■'oštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 2. funija 1934 MARIBORSKI Stev. 123 Leffi VII! (XV.) Cena 1 VECERNK UradniStvo (n uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon urednl&tva 3440, uprave 246S Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 18. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pottl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglesni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / PoStni čekovni račun št. 11.409 JUTRA Zgodovinska odgovornost Angležev Usoda angleškega naroda in usoda Evrope Vsa svetovna zgodovina, od prazačet-kov do sedaj, ne pozna naroda, ki bi m bila usoda tako naklonjena, kakor je bita angleškemu. Njegova domovina, obdana okoli in okoli od morja, ki odpira najboljšo, najcenejšo in najhitrejšo pot »a vse strani, mu je dala možnost, da je podjarmil ostanke Keltov, Škote, Irce itd., jih vsaj po večini asimiliral ter mimo tega zagospodoval nad svetovnimi morji. Tuje celine, ki so jih odkrivali večinoma drugi, pretežno Španci in Portugalci, in pokrajine, v katerih so utrli pot kolonizaciji tudi drugi narodi, Španci, Portugalci, Francozi, Holandci, Danci itd., so Angleži v dneh najugodnejše politične in trgovinske konjunkture kratko-nialo spravili pod svojo nadoblast, spremenili jih z odrinjenjem drugih v kolonije svojih naseljencev, pozneje v domi-Jiione ali pa v samostojne angleške države, Svetovna vojna pa je prinesla Angliji v obliki kolonij in mandatnih ozemelj še večino bivših nemških prekomorskih voljeni narod • zaveda svojih moralnih dolžnosti — vsaj moralnih — napram ostali Evropi. Angleški listi pišejo o razorožitvi toliko, kakor nobeni drugi in vsi angleški državniki propovedujejo že tr; leta potrebo in blagodat razorožitve, obenem pa dolže Francijo in njene zaveznike, da so krivi neuspeha. V resnici pa bi bila razorožitvena konferenca lahko z uspehom zaključena že tedaj, ko se je prvič sestala, če bi hotel ta izvoljeni angleški narod garantirati Franciji in ostali Evropi varnost in mir s tem, da bi se obvezal priskočiti efektivno na pomoč Franciji in drugim, če bi bili kljub razorožitvi in nenapadalnim paktom napadeni. Nazadnje bi bilo dovelj, Če bi to zagotovil tudi samo Franciji. Toda ta izvoljeni narod tega ni hotel storiti, zahteval je le razorožitev Evrope, da bi postala še šibkejša kakor je in intrigiral zdaj v Berlinu, zdaj v Rimu, zdaj v Parizu. da bi oslabil evropske velesile, ‘ker njemu konvenira, da je Evropa spr -------- ----------- ua JU LVlUpa SpT- posesti in celo dele bivšega otomanskega j ta in šibka in da se zlasti Francozi Med nadaljevanjem in koncem Dasi ni nobenih novih izgledov, se razorožitvena konferenca še vedno vleče dalje — Barthou obišče London imperija v Prednji Aziji. Tako je postal velikobritanski imperij, nad katerim vladajo Angleži, po površini in številu prebivalstva največja politična tvorba sveta v vseh časih, a k angleški nacionalni posesti moramo šteti mrmo tega še drugo ogromno velesilo — Združene države Severne Amerike! Štirideset milijonov Angležev v Evropi poseduje sedaj s svojimi izseljenci, njihovimi potomci in asimiliranci vso Severno Ameriko od Mehiškega zaliva do severnega tečaja, vso Avstralijo s Tasmanijo in Novo Zelandijo, vso Južno Afriko, vso Indijo in mimo tega še nešteto velikih, srednjih in malih kolonij ter maii.atnih ozemelj v Južni in Srednji Ameriki, osrednji Afriki ter po vsej Aziji in Oceaniji. Če bi se samo tista danes angleška ozemlja, ki jih Angleži in njihovi izseljenci ne potrebujejo in jih še stoletja ne morejo nc obljuditi ne eks-ploatirati tako, kakor bi bilo treba, razdelila med tiste narode Evrope, ki se danes d n še v svoji preobljudenosti in nimajo kam z odviškom svojih ljudi in produktov, bi bilo na svetu takoj konec vseh kriz. Kanada, Avstralija, Nova Zelandija itd. bi sprejele lahko stotine milijonov naseljencev, sedaj so pa zaprte, so rezervirane za Angleže in xi'l0ve 'zseljence, plodeče sc v zadnjem AiwipZ~eI° p°časi. Mimo tega pa današnjih n-r, lili. vaienih, da delajo zanje kolo-'J'V .. ni več mogoče spraviti do te- ?a’ „ pionirii novto kolonij in trpe v Angliji raJši brczposeInost> t0A Se !^mve zdel° Potrebno opo- 5°L \ Vnnaši iavnosti vse dobrote, ki jd je svet dal temu zares 12 v olj en emu narodu ter da pokaže-mo na drugi strani, kako malo se ta iz- in Slovani preveč ne okrepe. Mimo tega je pa po svojih legalnih zastopnikih izjavil, da se za Evropo nikoli več ne bo zavzel s svojo oboroženo silo, tudi če zaradi tega propade! Enako desinteresi-ranost nad usodo Evrope je pa izrekel tudi prekoatlantski del tega izvoljenega naroda v Združenih državah Severne Amerike, kateremu je vsa Evropa sto in več let pošiljala svoje siromašne delavce kot gnoj, da jih je izžel in še asimiliral. Toda prav zaradi tega izvoljenega naroda preti Evropi in Evropcem še druga nevarnost — nevarnost Azije, poosebljena v rumeni rasi Japoncev in pozneje Kitajcev, ki jih hočejo Japonci zavojevati in izrabiti kot bojni material za svoje proti Evropi in Evropcem naperjene načrte. Če bi angleški narod, oni v Veliki Britau in oni v Združenih državah Severne Amerike samo izrazil solidarnost z Rusi in Francozi, bi bilo za večno konec vseh japonskih načrtov. Toda ta narod bi bil, tako se zdi. celo zadovoljen, če bi Japonci napadli Ruse, jih premagali in vrgli iz Azije. Kakor nc mara močne Evrope, tako ne mara močne Rusije! Toda njegovi računi so pogrošni. Ce propade kdaj Evropa in propade moč Rusije, se bo začela tudi doba konca dominantnega položaja angleškega naroda v svetu. Angleški narod s svojim veli-kobritanskim imperijem živi in propade z Evropo! Mimo tega bo pa nosil v primeru zrušenja pred vso zgodovino odgovornost za propad Evrope in Evrop-cev! —r. ŽENFVA, ,2. junija. Dasi se je splošno pričakovalo, da bo včerajšnja popoldanska seja plenuma razorožltvene konference zadnja in se bo nato konferenca ali likvidirala ali pa odgodila za poznejše, boljše čase, se to ni zgodilo. Razne delegacije so namreč stavile toliko novih predlogov, da je predsednik Henderson predlagal, naj se sestanejo danes in jutri odseki, v ponedeljek in torek naj zboruje predsedstvo, seja plenuma pa naj bo spet v sredo. Ta predlog je bil tudi sprejet in konferenca se bo nadaljevala tudi še prihodnji teden. Iz tega sledi, da bi < iplomati radi vsaj zavlekli polom, če ne že preprečili. Kajti kaj naj bi prinesla novega nadaljnja pogajanja, ne ve nihče. Konferenco bi lahko rešil samo čudež, a ta je nemogoč. Sporazum med Francijo, Anglijo in Nemčijo je danes mogoč manj kakor je bil kdaj prej. Anglija vztraja na stališču splošne razorožitve ob priznanju nemške enakopravnosti, dočim nasprotu- je garancijam za varnost Francije. Francija je nasprotno proti nemški enakopravnosti in zahteva od Anglije garancije. Nemčija stoji ob strani in izjavlja, da se v Ženevo ne vrne, dokler ji ne priznajo popolne enakopravnosti z ostalimi velesilami. Alimo tega se neoziraie na vse oborožuje nadalje na kopnem in v zraku. Tako je spor tam, kjer je bil ob začetku, če ni še večji. ŽENEVA, 2. junija. Angleški zunanji minister sir Simon je danes odpotoval domov v London, da poroča vladi o položaju na razorožitveni konierenci. Tu ga zamenjuje lord Eden. Obenem se pa zatrjuje tu, da bo v kratkem odpotoval v London tudi francoski zunanji minister Barthou in Angleži upajo, da se bo ob tej priliki le našel kompromis. Angleški listi ta obisk sicer pozdravljajo, pravijo pa, da predlogi Litvinova pri tem ne morejo biti podlaga. Madžari nezadovoltai z vsem svefsai GOVORNIKI V PARLAMENTU N/ ADAJO NEMCE, AVSTRIJCE, JUGOSLOVANE, BOLGARE IN ODKLANJAJO ŠE HABSBURŽANE. BUDIMPEŠTA, 2. junija. Pri včerajšnji debati v madžarskem parlamentu so nekateri govorniki napadali zunanjo politiko vlade ter Nemčijo, Jugoslavijo in Bolgarijo. Poslanec Rassai je dejal, da je za Madžarsko največja nevarnost 70 milijonov Nemcev in 160 milijonov Slovanov (40 mi-’ iih je požrl!). Vitez Zsilinski >pil ostro proti nemški in av-orientaciji. Naglasil je posebno Gl igove besede v Beogradu, da je Jugoslavija velika sila na Balkanu. S tem se je Gorlng v Imenu Nemčije postavil na stran Jugoslavije proti Madžarski in Italiji. Iz tega sledi, da Nemčiji ni potrebna močna Madžarska, marveč močna Ji Flavija. Zato mora voditi Madžarska protinemško politiko. Govorniki so pa napadali tudi novo bolgarsko vlado, ki se hoče pridružiti balkanski zvezi in sodelovati z Jugoslavijo, kar pomeni, da Madžarska in Italija ne moreta več računati na Bolgarijo. Kmetijec Mojzes je pa nastopil proti Habsburžanom in dejal, da jih Madžari ne potrebujejo. Iz teh govorov je bilo razvidno, da so Madžari jezni prav za prav na ves svet, samo ne na Italijo, ki jih najboM vleče za nos. Silno utrievanie francoskih mei FINANČNI ODBOR PARLAMENTA 3 DOBRIL IZREDNI KREDI1 TREH MILIJARD FRANKOV. PARIZ, 2. junija. Kakšnega mišljenja je francoska vlada o ženevskih razorožit venih pogajanjih, so najboljši dokaz debate v finančnem odboru zbornice. Omenjeni odbor je namreč dobil nalogo, da mora hitro naknadno odobriti vse kredite v višini približno 3 milijard frankov ČOKOLADA {Unio^ Nemčija^ se ne vrne v Ženevo BERLIN, 2. junija. Tukajšnji politični Krogi mirno zasledujejo razvoj dogodkov v Ženevi, ker je po Barthoujevem go-vorii izključeno vsako iznenadenje, in to tembolj, ker je Barthou samo napadal in pretil, ni pa stavil nobenega predloga, ki naj bi pomagal k izhodu iz mučne situacije. Najbolj pa zamerijo Barthouju to, da je dejal, da francoska vlada ne more dovoliti, da bi JI katera druga država vsilila svojo voljo in hotenje, dočim je za Nemčijo jasno, da je prav Francija tista, ki vsiljuje drugim svojo voljo. Zaradi tega se Nemčlia pod nobenim pogojem ne bo vrnila v Ženevo in se tudi ne bo udeležila konference za varnost, ki jo predlaga Litvinov. Zloraba češke gosfolj*ubnosti PRAGA, 2. junija. Policija je obkolila hi preiskala osrednji dom komunistov. Preiskava, ki je trajala ves dan, ie našla ^cle gore komunističnih propagandnih tiskovin v najrazličnejših jezikih. Pri tem le pol d a ugotovila, da so Iz Nemčije i x koimi,,istl sirovo zlorabili češkoslovaško gostoljubnost in azilsko pravico ter prav oni dali iniciativo za nameravan prevrat na Češkoslovaškem. Na merodajnem mestu zatrjujejo, da bo komunistična stranka razpuščena, emigranti pa bodo Iznani. MADŽARSKA SE UMIKA. ŽENEVA, 2. junija. Tukajšnji dobro informirani krogi trde, da je madžarski delegat pri Društvu narodov Ti* bor Eckardt, ki je zastopal madžarsko obtožbo proti Jugoslaviji, dobil in-strukcije, po katerih naj bi se izjavil v Ženevi, da jc Madžarska pripravljena umakniti tožbo proti Jugoslaviji pod pogojem, če bi se pričela med Jugoslavijo in Madžarsko pogajanja za likvidacijo spora, ki jc nastal zaradi obmejnih incidentov. V tem primeru jc pripravljena Madžarska odstopiti tudi od ankete, ki jo je zahtevala in ki ji je bilo povei-jeno, da preišče te incidente. za gradnjo obrambnega pasu. Tudi se je debat udeležil minister Petain, ki je naglasil, da so ti krediti nujno potrebni, če hoče Imeti Francija Svoje meje zavarovane. Nag? :| je, da je to potrebno prav tako zaradi naglega oboroževanja INem-čije in da mora Franclja utrditi svoj obrambni pas, če noče biti iznenadena. Priporočal je s posebnim naglasom odobritev naknadnih kreditov in potrebo po ureditvi francoske meje najkajsneje do lo tošnje jeseni in obljubil, da bo članom odbora dal točne podatke, ki jih ima o tajnem nemškem oboroževanju. 1 ran-coska meja se bo po novem načrtu zavarovala z nekimi posebnimi topovi raznih kalibrov in bodo ob njej zgrajene posebne naprave za obrambo pred plini in napadi iz zraka. Kredit ie bil sprejet. PRIPRAVE V SIBIRIJI? PARIZ, 2. junija. Včerajšnji »Le Ma-tin« prinaša neko vest, po kateri so Pričele sovjetske vojaške oblasti velike strateške operacije v vzhodnem delu Sibirije in se tamkajšnje prebivalstvo preskrbuje z ogromnimi količinami avstralskega in južnoameriškega žita. Obenem poroča list. da so namenjeni za Vladivostok številni transporti cementa. Dnevne vesti Zborovanje naših drevesničarjev Nove smernice za uspešen napredek drevesničarstvi Težak položaj naših drevesničarjev. Sprejeta resolucija Danes dopoldne so zborovali v spodnji dvorani pri »Orlu« drevesničarji iz vse naše banovine. Navzočih je bilo lepo število, a zborovanje je .otvoril ravnatelj tukajšnje banovinske vinarske in sadjarske šole g. Priol, vodil ga je pa predsednik drevesničarskega odseka Sadjarskega in vinarskega društva g. Mihael Kovačič od Sv. Petra pri Mariboru. Navzoči so bili mimo zastopnikov oblastev tudi vsi ravnatelji slovenskih kmetijskih šol. Predsednik Kovačič je v svojem poročilu stvarno orisal težek položaj dreves-ničarjev in razvil program bodočega dela, ki naj bi prineslo drevesničarjem večje koristi in zboljšanje položaja. Tajniško poročilo je podal g. Anton Jelen iz Št. lija. Iz njegovega poročila posnemamo, da so drevesnice izredno trpele zaradi pozebe. Stari ljudje ne pomnijo slične nesreče v takem obsegu. •Najhujše so bili prizadeti kraji v naši banovini, kjer je p ozeblo -popolnoma precej žlahtnih sort. Nato je podal posebno poročilo o pozebi in so bili sprejeti 'glede obrambe načelni sklepi. V naši banovini je okrog 200 dreves-ničarjev, ki vzgoje vsako leto nad 500.000 raznih sadik. Mimo tega je v naši banovini tudi več banovinskih drevesnic, ki vzgoje vsako leto nad 200.000 raznih sadik. Po poročilih posameznih funkcionarjev se je razvila obširna in stvarna debata o gojenju posameznih sort in je bila sprejeta daljša resolucija, ki bo poslana kmetijskemu ministru. Hotel Halh\vidl v soboto kmečka godba, v nedeljo jutrnji in večerni koncert (VVergles). Profesor Nikolaj Žagar — velik dobrotnik Družbe sv. Cirila in Metoda. Dne 27. januarja 19.34 je umrl v Mariboru profesor Nikolaj Žagar, zapustivši oporoko, v kateri je imenoval Družbo sv. Cirila in Metoda za glavno dedinjo svojega 129.000 Din vrednega premoženja. Pokojnik je bil rojen 10. 7. 1S51 v Dramljah na Dolenjskem. Služboval je več let v Rusiji, nato v Splitu in od 1 i 1903. do svoje upokojitve na mariborski gimnaziji. Prof. Žagar, vzgleden narodnjak, skromna, a čislana osebnost, je žrtvoval več ko 40 let mladini, vse svoje prihranke pa Družbi sv. Cirila in Metoda oziroma zopet — mladini. Nikolaj Žagar je največji mariborski mecen CMD. S svojim plemenitim činom si je postavil večen spomenik. CMD pa je postavila svojemu velikemu dobrotniku na niagdalen-skem pokopališču nagrobni kamen, ki bo 4. t. m. ob 18. uri odkrit. Odkritja se udeležita humanistična in realna gimnazija, obe podružnici CMD, rodoljubi ter znanci in prijatelji blagega pokojnika. Maribor in zbllžanje z Bolgari. Izredno predavanje Ljudske univerze v ponedeljek 7. junija stoji v znamenju zbližanja Jugoslovanov in Bolgarov. Zaradi tega smo prepričani, da bo sprejelo naše občinstvo najtopleje bolgarskega profesorja P. Pa m pa ro v a iz Sofije, ki bo predaval o svoji domovini »Bolgariji — de-eli rož in gora«. Uvodno bo govoril o vsem, kar sc ie storilo na Bolgarskem za zbližanjc, potem nas bo pa vodil na podlagi skioptičnih slik po,vsej svoji domovini in razkazoval njene posebnosti, njene lepote. Ta del predavanja bo v bolgarščini. Kor je pa g. profesor tudi vnet esperantist, bo govoril v drugem delu predavanja v esperantu o narodno-kulturnem gibanju nove Bolgarije, o duhovnem gibanju Belili bratov«, praktičnih učencev Kristusovega nauka, ki jih vodi pesnik Danev in katerih je okoli . 30,000. Na kratko bo prevedel ta drugi del predavanja v slovenščino g. prof. Rakuša. Opozarjamo, da predava g. Pam parov po vsej naši državi in da so sprejeli njega in njegovo predavanje povsodi najtopleje. Prireditev je skupna s tukajšnjim esperaiitskim društvom. Rojstva, smrti in poroke. V maju je bilo v Mariboru rojenih 107 otrok, in sicer 55 dečkov in 52 deklic, umrlo je 70 oseb, in sicer 46 moških in 21 žensk, poročilo pa sc je 40 parov. V stolni župniji ie bilo rojenih 36 dečkov in 36 deklic, umrlo je 6 moških in 4 ženske, poročili pa ^o se 4 pari; v frančiškanski župniji ie bilo rojenih 5 dečkov in 7 deklic, uinr lo je 7 moških in 3 ženske, poročilo pa se je 13 parov: v magdalenski župniji je bilo rojenih 14 dečkov in 8 dcklic, umrlo ie 32 moških in 17 žensk, poročilo pa se je 19 parov; v evangeljski župniji jc bi la rojena 1 deklica, v pravoslavni župniji pa je umrl 1 moški. Sprejemni izpiti za vpis v prvi razred srednjih šol bodo na mariborski klasični in realni gimnaziji v ponedeljek 25. junija ob S. uri. Za izpit se ie treba priglasiti ravnateljstvu do 20. junija s prošnjo, kol-kovano s 5 Din. Prošnji je treba priložiti rojstni list in šolski izkaz. K izpitni naj prinese vsak učenec pol pole črtanega papirja, pivnik in peresnik. HUD DOLGČAS bo pri Vas, če ne naročite takoj sijajne revije „NASA POTA" Ljubljana, poštni predal 114. — Celoletno Din 60’. 5-0 Razglednice mariborske in vse druge v največji izberi. Trgovci popust! Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Iz prometne službe. Železniški kontro-or Fran Vovčko je premeščen z mariborskega glavnega kolodvora v Ljubljano na glavni kolodvor. Tradicionalna spominska proslava mariborskega 32. topniškega polka bo v torek 5. t. m. z že objavljenim sporedom, in nc danes, kot se je vrinilo pomotoma v našo včerajšnjo notico. Ogled muzeja. Jutri dopoldne ob pol 11. uri bo vodstvo po narodopisni zbirki v mariborskem mestnem muzeju. Novi most na Mariborski otok. Montaža železne konstrukc:je mostu, ki jo je izdelala Splošna stavbena družba na Teznem, ie končana. Ko bo vodostaj Drave dopuščal, bo tvrdka inž. Šlajmer in Jcle-nec zgradila še betonski opornik ob levi obali in most bo izročen svojemu prometu. Provizorično počiva mogočna železna konstrukcija mostu ob lev: obali na močnih pilotih, ki so zabiti do 4 metre v zemljo. Železna konstrukcija premosti strugo v treh 'razponih 21.42 m— 61.20 m—21.42 m. Sistem konstrukcije tvori predalčasti. takozvan; Gerberiev nosilec, ki jc ojačen preko srednje odprtine z lokom. Ta sistem ie dandanes zelo priljubljen, ker nam nudi mirno nizke lastne teže tudi prijetno sliko, ki haT-monira s slikovito okolico Mariborskega otoka. Višina predalčastega glavnega nosilca jc določena tako, da jc gornji rob nosilca obenem gornji rob ograje. Na ta način je omogočen tudi v srednji odprtini prost razgled. Konstrukcija srednje večje odprtine jc zakovičena, dočim je konstrukcija stranskih odprtin električno zavarjena. Most jc širok 5 metrov in je mostišče razdeljeno na 2.40 metrov široko vozišče in dva stranska hodnika za pešcc. Voziščna plošča je lesena. Vsa železna konstrukcija mostu je težka okrog 85 ton in stane približno 600.000 Din. Splošna stavbena družba na Teznem je doslej montirala 16 večjih mostov v vrednosti okrog 34 milijonov dinarjev. Največji, kar jih je izdelala, jc v Raški pr Kosovski Mitroviči, ki je stal nad 8 milijonov dinarjev. Rešitev iz smrtnega objema. Ko jc predvčerajšnjim čolnaril na deroči Dravi znani studenški športnik g. Ivan Fras s svdjim čolnom, ie zaslišal v bližini Mariborskega otoka obupne klice in opazil, kako se je prekucnila majhna sandolina. Napel ie svoje mišice in pohitel s svojini čolnom takoj na kraj nesreče, kjer je z velikim naporom iztrgal iz deročih valov mladega fanta, ki se je potapljal. Mladeniča je prijel krč in je bil že nezavesten, ko ga je potegnil g. Fras iz vode. Prepeljal ga je takoj na breg, kjer mu je nudil prvo pomoč. Ko je prišel mladenič k zavesti, se je s toplimi besedami zahvalil svojemu reševalcu, ki ga je rešil gotove smrti. BISER med žitnimi kavami je SAJ JO POZ N ATE 1 Jutri največja letošnja tombola! Na letnem telovadišču Sokola I 17 tombol! Med in po tomboli veselica brez vstopnine. Za dobro jedačo in pijačo preskrbljeno. Ples, strelišče, umetna razsvetljava! Igra priljubljena godba »Drava«. Kupujte karte! Oglejte si razstavo na Kralja Petra trgm! Poseben vlak v Celje v nedeljo zjutraj iz Maribora, povratek ob pol 10. uri zvečer iz Celja, cena 30 Din za osebo tja in nazaj. Karte se dobijo pri »Putniku«, v pisarni Jadranske straže, Gregorčičeva ulica 26 in Slomškov trg 3. Naj nihče ne zamudi prilike udeležiti se manifestacije Jadranske straže v Celju. Karte se bodo dobile tudi v nedeljo zjutraj na kolodvoru pri zastopniku »Publika«. Pred odhodom posebnega vlaka v Celje, ki odhaja ob 6. uri zjutraj, si lahko nabavite vozne listke v vestibulu pri vratarju. »Putnlkovo« lldnevno potovanje v Omišalj. Na željo interesentov je preloženo Hdnevno pavšalno potovanje v Omišalj na 9. t. m. Prijave sprejema »Put nik«, Aleksandrova c. 35. K Sv. Križu! Manifestacijski pohod, ki bil namenjen 17. junija k Sv. Križu, je preložen zaradi proslave studenškega Sokola na kasnejši čas. Vsa društva naprošamo, da vzamejo preložitev na vnanje. Proslava se bo vršila julija. Prihodnji teden dobe društva natančna pojasnila in navodila. — Pripravljalni odbor. Samo vrtno veselico priredi prostovoljna gasilska četa v Studencih jutri 3. junija popoldne na vrtu gostilne Mraz. Radi nepredvidenih ovir smo tombolo preložili na 15. julija. Zato jutri vsi v Studence na veselico! J. U. U., okrajno društvo Maribor desni breg zboruje dne 9. junija 1934 ob 10.15 v Limbušu pri Mariboru. Ob 9.45 bo vozil z Glavnega trga v Limbuš mestni avtobus. Javna licitacija najdenih predmetov. V uradu za najdene predmete na Glavnem kolodvoru bo v ponedeljek 4. t. m. od S. do 12. ure javna dražba najdenih predmetov. ki so jih potniki pozabili v vlakih in drugih žele/niških prostorih. Ij življenja naših pohorskih postojank. Prijatelji naših pohorskih postojank nam vedo najboljše povedati, kako udobno se človek počuti v Pohorskem domu in pri Mariborski koči ter Seniorjevem dom« Pohorski dom in njegova posestrima Ruška koča. kakor tudi Seniorjev doni prav nič nc zaostajajo za moderno opremljenimi gorskimi postojankami drugih držav. Električna centrala, ki jo gradi Pohorski dom. bo v najkrajšem času izročena svojemu namenu. Jarek, jez in zbiralnik so že dogotovlieni, v strujami pa montirajo stroje. Postavljeni so tudi že drogovi do Mariborske koče, ki bo dobivala elektriko od Pohorskega doma. Predvideno je, da bodo dela dogotovlie-na še ta mesec in bodo že v prvih dneh julija zažarele električne žarnice tudi v Mariborski koči. Ta dogodek ho zvezan z velikimi planinskimi svečanostmi, nakar že danes opozarjamo ljubitelje naših planin. Nova banovinska cesta na Dravskem polju. V kratkem bodo pričeli graditi banovinsko cesto Rače—Sikole. Na terenu se jc mudila pred dnevi komisija zaradi odkupa nekaterih zemljiških parcel, po katerih bo tekla nova cesta. Tamkajšnji kmetje pa so sami uvideli važnost in potrebo nove ceste in so nekateri odstopili svoje parcele brezplačno. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Turške srečke več ne igrajo in zapadejo - Vsa potrebna pojasnila daje ..Kontrola srečk" Maribor Cankarjeva ulica 14 kalera jih tudi ja. menjava ali kulantno vnovči. Naplavljeno truplo. Pri Sv. Marku niže Ptuja jc Drava naplavila truplo pe kovskega pomočnika Gajserja, ki se je pred 14 dnevi utopil v Dravi v bližini studenškega kopališča. Slovenske Konjice. Notranji minister je ugodil prošnji trške občine Konjice, da se trg Konjice odslej imenuje Slovenske Konjice, ker obstojajo še druge Konjice v vrbaski banovini in sta se oba kraja doslej često zamenjavala. Grajski kino. Od danes dalje vesela opereta »Carjev adjutant« z Vlastom Burjanom in Greto Thcimerjevo. Kino LJnion. Od danes dalje vesela opereta »Enkrat v življenju« s Kathe Nagy. Albahom Rettyjem. Ido NViistovo in Greto Theimerjevo. Zaposlenost delavcev v aprilu. OUZD v Ljubljani je zbral statistične podatke o zaposlenosti delavcev v naši industriji, ki je iz njih razvidno, da je ostala razvojna tendenca posameznih industrij v aprilu v glavnem ista, kakor je bila v marcu. Največji enoletni prirast izkazuje še vedno tekstilna industrija, in sicer 2518. Nji sledi gozdno-žagarska industrija s prirastkom 611. Vseh industrij z enoletnim prirastkom 100 ali več zavarovanih delavcev je bilo v aprilu 11. Letni padec 100 ali več zavarovancev izkazuje jo samo štiri industrije. Največji padec izkazuje trgovina, in sicer 537. V sezij-skem pogledu so najbolj napredovale gradnje nad zemljo, kjer znaša enomesečni prirast 1727 zavarovancev. Stavbna delavnost je torej precej oživela. Sledi industrija kamenja in zemlje z enomesečnim prirastkom 590 delavcev. Nobena industrija ne izkazuje enomesečnega padca 100 ali več zavarovanih delavcev. Povprečno število zavarovanih delavcev jc znašalo v aprilu 77.375, absolutni prirast od aprila lanskega leta je znašal 3205 ali 4.32, od marca tekočega leta pa 3269 ali 4.41%. Kongres poštnih uslužbencev. V Zagrebu bo v dneh 10., 11. in 12. junija kongres Združenja poštnih uslužbencev Jugoslavije. Na kongresu se ho razpravljalo med drugim tudi o zgraditvi okrevališča za poštne uslužbence v Kaštelu Lukšiču, Vrnjački banji in Sloveniji, kar je določen v proračunu znesek 1 !m" lijon Din. Sklepalo se bo tudi o tem. kako in kje naj bo sklican prvi kongres Male antante poštnih uslužbencev tei o ustanovitvi kreditne zadruge za člane združenja. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem kongresa osem dni dopusta in četrtinsko vožnjo. Tujski promet v maju. V mesecu maju jc bilo pri mariborski policiji prijavljenih 1.473 oseb. Od teh je bilo 565 tujcev, in sicer 110 z Dunaja, 43 iz Gradca, 412 pa drugih. Nalezljive bolezni. V času od 8. do 14. t. m. ie v naši banovim obolelo za tifuz-nimi boleznimi 6 oseb, za škrlatinko 34. za ošpicami 65, za davico 74. za dušiji-vini kašljem 10. za šenom 14, za vnetjem priušesne slinovkc 102. za otročično vročico 6. za krčevito odrevenelostjo 3, za nalezljivim vnetjem možganov, grižo in otrpnenjem tilnika pa po 1 oseba. Za nalezljivim' boleznimi je v omenjenem času umrlo skupno 5 oseb. * ’ Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah. zgagi, slabosti, glavobolu, migUanju oči, razdraženih živcih, n e spanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto teto in olajša krvni obtok. Pobožna želja. Slavni pisatelj H. G. We1ls. ki se ie i(l-di lotil politike in jc doživel pri volitvah polom, je imel zelo težak literarni začetek. V mladih letih jc začel izdajati s svojim prijateljem Henlcyem tednik »Tito New Revievv«. Toda naročnikov je dobil zelo malo. Nekega dne sta gledala s prijateljem skozi okno pogreb in prijatelj jc dejal otožno Wellsu: »Bog nc daj. da bi bil to naš naročnik.« Glasbena Matica v Mariboru Glasbena Matica tem potom opozarja na svoj razpis mesta ravnatelja svoje glasbene šole, združenega z dirigent-stvom pevskega zbora. Rok se podaljša do 14. junija. Naša glasbena šola završuje s tem šolskim letom svoje 15. leto in bo s septembrom otvorila svoje 16. leto. Šola je. kakor vse šole naših Matic, društveno privatna, a je kot javna prosvetna ustanova v stiku tudi z ministrstvom prosvete, s kr. bansko upravo i. dr.; tud' za to leto je društvo poročalo ministrstvu prosvete o svoji šoli v začetku šolskega lC' ta, je od r.jega prejelo prav zdaj dopis, da mu poroča o končnem stanju šole. je bilo obveščeno, da mu je pri ministrstvu predvidena podpora i. dr.; tudi to ministrstvo torej to šolo slej ko prej priznava. Dejstvo in udejstvovanje šole za leto 1933/34 in za nadalje — z vsem javnim društvenim in šolskim aparatom — je seseda eklatantno znano urbi et orbi. Edini ki te šole v svojem »poslanem« ne pozna, je njen bivši vodja g. Jos. Hladek; odkar je (s septembrom 1933) on izstopi! iz službe Glasbene Matice in mu je Matica izstop odobrila, po njegovem mnenju Matična šola ne eksistira več, dasi je videl in vedel, da nepretrgano nadaljuje delo do danes; igroteskno pa je, da se g. Hladek zdaj proglaša za ravnatelja šole Glasbene Matice, ko nima z Matico nobene zveze več. G. Hladek nastopa z osnutkom neke imaginarne, izven Matice stoječe šole; da dobi za njo sredstva, je zahteval imovino Glasbene Matice, a Matica bi se mu naj umaknila. Ker ja v pravni državi taka prisvojitev tuje lastnine izključena, pa naj jo poskuša kdorkoli, je Matica seveda obdržala svojo imovino za sebe in nadaljevala svojo šolo, prepuščajoč g. Hladeku odgovornost za njegovo osebno korespondenco v tej zadevi; saj se razume, da Glasbena Matica od poklicane oblasti ni prejela nobene slične zahteve. Glasbena Matica seveda prepušča k. Hladeku, da si lastno šolo izven nje ureja kakorkoli; izrecno pa prepoveduje, da si g. Hladek ali kdorkoli prilašča ime naše Glasbene Matice. Glasbena Matica je le naša in v pravice korektnega društva ne sme nihče posegati. Ravnatelja šole Glasbene Matice sedaj ni: imamo začasnega vodjo; a za leto 1934/35 smo to mesto razpisali v redno zasedbo. Izbira bo absolutno objektivna: zahtevamo pa tokrat po svojih pravilih predpisano kvalifikacijo konservatorskega študija, kar smo pri zadnjem rednem nameščenju bili obzirno izpregleda-li. — Odbor. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 3. t. m.: ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9: versko predavanje (dr. Regalat Čebulj); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz franc, cerkve; 9.45: prenos slavnosti iz Šabca. Govori Na*. Vel. kralj Aleksander L; 10.30: prenos tekem mladinskih pevskih zborov iz Uniona; 12: Plošče; 16: kmetijska posvetoval-mi* c ob vsa ki uri podila n te pozabljene bajte. Nocoj, to ui o cu im, kako sem to zemljo ljubil. Nihče m vedel to, nihče ni poznal te velike ljubezni, /.ato So kovali iz mene zlo. Vse veni. Jernek. l„ kako -e to gud_ no: svet, ki ljubi, ne pozna ljubezni. Gorela je moja ljubezen in dogorela. Nocoj... Samo to še zaigraj, to ljubezen, od njenega rojstva do te-ie ure. Gofec si, .lemek, zato jo poznaš. Zagodi1« •iernek je napel harmoniko. Živa, razposajena pesem je vzvalovita v tiho, jasno noč. Panc ie prekrižanih rok na prsih zrl proti trhlemu stropu m posluša — svojo prvo ljubezen. Kot v velikanskem naporu je še enkrat zažarelo v njegovih očeh in na licih se je pojavil otroški smehljaj. Razkošni glasovi so se polagoma umirili in končno izveneli v komaj slišne akorde. .. Pane je Jerneku nalahno namignil z desnico, ki mu je nato utrujena padla na prsi, in za vedno zaprl veke... j&ominiaite te CMD Sokolsko ČLANSTVO SOKOLA MATICE V TELOVADNICE - ZBOR! »Moralna in telesna sokolska vzgoja je temelj vsega življenja, zdravja, svežosti in delavnosti.« To je živa resnica, ki veje iz vseh sokolskih načel. Iz te resnice mora biti izklesano telo in duh slehernega Sokola. Telo in duha pa krepimo v naših telovadnicah, na naših letnih telovadiščih. Zato naj ne bo nikogar v naših vrstah, ki bi se ne odzval pozivu: »Članstvo Sokola Matice v telovadnice — zbor!« Zdravo! Uprava Sokolskega društva Maribor Matice. Sokol Maribor III izreka naijiskrenejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli društveni tomboli in javnemu nastopu do zadovoljivega uspelia. Odbor. Sokolsko društvo v Slivnici pri Mariboru otvori jutri svoje letno telovadišče v Slivnici. Otvoritev je zvezana z javnim nastopom domačega in sosednih društev ter izletom združenja nac. železničarjev iz Maribora. Igra godba »Drave« iz Maribora. Meščani, podprite stremljenje Sokola v Slivnici, ki si prizadeva okrepiti Tyrševo idejo na našem podeželju, s svojim številnim obiskom! Ugodne zveze z vlaki. Dravinjsko sokolsko okrožje ima svoj okrožni zlet v nedeljo 3. junija t. 1. v Zrečah. Dopoldne so skušnje, popoldne ob 15. uri telovadni nastop na dvorišču poleg telovadnice. Sodelujejo vse edinice dravinjskega okrožja s članstvom in mladinskimi oddelki. Švara pri z>lefcu domača godba »Dravinja«. Pričakovati je, da izpade okrožni zlet v Zrečah kot velika manifestacija nacionalnega elementa v konjiškem okraju. Župnega zleta v Ptuju se udeleži konjiško članstvo, naraščaj in starejša deca v nedeljo 10. junija t. 1. Telovadeči odidejo v soboto 9. t._m. z vlakom ob lf>. uri, ono članstvo, tfi ne nastopa, se odpelje v Ptuj v nedeljo zjutraj ob pol 5. uri, vrnemo se z večernim vlakom iz Ptuja. Vožnja je za telovadce brezplačna, za članstvo četrtinska, za druge polovična proti zletnemu znaku 3, 5, oziroma 7 Din. Prijaviti se je za zletne znake še do 2. junija t. I. Prijave telovadcev so zaključene. Za pokrajinski zlet v Sarajevo za dan 'n j9'J'nn”a *• kamor je dovoljena za telovadece članstvo brezplačna, ostalo članstvo pa četrtinska vožnja, se je prijaviti pri bratu starešini konjiškega Sokola dr. Mejaku najkasneje do S. junija t. 1., na poznejše nriinvp «<• m mogoče ozirati. Sokol Ormož. Zaradi udeležbe na župnem zletu varaždinske sokolske župe v Čakovcu, ki bo jutri v nedeljo, preloži Sokolsko društvo Ormož svoj nastop na 17. junija 1934. Soort ISSK Maribor:SK Olimp (Celje). Jutri, v nedeljo 3. t. m., bo na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Olimpom iz Celja. Tekma se bo pričela ob 17.30. Propagandna vožnja Kluba slov. kolesarjev in motociklistov »Peruna«. Naš »Peron« priredi jutri, v nedeljo 3. t. m., veliko propagandno kolesarsko vožnjo v iSlovensko Bistrico, in sicer z vsemi svojimi sekcijami (Sv. Peter. Tezno, Pesnica in Sv. Lenart). Vožnje se bo udeležila tudi motosekcija. Start bo ob 13. s Trga svobode. Prijatelji kolesarskega in motociklističnega športa dobrodošli! Nogomet v Čakovcu. Na Telovo se je odigrala v Čakovcu prijateljska tekma med Čakoveokim SK in Varaždinskim SK. Tekma se je končala z zmago Va-raždincev v razmerju 3:1. Jugoslavija :Brazilija. JNS je določil za nedeljo 3. t. m. meddržavno nogometno tekmo med našo reprezentanco in reprezentanco Brazilije. Tekma se bo odigrala v Beogradu. V sredo 6. t. m. pa bodo Brazilci nastopili v Zagrebu proti reprezentanci Zagreba. ItaIija:Španija 1:0 (1:0). Včeraj se je odigrala v Firenci ponovna tekma med Italijo in Španijo. Zmagala je italijanska reprezentanca po izredno ogorčenem boju z 1:0. Italija torej piride v semifinale in bo jutri igrala v Milanu proti Avstriji. Ilirija igra 17. junija v Mariboru. LNP je na svoji zadnji seji določil, da se mora odgodena prvenstvena tekma ISSK Maribor:SK Ilirija odigrati 17. junija v Mariboru. Tudi je LNP določil nov termin za odgodeno prvenstveno tekmo OSIKdlirija, in sicer 10. junij. SK Ilirija :SK Železničar. Jutri, v nedeljo 3. t. m. se bo odigrala najvažnejša tekma pod?,veznega prvenstva, in sicer se bosta srečala v Ljubljani SK Železničar in SK Ilirija. Rezultat tekme bomo takoj po koncu afiširali na afišni tabli naše redakcije v Gosposki ulici 11. Mariborska mestna občina za napredek plavalnega športa. Na zadnji seji ravnateljstva mestnih podjetij je bil sprejet pravilnik, po katerem se je ugodila dolgoletna želja mariborskih športnih klubov, namreč, da bodo plavalcem na Mariborskem otoku brezplačno na razpolago omarice. Ta lepa gesta maribor- ske mestne občine bo gotovo rodila najlepše uspehe na področju plavalnega . športa. Doslej se zaradi pomanjkanja primernega treninga kvaliteta naših plavalcev ni mogla dvigniti, in to iz preprostega razloga, ker je pač za vsakodnevni trening plavalcev, ki se rekrutirajo predvsem iz dijakov in manj premožnih športnikov, bila vstopnina le malce previsoka. Gospodarske vesti Jugoslavensko-siamski komitet začne z delom! Minister trgovine in industrije je odobril pravila Jugoslavensko-siam-skega komiteja s sedežem v Mariboru. Kakor znano, si je ta komite nadel nalogo, -da vzpostavi direktne trgovske stike naših pridobitnikov s Siamom in Indijo, kar bo za nas brez dvoma zelo koristno, zlasti ker so v komiteju odlični predstavniki in praktiki, ki gospodarske priliki tudi v teh oddaljenih krajih temeljito poznajo. Plačevanje državne takse na osebne avtomobile v obrokih. Finančno ministrstvo je ugodilo prošnji in predlogu Avto-kluba kraljevine Jugoslavije, da se do-' voli z ozirom na katastrofalni položaj avtomobilizma v naši državi in na težke gospodarske razmere plačevanje državne letne takse za privatne avtomobile v obrokih. Ministrstvo je naročilo vsem finančnim direkcijam, naj poskrbe, da bodo mogli lastniki privatnih osebnih avtomobilov plačevati državno takso v štirih obrokih na leto. Odvetniki Zli zboljšanje svojega položaja. Preteklo nedeljo je bil v Novem' Sadu redni letni občni zbor Zveze odvetniških zbornic kraljevine Jugoslavije. Poleg običajnih točk so bila na dnevnem redu tudi stanovska vprašanja in so odvetniki obširno razpravljali o težkem po>-ložajM svojega stanu. Predsedstvu zveze je bilo naročeno, naj ukrene vse .potrebno za zboljšanje gmotnega položaja odvetnikov v naši državi. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika novosadski odvetnik dr. Stevan Adamo-vič. Maksimirane cene cementa. Trgovinski minister je maksimiral cene cementa, ki se bo od jutri naprej prodajal izključno po ceni, ki velja do 15. novembra 1.1. Tej ceni se doda še 7.50 Din, kolikor znaša trošarir.a za 100. kg. Polovico te trošarine mora plačati podjetje in sme le drugo polovico zaračunati kupcu. Podjetje, odnosno prodajalci, ki bi zahtevali višjo ceno, bodo kaznovani z desetkrat-^ nim iznosom celotne trošarine De nedelje 10. junija 1934 ..... ,. . trasa XIV. Ljubljanski velesejem ___________ Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah vseh železniških postaj za Din 5’- Mali o Posest Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl. JOS. TICHV IN DRUG. Konces. elektrotebnnično po djetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-ku rečnih cenah. ZLATO. zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orož-iova ulica 8.____________ 2642 SPALNICE politirane. najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 4S. 1641 VELIKI VRTNI KONCERT v nedeljo 3. junija zvečer, pristna dobra kapljica, kuhinjske specijalitete. Se priporoča gostilničar Henrik Lakoše, gostilna »Mesto Trst«, Tržaška cesta, nasproti bolnice. 2272 PROSIM upoštevajte moje reklamne cene! Prevzamem vse mizarsko delo po najnižjih dnevnih cenah. Emajlirane kuhinjske opreme od Din 850 naprej. Mehke lakirane spalnice od Din 1800,— naprej. Jamčeno delo — solidne cene. Stavbeno — pohištveno mizarstvo, Slovenska ul. 20, na dvorišču. 2274 MILOSTIVA! Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni. P. Semko, krznarski mojster. Gosposka ulica 37. i65i POZOR! Vsi tapetniški izdelki brez-konkurenčno znižani. Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26. 1933 PREDELAVO ŽIMNIC na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26. 1934 SLAŠČIČARNA E. Ilich, Maribor, Slovenska ul. 5, podružnica Aleksandrova cesta 40, priporoča cenjenemu občinstvu dnevno sveže pecivo, sladoled, vsakovrstne bonbone itd. 2080 OBALNO KOPALIŠČE in restavracija Bistrica ob Dravi Vam nudi obilo sobica in odpočitka. Se priporoča gostilničarka. 2278 MADRACE posteljne vložke, otomane, rolete, izdeluje solidno in poceni; sprejemajo se tudi popravila. M. Šterbal, tapetnik, Ale ksandrova c. 61 (pri novi carinarnici). 2293 TRAVNIK 4 orali, tik mesta, 31.009. — Hiša z dobro idočo trgovino in gostilno, v bližini mesta, 170.000. — Posestvo. 15 oralov, hiša, pritikline, 60.000. — Prvovrsten hotel, 30 sob, v letnem letovišču, zelo poceni. »Rapid«, Gosposka 28- 2285 Redek primer materinske ljubezni Pouk NEMŠČINA! Začetni pouk, pravopis, slovnica, razgovor. Posebna metoda, siguren uspeh! Naslov v upravi. 2277 Službo dobi DELAVCA sprejmem v vso oskrbo. Vpra šati Koroška c. 8, na dvorišču, druga vrata. 2279 Jeana Lavanova je bila rodom iz odlične pariške rodbine. Ko je postala vdova, se je posvetila popolnoma vzgoji svojega sina edinca.'Najela mu je najboljšega učitelja in skrbela zanj kakor redko katera mati. Toda ta njena materinska skrb je bila slabo plačana. Njen sin je v zgodnjih letih postal ubijalec. Iz malenkostnega vzroka je ubil svojega tovariša. Mati je izročila zadevo najboljšim pariškim odvetnikom. Skušala je dokazati, da je njen sin duševno bolan in so se na to sklicevali tudi njegovi zagovorniki. Vsi govori braniteljev pa so bili zaman in je sodišče obsodilo mladeniča na 20 let ječe, ki jo bo moral presedeti na Vraž jem otoku. Mati je prodala vse svoje imetje v Parizu in se s posebnim dovoljenjem podala za sinom na Vražji otok, kjer je skupno z njim delila vse bridkosti in težave. Ko je sin na otoku zbolel, je z dovoljenjem ministrstva pravde kupila na otoku neko posestvo, ki ga je dala zazidati z visokim zidom. Na tem posestvu presedeva sedaj sin svojo kazen in mati skrbi za njega. OCVRTE PIŠČANCE s solato 20 Din. Znani narezek (Aschenkohl) domače svinjsko meso, klobase iz zaseke, suhe klobase itd. kakor izvrst no vino ob vsakem času v gostilni Konrada Puk!-a v Razvanju. 2294 Prodam NOVA HIŠA dve sobi, kuhinja, klet, gospodarsko poslopje in vrt, na. Pobrežju, poceni in tudi proti hranilni knjigi na prodaj. — Vprašati v Studencih, Zrinjskega ul. 26. 2231 Zveza mladih intelektualcev ima na razpolago stalno URADNIŠKO MESTO za absolventa trgovske akademije oziroma trgovske sole. Podrobne informacije daje Borza dela za inteligenčne poklice med uradnimi urami od 11—12, Sodna ul. 9, III. nadst-2286 V naiem V PALAČI OUZD-a v MARIBORU. Sodna ulica 9, se odda s 1. julijem 1934 odvetniška pisarna obstoječa iz 3 prostorov, v najem. Istotam se odda takoj vogalni lokal, primeren za brivnico, agenturo ali slično pisarno. Pojasnila daje ekspozitura OUZD-a v Mariboru. 2147 GOSTILNO dam v najem s 1. julijem. Potreben kapital Din lb.OUO.—. Vprašati v upravi lista. 2265 Stanovanie LICITACIJSKI ZAVOD Slomškov trg 3, ima začetkom junija prvo dražbo. Spre jema predmete za prodajo, in-informacije daje brezplačno. 2206 CE HOČETE biti dobro postreženi, podajte se na Koroško cesto štev. 7 v frizerski salon Paradiž. Trajne kodre, barvanje las, vodna ondulacija, beljenje las, onduliranje, manikurc, sc, izvršuje najhitreje in najceneje. Tudi za gospode v brivskem salonu najtočnejša postrežba. 2264 LEŽALNE STOLE, rolete, stole ter vsa tapetniška dela izvršuje solidno in najceneje Novak, Koroška 8 Vetrinjska 7.__________ 2268 POSTELJNE ODEJE stare in nove, izdeluje poceni, izdelovanje postelnjih odej, A-Štuhec, Stolna ul. 5. 2276 PRILOŽNOSTNI NAKUP! Večja partija ležalnih stolov, komad 25 Din, na prodaj. — Ussar, Plinarniška ul. 17 in Glavni trg 1, Maribor. 2258 OTROŠKI VOZIČEK, modern, globok, dobro ohranjen poceni na prodaj- Wagner, Magdalenska 33. 2256 ZA DIN 110.000 GOTOVINE, 28.000 knjižica marib. hranilnic prodam komfort. vilo blizu parka. Hipoteka 160.000,— Znižani davki. Ponudbe na »Vcčernik« pod šifro: »Najlepša lega«. 2271 NOVOZIDANA HIŠA. tri sobe in kuhinja, poceni na prodaj. Studenci, Vrtna ulica 1 pri igrišču »Rapid«. 2273 OTROŠKI VOZIČEK zelo dobro ohranjen, modern, bel. na prodaj. Zrinjskega trg 5, vrata 2. 2281 DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Ferkova ul. 9. 2257 MALO SOBO s štedilnikom za največ cfve mirni osebi oddam s 15. junijem v najem. Vprašati v upravi »Večernika«. 2266 DVOSOBNO STANOVANJE solnčno, parketirauo. elektrika, plin, sredi mesta, oddam s 1- julijem. Naslov v upravi lista. 2283 Sobo odda SPREJMEM GOSPODIČNO v lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom. StrolJmaier-jeva ulica 9, pritličje. 2275 DVE PRAZNI SOBI tik kolodvora, oddam. Aleksan drova cesta 48. 2280 NA PRODAJ HIŠA z lepim vrtom, % ure od Glavnega trga, Ptujska cesta, pri gozdu. Vprašati v gostilni Marin, Tezno. 2284 SOBO zelo prijetno, solnčno, zračno 1 parketirauo, v novem poslopju, z uporabo kopalnice, na Kralja Petra trgu, oddam boljšemu gospodu s I. junijem. Naslov pove unrava lista. 1898 Kavama in restavracija, „firropa“ Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel staroznano kavarno in restavracijo »Evropa« v Ptuju. Postregel bom cenjene goste ob vsakem času s prvovrst no kavo, sladoledom ter izvrstnimi pijačami. Razen tega bodo ve dno pripravljena topla in mrzla jedila. Skrbel bom za točno in solidno m" 1 •■'•'bo! Za obilen obsik se priporoča Franc Korže, kavarnar In restavraSer Res nad vse prijeten iziet ie na Tezno V gOttilnO ^ tem Pfiietnem kraju pod košatimi in dišečimi lipami se človek prav izborno počuti. Za malenkosten denar se nasitiš in navžiješ res izborne kapljice. Za malenkosten znesek Din 18.— dobiš porcijo ocvrtih piščancev s solato. Poleg tega imaš pa še koncert in tudi zasukaš se lahko, saj je tam vedno dost brhkih deklet. 228S tobra št. 4 na RRESELITEV Svojim odjemalcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem svojo modno in športno trgovino preselila iz Ulice 10. ok-1 Dvorakovo c.št.10 in bom isto vodila še nadalje. Prizadevala si bom, da postrežem svoje cenjene odjemalce kakor doslej ter jih prosim, da z istim zaupanjem posečajo mojo modno in športno trgovino. Vodila bom vse v mojo stroko spadajoče blago. Za obilen obisk sc priporoča SVIarija Tomažič Maribor, Dvorakova cesta 10. vseh banh. hranilnic in posojilnic kupi Bančna komisijska poslovalnica fl. Pečenko, ^aiibor 2382 1 /LCDNE KLICE izvrstno krmilo za živino oddaja poceni D. d. pivovarne „UNION“ Maribor. kakor vsako leto zopet otvorien Košaki 98. Alojz Arbeiter. Ce so potrebne Vaše postelje ponovnega zrahljanja, če so potrebne Vaše madrace ponovnega tapeciranja, če je potrebno Vaše pohištvo nove prevleke, potem se obrnite do nas. Postregli Vas bomo dobro in poceni. Da dosežemo največjo čistost, smo nabavili na?* novejše in najmodernejše stroje za razčesavanje žime in afrika in izumili specialno napravo za čiščenje tapeciranega pohištva od prahu. WEKA MARIBOR Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte prei |UZNOSTAjERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju 3„i Najbolj vafna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno l isku Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR Ma riboni STANKO DETELA v Mariboru.