.s««* ' • "t ' .■UHIIIU..I. Ill I <4*4.1« ^-^W^^VIVMHP'-- - - - ' ? I HMW^MIH Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki. VSe first Slovenic Daily* in the United States. Issued every daexcept Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Con«bhss or March 3, 1879. Štev. INETW YORK, v petek:, 29. januvarija, 1904. Leto XI. Jama mrtvili. V rovu Harwick so našli Clark je hotel umirajočo M je prehitra. dosedaj 118 mrtvecev. Še 70 mrtvih je v rovu. Vsi premogarji so bili na mestu usmrteni. Pittsburg, Pa., 29. jan. V pol zasutih hodnikih rova Harwick, je še kflcih 60 do 70 trupel usmrtenih pre-mogarjev. Do včeraj so prinesli na površje 78 mrtvecev. Njihova trupla so ležala pod peskom in kamenjem, zaradi česar dela zelo počasi napredujejo. Dela v rovu vodi sedaj državni inšpektor rovov, Cunningham. On je izjavil, da je bila razstrelba tako jaka, da so bili vsi premogarji na mestu usmrteni. Njihova smrt ni bila počn-sna in mukotrpna, kajti ljudje so umrli tako liitro, kakor da bi vsakogar pogodila krogi ja v srce. Dosedaj so prinesli na površje 11S mrtvecev, od kterih so jih le 21 spoznali. Newyorska krouika. Greene postal hišni p o.-s e s t n i k. Bivši policijski komisar Greene, kteri je sedaj avanziral za poslovodjo Hayes Albright Ontario Power Co. v Niagara Palls, kupil je v Buffalo, N. Y., hišo, za ktero je plačal $54,000. "Where did he get it?" To num dokazuje, da se izvrstno izplača biti v New Torku policijski komisar. Igralka Lillian tožena. Pogodbenik Elwood Rele tožil je igralko Lillian Russellovo na plačilo dolžne mu svote $1963, ker je njeno hišo pobarval in izgotovil razna mizarska dela. Nihče ne bi verjel, da se tudi igralke puste tako — barvati. Dobro bi bilo. Naš someščan, nekako zmešane pameti, kteremu je ime Ferrence Carey, prišel je včeraj v City Hali, kjer je zahtevai, naj mu da mayor dve nakaznici v znesku $26,000, glaseči se na "Small Exchange banko" in na "Mahagony banko". V uradu so mu zatrdili, da finančne zadeve uredi comptroler, toda s tem se Ferrence ni zadovoljil in je hotel na vsak način govoriti z mayorjem. Poslali so ga v znani paviljon v Bellevue. Prostozidar ni več prost. Bivši policaj Charles M. Corcoran, kteri se peča s tem, da goljufa v Jersey City tamošnje prostozidarje, tega ne bode več počel, kajti sedaj je pod ključem. Corcoran je bil preje prostozidar, sedaj je pa v ječi in ne bode tako hitro prost. Milijonar Russell zopet tožen. E. C. M. Rand iz St. Paula, Minn., je vložil proti milijonarju Russell Sargeju tožbo na plačilo svote $7500. Russell je pa izjavil, da da bode rajt plačal $75,000 .sodnih stroškov, predn« bode poravnal imenovano svotico. Predno je pa to izjavil, skušal se j« z tožnikom poravnati tako, da bi mu plačal le — $500. Ves svet proti Sweet Six-tee n k a m. "Dr." Parkhurst iz Orange in katoliški duhoven, imenom McDonald, ne vidita rada, da se dekleta, ktera še niso stara 16 let, zabavajo na plesil. Radi tega sta učitelja morale, ktera najb-že obiskujeta plese, svetovala policij i, naj zabrani vhod takim mladim bitjam. Ker pa plesalke običajno ne nosijo seboj takozvanih "krstnih listov", morali jih bodo policaji preiskati predno jih bodo pustili v ple,-sne dvorane. Policajem in gasilcem pa sme pri nas vsakdo zaupati in tako je morala zopet rešena. Poulični roparji. Včeraj po noči sta dva roparja na Jefferson St., Brooklyn Borough, napadla 24letnega Jos. Cabbleja, ko se je vračal domov. Pobila sta ga za vrat no na tla, ter mu odvzela zlato uro in verižico ter diamantno ovratno iglo. Roparjev naravno ni»o dobili. soprogo videti še živo. Prišel je prepozno. S posebnim vlakom iz New Mexico v New York. Topeka, Kans., 29. jan. Včeraj zjutraj vozil je skozi tukajšnje mesto posebni vlak železnice Santa Fe. Je-dini potnik imenovanega vlaka je bil mladi milijonar Charles W. Clark, sin kralja bakra iz Montane. Charles Clark je bil v New Mexico, ko je dobil iz New Yorka brzojav, da je njegova soproga nevarno bolna. Takoj na to je najel posebni vlak, da pohiti k bol-nej soprogi. Vlak je vozil skozi To-peko z hitrostjo po 40 milj na uro. roda — smrt je bila hitrejša in je ugasnila življenje njegove soproge. Ivo je vlak vozil skozi tukajšnje mesto, Clark še ni vedel, da je njegova soproga že mrtva. Včeraj ob 11. uri dopoludne dospel je vlak v Chicago. Clark se je odpeljal z vlakom, kteri ima samo jeden voz iz Albuquerque in je prevozil razdaljo do La Junta. Colo., (347 milj) v osmih urah. Še hitrejša je bila vožnja po kanzaških prerijah. Vojska v marcu! Rusija ne ugodi Japonske]. V Londonu so za trdno uverjeni, da je vojska neizogibna. Japonski poslanik Kurino v Petrogradu dobi v kratkem svoje listine in ostavi Rusijo. — Vesti iz daljnega iztoka. Bryan in seuatorji. Tallahassee. Fla., 28. jan. William Jennings Bryan pride danes v Florido, da prične z govorniškim bojem proti zvezinem senatorju Taliaferro, kteri hoče biti zopet izvoljen in čegar protikandidat je J. N. C. Stockton, zastopnik radikalnih demokratov v Floridi. Bryan bode prepotoval vso Florido v upanju, da izpodrine Taliaferra, kteri je bil vedni sovražnik Bryana. ko je slednji skušal postati predsednik. i i 4 SM Washington. 28. jan. Senator Daniel iz Virginije je bil v četrtič iiz-voljen. Njegovo sedanje poslovanje ^e konča dne 4. marca 1905. Senator je strasten pristaš William Jennings Bryana. Kandidatom ga je imenoval senator Patterson, kteri je o njem vedno povdarjal, "that glorious tribune who has entwined himself about the hearts of the people, William Jennings Bryan." Tako je povdarjal tudi med tukajšnjimi senatorji v nudi, da mu bodo pritrdili, toda oni so se le smejali in nekdo je dejal: "Come on; let's go." "He is talking about the dead now." $250,000 škode. North Tonawanda, N. Y.. 29. jan. Skladišče lesa tvrdke White, Rider <£: Frost, je zgorelo. Požar je uničil 15,-000,000 čevljev stavbenega lesa, kteri je bil vreden $225,000. Gasilci niso za-mogli ničesar opraviti. Najbrže je skladišče kedo zažgal. Indijanski napad. Dallas, Texas, 28. jan. Iz Fort Gibsona, Indian Territoryja, se poroča, da so v Greenleaf Mountains Indijanci iz rodu Keechoota obkolili družbo osmih lovcev, ktere so po daljšem obleganju vjeli in poklali. Kapitan West od indijanske policije se je podal z jedno sotnijo policajev proti Indijancem. Snake in Keechoota Indijanci so sklenili iztrebiti vse bele iz mestice iz -voje pokrajine. Padel je iz vlaka. Greenwich, Conn., 2S. jan. Na progi železnice med tukajšnjim mestom in Port Chestrom, so našli C. Elliott Rudolfsona iz New Ilavena mrtvega. Xajbrže je padel skozi okno ali pa raz platformo, ko je šel iz jednega voza v drugi. Vlak mu je odtrgal glavo in levo nogo. ktera dela so našli daleč proč od trupla. Unija chieaških kočjažev. Chicago, HI.. 28. jan. Delavski organizatorji delujejo sedaj na to, da organizirajo in pripravijo na štrajk tudi kočjaže tukajšnjih zasebnikov. Dosedaj je pristopilo k uniji 200 za sebnih kočjažev. Ko prično tudi koč jaži bogatinov štrajkati, prodajalci krme bogatinom ne bodo hoteli pošiljati potrebne pšenice in ovsa za kr-mitev konj in kovači tudi ne bodo podkovali konj. London, 28. jan. Iz Petrograda se semkaj poroča, da je ruski minister inostranih del, grof Lamsdorlf, pod-kopal stališče ruskega podkralja Ale-ksijeva. Slednjega bode najbrže nadomestil veliki knez Aleksander Mi-hajlovič. Vojska med Japonsko in Rusijo je vsaki dan bližje. Moskva, 28. jan. Optimističnim zatrjevanjem o gotovem miru,ktera prihajajo običajno iz Petrograda in Pariza,ni mnogo zaupati. Vojaškastran-ka se vedno bolj protivi miru in zahteva, da Rusija preje napove vojsko nego Japonska. Carevej želji po miru nasprotuje veleka večina ruskega ljudstva. Tudi večina knezov in velikih knezov se upira koncesijam, ktere bi Rusija podala Japoncem, ker potem bi Japonska postala v resnici azijska velevlast. Rusija je sedaj pričela tudi z vojnimi pripravami ob Ornem morju. Rusko ministerstvo inostranih del neprestano dopisuje z podkraljem Aleksijevim z ozirom na odgovor, katerega bode poslala Rusija Japonskej. Odgovor bode izdelan skrajno skrbno, tako, da bode minolo morda še par dni, predno bode odgovor gotov. Minister inostranih del, grof Lams-dorf in japonski poslanik Kurina zatrjujeta, da še nista dobila uradnih potrdil o nemirih, kteri so se baje pripetili v Koreji. Med tem se pa admiraliteta v vseh primorskih mestih noč in dan pripravlja na vojsko. Razni pogodbeniki dobivajo v Rusiji posebne remunera-cije za hitro dovršena dela in nabave. Rusko vojno ministerstvo je naročilo v Ameriki velike količine najboljšega "corned beef a" za mornarico. Tukaj se tudi zatrjuje, da bodo na sibirskej železnici sedaj vstavili ves zasebni promet, tako, da bodo vlaki vozili edino le vojaštvo in vojne potrebščine v Mandžurijo in iztožno Azijo. Iz Ilajlara ob sibirsko-mandžurskej meji se brzojavlja, da iztočno od Baj-kalskega jezera ni opažati velicih vojnih priprav niti želje po vojski. Ruski in inozemski potujoči trgovci v transbajkalskih pokrajinah še istotako kupčujejo. kakor popreje in dajejo domačim kajlakom kredit po devet do dvajset mesecev. Tokio, 28. jan. Japonska vlada je odredila za zemljišča vojni davek, kteri ie zelo občutljiv. Petrograd. 28. jan. Pod predsedstvom cara Nikolaja sešel se je danes državni svet, da se posvetuje o odgovoru, kterega bode poslala Rusija Japonskej. Paris, 29. jan. Ameriški poslanik Porter se je včeraj dalj časa posvetoval z ministrom inostranih del Del-cassejem o rusko-japonskem položaju. Ministra sta obiskala tudi ruski poslanik Nelidov in njegov nemški tovariš Radolin. Prvi je prepričan, da bode car na položaj v toliko vpljival. da ne bode prišlo do vojske, dočim drugi uradniki ruskega poslaništva niso tega mnenja in so prepričani, da je vojska neizogibna. Tudi nemški poslanik Radolin, kteri je živel dolgo vrsto let v Petrogradu, je uverjen, da bode vojna stranka v Rusiji zmagala. V tukajšnjih vladinih krogih pravijo, da je vojska skoraj neizogibna, dasiravno je tudi mir še vedno mogoč. San Francisco, Cal., 29. jan. Iz Kansas City in Omahe dospeli so semkaj štirje vlaki polni mesa za rusko vojsko v Aziji. Rusi so kupili tri milijone funtov govejega mesa, ktero jo dospelo semkaj v 70 železniških vozovih. Miso bodo poslali po jednakih delih v Port Arthur in v Vladivostok. London. 29. jan. Tukajšnjemu "Daily Graphic" se poroča, da Rusija še ni uradoma uročila japonskemu poslaniku odgovor na japonsko noto. Odgovor dobi danes japonski poslanik Kurino, kteri bode o njem poročal svojej vladi in prijateljskim državam. Ruski odgovor ie zelo uljuden, toda japonskim željam neugoden. Ruska vlada je iz japonske note črtala dve besedi, kteri bi jamčili Kitajskej neodvisnost in samostojnost, ktero je zahtevala Japonska. Japonska je predlagala, naj Rusija in Japonska čislati in spoštujeti "neodvisnost in samostojnost Kitajske in Koreje." Rusija je pa sedaj črtala besedi "Kitajska in", radi česar se obravnave med Rusijo in Japonsko prenehajo. Kakor hitro pride ruski odgovor v Tokio, bode japonska vlada naznanila ruskemu poslaniku, baronu de Rose-nu v Tokio, da sedaj nima nikake alternative več in da mora z orožjem braniti svoje koristi. Ruski poslanik dobi svoje listine in ostavi Japonsko. Isto se bode zgodilo tudi z japonskim poslanikom Kurinom v Petrogradu. Vojska se prične početkom marca. Tako se brzojavlja iz Petrograda. Petrograd. 29. jan. Rusija odpošlje Japoncem svoj odgovor jutri. Danes se je vršila tukaj izredna seja državnega sveta pod predsedstvom velikega kneza Alekseja. Seji so prisostvovali: minister inostranih del, grof Lamsdorf; vojni minister Kuropatkin; podadmiral Aveljan; ad-rriiral Abaza; ravnatelj in predsednik urada iztočnih pokrajin: general Sa-harov in drugi. Po noči ob 10. uri je sprejel minister inostranih del, japonskega poslanika M. Kurino. Tokio, 29. jan. Položaj postaja vedno bolj resen. Ljudstvo je skrajno nestrpno, ker ve. da je vojska neizogibna. Manila, 29. jan. Japonska vlada nakupuje na Filipinih živino za japonsko vojsko. Port Arthur. 29. jan. Ruski vojaški ataše j brzojavlja iz Tokio, da japonska vojska mobilizira. Čete so pripravljene za takojšnjo odpotovanje proti severu. Za varstvo mesta Tokio med vojsko je dobro preskrbljeno. Iz Avstrije. Avstrijski lažinemci se zopet jeze. Vojno ministerstvo jih je razia-lilo. — Častniki morajo snatl tndi slovanske jezike. Iz državnega zbora v Ciganiji. Dunaj, 29. jan. Vojni minister 'Vi-tez" Pitreich je izdal ministerijelno odredbo, ktera je vesoljno avstrijsko švabijado in nemčurstvo do skrajnosti razburila in tudi vžalostila. Nedavno je izdalo vojno ministerstvo ukaz, da se mora vsaki "častnik" učiti poleg nemščine, še kak drugi jezik, kteri se govori v Avstriji. Jeziki, katere se morajo častniki učiti, so razdeljeni po vseh 15 avstrijskih vojaških korih. Napredovanje častnikov je sedaj v Avstriji odvisno od^znanja jezikov. To je Nemce zelo razburilo, toda končno so se vendar Te vdali v voljo ministerstva. Najnovejši ministerijelni odlok pa zahteva od častnikov, da znajo kak slovanski jezik, saj v toliko, kolikor to zahteva občevanje z moštvom. To velja sedaj tudi za častnike in podčastnike onih polkov, kterih možtvo je večinoma nemško in med te apadajo nekteri polki na Češkem, v Mora vi, na Koroškem, v Mariboru itd. Takoj po izdanju prvega povelja, so pri dunajskem koru, kteri obsega Nižje Avstrij-sko in Moravo, vsled rezervatnega ukaza takoj ustanovili za častnike češke šole, v kterih se morajo vsi nemški častniki učiti češki jezik Podpredsednik državnega zbora je nezadovoljnosti Nemcev poročal cesarju Fran Josipu, kteri mu je pa za-rdil, da temu mora biti tako.'Sedaj je že tudi vsakdo prepričan, da bode kmalo konec nemškemu poveljevanju v Avstriji, ker le na ta način je obstanek Avstrije še nekaj let mogoč. Budimpešta, 29. jan. V poslanskej zbornici ogrskega državnega zbora pozval je ministerski predsednik Ti-sza obstrukcijoniste, naj se več ne upirajo sprejetju predloge za vojaške novince. Ako predlog v kratkem ne bode sprejet, potem bode med tisoči rodbin rezervistov zavladala največja beda. Premier je nazval zadržanje ob-strukcijonistov kot parlamentarično anarhijo, ktera pa tudi anarhizmu ne služi. V slučaju potrebe bode vlada vpotrebila najstrožja sredstva, da uniči obstrukcijo in reži ustavo. Anarhistični governer. Denver, Colo.. 28. jan. Delodajalci so danes zopet naprosili sodišče za izdajo zaporna povelja proti vodju trajkarjev v Cripple Creeku, Sherman Parkerju. kteri je bil že večkrat aretiran in kteri je tudi sedaj v "buli penu" na Camp Goldfield. Ko je general Miller zatrdil, da bodo Parkerja izročili civilnim oblastim, je zastopnik Western Federation of Miners dejal: "Besede in odredbe "vlade te države se tako spreminjajo, kakor veter in radi tega vprašam, koliko časa bode še to trajalo?" Mr. Hawkins je označil delovanje governer j a anarhističnim v pravem pomenu besede, radi česar bi bilo umestno, governerja obtožiti kot vzgojevalca anarhije in anarhistov. Led je rešil vlak, Pittsfield, Mass., 28. jan. Potniški ekspresni vlak. kteri je vozil iz New Yorka v naše mesto, skočil je včeraj popoludne raz tir in je padel 25 čevljev globoko po nasipu navzdol in je padel na led, kteri se je nabral na reko, kjer se je prevrnil. Osem potnikov je bilo ranjenih. Skoraj vsi potniki so se rešili skozi okna vozov. V mor in samomor. Chicago, HI., 29. jan. V njegovem bornem stanovanju našli so sosedj starega skopuha Avgust Ortmana ustreljenega. Kraj njega je ležal re volver, s kterim je bil Ortman ustreljen. Policija dvomi o njegovem sa momoru in je mnenja, da ga je kedo umoril, ker je bilo znano, da ima on vedno večjo svoto denarja pri sebi. V j obleki mrtvega bo našli zašitih $500. t Nečejo pripoznati Paname. Guayaquil, Ecuador, 28. jan. Ecu-adorski poslanik brzojavlja iz Rio de Janeiro, Brazil, da je dobil uradno obvestilo, da republike Brazil, Chile in Argentina nečejo pripoznati Panamo kot samostojno republiko. Yročinsk» bolezen. Columbus, Ohio, 29. jan. V mestu se je pričela razširjati vročinska bolezen kar epidemično. Od 1. januarja nadalje obolelo je 560 ljudi za nevarno bolezen. Samo včeraj je obolelo 48 osob. Uzrok bolezni je nečista voda reke Scioto. Štrajk kleparjev končan. Pittsburg, Pa., 28. jan. Štrajk kleparjev in druzih stavbenih delavcev, kteri je trajal sedemnajst tednov, je končan in vsi delavci imajo sedaj pravico, vrniti se na delo. Do poravnave štrajka je prišlo vsled posredovanja odbora kleparskih mojstrov in delav cev, kteri slednji z štrajkom niso ni česar pridobili. Delavci so zahtevali, da se jim poveča dnevna plača od $4,50 na $5.00. Njihov štrajk so podpirali člani od Building Trades Councila. tako, da je štrajkalo skupaj 2,900 moi. Štrajkarji so zgubili tekom Štrajka na plačah $750,000, dočim je zguba stavbenikov še večja, kajti njihova pogodbena na ročila 90 bila vredna $11,826,000. Štirje premogarji usmrteni. Brownsville, Pa., 29. jan. V novem rovu Briar Hill Coal Co. blizo tukajšnjega mesta, se je utrgala vspenjača v kterej je bilo več premoffarjev, kteri so padli 300 čevljev globoko. Štirje so bili na mesta usmrtvni, v«t jih je kilo težko ranjenik. . .^ Gg. naročnikom, kteri do koncem meseca ne dopošljejo naročnine, ali iste ne ponove, naznanimo, da bodemo pošiljanje lista ustavili. Premnogo imamo stroškov, da bi dnevnik pošiljali tja v en dan. Upravništvo "GLAS NARODA". Washingtonske novosti. Pokojnina za 90 dne Washington. 28. jan. Mr. SulloVay predsednik pokojninskega odseka zastopniške zbornice, vložil je predlog, vsled kterega dobi vsak vojak, kteri je služil 90 dni v vojski Zjed. držav za časa vstaje in kteri je dosegel 62. leto svoje starosti, pokojnino v znesku $8 na mesec. Kdor je star 66 let, dobi $10 od 70. leta dalje $12 na mesec. Ako je vojak služil dve leti ali več, dobi za vsaki dve leti po $2 na mesec več. Predlog tudi določa povečanje pokojnine sedanjim vojaškim penzijoni-stom od mesečnih $6 na $8, dočim dobivajo vdove vojakov po $12 na mesec. Taft v Washington u. Washington, 28. jan. Bivši filipinski governer Wiiliam H. Taft dospel je po Pennsylvania železnici semkaj danes popoludne. Na kolodvoru ga je vojaštvo navdušeno pozdravilo. Tafta sta prva pozdravila general Chaffee in tajnik Oliver, na kar so mu navzoči viharno želeli dobrodošel. Potem so se odpeljali v vojni urad, kjer ga je sprejel tajnik Root. Admiral Lamberton se vrne. Washington, 28. jan. Iz Isla Cule-bra pri Cubi se brzojavlja, da se bode poveljnik našega jugoatlantskega vojnega brodovja, rear-admiral Lamberton, radi slabih oči vrnil domov. Poveljništvo jugoatlantskega brodovja prevzame podadmiral Raker. Male vesti iz glavnega m e s ta. Washington, 28. jan. — Semkaj je dospela deputacija Osage Indijancev iz Oklahome zajedno z indijanskim agentom O. A. Mitchnerjem. Indijanci hočejo preprečiti, da vlada ne razdeli zemljišča Osagov med našel -nike in posamezne Indijance kot zasebno last. — Generalni pravnik Knox sporočil je zastopniškej zbornici, da stanejo konji in kočije pravosodnega oddelka naše vlade na leto $3,389. Imenovani oddelek ima tri konje, dve kočiji in ostale potrebščine. Pri oddelku sta uslužbena dva kočjaža, ktera pa opravljata tudi druga dela in dobivata na leto po $720 plače. Pravosodni oddelek nima avtomobilov. Kočije rabita le generalni pravnik in njegov tajnik. — Predsednik Roosevelt je priposal zastopniškej zbornici poročilo o Ala-skinej komisiji, ktera priporoča takojšnji urad ribarstva v Alaski. — Predsednik Roosevelt je sprejel dr. William Mura, zastopnika zveze lekarnarjev države New York. Mur priporoča, da bi plačevali lekarnarji letni davek v znesku po $5. Potrebne ostroge. Tudi najboljšega konja je treba včasih nekoliko zbosti z ostrogami, kar mu dokaže, da je pod nadzorstvom in da mora vršiti svojo dol-žnos.t V nasprotnem slučaju pa postane tudi najboljši konj len. Toda ali ne velja to tudi za nas t Tudi mi potrebujemo bodritelja, kteri nas opozarja na naše dolžnosti proti nam samim in proti našej družbi. Ttfi imamo dolžnosti z ozirom na dobrodelnost, potem javne in družbinske dolžnosti. Vae to pa zahteva od nas boljše modi v duševnem in telesnem oziru, radi Česar čestokrat naši živci nečejo vršiti svojih dolžnosti. Radi tega je potrebna pomoč. Trinerjev American Elixir grenkega vina. To zdravilo nam je dala narava sama. To je čisto vino iz grozdja in zelišč. Vino je po-spesevatelj narave in zelišča so zdravila. Pri želodčnih boleznih, ▼ »lučaju slabe krvi itd., je to najboljše zdravilo. To bode podelilo truplu zopet naravno razpoloženje. Dobiti je v vseh lekarnah in izdelovalcu Jos. Tri-ue*, 799 South Ashland, Ave„ Chi« Glas Naroda". dalavcev v Ameriki (TVedxiik: Editor: ZMAGOSLAV VALJI VEG. t-tnik: PubHaW: FRANK SAKSER. IOf Greenwich St.. New York Oity. 0 homatijah v Avstriji. Na leto velj« list za Ameriko . .$3—, M pol leta............UO, Za Evropo za vse leto . . . H-50 " "pol leta . . . 2JW * " « četrt leta . . 1.75 T Erropo pošiljamo list skupno dre Itevilki. "Glaa Naroda" izhaja vsaki dan iz-rtatnii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" (»Toiaa of the People") breed orery day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za ottlfiM do 10 rritic so plača ft OMtOT. Dopiai brez podpisa in osobnosti ee bo natisnejo. Donor naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naračnikov procimo, da se nam trdi prejšnje bi Vidišče tifnitni, da kitreje najdemo Dopioom in pošilja tram naredite "GLAS NARODA", 8m Greenwich 8U New York. City. — Telefon »796 Oortlandt. — št nekoliko o pennsyl-vanskej katastrofi. Od Tseh delavcev, kteri so se pred katastrofo v rovu Harwick, napotili r »clobočino, se je rešil le jeden jedini premolar. Ta delavec, kterega so prinesli nezavestnega na površje, ne Te ničesar povedati o vzroku katastrofe. On je videl v rovu le velikanski blisk, in potem se je onesvestil. To je vse, kar ve človeštvo o vzroku razstrelbe. Kljub temu pa angleško kapitalistično časopisje takoj zatrjuje da so nesrečo prov^ročili ponesrečeni delavci sami. Naravno, kapitalisti iele in potrebujejo take vzroke. * * » Neki poročevalec javil je v New York, da je v rovu odprl neki delavec svojo svetilko. In newyorska "Times" skuša pred vsem izkoristiti to trditev Ona je mnenja, da imajo premogarji vsled postavodaje iz leta 1840 vse po trebne varnostne naprave, ktere pa še vedno niso dovolj varnostne, kajti ljudje se za nevarnost premalo zme nijo in se ne ozirajo na predpise za konov, to je pravi vzrok nesreče. Tako namreč mislijo gentlemeni krog new-yorške "Times", kteri so prepričani da je kak premogar svojo svetilko protizakonito odprl in prižgal svojo lulo, na kar so se plini vneli in usmr *ili skoraj dvesto premogarjev. Kakor rečeno, vsi možje in dečki kteri bi zamogli 3vetu naznaniti o vz roku razstrelbe, so bili mrtvi v rovu ko je "Times" tiskala svoj Članek Člankar toraj absolutno ne mor-- ve deti o vzroku, vendar pa takoj očita da so mrtvi sami krivi svoje smrti. Čemu?I Naloga kapitalističnegača sonisia ni nič druzega, nego pisati da so kapitalisti nedolžni. ♦ * • V očigled tako perfidnega stališča kapitalističnega časopisja, je vsckako umestno sklicevati se na izrek angleškega inšpektorja rovov, Lionel Brougha, kteri se je izjavil: "Znano mi je, da se po razstrelbah v rovih pripisuje nesreča nepričakovano hi trem nabranju plinov, odprtim vra-tim, kadeniu, odprtim svetilkam, itd., nihče pa neče trditi, da je bila ventilacija v takem rovu nepopolna. Nevarnost, ktero nudita premogov plin in premogov prah. je jednaka, in obe odstrani dovolj na ventilacija." Tako se je izjavil rudniški izvedenec, kteri izvaianja newyorske "Time*" ▼ pravej luči ožigosa. • » • Resnica je, da marsikak premogar * odpre svojo varnostno svetilko, kajti premogarji so plačani po količini nakonanega premoga. Ker pa pri slabej razsvetljavi delo počasi napreduj-, marsikteri trpin odpre svojo svetilko, da si pri boljšej luči poveča svoj borni zaslužek. 6 tem naravno ne trdimo, da je bilo baš to vzrok nesreče v rovu Harwick, kajti, kakor rečeno, pravega ▼poka nihče ne ve. Toda tudi ako bi bilo temu tako, bi krivda kapitalistov s tem še ne bila niti malo oprana, kajti oni so krivi, da so se vsled slabe ventilacije nabrali plinovi v rovu. "Times" tudi trdi, da "je morda tudi mogoče, da se je pripetila raz-etrelba radi streljanja skalovja — toda temu najbrže ni tako." Čemu ne?! Člankar ničesar ne ve o vzroku katastrofe več, kakor kedo drugi. Streljanje se vrši vsaki dan v rovih in čemu bi toraj to ne provzro-raastralbo % Srbsko-bolgarsko spo-razumljenje. To je tisti večni circulus vitiosus, v katerem se vrtimo. Ves notranji politični položaj v Avstriji ima na čelu "Slovanski Jug", znak neiskrenosti. Z eno roko se dela- lemgradu z (resloin jo vladni krogi kakor da jo hočejo ganiti za kakovo razrešenje zapletenih in zamotanih razmer; hkratu pa dela deset drozih istej vladi prijateljskih rok, ki že prej podirajo, nego je ona jena roka kaj storila. Na eni strani se delajo vladni krogi in govore tudi po teh in onih oficijoznih glasilih, kakor da uvidevajo, da ni druzega izhoda iz labirinta avstrijske krize, nego potom mirnega pobotanja med Nemci in Slovenci! Na drugi strani in v isti bip pa poživlja najintimneji sotrud-nik ministerskega predsednika, dr. Grabmaver, Italijane v zvezo z Nemci in na boj proti Slovanom! Na eni strani je isti Grabmayer priporočal na svojem shodu v Meranu spremembo poslovnega reda v zbornici v ta namen, da bi bila obstrukcija onmogočena. A kdo se je prvi in najhuje zagnal v dra. Grabmayerja radi tega nasveta? Ista "Neue Freie Presse", ki je glavno glasilo — ministerskega predsednika. Kar daje ena Ki3r-berjeva roka, ki se imenuje Grab-mayr, jemlje druga, ki se imenuje Neue Freie Presse". Ta list izjavlja, s cinično odkritostjo (da kar osuplja človeka) da ona je že za to, da se obstrukcija onemogoči, ali le — češka. Rečeni list izjavlja, da Nemci ne morejo odložiti orožja obstrukcije iz rok za vedno; nekoliko vrst nižje pa piše, da Čehe treba s siiodovesti do spoznanja, da z obstrukcijo ne dosežejo ničesar! Ena roka blagoslovlja nemško obstrukcijo, katere ni smeti dajati iz rok, druga roka pa grozi češki ob-strukciji! In tako je vedenje krogov, ki so v najtesnejih odnošajih z vlado! Pa naj bi si človek še ohranil kako vero v dobro voljo vlade in jej verjel da ima poštene namene! Med-nje, ki se oglašajo z nasveti, kako bi se moglo udušiti obstrukcijo v dunajskem parlamentu, se je vmešal tudi slovenski poslanec vitez Berks. Svoje nasvete je položil v znano glasilo vsake madjarske vlade — v "Pester Lloyd". Rekli smo, da se je iimešal, a pridodati treba hitro, da je >toril to v resnici brez vsake najma-nje potrebe! Berksov nasvet je kulmi-niral v zahtevi, naj bi večina parlamenta, mesto z glasovanjem v zbornici, manifestirala svojo voljo s podpisi na primernem aktu, da bi s tem dajala nekako parlamentarično posvečenje temu kar jevlada ukrenila na podlogi § 14!! Gospod Berks —• čemu je tega treba bilo ? I Vtaknite le v žep lekcijo, ki van^ jo je dala "Siidsteierische Presse", rekši da vašega nasveta manje stranke ne le ne morejo smatrati res nim, ampak tudi ne svobodomislenim. Umevno je ob sebi, da je ta brezpo-trebni nasto-i enega slovenskih poslancev ozlovoljil v češkem taboru. ''Politik" apostrofira Berksa, da bi bil moral vedeti, da vladi gre le za to, da bi udušila češko obstrukcijo! Radi dogodkov na Koroškem so Slovenei — pripoveduje rečeno glasilo — že leli češke obstrukcije, sedaj pa prihaja eden slovenskih poslancev z nasveti, kako bi zadušili češko obstrukcijo ! Ker — kakor rečeno — le za to obstrukcijo gre. Gosk. Berks naj le čita "Neue Presse", ki je organ Kor berjev! Ta slovenska delegacija —kakor da visi neko prokletstvo nad njo. Je posamičnih mož v njej, ki imajo pošteno voljo in sposobnosti; ali kakor celota je blizu tam, da je nikdo ne bo smatral več — resno. Če mislijo gospodje, da bodo bolje vozili brez zaveznikov, pa dobro: naj se odločijo še za ločitev od Čehov! Ali odločijo naj se za nekaj, kar-si bodi! "Ed." ki izhaja v Be-"Južni Slovani. Listsica uredništva. J. M., Steelton, Pa. Istina je, da nabira ruski agent Štefanov po državah Nove Anglije železničarje za sibirsko železnico. Toda sprejeti so le izučeni strojevodje in sprevodniki, ka- Kranjsko slovensko katoliško ujedinite se!" in ki še posebno propa- . _ . . gira idejo sporazumljenja med Srbi S° ze tukaj °pravl:,flh taka dela" in Bolgari, pravi v svoji zadnji šte- Kdor j'e sprejet, sklene pogodbo na vilki na uvodnem mestu, da je ta ide- dva leta. Kje se sedaj mudi Stefa-ja že v petdesetih in šestdesetih letih nov, nam ni znano. Dnevna plača je živo zanimala duhove med srbskim in jo bolgarskim narodom. Sedaj se pojav- ■___ lja zopet in dobiva dovolj hrane na srbski in bolgarski zemlji. Dokler j. Kurz. bila ta ideja le meglena misel, niso jv Za 100 kron avstr. veljave treba prav umeli niti ne nositelji.Danes pc ^e dati $20.50 in k temu še 15 cen-se nahaja ista v polni svetlobi: kakor rov za poštnino, ker mora biti de-posledica političnega in družbenega nama pošiljatev registrirana, življenja dveh bratskih narodov. Vsu- j — ki politični dogodek na Balkanu, bor- j ba za politično in ekonomsko svobodo ' NAZNANILO, balkanskih narodov, njihovi medse- i Članom samostojnega društva sv. bojni odnošaji, razmerje balkanskih Barbaro ▼ Johnstownu, Pa., se tem državic nasnroti zapadni in vztoeni potom naznanja, da bode imelo dru-Evropi; slednjič tudi njihov geogra- štvo svojo redno sejo dne fični položaj, njihova prošlost, seda- i joij. društvo SY8t8 Barbare njost, kakor tudi bodočnost so nepo-bitK. fakta, ki utrjujejo potrebo zavezništva Srbije in Bolgarske. Mnenje, da je sporazumljenje med Srbi in Bolgari, ako ne nemožno, pa vsaj jako težavno, označa "Slovenski jug" kakor zgrešeno. Četudi je izvestnih težkoč, pa treba vedeti, da iste ne izhajajo iz naravnega nasprot-stva interesov, marveč da so plod skupnih neprijateljev. O tem priča politična zgodovina Srbov in Bolgarov. V časih so bili orodje Avstrije, včasih Rusije. Neprestano so hodili z Dunaja v Petrograd. Pod vplivom tega omahovanja vnanje politike Srbije in Bolgarske menjavale so se kon-stelacije vlad brez narodnega zaupanja. Na balkanskem poluotoku pihala sta in še pišeta dva vetra: zapadni in severni. Oni veter, ki je slučajno moč-neji, odnaša kapo. Srbi in Bolgari pa stoje na goli ravnini, pa jih bijejo vetrovi in vedno morajo držati z roko kapo, da je veter ne odnese- Tako ne-inorejo pomagati svojim bratom. 'Slovenski jug" zaključuje: "Zadosti smo e nadejali in zadosti čakali v nadi. Ko nas je ta nada prevarila, zapustili smo tudi njo. Postavimo se na svoje zemlje s svojimi nogami, združeni in ujedinjeni v tesne in goste vrste in branimo skupno svobodo balkanskih narodov, ki nam je potrebna radi na-'e civilizacije. Zavedajmo se svojega položaja in poklica, delujmo tudi v imenu vseh južnih Slovanov! Bodimo prijatelji sami sebi. C. kr. uradniki na Kranjskem za nemški Schulverein. Skoro da nas malce vest peče, ker vedno očitamo državnim uradnikom, da so očitni pristaši nemškonacijonalnih srditežev Maribor je že prav blizu nemško-slo-venske meje. Je li se je čuditi da so tamkaj državni uradniki taki, kakor-snji so, ake-vidimo, da v Ljubljani, v središču Slovenije, državni uradniki podpirajo tako bojevno, agresivno, po slovenskih dušah sezajoče društvo,ka-koršno je nemški Schulverein. Ne le, da vladno glasilo na Kranjskem (menda v vspodbujo) prinaša imena onih, ki so ob novem letu kaj darovali za to društvo, marveč figurirajo med darovalci tudivižji politični uradniki, kakor n. pr. dvorni svetnik na kranjski vladi, grof Schaffgotsch. Umestno pripominja "Slovenec": "Nam je naravnost neumljivo, da funkcijonar.če-gar glavna naloga je, in ki je v to plačan, da dela v smislu socijalnega spo razumljenja in socijalnega napredka, javno z denarjem podpira društvo, če-gar tendencija je sovražna domalega vsemu kranjskemu prebivatlstvu. Ali ni imel gospod svetovalec na razpolago druzih društev in korporacij, s kterih podpiranjem bi bil pokazal svoje eminentno patrijotično mišljenje?" — Da, da, "načela" slave na Kranjskem svoje triumfe — nemški Schulverein pa dobiva denarcev iz c. kr. žepov!! zaslužene dinarje je naj- 31. januarja 1904 v dvorani F. Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa. Odbor. VABILO na VESELICO, ktero priredi slov. družtvo sy. Alojzija št. 42 v Stkeltonu, Pa., dne 1. februarja 1904=. Slovence in Hrvate vabi k obili udeležbi ODBOR v Forest City, Penna. Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 t PennsvlranJJI. ODBORNIKI: Predsednik: Josip zaxar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip zidan, P. o. Box 478, Forest City, Pa. l tajnik: Ivan Telban, P. o. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Žigan, P. o. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin muhič, P. o. Box 537, Forest City, Pa. gospodarski in RAČUNSKI ODBOR: Josip Buoikeli star., P. o. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. o. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Goeenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa, POROTNI ODBOR: Josip Bucineli mL, P. o. Box 591, Forest City, Pa. kaeol Zalar, P. o. Box 28, Forest City, Pa. " Ivan Opeka, P. o. Box 626 Forest City, Pa. Primož matos, P. o. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: F«*st City, Pa. John Telban, P. O. Bor 60?f Društveno glasilo je "Glas Narodan. VABILO k blagoslovljenju društvenega oltarja sv. Cirila in Metoda Fdiie 14. tebrnarja 1904-v Johnstownu, Pa., v hrvatsko-slovenski cerkvi sv. Roka (Cambria City) na vogalu 8. Ave. in Chestnut ulice. Vabijo se vsa tukajšnja slovenska in hrvatska družtva. Zbirališče: Matija Pogorele, prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnino pošljem poštnine prosto. PiŠte ponj. Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels 36.— Bo*s case 20 let garancije: $9.— 16 Size 7 Jewels 15 $15.— „ ,, ^ „ $18.— Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels $25.— „ ,, 17 ,, $30.— Eyropejske in droge testi. 15 Jewels Waltham Srebrne ure z enim pokrovom 812.— Srebrne ure z 2 pokrovoma §16.— in višje. Opomba. Vse zlate tire so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri v dvorani pod cerkvijo ob % io. uri naštetih urah je El«rin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago pott-dopoludne. Vabijo se tudi vsi druž- ijam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig tveniki sv. Cirila in Metoda, stanu- dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Mnnji zneski naj se pofi-joči izven Johnstowna, da se te Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napravili: slavaosti polnoštevilno udeleže. ' Vsak, koji bi se ne udeležil, plačati mu bode po družtvu določeno kazen. Odbor. Humbi, Indija, 29. jan. Dalai Lama priposlal je po Depon Lami (jednemu izmed peterih velikih Lamov v Tibetu) poveljniku angleške ekspedicije KnP°™ča so radi te goljufije tudi zaprli bivšega ' GAŠPER KORČE. ministra notranjih zadev Todoroviča.' 1776 St. C3air St., Cleveland, O. London. 29. jan. Vojvoda Marlbo- (10-12-04-vd) roughški sprejel-jo deputacijo angleških posestnikov bombaževih nasadov. Posestniki so poročali, da pridelek bombaža zlasti v zapadnej Afriki dobro napreduje. M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mleh. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po-šiljajo pod nasL 70111: m-n 1 Care of B. Schuette, ■ ■fc'OgOrelCj 52 State St., Chicago, 111« ' International Munufacturing Companj Box 948, New York City, H. T. Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim ia ostalim slovanskim družtvam svojo bogato zalogo cerkvcnih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme z. slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Seat Press), gumastih črk za samostojni tisk y skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih ifelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih aa-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS •(varnostnih britev) ktere oajtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavca« ia tmb onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegaataifc ftatvtyah od $2.00 dalje. Grafofoni, fonografi, amateur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata saloga go4bwrifc inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za a ceata. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. C. Box 948, NEW TORE CITY, N. Y. Pri odhodu v staro domovino kličem vsem rojakom v Sharon-u, Pa., posebno pa mojemu bratu, Matiju v Milwaukee, Wis., srčni Z BOGOM I Frank B r i š a r. ima bolje 8 1 r no domu I Wis~ iskreni ■■"W""I1U poslati m to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street. York. Povodom odhoda v staro domovino, kličem vsem prijateljem v Sheboygan, ZDRAVO I Fran Orešnik. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro erno Tino po 50 do 60 ct galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ot galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do 13 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem raz]>ošiIjati. Zajedno z na ročilom naj gg. naročniki doj>ošlj(>jo lenar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St., d SAN FRANCISCO, CAL. I 89 E. Madison Street, - - Chicago, III. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Siie Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrnr ^ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem pril lite $2.00 navedenim cenam: ( j Cena ,,Fahys Cases Gold-fi'oM<< jamčene 20 let: 7 kamnov $15.00 field' 16 Size 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " _ $17.00 jj) 6 Size ura za da.-u? * kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sc najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Stonich, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Jugoslovanska Sturmu potrebno zdravniško pomoč ter mu potem svetoval, naj gre v bolnišnico. kar pa Sturm ni hotel storiti. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. v ELY, MINNESOTA, URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 808, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Bex 13«, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St.. Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Okie. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braidotik, Fa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Midi. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler fit., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, My, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Oee. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljeje bla gaj odre: Ivam Govče, P. O. Box 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NAROBA". Drobnosti. Narodna tiskarna v Ljubljani se je preselila v svoj lastni dom. V konkurz je prišel mariborski trgovec Jožef Krenn. Stranska železniška proga od Štanjela do Postojne. — Že prvotni načrt štanjelske postaje na bohinjski železniški progi je bil tako izdelan, da bode porabljiv tudi za stransko železniško progo, ktero namerava vlada že v doglednem času zgraditi od Štanjela do Postojne, adnje dni pa je železniško ministerstvo odredilo, da se ravno z ozirom na stransko železniško progo od Štanjela do Postojne že določeni načrti za postajo bohinjske železnice v Štanjelu, zopet nekoliko ^premene ter da se postaja napravi aljsa in širša nego je bila do sedaj iačrtara. Sicer panapreduje še precej dobro delo glede planiranja prodora, kjer bode stala omenjena po-aja. Železnica skozi Karava n-k e. Pri predoru skozi Karavanke so na koroški strani dne 12. jan. pričeli delati četrti kilometer. Vsak dan napravijo na tej strani 5 metrov, na ranjski strani pa 2.82. Predor bode iolg 7970 m. Izdelati je treba še 2940 kar bo gotovo tekom 1. 1905. Ne znajo — pa tudi znajo. Mariboru so dobili novega notarja, čuje na ime dr. Hass. Prišel je s oroškega na prostor, kterega je pored zavjemal Slovenec. (O, dr. Koer-je vedno idejalno objektiven ož!) Mož jpžgal vas Drgačnik pri Sv. Luciji. Njemu samemu se zdi, da je res kaj tacega rekel. Bilo bi vendar sitno, če bi ga aretirali, in zato je sam prišel in povedal, kaj da se mu je primerilo v pijanosti. Dali so ga v zapor. — Zgorela je v Tolminu 36letna omožena Marija Quala (Hvala?). Bila je sama doma. Ko je kuhala, vnela se ji je obleka. Domačini so jo našli mrtvo in tso sežgano na tleh v kuhinji. Prebivalstvo Trsta koncem leta 1903. V Trstu je znašalo prebivalstvo koncem leta 1903 in sicer brez posadke 187,249. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v Trstu 178,127 prebivalcev. Potemtakem je naraslo v Trstu v treh leih število prebivalstva za 9122 prebivalcev. Svojega očeta je okradel v Gorici Artur Koritnik iz Trsta. Oče je sedlar in sin mu je prodajal blago za smešne cene. Javna varnost v Trstu. V "Picollu" čitamo, da je mestna delegacija v jednji zadnjih sej, sklenila uložiti energično pritožbo na ministerstvo za notranje stvari proti sedanjemu stanju javne varnosti v Trstu in da je navedla tudi konkretnih slučajev. Neutajljivo dejstvo je, da se zadnje čase izlasti tavine množe v taki meri, da je občinstvo po pravici vznemirjeno. Tudi nočemo od veza vat i redarstvene oblasti od odgovornosti za tako žalostno stanje. To pa izjavljamo naravnost, da po naši sodbi niso brez krivde ravno oni, ki sedaj pošiljajo svoje energične pritožbe na ministerstvo. Nesrečna starka. Dne 9. januarja v jutro ob 8. uri in pol je 70-letna Katarina Favič, iz ulice Ghega št. 7 v Trstu, padla na javnej ulici. O padcu si je pa reva zlomila zapestno kost desne roke. Dobila je prvo zdravniško pomoč na zdravniškej postaji. Ljubimec, ki daje aretirati — svojo ljubimko. Neki Josip Dresco-vich v Trstu, je pozval redarje, naj aretirajo neko Marijo Smerdu, ker da je z grdim ravnanjem in zlostavlje-njem provzročila smrt dveh svojih nezakonskih otročičev. Redarji so res aretirali rečeno žensko in na redar-stvena oblasti je Drescovich ponovil navedeno težko obtožbo proti — svoji ljubici. Ona je tajila in je to ovadbo označila za čin maščevanja, ker sta se bila sprla. Marijo so obdržali v zaporu, dokler se stvar ne pojasni. JXL Frank Sakser"* 109 Greenwich Street, New York, N. Y. Zmota tržaške policije. Tržaška policija je prijela v nekem hotelu prve vrste Angleža Keching, ker je sumila, da je od nemškega sodišča zasledovani trgovec z dekleti. Keching, ki ne razume niti besedice nemški in zavzema visoko mesto pri angleški vladi, je zatrjeval, da so se zmotili. Ko so ga poicaji odpeljali na policijo, hiteli so njegovi prijatelji na angležki konzulat in konzul se je takoj napotil na policijo, da prepreči j nadaljne korake. Kechinga so takoj izpustili iz zapora in policijski nadzornik je pred konzulom takoj prosil odpuščanja za ta čin. Hrv&tske male norice. - Kamničan ponesrečil v Zagrebu. Ivan Vižmar iz Kamnika se je v nedeljo vračal po savski cesti v mesto. Došel ga je neki voznik, kteri ga je povabil na voz. Ko je hotel stopiti nanj, so konji potegnili in Vižmar je pal ter se hudo poškodoval, da so ga prenesli v bolnico. — Protinemške demonstracije v Oseku. V nedeljo zvečer sc se v gledališču v Oseku prigodile hrupne demonstracije. Neka nemška družba je uprizorila opereto "Der Rastlbin-der", v kteri se poje tudi neki proti-slovanski kuplet. Ko bi se imel ta komad zapeti, so začeli Hrvatje žvižgati in piskati. Ker so Nemei proti temu protestirali, bi se bili skoro stepli. Hrvatski dijaki so sami iztirali iz gledališča nekega Nemca, ki se je posebno izzivajoče obnašal. — Afera Ja-godič-Fischer. Svoječasno smo poročali, na kako premeten način je ukral tehnik Jagodič gdč. Fischerjevi 82,-000 K. Ta denar je sedaj sodišče imenovani lastnici vrnilo. Preiskava proti Jagodiču pa še ni končana. Cela zadeva je baje zelo zagonetna, sploh pa se misli, da Jagodič ni zdrav na umu. — "Obzor" je bil zadnjič zaplenjen, ker je priobčil nezaupnico ma-djaronskima poslancema Hegediču in Nekoviču. — Nova hrvatska revija. Ker se je smotri "Ujedinjena Hrvatska" odtegnil poštni debit zu Hrvat-sho in Slavonijo, bode mesto te začela na Dunaju izhajati nova revija pod imenom "Hrvatska država'". — Gledališke predstave v Oseku. O teh smo že včeraj poročali. Omenimo le, da igra v mestnem gledališču — v Osi-jeku sploh nimajo hrvatskih predstav. Tej nemški gledališčni družbi, ki je na tako podel način žalila Hrvate, kateri jo vzdržujejo, namerava baje občinski svet še dati podpore v znesku 3000 K. USTANOVLJENO LETA 1893 USTANOVLJENO LETA 1893. — Položaj v Srbiji. Francoski, belgijski in rumunski poslaniki so ostavili Belgrad. Položaj ej resen ter se začnejo baje v tem oziru diplonia-tična pogajanja med Avstrijo in Rusijo. — Ravnokar se izdeluje za 6 milijonov srebrnega denarja po 1, 2 in 5 dinarjev. Srebrni denar iz leta 1875. s podobo Milana pride iz prometa. Radi nepoštenosti so zaprli v Mariboru 22 let starega slugo Albina Peterlinšeka iz Konjic. Pretep v gostilni. Dne 9. januarja popoludne sta sedela v gostilni "Alia Grotta" v ulici Tivarnella v Trstu 22-letni Jakob Marinič iz ulice Romagna št. 1130 in 301etni Josip Sturm iz zagate del Pane, oba težaka ter sta skupaj pila vino. Ker sta ga popila nekoliko preveč, jima je vino razgrelo glave, tako, da sta se slednjič začela z besedami prepirati. Seveda sta začela z besednim pričkanjem. A Marinčiču je kmalu zmanjkalo besede. Da pa temu nedostatku odpomore, je pograbil za stol ter z istim udaril Sturma po obrazu s tako silo, da mu je stri nosno kost med očmi. Sturm je takoj omahnil ter padel na tla. — Gostilničarjev sin, 17letni Alfred Krausa je priskočil in Marinčiču, ki je hotel Sturma še enkrat udariti, iztrgal stol iz rok, a pri tem si je ranil desni in levi sredinec. V istem hipu, ko je gostilničarjev sin iztrgal Mariniču stol iz rok, so pa prišli redarji, ktere je bil med tem nekdo poklical, ter so ta, oj aretovali Mariniča. A ta se ni pustil aretovati, kar tako jednostavno, marveč se je postavil v bran. Redarja sta imela kaj opraviti, predno sta ga nadvladala. Odtirala sta ga slednjič na policijo, kjer ga je policijski ofieijal Paatz vzel na zapisnik ter ga potem izročil redarjem t ukazom, da ga odpeljejo v zapor v ulico Tigor. Tu se jim je pa Marinič zopet uprl in trebalo je štirih redarjev, da so ga mogli ukleniti in ga odvesti v zapor. Ranjeni Sturm in Alfred Krausa sta pa sla na zdravniško postajo. Tu je zdravnik Krausu obvezal ranjena prsta, a Sturmu pregledal rano ter izjavil, da je ista nevarna. Dal je — Dogodki v Macedoniji. Hilmi paša je pozval k sebi načelnika Albancev, Bairama, ter se dolgo časa ž njim posvetoval. Bairam je baje svečano obljubil, da prepreči vsako demonstracijo pri prihodu civilnih agentov. — Balkan. Med 600 orožniki, ki jih je zdaj turška vlada odposlala v bitoljski vilajet, so večina kristjani. Med njimi pa se nahajajo tudi prejšnji vstaši, ki so pač spremenili obleko, a ne svojega mišljenja. Nosijo tudi turški fes, a na njem je prišit križ. In če pride do vstaje, bodo orožje gotovo obrnili zoper Turke, ne pa zoper kristjane. Važna izjava avstrijskega vojnega ministra. Voj,ni minister je v proračunskem odseku avstrijske delegacije podal obširen ekspoze, v kte-rem je povdarjal, da so naše vojne na prave premočno zaostale. Glede jezi kovnega vprašanja je izjavil, da je enotni poveljni in službeni jezik absolutno potreben. Razlika poveljnega jezika bi v slučaju vojne imela za posledico silne zmešnjave. Zato se mora vsak častnik, ki hoče služiti v skupni vojski, naučiti njenega službenega jezika. Minister je govoril potem o polkovnem jeziku in je spominjal na cesarjev ukaz od 1. 1868, po kterem se mora najskrbnejše gojiti polkovni je zik in se jaaora pri nameščanju čast nikov gledati, ali so častniki zmožni polkovnega jezika. (A večina častnikov, služečih pri slovenskih polkih,* zna k večjemu po slovenski kleti nad moštvom!) Naredba od leta 1871 je veljavna še danes, po kteri kadet je in častniki ne morejo avanzirati, ako se tekom treh let ne priuče polkovnega jezika. V vsaki vojaški šoli se bode poučevalo tudi kak nenemški jezik. pošiljam najceneje in najhitreje v staro do= movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti I Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. DENARJE Sedaj pošljem IOO kron za $20.50 poštarine, bodisi da kdo pošlje go ali S.">00. in IS centov P A PORPOHNF I I^Tl^P |»i«»dajain po izvirnih cenah in potnikom koli- 1 LIJl IV L, k or mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj ~ — — 3 3 —- mi j;1 vi, po ktere j železnici m kedai pride v .New ^ ork m nas moz ga počaka na postaji, odredi vse potiebno glede prtljage in dovede i.< t mka v soliden 111 cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postalo se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt ' ili nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. Z veleštovanjem 111 n= »ogovori ter To je zelo važno! FRANK SAKSER, IOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IV. V. -4. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. A tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. "Telefon: 379S Cortlandt (f (T^ KJE JE t I o s i n Kozole? Pred 20 meseci sva bila skupaj v AVilloeku, Pa. Zanj bi rad zvedel: Ivan Požun, Wick Haven, Pa., Box 102 Kretanje parnikoY. V New York to dospeli: Majestic, 28. jan. iz Liverpoola z 262 pot. Dospeti imajo: Cevic iz Liverpoola. Germanic iz Liverpoola. Arabia iz Hamburga. Belgravia iz Hamburga. Etruria iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. La Chanpagne iz Havre. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Finland iz Antwerpena. Frankfurt iz Bremena. Prinz Adalbert iz Hamburga. Corinthian iz Glasgowa. Odpljuli bodo: Zeeland 30. jan. v Antwerpen. Philadelphia 30. jan. v Southampton. Neckar 30. jan. v Genovo. Graf Waldersee 30. jan. v Hamburg. Ethiopia 30. jan v Glasgow. Rotterdam, 2. febr. v Rotterdam. Auguste Viktoria 2. febr. v Hamburg Main 2. febr. v Bremen. Majestic 3. febr. v Liverpool La Champagne 4. febr. v Havre. Prinz Adalbert 4. febr. v Genovo. Numidian 4. febr. v Glasgow. Etruria, 6. febr. v Liverpool. St. Louis 6. febr. v Southampton. JOS, FOHRER in SINOVI, 3701 Butler St., Pittsburg, Pa. Prva in največja zaloga importir&nega in domačega vina, raznih vrst žganja, po najnižjih cenah. Za Pennsylvaniju je naš glavni zastopnik F. M. S c h 1 a n-d e r , ter je pooblaščen za sprejema nje naročil in denarjev, ter ga Slovencem in Hrvatom priporočamo za obila naročila. Naslov našega zastopnika je 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. Mr. F. M. Schlander je tudi od "Glaa Naroda" pooblaščen nabirati naročnike in naročnino. JOS. FUHRER & SONS, ' 3701 Buttler St, Pifctabur*. Pa. KJE STA! F. Rogelj, po domače Pave in F. S k u b i c, oba doma iz Trebinja. Z Skubicom smo bili skupaj pred 5 leti New Mexici, a z Rogljem pred 12 leti v Clevelandu, O. Za njun naslov bi rad zvedel F. Rogelj, P. O. Al-dridge, Mont. (26-1 1-2) GAŠPER KORČE 1776 St. Clair St., Cleveland, O., Tolmač pri sodiščih. Ako se kdo ponesreči v tovarni izposluje odškodnino. Moje načelo je rojaki pošteno postopati in varovati brezvestnežev. Slove nska- A mer ik a nsk i ...K O I« E D A R... za leto 1904 prodajajo sledeči rojaki: J. Zobec, Box 65, Aldridge, Mont. Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo. Joe Pezdirc, 1214 So- 13th Street, Omaha, Neb. Marko Sodia, Crested Butte, Colo. Math. Kumo, 1001 Main Street, La Salle, HI. Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Math. Grahek, 430 7th St., Can.met, Mich. Fr. Gabrenja, 519 Power St.. John stown, Pa. John Govže* Ely, Minn. Josip Gorišek, 5136 Ru^by St., Pitts burg, Pa. M. J. Kraker, Anaconda, Mont Leopold Krushitz, Frontenac, Kans. Mihael Klobučar, 115 7th St.. Calu met, Mich. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St. Joliet, HI. John Ruse, 432 So. Sta Fee Ave. Pueblo, Colo. I. Sustaršič, 1208 N. Center St.. Jo liet. HL Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu'\ 617 So. Center Ave., blizu ig. ulice, kjer točim pristno uležanc* ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, tajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišČe in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel* Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo vsčkrat počastiti s svojim obiskom ! Mohor Mladec, 617 So. Center Av., blizo 19. uL» CHICAGO, LLLIN0IS. Telephones 1723 Morguu "GLAS NARODA" prodaja po 1 cent številko: Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. C h a s. Derganc, 215 N. Congress St., Kenosha, Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St.. Joliet, HI. Frank Gabrenja. fcl9 Power St., Johnstown. Pa. Ake želi kdo rojakov list prodajati, naj te oglasi vri «9«sndftm NAZNANILO. Slovensko podporno društvo Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-docku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin: Pennsylvania. Za tekoče leta bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 4103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, L tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, XL tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor< vat, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Iiafe Germ, zastopnikom. Odborniki: Job. Pere, Ivan Zgonc, Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali.* Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran. Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok, ker inače jih mara društvo suspendirati. Društveniki emitirajte t prid dm* Itvml » ODBOB. i ase M, PAZI se, ako potuješ v staro domovino, kupi tiket. za :: parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje tele-fonirej z Številko 3795 Cortlandt, p* se slovensko zmeniš ž njim. - - - ■ Ko so zvonovi piakali... (DaljeO A takoj, ko so gospod odšli, sem naznanil Lojzu in Tončku, da poj dem drugi dan z njima v šolo. "Ti ! — Da v snegu obtičiš I Kak pa ■it" — se je čudil Tonček. "Tak knof 1" — se je znesel nad .ne-noj Lojze. "Saj nisem dosti manjši kakor sosedov Janez. In gospod so rekli.. Gospod in Šola sta mi večer rojila po glavi... Na večer j j prišlo tudi nekaj ženic iz soseščine. DomaČi in sosede so kuhali resne obraze ter hodili brez šuma in oprezno. Tudi v veliki sobi so govorili potihem in skrivnostno, kakor bi jih bolnica tudi odtod mogla slišati. Ko smo jih deca povpraševali, kako je s tetko, so pomajevali r glavami in skomizgali z ramami. Vse je bilo tako resno in slovesno — a jaz sem vedel, da tetka ne bo umrla, ker sem tudi zvečer zmolil za njo tri očenaše. "Do jutri ji bo odleglo — mene pa nemara puste v šolo" — s to lepo mislijo sem zaspal. Po noči sem se dvakrat, trikrat prebudil. V sobi je gorela luč. V pol-»panju se mi je dozdevalo, da prihajajo ljudje v spalnico in spet odhajajo : oče, mati, stric, sestra, brž tudi sosede, ki so bile zvečer pri naa... A spanca se nisem mogel otresti in vse to sem videl in slišal le nejasno, ne da bi se popolnoma zavedel, kaj na to pomeni. Enkrat se mi zazdelo, da v snu vidim teto, ki se v veliki mlaki na dvorišču potaplja ter mi stega roke naproti in kliče pomoči. A jaz sem kakor prikovan na mesto, kjer stojim — in ne morem hiteti na pomoč.... Zbudil sem se na vse zgodaj. Zunaj je bila še temna noč. Na mizi je gorela sveča. Zazdelo se mi je, da nekje pri peči nekdo plaka. Vzravnam se nekoliko in pogledam: — na klopi ob peči sedi setra in zakriva obraz g predpasnikom ter napol zadušeno ihti. V neki težki in bridki slutnji sem skočil iz postelje. "Kaj je, Manica?" Ni odgovoi ila... Zlezel sem k njej na klop ter ji skusil cdtegniti roko in predpasnik od obraza. "Zakaj jokaš ?" Vprašal sem s strahom, .ker sem temno slutil odgovor in se ga bal. "Teta so umrli." "Umrli?... Vendar!..." Roka mi je omahnila. Nemo sem se sesedel ob Maniei. Globoko v srcu pa me je nekaj zabolelo in zaskelelo. "Kako to, ko pa sem vendar molil zanje!" Čutil sem se pobitega in nesrečnega... Hipoma pa me je obvladalo močno hrepenenje, da se sam prepričam o tem, da sam vse vidim. Spustil se raz klop ter pohitim proti durim. "Čaj, da ti oblečeni hlače 1" A nisem se menil za klic sestrin. V tanki nočni srajčici sem hitel Srez mrzlo vezo v zadnjo sobo. Vrata so bila nekoliko odprta — gotovo zato, ker so vedno hodili iz sobe v sobo. Tiho sem vstopiL Ob vzgla vju postelj inem je stala stara sosedo va Neža ter se nagibala k bolnicL Za njo je stal moj oče, in dalje doli ob postelji mati, dekla in še ena iz soseščine. Mati in dekla sta si brisali oči; tiho in zadušeno sta piakali. Oče je zrl srpo ter molčal. Istotako sosedi. Če se sedaj spominjam onega hipa, Se mi dozdeva, da se je na obrazih vseh videlo, kako jih skrivnost smrti pretresa in kako se čutijo majhni, neznatni in slabi pred njo. Mojega prihoda nihče ni opaziL A tudi jaz od duri nisem ničesar videl, ker so mi žene zakrivale posteljo. Tiho sem zlezel na veliko skrinjo za vratmi. Od tam sem na belih blazinah zagledal voščeni obraz pestu-rtjim — miren, malone strog. Zazdelo se mi je, da se na njem v trepetajočem soju sveče, ki jo rajna še vedno drži med rokami, leskečejo debele rosne kapljice. Ves omamljen in prestrašen sem into in napeto zrl v ta mrzli, resni obraz. 'Mrtva... umrla... k/iko je to mogoče... kaj je to?..." Spominjam se še jasno, da so mi ta vprašanja megleno in zamotano, a z nekako pekočo težo vstajala v mislih. V glavi mi je Šumelo, kakor bi me kdo udaril po njej. In sredi tega šumenja in valovanja mi je ena misel vedno in vedno spet silila na površje. Nekako zmagoslavno se je dvigala; moj strah in bol moje duše je nista ne oplašila ne omehčala, zrla mi je naravnost v oko in kakor škodoželjen zaRmeh Be je glasilo njeno težko vprašanje : "Kaj je to... kako je to mogoče!— Mrtva?" Hipoma pa me je pretresla neka mrzla groza. Trpljenje in bolest preplašenega srca je prekipevala, mi silila v grlo, da jr,e je dušilo; iz oči so mi privrele solze — obrnil sem se, na-donil se ob steno ter glasno zaihtel. "Kdo je ?" — sem zaslišal vznemirjen, skoro prestrašen vzklik, a sam ne vem kdo ga je vzkliknil — nemara Več obenem... "Ah — ti sil — Kaj pa delaš tukaj f In v sami srajci I" Mati me je vzela r naročje ter ms •dnesla v sprednjo sobo. Umirili in utešili so me šele, ko sem izplakal svojo bol. "A kako, da so teta umrli, mamica "Ker so bili stari." "A jaz sem molil zanje, da ne bi." "Pa bodo prišli zato v nebesa." "V nebesa... k angelcem "K angelcem... in tam bodo molili za te." "In za Vas tudi, mamica "Tudi." • • Ves dan sem bil vznemirjen in razburjen, Žalost mi je nekoliko pregnala le novost prizorov, ki sem jih videl v hiši. Z nekakim bolestnim zanimanjem sem gledal, kako so teti pripravljali mrtvaško posteljo; med solzami sem se čudil številnim svečam, gorečim ob odru. Dotedaj še nisem videl nikdar, kako prihajajo ljudje molit in kropit, dasi sem o tem slišal govoriti, Če je kdaj kateri domačih Šel kropit kam v sosednu vas. Tudi nisem prav razumeval, zakaj da govore vsi tako pridušeno in pritajeno; a dozdevalo se mi je, da mora vse tako biti, in tu- ! di sam si nisem upal govoriti. Med vse te nove vtiske pa se mi je vedno in vedno spet vpletala misel: "Kako to, da je teta umrla, ko pa sem j vedar molil za njo?" In kakor nemirna, skrivnostna veša ' mi je trepetalo nad vsemi mislimi nejasno in nerazločno, ker še ne umeva-no, veliko vprašanje: "Kaj je smrt — kaj je to?" Pred pogrebom skoro vso noč nisem spal. Ker sem bil povsod napoti in ker sem hotel vse videti in vse vedeti in sem vsakepra izpraševal zdaj o tem zdaj o onem, so me spravili v posteljo, a zaspati nisem mogel. Nekaj je bil tega kriv pač nemir v hiši; vso noč je gorela tudi v naši sobi luč, in ljudje so venomer hodili v sobo in iz sobe- Bil sem sicer utrujen in izmučen in zato sem se silil, da zaspim. Oči sem zaprl — a ko sem nekaj časa tako ležal, sem z zaprtimi očmi jasno in razločno videl mrtvaški oder in na njem s tenčico pogrnjeno mrtvo teto. Cisto od blizu sem zrl obraz Micin. A ta obraz ni bil več mil in prizanesljiv. Dozdeval se mi je žalosten in osoren obenem, nekako uporen,^ kakor bi tudi na licih te krotke ženice trepetalo bolestno vprašanje: Zakaj sem morala umreti t Ustrašil sem se tega obraza in naglo odprl oči: na mizi je gorela luč in ob njeni svetlobi m?" je obraz izginjal. Na vse zgodaj se je zbrala pri nas malone vsa vas. Veža in soba, kjer je ležala Mica, je bila natlačeno polna. Tudi v naši otroški sobi so bili ljudje. Na nas deco je pazila Janžekovičeva kumica. Iz sobe nas vse jutro ni pustila, dasi smo jo prosili in se jokali. Iz zadnje sobe so se slišali udarci kladiva. "Sedaj jo polagajo v krsto. Bog ji daj sveta nebesa!" je govorila stara sosedova Neža, ki je ravnokar prišla v sobo. knjige, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knj-ijce: Fino vezane z imitacijo solnove kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo : Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zlata šola, zlata obreza, $1.20. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr., 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Sveta noč 15 čt. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 et- Druge knjige: Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri računar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Prešernove poezije, vezane 75 centov, broiirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pregovori 30 ct. Zbirka ljubimakih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct. Dimnik, avstrij. junaki vezane bO ct. Narodne pripovedke L in II. zvezek po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 st. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Naš cesar Fran Josip L. 15 in SO et Princ Evgenij 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji Mokikanec 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ot. Ciganova osveta 20 ct. Cvetina "borogr. 30 ot. Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Mirko Poštenjakovič 20 et. Kako je zginol gozd 20 c t. Repostev 20 ct. Izidor pobožni kmet 25 et. Beneška vedeževalka 20 ot. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 st. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid celega sveta 25 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijsks egsde-vine 25 ct. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Opomba: Ne naročajte v prejšnjih listih objavljene knjige, ker so pošle, ker z istimi začasno ne moremo po-streči. RABI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sakserjtj. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko. SLOVENSKO-AMERIKANSKI ZA LETO 1904 X. LETNIK IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO "O LAS NAROD A" CENA 25 CENTOV CENA 25 CENTOV (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI Vsebina* Ob novem letu (Pesen). — Koledar s zgodovinskimi podatki. — Leto 1904. — Na poti v Ameriko, z desetimi slikami. — Leon XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (slika). — Prekasno I (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema slikama. ' — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v New Yorku, s tremi slikami. — Srečka Smrti. — Svetovna razstava v St. Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoslov. Katol. Jednote na glavnem zborovanju v Omaha, Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami.— Poskušnja. — Gospod Dlesk. — Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. — ,,A11 right!" — I Velikomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smeš- nice. — Oznanila. ' Koledar je primerno darilo za novo leto v staro domovino prijateljem. i Dobiti je: v New Yorku: lO^ Greenwich St, v Clevelandu: 1778 St. Clair- St. tt SIDRO 99 Pain Expeller Lot najboljši lek zoper REUM ATIZEM, POKOSTHICO, PODAGRO ill in razne renmatične neprilike. SAflOi 2Set. in 5Oct. v vseh lekarnah all pri F. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona; staro belo ali črno vino 50 centov galona. Rees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za poaodo. D rožnik od $2.25 do $2.75 galona , slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popuat. S spoštovanjem ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co. 14-11-04 Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno. Columbia Records. Stroj govori razločno. Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; $10 ducat. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi proces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder. COLUMBIA PHONOGRAPH CO., ™ S^ttSST*- Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi tor postreži svojemu moža z lepim kosom pečenke, kakoršuo dobiš pri Martin Geršiču, 301 Northern Avenne, Pueblo, Colo Telefon: 43s Union. td^ Govori se v vst-h slovanskih jezikih. Priporoča se rojak: t in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, last n k Kadar pošiljaš novce v staro domovino obrni ae iivestno na: PRANK SAKSER 109 Greenwich 8t» NfW York, Hallo, rojaki I Slovencem naznanjam, da sem kupil S-^-LOOlT od gospoda J. Stnblerja v D ninth, Minn,y 217 W. Superior St, Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-mali. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem. spoštovanjem (31 jI) Josip Scharabon. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodtta družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK UUBUAlUt. poštni parniki so i La Lorraine", n* d« vl)ak*....................................12.000 ton, «5.000 konjakih nofti. fftLa SaToie", „ ,, „ ..........................12.000 ,, 95.000 ,, „ KL» Tcraraine", „ .........................................10.000 „ 13.000 „ „ I^L'Aquitaine", „ ,, .....................................10.000 ,, 16.000 „ La Bretagne",.........................................8.000 9.000 „ La Champagne",.......................................8.000 , 9.000 „ „La Gascogne",..............................................................8.000 „ 9.000 ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob Setrtkib ob xo ari dopoludne. Parniki odpljujejo Is pristaniiCa itv 42 North River, ob Morton Street La Champagne *La Lorraine La Bretagne *La Touraine La Champagne 4. feb. 1904. 11. feb. 1904 18. feb. 1001. 25. feb. 1904. 3. marca 1904. *La Lorraine La Bretagne *La Ssvoie La Champagne *La Touraine 10. marca 1904 17. marca 1904. 24. marca 19( 31. marca 1904 7. apr. 1904 Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Glim ageieiji: 32 BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (HOLLAND-AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. ST ATEN DAM, parnik z dvoj vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 to Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južno A Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v m DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfatraaae. BRNO, Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako ared "M i ~ ob 10. uri zjutraj. g* ,, „■„ y j^rm HOLLAND-AMERICA LINE. 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL RED STAR line (Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * * * * * * + * * * * Philadelphia in Antwerpenom Prevaža potnike g sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton. KROONLAND.......... 12760 FINNLAND............ 12760to Pri cenah za medkrovje so vpoštet« vge potrebščine, dob hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejSih potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorfe, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. nii dopoludne od pomola š^ev. 7.4 ob vznožju Fulton Street._Iz PHIX.A DELPHIJE vsako dru0o sredo od pomola ob vznožju Washington St Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih liitkoy je obrniti na: Office, Z3 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine S ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO ali na- njene zastopnike.