Vsebina Vsaka zamisel potrebuje ljudi, dajo uresničijo................................... 3 ■ Za nami je leto težkih preizkušenj.............................................4,5 Od tu in tam................................................................... 6,7 Promet počasi raste (Hrvaška).................................................... 8 ■ Nova proizvoda LBZ Petrol........................................................9 Ljudje vedno bolj skrbijo za zdravo okolje...................................10, 11 Razvoj in širitev osnovne dejavnosti............................................ 11 Čaka jih še veliko dela......................................................... 12 O poslovni odličnosti tudi v Petrolu............................................ 12 Petrol še nekaj pusti, država pobere vse........................................ 13 ■ Intranet - sadovnjak informacij za vse zaposlene................................14 V Nafti Lendava nov dosežek na področju ekologije............................... 15 V Nafti Lendava domujejo navdušeni nogometaši....................................16 Večji bencinski servisi in širša ponudba dodatnih storitev.......................17 5. pregeld s strani vodstva......................................................18 4. dan kakovosti - BVQI Slovenija............................................... 18 Biološke čistilne naprave in čiščenje komunalno-fekalnih odpadnih voda na bencinskih servisih in v skladiščih Petrola................................19 Okoljski vidiki poslovanja z naftnimi derivati in drugim blagom................. 20 Evropska unija...................................................................21 ■ Pika na i letošnjemu dobremu sodelovanju........................................21 V letu 1999 .................................................................... 22 Vijuganja v dežju so bila izredno razburljiva................................... 23 Petrol je zmagovalec lige....................................................... 23 Velikonočno-prvomajski šahovski turnir.......................................... 24 Katalonska prestolnica gostila petrolovce................................... 24, 25 Novice iz sveta................................................................. 26 Prišli - odšli.................................................................. 27 PETROL Časopis izdaja Petrol, d.d., Ljubljana Ureja uredniški odbor: Bojana Pečko, Rajko Muljavec, Štefan Prša, Jelka Kušar (urednica), Oblikovanje: Petrol trgovina - maloprodaja, Iris Lukšič, Tehnična ureditev: Janez Jerala, Naslov uredništva: Ljubljana, Dunajska 50, Vodstvo podjetja: dipl.prav. Janez Lotrič, predsednik uprave, Nadzorni svet: dr. Miran Mejak, predsednik, Naklada: 2300 izvodov, Tisk: Delo TČR, Priprava naslovnice: SOLOS d.o.o. □ 1 Marko Gruden, monter specialist in vzdrževalec, že 27 let skrbi, da vse prav »teče«. 8 Promet počasi raste (Hrvaška) Velikonočno pospeševanje 24-25 Katalonska prestolnica gostila petrolovce Namesto uvodnika Nekdo mi je očital, da je naš časopis trobilo uprave, drugi je rekel: Vidi se, da boste kmalu odšli v pokoj, ko si toliko upate. Kdo ima prav? In kaj je dejanska naloga internega časopisa? O tem sem razmišljala v preteklih dneh, ko je minevalo 20 let, odkar sem začela pripravljati svojo prvo številko. Danes priznam, da sem si na začetku vse skupaj predstavljala nekoliko bolj enostavno. Petrol je vendar tako velik, da ne bo težko zbrati primernih novic. Sodelavce je potrebno seznanjati z dogajanjem v celotnem podjetju in na posameznih področjih, prav tako pa tudi z načrti, da bodo vedeli, kakšne spremembe jih čakajo. To pomeni, da je potrebno zbirati novice po posameznih delovnih področjih in pri vodilnih povprašati, kaj nam pripravljajo. Tukaj pa se pojavijo prve težave. Časopis izhaja mesečno, toda najbolj aktualne novice morajo takoj med ljudi, saj se njihov pomen v nekaj dneh lahko razblini (v prihodnje nas bo pri tem reševal intranet, ki ga uvajamo). Obenem načrtov za prihodnost ne smemo objavljati prezgodaj in v podrobnostih, saj gre za poslovne skrivnosti in v čedalje tršem konkurenčnem boju moramo paziti na vsako besedo. Kljub temu ostaja še veliko tem, ki jih je možno posredovati bralcem. In bralci se zanje tudi zanimajo. O vsem hočejo biti obveščeni. Obenem bodo tudi bolj zavzeto delali, če bodo menili, da vedo, za kaj gre. Pravim, »če bodo menili, da vedo«. Da, verjeti morajo, da tisti, ki jim nekaj sporoča, tako misli, da jih ne poskuša zavajati. Toda takrat, ko jim gre dobro, ne razglabljajo, kaj bi utegni- lo tičati za povedanim. Ko pa se položaj nekoliko poslabša, postajajo nezaupljivi in vsako besedo trikrat obrnejo ter poskušajo odkriti past. Čeprav pogosto niti ne vedo, kakšno in katero. Ko zaposleni niso več zadovoljni s plačo in ko se morda celo bojijo za delovno mesto, ali se čutijo drugače prizadeti, vidijo nevarnost in prevaro prav na vsakem koraku. In če se potem pojavi še pisanje, ki nepodpisano potuje po faksih, ali ga objavlja nekakšen rumeni tisk, zaposleni niti ne opazijo, da gre za polresnice, da nekatere zadeve niti ne morejo držati. Zanje velja le eno: tako piše. In takrat ne pomaga nobena beseda. Ljudje morajo sami v sebi pretuhtati zadeve in se dokopati do resnice. Pri tem pa jim ne more pomagati niti trobilo uprave niti pogum nekoga, ki se mu ni treba bati za službo. Jelka Kušar Vsaka zamisel potrebuje ljudi, da jo uresničijo Če hočemo, da bo podjetje uspešno, morajo pri njegovem razvoju sodelovati vsi zaposleni, ki potrebujejo dovolj vztrajnosti, volje in prepričanja, da so na pravi poti. To pa bomo dosegli, če bodo seznanjeni z dogajanjem v svojem najožjem okolju, pa tudi v celotnem podjetju. V razgovorih, ki jih vodimo na raznih ravneh družbe, predvsem pa z zaposlenimi iz območnih enot Trgovine, se pogosto postavlja vprašanje o naši organiziranosti in vodenju poslovnih procesov, o vlogi nadzornega sveta, uprave in tudi posameznikov. Ker smo želeli pojasniti, kako je organiziran Petrol, predvsem pa področje Trgovine, smo na kolegiju vodstva Trgovine pripravili predstavitev organiziranosti z opredeljenimi točkami odgovornosti v posameznih poslovnih procesih in z opisi ključnih nalog vodij na posameznem segmentu. Na rednih spomladanskih srečanjih z vodstvi območnih enot maloprodaje in ob prisotnosti vseh poslovodij in najemnikov bencinskih servisov se poglobljeno pogovarjamo prav o tem vprašanju, v mesecu juniju pa bomo razgovore organizirali tudi po območnih enotah veleprodaje. Razumevanje organiziranosti ter potreb in dejavnikov, ki narekujejo spremembe, je za nas, zaposlene v Petrolu, še toliko bolj ključno, ker je bila organiziranost Petrola v preteklosti dokaj statična in so spremembe šele v zadnjem obdobju postale precej dinamične. Glavni razlog za spremembe v organizaciji tiči v razvoju družbe in spremembah v njej. Določeni stopnji razvoja podjetja ustreza tudi določena organizacija. Podjetja rastejo, se spreminjajo in preoblikujejo iz ekonomskih razlogov in iz težnje po preživetju, bistveni element v tem procesu pa je konkurenca, kise razvija in nas sili k nenehnim spremembam, saj je naš osrednji cilj, da ostanemo prvi in branimo tržno pozicijo. Če je to v maloprodaji samo po sebi umevno in razumljivo ter zgodovinsko pogojeno, je v veleprodaji toliko trše in težje obvladljivo, ker je tudi konkurenca popolnejša in zaradi narave dela potencialno učinkovitejša. Veleprodajno področje pa po količinskem obsegu prometa predstavlja v Petrolu precejšen delež in različni razlogi so zahtevali, da smo prve organizacijske premike storili prav z delitvijo maloprodajne in veleprodajne funkcije v samostojne območne enote, tertako začeli s spremenjeno tržno naravnano kulturo, specializiranim pristopom do veleprodajnih kupcev preko potniških mrež, obenem pa smo specializirali razvoj in vodenje maloprodaje preko zahtevnejših nalog do inštruktorjevv maloprodaji in večjega-vodstvenega pomena poslovodij na bencinskih servisih. Če po dveh letih analiziramo rezultate glede stroškov poslovanja in obsega prometa, lahko z dokazi potrdimo, da je bila organizacijska sprememba pravilna. Res pa je tudi, da ne obstaja ena sama najboljša organizacijska oblika, da niso vse organizacijske metode enako učinkovite in daje oblika organizacije v veliki meri odvisna od okolja, v katerem podjetje deluje. In prav okolje nas nenehno prisiljuje, da iščemo nove oblike tako za racionalizacijo poslovanja in optimalno učinkovitost v maloprodaji preko modemih bencinskih servisov z vidika trženja, kakor tudi ekologije. V veleprodaji pa nas prisiljujejo v kreacijo vedno novih in novih pred-in poprodajnih storitev, pri čemer Petrol takrat najbolj uspešno nastopa, kadar poznamo poslovne procese svojih veleprodajnih kupcev in kadar smo sposobni kreirati celovite ponudbe svojih prodajnih proizvodov, ki jih kupci potrebujejo pri opravljanju svoje dejavnosti. Učinkovitost organizacije je na zunaj vidna takrat, kadar podjetje deluje kot dobro vigran orkester. To je bil glavni razlog, da smo ustrezno organizirali tudi strokovne službe v maloprodaji in veleprodaji, ki so odgovorne za pripravo strategij in za delo z območnimi enotami maloprodaje in veleprodaje, celoten organizacijski ciklus pa bo zaključen letos, ko bodo tudi posamezne strokovne službe preko nagrajevanja neposredno odvisne od rezultatov prodaje posameznih skupin proizvodov, ki jih tržimo v veleprodaji in maloprodaji. Enostavna in jasna organizacija nam omogoča jasno postavljanje ciljev in spremljanje njihovega uresničevanja, od uspešnosti pa so odvisni rezultati, ki jih dosegamo. Postavljanje ciljev mora biti podrejeno uresničevanju strategije in ciljev celotnega podjetja, generalne cilje pa opredeli uprava in jih sprejme nadzorni svet družbe, ki tekoče spremlja rezultate. Cilje s področja trgovine smo januarja podrobno predstavili tudi v našem časopisu, na osnovi rezultatov iz prvih treh mesecev letošnjega leta pa lahko ugotovimo, da jih tako v maloprodaji kakor tudi v veleprodaji uspešno izpolnjujemo. In to je brez dvoma zasluga nas vseh. Da bi bolje spoznali delo v strokovnih službah oziroma sektorjih, ki so specializirani za določeno področje, bomo v prihodnjih številkah našega časopisa predstavili delo sektorja belo blago, sektorja logistike, sektorja velikih kupcev in sistema, sektorja maziv, sektorja kemije, sektorja načrtovanja in razvoja bencinskih servisov in sektorja črno blago, prav tako pa bomo bralce sproti seznanjali z aktivnostmi, ki jih vodimo, a na zunaj morda niso tako zelo vidne in povezane z vsakodnevnimi aktivnostmi. Kakor sem že omenila v uvodu, sem s člankom želela poudariti eno od vsebin razgovora, ki ga bo vodstvo Trgovine imelo z zaposlenimi v območnih enotah maloprodaje in veleprodaje, obenem pa zaposlene seznaniti z dogajanjem, da bi razumeli, kako potrebne so vse spremembe v organizaciji družbe in v poslovnih procesih, ki jih vodimo. Malo resnic velja za vsa podjetja, tri pa prav gotovo držijo povsod in tudi v Petrolu: • dolgoročno je ključnega pomena, da ima podjetje čim nižje stroške, • da podjetje ostane konkurenčno, mora neprestano zniževati stroške svojega poslovanja, • za vsak proizvod, za vsak segment trga, za vse kupce mora biti znana dejanska slika stroškov in dobička. Vse te resnice pa moramo razumeti in se zavedati, da zgolj misli še niso dejanja. Če jih hočemo spremeniti v dejanja, potrebujemo veliko vztrajnosti, volje in prepričanja, predvsem pa vsaka zamisel potrebuje ljudi - nas zaposlene, dajo uresničimo. Mariča Lah B za nami je leto težkih preizkušenj Naj bo podjetje še tako samostojno in dobro organizirano, se ne more izogniti vplivu okolja, upoštevati mora zunanje dogajanje in se mu podrediti. Za Petrol sta to najprej cena surove nafte na svetovnem trgu in vrednost dolarja v primerjavi z domačo valuto. Vendar nanju nismo mogli sami odgovarjati, ampak smo bili odvisni od vlade, ki je določala cene bencinov in s tem usmerjala rezultate našega poslovanja, mi pa smo se morali znajti, kakor smo vedeli in znali. ja v primerjavi z nemško marko oziroma z evrom in s tem tudi s tolarjem. Evro je v primerjavi z dolarjem do sredine julija izgubil 13,3 odstotka vrednosti, do konca leta pa celo slabih 20 odstotkov. Podobno so se gibali tudi tečaji dolarja in tolarja. PETROL 4JAN99 to 30DEC99 PAWS Brent Platfs Dated 7MAR00 Max. 26.720 Min. 9.640 Mean 17.943 Std.Dev.5.061 Last24.540 28 28 26 26 24 ; { | | I t ; 'j£ ; J 24 22 22 $ 20 20 / i ,/ \ b 18 i j j j ;■■■ : - 18 1 16 • | ■ i ! I j ! - 16 14 14 12 12 10 10 o 8 o 1999 FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC In kako smo se znašli v letu 1999? Kakšne rezultate lahko posredujemo svojim lastnikom, ki jih ne zanima, kaj se dogaja okrog nas, ampak hočejo čim več potegniti iz vloženega kapitala? Končno vsakdo kupi delnice tam, kjer pričakuje največji dobiček. NABAVA V letu 1 999 se je cena nafte Brent Dated zvišala za 1 30 odstotkov. Najnižjo vrednost je dosegla februarja, ko je stal sodček 9,64 dolarja, najvišjo pa sredi decembra s 26,72 dolarja, kar je pomenilo najvišjo raven v zadnjih devetih letih. Na razvoj cen je vplivalo več vzrokov: • manjša proizvodnja surove nafte v članicah Opeca, • padec svetovnih zalog nafte na najnižjo raven v zadnjih desetih letih, • povečano povpraševanje po bencinih, • vpliv špekulacijskih nakupov na »futures« trgih, • zima 1 999/2000. Vzporedno s ceno surove nafte so se gibale tudi cene naftnih derivatov. Tako se je bencin Premium Unleaded CIF Med podražil približno za 1 50 odstotkov - s 1 5 tolarjev za liter v februarju na 39 tolarjev v novembru in začetku decembra. Za enak odstotek se je povišala tudi cena plinskega olja Gasoil 0,2 CIF Med in sicer z 1 2,7 na 38 tolarjev za liter. Naraščala je tudi vrednost ameriškega dolar- Količinska nabava proizvodov iz nafte V letu 1999 smo nabavili za 5 odstotkov več proizvodov iz nafte kakor v letu 1998 in 16 odstotkov več, kakor smo načrtovali. PRODAJA Na prvem mestu je potrebno omeniti proizvode iz nafte in zemeljski plin, ki smo ju prodali za 3 odstotke več kakor v letu 1998 in za 16 odstotkov več, kakor smo načrtovali. Prodaja tekočih goriv se je v primerjavi s predhodnim letom povečala za 2 odstotka, v primerjavi s planom za 13 odstotkov. To smo dosegli kljub vedno ostrejšim konkurenčnim pogojem poslovanja, dobri rezultati pa so predvsem odraz agresivne prodajne politike in zanimivih prodajnih pogojev, kakor tudi večjih nakupov kurilnega olja EL v maju in juniju. V okviru veleprodaje smo sodelovali tudi pri 80 javnih razpisih za izbiro dobaviteljev. V glavnem je šlo za dobavo kurilnega olja EL, delno tudi za maziva, avtoplašče, čistila in dodatni asortiment. Lahko rečemo, da smo bili zelo uspešni, saj smo bili izbrani za dobavitelja 70 odstotkov razpisanih količin. Drugih proizvodov iz nafte smo prodali za 12 odstotkov več kakor v letu 1998 in za 12 odstotkov več, kakor smo načrtovali. Če temu prištejemo še primarni bencin, seje prodaja v primerjavi s predhodnim letom povečala za 16 odstotkov, v primerjavi s planom celo za 54 odstotkov. S količinskega vidika je bila najpomembnejša prodaja bitumna, ki se je v primerjavi z letom 1 998 povečala za 1 2 in v primerjavi s planom za 13 odstotkov. Nanjo pa so vplivale večje potrebe trga, zlasti gradnja cest, pa tudi pridobitev novih kupcev. Poleg naftnih derivatov nudi Petrol tudi dopolnilni asortiment in ostalo trgovsko blago, prodaja pa se je v primerjavi s predhodnim letom povišala za 18 odstotkov, a od plana je bila nižja za 2 odstotka. Glavni razlog za odstopanje od plana je bil v tem, da Železarni Zenica nismo dobavili gredic. K uspešni prodaji v maloprodajni mreži pa je največ pripomogla □ Dodatni asortiment in ostalo trgovsko blago 13,1% Drugi proizvodi iz nafte 5,7% Storitve Tekoča goriva 78,6% 3.000 2.500 JS 2.751 - 163 - 6% 2.000 2.588 - 311 2.277 a. 12% 1.500 1.000 500 31.12.97 31.12.98 31.12.99 stanje na dan mobilna telefonija, saj smo prodali kar 80.000 mobi paketov. Uspešno smo prodajali tudi cigarete, časopise in revije, brezalkoholne pijače, pivo v pločevinkah, žvečilni gumi, srečke, modele avtomobilčkov in očala za sončni mrk. Določen delež so prispevale k skupni realizaciji tudi storitve, čeprav za 11 odstotkov manj kakor v letu 1 998, vendar tudi za 11 odstotkov več, kakor smo načrtovali. Razlog za nižji rezultat pa moramo iskati predvsem v manjšem prihodku od provizij, manjšem obsegu komisijskih poslov in sprememb v sistemu za oddajanje bencinskih servisov v najem. Med storitvene dejavnosti spada tudi gostinstvo, ki se je vse leto srečevalo s težavami. K temu je veliko pripomoglo nespretno vodenje sektorja, ponudba, ki ni bila prilagojena navadam potrošnikov, in toga organizacija. V želji, da bi izboljšali položaj, smo motel Podlehnik dali v najem in pripravili pogoje, daje hotel Špik 1. januarja 2000 začel poslovati kot družba, ki je v 100-odstot-ni lasti Petrola. Zaposlenih je toliko delavcev, kolikor jih potrebujemo v nesezonskem obdobju, za sezonske mesece pa bomo sklepali pogodbe za določen čas. Poleg tega je bil pripravljen predlog za reorganizacijo sektorja, ki se bo preoblikoval v samostojno družbo. Opravljenih je bilo tudi nekaj menjav na vodstveni ravni in izbran nov direktor. Kosmati dobiček je bil v letu 1999 za 6 odstotkov manjši kakor v letu 1 998 in za 3 odstotke pod načrtovanim. Rezultat pa je posledica neskladja med spreminjanjem državno priznanih cen bencinov in njihovih cen na svetovnem trgu. Čisti prihodki od prodaje so za 9 odstotkov nad dosežkov v predhodnem letu in za 21 odstotkov nad planom. Čisti dobiček predstavlja 7 odstotkov čistega dobička, doseženega v letu 1998 in 6 odstotkov planiranega dobička. Stroški poslovanja so se znižali realno za 5 odstotkov, kar je posledica kritičnega spremljanja stroškov in stalne racionalizacije poslovanja. Pomemben doprinos k večji ekono- V: mičnosti predstavlja tudi reorganizacija podjetja, izvedena v zadnjih dveh letih. INVESTICIJE V letu 1 999 smo zgradili šest novih in rekonstruirati osem dotrajanih bencinskih servisov. Poleg tega smo zaključili delo na objektih, ki smo jih začeli graditi ali rekonstruirati v letu I 998. V tujini smo postavili štiri bencinske servise in v Zalogu zaključili gradnjo južnega dela skladišča, v skladišču Rače pa smo sanirali rezervoar R9. Zaključili smo tudi gradnjo bistrojev Barje I in II ter restavracije Lom I. Zaključili smo plinifi- kacijo v Tržiču in začeli oskrbovati del mesta z zemeljskim plinom. Dokapitalizirali smo podjetje Petrol Trgovina na Reki, kupili delež v Plinarni Maribor in podjetje Shell Slovenija. KADRI 31. decembra 1999 je bilo v Petrolu zaposlenih 2.277 delavcev, kar je za 1 2 odstotkov manj kakor leto pred tem. Med delavci, ki so zapustili podjetje, je bila dobra tretjina tehnoloških viškov, skoraj enako število ljudi je odšlo na najemne bencinske servise, za 24 delavcev se je zmanjšalo število zaposlenih v motelu Podlehnik, ostali so odšli v pokoj, ali jim je poteklo delovno razmerje za določen čas, ali so nas zapustili sporazumno. DELNIČARSTVO Struktura delničarjev Ko je Republika Slovenija prodala svoj delež v Petrolu, sta postala naša največja lastnika Odškodninski (1 9,36 odstotka) in Kapitalski sklad (6,60 odstotka). Delničarji iz notranjega odkupa in interne razdelitve so imeli 31. decembra 1999 16,26 odstotka delnic, investicijski skladi 10,22 odstotka. Število delničarjev se je v letu 1999 zmanjšalo za 14 odstotkov - s 67.318 na 58.004. Delnica Delnica Petrola je na tretjem mestu za Krko in Lekom glede na tržno kapitalizacijo, ki je na zadnji trgovalni dan v letu 1 999 znašala 52 milijard tolarjev. Enotni tečaj je 30. decembra 1 998 znašal 27.772 tolarjev, 30. decembra 1999 pa 24.807 tolarjev, kar predstavlja 10,5-odstot-ni padec vrednosti naše delnice. Povprečna letna vrednost enotnega tečaja delnice je znašala 26.699 tolarjev. Robert Bolta PIDI, vzajemni skladi 10,2% Slovenska razvojna družba 0,4% Ostalo 47,1% Interna razdelitev in notrajni odkup 16,3% Kapitalski sklad 6,5% Odškodninski sklad 19,4% Enotni tečaj in promet s Petrolovo delnico 32.000 3.'' 000 28.000 to 26.000 24.000 22.000 20.000 18.000 16.000 14.000 - Enotni tečaj | n Od tu tam Učinkovite spremembe ■■ Tudi v OEM Celje smo se aktivno UMM vključili v benchmarking, posebno primerjavo med bencinskimi servisi glede na dosežene rezultate prodaje, posebej še na pripravo ukrepov za njihovo izboljšanje. Za začetek akcije smo izbrali bencinske servise Žalec, Šmarje pri Jelšah in Šempeter, na katerih smo uvedli samopostrežen način poslovanja in akcijo za pospeševanje prodaje MOPO. Prvi rezultati so že tu in so izredno vzpodbudni. • Bencinski servis Žalec je povečal prodajo dodatnega asortimenta za 54 odstotkov, učinki MOPO pa so presegli pričakovanja in pomenijo za 1 95 odstotkov večjo pro dajo kakor v enakem lanskem obdobju. • Tudi na bencinskem servisu Šmarje pri Jelšah se je z uvedbo samopostrežnega načina poslovanja prodaja dodatnega asortimenta povečala za 76 odstotkov, prodaja MOPO pa za 33 odstotkov. • Bencinski servis Šentjur je povečal prodajo dodatnega asortimenta za 11 2 odstotkov. Akcijo smo uvedli na osnovi sklepa kolegija maloprodaje in z doseženim smo lahko zadovoljni. Obenem se nadejamo ugodnih rezultatov tudi na ostalih bencinskih servisih. Naključno izbranim objektom gre vsa pohvala in priznanje za dosežene rezultate prodaje, čeprav so bencinski servisi stari in dotrajani, z nemogočimi prodajnimi pogoji oziroma imajo majhne površine prodajnega prostora. Ko bodo uresničene želje in večletni načrti za celovito obnovo objektov, pa bomo pričakovati še boljše rezultate. Ciril Pirš Velikonočno pospeševanje Vsi smo se že navadili na prijaznost Petrolovih prodajalcev, a da bi ob nakupu dobili tudi pirh, tega seveda nihče ne pričakuje. Toda na bencinskem servisu Voklo II je poslovodja z ekipo pripravil svojim kupcem tudi tako presenečenje. Pred prazniki se zaposleni skupaj s svojimi družinami zberejo na servisu, kjer otroci praznično obarvajo jajca. Te umetnine si je bilo med prazniki možno ogledati, vsak kupec pa je jajce lahko tudi odnesel. In z njim vred prijeten občutek, da je obiskal pravi bencinski servis. Ekipa bencinskega servisa Voklo II resnično združuje prijetno s koristnim. Jože Smolič B Prisilna poravnava nam prinaša škodo Kurilna sezona 1999/2000 je za nami, vendar delo v zvezi s prodajo kurilnega olja EL še zdaleč ni zaključeno. Kupci so blago prevzeli, niso pa vsi poravnali računov, ki jih moramo zdaj izterjati. Predvsem proizvodna podjetja so se znašla v težavah in zlasti največja vse težje plačujejo zaradi svojega slabega finančnega položaja, dodaten problem pa jim povzroča DDV, ki povišuje račune. Novi finančni zakon omogoča kupcem, da sami prijavijo prisilno poravnavo in če jim sodišče ugodi, morajo plačati samo 20 odstotkov dolga. Postopek pa lahko traja tudi celi dve leti in v tem času ne moremo ničesar podvzeti. V naši enoti je sodišče do zdaj odobrilo prisilno poravnavo enemu samemu podjetju, a k sreči njegov dolg ni bil visok. A ob dejstvu, da je naši enoti ostala samo veleprodaja, in da pozimi zavzema prodaja kurilnega olja EL 80 do 85 odstotkov vrednosti, ne moremo pričakovati posebno razveseljivih rezultatov. Patrik Piciga Micka Kovačeva pila, nič plačala... V zadnjih mesecih smo v ljubljanski enoti doživljali prave nočne more. Skoraj ni bilo dneva (noči), da ne bi vlomili v katerega od naših bencinskih servisov. Doživeli smo celo fizični napad na zaposlenega. Stanje se je v aprilu bistveno izboljšalo, kar je predvsem zasluga policije, ki je razkrinkala dve organizirani tolpi, ki sta se ukvarjali z vlomi na bencinske servise. Da pa nista edini, vemo vsi, zato moramo z lastnimi zaščitnimi ukrepi in stalnim posodabljanjem varnostne opreme na bencinskih servisih storiti vse, da potencialne vlomilce odvrnemo od zlobnih namenov ter s tem zaščitimo sebe in imetje. Niso pa samo vlomi tisti, ki polnijo črno kroniko. Zelo veliko imamo tudi pobegov. Storilci se ne ozirajo več niti na video nadzorni sistem, saj si stalno izmišljajo nove prijeme. Trenutno je v modi točenje goriva v avtomobile, ki jim prej odstranijo registrsko tablico, pojavlja pa se vedno več avtomobilov, ki imajo pritrjeno ukradeno registrsko tablico. Varovanju svojih zaposlenih in zaščiti objektov moramo dajati vedno večji poudarek. In to na vseh področjih. Zavedati se moramo, da lahko največ prispevamo k varnosti prav sami, če potencialnih zlikovcev ne izzivamo s tem, da jim damo priložnost za krajo, na primer s štetjem denarja pri odprtih vratih pisarne. Na servisih, ki so ponoči zaprti, bi morali dražje izdelke, telefonske kartice, mobi pakete, zaloge cigaret in podobno, hraniti na določenem mestu. Po dosedanjih izkušnjah vemo, da se vlomilci ne zadržijo v objektu dlje kakor eno do treh minut in v tem času poberejo vse, kar vrednega najdejo. Če najdejo! Zato moramo biti na vsakem koraku previdni, izvajati zaščitne ukrepe ter sodelovati s policijo pri preprečevanju in odkrivanju morebitnih vlomov ter s tem zaščititi sebe in imetje. Edo Škufca Vlomi v naše objekte V zadnjem času se na bencinskih servisih v enoti maloprodaje Maribor dogaja vedno več predrznih kraj, primanjkljaj v blagajni pa morajo pokriti zaposleni na posameznih objektih, saj jim nepridipravi velikokrat uidejo, čeprav naši sodelavci poznajo njihov način dela. Naših bencinskih servisov pa se sredi noči lotijo tudi pravi vlomilci. Tako sta bila v noči z 21. na 22. april izvršena kar dva podobna ropa, pri katerih so tatovi vrgli kamen v izložbeno okno in si s tem omogočili vstop v objekt. Vendar so k sreči odnesli le manjši plen, saj so jih pregnale alarmne naprave, ki so se takoj sprožile. Nekega dne pa je predrzen ropar poskušal iz skladišča na bencinskem servisu kar sredi belega dne odnesti nekaj mobitelov, kar pa sta mu s pravočasnim in pogumnim tveganim ravnanjem preprečila naša prodajalca. Vse to kaže, da od zahodnega sveta ne prevzemamo samo pozitivnega, ampak tudi njegove slabe strani. Želimo si le, da bi bilo takih dogodkov čim manj, saj so ob njih izpostavljeni nevarnostim tudi naši zaposleni. Valerija Rojc Samo plačano blago je prodano Izguba nekaterih kupcev izdelkov blagovne znamke Philip Morris je pomenila po vrednosti velik izpad prodaje in pravo moro pri doseganju planskih ciljev. Ob dejstvu, da to blago predstavlja za našo enoto veleprodaje okrog 40 odstotkov planirane prodaje tehničnega blaga, je iskanje drugih blagovnih skupin, s katerimi bi nadomestili izpad, izjemno težka naloga. Za izgubo kupcev tobačnih izdelkov pa so bili odločilni naslednji vzroki: • dumpinški prodajni pogoji, ki jih nudi konkurenca (TT Ljubljana) za cigarete te blagovne znamke, • prekinitev pogodbe z distributerjem pijač na naše bencinske servise, ki je bil obenem tudi naš kupec cigaret, in je kot grosist oskrboval z njimi svoje kupce, • likvidnostne težave in stalno zamujanje s plačili za dobavljeno blago, ki se v zadnjem času še stopnjuje, pa so nas prisilili v drastično zmanjševanje prodaje, saj ni bilo mogoče dobiti kakovostnih zagotovil za plačila. Na osnovi vsega naštetega smo ponovno poskusili pridobiti tiste kupce, ki smo jih izgubili zaradi konkurence, vendar nismo bili uspešni, saj s svojo ponudbo nismo mogli konkurirati izredno ugodnim prodajnim pogojem drugega prodajalca. Prodajo kupcem, ki slabo plačujejo, pasmo zmanjšali na minimum in še to na predplači- lo, obenem intenzivno izterjujemo neplačane račune. Dolg se postopno zmanjšuje, a ko bo poravnan, bomo verjetno prenehali sodelovati. Zaradi vseh teh problemov, ki spremljajo prodajo tobačnih izdelkov, ocenjujem, da tudi v prihodnje ne moremo pričakovati bistveno boljših razmer, ki bi lahko pomenile ustvarjanje dohodka planirane prodaje teh izdelkov. Kot nadomestilo za izpad prihodkov intenzivno iščem možnosti za povečano prodajo ostalih blagovnih skupin tehničnega blaga, predvsem avtoplaščev in parafina. Z njimi pa bi vsaj do neke mere vrednostno pokrili izpad prodaje tobačnih izdelkov. Prepričan sem, da bi to mogli uresničiti, če bi dosegli še ugodnejše popuste pri dobaviteljih tega blaga. Dobri prodajni pogoji in ugodnosti, kijih že zdaj nudimo kupcem na področju ekologije, bi zagotovo pripomogli k večji prodaji tega blaga pri sedanjih kupcih, pridobili pa bi tudi nove. Naloga je težka, če upoštevamo zemljepisni obseg področja, redko poseljenost prebivalstva in skromen industrijski potencial ter temu primerno povpraševanje po blagu, ob izredno agresivni konkurenci pa bi bil vsak na novo osvojeni kupec, zlasti če je dober plačnik, zelo dragocena pridobitev. Kljub temu, daje sklep o prenehanju prodaje tobačnih izdelkov kupcem, ki slabo plačujejo, zelo težka in je odprla nove probleme, saj terja dodatne napore za pridobivanje novih strank, je ob upoštevanju pregovora »da je samo plačano blago prodano«, vredna take odločitve. Miroslav Gleščič Reševali so nas domači kupci Velikonočni in prvomajski prazniki so po mnenju tistih, ki se ukvarjajo s turizmom, prve lastovke, ki napovedujejo novo turistično sezono. Letos je marsikdo, ki je imel možnost, združil praznike v dolg dopust, ki ga je izkoristil za obisk sorodnikov, krajši ali daljši izlet, ali pa si je celo privoščil dopust v pravem pomenu besede. Ali smo od letošnjega prvega migracijskega vala iztržili toliko, kolikor smo želeli, ali bi lahko morda še več? Po dolenjski »avtocesti« je začela nastajati skoraj nepretrgana kolona vozil v smeri proti jugu že v četrtek, 20. aprila. Žal pa ni bilo kolon ob točilnih agregatih, kakor je bilo pred nekaj leti, in še najbolj so reševali situacijo domači kupci. Naša glavna skrb je bila, kako bi se čim bolje oskrbeli z dodatnim asortimentom. Na marsikaterem bencinskem servisu je bilo skladišče do stropa polno, pa še na hodniku ste lahko videli kartonske škatle. Upamo, da bomo kmalu rešili tudi problem v zvezi z oskrbo belokranjskih servisov s sendviči, saj nihče ne bi smel zapustiti bencinskega servisa lačen ali žejen. No, glede pijače se nad ponudbo ne bi smeli pritoževati, glede hrane pa bi morali storiti še kakšen korak naprej za tiste popotnike, ki bi si radi potešili lakoto s hitro pripravljenimi toplimi prigrizki. Andrej Gerjevič trgovina Kuhajo in postrežejo, kadar se pojavi kakšen gost Vsaj nekaj prometa je potrebno ustvariti Ekipa, ki je bila v službi med obiskom iz Petrola Največji morajo prikolico odklopiti, če hočejo natočiti gorivo Novo Promet počasi raste Dvema Petrolovima bencinskima servisoma na Hrvaškem se je pridružil še tretji -v sami prestolnici države Na bencinskem servisu, ki stoji ob prometni cesti, v njegovi bližini pa ni nobenega drugega obrata, morajo prodajalci poskrbeti predvsem za to, da prodajo čim več ostalega trgovskega blaga. Pogonsko gorivo zaduhajo avtomobili kar sami. S Petrolovim bencinskim servisom v Zagrebu je nekoliko drugače. Na isti strani ceste v razdalji nekaj kilometrov so kar štirje servisi in vsak od njih bi rad pobral čim večji del prometa. Za našega sicer pravijo, da je najmodernejši v mestu in da ima najsodobnejšo opremo, vendar to ni dovolj. Vozniki se pogosto zanimajo za kakovost goriva in vprašajo, od kod prihaja. Dobro so sprejeli možnost, da jim v mehanični delavnici, ki spada k bencinskemu servisu, zastonj zamenjajo olje, gume in filtre, če jih kupijo pri nas. Nekateri zapeljejo avto tudi v pralnico, vendar zaenkrat res še ne bi mogli reči, da zaposlena pralca zvečer od utrujenosti ne čutita rok. In s prodajo plina v jeklenkah - pravijo prodajalci - so zadovoljni, vendar številke kažejo, da ni posebno velika. V bistroju je ponudba velika, gostov pa občutno premalo. Najbolj se na bencinskem servisu lahko pohvalijo s prodajo ostalega trgovskega blaga, ki zajema 25 do 30 odstotkov prodaje. Največ prometa naredijo z rezervnimi deli in pijačami, z igračami in pozimi z vitreksom. In če kakšnega zahtevanega predmeta nimajo, si ga zabeležijo, ker na tak način najbolje spremljajo potrebe kupcev. Prodajajo tudi na kartico Magna, vendar jo imajo samo podjetja, ki jo uporabljajo namesto dobavnice, Petrol pa si z njo zagotavlja stalne kupce. Vse to, in pozornost do strank pripomore, da nekatere že redno prihajajo, gotovo bi jih bilo pa še več, če bi znale zaviti na bencinski servis. Odcep se začenja previsoko, tako da samo najbolj pozorni opazijo, kje je potrebno zaviti z glavne ceste. A to bo najbrž možno urediti in verjetno bomo za popravilo izgubili manj sredstev, kakor jih s tem, da kupci sploh ne pridejo. Jelka Kušar Nova proizvoda LBZ Petrol Dvotaktol za skuterje ■ Tratol Specialno skuterje moM mi1 Vrtna mehanizacija - predvsem majhne rotacijske kosilnice - deluje v specifičnih razmerah, najpogosteje ob visokih zunanjih temperaturah, v prahu in umazaniji ter pod polnim plinom. Olje je zaradi velikih obremenitev in slabega hlajenja temperaturno izredno obremenjeno. Prah in umazanija pa mu poleg tega postavljata še dodatne zahteve glede kakovosti. Sezonska uporaba kosilnic zahteva primerno zaščito pred korozijo, neredno menjavanje olja pa tudi njegovo odlično oksidacijsko zaščito - zaščito pred staranjem. V Petrolovem asortimentu do zdaj nismo imeli olja za vrtno mehanizacijo, za letošnjo sezono pa smo popravili tudi to pomanjkljivost z novim proizvodom Tratol. To je kakovostno motorno olje za mazanje štiritaktnih bencinskih motorjev vrtnih kosilnic, ki jim zagotavlja odlično zaščito pred obrabo in korozijo ter drugimi škodljivimi vplivi iz okolice (umazanija, prah), saj je prilagojeno specifičnim lastnostim, potrebnim za delovanje vrtne mehanizacije. Uporabljamo ga lahko tudi v dieselskih motorjih motokultivatorjev, manjših traktorjev ter v drugih gospodarskih in kmetijskih strojih. Tratol ustreza zahtevam vseh največjih proizvajalcev motorjev za vrtne kosilnice (Briggs & Stratton, Tecumseh in še nekaterih), kakor tudi mednarodnim specifikacijam za motorna olja ACEA E2-96/2.izdaja, API CG-4/SH, MB 228.0, MAN 270 in Allison C4. STIRITAKTnu OLJE ZA Ales Arnsek skuterji izdelka nost m namembnost olja Dvotaktni motorji za skuterje imajo specifične lastnosti, kot so majhne dimenzije, majhna teža, velika specifična moč, veliko število obratov in s tem visoke temperaturne obremenitve pa zahtevajo tudi uporabo specialnih olj. Pri tem ne smemo pozabiti, da so dvotaktni motorji tudi veliki onesnaževalci. Olje, potrebno za mazanje, je možno uporabiti samo enkrat, po uporabi pa zgori v zgorevalnem prostoru. Posledice so neprijeten vonj in oblak modrega dima za vsakim dvotaktnim motorjem. Nova olja za dvotaktne motorje, izdelana po najsodobnejši tehnologiji v sodelovanju z najpomembnejšimi proizvajalci skuterjev, pa se v razliko od starejše generacije dvotaktnih olj odlikujejo po takorekoč brez-dimnem zgorevanju in vonju, ki ne moti. Tako specialno olje za dvotaktne motorje skuterjev- Dvotaktol za skuterje - ponuja zdaj Petrol skupaj s partnerjem Texacom. Dvotaktol za skuterje je specialno visoko kakovostno dvotaktno olje. Kombinacija izbranega baznega olja ter visoko kakovostnih brezpepelnih aditivov zagotavlja učinkovito mazanje, preprečuje mostičenje na elektrodah vžigalnih svečk, odlično ščiti pred rjavenjem, korozijo, obrabo, zatikanjem batnih obročkov, lakastimi oblogami ter učinkovito preprečuje nastajanje usedlin v zgorevalnem prostoru motorja ter v izpušni cevi. Olje se povsem zmeša z bencinom, ker so zanj uporabljena topila z visokim plameniščem, in povečuje zaščito pred obrabo in drugimi poškodbami motorja. Zaradi svoje kakovosti podaljšuje tudi življenjsko dobo izpušnega sistema. Olje Dvotaktol za skuterje je primerno za mazanje vseh ostalih dvotaktnih motorjev in popolnoma ustreza zahtevam najpomembnejših proizvajalcev skuterjev (Piag-gio, Aprilia, Peugeot, Yamaha, Beta, Italjet...), presega pa tudi najstrožje mednarodne specifikacije ISO-L-EGD, JASO FC in TISI. Primeren je tako za sisteme z vgrajenim avtomatskim dodajanjem olja kakor tudi za ročno pripravo mešanice. Pri mešanju goriva z oljem je priporočeno razmerje 50:1 (2 odstotka) oziroma po navodilih proizvajalca motorja. Bojan LESKOVŠEK: Ljudje vedno b zdravo okolje Ko je pred petnajstimi leti prišel v Petrol, je prevzel delo poslovodje v skladišču avtomateriala, ob uvedbi lastne blagovne znamke pa se je preselil v komercialo in se lotil nove naloge, trženja. Ko je bil nato objavljen interen razpis za prodajne predstavnike, se je prijavil za prodajo avtomotivov in bil izbran. Blago je že dobro poznal, nato je obiskoval še tečaje, ki so bili organizirani i/ Petrolu in so mu pomagali do ostalega potrebnega znanja. Sicer pa so prodajni predstavniki še vedno sproti seznanjeni z vsemi novostmi, tako da pri kupcih nikdar ne pridejo v zadrego. Boian Leskovšek prodajni predstavnik za avtomotive Ali je konkurenca pri avtomotivih zelo ostra? Da, pri blagu, ki ga prodajam, torej pri avtomotivih, je konkurenca zelo močna. Na našem trgu se pojavlja 30 do 36 vrst motornega olja, kar pomeni za nas izredno trdo delo. Ponujajo konkurenti celo paleto olj ali samo posamezne izdelke? Prodajalci avtomotivov tržijo celotno paleto, motorna olja, olja za menjalnike, za diferenciale, zavorne in hladilne tekočine. Kako pa premagujete konkurenco? Imate stalne stranke, ki jih uspete obdržati ali se bolj trudite okrog novih? V glavnem imam stare stranke, obenem pridobivam nove. In pridobiti čim več novih kupcev je tudi naš cilj. Konkurenco obvladujemo predvsem s tem, da strankam zagotavljamo redno dobavo dobrega blaga. Končno smo na trgu dobrih 50 let in v tem času smo si ustvarili ime, prodajamo kakovostno blago, poleg tega nudimo kupcem servis, to se pravi, razne analize, ki jih opravlja tehnična služba, svetujemo jim in še kaj. Dobite tudi kaj pritožb na račun kakovosti blaga? Zelo redko. Motorna olja Proton tržimo že dobrih pet let in v začetku je bilo nekaj manjših problemov, a noben ni bil tako pereč, da bi ga šteli med reklamacije. Zmedo je poskusila narediti nelojalna konkurenca, ki je takorekoč preko noči zagledala na prodajnih policah novo vrsto motornega olja, potem je pa poskušala prepričati porabnike, daje slabše kakovosti, daje preveč črno in podobno. Toda tisti, ki so olje uporabili, so ob menjavi ugotovili, da jim Petrol ponuja dobro blago. Kako pa so veliki kupci sprejeli negativne pripombe? So jim verjeli ali so olje sami preskusili? Če neki mehanik ali skupina ljudi pritisne črn pečat, je potrebno veliko truda, da dokažete resnico in spremenite mnenje potrošnikov. Pri tem nam je veliko pomagala tehnična služba. Ob vsakem primeru smo hitro reagirali, poklicali stranko, se z njo pogovorili in ji dokazali, da smo ji prodali kakovostno blago. Tudi mnogi individualni porabniki so se že navadili na Proton. Med tistimi, ki ga še niso sprejeli, se lastniki boljših, novejših avtomobilov odločajo za dražja olja, lastniki starejših in slabših za cenejša olja. Ali je tako tudi pri velikih kupcih? Precej velikih kupcev uporablja olje za di-eselska motorje in med Protonovimi olji se odločajo predvsem za turbo diesel in navadni diesel. To velja predvsem za velike prevoznike, ali za podjetja, ki imajo večji avtopark, za gradbena podjetja, tako da v veleprodaji tržimo predvsem olja za dieselske motorje. Zato je naš največji problem, kako bi pridobili čim več kupcev olja za bencinske motorje. Toda pri tem imamo precej problemov, ker mora veliko serviserjev, ki so pooblaščeni od posameznih avtomobilskih proizvajalcev, v garancijskem roku uporabljati olje, ki ga predpisuje ali priporoča proizvajalec avtomobilov. Tako je pri Oplu, Audiju, VW, Renaultu. Potem pa ostanejo pri prvotni znamki. Ali vozniki, ki so na novo prešli na Proton, za težave dolžijo olje? Do zdaj praktično ni bilo nobene dejanske reklamacije. Včasih se je sicer kdo pritoževal, da je za težave krivo olje, a ko so si iz naše tehnične službe ogledali motor, so ugotovili, da je šlo za okvaro rezervnega dela ali materiala, nikdar pa ni bilo krivo motorno olje. Protonova olja imajo različno kakovost in s tem tudi različne cene. Ali se kupci odločajo glede na kakovost ali glede na ceno? V mnogih primerih igra cena pomembno vlogo. Veliko avtomobilov je starih in zanje uporabljajo lastniki cenejše olje, kupci, ki imajo dražja vozila, pa jemljejo dražje, kakovostnejše olje. Končno pa ga menjajo enkrat na leto, kar povzroča majhen strošek, tudi če je olje dražje. Tako redko ga je potrebno menjati? Da, mnogi proizvajalci določajo menjavo na 15 do 20 tisoč kilometrov, kar pa slabo vpliva na našo prodajo, saj je zato vsako leto manjša. Kako pa reagirate, če stranka noče Petrolovega olja, ampak zahteva drugo znamko? V naši ponudbi so tudi olja drugih proizvajalcev, Valvolina, Castrola, vsekakor pa najprej ponudimo olje lastne blagovne znamke. Toda kupec je za nas kralj in vsak artikel ima svoje kupce. In če ne dosežemo, da bi stranka vzela naše olje, se moramo zadovoljiti s tem, da ji prodamo drugo znamko. Bolje je prodati drugo olje, kakor izgubiti kupca. Vsekakor. m V vašem programu so tudi drugi artikli. Ali je njihova prodaja povezana z oljem? Ponudimo popolno paleto, predvsem mehaničnim delavnicam, trgoviram, avtoprevoznikom, in kupci jo radi vzamejo. Ne samo motornih olj, ampak tudi druge proizvode, ki sem jih že omenil, več blaga je pa vezanega na letni čas. Mislim predvsem na hladilne tekočine, za katere se moramo vsako leto posebej pripraviti, ker so vedno drugačne, bolj kakovostne. Zato se tudi intervali za menjavo podaljšujejo. Ni še dolgo, ko jih je bilo potrebno menjati vsako leto, zdaj prodajamo hladilno tekočino, ki jo je potrebno zamenjati na pet let. In tudi to je problem. Kupca zadovoljimo z boljšo kakovostjo, naša prodaja pa se zmanjšuje. Kako jo pa poskušate nadoknaditi? Nadoknaditi jo poskušamo s tem, da išče- mo nove kupce, v večjih sistemih s pomočjo tehnične službe predlagamo pregled vzorca, svetujemo in podobno. Kako osebno gledate na tak razvoj? Kaj nas čaka? Mislim, da bo za nas vse težje. Poraba bo vedno manjša in prodaja se bo še naprej zniževala. Potrebno pa je seveda priznati, da je to vsekakor prednost pri varovanju okolja in pri skrbi za čistejšo naravo. Sicer gre pa razvoj v to smer, da se bo prodaja vse bolj umikala iz trgovin in z bencinskih servisov ter se ustalila v mehaničnih delavnicah. Zato je naš cilj, da bi pridobili čim več mehaničnih delavnic. Ali so kupci ekološko osveščeni, jim je varovanje okolja pomembno? Ali se kdo celo odloči za določen proizvod, ker meni, da je bolj prijazen naravi? Zavest potrošnikov se izboljšuje. Pred leti so ljudje nenadzorovano odlagali olje, ga zlivali po makadamu ali v bližini gozdov. Danes je njihova zavest na višji ravni. Mnogi skrbijo za okolje, zavedajo se, kaj bi pomenilo, če bi nenadzorovano uničevali motorna olja in druge tekočine. Res pa je tudi, da smo mi kot proizvajalci dolžni prevzemati od porabnikov motorna olja in poskrbeti za pravilno uničevanje. Ali porabnikom zdravo okolje toliko pomeni, da se odločijo za boljše olje? Da, nekateri se res, predvsem tisti, ki imajo boljša vozila, pa v gozdarstvu se odločajo za biološka olja, na primer za Protonovo biološko olje Verigol bio. Porabniki vedo, da se v naravi razkrojijo in z dobro kakovostjo preprečujejo prehitro uničenje naših zelenih površin. Jelka Kušar Razvoj in Širitev osnovne dejavnosti Sektor tuji trgi deluje v okviru področja drugih poslovnih dejavnosti, ki poleg tujih trgov zajema še plinsko dejavnost in gostinstvo. V sektorju tuji trgi je zaposlenih osem sodelavcev, ki so razmeroma mladi, saj njihova povprečna starost doseže 33 let. Izobrazbena struktura pa je na visoki ravni - trije so zaključili podiplomski študij MBA, trije so univerzitetni diplomirani ekonomisti, ena sodelavka ima višjo, druga srednjo izobrazbo. Glavna naloga sektorja je strategija nastopanja na posameznih trgih jugovzhodne Evrope ter koordinacija med matičnim podjetjem in neodvisnimi družbami na tem področju. Operativne naloge so razdeljene v tri segmente: komercialno vodenje prodaje naftnih derivatov na tujih trgih, analitika in planiranje ter podpora odvisnim družbam. Komercialna funkcija, ki jo opravljajo trije sodelavci, zajema vse od oblikovanja ponudb, sestavljanja pogodb, finančnega spremljanja kupcev do koordinacije zalog ter odpreme iz skladišč v Kopru in Lendavi. Analitika in planiranje sta nujen sestavni del poslovanja, in sta globalno povezana z analitiko in planiranjem na ravni družbe, vendar je bolj usmerjena v sprejemanje dnevnih komercialnih odločitev, v kalkulacijo cen in primerjavo s konkurenco, s katero se srečujemo na trgu. Podporo odvisnim družbam izvajamo tako, da sodelavec iz našega sektorja večino de- lovnega časa preživi v odvisni družbi, kjer pomaga usposabljati nove sodelavce. Glavna naloga je seznanjanje sodelavcev z načinom in sistemom dela,ki ga zahteva Petrol, s kulturo poslovanja podjetja in z naftno industrijo na splošno. Te naloge opravljata dva sodelavca, prvi v Petrolu Trgovina d.o.o. Rijeka in drugi v Petrolu BH Oil Company. Poleg rednega dela pripravljamo razvojne projekte za vstop na nove trge, skupna vlaganja z raznimi partnerji ter za razvoj logistike na tujih trgih. Vse to kaže, da so naloge v sektorju zelo dinamične, in ob obisku oddelka bi marsikdaj našli zelo malo sodelavcev za pisalno mizo. Trgi, ki jih obdelujemo, so postali zanimivi po razpadu Jugoslavije in končanih vojnih vihrah. V tem času se je namreč zelo oslabila moč velikih naftnih družb s tega področja, delno zaradi fizičnega uničenja kapacitet Energopetrola v Bosni kakor tudi zaradi zaostalosti v tehnološkem razvoju in neprilagajanju novemu ekonomskemu tržnemu sistemu. Zato se je na Hrvaškem in v Bosni zelo razvila zasebna ponudba, ki je v obdobju nizkih svetovnih cen zaslutila dobre zaslužke. Na Hrvaškem je kar 150 od 430 bencinskih servisov last zasebnih podjetij, v Bosni pa celo 370 od skupno 500. Tu smo našli svojo tržno nišo, kajti zasebniki so se obnašali po tržnih zakonitostih in kupovali naftne derivate tam, kjer so bili cenejši in boljše kakovosti. Veliko pa je pripomogel k širitvi naše prodaje celovit servis, ki ga sektor tuji trgi v povezavi z odpremnimi službami v skladiščih in organizacijo transportnih uslug nudi pri organizaciji dobav. Razvoj in širitev naše osnovne dejavnosti, prodaje naftnih derivatov in gradnja maloprodajne mreže, je v Petrolovem strateškem načrtu ena od postavljenih usmeritev. Širitev poslovanja na tuje trge pomeni za Petrol rast v prihodnjih letih, ki je doma ne moremo pričakovati ob dejstvu, da se ob razvoju gospodarstva in pospešeni širitvi konkurence poraba naftnih derivatov manjša. Strategijo razvoja na hrvaškem in bosanskem trgu smo pripravili za prihodnjih 10 let in zajema nadaljnje širjenje veleprodaje, gradnjo maloprodajne mreže ter nujne spremljajoče logistike. Razvoj dejavnosti na teh dveh bližnjih trgih nam bo lahko odskočna deska za nastop na ostalih področjih nekdanje Jugoslavije, kjer se položaj po zadnji vojni v Zvezni republiki Jugoslaviji počasi umirja. Ksenija Pirš Stupan m čaka jih še veliko dela Petrol si je v dolgoročnem strateškem načrtu postavil za cilj, da bo postal vodilna slovenska energetska družba in med drugim v ta namen ustanovil sektor plinske dejavnosti. Pravočasno smo spoznali, da bo dolgoročno potrebno nadomestiti manjšo prodajo naftnih derivatov, ki se vedno hitreje umikajo ekološko bolj sprejemljivim in neoporečnim energentom, med katere vsekakor spadata tudi zemeljski plin in utekočinjen naftni plin. Sektor plinske dejavnosti je že na začetku delovanja dosegel dobre rezultate, ki so se odražali v pridobitvi koncesije za zemeljski plin v občini Tržič in za utekočinjen naftni plin v občini Idrija. V letu 1 999 in v začetku letošnjega leta pa smo dobili še koncesijo v občini Beltinci (zemeljski plin) in Semič (utekočinjen naftni plin). Zdaj se pripravljajo oziroma odločajo o izdaji koncesije še v nekaterih drugih občinah. V krajih, kjer zemeljskega plina ni možno dobavljati, bomo porabnikom ponudili ute- kočinjen naftni plin, ki predstavlja idealno dopolnilo. V ta namen smo ga začeli tržiti tako industriji in večjim porabnikom ter distributerjem kakor individualnim odjemalcem. Zato smo lani sektor kadrovsko in strokovno dopolnili. Ker konkurenčna podjetja, ki imajo dolgoletne izkušnje s trženjem utekočinjenega naftnega plina, po- Dejavnost in načrti sektorja plinske dejavnosti nujajo iz dneva v dan ugodnejše pogoje pri najemnini in uporabi plinskih rezervoarjev, smo se odločili za nov agresiven pristop za doseganje zastavljenih ciljev - biti med najboljšimi in najuspešnejšimi v Sloveniji tudi pri distribuciji utekočinjenega naftnega plina individualnim porabnikom. Za sodelovanje pri akviziciji, trženju in servisiranju plinskih rezervoarjev smo pridobili področne montažerje - akviziterje, ki po pooblas- tilu Petrola tržijo plinske rezervoarje za potrebe industrije, obrti in individualne porabe. S takim pristopom in z nudenjem najboljših pogojev dosegamo že zelo dobre rezultate, ki vodijo do visoko zastavljenih ciljev. Glede na dejstvo, da smo v primerjavi s svojimi konkurenti prisotni na plinskem področju razmeroma kratek čas, se bomo morali v prihodnje izredno an- Igažirati predvsem pri propagandi in predstavitvi plinske dejavnosti, ki je bila do včeraj v domeni drugih distributerjev. K temu bo poleg akviziterjev in zaposlenih v sektorju veliko pripomogla prodajna mreža Petrola. Na koncu bi le omenil, da bomo morali v letošnjem letu vložiti ogromno energije ter izkoristiti vse izkušnje, da bomo v skladu s planom ter pričakovanji uprave družbe in delničarjev uspeli doseči mesto na plinskem trgu, za katero smo prepričani, da nam tudi pripada. Boris Kovač O poslovni odličnosti tudi i/ Petrolu V Petrolu smo zapisali, da je naše poslanstvo: s poslovno odličnostjo v največji meri zadovoljiti interese svojih poslovnih partnerjev. Zastavili smo si tudi zelo ambiciozne cilje. Želimo, da bo Petrol v naslednjem tisočletju drugačen -v poslovanju odličnejši in zaposlenim prijaznejši. Želimo postati podjetje z največjim prihodkom in z najvišjo poslovno rastjo. Kakovost svojega poslovanja želimo potrditi z osvojitvijo slovenske nagrade za poslovno odličnost. Če hočemo uspeti, se moramo zavedati, da pot do nagrade ne bo niti lahka niti kratka. TQM ali celovito obvladovanje kakovosti ali poslovna odličnost ali kakorkoli jo že imenujemo, ni nekaj, kar lahko preprosto dobimo. Spremeniti moramo sistem dela in način razmišljanja. Pravzaprav bomo morali razviti novo poslovno kulturo. Veliko se bomo morali ukvarjati z: • veščinami vodenja, • oblikovanjem in nadzorom poslovnih procesov, • opredelitvijo in nadzorom poslovnih procesov • prenosom dela pooblastil na sodelavce, • vzpostavitvijo pravičnega sistema za nagrajevanje uspešnosti posameznikov, • predlogi za izboljšave... Uprava Petrola se tega zaveda, zato je sprejela sklep o imenovanju delovne skupine za poslovno odličnost, ki jo sestavljajo Iztok Bajda, Anton Balažič, Rok Blenkuš, Robert Bolta, Mateja Božič, Rok Cuderman, Anja Kocjančič in Jana Škrinjar. Delovna skupina je že imela prvi sestanek, na katerem si je zastavila dva zahtevna cilja: • vzpostaviti sistem za merjenje odličnosti po modelu evropske nagrade odličnosti, • doseči slovenski finale v letu 2002. Prepričana sem, da bomo uspeli doseči oba, kajti sodelovanje v skupini razumemo zlasti kot preskok v medsebojnem sodelovanju, medsebojni izmenjavi izkušenj in v učenju. Anja Kocjančič m Najemni bencinski servis Petrol še nekaj pusti, država pobere vse Rudi ŠALAMON je bil med prvimi i/ Petrolu, ki so vzeli bencinski servis v najem. Delo je dobro poznal, saj ga je kot prodajalec začel opravljati leta 1978 v Velenju, leta 1984 pa je v domači Ponikvi začel delati kot poslovodja. Od leta 1991, ko je postal najemnik, pa je nabral že toliko izkušenj, da bi z njimi lahko pomagal marsikateremu začetniku. Kadar se združita veter in sneg, tudi najširša streha ne pomaga Leta 1 990 je v Petrolu padla dokončna-odločitev, da bomo nekaj bencinskih servisov oddali v najem. Na prvem seznamu je bilo pet objektov, prevzeli pa naj bi jih dotedanji poslovodje. Fantje so se zbrali ter skupaj razmislili o možnostih, o tem, kaj jim novi položaj lahko prinese, kaj bi utegnili izgubiti. In ker še nihče pri nas ni imel izkušenj, so se morali odločiti sami. Med kandidati za najemnika je bil tudi Rudi Šalamon, poslovodja v Ponikvi. Tako kakor ostali štirje ni vedel, kaj ga čaka, ponudbo pa je sprejel zlasti zato, ker je lahko še naprej delal v domačem kraju. Bencinski servis je bil ob prevzemu že precej star in potreben popravila. Res ni bil na seznamu tistih, ki naj bi jih v celoti modernizira- li, nekaj pa je bilo do zdaj že storjenega. Petrol je postavil nove agregate in povsem obnovil počeno steno zgradbe. Zdaj je obljubil, da bo popravil še drugo steno. Objekt je odprt vsak delavnik do 1 6. ure, ob sobotah dopoldne in 2 uri ob nedeljah. To se pravi, da je Rudi Šalamon vsak dan na delovnem mestu, da prostih dni ne pozna. Prodajalca pa ne more nastaviti, saj za dva človeka ni dovolj dela. A ker ima včasih vendarle kakšen nujen opravek, za nekaj ur na mesec najame študenta. Tako ne bi mogel ostati doma niti če bi zbolel. Pri zdravniku ni bil že polnih 15 let in delal je tudi takrat, ko je imel 39° vročine. Posledice se mu žal že poznajo in priznava, da se ne počuti več tako dobro kakor nekoč. Trdo je zlasti pozimi, ko cele dneve brije veter in sneg vse zame- te. Toda takrat se močno zredči tudi število strank, tako da promet skoraj za polovico pade in zadošča komaj za pokrivanje stroškov. V zadnjertf času pa prihaja manj kupcev še zato, ker so v Ločah odprli nov bencinski servis. Vendar vse ni samo črno. Res se tudi v Ponikvi ustavljajo vozniki, ki natočijo samo za ti- soč tolarjev, a več je takih, ki do vrha napolnijo rezervoar. Promet se je izboljšal takrat, ko je bila v Petrolu sprejeta odločitev, da bomo sprejemali vse kartice, medtem ko so prej vozniki, ki niso imeli Magne, odhajali nakupovat na konkurenčni bencinski servis. Podporo je prinesel tudi zavod za blagovne rezerve, ki je izpraznil rezervoar v Ponikvi, v katerem je hranil bencin, tako da ga je Petrol lahko napolnil s kurilnim oljem EL. Vse Salamonove stranke sicer še ne vedo, da lahko na »svojem« bencinskem servisu dobijo ta energent, kljub temu je prodaja dobra. V Ponikvi in okolici pa se toliko ljudi greje s kurilnim oljem, da bi se najemniku splačalo strankam dostavljati blago s cisterno. Zato se je v Petrolu že pozanimal zanjo, vendar je ne more dobiti. Od ostalih goriv najbolje prodaja evro 95, saj ima precej voznikov nove avtomobile. S tem misli Rudi Šalamon na domačine, saj tranzitnega osebnega prometa takorekoč ni. Skozi kraj pa vozi precej izletniških avtobusov, vendar bencinski servis od njih nima koristi, ker se na njem ne ustavljajo. Tako je šolski avtobus edini, ki mu povečuje promet. Žal so tudi tovornjaki bolj redki gostje. Med vozniki osebnih vozil mnogi prihajajo zato, ker je postrežba še klasična. Zlasti ženskam - pravi najemnik - je všeč, da jim nekdo priskoči na pomoč. Nekatere pa se vendarle opogumijo in se poskušajo naučiti rokovati z natakal-no pipo. Kolikšen je uspeh, Rudi Šalamon ne pove. Ne pozabi pa omeniti, da so se mnoge stranke čudile, pa tudi godrnjale, ko je dieselsko gorivo postalo dražje od bencina. Menile so, da Petrol sam povišuje cene, kadar se mu 1 «. f Mm Najemnik Rudi Šalamon El S skupnimi močmi gre hitreje zahoče in katero se mu zazdi. In Rudija Šalamona je stalo precej truda, preden jim je dopovedal, da ni tako. Majhen prodajni prostor Rudiju Šalamonu ne daje možnosti, da bi nudil kupcem zelo širok izbor ostalega trgovskega blaga. Poleg tega je v kraju več drugih trgovin, ki so prav tako odprte tudi ob nedeljah, obenem imajo nekoliko nižje cene. Zato prodaja na bencinskem servisu ni taka, kakršno bi si želel resen trgovec. Blago, ki ga že ima na policah, naroča po lastni odločitvi, kadar pa v Petrolu nabavijo nove artikle, mu jih pošljejo v preizkušnjo. Problem pri nabavi pa nastane takrat, ko mu pošljejo prevelike količine. Tako je nekoč naročil le nekaj komadov čokolade, poslali pa so mu celo škatlo, ker naj bi drugače ne bi- lo možno. Seveda je rok uporabe potekel, ko je prodal komaj polovico in ostalo je moral vrniti, ko je pa bilo možno. Večino blaga dobi iz Petrolovega skladišča, nekaj mu pripelje kar prodajalec, na primer Era in Tobačna tovarna. Toda račun naslovi na Petrol, ki ga tudi poravna. Prav tako najemnik pošilja izkupiček v podjetje, saj je vse blago (ne samo naprave) Petrolova last. Podjetje pa mu nakaže maržo, ki Rudiju Šalamonu pripada po pogodbi kot zaslužek, pa tudi vsoto, iz katere poravnava vse tekoče stroške, elektriko, telefon, vodo, odvoz smeti. Neposredno iz svojega zaslužka plačuje računovodjo, ki ga Petrol ne priznava kot strošek, Rusi Šalamon pa sam vodi le tekoče računovodstvo, medtem ko se bilance in večjih obračunov ne upa delati. Tako je urejeno po sedanji pogodbi, tista, ki jo bo kmalu dobil, bo za najemnika mor- da boljša. V vsakem slučaju pa bo še naprej varčeval kakor doslej, ko je stroške znižal, kolikor je mogel. Včasih morda celo pretirano, saj pozimi ogreva samo trgovino (pa še te ne pretirano), medtem ko ostajata skladišče in WC mrzla. Ali je to zdravo, ne razmišlja. Zagotovo pa nekaj privarčuje. Sicer pa Rudi Šalamon pravi, da mu Petrol še nekaj pusti, država pa je kruta in vse pobere. Nekako bi še razumel, daje član obrtne zbornice v Šentjurju, ne gre pa mu v glavo, da mora biti obvezno včlanjen v Gospodarsko zbornico Slovenije ter za to plačevati 4.500 tolarjev mesečne članarine. Od zbornice pa ne dobi drugega kakor nekakšen mesečni bilten, brez katerega bi lahko mirno shajal. Jelka Kušar NOVOST, ki naj bi pomagala ozdraviti bolezen počasnega pretoka informacij INTRANET informacij za vse zaposlene Sredi aprila je na elektronske naslove vseh zaposlenih v Petrolu prispelo obvestilo, da je končno (beri, po dolgih mesecih priprav) zaživel intranet. Tiste, ki so sodelovali pri prevetritvi idej in pri prvih korakih uresničevanja drugačnega načina internega komuniciranja, je novost prijetno presenetila. Vsi ostali pa si boste gotovo morali šele vzeti čas za brskanje po Petrolovih intranet straneh in si nato ustvariti mnenje o njem. Kljub temu pa si že zdaj drznem zapisati, da gre za novost, ki utegne ozdraviti kronično bolezen počasnega pretoka informacij znotraj podjetja. Zakaj sploh intranet? Večina raziskav o zadovoljstvu zaposlenih, ki so bile v zadnjem času narejene v Petrolu, je opozarjala, da ljudje pogrešajo informacije. Poleg tega je bilo možno zaznati tudi majhno zaupanje do sporočil, ki pridejo zvrha podjetja. Zaposleni so torej kljub obstoječim možnostim za interno komuniciranje, kot so interni časopis, obvestila in neformalne poti obveščanja, še vedno tožili, da je informacij premalo. Prav zato se je pred časom pojavila ideja o ustanovitvi intraneta, torej nekakšnega »hišnega« interneta, ki bi informacije ponujal le zaposlenim in ne bi bil dosegljiv zunaj podjetja. Kako je intranet nastajal? Tudi tokrat se je izkazalo, da je pot od ideje do izvedbe trnova, a kot kaže, nam je vseeno uspelo narediti prvi korak. Ob podpori sektorja informatika in skrbnikov za posamezna področja intraneta smo uspeli oblikovati zunanjo podobo in prve vsebine. m Soseda je pravkar vrnila sposojeno metlo, zdaj mora prevzeti še pošto, potem bo začel čistiti okrog objekta Kakšen je intranet danes? Intranet se od ostalih načinov komuniciranja znotraj podjetja razlikuje prav po svoji dinamičnosti. Tako kot njegov predhodnik -internet - je živ medij, ki se ne spreminja le zato, ker bi tako želel urednik ali skrbniki, pač pa se prilagaja željam in potrebam vseh. Intranet tako soustvarjajo tisti, ki na njegovem naslovu prebirajo novice, pošiljajo mnenja, komentarje, ocene in predloge, kakor tudi oni, ki poskušajo te predloge upoštevati. Tako je možno trditi, da intranet zares zaživi šele takrat, ko se ne spreminja le iz dneva v dan, ampak iz ure v uro. Zaradi lažjega in uporabnikom bolj prijaznega iskanja in branja prispevkov smo Petrolov intranet razdelili na osem večjih tematskih sklopov. Poglavje informacijski servis prinaša podpoglavja podpora odločanju, operativni informacijski sistemi in dokumentarni sistemi. Sicer pa je naloga informacijskega servisa tudi seznanjanje uporabnikov z novostmi, ki se nanašajo na poslovne aplikacije ter posredovanje raznovrstnih dogodkov, ki se nanašajo na informacijsko tehnologijo. V rubriki interno komuniciranje je največ informacij, ki utegnejo zanimati vse zaposlene. Poleg podpoglavja obvestila, so tu še odmevi, vesti o najrazličnejših dogodkih v Petrolu ter koristne misli o pomenu dobrih odnosov med zaposlenimi in vodstvom, o pomenu dobre obveščenosti zaposlenih in podobno. Kadri v Petrolu je naslov rubrike, za katero bodo skrbeli v sektorju ravnanje s človeškimi viri, v njej pa bo mogoče najti napotke o koristnem branju, nasvete za boljše in uspešnejše delo ter nepogrešljive uporabne informacije o premestitvah, internih razpisih delovnih mest in še o čem. V registru veljavnih predpisov, za katerega bodo skrbeli v pravni službi, bodo na voljo akti in predpisi, ki so pomembni za podjetje in zaposlene. Rubrika trgovina je tudi na intranetu med tistimi, ki bodo imele zelo razvejeno strukturo. Podpodročje maloprodaje bo tako sestavljeno iz stalnih informacij (organizacijska shema, program dela po posameznih sektorjih, informacije o poslovanju z Magna kartico, o najemništvu in podobno) ter iz tekočih informacij, ki jih bodo nedvomno najbolj veseli zaposleni na bencinskih servisih, a tudi marsikdo drugi bo tu gotovo našel kaj zanimivega. Področje kakovost je namenjeno informacijam, povezanim s certifikatom ISO 9001 ter z nadaljnjo izgradnjo sistema kakovosti. Soupravljanje je rubrika, ki bo redno prinašala novice o delu sveta delavcev, predvsem pa vam bo omogočala, da se tudi sami vključite v soupravljanje. Ali kakor je v uvodu na intranetu zapisala predsednica sveta delavcev: »Povejte, kaj vas žuli, sprašujte, predlagajte... več glav več ve.« V rubriki tehnologija objavljamo obvestila, članke, navodila, tehnične informacije in nasvete, ki predstavljajo dodaten vir samo-izobraževanja. Po besedah skrbnikov te rubrike naj bi bila namenjena predvsem zaposlenim na bencinskih servisih. Za konec pa še nekaj. Zelo preprosto je ugotoviti, da je ena od »bolezni«, ki razsajajo po podjetju, prav slaba obveščenost in preštevilne slepe ulice, po katerih potujejo informacije. Težko pa je najti pravo zdravilo. Pri tem včasih pomagajo dober nasvet ali izkušnje drugih. Prav po izkušnjah drugih velikih podjetij smo se zgledovali pri uvajanju intraneta, ki smo ga seveda poskušali kar se da prilagoditi svojim razmeram. A tako kakor pri njih, je tudi pri nas intranet odraz želja in sposobnosti vseh zaposlenih pri komuniciranju. Zato ne odlašajte! Že danes obiščite naslov http://petrol12.petrol.si in si oglejte Petrolov intranet. Odzivajte se na novice, ki vam jih prinaša. Komentirajte, ocenjujte, povejte, kje vas čevelj žuli... Zavedajte se, da tako dobro kakor slabo komunikacijo ustvarjamo ljudje, ki pri njej sodelujemo. Na kratko, na dan z besedo! Ines Vrenko V Nafti Lendava lUafta Lendava nov dosežek na področju ekologije Z novim peskalnim strojem so posodobili postopek za antikorozijsko zaščito kovin Nafta Lendava je znana po tem, da se ne zavzema za čisto okolje le na papirju, ampak to uresničuje tudi v praksi. Pri varstvu okolja že od nekdaj pomaga sosednjim podjetjem, s svojimi bogatimi izkušnjami in nasveti pa tudi drugim ustanovam in podjetjem v državi. Nedavno pa so v Nafti Lendava zabeležili nov pomemben delovni dosežek: v sektorju strojegradnja, ki ima že dobrih 55 let izkušenj s projektiranjem, izdelavo, montažo in remontom raznih naprav in opreme na energetskem in raznih kemijskih področjih, so uvedli sodoben in okolju prijazen postopek za antikorozijsko zaščito kovin. V okviru projekta »Posodobitev antikorozijske zaščite - peskanja« so nabavili peskalni stroj P-2000. Vrednost projekta je znašala 1 7 milijonov tolarjev, vložena sredstva pa se bodo povrnila v dveh letih. »Veliko zaslug za izvedbo projekta ima tudi država Slovenija. Pomemben del denarja smo v skladu z veljavno zakonodajo in dokumenti za celovito sanacijo Nafte Lenda- va dobili iz dotacije za osnovna sredstva, namenjena reševanju okolja na osnovi elaborata o upravičenosti projekta, ki ga je potrdilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti,« je povedal vodja projekta Darko Marton iz Naftine službe strategije, kakovosti in razvoja. »Z nabavo stroja za peskanje in uvedbo nove tehnologije za antikorozijsko zaščito kovin so bili doseženi naslednji učinki: • preprečevanje uhajanja prašnih delcev v okolje, m • povečevanje produktivnosti za 100 odstotkov, • zmanjšanje delovne sile za tri sodelavce ter njihova razporeditev na druga ustrezna dela, • za 50 odstotkov manjša poraba energije, • manjši materialni stroški zaradi večje obstojnosti ab-razivnega sredstva, • nižji stroški za manipulacijo. Z investicijo novega peskalnega stroja se torej izboljša postopek za korozijsko zaščito kovin z vidika ekoloških vplivov na okolico, izboljša se varstvo pri delu, poveča produktivnost ob manjši porabi potrošnega materiala, energetskih medijev in zaščitnih sredstev,« je dodal Marton. Stroj je dobavilo podjetje Living d.o.o. iz Nove Gorice, ki ga je Nafta Lendava na podlagi javnega razpisa izbrala kot najugodnejšega ponudnika. Po navodilih dobavitelja so stroj montirali sami delavci sektorja Strojegradnja iz Nafte Lendava. Z njim je možno peskati obdelovance, ki so široki 2000 mm, visoki 400 mm, njihova dolžina pa lahko znaša tudi 1 2 m. Štefan Prša Zaposleni so si z zanimanjem ogledovali novo pridobitev 87 let nogometa v Lendavi v Nafti Lendava domujejo navdušeni nogometaši Aprila 1913 se je mladina v Lenda- vi odločila, da bo ustanovila nogometno društvo in kmalu zatem so sklicali občni zbor ter izvolili vodstvo kluba. Za klubski dres so izbrali črne hlače, rdečo kapo in belo srajco z všitim znakom društva AFE. Kot najvažnejši dokument, ki je potrdil delovanje, so sprejeli statut društva. Prvo prijateljsko srečanje so odigrali avgusta 1 913 z moštvom športnega kluba iz Čakovca ter izgubili. Že naslednjo nedeljo pa so premagali mladince iz Preloga kar z 4:0. Leta 1919 je oblast prepovedala delovanje vsem klubom, tako da je dejavnost ponovno zaživela šele po trianonu. Na prvo tekmo v Murski Soboti so se Len-davčani pripeljali s konjsko vprego in zmagali. V naslednjih letih so odigrali več prijateljskih tekem in se 1935. vključili v II. razred ljubljanske nogometne podzveze - okrožje Maribor, kjer so zasedli 3. mesto. Poleg tega so s prostovoljnim delom in ob pomoči premožnejših domačinov zgradili nogomet- no igrišče, tako da jim ni bilo več potrebno igrati na travniku. Po kapitulaciji Jugoslavije je bilo Prekmurje priključeno Madžarski in nogomet je za nekaj časa zamrl. Toda že leta 1941 so se Lendavčani vključili v nogometno podzvezo Szom-bathely, kjer so igrali do leta 1944, ko je bila vsa dejavnost zaradi vojne prekinjena. Po drugi svetovni vojni so se nogometaši Lendave vključili v tekmovanje mari- m borskega okrožja. Leta 1946 so zased- li 1. mesto in nato uspeli na kvalifikacijah za vstop v slovensko nogometno ligo, kjer so postali prvaki Slovenije za leto 1946. S tem so se uvrstili v prvo zvezno nogometno ligo in se obenem preimenovali v nogometni klub Nafta. V prvi zvezni ligi so dobro začeli, a ker niso dobili obljubljene pomoči, seje Nafta znašla v hudih finančnih težavah. Po izpadu iz prve zvezne lige je tekmovala v slovenski ligi in dosegala lepe uspehe. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je bila organizirana državna nogometna liga, ki je štela 21 moštev. Med njimi so bili tudi nogometaši Nafte, ki so v prvem letu tekmovanja zasedli 15. mesto in si s tem zagotovili obstanek v ligi. V naslednji sezoni je klub osvojil 17. mesto in leta 1993 izpadel iz I. državne lige, tako da zdaj nastopa v II. državni ligi. Vendar tekmovalci niso izgubili poguma in se zavzeto borijo naprej. Franc Horvat LET NOGOMETA V LENDAVI EV LABDARUGAS LENDVAN NK “NAFTA'