Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 8. februarja 1922. Izhaja Tiako »redo ob 5. uri zjutraj. — C.ua mu |« 10 Din. aa leto. S Spisi in dopiii i« poiiijajo: Ur.dniltvu .Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 30 Din. Si ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in inserati pai Poaam.zn« it*vilk••• prodajajo po 50 par. g UpravniltTu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ,vOb£imska uprava". Pozdravljen sv. oče Pij XI. Papeži umirajo, papeštvo ne umre. jCerkev kot duhovno telo Kristusovo jte nesmrtna, zato tudi njeno poglavarstvo n« more prenehati. Mirovni papež, veliki dobrotnik človeštva, Benedikt XV. je odšel po svo;e plačilo, na njegovo mesto pa je sedel papež Pij XI, milanski nadškof Ahil Ratti. Cerkev in z njo človeštvo je dobilo zopet novega krmarja, najzanesljivejšega in nezmotnega. Novi papež je bil izvoljen v ponedeljek dopoldan. Po izvolitvi je izjavil, da bo Verno in zvesto čuval nedotakljive pravica sv. Cerkve. Svoj prvi blagoslov, ki ga je popoldan podelil množici, je dal z name- nom, naj ne bodo tega blagoslova deležni le na trgu sv. Petra navzoči, ne samo Rimljani in Italijani, temveč vsi narodi in ve« svet v želji za splošni mir, po katerem vsi tako zelo hrepene. Novi papež je bil rojen 31. marca 1857 v milanski nadškofiji. Do predlanskega leta je bil vatikanski poslanik na Poljskem v Varšavi, za kardinala je bil imenovan ' 21. junijfa lanskega leta in obenem postal ■ nadškof v Milanu, kjer je z veliko vnemo J delal za ustanovitev katoliškega vseučilišča. Nemci naglašajo, da je to zopat papež, ki po dolgih stoletjih razume in govori tudi nemški. Za državo ali proti njej. Nai odlični pisatelj Finžgar je pred dobrim tednom napisal v »Slovencu« članek, v katerem je potegnil debelo črto med dva pojma, katera se kaj rada zamenjata: država — vlada. Za državo smo in bomo, ker vemo, da je to naša država, naš dom. Kdor pa bi ne bil, naj gre v Avstrijo, kjer v stradanju nihajo med življenj ®m in umiranjem, kjer Slovenci niso varni svojega imetja, kjer niti svoje najpreprostejše prireditve ne morejo vršiti brez nevarnosti za življenje. Naj gredo taki ljudje v Italijo, kjer bodo v strahu čakali, kdaj jim bodo fašisti udrli v hišo, nastavili revolver na prsa ali nož na vrat. Drug, popolnoma drug pojem pa j« vlada. Država je grunt, tisti, ki vladajo, so hlapci. In če so hlapci slabi, če izrabljajo grunt, potem naj se taki hlapci po-ženo in najamejo boljši. Pametna besedal Prva in drugal Obe-dve nam iz srca govorjeni. Sedaj pa odprimo še lanskega »Domoljuba« od 30. nov., št 48, stran 619. iTam piše urednik dobesedno v »Razgovorih«: »Država in državna uprava, to sta dve različni stvari. Glej, Peter (tako go- vori župnik kmetu Petru), ti si kmet. Dobro in rodovitno zemljo imaš... Ta zemlja preživlja tebe in tvojo družino, daje ti celo nekaj priboljška, in svoj« otroke bo3 lahko bolje izobrazil kot marsikdo drugi. Na tej zemlji si zrastel in rad jo imaš. Pa bi ti imel slabo orodje, zanemarjen hlev, malo gnoja, zanič delavce in zemlja bi ti le malo donaš&ta, niti za lastno preživljanje ne. Ali boš ti takoj zemljo preklinjal, jo prodal za slepo ceno, sam pa kflt dninar hodil delat od enega kmeta do drugega? j »Ml ne pade v glavo, se otresa Peter, j Če je orodje zanič, pa si oskrbim novega, j če je hlev zanemarjen, dobim druge dekle j in sam poprimem za delo, ni hndir, da bi dobra zemlja ne nesla, kakor mora, če postavim nanjo prave ljudi...« »Država sama na sebi, nadaljuje župnik, je kot naša lastna zemlja, ki nas redi in preživlja, na kateri visimo z vso ljubeznijo ter jo gojimo, obdelujemo in negujemo, zato da si na njej ustvarimo svoj dom. Kakor pa najbogatejša, najrodovitnejša in najlepša zemlja lahko sestrada tiste, ki so na njej in nanjo navezani, če je radi slabih poslov in slabega orodja zadostno ne obdelaš, ravno tako ti država malo koristi, če imaš v njej slabo upravo ... »Za državo se moramo potegniti, zakaj naša zemlja je to, naša lastna družina. Država nam je potrebna, da sploh moremo živeti. Kdo pa bo branil moje premoženje pred tatovi in roparji, če ne država ... Kdo pa bo še varen življenja, č« bi ne bilo močne državne roke. In če bi vsakdo moral le na to misliti, kako bo ohranil sebi življenje in imetje, kje pa bi bila v takem splošnem neredu mogoča kakšna izobrazba, napredek, kje bi mogli dobiti tisoč potrebščin, ki jih vsak dan potrebujemo in pridemo do njih samo, če živimo v urejenih razmerah med seboj. Zato pravim, da se moramo za drževo brigati in se potegniti zanjo. Če v mojo družino pridejo ljudje, ki delajo škodo, pasejo lenobo, družino zapeljujejo in celo hišaf izkoriščajo, ne bom zato družine razkropil, temveč škodljivce zapodil iz hiše. Slab oče, slab družinski člaa, ki bi to trpel v hiši« • < »Državna misel nam ni nekaj tujega, vsiljenega, ampak neka} vrojenega, ker človek brez urejene družbe ne more živeti, razvijati se in napredovati, urejena družba pa je ravno država. Kar pa nam je vrojenega, to je naše, to moramo gojiti in urejevati. Kdor tega ne dela, dela proti naravi, in kdor dela proti naravi, prej aH slej škodo trpi. čisto nekaj dragega kot država pa je državna uprava. Ta mora biti taka, da se naša državna misel res lahko razvije v splošni blagor, če pa ni, je pa to tako, kakor če obuješ premajhen in napačen čevelj. Nikamor ne prideš. Naša dolžnost je, da ga sezujemo in napravimo novega, če ne, moramo obležati na mestu in lakote konec vzeti. Iste misli še podrobneje obravnava »Domoljub« v 50. št. lanskega leta z nadaljnjim poudarkom, da je treba slab« hlapce pognati z gospodarstva. Ali niso te »Domoljubove« misli celo v izrazih skoro iste kot Finžgarjeve? Zakaj? Morda zato, ker jih je Finžgar prepisal? Nel! Temveč samo zato, ker je to osnovno, v meso in kri prenešeno mišljenje Slovenske ljudske stranke, katere odličen član je tudi g. Finžgar. Iz tega pa sledi nujno drugo: neizogiben boj protf i1 Mape »m, ki izkoriščajo nalo driavo, našo Ustne zemljo. Ravno u(», k«r sam i« tako pri src« naša lastna država, ravno zato za nobeno ie tako vabljiv® ceno ne odnehamo od boja proti tistim, ki t »»»io ••danto politiko tirajo driavo v jotovo propast. .Slab družinski član, ki bi t« (izkoriščanje) trpel v hiši« je zapisal Domoljub in te^a te tudi drži. Ko bi nam ne bilo za državo, temveč sa lastne žep« in vplivna mesta — ali nam bi bilo na ponudbo, kot i« bilo drugim in so tudi sprejeli, kljub temu, da ravno radi niibove podkupljivosti danes leži naša dr-lava težko, težko bolna. Ko bi nam bilo ca propast države, kdo bi bil bolj kot mi zadovoljen s sedanjo politiko, ki je grobo-kop države. Na tihem bi se smejali in roke sneli, češ, le tiho, saj gre hitro navzdol. Tako pa vpijemo, tembolj vpijemo in ka-lemo na rešitev, čim večja je nevarnost. 2ivo se zavedamo, da bi grdo m izdajalsko zanemarjali rvoj© dolžnost, ko bi molčali k vsemu temu. Hiša začne goreti, ti opaziš, pa se rležeš v travo in si za-fvižgaš pesmico, to j« salamensko k omoti, posebno če si ie nagrajen za to, toda ogabno, satansko ogabno. Po tej poti ne gremo za vami, samostojneži in liberalci, nikdar, nikdar, preveč ljubuno svoje ljudstvo, ki je država. Pa ne bi pisali vsega tega, ko n« bi prišli »Jutro«, »Slov. Narod« Ln tudi — »Kmetijski list«, hinavsko ne zavili svojih oči proti nebu ter povzdignili svarilen gias; Klerikalci, vaš odličen mož vas poživlja, da ie izjavite za driavo. Zadnji me-meotol Poboljšajte sel Ni ogabnejšega na svetu kakor če oderuh priporoča ljudem usmiljeni«, goljuf pravičnost, tažnik resnicoljubnost Sedaj vladajoče stranke »o spravile našo državo v položaj, iz katerega skoro m izhoda. Vs« gre navzdol: gospodarstvo, valuta, železnice, ugled na zunaj, navzgor gredo samo davki. In pri teh vladajočih strankah so tudi liberalci in tamostojneži: hlapci, ki zanemarjajo in izkoriščajo zase državni grunt, našo zemljo, naš dom. Tega se zavedamo vsi Slovenci, vsi Hrvati in več kot polovica Srbov. In sedaj prid«jo U malo-vredni Škodljivi hlapci in nam kličejo; nc bodite zoper državo, slušajte klic svoiega odličnega pristaša. Ali re« mislite, da bo-dete na ta način skrili svoj« sramota« nagoto? AH res mislite, da bodete na ta način zavezali nam jezik, da ne bi kričali, da &iša gori. Ali res mislite, da nas boste na ta način prisilili molčati h greha, ki ga vi delate nad našo držav«? Naša pot gre trdo in odločno naprej. Gre za našo državo in to bomo skušali »eiiti, v kolikor bo v naSi moči. (Bagorodna gospa J.: sprejmite obenem to kot odgovor na svoje pismo, čei da je »Domoljub« protidržaves.) Položaj. Trezna srbska sodba. Nesrečni centralizem je pripeljal razmerje med posameznimi plemeni v naši drla vi do najvišje napetosti Belgrajska žlahta h struno do skrajnosti napel« k dal)« m sm« več iti, i« hoč«m«, da m n. raz! e ti. Hrvati t« vedM bol/ oklepat« R*diča n« toliko radi tega, kakor da bi on tmel kak-ien jasen določen političen program, temveč veliko bolj radi t«ga ker gr« proti nadvladi srbskega plemena. Hrvatu ie zavo io tega Radič napolbog in nobena sila ni tako močna, da bi to mišljenje zgrda ohladila. — Na drugi strani p« tudi med Sovend in Bel-gradom postajajo razmere vsak dan bolj nepri azne. Misel avtonomij s« danes zdi ie tudi tistim Slovencem, ki so bili pred letom dni še navdušeni centralisti, edini izhod iz tega neprijetnega položaja. Medsebojno zaupanje vseh treh plemen je v državi docela izginilo, druge držav« to vidijo ter majejo z glavo. Posledica: padanje valute, porazi v zunanp politiki Nič manj ket centralizem pa je tega napetega položaja, ki nam v vsakem oziru prinaša škodo, kriv Radič. Ko bi on prišel v Belgrad, bi bila taka vlada nemogoča. Če bi se centralizem morda sprejel, izvaial bi se že davno ne, danes pa ravno vedno hujše izvajanj« centralizma poraja v«dn« hujši odpor. Zdi s«, da stojimo na višku. Tako nc more iti več dalj« in se mora nekaj zgoditi. Takih norcev, ki danes z Pribičevičem še trdijo, da hrvaškega in slovenskega vprašanja ni, da je centralizem izvršliv in najboljši, jih c«lo med Srbi ni več dosti. Za centralizem so vneti edino še samostojne-ži in slovenski libcralci, ker je edino!« centralizem njihova rešitev; to jih ne briga, i« obenem pri tem država propada. Med Srbi s« tudi na najviših mestih vedno bolj uveljavlja prepričanje, da je centralizem doživel popoln polom in da b« treba previdno okrestitl Seveda je pa vse «d tega odvisno, kako okreniti. Nekateri belgrajski krogi govore in pišejo, Hrvati, če nočejo z nami nai idejo. Toda računati morejo samo na tri čist« hrvatske županije, Vs« ostalo je po bel grajskem mnenju srbsko; Dalmacija, Bosna, Hercegovina, Slaveeija, Vo-vodma. Na to naj nikar ne računajo. Kaj sledi iz tega? Mala Hrvatska, republika morda ■ Radi-čera n« čelu. Vse drugo pa bo — Velika Srbija ■ Slovenije vred. Za Slovcnc« i« slabše. Zdi se, da je Radič zadovoljen s tem. Toda če ž« na Slovane« ne misli, kaj bodo drugi Hrvatje rekli v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini Slaven$? Zato Radičev« politik« Slovenci nc d«lati, kar je nam škodljiva, i k od- mor ljtva vsem ostalim Hrvatom, škodljiva celo Mali Hrvatski sami, ki v svojem malem obsegu ne bo ničesar pomenila. V Veliki Srbiji pa bi oatalo veliko število Hrvatov, Slovencev tn drugih narodov, da bi bilo vedno vrenj«, država bi hirala na notranjih bo-ih in pri tem krvavela. Zato j« ta recept nekaterih belgrajsktk krogov in Radič«? skrajno pogreien. Drugi pravijo; Dobro, Hrvat j« dobijo Izjemno stališče. In mi? To pa je stvar dogovora. Gotovo pa n« tega kot Hrvat j«. Na to seveda mi ne gremo, ker je skoro isto kot prvo. č« dobijo Hrvatj« izjemno stališč« v državi zahtevamo mi zase isto in zahtevamo iste aa Bosne, Hercegovino, Dalmacijo itd. Gotovo p« fe, da f« dnn«s slov«nsk« vprašanj« ravno tak o pereč« kot hrvatsko in č« mislijo gotovi politiki v Belgradu, d« bo z rešitvijo hrvatskega vprašanja držav« ozdravljena, se bridko motijo. Zato p* čim. pre,« m vs« temeljito reši v smisla Ulj« posameznih plemen, t«m prej« bo držav* ozdravela. In ko bo država zdrava, h« tudi njeno ogromno naravno bogastvo priti« T veljavo. Zanimivo j«, da s« med Srbi vsdoo bolj pojavljalo glasovi, da j« edina rešitev dri*, ve avtonomija. Srbski politik Radosavljevič-Bdia k spisal te dni knjižico z naslovom: Za 1 pro, tiv. V kniižici razvija te-le misli: Dejstv« je, da Hrvati, Slovenci in muslimani fc i celo množico drugih državljanov, hrorij« večino tistih, ki so s sedanjo vlado ustav« nezadovoljni m ljuti nasprotniki eeMrtlit ma Tega destva ne moremo uta iti todi t silo ga ne bomo ubili. Sila bi rodila sast« še hujši odpor. Sedanj« ustavo sme dobili samo potom dolgotrajnih pogajanj ln od-kupovanj. A namesto centralizma smo do-, segli baš nasprotno. Nek«ga dne bomo doživeli zagrebški centralizem, po Zagreb« bo nastalo novo vrenj« duhov, n«va pogs« janja tn odkupovanja in doživeH beaM ljubi,anski centralizem. Ali je ta politika edkvpovanja dobra? Dobra, če se ne misli pri njej ostati usod«, polna, če s« misli pri njej »stati att t* M sploh nič ne misli. Mi centralisti tvorimo manilt««. Msnf fina pa še nikdar ni parlamentarnim potoa ustvarila večino. Sam« na dva načina je t« mogoče. Ali s silo ali z avtonomij«. Sedsj igramo pr«menjene vloge. Hrvati in S4o*d pamtiveka m vsm no kot škodljivo propada?« »Manje zlo za nas (Srb«) j« avteeoed« ja, posebno v tem položaju, v kater«« s®^ mi Srbi v manjšini in v katerem be v*«n» hrvatska, slovenska itd. zelo lahko m Mtavaia a i vala to, kar hoče. Razlika bo samo ta, da moremo danes utrditi temelje za državno edinstvo, a pozneje, ko bo nasprotna večina izvojevala to, kar hoče, in ko bo ona nam zapovedovala, bo to drugače.« »Imaino dovolj razlogov, da verujemo, da visoka inteligenca Hrvatov in Sloven-cpv dobro zna ceniti koristi državnega edinstva in bratske sloge, drugače bi se jim ponovno zopet vrgel na vrat tuj jarm.« »Neumno je misliti, da se bodo Hrvati in Slovenci posrbiti, (O poedinih ni govora, temveč o celem rodu.) Nismo bili v stanu posrbiti niti onega malega števila Ru-mumunov, pa hočemo ITrvale in Slovence!« ,Boja7.cnp da se bodo Hrvati in Slovenci, če dobe avtonomijo, odtrgali od države, nima podlage. Taka misel predpostavlja drugo: da so Hrvati in Slovenci izgubili pamet. To pa ni in ne bo. Visoka, zlasti pametna politična kultura hrvatske in slovenske in'e'igence, izključuje, o tem sem trdno prepričan, vsako misel o tem.« »V avtonomijah bi sc življenje bu/no razvilo v vseh smereh, in to jc pogoj napredku. Brez tega ni napredka.« »Sicer pa so se danes razmere tako zasukale, da se izhod iz tega labirinta mora kako najti, ali s silo ali z avtonomijami. Tako ne more več ostati. In zopet pravim: 'Jaz sem za avtonomije s potrebnimi garancijami za državno edinslvo.« Bog ve, ali je ta Srb tudi »protidr-f.aveti«? K! c propadajočih. (Z dežele.) Slovenski kmetje no moremo več mirno gledati svojega propada, ki se tako naglo približuje. Tudi napol mrtvi se žgano, ako se mu močneje zategno zadrga. Čujte obupni glas kmeta, čujte tam v Belgradu Vi, ki ste postavljeni varovati in podpirati kmetski stan, poslušajte Vi g. minister PucHj, spolnite nam vsaj desetinko, kar sto obljubili takrat, k® ste bili izvoljeni poslancem. Mi poginjamo v pomanjkanju in dolgovih vkljub našemu naporu in prizadevanju za obstanek. Z bridkim nasmehom smo pred kratkim (Hali neki strokovni kmetaki časnik, v kojom se priporoča: »Kmetje, naročajte, kupujte otrobe, krmilno moko, tropine, imietna gnojila itd. Živina gloje les, ker se ji ne pokladajo močna krmila. Travniki so fiilno potrebni umetnih gnojil.« Tako in enako so priporoča v dotičnem listu. Gospodje tam gori, mar menite, da je slovenski kmet res tako zabit, da bi ne vedel za ta nedostatek ali za te potrebe? Ganite se Vi g. minister Pucelj, spolnite nam obljube, posredujte, da bomo zamegli nakupiti, kar mogoče po nizki ceni močnih krmil za našo zapuščeno živino, naj bi država izdala vsaj polovično podporo za nakup umetnih gnojil in močnih krmil. Poglejmo razmere. Pred vojno j© bila cena kajnitu 5 K 50 v., danes stane isti 200 kron. Kalijeva sol je stala pred vojno 12 K Ra 100 kg, danes stane ista 400 K. Podobno J« z laneniiui tropinami, klajuim appom itd. Otrobi so veljali pred vojno 10 K za 100 kg, danes stanejo od sedem do devet sto kron. In cena živine. Pred vojno je bila cena živini najmanj 100 K za 100 kg, danes je cena od 800, pri najlepši debeli živini največ 2000 K za 100 kg. Primerjaje cene krmil in gnojil bi morala biti ceria živine danes najmanj 8000 za 100 kg. Kolika razlika pred vojno in sedaj? Kmet naj plača za vsak krajcar ono krono in še več, kar ima pa on naprodaj, bi moral prodajati napol zastonj. Mi kmetje nismo zakrivili tega. Sedaj v takih razmerah ne zmoremo za nakup umetnih gnojil in krmil. Naša živinoreja hira, propada, naši travniki so zapuščeni. V slraliu čakamo konca, ki je pred durmi. Vsa strokovna predavanja ne vlečejo kmeta, vse učene pisarije ne bodo pomagale kmetu do boljšega obstanka, ako se ne zganete tam gori in ne izposlujete zdalne pomoči. Prosimo Vas g. poslanec-minister, nujne pomoči. Mnogo prizadetih kmetov. V zaščito naših voia&ov. Poslanec Anton Sušnik je stavil 28. januarja na vojnega ministra sledeči upit: Slovenski rekruti, ki so morali letos za božič k vojakom, so se vozili cel teden v nezakurjenih vagonih, tako da so sa mnogi prehladih in zboleli. Ko so prispeli na določena mesta v vojašnico, so morali biti tri tedne v nezakurjenih sobah. V vojašnicah vlada velikanska nesnaga, tako da so vojaki že polni uši. Spati morajo po dva ali celo po trije na eni postelji. Obleka in obutev jo nezadostna. Ker morajo biti vojaki v hudi zimi po ves dan na mrazu, so vsi v nevarnosti, da ozebejo in zbolijo. Pritožujejo se, da se ž njimi slabo ravna, da jih celo pretepajo brez vzroka, da jih žalijo in preklinjajo z najgršimi kletvami, dalje da jo hrana neprimerna in slaba, tako da jih je že mnogo bolnih. Ko jo bil katoliški božič, niso smeli praznovali; niti v cerkev jih niso pustili. Tako in enake pritožbe mi prihajajo iz raznih krajev Srbije, iz Mostara in od 40. pešpolka. Zato vprašam gospoda ministra. 1. Kaj hoSo ukreniti, da se bo s slovenskimi vojaki postopalo pravično in po zakonu? 2. Ali hoče gospod minister takoj odrediti strogo preiskavo in odpraviti vse to nedostatke? Prosim pismeni odgovor. | Razgled po svetu. BORBA. ZA VERONAUK. V Italiji odločajo občine, ali naj se krščanski nauk poučuje t šoli ali ne. V Milana so dobili občino v roke socialisti Prva njihova skrb je bila, da odpravijo veronauk <• šol. Toda katoličani so se uprli In takoj nabrali 27.000 podpisov sa to, da se reronaik ie dalj« poučuje. Toda socialisti so še naprej vitraall i Izgovorom, da ni denarja. Katoličani pa «o takoj tnčeli z zbirko in fbrali toliko, da plačajo lahko 100 kalehotov. Na to so s« socialisti vdali. KATOLIŠKA CERKEV NA ANGLEŠKEM. Angleški katoličani telo pridno delajo. Uspeli : da bo vedno voč krivoverrev vrača r katoliška cerkev. Doti m se ie 1 1919 spreobrnil« 10.502 oseb, je znašalo &lov«lo spreobrnjencev ▼ I. 1021 12.021. Ka oliških srednjih šol imajo <5.H, ljudskih šol 1J96. li tega so vidi, da augleški katoličani prav poselmo ifcrbe ra vzgojo katoliške inteligenco. Zavodajo se, da o močna iu številna katoliška inteligenca največja opora katoliškemu mišljenju iu življenju. V eclem angleškem ozemlju v vseh dolih sveta jo dusedaj dobrih 14 milijonov katoličanov in 433 milijonov nekatoličinov. Žetev šb vodno ogromni. — Tudi v Avstraliji katoliška Cerkev zelo napreduje. Ko so prsd psr meseci obhajali v mestu Sidnoj stole,nico katoliške stolnice, je govoril tamošnji škof med drugimi t>»-le: Pred 100 lo.i so v Avstraliji preganjali katoliška Cerkev; takrat v celi Avstraliji ni bilo niti en« katoliške cerkve, v celi Avstraliji en sam katoliški duhovnik. D»!!M šteje Avstralija in Kova Zelandija red kot 1,300.009 katoličanov, 9 nnd-čkoJov in 19 fikotev. Cerkva 2200, dubovnikor 1600, 18.080 katoliških Sol. KRIŽEV POT RUSKIH OTROK. Neki časopis boljšcviške vlade popisuje ((rosno bedo ruskih olrok. Otroci umirajo od gladu in mraza. Starši so o roke zapustiii, ker ne morejo zanje več skrbeti in otroci v velikih skupinah hodijo od kraja do kraja ter prosijo miloščine. Mnogo otrok so preživlja t talvino, malo deklice s« pa že prodajajo vojakom za košček kruha. V vaseh, kamor priae laka velika skupina prosečih otrok, zavlada stzah. Vsem jo hudo, a nihče jim ne more pomagati. Koma o proti jugu, ker upajo, da m tam najele ia ogrejejo Množice pa od dneva do i sva ra3lejo. l)a se Io preseljevanja prepreči, jo odredila vlada, da vojaštvo firmi o.roke nazaj. A otroci se večkrat spuste z. vojaki v krvav boj. Vlada sl:uša pomagati kolikor mogoče gladu-jočim otrokom. Ustanavlja otroške domove, a ial njih število niti malo no zadostuje. Oni otroci, ki ne dobijo prostora v domovih, sto.e pred vrati in pojo komunistične pasmi v upanju, da s temi pesmimi vzbudijo usmiljenje boljševiškili oblasti. Po noči sne oiroci po hodnikih in odprtih ulicah. A tudi usoda onih otrok, ki so v domovih, je žalostna. Otroci spo na golih tleh ali na strani, ki je [)o ji a najrazličnejše golazni, ki «troke dobesedno mori. Poleg tega je hud mraz. Otroet so vsi polni ozeblin, ran in uši. Ponoči, ko se bolečino bolj Čutijo, deca kar tuli. I.eta 1020 je nold deček znorel radi uši. V zače ku jih /o pobijal in jedel, ker je bil lačen, toda uši je bilo toliko, da se deček ni mogel voč bosti in je zblaznel. Oiroci potrebujejo obleke ia obutve. Toda tega v Rusiji ni. V 1. 1020 je na vsakega otroka namesto 11 metrov »bljubljonega mlina prišlo SO orn, na 29 otrok en zavitek sukanca, na D!) en par čevljev, na 8124 eno pokrivalo. V Orelski gu-beruiji je prišlo par čevljev na 5000 otrok. Deca umira od gladu. Dnevno dobi vsak otrok 100 gramov slabega kruha in malo zmra-lega sadja. Bol.ioviŠki uradniki so mnenja, da bi bilo boljo vso to deco postreli.i kakor jo pustiti polagoma umirati Med otroci je zavladala strašna pokvarjenost. Dečki igrajo, kradejo in pijejo žganje, a male deklico se vdajajo sramotnim dejanjem. Ob nekem požaru v Saratovem starši niso hoteli otrok reševati, češ, da jo bolje, da zgore, kot da bi živeli v tej bedi. O kakšni šoli seveda ni govora. Glolioka, pregloboka je čaša bridkosti, ki Jo je komunizem nalil ubogemu ruskemu narodu. Spričo tega je naravnos! živinska izjava katero Je podal jugoslovanski poslanik Spalajkovič in o kateri smo poročali že zadnjič: »Bolje je, da umrt 20 milijonov Rusov od lakote kot pu da bi pomagali boljševiški vladi.< Ali je Spalajkovič pozabil, da jo srbski narod tudi hodil skoro isto težavna pot čez balkanske gore in da je takrat klical m pomoč in jo tudi dobival Ali se nas ne polašča bojazen, da bo radi takih zverinsko-neusmlljenih besedi zastopnika naše vlade tudi nos Bog kaznoval z enako kaznijo? ČEŠKOSLOVAŠKA. CeSki državni proračun izkainje 60 milil* b«t kron ia verstvo ia sicer ia katoliška 42 mi. djoaov, u pro(es!4iite 9 milijoior, t» pravoslavno l milijona. ostalo «* »roiipu>r«l». U oa-raitnu rerkev ri B«l»ft »o airevar. l'e>ka s>ol»do- ......In, nateljtina poti.a "i promet Kakor »e (iorofa, je dohlo ii.ed vlad« in iele/nii»rji ie tlo ^.razuma, »sled če-ar j<- ,u< kotni odbor iid&l proglas, uaj »• delo zopet učenja. Gospodarski obzornik. RTV V* c-.CS Prizanašajte nam s takimi pomotam if. Neka Kmetska zveza je naznanila na tajništvo Jngoslov. kmetske zveze, da kmetje ne dobijo tiskovin za napoved dohodnine razen če sami pridejo ponje na davčno oblast in še v tem slučaju samo eno. Da je nemogoče kmetom v tem snegu in tej daljavi hoditi vsakemu posebej na davčno oblast po tiskovine, je več kot jasno. Zalo je Kmetska zveza sama izdelala vzorec za napoved dohodnine in ga nam poslala češ naj ga natisnemo, da bo tudi drugim dobrodošel in jim prihranil nepotrebno in dolgo pot. Preden pa smo mi tisti vzorec objavili, ?e je šel član našega uredništva za vsak Otčnj osebno poučit na finančno delegacijo. če se mera dohodnina napovedati samo aa tiskovinah izdanih od davčne oblasti. Odgovorilo se mu je. da se lahko veljavno na nove tudi brez tiskovine. To je bil dovolj jasen odgovor. In re«, vzorec, kakor ?a je je sestavila Kmei zveza v dolič-aem kraju, smo natisnili. Mnogi kmetje so se poslužili tega vzor-in po njem napovedali dohodnino. Novomeška davčna oblast pa je odgovorilo na oeko tako napoved takole: Napoved ni pravilna, ker ni izpolnjena na predpisanem obrazcu. Vabite se tedaj, da vporabivši priloženi obrazec v 8 dneh (pod izogibom posledic § 2C5 zakona o osebni dohodnini) vpošljete semkaj pravilno napoved. Zneski po vpisati v kronah, ne pa v dinarjih! Dav-hio okrajno oblastvo v Novem mestu. Posestnik nam je poslal to napoved z vprašanem, kaj je s to zadevo. Naš član se je ^el tnkoj pritož;t na finančno delegacijo. Toda tu mu povedo, da ima okrajna davčna oblast v Novem mestu prav in da «e napovedi, ki niso napisane na običajnih tiskovinah, neveljavne. Na ugovor, da se je povedalo pred 14 dnevi na istem mestu ravno nasprotno mnenje, so se pri finančai delegaciji izjavili, da je bila to pomota. Dobro! Pomota se vsakomur lahko pripeti, toda ta pomota bi marsikoga lahko re o drago stala. K sreči je ro* za napoved dohodnine podaljšan do konca februarja in vsi, ki so vložili napoved dohodnine brez tiskovine, naj mova vlože na predpisanih tiskovinah do konca februaria, prednjo poved naj kot zmotno prekličejo. Napoved naj se pošlje rekomandirano. Ko se je čl~n našega uredništva Isto-tam pritožil, da davčna obla?tva nečejo izročati tiskovin več kot eno, se mu je reklo, da radi draginje štedijo s papirjem, da pa lahko župan vzame za več skupaj, če napiše davčni oblasti imena onih, ki zahtevajo tiskovine. Nerazumljivo pa je, da se zehteva napoved v kronah in ne v dinarjih. V vse urade je vpeljana in zapovedana d: arska veljava, tu pa se naenkrat spomnijo zopet krone, ker je menda tudi proračun sestavljen deloma v kronah, deloma v dinarjih. Centu pa potem ukazujejo dinarsko veljavo, če je niti sami ne drže. Ali ni potem čuda, da naredim pobija naredbo in končno niti uradniki ne vedo, kakšnih navodil na se drže. Brezmejna brezglavost. Sicer nam je kronsko računanje veliko lažje, in kar o-tane, naj radi nas, toda če se naredbe dajejo, naj tudi drže. Takih pomot pa si re želimo nič več, davčne oblaki pa naj zanaprej obenem z razglasom o napovedi dohodnine natančno razglase, da «0 predpisane tiskovine edino veljavne, da ne bo nepotrebnih pisarij. Tiskovine pa naj bodo lahko na razpolago, šteder.je je pametna roč, toda štediti naj začne'o naipreje drugod, se bo veliko bolj izplačalo. Kako lahko nadziramo davčne predpise. Tukajšnja delegacija ministrstva financ je vpeljala posebno novo-t, ki omogo-čuje poljubno kontrolo glede davčnih predpisov in vplačil. Davkoplačevalci, ki se hočejo prepričati, ali je davčni urad pravilno kontroliral davčne predpise in davčna vplačila, naj vložijo pri dotičnem davčnem uradu prošnjo, da se jim izda popolen izpisek iz kontne knjige lega davčnega urada. Prošnjo je kolkovati s 5 dinarji. Stranka dobi na to na posebni tiskovini obvestilo, kake predpise na davkih ima pri dotičnem davčnem uradu, kolika so bila posamezna vplačila na davkih in koliko znaša začetni in končni zaostanek na davkih. Predpisi na državnih davkih in na vseh dokladah so na tej tiskovini izkazani v višini končnoveljavne odmere davka ali pa, ako davčna oblast davka ni še za do tično leto končnoveljavno predpisala, v višini zadnje končnoveljavne davčne odmere (provizorični predpis davkov v višini zadnjega končnoveljavnega davčnega predpisa v smislu zakona z dne 9. marca 1870, dri. zak. št. 23). Slično velja tudi za vse doklade. Ako dobi stranka tnk izpisek iz davčne kontne knjige, tedaj lahko kontrolira davčne predpise in svoja davčna vplačila. Davčne predpise kontrolira na podlagi ta- devnih plačilnih nalogov, katere je prejeli od davčne oblasti. Davčna vplačilu pa pre. gleda na podlagi svojih zapiskov iu Vp|a. čilnih potrdil. Svetovati je, da se za take izpiske i» k011 trie knjige zaprosi posebno začetkom leta 1922. Kdor ima tak izpisek po stanju z dne al. decembra 1921, lahko v teku 1 } 19*22. poljubno sam nadzira svoje daven« pieuj>ti>e m vplačila. To nam omogoča tudi, da vsakokrat ugotovimo, koliko se naj plača na davkih ou onih rokih, ko zapadejo razni davki \ plačilo, to je dno 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra. (Hn. zak. 23 leto 1921. Uradni list št. «0,240 z dne 2. av-gusta 1921.) Posebno slednje je velike važnosti, ker znašajo zamudne obresti ti odstotkov In opominjevalni stroški 4 K od vsakih 100 K davčnega zaostanka. Kako se gospodari z našim Lenarjem l Eno najsramotnejših poglavij v gospo-j darstvu viadnih strank je tisia znana ladi-, > raznih potrebščin, ki jih |e kupil še dr, Korošec kot minister za prehrano. Slvar je bila tale: Ameriška tvrdki Savezničko Udruženje za inostransko trgovino te ponudila začetkom leta 1919 celo ladi o raznovrstnega blaga za nakup. Ker je bilo takrat v državi vseobče pomanjka-n e živil in ruznih drugih potrebščin, je ministrski svet sklenil kupiti lad|o blaga. — Sklenili so to z glasom dr. Korošca še za-[ stopniki demokratov, radikalov in socialistov, dr. Korošec kot minister prehr«at, naj pa to izvrši. Blago se p po komisiji, sestavljeni ii odposlancev bclgrajske trgovske komore, iz zastopnikov belgrajskih tigovcev in po zastopnikih strokovnih uradnikih rdnistr« siva pregledalo in se priporočilo v nakup, Na to ,e bila kupnina dne 13. maja 1919 sklenjena. Ladja se |e izlovorila. blago pa spravilo v solunske magacine ter se začel organizirati prevoz in prodaja. Kmalu na to je padlo prvo Protičev« ministrstvo, i njim tudi dr. Korošec. Pri", šli so na vlado demokrati in socialisti. Mi-nistri-naslednild so popolnoma zanemarili ameriško robo, niso se brigali ne za ohr«' nitev magacinov, ne za prevoz, tako da M je mnogo robe že ▼ Solunu vsled nemarnosti demokratsko-socialistične vlade pokvarilo. Kar se ni pokvarilo v Solunu, miu>£> od tega se je pokvarilo pri prevozu v Bel1 grad, kjer se je blago zopet skrajno nemai' no spravilo. Dr. Kumanudi :e v seji dne 25. janua^ ja izjavil, da je država pri ameriški robi pretrpela veliko škodo. Razumljivo. ZaM j socialistični minister prehrane ki 1« P1^®, za dr. Korošcem se za blago ni več menil in tako se ga je mnogo pokvarilo, drug* velikanska krivda pa je. da blaga liberalna vlada ni ob določenem roku plačala 18 ga še do danes nI Takrat, ko je kuP"/i| Korošec ameriško robo, je stal 1 dolar o—^ dinarjev, danes seveda e ta odnos drug4' čen, 1 dolar okoli 75 dinarjev, Blago je bilo, ko se ie kupilo, solidno in ž« takrat za polovico ce®*^ o aego staknile blago pri belgrafskik trgovcih. Ladja se ie morala cela kupiti, zato •e i« moralo kupiti tudi pet zabojev kart, k*t«ro p« ie tvrdka pozneje prostovoljno vzela nazaj. Drugega razkošnega blaga ni bilo. Med bluzami ai bilo ne ene svilene ali splek luksuzne (razkošne). Sicer pa ie bluza menda tudi potrebno in pošteno oblatil«. Ribnikarjevih »naramnic« tudi ni bilo vm««. ravnotak* ne nobenega modrca, parfuma ali kaj bodi sličnegs. Čevlji so bSi moški, ženski in deški, seveda tudi ■amo potrebna blago, e »atlasovih čevelj-8kSi« kajpada nobenega duha in sluha, takejjn Uaga ni bilo v ladji. Ako bi se demokrati in socialisti lesa 1919. brigali za ameriško blago in ga res [•poznati za mani vrednega, lahko bi ga še listo let« prodali z dobičkom. Kajti Udru-' žemje je ministrstvu prehrane ponudilo, Ida rob« vzame nazai »za 25% dražje od ,eene, p« kateri smo jih državi prodali, obenem plačamo državi vse stroške, ki iih Je imel« «d »nega dne, ko smo jih državi prodafi«. Ah« m torej bili demokrati in socialisti prepričani, da jc kupljeno blago mani vredno in da je država res oškodovana. Imeli s« priliko da ji pribaviio 25% dobička. Tudi tega niso hoteli storiti, ampak svoj« nemarnostjo upropastili blago in ! odbili 25% dobiček. Ko bi ostal dr. Ko-rošee minister, bi prišli poceni do dobrega in trpežnega blaga, tak« pa: Bog se usmilil In tako vlado zagovarjalo in podpirajo aamost«Tneži. »Kmetijski list«, ki mu ie ta iVan-iial z amerikansko ladjo dobro znan. ,bl rad »skril to sramoto svojih priiateliev in zato poliva golide gnojnice na dr. Ko-Mfcflt Žitni trg. Pretekli t«den so rasile cene naprej. Kakor 9« vidi, se bo nadaljevalo povpra-* Sevanje blagu. Tej podražitvi žita je vzrok splošna podražitev žita na svetu. 'Naj omenimo, da je tudi ameriško žito ' snatna poskočilo v ceni. Zelo veliko po-vpraševaaje je pri nas po moki. koruzi, ovsu in pšeaici. Po pšenici zelo povprašujejo »lisi iz Vojvodine, dočim kupujejo mlini k krajev, kjer ne pridelajo dovoli žita, rajši gotovo moko, ker fini to boli prija glede cene. kakor pa da kupijo pšenico in jo zmeljejo. Cene kom« so »talne. N«vi koruzi sc cene vedno bolf izenačujejo s conami stare koruze, ker kako-| vost, v prvi vrsti g]«de suhote. postaja . enaka. Nova koruza jc popolnoma zdrava in zelo dobre kakovosti. V pretekle« tednu so bile v Zagrebu ftaaledne cene za 100 kg z vrečami: moka št. 0 2280 do 3000 K; moka št. 2 2180 do 2200 K; moka št. 6 1950 do 1980 K; oves 1160 do 1180 K; koruza 1280 do 1300 K; pšenica 1650 do 1680 K; ječmen 1260 do 1320 K; rž 1420 do 1450 K. Nadalje sa ie trgovalo tudi s semeni, a. pr. laneno seme 22 K. bučne pečke 21 K 10 rim., rdeča detelja 100 do 130 K, lu-eeraa 100 K za 1 kg. Pripomniti pa te uora, da danes cene | v Vojvodini ne odgovarjajo cenam v Zagrebu, ako odbijemo streško za prevoz iz Vojvodine v Zagreb. V Bački so sledeče cene; pšenica 15 K 50 vin.; koruza 11 K 70 vin.j oves 9 K 60 vin.; moka Stev. 0 21 K; moka št. 2 20 K; moka št. 6 19 K; mekinje 7 K 80 vin.j žive svinje 42 K; mast 70 do 71 K, vse za 1 kg. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 10. jsii. 3. tebr. 6. febr. Denar K v K v K v r,merSkl riolar 500 — 303 30 298 - avstrijska urana — — — — — — češkoslovaška krona — — — — — — angleški funt 150J — — — — — francoski frank — — — —. — — ital um k;i tira 13 50 14 06 13 95 bolgarski lev 1 92 2 20 — - carski lubel — 25 — 22 -- grSkB drahma — — — — — — nemška murka 1 50 1 fO 1 31 rumnnski let 2 13 2 32 -- Sv carski frank — — — — -- potiska marka — — — — -- <7ia*arska krema - Hi — — -- g 600 milijonov kron moramo v letanjem letu plačati obresti za naš dolg na Francoskem. g Na nemških novih bankovcih bodo vpeljali trgovske inserato in reklame. Na ta način bo nemška finančna uprava pokrila vse strožke za tiskanje bankovcev. Vsekakor zelo pametna m i seli g Dolg Češkoslovaške. Po poročilu češkoslovaškega finančnega ministra ima Češkoslovaška notranjega dolga 9827 milijonov češkoslovaških kron. v inozemstvu pa 23.362 milijonov češkoslovaških kron. g Zlata zaloga češkoslovaške republike ie vredna 1121 milijonov češkoslovaških kron. g Korana nove« je uvedla Čeheslo-vaaka. g Avfilrijsk-o posojilo. Avstrijska republika dobi na Češkem posojilo v znesku 500 milijonov češkoslovaških kron, na Francoskem pa 55 milijonov frankov. g Reška drimta j« dobila v Italiji 250 milijonov lir posojila. V kritje tecra posojila ja zastavila reška država vse premičnine in nepremičnine, svoje pravice in vse dohodke, ki jih ima Reka. Reška država se je na ta način popolnoma izročila Italiji. DAVKT. g Vsi, ki imate dolZnost napovedati dohodninski davek, preberite zgorajšnji članek: S takimi pomotami nam prizanašajte! Za napoved dohodninskega davka se morate poslužiti predpisane tiskovine, ki jo dobite pri davčni oblasti. Napoved je v kronah, ne v dinar ib. g Podaljšan rok za odmero dohodninskega davka. Na posredovanje g posl. dr. Hohnjeca je minister finančna Kuma-nudi podaljšal rok za napoved stroškov in dohodkov za odmero dohodninskega davka, de konca meseca februarja. g Posvetovanja glede natega bodoče« ga sfckona • direktnih davkih so se priče- la 2. t. m. v finančnem ministrstvu. Tek posvetovanj se udeležuie,o strokovnjaki ta zastopniki naših vseučilišč. O tej zadevi bomo poročali, seveda, če bomo le količkaj zvedeli. CENE. g Ljubljanski trg. Mesa ne primanjkuje. Goveje meso prve vrste 38 do 42 K, na trgu po večini 34 do 36 K ter 28 do 30 K. Telečje meso 40 K, svinjsko meso 40 K, hrbet brez priklade 60 K. Slanine je dovolj po ceni 74 do 80 K za 1 kg; mast 85 K 1 kg. Mleko liter 10 K. surovo maslo 140 K, čajno maslo 180 K. Jajc na trgu zopet primanjkuje; plačujejo jih po 8 do 9 K komad. Mestna aprovizacija razprodaja jajca po 6 K komad. Sadje na trgu ima sedaj sledeče cene: jabolka 18 do 24 kron za 1 kg, oranže 4 K za komad. Mlev-skl izdelki slone na ceni 24 K z. .uoko št. 0, najslabša črna moka 17.50 K, ješ-prenj 20 K, otrobi S K, koruzna moka 17 kron, ajdova moka 26 K. Pšenica 17 K 1 kg, rž 13.50 K, ječmen 12.70 K, oves 12.50 K, proso 9 K, koruza 13 K, 11M 14 do 15 K, leča 37.50 K. Zelenjava ima vsled letošnjega pomanjkanja visoko cene. Čebula 20 K, krompir 6 K, mestna aprovizacija prodaja krompir po 5 K za 1 kg. Špecerijsko blago: slabša kava 96 K, kava L vrste 160 K za 1 kg, kristalni sladkor 56 K, v kockah 60 do 62 K, riž od 30 do 44 K po kakovosti, namizno oljd 96 K, jedilno olje 84 K, slabša paprik:: "0 K, boljša 150 K za 1 kg, petrolej 20 K liter, testenine 32 do 36 K. g Žitne cene doma in na tujem. Po vesteh prejšnjega tedna so bile ceuc ži'a sedeče: V pianica ri jeiicea ave« Loiuz* Srbiji 370 — 270,— 250*— 250"— 280.- Vojrodinl 380 — 290 — 250— 7C(r~ 29C"— Dunaju 390— — 210— 270"— 290"— Berlinu 320 — 260'— 250 — 2S0-— 27C — Pr«# 380-— — 300 — 290"— 3Cv— Antverpih — — 2«0'— 300-— 270'— New. Jorlttt 350-— — — 260,— 2C0'— Argentini it 290— — — — 200.— Cene so navedene v dinarjih in za 100 kg. g Proti podražitvi tobaka. Poslance SLS Klekl je nastopil v seji finančnega odseka proti novemu povišanju tobačnih cen, posebno onega tobaka, ki ga kadi revnejše ljudstvo. Odsek je Kleklov predlog sprejel. Končno bo sklepal o tem finančni odbor. g Cene na Dunaja so bile pretekli teden za 1 kg žive teže sledeče: goveja živina I. vrste 880—950 K, II. vrst« 740—850 kron, biki 650—840 K. krave 520—860 K, svin/e 1400—1550 K. — Žito so plačevali za vsak kilogram: pšenica 280 K, rž 205 do 210 K, oves 270 K, ječmen 240—260 K, koruza 275—280 K. moka št. 0 470—475 K. — Meso stane vsak kilogram: goveje 800 do 1400 K, telečie 875—1550 K. ovčje 800 do 1000 K, svinsko 1320—1700 K. suho meso 2000—2200 K, surova šunka 2000 do 2400 K. salama 2400 do 2600 K, sveža jajca komad 120—140 K. — Usnje: surov« kože 900—930 K, prvovrstni črni boks 1300 do 1350 K za 1 kg. — Kože divjačine: II-si*ie kože po 30—35 tisoč kron, kune 150 titejč kron, krtov 400 K za komad. Cen« so navedene v avstrijskih kronah. PROMET; g Promet zastaja. Načelnik belgrajske postaje je javil ministrstvu za promet, da so pošle vse zaloge premoga in da bo prisiljen ustaviti ves promet. Po raznih postajah v Srbiji je obtičalo nad 3000 vagonov raznega blaga, ki ga vsled pomanjkanja premoga ne morejo spraviti naprej. g železničarji izstopajo iz službe, ker •e ne morejo preživljati. Po Hrvaškem so gačeli železničarji izvajati odpor v 6lužbi (pasivno resistenco), vsled česar imajo vlaki velikansko zamudo. g Novo povišanje vseh železniških ta-rifov. V železniškem ministrstvu so prijeli s pripravami za izdelavo novih železniških tarifov za potnike in blago. Sedanje železniške tarife nameravajo zvišati za 30 do 50 odstotkov. g Vagone iz cementa so vpeljali na Nemškem in so se izkazali za zelo trpežne. PODJETJA. g Nova tovarna ogledal v V...'boru. Tvrdka »Kristal« je ustanovila v Mariboru tovarno za ogledala in za t. uStuje stekla. g Dobrovoljsko banko s sedežem v Zagrebu ustanove naši dobrovoljci. RAZNO. g Pomoč po suši iu toči prizadetim. Finančni minister dr. KumanuJi je povedal v narodni skupščini, da je ministrski svet odobril kredit 40 milijonov kron za Hrvatsko in Slavonijo, za Črnogoro 24 milijonov, za Slovenijo je tudi odrejena spo-trebna« vsota. Ministrski 6\et je poleg tega odobril kredit 16 milijonov kron za na-avo semen, ki se bodo prodajala po lastni eni in dajala brezplačno onim o~ebam, ki so trpele vsled toče in suše. — Tako g. minister. Ce se bo to res tudi izvršilo, se ne ve. Zakaj v Belgradu ima vremena. g Kmetijska zbornica. Interesenti se vljudno vabijo na posvetovnnje o pravilih okrajnih podružnic pokrajin ke kmetijske zbornice, katere bi bilo treba čimpreje ustanoviti. Pričakuje se, da se bodo interesenti posvetovanja udeležili v velikem šlevilu in tako omog:~ni sestavo čimboljših pravil, ki bodo praktičnemu življenju odgovarjala. To posvetovanje se bo vršilo v sredo dne 15. februarja^ t. 1. ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici oddelka za kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubljani, Poljanska cesta, novo poslopje »Mnrijpnišča« v I. ned-tropju. g Vinarski in sadjarski tetoji. Državna kmetijska šola na Grmu priredi tekom leta 1922 vinarske in sadjarske tcčaie in sicer: I. Vinarski tečaji: Dne 15. ia 16. februarja: pouk o napravi novih vinogradov in re/.nji vinske trte. Dne 23. marca: pouk o suhem cepljenju, stratificiranju, vlaganju in saditvi trt. Dne 14. junija: pouk o zelenem cepljenju trt in zatiranju škodljivcev. II. Sadjarski tečaji: Dne 9., 10. in 11. marša: pouk o vzgoji sadnega drevja v drevesnicah, napravi sadovnjakov, oskrbovanju in cepljenju sadnega drevja. Dne 15. junija: pouk o olniliranju sadnega drevja in zatiranju sadnih škodljivcev. Dne 14. in 15. septembra: pouk o uporabi sadja. Pri tečajih poučujeta ravnatelj B. Skaliekv in strokovni učitelj Fr. Kalol. Pouk je teore-6* ticen in praktičen. Priglasitve sprejema do 14. februarja ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto. g Naše kmetij.!co šolstvo. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu ima v vseh treh letnikih 52 učencev, vina; -Ia in sadjarska šola v Mariboru ima v dveh letnikih 47 učencev in kmetijska šola v ŠL Jurju ob južni železnici ima 22 klicev. Na vseh treh šolah je torej sl-#»dj 125 učencev. g Znanstvene kmetijske šole in sicer pet po številu, namerava ustanoviti država. Naloga teh šol bo v prvi vrsti znanstveno preučevati vse, kar se nanaša na kmetijstvo, a šele v drugi vrsti bodo osrednje točke za delo na praktičnem polju. g Za gospodinjske tečaje vlada po deželi veliko zati....,nje, predvsem v Savinjski dolini in na Gorenjskem. Gospodinjski tečaji, ki se sedaj vrše, so obilno obiskani. g Jubilejna kmetijska razstava v Zagrebu leta 1923. Hrvctsko gjspciarsko društvo v Zagicbu je o priliki pi~-i*ve 80 letnice obstoja tega društva sklenilo prirediti leta 1923. jubilejno kniellj.ko razstavo v Zagrebu z namenom, da v prvi vršil pokaže gospodarski in ku".'_nii napredek hrvatskega kraeta od zadnje ju-biiejae razstave leta 1891. ] ošnjo glavne skupščine je pokrovitelj.tvo te razstave pievzelo l ^govo Veličanstvo kr:.lj Aleksander I. Ta kmetijska razstava obeta biti nek.j posebnega na polju kmetijetva v Jugoslaviji. g Proti monopolu na vžigalice in sol. Država je prevzela v lastno prodajo vžigalice in sol. Ker se go?podari tako, da kljub vedno višjim ccnam vžigalic in soli uprava izkazuje izgubo, so poslanci SLS zahtevali v odseku iinančnsga ccftx>ra, da se ta monopol odpravi. O stvari se bo še razpravljalo. g 'trgovsko pogodbo med Jugoslavijo in Isemči/o je spre.el naš parlament. g Proti predpostiam norostim. Bavarska vlada ic prepovedala vse favne pred-pustne veselice vsled slabega gospodarskega položaja države. Pri nas pa z malo vrednim denarem more. g Rudarska stavka na Češkoslovaškem je izbruhnila. Stavka okoli 135 tisoč rudarjev in sicer zato, ker so jim podjetniki znižali plače. g Agrarna reforma na Bolgarskem. Bolgarsko sbn-nje je sprejelo zakon o agrarni reformi. Po tem zakonu ne bo smel imeti posameznik več kot 4 1.. zemljišča, rodbina pa ne več kot 20 ha. g Brezposelnost v Švici raste. V začetku decembra je bilo v Švici brez dela 80 tisoč dciavcev, začetkom ,anuaija pa že 89 tiseč. I* L» K. S Občni zbor KZ. Že parkrat smo pozvali načelstva posameznih KZ, naj sedaj sklicujejo občne zbore in urede kmetsko organizacijo v smislu resolucij, sprejejtih na zadnjem občnem zboru. Po večini so se občni zbori že vršili. Le nekatere KZ se ne zganejo. Pozivamo jih še enkrat, da skličeje svoj občni zbor vsaj do konca mar- ca. Če se pravočasno naznani, pošlje JKZ na občni zbor svojega poročevalca. Veliki Podlog. 31. januarja je priredi-la okrajna KZ za krški okraj velik ahel v. Velikem Podlogu pri Krškem. Zastopaiki vseh občin so se poraagovorili o vseh tekočih političnih in gospodarskih vprašanjih. Zborovanje je bilo izredno zaninivo. KZ za krški okraj gleda lahko s po»»»em na svoje dosedanje uspehe. PreprHknl pa smo, da bodo zavedni možje, ki s« pri-sli v najslabšem vremenu ure dalai na shod, v prihodnje s pomočjo KZ pomagali kmetskemu ljudstvu mnogo zlasti pri aje-govi gospodarski samoosvojitvi. d Občni zbor v Lukovici. Prihodnjo nedeljo bo ob 3. uri popoldne v Lukovici pri Bevcu občni zbor Kmetske zveze, člane Kmetske zveze opozarjamo, da bo na občnem zboru predaval mlekarski initruk-tor, priznan strokovnjak g. Pevc. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora udeleže. Koledarček JKZ. Pozivamo vse ene, ki so prevzeli koledarček JKZ v razpredajo, da svoj dolg pri nas v kratkem poravnajo. Želeli bi, da to store že prihodnji teden. Ker hočemo račune zaključiti, moramo imeti pregled, koliko koledarčkov smo v celoti razprodali. — V zalogi imamo ie nad 200 Koledarčkov. Načelniki JKZ naj poagilirajo pri članih, da bomo še ta zaostanek spravili s pota. Koledarček je tako bogat na vsebini in zanimiv, da ga vsem članom JKZ kar najtopleje priporočamo. Poliitčne. p Oho, kaj pa to? Za Kcraltom dr. Kukevec! Dr. Kukovec je na shodu v Središču trdil dobesedno to-le: »Poslanec Urek je kvečjemu podjeten v kaki javni osornosti nasproti demokratom in v tem, da javno taji, da so žrtvovali napreinjaki slotisoče za kmetsko organizacijo.« Dalje: -Uskok samostojne kmetijske stranke dr. Novačan sedaj brez potrebe očita vodstvu samostojne stranke, da ni odklonila niti lepega prispevka demokratov v jotovem denarju za tisk in agitacijo.« Stvar postaja zanimiva. p Bivši samastojnež o samostojnih. Posestnik Mahen je priobčil v »Naši vasi« med drugim tudi tole: »Toda dočim smo mi drugi delali, so samostojni prvaki me-šeterili in kupčije delali za našim hrbtom. Imeli so zmirom dve lici in dve vesti. Eno lice so imeli za nas »nižje« in nas »lepili s svojimi obljubami, drugo lice pa so imeli za g. Pašiča, Hribarja in za vse magnate, od katerih so pričakovali, dn bo kaj koristi. Eno vest so imeli, kadar so prišli med nas, kazali so se nam, da so čisti in pošteni, kazali so se mučenike in boritelje >Za Staro Pravdo« — drugo vest pa imeli za svoje žepe in za Mamona. Kot izvoljeni poslanci so ti Ureki, Drcfenild, ti zviti Mrmolje in Kušarji stopili sicer v zvezo z zemljorndniki, toda ne z — -»e" nom, da bi delali za >Staro Pravde«, tem- reč da bi se po hrbtu naše močne zemljo-radniške stranke splazili ložje do svojih eiljev in imeli večjo ceno za vkdo kot Izdajalci in odpadniki od zemljoradnikov.« To smo mi že takrat trdili, ko je bil g. Mahen ravno tako navdušen za u—lostoj-aeže kot je danes za zemljoradnike. p Razmerje med srbskimi zemljo-radnilci in samostojneži. »Kmetijski list-g vedno pripoveduje, da se bodo vršila še pogajanja med stranko zemljoradnikov in samostojneži. Kuralt, član pripravljalnega Odbora za stranko zemljoradnikov v Sloveniji pa izjavlja 10. januarja: Do danes se navzlic soglasnemu sklepu zbora zaupnikov SKS se niso vršili med Zvezo Zemljoradnikov in delegati SKS nikakšni razgovori v smislu sklepa in poudarjam, da se tudi vršili ne bodo. p Kdo ima prav? »Kmetijski list« pravi, da samostojna stranka cvete in raste, »Selo«, glasilo srbskih zemljoradnikov pa piše, da samostojneži pri i .ihod-njih volitvah niti ^..ega poslanca »e bodo dobili. p Častite ustavo. S tem naslovom pri-aaša »Kmetijski list« z razprtimi črkami razglas ministra za notranje zadeve, naj se ustava spoštuje z vso natančnostjo, ker je obvezna za vse in vsakogar. Namesto da bi »Kmetijski list« nas opozarjal, naj spoštujemo ustavo, naj naslovi svoj opomin rajši na vlado, v kateri sedi g. Pucelj, naj le-ta spoštuje ustavo. Zakaj v ustavi je rečeno, da je n. pr. službeni jezik tudi slovenski, vladni načrt za ljudske šole ga pa odpravlja, v ustavi je rečeno, da imajo vsi državljani enake osnovne pravice, v proračunu pa vidimo, da morajo Slovenci in Hrvati sorazmeroma veliko več plačati in veliko manj dobijo kot naši južni sodržavljani, Srbi in Macedonci plačajo predvojni zemljiški davek, mi štirikrat višjega; v u tavi je rečeno, da uživajo vse veroizpovedi enako podporo, v proračunu je določeno za pravoslavno vero razmeroma llkrat več kot za katoliško. Samostojni voditelji že vedo, zakaj je dobro, da se ustava časti. Mi pa — kljub temu, da ustavo bolj držimo kot vladni gospodje s Pucljem vred — vemo, da nam je današnja ustava prine-la že na stotine milijonov škode in da bo kmet gospodarsko popolnoma propadel, če bo ta ustava še dolgo držala. Srbi že sami pišejo, da je sedanja ustava škodljiva za celo državo, le samostojni petolizi in iz-dajice slovenskega kmeta nič ne vidijo. d Delovanje naših poslancev. Poslanec Škulj je posredoval pri ministrstvu za pošte in brzojave in pri ljubljanski direkciji glede poštnih zadev v Strugah. Isti poslanec je ponovno posredoval glede katehet-skih plač in zadev agrarne reforme v Žužemberku. p Muslimani so izstopili iz vlade. Oba ministra sta odstopila. Za vzrok navajajo, da vlada ni dala muslimanom obljubljene verske avtonomije. Daljni vzrok je, da se tako nepravično razdeljeni davki v državi — nesrbsko prebivalstvo plačuje primeroma veliko več kot srbsko. — Naši samostojneži pa se v vladi kljub temu prav dobro počutijo in jo pridno zagovarjajo. — Govori se v Belgradu, da bodo namesto muslimanov dobili samostojni še eno mini- strstvo In sicer kot plačilo za neomajno zvestobo vladi. Minister bi v tem slučaju postal mesar Majcen. p Bratstvo. Naši poslanci v Belgradu vedno odločneje zahtevajo, da se da Sloveniji in drugim pokrajinam avtonomije, brez katere je naš kulturni in gospodarski propad samo še vprašanje časa. Radi odločnega nastopa naših poslancev je belgrajska porodiea (žlabta), ki izmoagava našo državo, čisto iz sebe. Nate poslance imenuje »živino in izdajalce«, »gade, ki dvigajo svoja ušesa« (čudni gadje. Op. ur.), »treba jih je z batinami po glavi«, »tujin-ski odpadki«, »umaaani jeziki«. S takimi ljudmi se vežejo samoitojneži in jih v »Kmetijskem listu« hvalijo ter zagovarjajo. »Satan pa je obsedel Judeža, da je šel in prodal Gospoda za 30 srebrnikov.« p Pri volitvi v okrajni šolski svet v Litijo za sodni okraj Višnja gora dne 1. februarja 1922 je bil izvoljen zastopnikom Jožef Erjavec, župan in okrajni cestni načelnik v Dragi z 61 glasovi, namestnikom pa Ignacij Jeraj, župan v Stehanji vasi z 60 glasovi, oba odločna somišljenika SLS. »Samostojna« si ni upala niti svojega kandidata postaviti, pač je pa volila Janeza Kaste I i ca s Soda, tudi zavednega našega pristaša, ki je dobil 22 glasov. V zdravstveni zastop je ravno tako izvoljenih vseh 7 naših mož, dva namestnika smo pustili SKS. Izvoljeni so: Anton Kastelic, župan, Žalna; Matej Prme, župan, Leskovec; Franc Jakoš, župag, Iludo; Jožef Oven, župan, Prapreče; Anton Lesjak, "-vetovalee, P.adohovas; Jožef Mestnik, kmetov., Stična; Janez Kastelic, kmetov., Sad. Namestnika: Ignacij špendal, svetovalec, Muljava; Jožef Hrovat, svetovalec, Krka. p Volitev v okrajni Šolski svet za sodni okraj Brdo. Pri volitvah v okrajni šolski svet za sodni okraj Brdo sta zmagala kandidata SLS naravnost sijajno. Izvoljen je za člana g. Josip Poznič iz Gradira s 43 glasovi, za njegovega namestnika župan Anton Ccrar iz Moravč tudi s 43 glasovi. Dobski župan Kuhar in Ferd. Mali iz Luko-vice, oba kandidata samostojnežev, sta dobila po dva glasova. Tako se je obrnilo v nekdanji liberalni trdnjavi. p Volitve v okrajne šolske svete. Pri volitvah v okrajne šolske svete je zmagala SLS v Kamniku s 67 glasovi proti 16 samostojnim, v Radečah s 14 glasovi proti 6 samostojnimi. . p Obupani dr. Kukovco. Bivši minister dr. Kukovec hodi po shodih in jadi-kuje. Tako-le je dejal v Središču: »Vsled nezadortne delavnosti in sposobnosti vodstva samostojne krceUj:ke stranke se jo to razmerje pri občinskih volitvah lan ,ko leto nasproti narodnorspredni struji v korist klerikalne stranke še znatno poslabšalo, ker samostojni kmetje v eni trr!;ini občin mariborskega okraja niti toliko niso storili da bi bili vložili li te svojih kandidatov,'tako da so padle vse te občine brez boja v klerikalne roke in se nam je pred 14 dnevi v skupščini.. . Rtojan Protič mogel rogati, da Slovence kot pleme predstavlja edinole klerikalna stranka. To je naravnost obupna slika, ki z bengnjično lučjo osvetljuje položaj nasproti klerikalni strankL Rdečica sranu mora ©buati vsa- kega naprednega človeka itd « Če W pa človek sodil po »Jutru« in Kmetijskem listu, je pa klerikalizma že davno kone«, « dr. Kukevec se vendarle pogreza v rdečico sramu. Bomo že poskrbeli, da »e bo i* globlje pogreznil. p Pravoslavni biskup Dositoj, ki ga j« naš' vlada drago plačevala za to, da jo m Češkem vodil protikatoliško agitacije, je odpotoval za vedno s Češke. Češki liaii mu z veseljem voščijo srečno pot in si ne želijo več njegovega povratka. Dositej j« ed"ei v Švico, da pomaga pri delu za pomo« glad«-joči Rusiji. Vsekakor pametnejše dele. p Pokojnina bivšemu cesarju. V»a leska javnost se je uprla sklepu zavomiker, da bi tudi čehoslovaška prispevala k pokojnini bivšega cesarja Karla. >«mače novke. d Praznik srbskih kmetov. Srbska zemljoradniška stranka je proglasila «ve-tega Trifuna kot nekakega svojega *>atrena in dan njegovega praznovanja (I. fefer.) za svoj praznik. Sv. Trifun je bil kmet N« ta dan naj zemljoradniki agitiraje aa rrej list »Selo«, imajo zborovanja, prii4.de pwh davanja in igre. d 50letnico svojega rojstva obhaja tq dni največji slovenski umetnik v stavb*«! umetnosti, arhitekt Jos. Plečnik, profoso* na ljubljanski tehniki. Njegov ugled je posebno velik v Avstriji in na Čelkoalera* škem. d Pisma naših lantov-vojakov pošiljamo naiim poslancem v Belgrad zato, ia morejo potem poslanci posredovati pri vej-nem ministru, da se razne nerodnosti, U jih trpijo naši fantje pri vojakih, edpravij«. Fantje sami nas pozivljejo, naj pošlaneea to naznanimo. Seveda se imena vojai-)* ne imenujejo. To na znanje tistim, bi *• razumejo, zakaj gre vsako važnejše pisno v Belgrad. d Tudi »Naša cm*, glasilo srbske zemljoradniške stranke v Sloveniji Klali, da ne more biti zdrava, če ne udari na svobodomiselne strune. V 11. številki govoriči neki tak modrijan o »mračne« na-zadnjaštvu, o duhovniških vampih, • legendi o deviški Materi Mariji« itd. Le tako, ker s pravimi kremplji na daal Jasnost je vedno dobra. Naše ljudi — po« sebno žene in dekleta, pa opozarjam« n« ta lL-tič; že vedo, kaj je njihova kritfaa-ska delinest, kadar usiljivo priroma v krščansko hifio. g Svobodomiselna kultura. Šibeniiba »Narodaa Straža« javlja iz Zadra, da je svobodomiselna italijanska fakinaža došla pred nekaj tedni ponoči v kapelo neke bolnice, kjer so lopovi odprli tabernakolj, ukradli monštranco s sv. hoslijo ter utekli. Čez 8 dni pa je eden teh prišel v mesto ter prodajal zlate dele monšlranee. Kam jo vrgel sv. hostijo, se ni moglo domatL Pred mesecem dni sta dva »gospoda« opravila na oltar v cerkvi sv. Šimna svojo veliko potrebo. Opazila jih je neka oseba, ki je v nekem kotu molila, pa se ni brigala, kaj ravno počenjata. Čez teden dni so neznani zločinci prišli v cerkev Mstero božje in poraazali kip sv. Antona, Jezuščku pa odbili glavo, tla in klopi polili s katranom. V frančiškanski cerkvi s« drugI •vnbedomiselnl kulturonosot zafg.:i Jaslice ko ne bi pravočasno ep) j« z« pazili, bi pogorela cerkev s samostanom vred. — Kljuk »emu je verski pouk v Soli odveč in vera ni v nevarnosti, kakor poroča Kmetijski list. «1 Liberalna gospodarstvo. Vloda namerava do avgusta meseca od 200.900 uradnikov odpustiti jih 32.000. Vsi ii co torej kres potrebe živeli od državnega denarja. Vendar pa niso toliko lo-ti obsodbe vredni kakor veliko bolj tisti, ki so to armado nastavili in jo spravili k državnim koritom. d 76 milijonov kron stanejo letno nato driavo gledališča. d 120«) milijonov kron stane letno nato dhritavo žendarmerija. Za povzdigo kmetijstva v Sloveniji pa je odločeno 33 milijonov, pa od tega dobijo 34 milijonov uradniki po kmetijskih oddelkih raznih uradov. g »Vera ni v nevarnotli.«r V Sulovcu Je pravoslavna učiteljica prepovedala katoliškim otrokom iti v katoliško cerkev k veronauku. Istolam je šolska oblast odstranila razpelo iz katoliške šole. Poslanec dr. Korošce je radi tega vprašal prosvetnega ministra, če mu je to zr no. d Razmejitvena komisija je došla v Prekmurje, da končnovcljavno določi državne meje. d Pismo is Amerike. Sheboygan Wis., 14 jaa. 1922. Cenjeni g. uredniki Prosim, dovolite mi mali prostorček v Vašem cenj. list*; zakaj, ko sem bil še doma, sem ga vedno rad prebiral. Leto dni je minilo, edkar sem zapustil milo domovino. Vedno ob vsaki prireditvi se spominjamo tukajšnjih društvih, kako lepo in veselo je bilo •k takih časih v domovini. Tukaj imamo rim društva, kulturna in politična. Seveda, bolj počasi napredujemo. Posebno cdaj se društva na slabem stališču. Kriza se pena povsod. Velike delavcev hodi od tovarne do tovarne, da bi dobili kakšno dele in med temi velike bivših »prostovoljnih ameriških vojakov«, ki so se borili m »očetnjavo« na francoski fronti. In ravne le »ocetnjake« sedaj grdo prezirajo ter jth puste umirati in zmrzovati kljub temn, da imajo obilo dela in jela v svojih zaprtih tovarnah. Tak je današnji držabni rod. »Včasih je bilo prijetno tukaj, a zdaj ni vel,« tako se slišijo večkrat glasovi med ljudstvom. Med vojno in takoj potem so imeli res dobre čase tudi delavci. Hrano so plačevali tako kot zdaj, po 30—35 dol. na mesec, a zaslužil je vsak, čo je pridno delaJ, od 7—15 dol. na dan. A sedaj pa —* dol., le nekatere tovarne, kjer je delo težko in zdravju škodljivo, tam se služijo do 7 dol. aa dan. Mizerija povsod. Le trdna volja in upanje na lepše čase, to še tolaži proletarijat Žal, da je ravno pro-letarijat sam kriv sedanje krize. Imeli so volivne liste, imeli priliko, izkazati se, kdo naj vodi vlado in kdo naj odobrava ali za-branjuje izvoz ia uvoz iz države v državo ln to imajo, kar »o hoteli. Dasiravno je tukaj vsega v izobilju, vendar je tudi dosti dogodkov, ki se odigravajo dan za dnem, da človeka obide jeza in srd. Bil je neki hrvaikl rojak blizu našega mesta. Imel je ijnkhno. Dokler je delal, so bili veseli in srefarf. Pride nekega dae domet Žalosten. a* Tovarna ne obratuje več. Hajdl za drugim delom. Prvi teden nič, drugi nič itd. Sel jo nazadnjo na sodnijo, naj mu pomagajo na kakšen način. Spodili no ga. Vzel je tisto malo orožje, ki se imenuje samokres, in dokončal je svoje delo. Našli so ga mrtvega z listkom pri sebi z sledečo vsebino: »Ne morem več gledati bede svoje družine. Zakaj ni dela za vse.« Da, res, žalostno, a resnično. Vsega v izobilju. A narod strada. S koruzo kurijo peči, ker je oenej-ša, kot premog. Mleko izlivajo v kanale, ker ga je preveč; zakaj ako bi ga postavili na trg, tedaj bi mu oena padla. A revni ljudje morajo vse še vedno plačevati, malo drugače kot v vojnem času. Draginja počasi ponehnje, tem hitreje pa padajo delavske plače. Tu v našem mestecu (She-boygan) še precej dobro delamo; najvet tovarn ie tu, v katerih se izdelujejo stoli in pohištvo. Sta tudi dve strojarni in še nekaj drugih. Povprečno zasluži vsak okoli tri in pol dolarjev na dan. Je v tukajš-nem mestu okoli 900 Slovencev. Imamo svojo slovensko cerkev in še ne dograjeno jugoslovansko šolo. Naš narod se še vedno povzpenja nekako nad drugimi narodi v kulturnem oziru. Imamo tudi pevsko društvo »Daniea«, ki včasih ob prireditvah marsikomu vzbudi spomine na mile slovenske kraje, kjer živ? njihovi sta-riši, bratje, sestre. — In da naš narod hrepeni po izobrazbi in kulturi, to opažam tudi v angleških »večernih šolah«. Država namreč zastonj poskrbi vikemu, kdor hoče, da ima priliko naučiti se angleščine in spoznavati sestavo in temelje, na katerih se vladajo Zdržene države. Mnogo je še rojakov, ki se za to ne zmenijo. Pač pa jim je bolj mar »salon«. In če bomo vsak po svoji moči gledali, da se začno enkrat lepi časi, tedaj je treba trdnega dela in neustrašenega boja. Prvič učenje in nekaj znanja, prebiranje dobrih delavskih časopisov in močne organizacije. Le tem potom si bomo ustvarili lepšo, veselejšo bodočnost, in potem bo posijalo solnce svobode na vse revne in zatirane. — Tukaj imamo precej mrzlo vreme, a skoraj brez snega. Poleti ni bilo posebne suše. Zdravo podnebje. Prijateljski pozdrav vsem rojakom sirom Rloveni:e, po?ebno na borovniškim občanom. — Vaš prijatelj Toni Debevc. d Orlovski edaek t Radovljici priredi dne i2. februarja ob pol 18 uri notranjo telovadbo v dvorani Ljudskega domn. Po telovadbi veselica, pri kateri sodeluje pevsko ia godheno druStvo >Sl,:utiino. Valctu |« eelo samostojne masti tiniiiijkalo. Ker v«e nič oe pomaga, ■o se na samostojni zatekli k našemu novemu ži-viuozdravnika. Ta jim je takoj obljubil, da bo fiont Jernej ua glavo postavil Po sebi umevno, je sačel • pumoCje učitcljstva 4 tiči. Ustanovil je ia 6t Jernej »Sokola«. I'o ustanovitvi Sokola je šel Da težko, H« tam riviln* poročil • neko ločeno ieno ter isto pripeljal v St. Jernej kot svojo pravo leno. šli kmetje pa dobro vemo, da tak zakon >a na« katoličane ni noben tukon io da ta »žena« ni njegova prava žena. šentjeroejskl Sokoli »o si lega »moža« seveda vzeli za »nor ter si ga Izvolili ta načelnika /a s*aros o so si »volili Uroltevega Pepela. Tako si šentjemejski fantje in dekleta pri ivojib voditeljih uče spoštovati sveto«! zakramenta sakonn. Nekateri starši pa pošiljajo celo svoje šo-larCke in šolarke v to i«l«. da hi bili ja prej ireli. Da večina utiteljstva k leino pomaga, se itak raz-aine. Sokolii e-šoiarre se te seda prepirajo, katera In« lepše plesati. Na Silvestrovo «0 Solareki bili tezpolnot v gostilni, ostali Sokoli in Sokolice so pa naslednje jutro šli domov, ko smo pošteni kristjani Sli k dolini službi boiji. Ce se ta vigija vrši vprl-(o utiteljstva, se ne čudimo. — Samostojni so začeli obupovati. Zc gledajo, d« hi knko drusnče barvane hlače oblekli. Ii bivših liberalcev so preko neodvisnih kmetov, boljševikov, demokra ov, samostojnežev iščejo te topel nov-v (me. Zemljo-rndniki se bodo sedaj imenovali Novomeška tajništvo ie vabi ter obljublja shod teb tudi ta Jerne:. Radovedni smo. kdo bo takrat govoril in kje hoda tedaj »Strajinov« at« stali. Mi pa pravilno: obrazi bodo vedno Isti, le Inrha bo drugotna. Kdo se bo dal loj zapeljati. ne verno. Mi, kar nas je Kmetske Zveze ne petrehujemo »it takih farb. Ce ni vet slovenskega imena tudi drugega ne maramo. METLIKA. Naši kmetje so se zavedli, da morajo Imeti močno stanovsko organizeijao. Ze pred vojsko so si Ustanovili svojo Kmetsko Zvezo, ki je belokranjskemu ljudstvo priborila mnogo gospodarskih ngodnosti Med vojsko se seveda Rmetska Zveza ni mogla gibati. Po vojski se je posebno leta 1919. noša Kmetska Zveza dovel: živahno gibala. Ko bomo raziskovali vzrokov, zakaj ie potem »ačeto njeno delovanje hirati io zamizati. Posledice so •e potem pokazalo pri voli'vah v ustavotvorno skupščino. Ljudstvo, ki mi bile organizirano, je nasedlo ljudskim tapeljivrem, ki ao obljubovill nebesa ua zemlji. Sedaj, ko ljudstvo vzdihuje pod ne-snosnim davčnim bremt-nom. ki so ga naložili samostojneži, ko so nastale neznosne gospodarske razmere, sedaj ljudstvo izprcgledu e in vidi, da »e more rešili te more le > mnoll Zdravo! Pretepajo ie, kakor bi bili plačani, ede-i ep| sadovil t m še volite samostoine in liberalce, vnm bodo te še spridili sinove! Zdravo! — Na Debencu je vedno pl«s — ste povabljeni — plešo se tudi ponoči, delile n se tepo za farne, nit bolje ni na Sv. Vrhu. Ilajd mladina le vkup! V Mokronogu je preskrbljeno. da vsakega pri kvartah dobro oskubijo, na oskubljenčev račon ce!» noč pijo, prenočišče ima instonj v hlevu, zjutraj pa itastnn: pri belem dnevu išče denarnico in uro. V TrtiSčo so dobro igrali, le to je žalostno, da no med gledavce zašli tudi surovi fantje! Kam dovede kmetska sloga, kože knnzum in hranilnica v Triiščn, 9 milijonov prometa! V Št. Junfu rudarji spregledujejo, vse drugače b.do volili prihodnit. Ni ga človeka, da bi te zmije potegnil. <"c niste zadovoljni, pa prnmo-gokop zaprite, jim odgovore trdi ljudje. Oriža je ponehala. « sedaj vlada po ccli dolini španska. L udie boiji, pri španski je glavna stvar, da se bolnik poti in je ca Korkem; ne prezgodaj vstatli ST. VID PRI STIČNI. Usa ar Tomai Oantar, ki ie pred nekaj tedni napadel s sekiro davčnega tirjalm. je 81. januarja ivečer zopet kazal z razbijanjem v stanovanju tukaj živečega Rusa Karla šopirov svojo korajio in moč. Šopirov, v strahu za svoje življenje, je v razburjenosti spruiil na Gantarja šest strelov, ki so večina zadeli vsi v glavo. Težko poškodovanega Gantar a so prepeljali v ljubljansko bolnico, pirov se je pa lakoj sam prijavil sadistu. Gantar je znan kot nasiluei. Kadar je »klonil kako kupčijo sebi v škodo ali kadar je učinil dejanja, ta katera bi moral po človeški pometi sedeti v to-poru, vselej se je naredil neumnega in sodišče m« je na podlagi idravniškega spričevala to pripo-znalo. Živel jo v popolni tavesti, da sme delati kar hoče. S svojim nastopom jo razburjal I udi vsepovsod: tato ni prav nit čudnega, da s« nw enkrat njegovo razbijanje ni obneslo. 6ENT JERNEJ. Kot slov. Izobraževalno društvo priredi T nedeljo, dne 19. tehruarja nb B. ur! popoldne tued» stavo: »Lovski tnt«, ljudska igra v petih dejanjih. Sodeluje orlovska godba ter ženski tambuiaiki tb ■ir. K obilni udeležbi vabi odbor. IZ PRKI.ESJA ŽUPNIJA DOLE PRI LITIJL V tukajšnji rerkvl podružnica Sv. t,ovrenra Je bila prav lepa slovesnost o božičnih praznikih. Oba dneva »o se darovale sv. mase. Nad 100 jih je bilo »povedanih iti obliajanili. Hvala našema $. župniku, ki so nam preskrbeli g. frančiškana 11 Ljubljane, da so zamogli biti tudi stari ljud o pri sveti maši, ker smo i uri oddaljeni od furoo cerkve. — Fantje in dekleta Marijino družbo. rz MIRNE. V dneh 29., »0 lo 81. januarja smo Imeli možje in mladeniči duhovne vajj. Udeležba je bila ie dosti lepa, seveda nekaj jib je pa tudi itestalo, ki niso imeli časa. V«j tisti, ki smo hodili, imi pa zadovoljni in želimo tope* drugo leto Duhov- ' ae va e so se končale s skupnim sv. obhajilom, zahvalno pesmijo in papeževim blagoslovom. Da-bovue vaje so vodili t. g. P. Pristav is Ljubljano, PREDOSUE. Naj bo zopet nekaj po dolgem taen od aaa. — Naše izobraževalno društvo se je bilo nekaj razgibalo in je jelo prirejati predavan o, ki t« najbolj primerna za današnji ta«. Dobro bi bilot da priredi tudi kako ixro, ker ie dolgo tasa ai bilo nobene. Glavno delo izobraževalnega društva pa vrše oaši Orli. Dne 8, januarja so priredili krasno uspelo akademijo 1 mnogovrstnim sporedom. Dvorana je bila »karaj prevet nabito polna. Ljudje so bili telo zaduvoljni. Orli so prejeli skupno sv. obhajilo 1 kro ih, pri prvi av. maši in s tem pokazali, :je upajo dohiti tvojo moč v bojo M »krii sveti in svobodo zlato«. Š svojim nastopom to ovrgli vsako klevntenje, ki ga širijo tisti, ki hočejo grob, ki ga stori kak tlan, — ki je bil olit-tajno v organizaciji — rreti o« organizacije ko4 tako. Zakaj delajo tako. ie sami vedo! — Kako oaši larani ljubi, o lepo petje pri službi boiji, tate to, da so g župnik nabrali ta popravo cerkvenih oreel 12.000 kron. Ob tel priliki še pra» posebej prosimo — upamo, da vsaj zdaj ne ta» itonj — da se t orglami vzbudi tudi pevski thor, do še on stori svojo dolžnost v tast božjo ia spodbudo faranov. Naj pevski tbor pokaže, da imajo prav eni. k> pravijo: kaj bom dajal ta popravo orgel, io te pa potjo samo ne popravi. PODPLANINA. Zopet nns težijo misli in tkrbl ob prihodnji dohodnini. Odkod naj plačamo še dohodnino, ker »o tudi drugi davki tako oarastli. Ubogi kmeti Predvsem v naših slabih krajih posebno letos, k« oam je suša skoraj vse uničila! Naša polja to ka* menita in plitva in same rebrnine. Kadar je tuša, te uam vse un'ti, ker je peščena temlja ia kadar jo pa deževno leto pa voda vse oplahue. Zatorej dimamo živeža niti za četrt leta. Zato «0 primo-rani gospodarji iti po tvetu v hudi tirni v gozde, kakor divje živali, d.i se prežive io da tasluiijo (a živež izstradanim o'rokom. Potem daj kmet šo dohodnino Toda nihče ne vpraša: ali imaš, ali nimaš! Samo rečeno je: plačaj! Ce Ima tukaj pri o as kmet par suhih krav, potT.-bu e vsaka naj« manj 3 kg sena. I kg Fiane 7 kron. ta je 56 kron, a od kra>e dobim en liter mleka cel dan ia tega prav lahko doma porahim. Pa vsaki dve leti eno ■ tele in .e to mi pogiuo. Zatorej naj dohodnino I plačujejo tisti, ki na« odirajo, delajo neizmerno draginjo, kakor se jim tljubi. Dopoldne je ttala I sol 9 kr«n. »Ii popoldne je bila ie po 14 kron. I Torej, kdo to dela? Oderuhi, veletrgovri. Zato M j se bilo dobro ozirati se na boeatiue, ki imajo i kupe denarja ia so s vsem založeni. IZ MIRNE. V nedeljo, dne 12. lebruarja vprizorl dekliška Marijina družha ua Mirni igro »Skrivnostna «*■ roka« v štirih dejan ih. Na sporedu je: petje, de-klamocija in igra. Vti somišljeniki in somišljo-niče vljudno vabljeni. VODICE. Neka: novie is Vodir. Kaj imoremo, *e tmo slolnl, lahko vidite v Vodicah. Ltnsko let« 1921 tmo si sezidali katoliški dom. ki bodi središče našim organizarijnm. Velika dvorana s cdvoni Jo 18 metrov dolga, 9 široka ter 6 visoka; ima fiale- rijo ii iolciobotopa. Poleg to dvorane je Se manj-la Mart/lan dvorana » X • »etrov za naše knngre-e(je. Ve« dam j« tedaj vreden sad 800 WI0 kron. Ko hode leto* še zunaj dodelan, bo t kras cerkvi, •b kateri stoji. — Loto« sms »a naročiti bronaste ■voaovc ia iapno cerkev, za enkrat samo dva, ker enega ie imamo, ki bos'« stala skoraj 400 000 kron ter »ta ie v delu. Za podružnico sv. Štefana v Utifen tri manjše bronaste. Sedaj je prišla tudi še soseska Sitar« en a, ki noče nikjer zaostali in ie tudi naročila bronaste zvonove. Žalostno je bilo da sedaj posebno «b pravnikih, ko je binglnl salu« en zvonček. Naši ljudje pa, ki so globoko verni, tega niso mogli več prenašati K vsem s'o-vesnostim jo ivoneaje neobbodao potrebno. Kako ta navdaseni ca čast boljo, nam je deltaz, da so navadni, seveda irdni kmetje iz Vodir prispevali p« IMO«, li.000, 12.800 Itren itd. in to brez izjeme Tsi Zvenenje b« krasno, moderno ubrano, la ko pride v Vodicah k tem trem še veliki zvon • 3000 kg teže. b»mo laltka zopet, bolj kot nekdaj, peattsni na sv« o cerkev in zvonove. Upamo pa, da nam bo Rog obilo svojega bi igoslova dal za to, kar smo r Njegove čast žrtvovali. IHAN. V nedeljo, dne 12. t. m. bo priredil naraščaj Orla igro s petjem. Spored sledeči: 1. Jagode. Igra enodcinnkn. 2. Kaznovani šaljivee. Nastopi tudi cerkveni pevski zbor, naraščaj Orla in gojenk Orlic. Nsjfeslfša m Eai.8lgnrne$a prilika es štedoo e! Isfaiska posojilnica tr LJiilii atil MiklošiCeva cesta št. 6 (tik ca frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge * tekočem ratun;i po 0 brez odbitka rentgena in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubi ani ie največja slovenska posojilnica iu jin-ela koncem < eccnmra 1920 nad 60 mifco&ov kron vfag in nad R 1100.0U0 rezervnih zaidiidov. Posojila se fovoljuco na oseoni kredit (p:oti menici, na hipoteke v tekočem ra£u«a. Čudodelna skrinjica. Povest. Spisal Pšeničan. (Dalje.) ■ prepozno,« se ie izgovarjal Oča- kar »Pred letom bi bil začeli No, zdai ga primi na drudern mestu, na mnogih kraiih sta si rne- ' m , «se nli ne smili- ni na5-« »Molči Očakar: ne govoriva o tem.« »Nc bilo bi napačno, Štefan. Nož na nož. Na Strmoli se njegov gozd zaieda v tvojega, same debele smreke in dorastlo bukoviel Kar mernike porui in — toži ga čez nekaj časa. boš videl, da ga bo*.« Ni se zdela prazna Griželiu ta misel; shranil io te v natbližii kotiček srca. da io najde v pripravnem času. Obenem pa tudi ni preveč raupal Očakariu, ki se ie hlinil zdai enemu, zdai drugemu ter ie netil razdor v <:SlSxe ure se,.'c nomikal proti enaistim. V Središču so zapeli zvonovi, znania-TOči oredzadnio uro stareda sto'etia. Družba pri Avbelju se je skrčila za nekaj mož, čutečih dolžnost, da se udeleže cerkvenega opravila. Ostalo jih ie skorai nad polovico pri zeleni mizi m med niimi ia i praznim » so ga spravile včasih v obupen položai. Moral ie iskati razvedrila. Našel ga ie v igraniu in pijači — stalo ga ie sicer. a ra-tresel in za-Jj j ?.e so drugi daiali »a vino. ie mo- E J j d°vek ne sme imeti samo % t / *r\W fa »"'avlia k sebi, ampak tu-T'*®' a® vrže včasih komu drugemu nekai od tega, a Čemer razpolaga. žepom dremal tudi Griželi, zasmehovan in preziran od oiianih tovarišev. Široko so se odprla vrata in na pragu te obstala žena izsušenega obraza, zavita v debelo zimsko ruto. »Štefan,« ie zaklicala iokavo, »poidi domovi« »Kam?« ie zazdehal ter si pomel oči. »Douiav,« ie ponovila močneje, » v cerkev poideva.« »Štefan, Neža ie prišla — z zvončkom ..,« so mu nagajali pivci; »k maši zvoni.« »Ahaaal« se ie počasi izluščil izza mize. »Pojdi, Šlefan,« mu ie prigovarjala, »pravkar je odzvonilo.« »Grem,« se ie opotekel proti vratom, »toda v cerkev ne pojdem.« »PoUei,« ga ie Neža potegnila za rokav, »le urno se zasuči.« Nocoj ne grem,« se ii ie izvii iz roke, »in jutri tudi ne. če bcš silna.« »Tako ie orav.« so mu kričali pivci v pohvalo. »Le ne daj se jil« »Pod varstvom, ga ima,« je omenil Dretar, ko sta izginila iz veže. »Presnela reč!« •Še premalo. — Če bi vedela, koliko ie zaigral...« se ie režal Očakar. »Meniš, da ne ve? se ie oglasil Mežek, »Gotovo,« ie vedel Dretar. »Ali pa ne,« ie pom šlial Očakar. »Štefan tudi ni božji volek, kmalu se navoliča pri H-govania .. .« »Nocoj mu pretehta grehe starega leta,« se ie Mežek norčeval, »Kdo ve, če ga bo spravila v cerkev?« »Spat poide, le verjemi,« ie uganil Očakar. »Do Središča niti ne nride, nalezel se da ie.« »Pil ni mnogo,« ga ie zadovarial Dretar. »Pijanost fta ne bo ovirala, ako mu operacija žepa ne dela orehudih bolečin.« »Teh ie Griželi že vajen,« se ie Šalil Ma-žeif. »Predvčeraišnem sto, včerai dvesto, noc >i tristo — pa naj kdo reče, da ie Štefan še občutljiv.« »Enkrat mora podieči,« ie modroval Očakar, »Ni hudnik!« »Ako preje ne ozdravi,« ie iznašel Dretar. »Voz, ki zdrvi m> bredu, ie težko ustaviti, toda če se kam zadene, obstane sam.« »Takrat se navadno orebrne.« ic besedi-Sil Očakar, razvnel radi vednih urfovornv. »Ali p« tudi ne,« ga ie uganjal Dretar. »Izjotne so »•vsod.a »Pa so redke,« ie sitnaril Očukar in kon-ino ie obveljala «ieri gorjancih, (ub — menim — ni zauoal, aiik dolžnost bi namreč bila spremljati H h. Prigovarjali smo mu. nai bi ostal kier i« bil. d« se vin«mo. Toda ta mlsd mu ie bila I« mani vleč kot drug«. In zares i« poudari d prav oo pravici. kar smo mi pregledali, namreč, da tdai Funti ooznaio prehod in bi Hm bilo prav lahko prevzeti nato. lastno vlogo, to »o pravi vreči most s sfiaginega repa »oče* bi poizkusili napasti Mur. •Kaj oa nai potem nočnem, če me t« nai-dejo samega?« ie slovesno oridedeial. Makcda I« odgovorila, da t resnici ne v«, da ne bi oa med tem bilo modro zapreti vhod v predor, ki smo -skozeni prišli na planoto. to m tako. da bi nc bilo lahko s silo rani vdreti. »Da«, ie odvrnil Oliver, »in če kdaj tridelno od tod. razstreliti Dreduh s« zagotoviti, da ga ne bo meč uporabljati.« »Ta o—tdufa bi nam utegnil koristiti. spod kapitan.' ie Krik negotovo Jeial. »Ja pa ie ie boliša pot. narednik, če nam bo treba kopati pod sfingo: skoz krdievo grobnico. menim. Zmeril sem površno ob« viiini. in nien konec n« mor« biti daleč oroč. Vsckako ta oreduh za nas zdai ni za rabo, ko so ga rungi iztaknili.« Nato smo s« lotili dela In nagremadili v vhod v predor toliko skal. kolikor smo iih mogli dobiti. To i« bilo težko opravilo, toda goriasd so to zares ogromno delo pod natisa vodstvom dovršili. nakuoičill skalovie tako. da M ga bilo r kratkem času brez razstreliva komaj moči odstraniti. Dočim s« i« to vrtilo. so Jalet Sadrah ki narednik, ki ga i« stražil začeli preiskovati zadnji oreduh, ki ie rodil v iamo. Prar ko smo nehali luknjo zad«loyati, so s« nam na uteho vrinili z novico, da i« zdai. ko so odstranili en ali dva kamena. Id sta s« odreznila. s pomoč-to mri In lestvice, kal lahko do aiem hoditi. Tako smo se v Istem redu kot orel spustili rani in nekako •> ool ur«, varno dospeli do dna: bil <« namr«č kakih tri sto čevljev globok. Tu smo naili neki prostor kot k*ko sobo. ki ao ga obiskovali netopirji: očividne ■o ga IzvotHIi Hudi«. Prav na vzhodnem konca t« bil. kot m Sadrah deial. velik podoltfast kamen, ki se i« dal rrteti; bil ie tako vddaa. da če 1« en sam človek pritisnil na to ali ooo stran, se U zavrtal in na vsaki strani odprl tolike velik prehod, da I« motel en sklonjen tlovek skeceni. Cisto tiho som zavrtfll ta pradavna vrata In pogledali run. Zdai le svetila polna luna in njena blesteča luč 1« začela polniti tflobočino. V niei smo videfi gosto sence, ki ie segala od idna Art nekako tristo črrlicv nad nami. Vedeli smo. da i delajo ledia ogromne sfing«, ki i« molela iznad kamnite gore. na kateri i« letala: to so bila tista ledia. s katerih bi morali po Sadrah« soustiti Higgsa v krmilni košari. V tei senci in na ob«h straneh ob niči i« ležala krmilna iaraa. pokrivaioča okoli sto kvadratnih iardov. Iz nie te vstajal nezdrav in oduren duh, kot i« lasten krajem. kier s« zbirajo mačke: bil ie pomešan s strašno poodorlaiočom smradom po gniiočem mesu. To mračno lamo so n« treh straneh obdajal« pečine, na četrti da, vzhodni, io i« zapirala skalnata stena ali pregrada, predrta s nekaj vrati, narejenimi iz kovinskih zapahov, »saj tako smo sodili oo svetlobi, ki ie prodirala ■kos nie. Preko tega vzhodnega obzidja so priha-mli straini glasovi la riovenie. smrčanj« in fcvilicaie. Oiiuba m imdt sveti levi ta« Same le eno reč ie treba omeniti. Na ka-menitem dnu »rev pod sami so letali aekl ostanki: oo njih raztrgad obleki In laseh smo spoznali, da moralo biti človeški. Kot ie n«kdo razlagal, menda i« bil Sadrah. so bili to možic. ki iih ie Ormak ustrelil nad stinginim repom, in niih tovarišev, ki se s« zvrnili i lestvice. Nekaj časa sme tiho strmeli r to grozne praznoto. Nato je Oliver potegnil svoio uro na bitie iz lepa in to potresd. • Hlggs mi ie rekel « ie deial. »da ga vržete levom dve uri po soinčnem zahodu, kar bo nekako v petnajstih minutah. Narednik nai-boli« bo. mislim, če s« pripravita.« •Da. tfosood kapitan.« ie K vik edvrni.l »Sai i« rs« popolnoma orioravlicno s temi zverinami vred. če sodim po vriiiu. ki <*a delajo. izvzemši morda hm Samuela Krika, ki se nikoH r življenju ni za noben') .-«č čutil mani pripravljenega. Zdaj s« Mucek, zlezi po tei lestvici. Tu ie raša ooika. gospod kapitan, 1« šest polnih oatronskih naboier. vsak ima Det spredaj izvotlienih krogdi. Več kot toliko jih gotovo n« bost« potrebovali, posebne teže ram pa ni treba s seboj nositi, V vašem desnem ieou. gospod kaoitan, n« pozabite. Jaz jih imam prav tolike v tvoiem. Cospod doktor tu i« bruno za ras; položit« ga na ta kamen. C« sera ležete, bost« imeli dobro luč ia oporo za komolce in boste tudi r mesečini kai lahko izvrstno streljali. Pritrdite svoj samokres, Gospod kaoitan: rsai laz bom tako naredil, ker človek lahko pade: te nove vrste orožie Ima zelo nevarne petelin«. Jafet ie tudi ie pripravljen. dajte nam torej svoja povelja, da gremo na delo; gospod doktor Bh bo nretolma-čil Jafetu « »Zlezli bomo eo Wtvicl In (ti kakih petnajst korakov oo seijcf, kier brvm.-> lahko opazovali, nc da bi aas tdo videl do tja, torei kamor. kakor pravi Šadrsh, spuščak) krmilno košaro. Tam bomo obstali bi čakali na košare. Ce bo v nii orofesor. ki ga Fungi in Abati oo-jmajo vod imenom črna okna. ga boj ti, J.Lt zgrabil in peljal ali. če treba, ga nesel k lestvici na kateri mora biti nekaj goriancev pripravljenih za pomoč. Vaša dolžnost, narednik, in moja pa tudi dok toneva, ki bo streiial od zgoraj, bo: kar moči zadrževati lev«, če bi s« prikazali In s« med streljanjem umikati. C« zverine koga Izmed nas zagrabijo, ga moramo pustiti, zakaj bedaste bi bilo dvoj« žirlieni za-stom žrtvovati. Sicer oa se marata vi narednik (n Jafet ravnati po okolgfipah Idati po lastnem preudarku. Nikar ne ia kajti mojih posebnih pordj. katerih morebiti n« bom molel lati Zdai e« pojdimo, če se ne vrnemo, bost* vi, Adams, Hčer kraljeve varno spravili oo prodorih ki le privedli v Mur. Zbogom. gaeea.« >Zbogom.« le Makeda odvrnila s srčnim (lasem; njenega obraza v tei temi nisem mogel videti. »Prepričana sem. da se kmaki vrneš s svojim bratom.« Prav tedaj s« i« vmešal Jozva: »Ne maram, da bi m« ti neievtmfld ore-kodli v srčnosti.« I« deial- »Ker nimam ntfb strašnega orožja, n« moram stpoiti v lamo. šel pa boni la varoval podnožj« lestvice.« »Prav dobro, gospod,« i« odgovoril Orme s presenečenim glasom, »vesel sem. da te imam za spremstvo in zanesem se. Samo to pomni, da boš zopet hitre oo niei nazai. zakal lačni levi so urni In sploh si dobro zapomni, da nc odgovarjamo za nič. kar se ti pripeti.« »Gotove bi bilo bolje, stric moi. če bi ostal kier si.« j« prio^maila Makeda. »Da k al it boš potom vedno poimenovala. nečakinja uda. .Ne. ioz drem levom nasproti.« in prav počasi s« t« plazil skoz odprtino ta začd lezti oo lestvici. In ko i« Krik malo kasneje Šd za njim. ga I« našd samo na pol pota in g* te gnd naprej s tem. da mu le kot novedoaia stooal na prst«. Eno aS dve minuti kasneie sem »ogledal preko robe la videl, da so rd v jami. to s« pravi izvzemši Jozva. ki 1« zopet zlezd kakih sto čevljev visoko na Ustve, stal na ni«j s obrazom na znotraj in se z obema rokama opd-iemd skal«, kot da i« križan. Ker sem s« mL da bi ga tu n« opazili, čeprav le bil v senci, sem svetovd Makedi. nai mu ukaže, da ire afi dok afi m ad se nm kar U naredil* od- ločno. teda brez omk* Take se «(«vaaje kože, teb ia ust. lekarnarja Fellerjs prijetne dOeh >Ekafluid<. .Te mooge močnejši ia boljši lukor ban-cosko ifianjs in že 25 let priljubljen. Tri dvojna!e steklenice ali 1 Spe«, steklenica »k upa j s zavojem In poštnine is 48 K, pošilja h{ei V. feBas, Sta-bita denja, Elsatog 16, Hrvatsko._ Varčna gospodinja rabi edine I« QflZELfl MILO ki )e najboljše ta najceneje. Poslano.* Gospodu poslane« Ivaau Majcen. Gotovo se ie spominjate, da ste asi na lavnem shodu dne S. maja 1921 očitali goljufi io pri Krekovi slavoosti r znesku 12.000 K in tatvino pri kaiski cerkvi 1000 K. Ko sem na te Vale zlobne trditve mimo reagiral In zahteval od Vas primerne aatisiakcije, ste pri ) poku zaresti in treznosti izjavili: »Tožiti me morate! Pred sodišče hočem priti. Jaz bom izposioval pri imunitetnem odseku, da pridem pred seoišče. Ako pa ne pridem pred sodiiče, mi ni vsakdo pljuniti v obraz.« Vaša zahtevi sem drage rolie ugodil la vtofil tožbo radi taljenja časti. Vi, g. posla« nec, pa niste izpelnili svoje javno dane obljube in danes po preteka osmih mesecev nisem debli priložnosti. Vam zreti pred sod-ičam ia oči v oči. Meste tega sem prdd ed deželnega sodišča v Ljubljani sledeč sklep; »V kazenski stvari Ludevika Bajca, žup^ < nika Iz št. Janža. proti Ivanu Majcenu, narodnemu poslancu in posestniku iz št. Janža. radi pregreška po § 488 k. z., s« postopanje po g 213* kpr. ustavi, ker ie stvar objektivno zastara k.« G. poslance, aH ste se morda utrtifll objektivnega sodnika In vrgG ob pravem čas« puško v koruze? Pred sodiščem se torci ae vidiva, ae vsled moje voli«, ampak rsled Vaše krivde. Kai pa nai rečem sedaj k Vali Izjavil »Ako pa ae pridem pred sodišče, mi sm« vsakdo pljuniti v obraz« ? Prijateljski pozdravi Lfadevft Bafec, lufinlk. it. Jani. 0. februarja 1923. DrednMm m spise ped tsm aselevoa d odgovora«. Proda se dobro ohranjen VOZ ■ kasni«« sa vprego dveh konj. Poizvn m pri POLONI VIDMAR, Zgernja Sižka 87. IIA ICilPJI m kovaško obrt sprejme V. VAJcnbA mtOMBC, karaš, Pedgerisa, w< Ha »al pri LJnMJani_4« KOSTANJEV LES prosto vagon In roi> nmoiine r gozdu, kqpt J. PO0AOMK, LJaMjaaa, Dalmatineva sllea št L I. aadstr. Ponredoralei m dobro plačajo. »1 Služba organlsta In cerkovnika Js oddati na Korih pri Kamailm. C«trt »emije, * novanje, drva la Hm. Ogtad aa ispni and Be«% * mm Porot prstani Double verižic« S eoskc u>e Ba-iMn o In J K; Lusol, Lgsoform 3) K; kincibl Cai I K; Elia mičcinl praid 15 KI strup za podQiac in mili po a do 12 K. Eigen V. Feller, lekarnar Stnbica donja, Elsatrg 16. Hrvatsko. EkilclE-tCiirM in vsa golazen mora poginiti ako porabljat« moia najbolja pr.izkuš, in splošno hvaljena sredslvi kot: proti poljak. in hišnim milim 16 K, za podgan 20 K, za ščurke, 26 K. za stenice 15 K.uničev. m* ljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in :0 It, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrče suna sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proU mravljam 10 ia 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za ektpi M. JONKER, Pctrlajska ul. 3. ZAGREB 1. Proda se radi opustitve žage samice: 1 VODNO KOLO z železnimi lopatami 1 TRIBA z vrelenom, 1 BRANA z železno osjo (Schvvungrad), 1 VOZ z 8 valerjl ter vse orodje z 10 plehi, kompletno, dalje 1 C1RKULAR z vozom in 1 ŽE1.EZ->: NA OS z jermeni. '•'> Milan Poličar, strojno mizarstvo, Mlino-Bled, Gorenjsko BSTO m KMfflP H Btm nko al hočete gotovo piJhrauiti nekaj denarja ne kupujte drugod kale kot le pri Jnrtl" P. g |. Ecrifcff, Ljubljana, 8?. fEta cssta 29. M ima v zalogi veliko izbiro blaga za mofike tn ženako obl»ke n. pr. fano »nkno, kamprne, raz ue Se v. o te, gvllo, žamtt, klot, l.otenine belo in pisano, ov iha, platna aa rjuhe, namizne prle, navadne iu l^ne odeje domačega Izdelka, svileno, volnene 10600 m "»P® moške in ženske srajco, ovratnike, kravate, ve/enine (Slingarijo) In drugo rozlično blago, vse po najnižjih cenah. mmr Svoji k svoj-m! ^ Svoji k svojimi -«ai J J ladsja konzorcij .Domoljub««, 4' ♦i o* o* ♦t ♦1 H H Odgovorni urednik Anton Snintk v. Ljubljani, ffiika Judoalovuaka tMu«*