovih ptice pevke, kakor žive drugod...« XIX. Na otoku Tahitiju je življenje omejeno na morsko obrežje: notranjost je pusta, neobljudena. Pokrajine notranjosti so nenaseljene in obrastle z gostimi gozdovi. To so divjaški predeli, presekani z grebeni nedostopnih gora, polni nenavadne mrtve tišine. Po dolinah, ki so na nenavaden način zaprte od vseh strani z gorami, je priroda mračna in veličastna. Veliki goli vrhovi se dvigajo nad gozdovi visoko proti modremu nebu; tam se po nebu plavajoče oblake. Vsi °bla.ki, ^ jih vetrovi nosijo preko neskonenež morja, se ustavljajo na teh greben Zbirajo se okoli bazaltnih skladov, spn* ščajo se na tla kot rosa, dež ali kot »a* povi v potokih in hudournikih. Dez gosta topla megla napajata v globina nenavadno rastlinstvo, čudne mahove velike praproti. Cisto drugače kakor slap v Boulogbj skem gozdu ali v parku Hyde, navzdol s>'ap potoka Fataue iz>P°a s* ‘ rih tal in ruši s svojim monotonimJtj* triom sicer tako mirno in nemo prirod Do njega se pride po približno kilotnete dolgi poti od zapuščene koče pokoin Huamahine in rajnkega Tahaapaira. P°, prav za prav slaba steza, vodi sko gozd iji mimo ogromnih pečin, zasekan v gorovje. Ta slap je,edinstven na vsi Oceaniji in do njega sva se z Rar~7 često vzpela v spremstvu Tiahuije. 0^ kar se je Tiahui poročila, Rarahu pa Pr selila v Paipet, nisem bil več tam; meseca septembra sva ga z Rarahu z°* pet obiskala, in na ta izlet ne bom niko* li pozabil. _ . Da sva se odpravila na to pot, je bi ^ prvi vzrok Rarahina želja, videti še etj' krat kočo v kateri je bila z obema rt“! nikoma preživela svojo mladost. Vod5® me za roko je stopila pod tedaj že aa' rušeni krov svojega nekdanjega dontf» in molče je ogledovala znane predmet« so lih čas in ljudje pustili nedotaknF Calacmul, Skrivnosti pragozdov na polotoku Yukatami. kjer Carnegiev institut je obelodanil poročilo o ekspediciji dr. Sylvanusa Morleya, ki se ji je posrečilo prodreti globoko v pragozdove na mehiškem polotoku Yu- i katanu in tamkaj odkriti razvaline neznanega starodavnega mesta, ki izvira še iz časov cesarstva Mayev. V tem primeru gre za mesto Calacmul v južnem delu države Campeche v Mehiki, Čigar prve sledove je odkril v decembru preteklega leta neki mladi mehanik iz Texasa. Ko je iskal v divjini »žvečilni gumij«, je nepričakovano naletel na te razvaline, posnel njihov načrt in pozneje obvestil o svoji najdbi oblasti. je bilo najdenih nikov. Sklepajoč iz napisov na teh spomenikih, ki jih je Morley srečno raztolmačil, je bil Calacmul mesto, ki je cvetelo v drugi polovici cesarstva Mayev, torej med letom 364. pred Kristom do leta 551. po Kristu. Med najdenimi spomeniki je tudi krasen vzorec stare kulture Mayev. Na 7 m visokem in 5 m širokem Na tej podlagi se je sestavila posebna i ekspedicija pod vodstvom omenjenega Morleya in krenila 3. aprila t. 1. na pot. Razen Morleya in njegove žene so bili v ekspediciji tudi arheolog Ruppert, arhitekt Bolled, inženjer Stromweyk in več domačinov. Posrečilo se jim je po skici omenjenega mehanika najti razvaline mesta Calacmula. Ekspedicija je na- j šla v razvalinah, ki so relativno še dobro ohranjene, množino dragocenih zgodovinskih predmetov. Med drugim je našla na pr. nič manj kakor 103 kame-nite spomenike, ki so večinoma izvrstno kamenitem bloku so vklesane najra#’* vrstnejše podobe, med katerimi je tudi skupina šestih ujetnikov, ki imajo zvezane na hrbtu. Večina najdenih Ptea’ metov je bila popolnoma zasuta iti P* raščena z gosto travo. Rastlinstvo je ®*’ lo tako gosto, da so se raziskovalci s težkim naporom in največjo te^aV prebijali skozi. Najdbe Morieyeve odprave so zej® dragocene za izpopolnitev našega sp znavanja civilizacije Mayev. Anekdoti. Na smrtni postelji ležečemu sklad* telju Rossiniju je hotel neki prijate] peljati duhovnika, ki naj bi priPira.j umirajočega za pot v večnost. R°ss1 je to odklonil rekoč: »Prisrčno se ti z hvaljujem za tvojo pozornost, ker se, prepričan, da bo skladatelj, ki je nap ta »Stabat Mater«, gotovo našel onpr rajska vrata.« K neki svečanosti je prišel Spontiu' ? zvezi z gradnjo velikega jeza v Bleilochtalu pri Saalburgu so zgradili nov, zelo .visok cestni most, starega pa podirajo. iv neiu svečanosti je prisei opv**v ji/ polnimi prsmi odlikovanj. Neki glasben je pripomnil svojemu tovarišu: »P°g j Spontini nosi toliko odlikovanj, Moza pa nima nobenega.« Spontini, ki ie ... slišal, je odvrnil: »Moj dragi, Mozart ** tudi ne potrebuje.« Stanovanje 4 sobe s kabinetom in drugimi pritiklinami oddam s 1. novembrom. Vprašati Cvetlična ulica 29 I, levo. 3393 Spalnica nova še nerabljena, 2 postelji, 2 nočni omarici, omara, miza in 4 stoli na prodaj. Naslov v upravi. 3707 Mlado dekle, čedno in pošteno sprejmem za dopoldne. Naslov v upravi »Večernika«. 3000 Po dolgi, mučni bolezni, je preminula danes, previdena s sv. zakramenti in vdana v božjo vollo, moja žena, oz. najina mati Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 15. oktobra ob 16.30. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. sveta maša zadušnica lo darovana v ponedeljek, dne 17. okobra ob 7. url v magda-lenski župni cerkvi. VMarlboru, dne 13. oktobra 1932. Filip Oasparin, profesor; Pavel In Leon, sina. Brez posebnega obvestila. 8399 Lepo, dobro ohranjeno lisičjo boo prodam. Vprašati od 12. do 2. v Prešernovi ulici 19. 3101 izposojamo gramofone in plošče po Din 1.— »Sla-ger«, Slovenska 18. 2501 Oddam stanovanje; sobo In kuhinjo Tržaška cesta 82. 3391 Jos. T!chy I Dr. Konces. elektrotehnično podjetje ribor, Slovenska ul. 16, tei. 2756, Izvaja elektrotnstalacije stanovaujsK hiš, vil, gospodarskih objektov. zal°* motorjev, lestencev, svetilk, e*e Lj instalacijskega b laga po konkureu ceni. I605 Prva mariborska zasebna kuhinja, Slovenska ulica št. 28, pod spret01^ luVvUoIvd UHLd oL uO| vodstvom, sprejme še abonente. j bilen obisk se priporoča lastnica^ 6 - Najlepše razglednice 1 mariborske, umetne, d Salon de Pariš L t. d. kupujte v papirnici knjigarne Tiskovne zadrufl® Maribor, Aleksandrova 13 Mariboru. liska Mariborska tiskarna d.d„ predstavnik ;