n
VV>tv-k
►> •v€RSKI-ilST-ta-MLADINO- (<
1Q40—1041
So. Urban pri Ptuju.
Tudi k Sv. Urbanu prihuja »Lučka«, ki jo vsi zelo radi beremo. Vedno nestrpno pričakujemo, kdaj nam jo gospod katehet prinesejo v šolo. V »Lučki« mi prav posebno' ugaja povest »Drejče in radio« pa tudi »Oveneli šopki«. — Dragi Luekarji in Lučkariee! Molimo in prosimo tudi mi ljubega Jezusa za mir, da nas obvaruje pred vojsko, ki dan za dnem grozi. Gotovo nas boi ljubi Jezus uslišal in njegova Mati Marija. Le prosimo našo dobro Mater Marija, zakaj ona nam bo pomagala. Saj še nikoli ni bil nihče završen, kdor je njene pomoči prosil. — Anton Zelenik, učenec IV. razreda ljudske šole pri Sv. Urbanu pri Ptuju.
Vse uganke o »Lučki« št. 3 so pravilno rešili še sledeči: Lončar Alojz, Plevel Mihaela, Romšak Tilka, Kue Ana, Skubin Slavka, Kosirnik Pavla, Tomažič Ana, Anica Erjavec, Milar Marija, Ustar Mira, Ivica Podmenik, Kovač Jožef, Berkopec Pavla, Zupančič Micka, Kokolj Tajda. Oman Pavel. Ivo Pavšič, Zemljič Milivoj, Rožman Fanika. Majda in Ana Kramar,^ Magdič Marija, Pirc Ana, Arhnavar Martin, Mlinar Soinja, Štefka Božič, Prelec Marija in Verica Gradišnik, Ribarič Miha, Mule Viktor, Petrič Danijela, Žnidaršič Stanislav, Škrbec Franc, Mlakar Terezija, Šudar Darija, Kočevar Kristina, Petrič Marija, Plos Marija, Kos Janez, Kozole Ankica, Ferjančič Frančiška, Kožuh Julijan, Molk Tončka, Pogačar Poldka, Miklič Ivan, Micika Pliberšek, Turk Janez, Šteleer Ivan, Alojz Damijan, Jereb Pavel, Kunstelj Francka, Lavrič Verica, Kržič Nada, Hren Majda. Ivan Pucihar. Markelj Metka, Premelč Josipina, Ivica Ko-košar, Vičič Miranda, Kosi Ivče, Marica Berce, Židan Ivan. Novak Marija, Angela^ Dežman, Močnik Marjan, Vladimir Petrič, Krašovec Nataša, Urbas Ivan, Irena Rebolj, Jakš Franc, Robič Marija, Franc Pečarič, Vavpotič Konrad, Sotlar Marija, Nered Janez, Makše Marcela, Nace Golob, Fabjan Marjeta, Valand Metka, Seliger Ana in Drago, Maček Dora, Gril Matilda, Jarc Malka, Slabe Ivanka. Župančič Marija. Novak Angela, šolar Marjan. Rešetič Boris, Vodopivec Ivanka. Možek Ludvika, Pogačnik Franc, Frangež Jožef, Troha Zorka, Štebih Anton.
Tum stoji pa hlevček, lepi hleučeK Betlehem.
A. Gorogranec:
Pojdimo v Betlehem!
Zvezdice z hite leskečejo, lučce drobne trepečejo; angelci božji rajajo, dol na zemljo prihajajo.
Tiho pristopijo angelci k Materi, polni milosti, in jo pozdravijo iz srcu:
•»Zdrava, Muriju, mati Bogu!'
Jezuščka oroče poljubljajo in mu zvestobo obljubljajo... Detece Jezušček očke odpre, sladko se o angelce božje zazre.
Tudi mi pojdimo o Betlehem; čuku nas Jemščkov sladki objem,, čaka Marijinih rok blagoslov, ki nas bo srečne spremljal domov.
Tončkov sveti večer.
Tonček leži nepremično v svoji postelji in gleda skozi edino okno, ki ga ima pred seboj. Zunaj zavija burja in meče cele šope snežink v šipe. Ubogi fant! Kako se je veselil svetega večefa, kako lepe načrte si je izdelal — pa je vse splavalo po vodi. Zdaj leži tu z zlomljeno nogo. Oči ima vse zasolzene, ko premišlja svojo nesrečo. Deset dni je komaj tega, ko so imeli fantje na vrtu tekmo, kdo se bo namreč naj višje povzpel na golo hruško. Prav na vrh ni priplezal nihče. Edinole Tonček se ni zbal višine in ne tenke veje. Ponosno je zakrilil z roko in vzkliknil: »Fantje, tekmo sem dobil!« Isti trenutek pa se je veja zlomila in Tonček je obležal nezavesten pod drevesom ... Zavedel se je šele zvečer. Noga mu je tičala v težkem povoju in silno ga je bolela.
»Uvala	bogu,	da se	le	kaj hujšega ni zgodilo. Lahko bi
se bil	ubil,«	mu	je	govorila kuharica Ana in mu znašala
knjige in razne posladke v tolažbo.
Ana je seveda tako govorila, ko ni vedela za njegov prelepi božični načrt. In zdravnik mu je povedal kar naravnost, da celih šest tednov ne bo smel iz postelje. Takrat je Tonček zajokal na glas. Šest tednov! In čez dober teden bo Božič. Prišel bo sveti večer in ne bo se sincl ganiti, nikakor ne bo mogel storiti tega, kar je Jezusu že v 7.ačetku adventa obljubil. Uboga šivilja Liza! Tvoj Božič v podstrešni izbi bo tudi letos ves žalosten. Bolehna si in tako zelo revna. Ko bi bil zdrav, bi ti v tem tednu veliko nabral in ti naredil vesel sveti večer. Tako pa... Zopet je zajokal.
Sveti večer pa je skrivnostno tiho prihajal skozi okno v Tončkovo bolniško sobo.
Očka in kuharica Ana sta se vrnila iz mesta vsa obložena z raznimi zavoji. Tiho sta vstopila v obednico, kjer je že stalo božično drevesce in pod njim čudovito lepe jaslice. Odložila sta zavoje in odšla vsak na svoje delo: Ana v kuhinjo, očka pa je pričel s pripravami za veselo praznovanje svetega večera.
Medtem se je popolnoma stemnilo. Tonček	je zaspal. V sanjah ie zagledal	pred seboj božje
Dete, ki se mu ljubeznivo smehlja; »Ker ti ne moreš k meni v cerkev, sem prišel jaz k tebi. Povej mi, Tonček, česa si želiš?« Mali bolnik je sklenil svoje ročice in prosil: »Jezušček, samo eno stvar si želim. Obišči namestd mene	bolno	šiviljo	Lizo	in	jo potolaži, ker	je vsa zapuščena
in žalostna.«	Tisti	hip	pa	je zagledal pred	seboj podstrešno
Lizino izbo. šivilja sedi pri mizi in šiva. Nenadoma zažari vsa sobica v zlati luči. Pred srečno Lizo se ziblje v oblakih božje Detcce in dviga roko v blagoslov ...
Ko se je očka prepričal, da Tonček trdno spi, je primaknil k bolniški uostlji mizico, postavil nanjo razsvetljeno božično drevesce, lepo razporedil darila in odprl vrata v obednico, kjer so se blestele jaslice. Nato je zbudil Tončka.
Aj, kako se je fantek vsega tega razveselil. Ves blažen je strmel v božično drevesce, nato pa je pričel pregledovati
darove. Naenkrat pa je stisnil svoj obrazek med dlani in je bridko zajokal.
Očka se je prestrašil. Sedel je k sinčku na posteljo, ga nežno objel in dejal: »Tonček, kaj ti je vendar? Ali ti niso všeč darovi? Povej, kaj želiš? Vsako prošnjo ti bom uslišal.«
»Ali res?« se je nasmehnil Tonček skozi solze. In povedal je očetu svojo obljubo, ki jo je naredil v začetku adventa
zaradi siromašne Lize, povedal pa tudi svoje prelepe sanje, ki jih je pravkar imel.
Očka je svojega dobrega fanta znova objel in ga poljubil: »Tonček moj, to, kar si mi zdajle povedal, je zame najlepše božično darilo. Do zdaj te nisem poznal. Nocoj šele sem zagledal pod tvojo neugnano fantovsko živahnostjo plemenito in usmiljeno srce. Kako vesela mora biti to uro tvoja mamica, ki gleda z nebes na naju...«
Očka in Ana sta prenesla Tončka v obednico, kjer je bilo pripruvljeno za štiri ljudi. Tu je zdaj Tonček, toplo zavit, s svojega sedeža dajal povelja. Kuharica je znašala darove: tri nare toplih nogavic, volneno ruto, copate, zavojček sladkorja, ltave in moke, potico in še mnogo drobnarij.
Nato so poklicali Lizo, ki je vsa drgetalu od mraza. Ko so ji pokazali darila in ji dopovcduli, da je povabljena na večerjo, ni mogla verjeti. Na glas je zajokala: »Sam Jezu-šček me je uslišal. Cel mesec nisem nič zaslužila, ker sem
tako hudo bolna. Mislila sem že, da boin morala o Božiču umreti — zdaj sem pa	tako	bogata...«
Niso ji dovolili, da	bi o	tem	še govorila. Le očka	ji	je
omenil, da bo lahko vse	borcične	dni pri njih	obedovala	in
da ji bo odstopil toliko	drv,	da	jih bo imela	za vso	zimo
dovolj. V roko ji je stisnil bankovec.
To je bil Tončkov najlepši sveti večer
Nedolžna Devica Marija o hleočku pobožno kleči.
In dete v plenice povija — seva ji raj iz oči.
Hvaležni Bengalček.
Misijonar Gabrič pripoveduje: Noren je bil sirota. Dopoldne so mu pokopali mamico in popoldne sem ga sprejel v našo misijonsko šolo. Dal sem mu
nove hlačicc, ki so mi jih poslali dobrotniki iz domovine za sirote, saj revček ni imel skoraj nič na sebi. Šel sem z njim v kapelico, da se zahvalim Očetu sirot, da mi je dal dobrotnike, ki mi pomagajo, da podpiram Njegove siromašne otročiče.
Noren me je prosil, da ga popeljem k njegovi sestrici, ki je bila v Soli pri čč. sestrah. Med potjo me je spraševal, od kod sem, ali bom skrbel zanj, ali mu bom dal vsak dan poln krožnik riža in take stvari. Nenadoma me pogleda s svojimi črnimi, živahnimi očmi: »Oče, ali imaš tudi ti mamico, tako dobro kot je bila moja mamica?« Zelo me je ganilo to otroško vprašanje. »Seveda, Noren, še imam mamico, zelo dobra je, tako dobra, da me je poslala sem v Bošonti, da skrbim zate,« sem mu odgovoril. »Oče, ali je tvoja mamica zelo daleč? Rad bi šel k njej in se ji zahvalil, da te je meni poslala,« je nadaljeval Noren.
»Ona je zelo daleč, moral bi poprej preplavati sedem morij, prebresti sedem rek in preplezali sedem gora (bengalski izraz za »zelo daleč«). A ti lepo moli zanjo, in jaz ji bom pisal, da jo imaš rad in da si ji hvaležen, ker me je tebi poslala. To jo bo veselilo.«
Noren je ponosno pripovedoval svoji sestrici, da ima njegov novi oče mamico, ki ga je poslala iz daljne zemlje, da zanj skrbi.
Kako vzvišena je materinska ljubezen! Toda še bolj vzvišena je žrtev matere, ki daruje Bogu svojega sina, saj tako tolaži sto in sto žalostnih src.
Božična.
Dvoglasni mladinski zbor z orglami, harmonijem ali klavirjem Gibko, a ne prehitro.	Anton	Jobst.
1. Tem	- no	je	po	-	sta	-
2. Iz	- pol -	nje	-	ne	že	-
3. Brž	v hlev -	ček	te	-	ci	-
F=*
/
1. vse je 7.a-spa - lo. Le Be - tle-hem ču - je in
2. sve-tu vve-se - lje. Do-bro - ta ne - skončna prev-
3. ro - ve ne - si - te. Tani De - te vas ča - ka vse
Paiasi tn nežno.
u v u j
1. v lu - či ža - ri.
2. ze - nia sr - ce,
3. zem-lje Gos-pod,
itan	j
e^=p—t^=F=±
Zadržano.
Krepko.
	f—-l5	J5=r,htkz ta
jj-8 •'===;' ' ‘ j	au- -p- >	M [ ( » *■ > v
1. Na sla - mi - ci v hlevčku Zve-
2. ko z ra-ja na zem-ljo kri-
3. ki dal bo za - kla-de vam
t=3=
-p—p-
1. li - čaf
2. lat-ci
3. svojih
t:*,
£ ,
le - ži. Na
T-y-sr u
sla-mi-ci v hlevčku Zve-hi - te, ko zra-ja na zem-ljo kri-do-brot, ki	dal bo za - kla - de vam
J -
Na
ko
Car
2. lat
3. svo
SSfeis
jih do - brot,
-0----------------•
Zadržano.
 p—*-——p—=,	S-—t?—
p	Y	TS"
1. sla	-	mi -	ci vhlev-čku	Zve
2. z ra	-	ja	na	zem -	Ijo	kri
3. dal	bo	za	- kla -	de	vam
li - čar le - ži. lat - ci hi - te. svo - jih do - brot.
Si
r
X*
I
-rf-
rtzd
Kaj se vam zdi, pastirci vi.
72
■
D rejce in radio.
6.	O prijetnostih in zoprnostih 1. aprila.
Drejče ima učiteljico za klavir, a vsako' soboto ga pride druga gospodična s knjigo pod pazduho, učit angleščine. To je mis (gospodična) Bigor.
Ta mis pa gre Drejčetu še bolj na živce ko učiteljica klavirja.
Velika je, suha, nekoliko smešna, hudo stroga in mnogo grdo navado ima, da Drejčetu daje domače naloge. To je zelo neprijetna stvar in Drejče naloge sovraži. Pomislite, pretekli teden je moral desetkrat prepisati besede, ki jih je v nareku napisal napačno, in dve celi uri se je mučil s to kaznijo. In še včeraj je moral poleg vsega drugega dela trikrat spregati stavek: »I am kile«, po naše »jaz sem len!«
Tn te zoprnosti se ponavljajo vsako soboto!
Drejče je svoje težave potožil mami. Ta pa mu je rekla: »Sam si kriv, Drejče, zakaj se pa vsega ne naučiš!«
Drejče njenega odgovora ni bil vesel, vendar pa si ni upal še naprej jezikati. Pač pa je začel globoko premišljevati, kako bi sam na lep način gospodično Bigor odvadil, da bi vendar že nehala s temi nalogami. A nič pametnega mu ni prišlo na misel. Res ima učenec tudi svoje počitnice, recimo o Božiču, o Veliki noči in še druge. Leto ima tri sto pet in šestdeset dni, toda ali v vseh teli dneh najdeš eno samo uro, ali najdeš saino eno sekundo, ko bi fantek sedmih let smel mis Bigor dati ukor? Ne najdeš je!
Res, življenje je neznosno!
Drejče išče sveta pri mačku. Toda odkar je bil zaprt v klavir, noče z Drejčetom spregovoriti nobene besede.
Drejče tudi ne sili vanj, bo že sam poiskal način, kako bi mis poučil. Minil pa je mesec februar, potekel je marec, nalog pa še ni zmanjkalo.
Končno se je približal april. Tedaj pa se je Drejčetu posvetilo. Iznašel je krasen načrt. Prvič v svojem življenju je gospodično težko čakal.
Prišla je, natančna in kakor za boj pripravljena. Drejče pa je zelo prijazen in zoper svojo navado ji steče naproti.
»Dober dan, mis, kako se kaj počutite? Zelo sem vesel, da vas vidim.«
»A? O? Res?« se začudi mis, zraven pa se ji dobro zdi.
Izpod svojega smešnega klobuka se kislo nasmehne in pri tem pokaže dolge zobe, kakor da bi hotela koga popasti.
»Da, mis, res, res!« zatrjuje Drejče.
Brž pa še dostavi:
zahteva. Še več,
Učiteljica
angleščine.
?■*
»Pomislite, mis, očka in mama sta mi kupila nov radio aparat!«
»O! O!« se začudi mis, »ja/ menila, da vaši Starši nočejo radio, pa ne kupijo, ker vi ne pridni.«
To je Drejčeta nekoliko zmedlo, ker se na nesrečo ni znal dobro lagati.
»Da, mis, vseeno so ga kupili.«
In zdaj ljubeznivo predlaga:
»Če hočete, bom radio vam na čast poskusil.«
»Hočem,« je mis takoj pripravljena.
»Potem pa kar v sprejemnico stopite, mis. Radio je v pisarni takoj zraven, pa bom pustil vrata odprta in boste lahko poslušali.«
»Dobro,« reče mis in je vsa vesela, da je Drejče postal tako vljuden in postrežljiv.
Mis se torej v sprejemnici zlekne v udoben naslanjač in se že naprej veseli glasbenega užitka.
»Odprl bom radio Ljubljana,« se oglasi Drejče v sosedni sobi, »ravno zdaj namreč oddaja zanalašč za učiteljice.«
»A, o!« ponovi mis, »zanalašč za učiteljice?«
»Da!« reče Drejče zadovoljno, »srečo imava.«
Mis Bigo,r dvigne glavo; res ima srečo.
»Nujbrž kak koncert?«
»Ne, predavanje. Ste pripravljeni, mis? Zdaj se pričenja.«
I)a, mis je pripravljena. Lagodno se ziblje v naslanjaču. Iz sosedne sobe pa se zasliši rezek in visok glas:
»Učiteljice so včasih zelo dolgočasne — (mis se zdrzne)
—	učijo in učijo, ne da bi znale nehati — (mis se v naslanjaču presede) — in dajejo domače naloge, ki nehajo) še manj — (oči sc mis zabliskajo). Naloge, to je krivično, to se pravi otroke mučiti, in morale bi jih delati učiteljice za kazen, ker tuko slabo poučujejo — (mis se duši od jeze)
  Ali ste razumele, gospodične učiteljice? Ne smete več
dajati domačih nalog — Če oltrok že v šoli dela, naj ima vsaj doma mir!«
To pot pa mis Bigor ne vzdrži več. Čisto po tihem vstane in pokuka v pisarno. Soba pa je _ prazna, nikjer nobenega človeka, nikjer radia!
Glas pa še naprej govori, rezek in visok glas, ki je čisto podoben Drejčetovemu, kadar si ta zatisne nos.
»Naloge, to je hudobno, to je neumno! Otroci zavoljo njih jokajo, zato nalog ne bi smeli dajati!«
Vsa divja od jeze zapazi mis Bigor, da je zastor čudno nabuhnjen. iCo pa stopi tja, plane izza njega Drejče, skače veselo po sobi in se, reži:
»Prvi april, prvi april! Ali sem vas potegnil!«
Mis pa je menda že pozabila, da se danes ljudje tudi še smejo šaliti, kajti čof, čof! sta Drejčetu zapeli dve kloh futi okoli ušes.
»A! O!« zavpije mis od jeze. »Kolikšna nesramnost! Za kazen boste desetkrat napisali sprego stavka: T ani insup-portable (Jaz sem neznosen)!«
Ubogi Drejče! Zakaj mu pa ni hotelo priti na misel kaj bolj pametnega?
Vi
Vsem Lučk ar jem in Lučkaricam želi prav oeliko božičnega veselja
Dedno vdani Urednik.
Nežica in Poldek pri Rožnati ribi.
8.
Rožnata ribica požvižga morskim konjičkom. Brž priplavata dva, da bi ju Nežica in Poldek zajahala. »Joj, kako sta ljubka! Doslej sem jih videla samo naslikane,« pravi Nežica ter enega zajaha. Poldek pa že sedi na drugem in takoj pričneta svoje popotovanje. Kako zanimivo je gledati vsemogoče morske živali! Med njimi so tudi morski klobuki, podobni razpetim dežnikom, od njih pa visijo dolgi trakovi.
Zdaj prijahajo nad cel travnik cvetlic. »'Po so žive cvetlice,« pravi Rožnata ribica, »naše morske vetrnice. Le poglejta, kako se kar same odpirajo in zapirajo!« »Joj, Kakšne lepe čope imajo in kako mehke!« vzklikne Nežica in eno poboža.
Pošta malega Jezusa
Iz Žužemberka.
V nedeljo 17. novembra je imela naša šola lepo slovesnost. Blagoslovili in odkrili smo nov šolski prapor. Zjutraj ob osmih smo imeli svojo mašo s skupnim obhajilom. Pred mašo so imeli g. katehet lep govor, nakar so blagoslovili prapor. Na eni strani prapora je slika sv. Alojzija, na drugi strani pa svetih bratov Cirila in Metoda, vse krasno vezeno. Popoldne po litanijah je bila v dvorani Prosvetnega društva deklamacija, petje in pravljična igra »Triglavska roža«. Igra je vsem zelo ugajala.
Majdiča Štor, učenka 3. razreda ljudske šole v Žužemberku.
Iz Semiča.
Čitala sem v Mali Cvetki, kako slovesno so obhajali god Male Terezike na Kodeljevem pri Ljubljani. Tudi pri nas smo imeli 6. oktobra lepo slovesnost. — Naš gospod župnik so se v neki težki zadevi priporočili Mali Tereziji od deteta Jezusa in bili so uslišani. Zato so njej ua čast
dali postaviti krasno kapelico zraven farne cerkve. — Krasna je bila prva oktobrska nedelja. Sonce je sijalo kakor malokateri dan. Zato smo se v velikem številu zbrali pri popoldanski pobožnosti, da počastimo Malo s. Terezijo. Po litanijah so nam gospod župnik razložili pobožno življenje te svetnice in jo priporočali posebno mladini. Nato so blagoslovili kip svetnice in takoj se je razvila slovesna procesija iz cerkve proti njenemu novemu domu. Prve so šle belo oblečene deklice in gospodične učiteljice, ki so delale red. Za njimi so štiri deklice z venčki na glavi nesle ves z rožami okrašeni kip. — Še nekaj Vam moram povedati: Jaz se vozim iz Semiča v Šmihel v meščansko šolo. Zjutraj moram zgodaj vstati, da se peljem z vlakom v šolo. Častite sestre in gospa profesorica so zelo prijazne.
Pozdravljam Vas, gospod urednik, in vse Lučkarje in Lučkarice.
Kokošar Tinka,
učenka I. razr. meščanske šole v Šmihelu.
*
Iz škal.
Ali ste že kdaj slišali kaj o naših lepih Škalah? Gotovo ne. Zato sem sc odločila, da Vam jin jaz na kratko opišem. Severno od Savinjske doline je lepa Šaleška dolina. V njej se ponosno dviguje prijazen grič Škale. Pod hribom ti oko uzre rudnik, na katerem srečaš trudne rudarje. Na obrazu se jim pozna, kako težak in grenak je njihov vsakdanji kruh. Po vsej dolini in še v Skalah se širi iz tega premogovnika neprijeten voni — vonj po premogu. Toda Škale so vseeno lepe in vesele. Saj jim vsako jutro, ko sonce pokuka izza gor, pošlje svoj prvi sij. Mili zvon farne cerkvice vrhu grička se vsak dan že v ranem jutru oglasi in pošilja vsej dolini pozdrave. V Škalah je lepa cerkev, župnišče, kaplanija, občina in šola. Sredi teh hiš se šopiri lepa, košata lipa. Če jo pogledaš, se ti dozdeva, kakor da čuješ vprašanje: »Mar ni lepa škalska fara?« V Škalah imamo tudi lep društveni dom. Ustanovljen je tudi dekliški krožek. Da krožek vedno napreduje, skrbi gospod katehet. Gospod katehet se trudi tudi z Marijinim vrtcem in nas vsak mesec enkrat povabi k angelski mizi. Igrati tudi znumo. Priredili smo že dve igri. Učenci škalske šole smo radi veseli. Zato Vas prosim, gospod urednik, du bi objavili v vsaki Lučki kakšno veselo pesmico. Naučili se jo bomo in peli v cerkvi in doma.
1.	decembra ima dekliški krožek namen prirediti akademijo. Veliko bi bilo naše veselje, če bi na ta dan nastopa lahko pozdravili v naši sredi tudi Vas, gospod urednik, in vse Lučkurje. Vsem skupaj pa pošiljam lepe pozdrave.
Sonja šurc, učenka VI. razr. v škalah.
+ Naš! rajni prijateljčki +
tMariju Vajdu, učenka VI. razr. ljudske šole Sv, Toma/ pri Ormožu. Umrla je dne 22. septembra 1940. — Prehitro si nam umrla iti odšla od nas. Kakor prelepo belo cvetko Te je večni Vrtnar utrgal i/ našega Marijinega vrtca in Te ponesel v nebeško) domovino, kjer boš pri nebeški Materi prosila za svoje domače, /a svoje vzgojitelje in učitelje in za vse svoje tovariše in tovarišice iz Marjinega vrtca.
t Mihelič Franc, učenec 3. razr. ljudske šole na Homcu pri Kamniku, umrl dne 22. junija 1940. Že tri leta ga je mučila nevarna bolezen, bil je pri mnogih zdravnikih, pa nobeden mu ni mogel rešiti mladega življenja. Bil je star komaj 10 let, ko je odšel med nebeške krilatce. Vednoi je z veseljem prebiral »Lučko«. Bil je priden učenec in član Marijinega vrtca. Čeprav je bilo slabo vreme, ga je spremljalo na zadnji poti 200 součencev in součenk, vsi s šopki, ki so mu z njimi zasuli prerani grob. Ob odprtem grobu smo zapeli pesem »V slovo«: »Počivaj nam tovariš mili v tihotnem grobu tu sladko; težko, težko ti dokončati življenje bilo je mlado. — Ljubili smo se, skup učili; zdaj se ločiti moramo; tolaži nas le misel ena, da se v nebesih vidimo.«
Ulčar Jane/.. učenec 5 razreda na Homcu.
Nesreča na pokopališču n Frankolovem.
Naše ljubljene sestrice in součenke ni več mod nami. Dne 23. septembra 1940 si se vesela napotila v šolo. Po šoli si šla po »Jezusove dneve« v župnišče. Ker pa g. provizorja nisi našla, si šla na pokopališče obiskat grob svoje drage stare mamice. Da bi bolje videla njeno sliki*, si stopila na kamnitni podstavek. Po nesreči se je gornja marmornata plošča odtrgala in Te pokopala pod seboj. Nezavestna nisi več slišala, kako smo l'e klicale me in tvoji starši. Tako srečna si še bila, da si prejela sv. maziljenje. Rada si hodila v cerkev in prejemala sv. zakramente in šola Ti je biln drugi dam. Z jesenskim cvetjem smo ti postlali jamico, tihi kotiček miru, Kjer snivaš svoj poslednji sen. Ob toplih poslovilnih bes«'daii g. provizorja in g. šol. upravitelja smo vsi zaplakali. — Tvoja součenka Ivanka, II. razred osnovne šole. Tvoja sestrica Rozina, I. razred višje ljudske šole v Frankolovem.
t Jožica Potočnikova, učenka IV. razreda meščanske šole v Vojniku, se je letos
4.	novembra smrtno ponesrečila. Ubil jo je električni tok. Še par ur se je mlado življenje ustavljalo smrti, dokler ni ob 10 zvonček naznanil, da je Jožičina mlada duša' splavala med svoje...
Bila je najboljša učenka in s svojim lepim vedenjem je dajala zgled vsem učencem. Sodelovala je pri mladinskih društvih, povsod srečna in vesela, kakor mora biti vesel le tisti, ki ima čisto srce. Bila je vzorna Marijina družbenka.
—	S teboj Jožica je odšel del naše mladosti. Polna si bila zdravja in veselila si se mladosti, a Vsemogočni je hotel drugače ter Te tik pred maturo poklical k sebi, da ne bi okušala bolečin in težav tega sveta. Ko smo Te spremljali tja, kjer si našla svoj zadnji dom, ki ie bil ves obsut s cvetlicami, nam je krvavelo naše srce. Ta ozki prostor ne sme biti konec Tvoje lepote. Ostati moraš pri nas: Tvoj zgled, Tvoja pesem, Tvoja vzorna mladost. Vemo, da Ti je sedaj lepo. Bila si nam zvesta luč in hoditi hočemo po poti v življenje, kakor si hodila Ti.
Jožica Tujnšek, učenka 4. razreda meščanske šole v Vojniku.
t Gale Ivko iz Dev. Mar. v Polju. Umrl 7. nor vembra 1940. Dragi Ivko! Blag, dober in priden fantek si bil. Kdolr koli Te je poznal, vsak Te je imel rad.	Bilo te je samo veselje.	Na
smrtni postelji	si prepeval »Mogočno	se
dvigni«. Rad si hodil v cerkev in kako lepo si znal moliti. Pred štirimi leti Te je zapustila Tvoja osemletna sestrica Vidka, ki Te je tako ljubila. Na praznik Vseh svetnikov si rekel svoji mamici: »Cc ne bom mogel iti na Vidkiu grob, me boš pa ti tja ponesla.« Ivko nisi mogel iti sam, čez teden dni so Te ponesli k sestrici in Te položili v hladen grob. Gotovo je Vidka prosila v nebesih pri Jezusu, da Te je poklical k njej. Sedaj počivaš	poleg	sestrice in čakaš	vstajenja. — Dragi ivko	111
draga	Vidka!	Prosita za nas,	za svoje starše in bratca,	ki
žalujejo za vama, prosita za nas, da pridemo tudi mi k vama, kjer je neminljiva pomlad in veselje brez konca.
Anžur Joži in vsi Tvoji prijatelji.
Uganke*
1. Kdo si prej nogo zlomi: ali tisti, ki pade z lestve, ali tisti, ki pade z zvonika?
2. Kdo izmed apostolov je bil lovec?
3. Katero drevo je brez korenin?
4. Nihče in nobeden stopita v prazno hišo. Nihče pride ven. Nobeden pride ven. Kdo ostane v hiši?
5. Kmet ga vidi vsak dan. Kralj ga vidi redko. Bog ga nikdar ne vidi.
6. V Ljubljani stoji drevo. Na drevesu je toliko listov, kolikor je kapljic v Ljubljanici. Na vsakem listu sedi ptica. Kaj morajo ptice storiti, da bodo mogle priti s suhimi no-žicami čez strugo Ljubljanice, ne da bi čez zletele?
7. Oče da svojemu sinu nekaj denarja. Sin gre v prvo
gostilno in da natakarici 2 din. V gostilni zapravi polovico enarja in da slugi 2 din. V drugi gostilni da zopet na-takarci 2 din, zapije polovico svojega denarja in (la slugi 2 din. Prav tako stori v tretji gostilni: 2 din da gostilničarki, zapije polovico denarja in da slugi 2 din. Končno pride v četrto gostilno. Gostilničarki da 2 din, zapije zopet polovico svojega denarja in slugi more dati ravno še 2 din. — Koliko denarja je dal oče svojemu zapravljivemu sinu?
Imena tistih, ki bodo pravilno rešili vseh sedem ugank, priobčimo v prihodnji številki. Štirje izžrebanci dobe praT posebne lepe nagrade.
Božična zgodbica brez besedi.
CM
CD
00
O
® c\_
cd cv-
M CD
c/j C
^ ‘o
< N
. w
■<3 d)
< ►
< 3
00
Dobro si zapomnite! Natančno preberite!
1. V mesecu januarju spolnjujte Jezusove dneve. /a bengalske misijone!
2. Na praznik Nedolžnih otrok, t. j. 28. decembra, ho v Ljubljani v frančiškanski cerkvi ob 4 misijonska pobožnost /a Dejanje sv. Detinstva. •
~i. Na praznik sv. Treh kraljev bodo ljubljanski otroci že desetič položili v frančiškanski cerkvi božjemu Detetu na oltar Jezusove dneve«. Slovesnost bo vodil prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman.
,	Urednik.
Pozor!
I. številka	Lučke«	je	popolnoma	razprodana,
kdor jo	še želi	naročiti,	lahko dobi vse	številke od
2.	dalje.	Obenem prosimo,	da	takoj vrnete	odvečne iz-
vode vseh izišlih številk najkasneje do konca januarja. Pozneje vrnjene izvode ne bomo sprejeli!
Nekateri ugankarji prilepljajo na pisma znamke za 25 ali 50 par, namesto za 1.50 din. Vsa pisma, ki bodo premalo frankiraua, bomo zavračali!
Uprava.
»Lučko« izdaja in tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič). Stane za vse leto 6 din. — Urednik: Gen. lektor P. Krizostom Sekovanič O. F. M., Ljubljana, Marijin trg 4. Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 2, H. Ničman. Izhaja mesečno.