8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje BENCINSKI SERVIS LETUŠ Pozdravljeni! ^ Sem Lojze Slak in vas vabim 5. junija ob 19. uri v športno dvorano v Mozirje na promocijo zgoščenke Harmonikarskega ^ orkestra Primoža Zvira! O ■■ ^ m ‘“‘™ __ ■hhhO OO mm 5S55xr _ — —< in — m — ■ mmmmm'r, 7 mm [A “ ——o ■Mü t ' CK Od meseca maja dalje v naših poslovalnicah na zalogi odličen originalni skandinavski premaz za les _ — Zadruga mozirje Zgornjesa vhjslca kmetijska zadruga Mozirje z.ao www.zkz-mozirje.com Bondex z lakom 0,75 I -Bondex z lakom 5 I -Bondex brez laka 0,75 I Bondex brez laka 5 I - Mat in satin (sijaj) V niansah: prozorni, bor, hrast, oreh Na voljo so tudi ekološki Bondex premazi na vodni osnovi Premaze Bondex dobite v naših poslovalnicah: Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad ...... Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno......................... Železnina Luče^Jaiče 34, Luče..........■ ■■■■■..... 17-07-80 Njivo 4, Mozirje. 1 RELAX Mozirj e, Savinjska cesta 29 IZPIT ZA TRAKTOR 2.6. ob 17.00 Na podlagi kategorije B opravite samo tečaj o varnem delu s traktorjem in prizna se Vam izpit za traktor. Prijave na teL. 041-227-133 I HONDA c*p' TEDEN UGODN( V HONDI ČEPIN od 25.5.09 do 31 c nt HONDA ČEPIN TEL: 03/780 00 48, Tutela KAMINI BAZENI PEČI IN VSA DODATNA OPREMA KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.0.0., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 NAJBOLJŠA FOLIJA ZA OVIJANJE BAL SILOTITE, 5-SLOJNA 750 mm 75,30 € ^UtTHTE . \ ; 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče VELIKA IZBIRA PRIKIJUČKOV GF Spomladanski popust! do 12% Um smer okna in vrata Verjetno najboljša okna in vrata na svetu! MODRA ŠTEVILKA ((C* 080 10 27) www.simer.si okna 88+ Merilo moderne gradnje! FUTURA PIŠTOLA ZA ZALIVANJE 3,00 € CEV ZA ZALIVANJE 1/2", 25 m VRTNA KOSILNICA 825 DW+koš 390 € HRANA ZA PSE, BONAMI 10 kg 9,90 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Naročnik: Honda Čepin, Pot v Lešje 1,3212 Vojnik USH KNJIŽNICA C£tM SAŠA? Vse kaže, da vladna ekipa Boruta Pahorja ustanavljanja pokrajin vendarle ne bo odlagala do izteka mandata, kakor so spričo gospodarske in finančne krize predvidevali nekateri politični analitiki. Če lahko sodimo po izjavah premierja na nedavnem vseslovenskem srečanju županov na Brdu pri Kranju, bomo nov predlog delitve Slovenije dočakali že jeseni. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi že prihodnje leto, hkrati z lokalnimi volitvami, imeli tudi volitve v pokrajinske organe. Nič novega, boste rekli, saj se je lanskoletna polemika okrog pokrajin komajda dobro polegla, toda razlika je bistvena: namesto štirinajstih, kolikor jih je predlagala prejšnja vladna koalicija, sedanja oblast predlaga najmanj tri do največ osem pokrajin. Takšno stališče imajo menda tudi strokovnjaki v vladnem strateškem svetu za decentralizacijo, vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa seje zaradi tega odločila za izdelavo simulacije, s katero želi preizkusiti dva možna modela. Prvi model predvideva zgolj tri pokrajine (Štajersko, Kranjsko in Primorsko), ima pa tudi podvar-ianto, po kateri bi Ljubljana dobila poseben status glavnega mesta. Uveljavitev drugega modela bi pomenila razdelitev Slovenije na šest do osem pokrajin, pri čemer bi sedanja Savinjska statistična regija verjetno v obeh primerih dobila status pokrajine. Kaj pa SAŠA? Savinjsko-šaleške pokrajine po tem scenariju torej ne bo, čeprav lahko danes argumentirano ugotovimo, da regija SAŠA v neformalni obliki obstaja in funkcionira. Že res, da skušajo nekateri politiki in visoki javni uslužbenci to dejstvo ignorirati, vendar ga povsem zanikati pač ne morejo. Zgornja Savinjska dolina v SAŠA regiji nekaj pomeni, kako bo v veliko večji regiji oziroma pokrajini, je veliko vprašanje. Strinjam se, kar poudarjajo predstavniki vlade in tudi nekateri župani, da bo mogoče o predlogih resno razpravljati šele takrat, ko bo stroka definirala cilje, naloge in vire financiranja bodočih pokrajin, kakor tudi nabor njihovih ključnih orga-nizacijsko-upravnih nalog ter obveznosti. Pahor napoveduje, da bodo pokrajine »razvojno usmerjene in bodo imele dovolj kadrovske in finančne moči, da bodo lahko izpolnile pričakovanja občin in državljanov«. Od Savinjsko-šaleške pokrajine se bomo torej morali posloviti, še preden smo se uspeli dogovoriti, kako se piše njena kratica: SAŠA ali SA-ŠA ali Sa-Ša ali Saša... ^■yVy«9LAA_ C—v DECENTRALIZACIJA SLOVENIJE IZ VSEBINE: Tema tedna: Ne le število pokrajin, pomembna je učinkovitost............4 Občina Nazarje: Letos poudarek razvoju Šmartnega....5 Nova Slovenija: Evrobus med Mozirjani...............5 Slovenska ljudska stranka: Jakob Presečnik ponovno predsednik sveta stranke.................6 AMD Zgornje Savinjske doline: Prvi predsednik je postal Vinko Poličnik.7 Zbiratelj Janez Mavrič: Človek s prirojenim čutom za kulturno in etnološko dediščino svojega kraja..8 Cankarjev dom Čar izdelkov iz lesa. Črna kronika: Motorist zapeljal v smrt (PGD Nasarje) / ISSN 0351 -8140, leto XLI, št. 21,22. maj 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@s avinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. VSESLOVENSKO SREČANJE ŽUPANOV NA BRDU PRI KRANJU Ne le število pokrajin, pomembna je učinkovitost V kongresnem centru na Brdu pri Kranju je 13. maja potekalo vseslovensko srečanje županov. Sodelovala sta tudi predsednik vlade Borut Pahor in ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj mag. Zlata Ploštajner. Na srečanju so udeleženci med drugim govorili zlasti o aktivnostih vlade pri pripravi pokrajinske zakonodaje. Predsednik Pahorje dejal, daje oblikovanje pokrajin ena od prioritetnih nalog vlade. O številu naj bi se odločalo kasneje. Zgornjesavinjski volivci smo svoje mnenje o pokrajini, ki si jo želimo, izrazili že na lanskoletnem posvetovalnem referendumu. Podpora regiji SAŠA je bila takrat dokaj visoka. KAKŠNO VLOGO POKRAJINAM? Decentralizacije države je projekt, ki ga v Sloveniji načrtujemo že več let. Prejšnja vlada in tedanji minister dr. Ivan Žagarje na tem področju naredila precej, med drugim so bile leta 2006 sprejete ustavne spremembe, ki omogočajo oblikovanje pokrajin. V minulem mandatu je prišlo do nesoglasja o številu in načinu financiranja pokrajin. Premier Pahorje na srečanju županov dejal, da mora biti vloga pokrajin razvojno naravnana. Imeti morajo zadostne kadrovske in finančne vire, da bodo zmogle naloge in pristojnosti, ki bodo nanje prenesene z države, ter da bodo lahko partnerice pokrajinam v ostalih evropskih državah. Najprej je treba določiti izhodišča, število pokrajin bomo določili kasneje, je dejal Pahor. Po njegovem lanski predlog za 14 pokrajin ni najprimernejši, saj bi prinesel preveliko ■ drobitev potencialov. VEČ VELJAVE STROKI Na vladi razmišljajo o simulaciji dveh modelov, in sicer o treh ali o petih do največ osmih pokrajinah, to zagovarjajo tudi strokovnjaki. Kar je bilo do sedaj narejenega na področju regionalizacije, naj bi postalo izhodišče, ki ga želijo dopolniti. Pri tem je pomemben tudi dialog s stroko, je povedala ministrica Zlata Ploštajner. Ministrica pričakuje, da bo mogoče predlog pokrajinske zakonodaje vparlamentarno proceduro vložiti decembra. Že pred srečanjem na Brdu pa se je na prvi seji sestal Strateški svet za decentralizacijo in regionaliza- Mozirski župan Ivan Suhoveršnik meni, da bi bilo delovati in se dogovarjati v manjši pokrajini lažje (foto: ML) cijo. Svet bo za predsednika vlade oblikoval strateške usmeritve in strokovni okvir koncepta pokrajin. To bo osnova za nadaljnji dialog in politična usklajevanja vlade s strankami. Sledila bo še širša javna razprava. Strateški svet sestavlja 17 strokovnjakov z različnih področij, ki so pomembna za pokrajinsko ureditev. Vodila jih bosta predsednik vlade Borut Pahor in kot njegova namestnica ministrica Zlata Ploštajner. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh: »Regija, ki bi segala od Avstrije do Hrvaške, se mi zdi prevelika.« (foto: ML) KAJ PRAVIJO NAŠI ŽUPANI? Regionalizacija je nujno potrebna, pravi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Vprašanje je, koliko je sploh mogoče vplivati na število in s tem velikost pokrajin. Dobro bi bilo, če bi na našem območju imeli vsaj pokrajino, ki bi bila enaka sedanji statistični celjski regiji, ta sega od Sotle do Rinke, čeprav imajo z njo nekateri slabe izkušnje. Seveda seje treba ozirati na to, da bo bodoča pokrajina res služila svojemu namenu. Sodelovanje v sedanji neformalni SAŠA regiji se je izkazalo za zelo učinkovito tako na ravni občin kot na ostalih nivojih. Delovati in dogovarjati bi se bilo v manjši pokrajini lažje. Če upoštevamo dejstvo, da so povprečne plače v Upravni enoti Mozirje najnižje v državi, bo med Zgornjo Savinjsko dolino in razvitimi občinami v večji pokrajini precejšnja razlika, pravi mozirski župan. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je dejal, da se mu zdi nenehno dogovarjanje o pokrajinah že nekoliko neresno. »To sem povedal tudi na srečanju županov na Brdu. Navsezadnje ni pomembno vprašanje, koliko pokrajin bomo imeli, pač pa kakšne pristojnosti bodo imele in kako bodo financirane. Morda bi bilo pokrajine najlažje oblikovati okoli mestnih občin ali pa kot razvojne regije. Regija, ki bi segala od Avstrije do Hrvaške, se mi zdi prevelika. Lani, ko je bilo aktualnih 14 pokrajin, je vladajoča koalicija preprečila sprejetje zakona. V tem mandatu je ta v opoziciji in vprašanje je, ali bo morebitni predlagan zakon sedaj podprla. Marija Lebar (foto: ML) Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru: »Drugi nivo oblasti je zelo pomemben. V Sloveniji imamo sorazmerno veliko občin. Nekatere med njimi so manjše in same nimajo dovolj kadrovskega potenciala na primer za prijave na različne razpise in učinkovito črpanje sredstev iz evropskih skladov. Tukaj bi lahko pokrajine veliko pripomogle. Ni toliko pomembno, kakšno število regij se bo oblikovalo. Najpomembnejše je, kakšne pristojnosti bodo dobile, da bodo učinkovit servis občanom. Na kakšen način bodo financirane in kateri denarjim bo pripadal. Seveda pa je pomemben tudi kadrovski potencial. Treba je torej prisluhniti tudi stroki.« Marija Lebar OBČINA NAZARJE Letos poudarek razvoju Šmartnega ob Dreti V občinskem prostorskem načrtu nazorske občine, ki je v postopku sprejemanja, je kot drugo razvojno središče občine opredeljen kraj Šmartno ob Dreti. Da bi to kraj res lahko postal, potekajo razvojne aktivnosti na več področjih. REKONSTRUKCIJA REGIONALNE CESTE Direkcija RS za ceste pripravlja načrte za rekonstrukcijo. Odkup potrebnih zemljišč bo opravilo prometno ministrstvo preko pooblaščenih podjetij. Ob sami izvedbi rekonstrukcije je predvidena tudi položitev vodov za kanalizacijo. »Želimo si, da bodo lastniki zemljišč ob cesti pokazali zadostno mero soglasja, da se načrtovani projekt tudi izpelje. Izkušnje sosednje občine nam kažejo, da je zaradi nasprotovanja peščice lastnikov, od katerih se ni dalo pridobiti zemljišč, bila kljub izdelanim načrtom in zagotovljenim sredstvom na tej isti cesti rekonstrukcija odpovedana,« meni direktor nazorske občinske uprave Samo Begič. OBNOVA CESTE ŠMARTNO-POKOPALIŠČE Na razpisu ministrstva za kmetijslvo, gozdarstvo in prehrano za sofinanciranje obnove in razvoja vasi (ukrep 322) namerava občina Nazarje letos kandidirati s projektom rekonstrukcije ceste od središča Šmartnega do pokopališča. Od križišča v središču kraja do začetka pokopališča je predviden pločnik injavna razsvetljava. Nasproti pokopališča bodo urejeni parkirni prostori. Občina je pridobila potrebne projektne pogoje, ki so podlaga za izdelavo načrtov. Ko bodo načrti izdelani, bo sledila prijava na omenjeni razpis. ZA GRADNJO REZERVIRANO OBMOČJE BIČ Projekt individualne gradnje,za katero je rezervirano območje Biča, je najpomembnejši od naš- tetih razvojnih načrtov. Gre za osem gradbenih parcel. Zagotoviti je namreč potrebno možnosti gradnje in priseljevanja mladih družin. Kot posledica odseljevanja se že nekaj časa kaže upad števila otrok v podružnični šoli. Prav zaradi upada števila prebivalstva lahko nastanejo še težave z delovanjem pošte, banka pa je že zavrnila postavitev bankomata, čeprav bi bil prostor zagotovljen. Leta 2008 so morali na občini zaradi težav povezanih s pridobitvijo služnosti sosednjih lastnikov sprejeti dopolnitev odloka o lokacijskem načrtu Bič. Na novo so bile načrtovane trase komunalnih vodov, da se ne posega v zemljišča teh lastnikov. Občina je iz lastnih sredstev pričela izvajati izravnalne ukrepe za povečanje poplavne varnosti. V letu 2009 se ti ukrepi nadaljujejo in zak- ljučujejo po projektu. PRITOŽBE LAHKO ZADRŽIJO RAZVOJ Nazorska občina bo pridobila gradbeno dovoljenje za območje Bič v dveh fazah. Prva faza zajema ureditev komunalnih vodov znotraj lokacijskega načrta Bič. Dovoljenje izdaja Upravna enota Mozirje, izvajalec del pa bo z ureditvijo območja lahko pričel po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. »Urejanje območja potem lahko zadržijo le morebitne pritožbe na izdano gradbeno dovoljenje. Take pritožbe pa bi si po vseh izvedenih aktivnostih za poplavno varnost in drugih noben krajan ne smel privoščiti, ne da bi vsaj vtem delu na sebe prevzel odgovornost za onemogočanje razvoja kraja,« dodaja Samo Begič. Marija Lebar Dela za zagotavljanje poplavne varnosti v Šmartnem ob Dreti (foto: Marija Lebar) NOVA SLOVENIJA Evrobus med Mozirjani Volitve so gotovo preizkus za vsako stranko in pokazatelj pravilnosti oziroma nepravilnosti poti, po kateri hodi. Sedanja evro poslanca Ljudmila Novak in Lojze Peterle sta prepričana, da sta za Slovenijo in njene prebivalce veliko postorila. Od tod tudi ponovna odločitev Lojzeta Peterleta, da se vnovič poteguje za sedež v Bruslju. »V dosedanjih petih letih sem pridobil izredno dragocene izkušnje. Sedaj še bolje vem, kako evropska zveza deluje in kako pomemben je lahko vpliv vsakega poslanca na politiko in posamezne odločitve. Pokazateljje moj prispevek pri pocenitvi telefonije in pri mojem delu za zdravje,« so bile Peterletove besede. »Mislim, da lahko za Slovenijo še veliko naredim, zato je prav, da s tem nadaljujem,« je dodal poslanec pred odhodom evrobusa po ostalih zgornjesavinjskih krajih. Benjamin Kanjir Dr. Alenka Šverc in Lojze Peterle (levo) sta se sestala s člani stranke in podporniki (foto: Benjamin Kanjir) V Mozirje je 15. maja pripeljal evrobus stranke Nsi. Člana liste stranke na prihajajočih volitvah v Evropski parlament dr. Alenka Šverc in Lojze Pe- terle sta se sestala s člani stranke in podporniki ter jim zagotovila dober uspeh na prihajajočem preizkusu. POSVET DRUŠTEV SAVINJSKE REGIJE Konkretni predlogi zn spremembe zakona V četrtek, 14. maja, je v coni Arnovski gozd v Žalcu potekal posvet o težavah, s katerimi se društva srečujejo ob upoštevanju sedanjega zakona o društvih. Posvetje bil za društva Savinjske statistične regije, organizirala sta ga zavod Ipak - stičišče nevladnih organizacij in nevladna delovna skupina za sistemsko-pravni okvir. Sedanji zakon o društvih je začel veljati leta 2006. V delovanje društev je prinesel kar precej sprememb, med drugim tudi strožje določbe glede delovanja vodstvenih organov, finančnega poročanja, odgovornosti predsednikov... Po treh letih se zaradi prilagajanja evropski zakonodaji zakon ponovno odpira. To pomeni, da lahko nevladne organizacije, predvsem društva sama, vplivajo na določila in spremenijo tista, ki v praksi povzročajo največ težav. Žal maloštevilni predstavniki društev, ki jih je sicer v naši statistični regiji okoli 2.750, so spregovorili o tem, katere določbe je najteže spoštovati oziroma katere povzročajo težave, ne prinašajo pa pozitivnih učinkov. Tako so izpostavili premajhno povezanost in medsebojno informiranje med društvi v občinah, težave z izpolnjevanjem Predstavnik Stičišča nevladnih organizacij pri zavodu IPAK dr. Vojko Strahovnik je pojasnil, da je vloga stičišča tako povezovalna kot informativna (foto: Marija Lebar) različnih obrazcev, materialno odgovornost predsednikov, pa tudi premajhno zanimanje medijev za delovanje društev. Pri tem je predstavnik Stičišča nevladnih organizacij pri zavodu IPAK dr. Vojko Strahovnik odgovoril, da je vloga stičišča tako povezovalna kot informativna, torej se društva lahko nanje obračajo z različnimi težavami. Prisotni so imeli številne pripombe glede različnih določil davčne zakonodaje, ki tokrat ni bila osrednja tema. Menili so, da bi bilo treba priznati humanitarno, izobraževalno in vzgojno vlogo, kar je marsikje pretežni del nalog društva. Tu bi bile na mestu različne davčne olajšave. Prav tako so se pritoževali nad računi SAZAS-a, ki jih ta izdaja tudi za humanitarne prireditve lokalnega značaja, ne glede na to, če se izvajalci pisno odpovedo honorarju. Društva, ki bi želela posredovati svoje pripombe glede zakona o društvih, naj se obrnejo na zavod IPAK. Koristne informacije pa najdete tudi na spletni strani www.cnvos.si. V maju bodo posveti z omenjeno tematiko potekali po vsej Sloveniji. Marija Lebar Cerkev je pripravljena na zamenjavo kritine in obnovo fasade (foto: Stefi Sem) CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA V PRIMOŽU NAD LJUBNIM OB SAVINJI Obnova fasade in strehe stekla gladko V mesecu maju so se v Primožu nad Ljubnim ob Savinji ključarji na lastno pobudo in ob vzpodbudi domačega župnika Martina Pušenjaka lotili obnove cerkve sv. Primoža in Felicijana. V enem dnevu so odstranili staro fasado in zidovje oprali. Ves odpadni material so odpeljali, zasuli jamo pred cerkvijo in utrdili cesto. Da je delo štirinajstih ljudi teklo tako gladko, gre zahvala tudi vedremu vremenu. Cerkev je sedaj pripravljena na zamenjavo kritine in nato še na obnovo fasade. Zvonik, ki je že bil obnovljen, pa bodo samo prebelili. Če bo možnost, bodo v notranjosti cerkve uredili še klopi. Vsaj del fasade bi radi dokončali do 9. junija. Takrat godujeta zavetnika cerkve in ob lepem vremenu bo na ta dan maša v delno obnovljeni cerkvi. Mašo ob 11. uri bo ob somaševanju sošolcev iz cele Slovenije in domačega župnika vodil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Cerkev sv. Primoža in Felicijana je bila posvečena 1.1481. Ob 500-letnici je bila urejena le fasada na zvoniku in notranjost cerkve, leta 1988 pa so prekrili streho in zamenjali leseno konstrukcijo. Zadnje opravljeno delo v cerkvi je bila obnova orgel pred štirimi leti. Ljubenska fara šteje okrog 1.800 ljudi in v njej so štiri cerkve. To je kar velik zalogaj za župnijo, saj so vsi ti sakralni objekti potrebni redne obnove in vzdrževanja ter ohranjanja pred propadom. Štefi Sem Tlovenska ljudska stranka Presečnik ponovno predsednik sveta stranke V soboto, 16. maja, je bil v Krškem predčasni volilni kongres SLS. Z veliko večino glasovje postal predsednik stranke Radovan Žerjav. Za podpredsednika stranke so izvolili Olgo Franca in Franca Bogoviča. Za mesto predsednika sveta stranke so se potegovali trije kandidati; poleg Jakoba Presečnika še Janez Remškar in Franc Kangler. V drugem krogu je bilo vodenje sveta stranke ponovno zaupano Presečniku, kije to funkcijo opravljal že do sedaj. Presečnik je tudi vodja poslanske skupine SLS. Marija Lebar s._______________________________) USTANOVILI SO NOVO AMD ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Prvi predsednik je postal Vinko Poličnik Kljub številnim naporom, ki jih vlagajo v večjo prometno varnost različni državni organi, in-stitucije, policija in del organizirane civilne družbe, je cestno prometna varnost v Sloveniji in tudi v Zgornji Savinjski dolini še vedno pereč problem. Ustanovitev novega Avto moto društva Zgornje Savinjske doline (AMD ZSD), ki je potekala v soboto, 15. maja, v Mozirju, je rezultat nujnosti, ozaveščenosti in interesa več posameznikov ter strokovnih služb, da bi se v tej smeri stanje hitreje izboljševalo. Prvi predsednik AMD ZSD je postal glavni pobudnik ustanovitve Vinko Poličnik iz Podvolovljeka, podpredsednik pa Rajko Pintar z Ljubnega ob Savinji. Ob prvem sestanku iniciativnega odbora 16. aprila so se predstavniki različnih društev, ustanov in strokovnjaki za področje cestnega prometa strinjali, da bi osrednje povezovalno društvo med članstvom na območju vseh občin Zgornje Savinjske doline lahko veliko pripomoglo k izboljševanju stanja prometne varnosti, dvigu tehnične kulture ter koriščenju pogojev in uslug, ki jih nudi Avto moto zveza Slovenije (AMZS). Na ustanovnem zboru konec prejšnjega tedna v Mozirju je bilo slišati, da je iz te doline včlanjenih v AMZS kar 552 občanov v različna avto moto društva izven doline, predvsem zaradi prednosti, možnosti in koristi, ki sojih deležni člani. Priložnost, da se vsi ti prostovoljno vključijo v novoustanovljeno AMD ZSD, Delovno predsedstvo AMD ZSD ob podajanju programskih smernic za leto 2009, poroča Vinko Poličnik (foto: Marija Miklavc) je zdaj tudi praktično zagotovljena. Sedeš AMD ZSD je v centru tehničnih pregledov A.M. Miklavc v Nizki. Osrednje naloge društva, ki se bo povezovalo in sodelovalo s podobnimi društvi, zavodi, organizacijami, podjetji, šolskimi ustanovami, policijo, SPV-ji, občinami in drugimi, so v izvajanju preventive in vzgoje v cestnem prometu, moto športnih aktivnostih, dvigovanju prometno tehnične kulture, izvajanju stalne službe v okviru AMZS - »pomoč na cesti«, predlaganju sprememb prometne zakonodaje ter konkretnih prometnih rešitev in drugo. AM D ZSD je s sprejemom statuta včlanjeno v AMZS kot 85. društvo v času, ko zveza aktivno praznuje 100-letnico delovanja. Jože Miklavc SVETOVALNO SREDIŠČE VELENJE Pomoč ranljivim ciljnim skupinam Na Ljudski univerzi v Velenju je v sredo, 13. maja, potekal strokovni posvet na temo, kako v sedanjih kriznih časih povečati pomoč ranljivim skupinam. Po plenarnem delu so sledile še tematske delavnice. Posvet je organiziralo Svetovalno središče Velenje. Med drugimi govorci je posebej ranljive ciljne skupine vevidencah Zavoda RS za zaposlovanje predstavil Robert Rajšter, direktor območne službe Velenje. Kako upravljajo z znanjem v Gorenju,je predstavila Milena Pirnat Bahun, kije izpostavila, da pride na zaposlenega pri njih letno povprečno 22 ur dodatnih izobraževanj, kar zagotavlja konkurenčno prednost podjetja in zaposlenih. O tem, kako povečati dostopnost vseživljenjskega učenja za ranljive skupine odraslih, je govorila mag. Tanja Vilič - Klenovšek. Na koncu so se udeleženci seznanili s predstavnico ene od ranljivih skupin - to so brezposelni z nižjo izobrazbeno stopnjo. Omenjena je lani septembra obiskala svetovalno središče, kjer so ji pomagali najti ustrezen šolski program. Redno seje izobraževala, pred njo je le še nekaj izpitov in opravila bo prekvalifikacijo. V podjetju, kjer je opravljala prakso, seje izkazala in sedaj že ima (Od leve:) mag. Tanja Vilič Klenovšek, Franja Centrih in Biserka Plahuta so pogovor nadaljevale tudi v odmoru (foto: Marija Lebar) obljubljeno delovno mesto. »Učenje je izhod iz krize,« je dejala Biserka Plahuta, ki vodi svetovalno središče in nadaljevala: »Pri nas lahko na enem mestu brezposelna oseba ali tisti, ki bi želel nadaljevati izobraževanje, dobi vse potrebne informacije in napotke. Naše storitve so brezplačne. Poseben program pomoči smo oblikovali tudi za tiste, ki so delovna mesta izgubili, ker so podjetja šla v stečaj.« V posameznih delavnicah je bilo govora tudi o ustvarjalnosti starejših. Delovanje Univerze za 3. življenjsko obdobje je predstavila Erika Veršec, o nasilju in ranljivosti žensk in otrok pa je govorila Irena Vučina s Centra za socialno delo Velenje. V predstavitvi zaključkov posveta je Biserka Plahuta povedala, da so se udeleženci dogovorili, da bodo ustanovili posebno skupino za pomoč ranljivim skupinam. Ta bo delovala zaenkrat neformalno. Njena naloga bo poiskati poti za še intenzivnejše vključevanje predstavnikov ranljivih skupin v delovno okolje in predvsem v izobraževanje. Marija Lebar ZBIRATELJ JANEZ MAVRIC Človek s prirojenim čutom za kulturno in etnološko dediščino svojega kraja Janez Mavrič, doma iz Gornjega Grada, je preprost človek, ki mu je bil prirojen čut za kulturno in etnološko dediščino svojega kraja. Velik del svojega življenja je posvetil zbiranju raznih predmetov iz vsakdanje rabe, ki pričajo o življenju in zgodovini kraja ter ljudi. Zaradi njegove zbirateljske žilice ga nekateri označujejo za posebneža. Sam pa pravi, daje bila njegova velika želja že od nekdaj, da bi v svojem življenju naredil nekaj koristnega za svoj domači kraj. Dela seje lotil na področju, na katerega se dobro spozna. Zbiranje starih predmetov je v Gornjem Gradu že pred desetletji začel pokojni Jože Tratnik. Njegovo poslanstvo je nadaljeval Janez Mavrič, kije vztrajal in s pomočjo turističnega društva in občine dosegel sistematično ureditev zbranih predmetov. Leta 1989 je bila urejena etnološka zbirka, ki med drugim hrani lončarske izdelke nekdanjega zadrečkega lončarstva že iz leta 1340. Leta 1999je bila urejena zbirka ljudskega izumitelja Antona Jamnika, etnološka zbirka iz Šokatnikove domačije in zbirka fosilov ter kamnin. Verska zbirka z okrog 1.300 starih podobic ter zbirka starih vizitk in razglednic je bila urejena v letu 1993, v letu 1995 pa še zbirka starih fotografij z območja gornjegrajske občine. Vse te zbirke sije danes v njihovem muzeju tudi možno ogledati. Zanimanje za ogled teh bogatih muzejskih zbirk pa je po Mavričevih Janez Mavrič: »Moja velika želja je že od nekdaj bila, da v svojem življenju naredim nekaj koristnega za domači kraj.« (foto: Fanika Strašek) besedah zelo malo. Še veliko domačinov si ni ogledalo teh zanimivosti, turisti, ki pa si pridejo ogledati znamenito gornjegrajsko katedralo, običajno v muzej niti ne zaidejo. Poleg tega pa delovanje muzeja vseskozi spremlja kar nekaj drugih težav, ki so v glavnem povezane s finančnimi sredstvi. Zgradba, v kateri se nahajajo muzejske zbirke, je last ljubljanske nadškofije. Po sklenjenem dogovoru za njo občina plačuje najemnino. Prostore bi bilo treba obnoviti, ker so v precej slabem stanju. Idealno bi bilo za muzej poiskati nove, večje prostore, kjer bi zbirke lahko smotrno razvrstili in še povečali. Tudi za vzdrževanje eksponatov bi bilo potrebno zagotoviti določena fi- nančna sredstva. Prav tako pa še vedno ni rešen status ter nagrajevanje zbiratelja in skrbnika muzeja. Iluzorno bi bilo s strani občine v tem obdobju finančne krize pričak- Letos bodo Gornjegrajske muzejske zbirke obeležile 20-letnico. Ob tej priliki bodo pripravili tudi dan odprtih vrat. Vsekakor bo to priložnost za večjo promocijo te izredne zgodovinske zanimivosti. Morda ji bo ob tem nakazana svetlejša prihodnost, ki jo želi tudi Janez Mavrič. ovati dokončne ustrezne rešitve. Mavrič pa je vseeno prepričan, da rešitve obstajajo, zato naprej ureja eksponate in čaka na obiskovalce, ki jih z veseljem sprejema ter jim razkazuje zelo zanimive zbirke. Za vsak posamezni predmet ima natančno obrazložitev o njegovem izvoru in uporabi. Udeležuje se srečanj zbirateljev doma in tudi v tujini. Tu in tam še vedno najde edinstven primerek predmeta, ki izhaja iz davne preteklosti prebivalcev njegovega kraja ali okolice. Večino teh predmetov pa sedaj hrani na svojem domu. Fanika Strašek CELJE Odprli center za ravnanje z odpadki Ob vstopu v Evropsko unijoje Slovenija sprejela direktivo o odpadkih. Ta zahteva, da se odpadki odlagajo na odlagališčih, na katerih se bodo ločevali in predelovali. Rok za ureditev odlagališč po določilih direktive je 15. julij. V skladu s tem so v četrtek, 14. maja, župani občin savinjske regije in minister za okolje Karl Erjavec v Bukovžlaku pri Celju slovesno odprli objekt mehansko-biološke obdelave odpadkov. S tem so po desetih letih sklenili gradnjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje. Projekt je sofinancirala EU inje stal 50 milijonov evrov. S tem objektom je rešen problem z ravnanjem z odpadki v savinjski regiji za najmanj trideset let. Roman Mežnar OBČINA NAZARJE "Ih Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sklad 2a regionalni razvoj JAVNI POZIV ZA NAKUP ZEMLJIŠČ V »Industrijsko - obrtni coni Prihova« Občina Nazarje ureja Industrijsko-obrtno cono Prihova ob regkmalni cesti Mozirje - Radmirje. Izvedena bo celotna javno-gospodarska ureditev za poslovanje, zelene površine, pešpoti ter parkirišča Komunalna ureditev območja bo končana do septembra 2009-Predvidenih je 9 gradbenih parcel v velikosti od 3.000 do 5.200 m2 v skupni površini 40.000 m2. Cona je zasnovana tako, da so možne združitve ali delitve predvidenih gradbenih parcel skladno s potrebami in zmožnostmi bodočih investitorjev. Vabimo vse potencialne investitorje, da svoje namere, potrebe in pričakovanja pisno sporočijo do 28. maja 2009 na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Ponudba naj vsebuje: firmo in sedež ponudnika, dejavnost, velikost potrebnega prostora za nakup. Več informacij o coni Prihova in pogojih nakupa lahko dobite na tel. št.: 03 839-16-00 in na spletni strani Občine Nazarje: http://www.nazarje.si. Občina Nazarje 8 ___/ Ljudje in dogodki, Organizacije C SOLČAVSKE ZGODBE Pripovedi so žlahtna zapuščina prednikov (foto: Marija Lebar) V Logarski dolini, točneje v planinskem domu Majerhold, seje nedavno mudila ekipa RTV Slovenije mariborskega regionalnega centra. Za oddajo so posneli pripovedi treh solčavskih domačinov. O svoji občini pa je spregovoril tudi župan Alojz Upnik. Oddajo Radijska delavnica znancev, ki bo na sporedu Radia Maribor v ponedeljek, 25. maja, je vodil Tone Petelinšek, novinar in odgovorni urednik programov tega radia. Pobudnik dogodka je bil duhovnikdr. Karel Gržan, pisatelj in vnet raziskovalec ljudskih pripovedi, ki ima za sabo že dvajset knjižnih del z različno tematiko. Za poslušalce oddaje je tokrat spregovoril o žlahtni dediščini zgodb, ki so se ponekod še ohranile. Tak slučaj je tudi prelepo okolje Solčavskega, kjer so ljudje »ponosni in pokončni, kakor so planine, kijih obdajajo«. O svojem sedanjem življenju, o polpreteklih dogodkih in o zgodbah, ki so postale pravo ljudsko izročilo, so spregovorili trije domačini. Najstarejša je bila Terezija Prušnik iz Solčave. Stanko Klemenšek - Ložekar je doma v Matkovem kotu, Janez Slapnik, dolgoletni oskrbnik planinskih koč, pa je iz Solčave. Poleg zgodb o strahovih in o pretekli vojni, so povedali v mikrofon, še bolj pa mimo njega, marsikatero veselo in nagajivo. Kakor je v veznem tekstu dejal Gržan, je bil pomen zgodb v preteklosti brez elektronskih medijev veliko večji, kot je danes. Še vedno pa je iztokih zgodb mogoče izluščiti nauke in vzore za vsakdanje življenje. Marija Lebar GALERIJA MOZIRJE Ustvarjalnost ne pozna meja Razstavljena dela si je ogledalo zavidljivo število obiskovalcev iz vse Slovenije (foto: Tatiana Golob) Minuli petek je Galerija Mozirje, ki deluje v sklopu mozirske knjižnice, v svojih prostorih gostila prav posebne ustvarjalce. S svojimi ročnimi deli, slikami in številnimi drugimi stvaritvami so se predstavljali člani Zgornje-savinjskega medobčinskega društva invalidov Mozirje in člani Društva upokojencev Mozirje. Razstava ročnih in drugih del je bila organizirana v sklopu revije pevskih zborov društev invalidov Slovenije, zato si je razstavljena dela ogledalo zavidljivo število pevcev iz vse Slovenije. Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov Mozirje prihodnje leto praznuje 40-letnico ustanovitve in v vsem tem času so člani društva pridno delovali tako na humanitarnem, socialnem kot na kulturnem področju. In ravno njihova vsestranska ustvarjalnost je bila povod, da se v času, ko so se v Mozirju zbrali pevci iz vse Slovenije in ko Delovna zveza invalidov Slovenije praznuje 40 let svojega obstoja, predstavijo s svojimi izdelki. Na otvoritvi razstave, ki je bila na ogled preko vikenda, je zbrane pozdravil Anton Gračner, predsednik Zgornjesavinjskega medobčinskega društva invalidov Mozirje. V svojem nagovoru je izrazil ponos, da njihovo društvo že dolga leta združuje invalide iz vseh občin Zgornje Savinjske doline. To je razvidno tudi iz tokratne razstave, saj se s svojimi izdelki predstavljajo člani iz vseh občin. Zbrane na otvoritvije pozdravil tudi župan občine Mozirje Ivan Suhover-šnik in izrazil veselje nad številnimi mladimi, ki so si prišli ogledat razstavo: »Vesel sem, da je tukaj toliko mla- dih in prav je tako, saj se lahko različne generacije naučijo medsebojnega sodelovanja tudi preko skupne ustvarjalnosti. Hkrati se na tovrstnih razstavah vsi duhovno bogatimo, si širimo obzorja naše kulture.« Otvoritev razstave ročnih in umetniških del je pospremila pristna slovenska pesem. Predstavili so se ljudske pevke Pušeljc, Moški pevski zbor Mozirje in Lokoviška dekleta. Tatiana Golob ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE NAZARJE Sodobno ogrevanje z lesno biomaso na ogled v Lučah Zaposleni na nazorski območni enoti zavoda za gozdove vabijo zainteresirane na predstavitev sodobnih kurilnih naprav na lesno biomaso v Luče, dne 28. maja ob 10. uri pri kotlovnici podjetja Biomasa d.o.o. Strokovni delavci bodo predstavili peči na polena, sekance in pelete ter sodobno kurilnico, ki ogreva Luče z bližnjo okolico. Na voljo bodo tudi vse informacije. Prireditev ob tednu gozdov organizira Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje v sodelovanju s podjetjem Biomasa d.o.o. V petek, 29. maja, pa bo potekala osrednja prireditev ob tednu gozdov v Pristavi na Ravnah pri Šoštanju (ruševine gradu Forhtenek). Ob 18.00 uri bomo skupaj sturističnimi društvi Šaleške doline prižgali oglar-sko kopo in podelili priznanja najboljšim lastnikom gozdov v letu 2009 ter najbolj prizadevnemu gozdarju. DJ Politika, Ljudje in dogodki V___________________________________________________________________________________________________________________y SREČANJE DRUŽIN NA GORI OLJKI Že osmo tradicionalno druženje Ob svetovnem dnevu družine je na Gori Oljki potekalo tradicionalno srečanje družin savinjsko-šaleškega območja in slovesna maša. Srečanje je organiziral Občinski odbor Nove Slovenije (Nsi) Mozirje in savinjsko-šaleški regijski odbor. Na slovesnost sta prišla tudi evropska poslanca Ljudmila Novak in Lojze Peterle. Številne družine in posamezniki iz Zgornje Savinjske doline so se skupaj z drugimi obiskovalci - mnogi so prišli kar peš - zbrali pri mašni daritvi, ki jo je opravil velenjski duhovnik Martin Dolamič. Taje svoje misli v pridigi posvetil predvsem današnjemu pojmovanju družine kot skupnosti moža, žene in otrok, ki kot vrednota vse bolj izgublja na veljavi. V resnici je ali pa bi vsaj morala biti družina za vse člane tisto varno zavetje, kjer najdejo razumevanje in tolažbo. V družini mora biti vrednota tudi darovanje in žrtvovanje za drugega, če je to potrebno. Na to pa v današnjem vse bolj sebičnem času pogosto pozabljamo. Že pred mašo je prisotne v cerkvi v imenu savin-jsko-šaleškega regijskega odbora nagovoril Andrej Kuzman. Sledil je nagovor evropske poslanke Ljudmile Novak. Ta je dejala, da se ravno zato, ker je zaradi politične dejavnosti veliko odsotna, še pose- 80 LET MILANA ILOVŠKA ... ... in 60 let Ugleden član Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti, Milan llovšek, v teh dneh praznuje častitljivih 80 let. V krajevni skupnosti Kokarjeje llovšek poznan kot ugleden in priljubljen član skupnosti, saj seje s svojim aktivnim delom v domačem gasilskem društvu večkrat znova dokazal kot zaveden gasilec, kateremu je moč zaupati vodenje za skupnost pomembnih nalog. Od leta 2005 je llovšek imenovan za častnega predsednika društva. Za svoje delo v gasilstvu je bil večkrat odlikovan, med drugim tudi z odlikovanjem za posebne zasluge, kot pomemben član domače skupnosti pa je llovšek prejemnik bronastega grba občine Nazarje. Milan llovšek seje rodil v Kokarjah, daljnega leta 1929, natančno na današnji dan, 22. maja. V Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Gorica ob Dreti je leta 1948 vstopil kot rosen 19-letnik, mlada leta pa ga pri delu v gasilstvu niso omejevala, prej nasprotno. Zaradi želje po izobraževanju in posledičnega truda je čez pet let napredoval v čin nižji gasilski častnik, kmalu je napredoval v 2. stopnjo omenjenega čina. V društvu je več let predsedoval upravnemu odboru, pozneje je prevzel delo predsednika nadzornega odbora. V času vodenja domačega gasilskega društva je Milan llovšek poskrbel za širitev gasilskega doma. Prizidati je bilo potrebno prostor namenjen avtocisterni in drugi gasilski opremi, v istem bej zaveda vrednosti družinskega življenja. »Družina je v krizi, zato je potrebno še bolj povezati moči in si prizadevati, da bo družinska skupnost spet postala trden temelj slovenskega naroda. Časa ne moremo zavrteti nazaj. Nekdanje patriarhalne družine ni več. Ženskam je dandanes pomembna tudi služba in kariera. Če pa družba spoštuje vlogo matere in žene, lahko ženska uresničuje oboje,« je dejala Novakova. Po maši je zbrane nagovoril še evropski po- slanec Lojze Peterle. Pozval je vse ljudi, da strnejo vrste za dobrobit in boljšo prihodnost naše domovine. »Veliko se govori o »korakih na levo«, vendar me ti ne skrbijo. Skrbijo me koraki nazaj, kar se trenutno dogaja v Sloveniji in kar moramo poskušati spremeniti,« je med drugim dejal. Na koru so s petjem mašo popestrili Mozirski koledniki. Pevci so sooblikovali tudi program na prijateljskem druženju, kije sledilo maši. Marija Lebar Maše na Gori Oljki sta se udeležila tudi evropska poslanca (z leve) Ljudmila Novak in Lojze Peterle (foto: Marija Lebar) njegove predanosti gasilcem Za delo v gasilstvu je bil Milan llovšek večkrat odlikovan tako s strani domačega društva, zgornjesavinjske gasilske zveze kot tudi s strani Gasilske zveze Slovenije času je potekala tudi dozidava hišniškega stanovanja. llovšek je bil spreten pri pridobivanju finančnih sredstev, zato je društvo lahko delovalo neokrnjeno in pri svojem delu tudi napredovalo. Odlikoval se je tudi kot dober organizator društvenih proslav in prireditev. Predvsem pa je pohvalno dejstvo, daje vedno zagnano spodbujal operativo pri strokovnem izpopolnjevanju in Za vsa opravljena dela v gasilstvu in za njegovo predanost dejavnosti, ki velikokrat rešuje domove in življenja, se Milanu llovšku vsi člani PDG Gorica ob Dreti najlepše zahvaljujejo, mu ob tem želijo obilo zdravja in seveda iskreno čestitajo ob njegovem visokem življenjskem jubileju. tako pomagal ohranjati varno okolje za krajane okoliških vasi. Pri svojem vodstvenem deluje bil vedno kritičen opazovalec, kije znal člane društva ne samo zasluženo pohvaliti, ampak tudi opozoriti na pomanjkljivosti pri njihovem delu. Za delo v gasilstvu je bil Milan llovšek večkrat odlikovan tako s strani domačega društva, zgornjesavinjske gasilske zveze kot tudi s strani Gasilske zveze Slovenije (GZS). Kotje že omenjeno v uvodu, je s strani GZS prejel odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu, na letošnjem občnem zboru društva pa je kot dolgoleten član prejel značko za 60 let aktivnega dela v PGD Gorica ob Dreti. Takšno priznanje je v domačem gasilskem drušlvu poleg llovška prejel le še en član. TG KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOB LJUBNO OB SAVINJI IN PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Tridesetič na Travnik V nedeljo, 17. maja, je potekal že trideseti pohod na Travnik. Pohodniki so iz Rastk krenili proti partizanski bolnici, kjer se je ob deseti uri s pozdravnim govorom predsednika krajevne organizacije ZB NOB Bogdana Groharja in slavnostnim govorom Bojana Kontiča, poslanca stranke SD v državnem zboru, pričela spominska proslava. Med številnimi udeleženci proslave, po ocenah organizatorjev naj bi jih bilo skupaj z nastopajočimi okoli tristo, je bil tudi partizan Dolf, ki seje v bolnici med vojno zdravil. Kulturni nastop s pesmijo in recitacijami so izvedli pevci ter pevke mešanega pevskega zbora ljubenskega kulturnega društva. Vizualno so prireditev popestrili člani Kulturnozgodovinskega društva Triglav v pristnih partizanskih uniformah in s puškami ter razstavljene fotografije preteklih proslav. Sončno vreme je pohodnike spremljalo naprej do Vizualno so prireditev popestrili člani Kulturno zgodovinskega društva Triglav v pristnih partizanskih uniformah (foto: ArtPuk) koče na Travniku, kjer sojih pričakali mladi planin- udeleženci, največ pohval pa je poleg organizaci- ci ljubenskega planinskega društva. S pohodom in je požel pristen nastop ljubenskih pevcev, proslavo so zadovoljni tako organizatorji kot tudi ArtPuk ŽUPNIJA MOZIRJE Popoldan v družbi Zambijcev Slovenijo je v mesecu maju obiskala skupina mladih, veselih afriških glasbenikov Icengelo. 10. maja so svoje veselje do pesmi in življenja delili tudi z Mozirjani. Glasbeniki prihajajo iz Zambije, iz kraja Ndola. Tam že dobrih 33 let opravlja misijonsko službo Miha Drevenšek. V Slovenijo so prišli, da bi z ljudmi podelili svoje življenjske zgodbe in predstavili svojo kulturo. Na koncertih želijo obiskovalcem približati probleme, s katerimi se srečujejo. Na prvem mestu je to bolezen aids, sajjezvirusom HIVv tej afriški deželi okuženih dobrih petnajst odstotkov ljudi. O tegobah tamkajšnjega življenja je na koncertu spregovorila ena- jstletna srednješolka Marija, ki je predstavnica zambijskih otrok, osirotelih zaradi moderne kuge afriškega kontinenta. Svoje življenjeje pred- stavila v kratkem filmu. Tako so se tudi poslušalci, ki so napolnili mozirsko farno cerkev, srečali z realnostjo zambijskih najst- Glasbena skupina Icengelo je s pesmijo, plesom in igranjem na tradicionalne instrumente iz Zambije ogrela srca obiskovalcev njihovega koncerta (foto: Benjamin Kanjir) nikov, ki želijo živeti življenje, čeprav je vse okrog njih usmerjenovtrpljen-je. Kljub temu jim veselja nikoli ne zmanjka in radi ga delijo z ljudmi širom sveta, s pomočjo glasbe. S pesmijo, plesom in igranjem na tradicionalne instrumente so ogreli poslušalce, sami pa vsaj za trenutek pozabili na težave, kijih čakajo doma. Benjamin Kanjir Milanu za 80. rojstni dan Leta pridejo in sredo, nič ne obstoji v življenju. Zato svoj čas izpolni v zdravju, sreči in veselju. Lepo praznovanje ti želimo vsi tvoji, ki te imamo radi. V mozirski športni dvorani so 16. maja člani Zgornjesavinjskega medobčinskega društva invalidov Mozirje organizirali 11. revijo pevskih zborov društev invalidov. Predstavilo seje preko 350 pevcev, ki so prepevali v dvajsetih zborih. Tokratna revija pevskih zborov invalidskih društev Zveze delovnih invalidov Slovenije je potekala v okviru praznovanja štiridesete obletnice zveze. Uvodoma so sodelujoče pozdravili župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, predsednik domačega društva invalidov Anton Gračner in predsednik zveze Drago Novak. Slednji je pozdravil dobro organizacijo tokratnega srečan- Alexander Rybak je s skladbo Fairytale, kar v prevodu pomeni Pravljica, na letošnjem Evrosongu v Moskvi prislužil Norveški tretjo zmago. 23-letni čudežni deček, kakor ga imenujejo na Norveškem, je avtor in izvajalec zmagovalne pesmi. Kar se tiče zbiranja točk, je Rybak podrl vse rekorde, saj je vodil že od samega začetka in z največ zbranimi točkami v zgodovini zaključil finalni večer. Po letu 1997 je možnost odločanja znova dobila tudi strokovna komisija, njeni glasovi pa so bili v finalnem delu vredni polovico končnih točk. Tudi Slovenija je Norveški predstavnici podelila največ točk, žal pa se skupini Quartissimo in Martini Majerle ni uspelo uvrstiti v sobotni finale. Alenka Pesem iz tristoterih grl Mešani pevski zbor upokojencev in invalidov Mozirje je zapel ljudsko Regiment po cesti gre in Planinsko Antona Foerstra (foto: Benjamin Kanjir) ja in izpostavil pomen delovnih invalidov v sedanji družbi. Delovni invalidi želijo biti enakopravni ustvarjalci enakih možnosti za vse ljudi. Želijo in borijo se za mesto, ki jim v družbi pripada, in kljub svojih morebitnim hibam za enake možnosti življenja in razvoja, kotjih imajo ostali prebivalci Slovenije. Pevsko revijo so z ubranim petjem odprli člani Moškega pevskega zbora KD Mozirje, ki ga vodi Anton Petek. Njihove besede so bile besede pozdrava vsem udeležencem, ki so napolnili športno dvorano. Za njimi so se predstavili člani zborov invalidskih društev iz Zagorja ob Savi, Dornberka, Ptuja, Slovenj Gradca, Lenarta, Pirana, Brežic, Črnomlja, Dravograda, Črešnjevca, Mute, Žalca, Maribora, Vrhnike, Rimskih Toplic, Logatca, Radelj ob Dravi, Mozirja in Ajdovščine. Pred koncem srečanja so vsi sodelujoči pod vodstvom Antona Petka zapeli še dve skupne pesmi. Pesem iz več kot tristotih grl je napolnila prostor dvorane, ki je tokrat znova dokazala zelo dobro akustičnost. Povezovalec revije je bil Robert Kle-menak. Srečanje pevcev iz vse Slovenije je imelo več namenov. Poleg tega, da so lahko prepevali in s tem pokazali svojo veliko ljubezen do slovenske pesmi in besede, je večina sodelujočih obiskala Mozirski gaj in mozirsko trško jedro. Ob videnem in doživetem bo ostalo veliko prijetnih spominov. Benjamin Kanjir 11. REVIJA PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV INVALIDOV Piše: Aleksander Videčnik POLITIČNI SHOD 8. julija 1894 je bil v Mozirju shod Političnega drušlva za Štajersko. To srečanje je bilo v gostilni Pri kroni, kjer je bilo žal premalo prostora za vse Ilarodno zaDedno niozirje (2) udeležence. Navzoči so bili: državna poslanca dr. Gregorc in inž. Miha Vošnjak, deželna poslanca dr. Sernec in dr. Dečko, navzoča sta bila tođtdr. Hrašovec in Dragotin Hribar. Vsi, razen Gregorca, so bili iz Celja. Iz Šoštanja je bil notar Kačič, iz Gornjega Grada notar Svetina in še mnogi drugi od daleč in blizu. Shod je odprl predsednik dr. Gregorc in dal besedo inž. Mihaelu Vošnjaku. Nato je govoril Dragotin Hribar, tiskar v Celju in urednik časopisa Domovina. Za njim je besedo povzel dr. Hrašovec. Govoril je tudi dr. Gregorc, nato pa še nadučitelj Franc Praprotnik iz Mozirja, Šlo je za pobudo o združenju slovenskih dežel znotraj Avstrije. Navzoči so z navdušenjem sprejeli resolucijo, ki je zahtevala zedinjeno Slovenijo. Otemshoduje obsežno pisal časopis Domovinazdne 15.julija 1894. MOZIRSKA KOČA V Mozirju je delovala Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva (SDP). Z velikim navdušenjem so se Mozirjani lotili gradnje prve planinske koče na Golteh. Otvoritev koče je bila leta 1895. Zbralo seje veliko planinskih in narodnih navdušencev. Vsi so bili hkrati člani SPD in so tudi gmotno podprli gradnjo Mozirske koče. Požigalnišluo v Zgornji Savinjski dolini Že nekdanji fevdalci so poskrbeli, da so bili tudi hribovski predeli poseljeni. Tedanje hube so zajemale veliko gozdov, ki jih je bilo treba spremeniti v obdelovalno zemljo. Zelo star način tega početja so ljudje imenovali "delati požare". Strokovni izraz pa je "požigalništvo". To delo je bilo zelo naporno, pa tudi nevarno, saj je bila nevarnost, da ogenj, kije uničeval podrast in očiščeno gozdno zemljišče, zaneti še druge gozdne površine, kar bi pomenilo katastrofo. KAKO SO DELALI POŽARE? Najprej so s sekiro temeljito posekali in očistili celotno površino namenjeno požigu. Že od nekdaj so ta dela opravljali skupno, torej ljudje iz celotne soseske. V zapisih omenjajo tudi orodje, ki je bilo potrebno za požigalništvo, tega je vsakdo prinesel s seboj. Da se ob koncu to ne bi zamešalo, so ga označevali vsakssvojimznakom. Po navadiso uporabljali hišni znak (znamenje). Opisano delo so ponavadi opravljali začetkom julija, če so želeli, da bi površina lahko še v istem letu rodila ajdo ali rž, ali pšenico. Tisti del posekanega lesa, ki je lahko bil koristen za kaj drugega, so zvozili domov, vse drugo vejevje in podobno so pustili ležati kake tri tedne, da seje vse to dovolj posušilo. Tedaj je bil čas za požare. O tem delu so domačini govorili, »da gorski kmetje kruh in žgance iz pekla vlečejo«. Zelo visoka vročina ob kurjenju požarov je bila res prav "peklenska". KAKO SO POŽARILI? Dosledno upoštevanje izkušenj je preprečevalo nesreče. Požiganje in upepeljevanje so pričeli od gornjega, najvišje ležečega roba parcele. Delavci, ki so to delo opravljali, so bili opremljeni z več metrov dolgimi lesenimi drogovi. Ti so imeli na koncu kavlje ali po domače "krevlje". S tem so vlačili že goreče in tleče plasti drevja ter grmovja počasi in previdno navzdol terjih nalagali na še ne goreče, nižje ležeče plasti. Te so se seveda vnele. Tako delo v vročini poletja res ni bilo lahko, poleg tega pa je bilo lahko še nevarno. Če je nenadoma potegnil veter, so morali napeti vse sile, da požar ni segel v sosedni gozd. Mnogi so, da bi se obranili neznosne vročine, ogrnili ovčji kožuh, into tako, daje bila gola stran kožuha obrnjena navzven. SETEV V POŽGANINO Koje požiganje opravljeno in seje zemljišče temeljito ohladilo (čez nekaj dni), so posejali ali ajdo, če je šlo za pridelek istega leta, če so sejali ozimino,je bila to največkrat rž ali pšenica, ki sojo želi prihodnje leto. To setev so opravili brez pluga in brez brane. Ajda, kmalu sejana, je bila za žetev godna že septembra. Ponekod so za ajdo sejali še rž, ki pa ni dobro obrodila. Posejano ozimno žito je zrelo v dobrih legah, okoli jakobovega. V snope povezan pridelek so sušili na "ostrvih", to so do osem metrov visoki drogovi. Teh snopov niso mlatili v mlatilnici, ampak sojih "plevšali" ali "štrihali" na močnih deskah, da so ostala stebla nezlomljena. Taka slama je bila dobra za kritino streh. Marsikje so v požganino sadili celo krompir ali sejali oves. Vendar bolj redko. Če je imela kmetija na voljo okoli dvanajst parcel za požigalništvo in je opravila vsako leto požar na drugi parceli, je vsako leto razpolagala z eno svežo novino in številnimi pašniki. Navadno so delali kmetje po en požar letno. PRASTARI NAČIN GOSPODARJENJA Požigalništvo je nedvomno predstavljalo zelo star način obdelovanja zemlje in gospodarjenja. Ker tedaj gnojenje s hlevskim gnojem še ni bilo običajno, gnojila jih je pašna živina, je razumljivo, da so parcele, določene za setev žit, menjavali (kolobarili) vsaj v določenem presledku let. V fevdalnem času so z gozdovi gospodarili le zemljiški gospodje. Podložne kmetije so bile odvisne od volje fevdalca, ali je bil za krčitev gozda ali ne. Seveda pa so bili le-ti naklonjeni pridobivanju novih obdelovalnih površin, saj so na ta način dobili več dohodkov od podložnika. Po kmečki odvezi so kmetje dobili tudi obsežne gozdove, manjkalo pa jim je razvite živinoreje. Taje temeljila na planinskem pašništvu in površinah za setev žitaric, zato je dolgo prevladovala stara navada krčevite skrbi za obdelovalne površine in tedaj manj za gozd. Treba je povedati, da tiste davne čase les ni imel spodobne cene. Danes je seveda drugače, saj pomeni gozd pomemben vir dohodka vsake kmetije. Le redki so še spomini na požarjenje. Ostala pa so ledinska imena določenih predelov, ki pričajo otej dejavnosti na nekdanjih kmetijah. Nad Novo Štifto, denimo, se imenuje predel Na požarih, kmetija pa pri Požarniku. Še pred leti je imel Požarnik ohranjeno vso orodje za požarjenje. Upam, da je tako še danes. Rudolf Rojten - Krtina si je za svojo kovačnico oglje kuhal sam. Kopa na fotografiji, ki jo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu, se je ohladila že pred 60 leti. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vzajemni skladi - v aprilu se je rast nadaljevala Marčevska rast na delniških trgih seje potegnila še v maj. Če smo še v februarju ugotavljali, da so bili delniški skladi v letu 2009 slabih 10 odstotkov pod vodo, lahko v začetku maja ugotovimo, da so v tem trenutku kar 14 odstotkov v plusu. V zadnjem mesecu so delniški vzajemni skladi v povprečju namreč ponovno pridobili skoraj 13 odstotkov. Na- skladi so najvišje donose zabeležili skladi, ki vlagajo v obveznice z rastočih trgov. In kako naprej? Delniški indeksi novih trgov (Brazilija, Kitajska, Rusija, Indija) so pomembno presegli 200-dnevna povprečja, kar je zagotovo dober znak. Na drugi strani se indeksi razvitih držav 200-dnevnim povprečjem šele približujejo, sicer vedno počasneje, kar je slab znak. DELNIŠKI SKLADI | MEŠANI SKLADI I OBVEZNIŠKI SKLADI Povprečni donos vseh skladov na dan 7. maj 2009 Letos 14% Letos 5% Letos 4% 1 leto -33% 1 leto -25% 1 leto 2% 2 leti -39% 2 leti -28% 2 leti 2% 3 leta -32% 3 leta -16% 3 leta 3% 4 leta -10% 4 leta -3% 4 leta 5% 5 let -1% 5 let n 5 let Donosi v zadnjih 30-dneh na dan 15. april 2009 Pivih 5 delniški Prvih 5 - mešan Prvih 5 - obvezniški PB Uranium Index 49% KD Galileo 15% PF Emerqinq Markets 16% ROM Russland 28% Ilirika Modri sklad 12% SGAM Bd Eu Hi Yield 13% EEF Eq Banks fRj 26% Hinka Modra 12% FT Global Total Return (N- 8% SGAM Eq Eur Financial 26% NLBS Nova Evropa 10% FT Global Total Return (A- 8% KD Nova enerqija 26% KD Prosperita 9% FT Global Total Return (N) 8% Zadnjih 5 - delnišk Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezništ i EEF Eq Telecom |RH| 1% Primus 4% SGAM Bd Euro 1% MP-BALKAN.SI 1% Abančna Uravnoteženi 4% PB Gama - obvezniški 1% SGAM Eq Jap Cone 0% Hypo Global Balanced 3% EEF Sd EUR Short Term 1% SGAM Index Japan 0% Perspektiva: WorldMix 3% Abančna Obvezniški 0% VB-GoEast-lnvest -1% Infond Global ~535 PIA Dollar Bond -1% Vir: Izbirate lahko med kreditom z referenčno obrestno mero EURIBOR ali nominalno obrestno mero. > Stanovanjski kredit z referenčno obrestno mero lahko najamete za dobo do 30 let, z nominalno obrestno mero pa do 20 let. V kolikor še niste komitent Banke Celje, je zdaj pravi čas, da nam zaupate svoje finance in si na osnovi stanovanjskega kredita z znižano obrestno mero še ugodneje zagotovite novo stanovanje po vaši osebni meri. Posebna ponudba stanovanjskega kredita z znižano obrestno mero velja od 1.4. do 30.9.2009. Več informacij najdete na: www.banka-celje.si V petek, 5. junija 2009, ob 19. uri v Športni dvorani Mozirje Gostje bodo: Prireditev bo vodil Andrej Hofer - Ansambel Lojzeta Slaka - Tamburaški orkester Majšperk (letos prejeli zlato odličje) - Ansambel Golte (Naj polka 2009) -Ansambel Zapeljivke -Suška banda - Humorist Marjan Šarec - Primož Zvir s prijatelji Vstopnice so v predprodaji: v Zmajevi votlini, v Frizerskem salonu Ana na Ljubnem ob Savinji, v Gostišču Cujež na Rečici ob Savinji, v Piceriji 902 Gornji Grad, na uredništvu Savinjskih / novic, v Piceriji Pr'pek v Mozirju / . Poleg vsake vstopnice V kupljene v predprodaji prejmete brezplačno SINGLE ZGOŠČENKO^ Cena vstopnice: za odrasle 8 eur, za mladoletne 5 eur, za predšolske otroke pa je vstop prost Celje - skladišče D-Per 7/2009 5000023791,21 GOLAZIJz MOZIRJA Na trgu pod lipo MOZIRJE KARNEVALSKO MESTO 1. nagrada PODALJŠAN VIKEND PAKET NA OTOKU PAŠMANU ZA 2 OSEBI *\maciia na* azilika Mirko Poljak direktor Sv.Ivan 5, Biograd N/M Tel.:00385 91 885 8806 Kdaj ? sobota*23. maj ‘ob 12.00 uri‘ Odprto tekmovanje zaznaj boljšega kuharja golaža , Zgornje Savinjske doline 2009 % POVEJ NÄPREJ»! ' ^