Poštnina plačana v gotovim LETO XVII SEPTEMBER 19 3 9 Angela Vode: Misli ob sporazumu / Vida Täufer: Šopek / Iva. BreSlak: Just FoUenjak — patron alfajske bolnišnice (Konec) / Vida Täufer-: Jesenska pesem / Inka Suheršič: Kjer oranže cveto ... I Lino LegSa: Pesmi Vide Tauferjeve / Sporazum s Hrvati / Hrvatski politik o vlogi lene i Umetnost: Naš odnos do gledaliSča (K. V.) / Nekaj misli o priietku nove sezone v naših kinih (K. V.) / Javni dogodki, ki morajo zanimati tudi žene / Po ženskem svetu / Naše žene pri delu: Jordana. Bojadiijeva ! Nove knjige: France Mesenel: Janez in Jurij Šubic (E. PiSčanžeua) / Iz hrvatske književnosti / Album narodnih motivov za vezenje I Priloge: Naš dom. Modna priloga in krojna pola LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v LJUBLJANI Podružnice: Beograd, Celje, Kranj, Maribor, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec, Spilt, Šibenik, Zagrebi se Vam priporoča za izvrševanje vseh bančnih poslov Sprejema vloge na knjižice in tekoče račune proti najugodnejšem obrestovanju, finansira industrijo in trgovino, izvršuje nakazila v tu- in inozemstvu, kupuje in prodaja valute, devize, vrednostne papirje itd. Darovi za tiskoTni sklad Za tiskovni sklad so darovale; V počastitev spoinina ge. Milost Vere in g Dra^otina Martelanca din 100'— g. Nada Mrkušić ter sestri gg. Anica in Vera, Din 25'—je darorala ga. IPolda Gruden v počastitev spomina g. Dragotina Martdanca. Din 72'— ga. Kovačič Lina ■ din 16'— g. Reicher Milica; po din 15'— gg. Pavla Pertot in Marta Ceme; din 8'— ga. Marica Luxa; po din 6'— : gg. Tinka Hrastnik, Anica Logar, Nada Sardoč, Anica dr. SerkovaJ Dora Mervič, Cirila Stukelj, Jožica Osterc; po din 4"—: gg. Josipina Bizjak, Olga Munda; po din i'_: gg. Anica Sotler, Marija Lah, Milena Dimović, Iva Križaj; po din 2'—: gg. Grete Turk, Marija Klemene, Almira Gruden, Mara Šinkovec, Ana Turk, Mara Kovač, Ivanka Petemelj,' Pavlina Pož, Fanči Gligorijević, Emilija Vremec, Vidosava Leskoväek, Alhina Vertačnik; po din 1'— gg. Cilka Počkaj, Angela Ulaga, Ana Kleinsteln, Mila Luäicky, Jožica Wallas, Angela Medvešček. Vsem cenjenim darovalkam prav iskrena hvala! Naročnice t inozemstTu! Prosimo, ne pošiljajte dinarjev v priporočenem, niti v denarnem pismu, ker se domača valuta iz inozemstva zapleni! Pošljite le tujo valuto ali ček. Uprava. Zcmki Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z gospodinjsko prilogo «Naj dom», modno prilogo in krojno polo i ročnimi deli znaSa din 64'—, polletna din i}'—, četrtletna din IT—. Posamezna številka din 6'—. Sam list s prilogo «Naž dom» ali same priloge din 40'—, Za Italijo Lit 24'—, posamezna Številka Lit 2'SO; za ostalo inozemstvo din —. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 14.004. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12/11. Telefon štev. 32-80. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milia Martelane. Tiika tiskarna Veit in drug, druib« i o. i., Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.) LJUBLJANA • LETO XVII. • SEPTEMBER 1939 Misli ob Sporazumu Angela Vode Sporazum s Hrvati, ki je za obstanek. Jugoslavije bitnega pom-ena^ je končno podpisan. Vsi Slovenci^ Hrvati in Srbi^ ki se zavedajo važnosti tega zgodovinskega dogodka, so z zadovoljstvom sprejeli vest o uspehu pogajanj med zastopnikom vlade Dragiso Cvet.kovice?7i iji predstavnikom, hrvatskega naroda Vlädkom Mačkom. S tem trenutkom prevzema hrvatski narod sodelovanje in soodgovornost za usodo Jugoslavije, ker je državno vodstvo v glavnem, sprejelo pogoje, ki omogočajo Hrvatom častno in za, svoj narod uspešno sodelovanje v državni skupnosti. Ćim'hlize bodo Hrvati uresničenju svojega narodnega ideala o ureditvi svojih razmer doma ter svojega odnosa do skupne države, tem večjo pridobitev ho to pome-njalo za ostale narode v .Jugosla.viji — če se bodo zahteve sporazuma uveljavile in uresničile v pravem srhislu. Kajti temelj sporazuma je sožitje narodov Jugoslavije na podlagi enako pra v nost i. Ne nadvlada eriega naroda nad drugimi, marveč enake pravice in enake dolžnosti ter enakovredno sodelovanje vseh narodov —: to je prvi pogoj, ki naj ustvari v državi soglasje, sporazum. Ta zahteva je pa osnovno načelo demokracije, ki nujno zahteva, da se tudi ostalo življenje preuredi v tej smeri. Državna ureditev, ki priznava svojim narodom enakopravnost, bi ostala le na pol poti, ko hi oblikovala na podlagi demokratičnih načel le okvirno podobo življenja svojih narodov, a hi njihova notranja ureditev ostala nedemokratična ter hi javno in zasebno življenje om-ejevali zakoni in uredbe, ki so daleč od demokratičnih osnov. Predstavnik neke demokratične države nam je rekel oh priliki ženskega kongresa: »Pri nas vlada demokracija: vsak more svoje misli svobodno izgovoriti in napisati.« S temi preprostimi besedami je označil eno izmed temeljnih načel, ki so posledica praktičnega izvajanja demokracije v javnem življenju. Svoboda govora in tiska, en aka za vse državljane — to je tista vsebina demokracije, ki je razumen in pošten, človek najteže pogreša. Kajti ta svoboda mu omogoča, da odkrito izraža svoje mi^li, da pokaže na napake v javnem življenju ter^ tako omogoča zboljšanje in napredek. S tem., da državljan lahko svobodno pove svoje misli, mu je odprta možnost sodelovati pri urejanju javnih zadev, od katerih je odvisna blaginja vseh državljanov, jie le posameznih skupin, ali izvoljenih poedincev. Tako sodelovanje tudi najbolje vzgaja široke množice, saj jih sili k opazovaiiju in razmišljanju ter jim vceplja zavest, da je skupna blaginja odvisna tudi in predvsem od njih samih. S tem se vzgaja tudi čut odgovornosti za skupnost, smisel za dobrine, ki so last vsega naroda. Nujno pa pomenja takšjio svobodno sodelovanje tudi nadzor nad onimi, ki jim je ljudstvo zaupalo upravljanje svojih zadev in skupnih dobrin. Nasprotno pa ima ornejevanje svobode državljanov daljnosežne posledice, ki se utegnejo prej ali slej maščevati. V človeku, ki živi pod trajnim pritiskom strahu, se izmaličijo najlepše lastnosti človeške duševnosti: odkritost, poštenost, pogum, volja za žrtvovanje, junaštvo . . . Omejevanje svobode rodi potuhnjence in .petoliz- • ■ ■ 177 lo -prfptnvljem. v^ak iremtek prodati — rw svpfe rneprlč-dilje, /cpr j-iz nimajn — mara-ni svQ] glas l^miir- \oh Idot pSi, lei -pUfii Hlmsxm obUstinKom m iahe lastnoiti sicer dobrodoSU saj se tiinole t nfAovo-pomtxCjo dr^ ntt hi milu Toda ^go^ovi)ia ^elou nfs iu.t kuho trhli sg ti stebii, laßt nix. Tml,] ire pödä^ä v tJovehu upornoiU lakorf^ai Pr^^ ab -slej izbruhne z elementarna iilo na dan ise, kur fe motal xatlrati cloio siobadpi i>nljt To je fa Mogace U leda;, ce so lohtve teh pradvtaonikoi. ta j nein bre^ pritiska latae halt •^ianu Samo na ta način pride 4o izraba siobodna IjudtJnt uolja, 'kai jt- f^e- m e I f t^dke lasnione demofrOLije^ ki naj sa meljaii, po sporazumu tudi ■pn mts Mnogo njtm obeta v ttm -pogledu \zjava i,l-asila Vladka Muika »Z njiin bo hkiidiiaii ^jibistm spomnila one taie, ku St je s silo fal;:ifikati m padlvpnpanjem vstiarjala do detita venna na pndlJtgi na-zadnjaskte;a m nepiaitcne/^a lohimega Zifkonn O^tah hodil brez sjCr/ih mandatov taznv pustolovci, h so se kut zonglerji vsiljet^aU v fo-htiino življenje Toliici bodo dibi^i priliko, da smhodno povedo svoja volfa In da s?imcrh{o zastopnike 'S! ojega faupanja «. Torej upajmo, da gremo demolrsiicndfii dobi nn<:proti Üarmili ax,ija pa bi ne ztf^lunla svojega imena ko hi nc pnziiaidla enakoprVO rmii s ^em drzxa. Ifanom A drzavlj^nismofudizene' Tudi me hoiimo bUi delizne demoHtatiL.nih piidobitev, 'ki se obef-djo jugoitovanslim dr^djanufii od noir uiedrttve države Tudi me hočemo sodelovati -a skupno blaginjo, smf fudt me del te skupnsti 7a to sodelcnianje iiani jp pa poti ebrta^^red veni pe^ti •t i:'-'nji. e:n/ik op,r-a:v u\o\i'ti.:kv:bcr:tudt' rmm h- 'i^fii j-ii-^-ž nih uohtei ipdprja put -v nai odn-o skupsemo kjer se ure^ff -puljenje dr^vljUnoi jn spreieifiajo zakoni, ki odločajo tudi o nOit usodi Mf hoiemu v tem ođ}o>.aniu sodelovati Preprii'ane smo, da bo izgmil dvom ü nan spofobnesth kattn morda straši glavah rPalcionarjei, a ga bp piep,osti Uoick hitio plema^al, kg bo Hidel, da- imajo -zene -resnicno■ voljo- zn sposobnosti'za jnvnO' delo' '''^porrmim "naj^-jAijiovrio'-" na pnmer U se je zgodil v Sibip i^ospodinjski uciteljici Piida je v-sOLialrio m gospodarsko nlno -aoitalo vas kjei so živeli dobu in nkazeljiii la^dani l\ila nijc 1 Uhofija in gospodinjstva mlada dekleta marveč. St je pozanimala tudi z(i diifge jazinerg 7Mcela je uciti ljudi tudi branja rn jnsanja in push m strni m ml^di, .,ienski-,,a tiidi'::m<)Shi.i ki sp gledaTrria pozrtvmicilno ueitelfU:o br:ez' pteSšOdkbv.-m' » sjMftotanjem Pa se ^godi da jo nagoio'i mo^a] »Ej f,ospa zalaj ne bt bila ti nas poslanec^ h s; nam storila i dlkn dobrega a ranega pcslaiica katerega sa nam ukazali -voliti, se nikoh nismo Videli « fnko mišh prepiost človek ki mu razni jnedsodki se mso izmahčih mozgtno" vodilno mesto naj zavzame tisti ki ima voljo m sposobnost ne glcd-e na spol a prid vsem tisti, ki j$ tolika posten, da ga, ne bodo gnale a delo za x.n'arndoir blago>^s sam!-dnevface Prepričane smo. da je mtd ženami mnoffo sposobnih za javno^delo zato-bi U'B bilo p/urv, ko bi ^e jim >e nadalje zapirali pot v poliiiono znljenie Zenr h Jugoslaviji uprauceno piidakujfnio^da bo-spoiazum odstranil vse ovtie m vjximo da se v tem pruinkot anju rm bomo varale V besedilu Spuramma ji* tudt :do2>Z vstavo, se-JiaHo-zajamčile enake..o.snovne. driavijl(nsMei%rVpoliJißfi'8 "prti- tfc deležne tudi me-, zlasti ce bodo Ilnatje zastavili spoj vpha a tpn poqiedii Saj. je znano, da il> se vsa zadnja leta v hmatskem političnem ui gmpod-ai sk^in pokrita ■ .mnoga -Udisjtvpvals-.tuđe.^ene-i' pa.tudv.najb'olj .ipr'i'znam '.hrvat^kt idmlogt:'i:aTits.väj'q,: ■ , iffe .postdiie-.tud.irizetta ':ertakopi-iiv£n "Clnitel]. javnega '.iivklenja-. ' -r- ■., . - 17H ' ; - Šopek ,■ ''i-l^ßhlie- i'Cheda nn'J. niinu '^lidhifol, ■ ■■ ' : - ' S• ? i.K—xVäii jiog^ ■ \ \ zk - ■ Just Poštenjak — patron alfajskc bolnišnice Y -nqyicp/o /.je jgliL'nbtir'äiij^ .■.,',. l::;ia. «or«e i.:..ii v iijsgoTeia^srcni; Zo'-^; peiiS'si:]^i iöji?,.; usjieHeV-i.K Ml.- dqsggei: v CTöji' .älijzK' od. tistegä- 'Eo'se" je' bü; prrii■■zati^^^^ ■■ yür'caiü pred:.briynicp;iii "se f.xjd IT.,;' Ho «Jnve. fodim käjvor; NsjiQl.eönfr.;'roši-atrtoftaf ■ ■ wigip^ Silonil v'tk in' ■ ;Iust:? Kaj ;ti ja & si.. li.-.ü-l f eBceieiicfcm^ je,ri'S.e;'praviliup. reä'U; misliš,- .da -jfe to' tvoja-zaihiga^^^ U Jiišt! I .JustM»-.-3p 'jd.-oglašilo" SrL'-z^n.etjaiö;^^ ^ ■ -yiis'.j^i-es-ti'aä^^^^^ moj; Bog.- p.omagaj; mi! Ođp-asti-^'i^iij.. še. sämo--.', >;"ođpii5ta|; Pön miiii&trst^v. . . Kalcor do $:e_daj Kom Lii^i P.d^lej/ -; ■■felalj.'^-i^.noi -po/tiradiL.-;;: iieliäj : n'etair; ..v^p^asUo^se -j^ -;jTistpve: vbpžji Vštraii- zaverpvai^ VS'Greh?^;!.;:,^; Ä .;..»" se: jis'V-vpTašal--^^^ VvdreTorp^ -grehä-'. -vi v-ie rppnpyi^ .iiosim- iias]*rivaj; pröSri-Je" ■:■ .•-H-i /giTShf? 179. vičevanja ga niso pomirila. Kakor da bi vrgel kamen v mirno vodo in bi se kolobarji dvigali, se množili in naraščali, tako je bila razburkana Justova vest in ni več mirovala. «Ali je greb, kar sem naredil? ... Ali je greli? . ..» se je Just vpraševal. Vstal je s klopce in zdelo se mu je, da je okoli njega vse izpremenjeno: nič več toplega opoldanskega sonca ni bilo, ne zelenega drevja v drevoredu; po ulicali, po katerih je hodil, ni bilo več hiš, ne ljudi — ničesar več ni videl, ne slilal razven tistega svojega strašnega vprašanja, katero si je venomer ponavljal in kateremu ni vedel odgovora. Sel je v urad, se lotil dela, da bi vsaj za trenutek olajšal v sebi tisto misel — a ta ga je držala kakor v kleščah. Prekladal je na mizi mape; lotil se je pisati i^tevilke, no da bi vedel, kaj dela. Ves popoldan se mu. je zdel neizmerno dolg. Ko se je zvečer vračal na svoj dom, je skoro zgrešil pot; večerjo je bil pustil na mizi nedotaloijeno in gospodinji se je izgovoril, da ga boli glava. Zatekel se je v svojo' sobo, premišljeval je dolgo v noč in sklenil je, da pojde rano zjutraj k izpovedi in obhajilu. Ta sklep ga je pomiril; vsaj za kratko uro je zadremal. Naslednjega jutra je klečal pri izpovednici. Srce mu je zatrepetalo, ko je zagledal skozi omrežje v polutemi župnika. Molitev ni sla gladlvO iz ust, toda ko se je začel izpovedovati, mu je beseda že laže tekla. Zdelo se mu je, da odlaga veliko breme, in začel se je čutiti lahlcega. Z vnemo je začel razlagati župniku svoje življenje, svoj posel; kar sama od sebe mu je nato stekla beseda, ki ga je pekla v srcu kakor sam ogenj. Povedal je o prošnjah, ki jih jc nosil naskrivaj ckscclcn-ci . . . o njih nagli rešitvi ... o olajšanju trpljenja. Izpovedovanje mu je pomirilo dušo, župnikove ostre besede pa so mu nanovo raz-palile dvom o poštenosti ali nepoštenosti njegovega postopanja. Še dolgo potem, ko je župnik odšel iz izpovednice, je nepremično klečal z glavo med rokami. In ko je vstal in odšel iz cerkve, se mu je vrtelo pred očmi, da se je skoro onesvestil. Od tistega jiitra naprej je bil kakor zbegan. Upal je, da mu bo izpoved doprinesla mir in-spravo s samim seboj, — zdaj pa je. vstala v srcu, v duši in v vesti nevihta, ki se ni dala več pomiriti. Vest je venomer govorila svojo besede; srce je ugovarjalo, mirilo, tolažilo, — a zaman. V nekatenh trenutkih se je že odločil, da bi stekel k ekscelenci in mu potožil vse — resnično, tudi ekscelence se je sedaj bal kakor samega župnika. Bal se je tudi, da mu ekscelenca poreče, da to njegovo ravnanje ni greh, in mu ukaže morda prinašati prošnje še zanaprej ... In on bi tako naprej grešil . . . «Ne, ne! Nočem in nočem,» si je zatrjeval Jiist sam sebi. «V nobeno mapo ne pogledam več. nobene prošnje ne bom več čital... pa naj se tudi svet podere.» Tako se je odločil Just in te odločitve se je oprijel kakor jeklenega obroča, ki naj bi ga čuval pred kakršnim koli kršenjem svoje prisege. Toda miru ni bilo več v srcu in vsa radost do dela je od dne do dne pojemala, in tudi zdravje ni bilo več na mestu kot nekdaj. Zgodilo se mu je, da jo puščal jed na mizi nedotaknjeno in se jezil nad gospodinjo, ki ga je z materinsko skrbjo povpraševala, kaj da je ž njim. Pozno v noč je blodil po ulicah; govoril je sam s seboj in se prepiral. . . V takem žalostnem stanju je bil ubogi Just, ko ga je doletelo zlo, ki je padlo nanj kalior sama peklenska .skušnjava, da ga do konca pogubi in uniči. Zgodilo se je namreč, da je iz mape, ki je z drugimi vred ležala v vrsti pred njim na mizi, padlo nekega jutra äop slik. Just jib je pobral, pregledal, začel čitati proänjo, ki je ležala v isti mapi. Ves se je začel tresti in skoro bi bil kriknil od velikega iznenađenja, tako je bil razburjen. Slike in prošnja so bile iz mesta Alfa, iz njegovega rodnega mesta ... In na tistib listih je bila zapisana najbolj žalostna prošnja, kar jib je Just kdaj v svojem življenju čital. V besedah, ki bi sam kamen ganile, so meščani opisovali strašno stanje svoje edine deželne bolnišnice. 180. ■ ...i; .: ■ •vž-dmi svoije '(Jus&.sfamöräti /.'■■W'.yjrasajijfe^ ■■ -' : ^ ■ / V'.' : 'C .. ■■[. : ■ . J A V.:.\^.ßjo.T.efc'ki-yözi,S tramvajem mimo alfa^jsTce bolniWcž, mqra- Vsak ■ IstrSŠnim prBorom.-Ob'vsakem in v najHujK.rimi, ptihšjijb'^^ iljee nar-lrcrglja;lj- Bolni Ijiidje- s jpovezauipiii: liđi, Koffiaj .se ■premiiajo;.do' traiii-faj^ Ypß]^Elt^^braj<)'.take/siromäke usmiljeni strcžajl kar na rökali jiositi do tramvaja'j" Iri, jiK ^^ ■■•adpeljä do-,.pdstaje.dn ;odtöd'đompv. Ziiano.je že,.da-iz aUajske ■bolnilniqe■riol^.e^ega^bol■V^ ■ nika He"izpilite:--ozdravljenega, man'eü.moi-a iti- dom-bvj.č.e je'y njem le se nekaj,düfc' • in s? more gibati." Nič fle prostora je treba za najhujšg primere^ kaierib. fe; . vsak dan v bolniä^^ da še teb'bolnikov, iii mogofc^v^ sprejemati. Dogaja-ee;-; - . da"r ino^ajp .odklanjati na smrt boliie ljudi, ker jih nimajo kam položiti. ■ICdö...ve,-o^ premajhna;' to naj-velja že posebno za kimr;ški:oddelek,;ki je tako prenapoinjeiij!.". . ida morajo po, kirje. bndo bolni;in operirani ležati na eni" postelji,, ali' pa celo po" trije liÄ i ■;..-.eni.'žnnni"eč,siromakov in6,ra.,kar na^riosilnicah,ležati..Te-slik« niso posnete-zadnje'diii,■;,:,. - ker-je sedanja uprava silno skrbna, da bi s takimi rečmi, če bi prišle v javnost^, ne -razb,iirja,u ljudi, Slike, so že nekaj mesecev s^re. Zagotavljamo pa, da s.o.,ra™e"re,danes'; Se-tiihogo,-mnoga biijše in stokrat slabSis m nobeno ^slepomišenje od .strani uprave ne Jomaga. "Mi podpisani meščani imanio "dolžnost in pravico, da iz;vemo in govorimo", . resnico "ter v. tej naši že petnajstkrat .pbiiovljeni in na ministrstvo poslani prošnji pa-i .. ; hovno in odločno zahtevamo, naj država naši bolni&iici da tisto, kar ji gre,.da bo:.lahko -po človeško sliižila našim bolnikom.» ". 'Jiist je.čil.al in čital prošnj'd,: gledal je na žalostne slike in"drhtel po vsem životvi.;. .ill s.olze sd .kapale iz njegovih oči na mizo in na tiste liste. Ko je končno zaprl ifi?po.-.s.." . ■-. prošnjo vred in jo v hitrici skril med šop časopisov v miznico .ter' zaklenil, -ga je .obšla .taka aniedenost in razbui^enost, da se je ves .tresel kakor v mrzlici.. . y hipu,, ko je prošnjo čital, se je odločil, da jo takoj še isti dan , ponese eksčelehcL ' ' :Kq; jp je zaprl v predal, j^ že planil nadenj tisti strah, sram-in tista bojazen:,ki jp -j'e" :'- - čutil v. cerkvi tisto, jutro pri izpovedi., Zagledal je pred-seboj župnikov jezni obraz iii" .-sliSal -je vse njegove pravične besede jasno in določno, kakor-da ti'bile. v::tisiem (re^^- nutku- izgoyorjeiie', "Samo trenutna prikazen "je" bila to iii bilo" je, kakor "da sfe -je -Jušta .. .dotaknil sam božji prst.. .. «Saj ne morem!. . ,."Ne smem!.-. . Nikoli, več-iia bom smel vpoii^ti prošenj ekscdenci!.. ; Nikoli več!•.'Nikoli;Ve«.!:.';■ :»• je . .šepetal, V.srcu pa;s,e je dvigal ^las^ga,nagovarjal in ni miroval: ,«Kaj: boš pdrekal-pom'oč"; ." alfajsKin-meščanom? -.Svojini, braltbni boš odrfekil. pomoč?!Svojini bratm-i?!.. .Just; samo niapo.prim.eS, jo ppne^eš k ekscelenciän vse. bp:dpbro.. K;pri^.bo nuičeniškega v ■ ■'■ '^ " "-'isl trpljenja tvojih bolnih, bratov . . . Nič več ne bo med njimi take žalosti in sramote, kakor je njihova bolnišnica . . . Bolniki bodo imeli vsak svojo lepo posteljo, kakor je pač krščanskemu človeku zapisano . . . Matere bodo tam rodile otroke v radosti 5n ne v grozi in obupu... Bolniki bodo gledali skozi lepa široka okna na zelene vrtove.in polni najlepših upov bodo čakali, da pravično prezdravijo in se vrnejo spet riied svojce, v lepi svet. . . Just! Kaj tvegaž? ... Reši nas, vse bolne in trpeče — in vsi bomo sto-terokrat blagrovali tebe in tvoje pravično delo . . . Just! Just! Reši nas!! . . .» Take in slične besede so vrele iz Justovega srca, ga naganjale in se prepirale z njegovo vestjo, vso polno božjega strahu; ki se je upirala in upirala, da Just ni mogel več prenašati, take notranje skušnjave in je zbežal še dopoldne iz urada ... Pa se ni odpravil domov. Peš je taval skozi dolge ulice do predmestja, od tam na polje, v naravo, v upanju, da mti mir in sveže ozračje ohladita vroče čelo, da ga pomirita in privedeta do pravične odločitve. Sprehajal se je med tihim poljem vse popoldne. Truden je legel na večer pod drevje in zmučen zaspal. Toda še hujše kakor žive misli so bile sanje, ki so ga obiskale v snu ... Ko se je pozno v noč zbudil, mu je čelo in telo gorelo od vročico . . . Potipal se je po obrazu, po rokah in čutil mrzle kaplje potu ... V strahu se je napotil domov. Gospodinja ga je še čakala in ko ga je ugledala, je samo vzkliknila: «Jezus, Marija! Kakšni ste, Just?! Za božjo voljo! . . .» Spravila ga je v posteljo. Just je še razločil zdravnikovo glavo, ki se je nagibala nadenj; slišal je, da so govorili o hudi pljučnici. . . Proti jutru so se zazibali nad njegovimi očmi težki, skalam podobni oblaki. . . kakor gora kamenja, je čutil, da se sesiplje nadenj, ga reže v prsa ... in se je onesvestil. Nobenega, ki so mu stali okoli, ni več spoznal. Le govoril je in govor&l neprenehoma o alfajski bolnišnici . . . stokrat in stokrat jo je imenoval, tako da se jo gospodinja, ki mu je stregla kakor sinu, po nekaj tednih JusJ:Qve bolezni odločila, da ga popelje v samo rodno Justovo mesto Alfo. Prepričana je bila, da si Just želi bolnišnice svojega rodnei2;a mesta, saj jo je venomer imenoval. Tam bo gotovo ozdravel . . . Zbrala je nekaj denarja svojih prihrankov, najela je posteljo v vlaku in odrinüa z bolnim Justom v mesto Alfo. Vožnja v njegovo daljnje mesto je zazibala Justa v težko spanje, ki je še uklepalo bolnika, ko so ga naložili na avto in zapeljali po mestu ter ustavili pred bolnišnico. Tam se je samaritanske usmiljeni gospodinji zasvetila resnica: dvignila je rjuho, ki je pokrivala bolnika, in videla, da je Just mrtev . . . Ves je bil miren in njegov obraz je bil star, z rumeno papirnato kožo pokrit. «Da bi ga bila vsaj živega pripeljala!» je tarnala in jokala usmiljena in dobra gospodinja. «Vedno je govoril o bolnišnici iz svojega rodnega mesta! . . . Sam si je želel sem, ubogi Just! Tukaj bi bil tudi ozdravel. .. Oh, ti ubogi moj Just! Ti, ki sem te Ijnbila kakor svojega sina .. . Tukaj bi bil ozdravel! . . .» je ihtela. Zdravnik v beli halji, ki je prihitel na dvorišče k avtomobilu, je nosil v očeh vso žalostno, strahovito in sramotno sliko alfajske bolnišnice — zato se je ljubeče nagnil nad mrliča in rekel njemu in jokajoči ženi te besede: «Bog je bil ž njim usmiljen in rešil ga je najhujšega!. . .» Taka je bila smrt Justa Poštenjaka. Umrlo je njegovo telo, a duša njegova še živi in se muči po tej naši solzni in grešni dolini. Čez vso širno domovino potuje in ni ji zapisano, da bi se odpočila. V blestečih nočeh jo lahko uzreš, kako stopa po hodnikih in sobah ministrstva tam v daljnji prestolnici . . . Pri kupih map, napolnjenih s prošnjami, sc ustavlja . . . ječi in se muČi in se trudi, da bi jih ponesla v pravične roke . . . nad nesrečno prošnjo alfajske bolnišnice se joče... Da bi se je že dobri Bog usmilil in ji poslal živega angela na pomoč . . . tako kakor takrat, v tistih njenih nekdanjih nadzemsko lepih sanjah. 182. z angelom bi stopala po samih zlatih stopnicah . . . gor ... v äirno dvorano, katere okna gledajo po vsej domovini. . . Nesla hi v rokah prožnjo alfajskega mesta in jo položila na mizo'. . . sam minister bi jo bral in podpisal, kakor je po človeških zakonih zaukazano ... In vse bi bilo prav in po pravici rešeno . . . mesto Alfa bi dobilo svojo dolga in dolga leta po pravici zaželeno bolnišnico in Jnstova lepa in poštena dnša svoj pravično zaslnženi počitek. Bog usliši našo prošnjo! Amen. Jesenska, pesem Vida Täufer Rožo na vrtu žalost preprega, kmalu objame jo truden pokoja megla po tihih travnikih sega, noč zdaj izgublja koprenasti soj. V rdečih odtenkih sije pregrada, listje dobiva jesenski sijaj, mirno od blede trte od.pada, davno že mrtev zeleni je maj. Moje srce pa ne more umreti, dasi duiita ga žalost in mrak, še bi hotelo živeti in peti, plavati dalje ko raliel oblak. Kjer oranže CTeto ... Inka Sušteršič Nekako v sredini med Splitom in Omišem leži letovišče Krilo. Petnajst velikih, lepih hiš se v prijaznem zalivu skromno stiska ob vznožje Mosor planine, z druge strani pa se svet naglo spušča v morje. Majhna vas je prav za prav to letovi,šče, pa tako prijazna, domača, da hi si jo človek z enim samim objemom za vedno vtisnil v srce! Krilo je novejša, ali bolje, obnovljena naselbina. Za časa Napoleonove Ilirije so po Sredozemnem in Jadranskem morju plenili gusarji, ki so zašli tudi v te skrite kraje. Prebivalci so bežali pred njimi, zapustili so domove, vzeli vse, kar je bilo vrednosti, in se poskrili v hrib ter tam zgradili naselbino »Jesenice«, ki še danes stoji. Pozneje, ko je gusarjerje prenehalo, so nekateri ostali, nekateri pa so se vrnili k obali in na razvalinah starih domov zgradili lepe, nove hiše. Zato je tu uradni naslov: »Krilo-Xesenice.« Po edini ulici ICrila srečujem ljudi, resno, vase zatopljene, od sonca ožgane obraze; vsak nosi na obrazu, v potezah, v zamišljenih očeh odraz svojih misli. Moški popravljajo pred trgatvijo sode, nekateri love ribe na pomolu, žene pa kuhajo in opravljajo Vsa druga dela. Tu ali tam srečaš na ulici gruče moških, ki se šetajo po selu, politizirajo in govore o starih dobrih časih, ali pa se pogovai-jajo o letini. Dekleta in žene pa hite po opravkih ter izvrušujejo vsa glavna dela. Prinašajo vodo iz vodnjaka .sredi vasi, prevažajo robo na mezgih, s polja pridelke, ob trgatvi grozdje in mošt iz vinogradov. Tihe, nekako zagrenjene opravljajo svoja dela. Dalmatinska žena je sploh gospodinja in delavka. Oskrbuje dom, moža, rodi mu deco. To je smisel njenega življenja; nikoli si ne beli glave s premišljevanjem, kaj in 183. -.^qliko•pitoeijijijaožu;.Taka prabäBicay td.ko\b0\'žiVera /tak'o.njejiä.li(ä,- ki ji zdaj pomaga, pn delu. Že'^p^^ starih ncpwnni)i-žakbm prednost pdvsod in y vserti. Tako reče on, tako je prav. Ona tiima svoje yolj>:,. svobodo irna le mož.' »On je moŠkii. on sme«, je geslo povprečne' Dalmatink«i,Oa šr rie-greni srca. nad njegovimi prestopki ali svobodnejšim pojmovanjem zvestobe" — moi'dä"siga tudi greni, a skrivaj, zase... . .'•...•• Zato je tu skoro neznana ločitev zakona. Tn je raj, kjer so zakoni trdni. Da, tudi-inteligentnejša Dalmatinka bi se ne upala postaviti po robu možii-tiranu in zahtevati ; svoje pravice. Hodim po ulici in srečujem ljudi. Pozdravljajo me, vprašujejo po zdravju in. kako.. • se počutim. Cvetja mi nudijo in vabijo na večerjo; vendar na dnu njihovih pdgledöy---. jsrečujem misel: tujka. .••■'." Isfa pomolu je pristal parnik. Vsa vas oživi, saj to je edini dogodek", ki prinaša-malo-•izpremembe v enolično življ.enje "v^eh obalnih vasi. Takrat je na pomolu vsakokrat pro-' ; mpnada; domačini ih gostje se zbirajo tam, zlasti mladina. Parobrod »Vodice<< vozi dva^-, krat dnevno iz Splita v. Omiš in nazaj ter med potjo pristaja v Krilu. Pripelje potnike," domačine, ki so bili v mestu po opravkih, ali pa tujca, ki je prišel na letovanje počitka--iskat. Tedaj ga radovedno ogledujejo, poizvedujejo in govore tako dolgo o njem," da jim-postane vsakdanji, nezanimiv. . .' -..• Gostoljubnosti ne pozabijo. »Dalmatinec da, ako ima«, je njih pregovor. Ob berbi,; t. j. trgatvi, so me založili s sočnim, sladkim dalmatinskim grozdjem. * Lepo je jadrati z jadrnico po valoveči gladini morja! Vajena mišičasta roka Dalma-tinca poteguje vrvi ali pa popušča, kakor je treba. Za hip okrene mož glavo, pogled' o^^ jame razorano valovje — ta pogled je nežen, mehak in pove vse: morje je Dalmatincu ' vse, brez njega bi ne mogel živeti. . " . .' • ; Počasi se sonce bliža zatonu. ' V Krilu ob pomolu se vžigajo drobne lučice. Kakor kresnice mežikajoče, zaplav^ajo. v .noč; ribiči veslajo na lov. Nocoj-bo temna noč, obeta se dober lov, ker v mesečini se ' ribe ne love rade. Nikjer niso noči tako lepe kot ob morju! Z balkona svoje sobe opazujem igro valov v mesečini. Široko razprostrte veje palm se kakor silliuete odrtažajo v mesečini, vonj ' . olcandrovega cvetja plava v zraku. Tišina in mir, nikjer ni človeka, ki b'i motil svetost, samote. Nekaj svetlega stopa človeku v dušo in ustvarja v nji-pomirjenje brez'želja; . Harmonija popolne lepote v prirodi se spaja s harmonijo v duii... * 1400m je visok vrh Mosor planine. Ob vznožju do pol poti te spremljajo vinogradi.' iin pinijevi gaji, potem se ta pinijev gaj čim dalje bolj redči v pritlikavo borovje, na,-vrhu je le golo kamenje. Nihče domačinov se nikoli ne potrudi sem gor. Toda že ta lepi razgled fše tja' do, . Splita in Omiša me bogato poplača z to neprenapomo pb.t do vrha. Čudovit je pogled nazaj na Krilo. Gruča hiš v zalivu, po sredi se vije bela cesta — potem pa morje," brez'e končno morje, ki se tam nekje daleč za otoki spaja z modriino neba. .. • - Tam doli je zaliv, življenje, ljudje, tu pa je le mrtev kamen, divja priroda in«: he^". ' znaten človek. Kako daleč je zdaj sto in sto tistih malenkosti in. boli, ki človeka-vzne-' mdrjajo in teže tam doli. Daleč ste, trde asfaltirane ceste, tesne ulice, hrup avtomobilov", tiramvajev. in vi-venje ljudi. In zatohle kavarne, tesne pisarne, brr; . . Daleč s-te, ljudje, in tako vas Ijujaim! Ne vem, zakaj tam doli tolikokrat bežimč-od". vas ! Tu v samoti pa čutim, da bi vas mogla ljubiti take, kakr|ni ste, majhne, neznat.ne, malenkostne, z vsemi vašimi napakami in zmotami. V samoti človek čuti| kako se oklepa '. 184 ■■■ ■ I 'ävljenjii'.m vsega-, tar. niu niidi.to.'življeaie^ .t^^ saiio golö,'.' • - .m^no-Äljenje^.^^^ okrog,.tebe-toKkg lepofe,.da"-moral.Biti šreč-eii! In- je- sreća ze-y "' da-ljubiž-..s-i>oie.žiyIjeu^^ ' "■■.'.'v' -... -■- . .ßneyi teko:in — potekajo. »Votliće« že plavajo v zaliv, đa ms ponesej.o s selioi. ;.: .. ^ ..>>Ostaiii«, yabi stara rdajka, »kakor hčerka si mi draga. Poglej naše dalmatinske : : : mladcriiöe, ali niso lepi — izberi, postani ,naša'.« : Da l)i ostala? »Ke, ne, majčice, pravijo, da so srca dalmatinskih fantov nestalna kot val inorja..-Me nismo naučene živeti tako, kot iive vaše žene, pri nas ni žena taio zaposlavljena:«. ; .Stara majka se trpko, komaj zaznavno nasmehne. Spomnila se je trpljenja, ki ga je sama prebolela ob trdem, nerazumevajočem, morda, tudi neljubljenem, možu. .»Pa pojdi, hčerka moja, morda jo tam pri vas drugače, bolje .. . Srečno potuj!« .. -. . Ali je bolje? Naši ženi, Id se tako obupno bori, da bi bila možu enako priznana; . pa je kljub vsemu samo to, kar hoče mož v njej videti! Ali naj pomilujem ali zavidam to ženo tu, Id prosta vseh problemov jaha na mezgu s svojim tovorom? Katera je srečnejša? Pesmi Tide Tauferjeve L i n o L e g i š a Jine Vide Tauferjeve smo srečali kmalu po vojni. Pesniški rod, ki je stopil tedaj na jlan, jo je uvrstil medse kot zastopnico '. ženstva, a v gla-vnem jo stala ob strani raz-. ujm.; stilnim preobrazbam, ki smo jih do danes dočakali. Nekoliko stran od kratko trajajočih poskusov in okusov literarne mo.đe -je ni držal toliko iičiteljski poklic, ki :-garje opravljala v domačem Zagorju in potem v dolenjski Stični, kolikor značaj. Pesmi,. ki' jih je pošiljala iz svoje podeželske samote, pa so ji ustvarjale sloves, ki je tiho in. počasi so začeli ljubitelji poezije ■ žatrj^ati, da bo to naša najboljša pesnica. Zbirk^i ki naj bi to sodbo okrepila, je torej /morala na daii.. Tako smo prišli do njenih .'drphnili, ličnih -»Vej-v vetru«. ■ Vida Jerajeva, ki smo ji do zdaj dajali priđe:vek najboljše slovenske, pesnice, je bila - .prav :za pray izrazitejši, močnejši ženski oiačaj. ...Ali hrepenenje po lepoti, ljubezni : in -sreči, s katerim je pesnik še posebej ob-■■äarjen,- je preveč razganjalo njeno dušo, ki .zlepa ni mogla uravnovesiti. Sla po živ-; je- hila po večini premočna, da bi .pesnica ute^ila priti db zbranosti, ki jo ■ Jftfrebuje oblikovanje pesniškega doživetja. - Qna- je,svojo, poezijo, živela, manj pa ustvar--jala, tako. nekako je zapisala Marja Boršnik. Vida. Täufer je diiigačen človek. Ona živi -svoje, življenje v glavnem y .pesmi, živi za- -iiii ■ je' .pesem skoraj vse. Njene misli,-. :',.:njea|-"jjpgdyäri se- skoraj, venomer': sučejo okoli.njene pesmi, ki da je skoraj nihče ne. razume, ne občuti ali ne ceni. Če je Jerajeva premalo iskala duška v pesmi, je -TaU---ferjeva prav za prav- že preveč navezana nanjo, preveč edino nanjo. Tako misli:in: pravi marsikdo, ki se kljub svojemu nagnjc:-. nju do poezije znajde ali se. vsaj skuša na-.-sploh uveljaviti v življenju. To bi ji tudi, rekel še marsikdo iz dobre misli, da bi ji .po'^ magal najti med ljudi, med-njihova zanj-* -manja, v srečo, ali holje, v človeško povpre.č-;-nost, ki nam velja nasproti življenju: " zä" : poezijo in v nji za nekakšno srečo.. Tak "nasvet pa bi bil brez koristi. Ona je ,pač s svdr' jim življenjskim zanimanjem nekako .o'dmak- . njeiiä. Tolikokrat-čutiš, "kako ^e.'do"tikartal. ^ 185. naše zapletene in vendar zanimive povprečnosti, jo razume, toda v glavnem je med njo tujka-, hrez moči. Doma je najbolj v rahlem ozračju nad njo in ta samota in občutljivost še stopnjujeta trpljenje, ki ga prinaša življenje in šc pesniški poklic. •Pesnik smemo po pravici reČi le tistemu, ki nam more s svojimi ustvaritvami pričarati lepotno in čustveno razpoloženje, katero je njega samega prevevalo ob svojem Času. Ta zmožnost mora ostati preko splošnega duha časa, Id je vladal ob nastanku pesmi. Tak pesnik se seveda v nečem razločuje od dragih, na nek poseben način razodeva čustva oziroma sploh doživetja, ki so sicer skupna vsem ljudem. Med ženami je malo takih pesnic. Vse preveč zahajajo v neko sentimentalno splošnost, brezosebnost ali lepobesedje. Kakor pri skoraj slehernem pesnilai naletimo tudi pri Taaferjevi na pesmi ali vsaj verze, kakršne bi utegnil napraviti tudi kdo diaigi, pa tudi take, pri katerih ostanemo hladni, ker nam premalo povedo. Se posebno je mogoče kaj takega tam, kjer se pesnici ni posrečilo povzdigniti se nad svoje doživetje in ga jasno za-bblikovati, morda prav zato, ker ni bilo dovolj izrazito in močno. Nji sami je utegnil ostati spomin na ozadje, ki je spremljalo ustvarjenje pesmi,žato jo doživlja v zvezi z njim, medtem ko si naredi bralec sodbo po pesmi sRmi in zato lahko dmgače ocenjuje. Posebno, velja to o nekaterih njenih zgodnjih pes.mi (Smrt, Suknja). Včasih dobiš pri nji tudi kaj artizma, ki ga razodeva užitek oh lepih veraih in podobah, katere pa niso zrasle iz močnega doživetja, ampak jih je zlagala čustveno neprizadeta domišljija (Zrcalo). Sem je treba šLeti tudi tiste pesmi ali strani v njih, ki so nastale bolj pod vplivom vzornikov kakor iz notranje nujnosti. Takega je pri Tauferjevi bolj malo. Ekspresionizem, ki je vladal ob njenem nastopu, se kaže morda v preprostem prostem verzu, gotovo pa v nekaterih značilnih pridevkih in podobah, kakršna je na priliko • belo drevo, roža, ki vene v rokah, pesnica sama, ki vesla v motni vodi in vene v vetru. Med davke socialni poeziji spada ne posebno izraziti drugi izmed Znanih obrazov. Tudi Vodušek ni ostal brez vpliva nanjo. To se kaže v Kači, ki pa je ni sprejela v zbirko, in v Pajkih, kjer se ji je zelo po- srečilo z njegovim udarnim, načinom ustvariti občutek pošastne groze, ki jo zbuja smrt.. Če odštejemo nekaj takih ali podobnih strani, moramo priti do prave Taufei-jeve, do tiste poezije, ki ustvarja njeno ceno in zastran katere pesnica zasluži, da jo razglasimo. To čisto njeno področje ji moramo priznati v naravnih občutjili in v erotični pesmi. Erotična pa je osnova v njeni pesmi večkrat, tudi če gre zgolj za razmerje do narave, za doživljanje tistih nedoločnih utripov, ki drhtijo nad življenjem zunaj nas in katerim odgovarjajo v nas podobni nedoločni in vznemirljivi trepeti. V pesmi Smrt — misel na smrt je pri pesnici pogosta — pravi na priliko: Ob vodi detelja zori in plaka. Ves dan šepeče veter bajke čez livade. Ponoči gleda mesec biljke mlade, a ti stojiš in tvoja roka čaka in čaka vse do jutranjega mraka. Pesem je iz zgodnjih let. V nji je mnogo spomina na tisto omamo, ki jo doživlja mlad človek v .svojem nemirnem iskanju v časih telesnega dozorevanja. To razpoloženje do narave hi prav laliko imenovali sentimentalno. Sentimentalnost pa tu ne pomeni nekaj bolehnega ali omlednega, ampak iskanje sozvočja, sorodstva svojemu čustvovanju, občutek, da nam je narava najbolj blizu, in prizadevanje, čim bolj se spojiti z njo, v njeni lepoti in neomejenosti vtopiti omamo našega nemirnega koprnenja. Ta sentimentalnost se "je pri pesnici ohranila še preko teh let, a se je seveda otresla tiste neizrazite poetičnosti, ki je značilna za nedozorelo mladost. Poglejmo samo v njene Mlade veje ali v Planjavo: Luč, nebo, spominčice na trati. Ob razorih pladnji rosne trave. Vsalc bi hotel se po njih igrati, bresti z lučjo po brsteh planjave. Ali ni to lepa podoba mehke, sanjave ženske, vse predane in prevzete od pomladnih trepetov luči, neba, bilja in cvetja in svojih nejasnih želja in hrepenenj! Ob taki podobi mora vzdrhteti človek, ki mu srce še ni otopelo in ki ga še zmerom prevzame Čudo pomladnega prerojevanja. Kje se skriva za tenkočutnim dojemanjem naravne lepote erotična ubranost, kje gre samo za lepoto, 186. ki je ne priznava kakržcn koli gon izven estetskega, navsezadnje ni važno. Važno je, •da nam taka pesem nudi, lepoto, ki je videti lepota narave, pa je, po pravici povedano, lepoLa duše, zakaj iz nje- je morala priti taka. Naravo, posebno pomladno in jesensko, jemlje pesnica prav pogosto v svojo pesem. Jasno je, da vse ne more biti prežeto s ta-;kim osebnim čustvom, ki ustvarja iz pesmi ledinstveno doživetje. Mnogokdaj jo je snov prerasla, da jo je znala od zunaj izoblikovati, vreči na posamezne dele nekaj žarkov svojske liTČi, toda duše ji ne uspe ganiti. Tega ne bi mogel reči o Jesenskih razgledih, ki odkrivajo tudi, kako se pesnica nagiblje k razmišljanju o človeški usodi. Iz verzov ti sije kakor iz impresionistično slike sočna, pisana, v barvali migotajoča jesenska pokrajina. Če te moli preobilje dejstev, ki jim tudi z izrazom vselej ni mogla do živega, in ostaja nekaj stvari ncdognanib, te poplača s posebno lepoto posameznih utrinkov (Pod-lesek sveti, kakor luč iz stenja), kjer čutiš soj preustvarjajočo pcsnij^ke duše. Pač pa velja o večini pesmi, ki so izšle v listih po zbirki (Češmin je lepa izjema), da jim manjka pesniške nujnosti. V njih je vse preveč ugotavljanja, vse preveč splošnega, torej skoraj samo zunanje oblikovanje, premalo pa resničnega, enkratnega doživetja. Če nas toplo prevzema lepota prikrito erotike v njenih naravnih občutjih, koliko večja in bolj ganljiva je sila njene prave ljubezenske pesmi. Mnogi pesniki so se z veliko srečo vživeli v žensko diišo in jo pogodili v najslaitejših kotičldh. Ali to bo človek kmalu opazil, da je pesem vendarle delo moža. Moška je vsa jasnost, s katero je presojeno žensko čustvovanje, ki je tako postalo nekam splošno. Tudi pri Gradniku je žena kljub vsi zadetosti videti kakor samo .en- ali malo razgiban prerez ženske duše, ki se mu očitno pozna pesnikov pečat. Vzemimo pa rusko pesnico Ano iUimatovo, ki je nastopila ob času modärne. Omamo Iju-" bežni, ki jo občuti žena, podaja njena pesem vse drugače neposredno. Kakor iz sanj se ovijajo človeka svetli pobliski, ki tonejo v nejasnost in zbujajo s svojim »nelogičnim«, nepričakovanim in nepreračunljivim nastopanjem iz nedoločljivih globin pod zavestjo še trpkejšo napetost doživljaja. Ta trpnost in podzavestnost ženske ljubezenske omame, ki jo izžareva njena pesem, ima pristen čar, ki je morda za moške se posebno privlačen, ker odkriva v njem nekaj značilno, izrazito ženskega. In nemalo tega pristnega čara najdeš pri Vidi Tauferjevi. Berimo le nekaj iz njenih Narcis: Omamil me je težki vonj narcis. Na deblo sem se' trudna naslonila. Njegova roka mojo je ovila. Pobožal mi je kito plavili las. Narcise bele, v travi razmetane, narcise moje, zvezde belih sanj, odtrgane, vse tihe in vdane, ve ste ko topla, tiha misel nanj. Koliko nežnega trepeta v ljubezni zgubljene ženske duše, koliko njene ti-pne vdanosti je položene v te tihe, mehke verze, v te tihe,, mehko podobe, ki trepetajo iz nejasnosti, v kateri bo videl kdo samo nedognanost! To vdanost in navezanost na močnega, v svet^ lih višinah, po samostojni poti bodečega moža, ob katerem vidi ženska svojo življenjsko opravičenost, lepo izražajo verzi Žene: Jaz sem le trta, a ti si drevo, kako bi te vsega ovila! Jaz sem le zemlja, a ti si nebo, kako bi brez tebe molila? Sence boleče ječijo z menoj, na tebi se sonce leskeče. Zvezde velike zvenijo s teboj, na meni še cvetje trepeče. Ljubezen, trepet spominov nanjo, ki jih neprestano zbuja zlasti pomladna narava (Pomladni soneti), to je osrčje in vir največje emocije v poeziji Vide Tauferjeve. To je resnično njena pesem, pesem, ki je ne moreš zamenjati s katero koli drugo. Obseg tega zares njenega sveta jasno ne more biti velik. Sega pa, kakor smo že povedali, tudi preko okvira čisto ljubezenskih izpovedi, na primer v naravna občutja, pa tudi v tiste pesmi, kjer se kaže njena duša že umirjena, ker se je zatekla v vero. Na priliko v cildu Magdalena se je umaknila iz sveta zemeljske ljubezni, umaknila je svoje želje, a še zmerom pravi: Tako je čudno velik čut srca... 187. ■ ^te^^utjvfe iiipialä'lü^iti^^ /l.örej.'iz .ivjie--ni a • je;-^? drugega izlipda v v-erskcm življenju in • z^tö -je zdaj Jezus mir, tolažba, svetloba in .;'lj-ijbežeii'.. ' . Pesniški svet, ki je utrdil in bo ohranil Vi.de Tauferjeve, torej ni posebno raz-. igiban.. Tudi- o njeni besedi bi mogli reči ij^üdobno.-Melodiozna in mehka je zelo, te.čc prijatno, da včasih kar prezreš lepo podobo, -.ki je vmes zasejana. Neka fina, krhka le-/goota je.v njeni muziki. Je pa tudi, kakor je dobro povedala Silva Trdina v Dejanju, .-'večkrat že blizu enoličnosti, ker je sestav-; Ijena;. če govorimo slovnično, skoraj iz sa-.-•'mih prostih stavkov ali kvečjemu priredij, •nekako skladana verz na verz. Zato dobiš Včasih, konec, ki je nekam brez prave zveze pritaknjen, vmes pa tudi tako stavke, kjer rsß-očitno-čuti, da je pesnici zmanjkalo pri- stati nerazumljiva", ali vsaj-lie- prav" jasna. in.. le približna.'^ Toda. zaradi . tistih'.' p.esini,--'vv, katerih nam je odstrla nežno žensko'diišb, J trepetajočo pred obličjem skrivnostne, omam-: ne narave in ljubezni, zaradi tistih čisto-n-je.--. nih.pesnii jo moramo biti veseli, ji biti.hv.a^ ležni in jo ljudem pokazati. In pokazati .jo je treba tudi tistim, ki imajo premalo čiita za poezijo in ji zato izbirajo bolj učinkoid-' tih, socialnih, bolj veselih, »zdravih«. poji. Ona sama je po večini Se'najbolje izbrala. , • , * Glej konec pesmi" na str. 47, ki je brez •• prave zveze, nejasni konec na str. 42 malo " razumljivi pesmi na str. 43 in 45, zraven • šibkosti kakor minute-blede (26), ko se' ■prihod Boga rodi .(49), pili iz s;teh:lenih'Idil ' (51), med latjem ajde .stršijo siva zma'kc>t studenci (52), večnost brez oblike, dasi pri--kaže nove like (54). : . Sporazum s Hrvati •".., Besedilo sporazuma, ki jc bil. podpisan .■,'20: avgusta 1.1.: ■ i. Treba jc sestaviti sknpno vlado. Ta •■•v.laiia' bo. po pristanku merodajnih činiteljev '. 'ili. na podlagi čl. 116 ustave izvršila ustano-vilev -Hrvalske banovine, prenesla, od države ^.nänjo odgovarjajočo pristojnost in izdala ." politične zakone. Vlada bo v soglasju z me--. -rodajnimi činitelji pripravila vse, kar jo po- • .tr^bno za preureditev državne zajcdnicc. • .2.-.'$avska banovina in Primorska hano-..-vina. kakor tudi okraj Dubrovnik, Šid, Ilok, •'.Brčko, Gradačac. DervenLa, Travnik in .Föjiiica se bodo spojili v eno enoto, ki se .-.".bp o'menovala Hin^atska banovina. Dokončni •-•obseg Hrvatske banovine se bo določil o pri- • liki . preureditve države. Pri tem se bodo ..AipoŠtevale gospodarske, socialne, zemlje- ' ;.pisrie''-.in politične okolnosti. Pri tej priliki -i s^ bodg. izločili iz gori imenovanih okrajev, :'-ki::so pripojeni Hr\'atski banovini, občine :"; in. .vasi, ki nimajo hrvatske večine. ;' 5. Z novimi enotami bo v državi zago-•;.tQyljen'a .enakopravnost Srbov, Hrvatov in -Slovencev.; kakor tudi enak postopek glede -. nj-iliove udeležbe pri izvrsevanjix javne .žlužbe. Prav tako bo zagotovljena enako-.jrravnprt sprejetih jn priznanih veroizpo-Vvedil^Z" ustavo so. bodo zajamčile enake osno-v-ne državljanske in politične pravic^. .4. V pristojnost Hr^'atske banovine s?" bodo prenesli posli kmedjslva, trgovine in in- , dust.rije, gozdov in rudnikov, gradb, socialne politike in narodnega zdravja, telesn<^' vzgoje, pravosodja, prosvete in .notranj.e"" uprave. "Vsi ostali posli ostanejo v pristojno -sLi organov di-žavne oblasti na vsem državnem ozemlju. Prav tako ostanejo v pristoj'^/ nosti državne oblasti tudi posli, .ki sb,-posebnega pomena .za splošne interese' države, kakor n. pr. skrb za državno varnost pobijanje protidržavne in rušilne • proT; pagande, izvrševanje policijske poročevalske -službe,""ösiguranje javnega reda in miru.' Za izdajanje državljanstva je pristojna banovina razen za izdajanje državljanstva v izjemnih primerih ter za odvzemanje državljanstva; — .Rudarska zakonodaja in rudarska pod^ jetja. Pri izdajanju rudarskih koncesij, ki-'; zanimajo tudi narodno obrambo, bo .posto;" pala banovina, v sporazumu ž vojaško upra--vo. Če ne bi prišlo do sporazumaj. odloča ministrski svet. — Gradnja in vzdrževanje: državnih prometnih sredstev in ostaUli. državnih objektov. — Verske zadeve.." Mednarodni pravni promet". S tem, da se pravna .ppmo($ v izvenspornib stvareh vr^i -direktno preko - sodiščj, zunanja trgovina -188; ['•^aliof^-ftudi . 'trgovhm:--med'-. •b.ariövaii.arni • Iii ;: o&t.đlimi •• deli - države- (ć,dinstyg . cairinskega in ' ; -.'it^otinskega področja) ; zakonodaja o me-^ in "utežiii, .o. zaščiti indakrijske lastnine, ž,o poslih zaseLnega zavarovanja z zavaroval-"jiiini-.:đmžbamij menično pravo, čekovno -•^ravti., könkurzno pravo, obligacijsko pravo, ;'-.poTnorsk6 pravo in avtorsko pravo — pred-.',pJ4:uya^je• kazni ^a prestopke proti predpi-•soin';,o-.predmetili državne lastnine — po-. stuyljanje.na. zakonski način osnovnih načel - o.krajevnih samoupravah —-splošna načela ■ jncničrt^ga prava in zavarovanja kakor tudi splošna načela vojaškega prava. Zaradi za-'.■gqioyitye narodne obrambe se bo zajamčil •'.vojaški'.upravi, potreben vpliv na poprišču •."proizvodnje in prometa. Vlada se-bo lotila prenosa' pristojnosti z.države na Hrvatsko ^'banovino takoj po ustanovitvi te banovine. Da- bi -mogla uspežno izvrševati posle v •••^voji pnslojnosLi, se mora- Hrvatski banovini zagotoviti potreb^ia finančna samostojnost. ■•Končne koxnpetencc Hr\'atske banovine se . .bod.0 odločile o priliki preureditve države. -Zakonodajna oblast v stvareh iz pri-sto j nosti. Hrvatske banovine izvršujeta kralj •.'jri.sabor skupno. Sabor sestavljajo zastopniki, ' Iii :jih-ljudstvo, voli s splošnim enakim nepo- •sre^im 'in' t^nijil'- glasdvaiij em S; predstav> ništvom- manjšin.' Uprajvnp.oblast v,.stvareh'' iz pristojnosti Hrvatske- hanovine izvršuje kralj preko bana.. Bana Hrvatske banovine-imenuje in razrešuje kralj. Ban je odgovoren kralju in. šahom. Vsak pismeni alit kraljevske oblasti v poslih Hrvatske banovine podpisuje ban in nosi zanj odgovornost. Sodno oblast v Hrvatski banovini iz--vn^ujejo sodišča. Njihove razsodbe in rešitve se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja na podlagi zakona. Državi se zagotavlja nadzorstvo nad izvršitvijo ustave in državnih zakonov od strani banovinskih oblasti. Za rešitev sporov glede pristojnosti države m, banovine in za ohranitev ustavnosti zakonov se ho ustanovilo ustavno sodišče. 6. Ohseg pristojnosti in položaj Hrvatske' banovine bosta zajamčena s posebno ustavno. • odredbo, ki se ne bo mogla spremeniti brez pristanka te banovine. 7. Vlada ho izdala nove predpise o tisku,-o združenjih, zborovanjih in dogovorih, 6-' volitvah narodnih poslancev, kakor tudi o -drugih stvareh, v kolikor je to potrebno; za izvedbo narodnega sporazuma. Dra^iša Cvethovic, s. r. dr. Vladko MaSeh, s. r. Hrvatski politik o vlogi žene . v »Gospodarsld slogi« piše dr. Rudolf .'BičaniG-o vlogi žene V našem javnem živ-'l-jenju- in • zahteva, da postane tudi žena ; suJljekt. javnega, življenja, kajti danes, tudi -tžone. lie morejo več.ostati oh strani, kadar . žet: delo, ki naj bo v korist skupnosti. " • Na mnoge ugovore, da se žene ne smejo • mešati v politiko, da je njih mesto v hiši, da se poroČG in vodijo gospodinjstvo, odgovarja, dr. Bičanic s sledečimi številkami: " ■•V-'sayski ..banovini pride na 1,316.000 ■.'■■mčških/1,588.000 žen, torej 72 tisoč žen •Več kot mošluh. Od teh je sposobnih za po-■.:rbko ■5+5:000 moških in 600.000 žen, t. j. ■57.00Ö. žen več kot moških. To pomeni prav 'toliko neporočenih žen. Danes pride na 100, .poročenih žen 10 takih, ki nimajo ni-kake;:možnosti za poroko. Z- gospodarskega stališča danes tudi po-•'roka! sama :.m enostavna zadeva. Po statisti--Jcah-nastiihe'.Vsäko-let'o 56 tisoč-novih gospo-•đj.iijstev,. Zanje, je treba zadostnih sredstev, zato je število sklenjenih zakonov nujno v-zvezi z občo blaginjo v deželi. To se da dobro primerjati n. pr. tudi s padanjem, cene agrarnih proizvodov od leta 1926. do pred dvema letoma in njih dvigom v zad-' njih dveh letih. Svojo sposobnost za javno delo so pokazale žene z delom v raznih poklicih. Tako je v savski banovini od 577.000 gospodarstev 65.000 kmet. gospodarstev popolnoma-V ženskih rokah; torej vodi vsako peto gospodarstvo ženska. Velik :jc tudi del žen v industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetjih. Od 46.000, industrijskih in obrtnih podjetij jih jc. 7.000 pod samostojno upravo žene, od 12.6Ö0, trgovskih podjetij jih vodijo 2.000. žene, v. svol)odnih poklicih je 2.000 moških in 800 žen. Veliko je število delavk in namäScenk; . Od 70.000 moških delavcev in nameščencev' jih je 16.400 žen. V trgovini je na 33.-2Ö0.. 189. mbäkih nameSčencev 9.400 žen. V javnih službah 58.200 moških in 9.300 žen. Pripomniti je. treba, da so žene razmeroma močno udeležene tudi pri najtežjih delihj tako pride na 52.000 dnevničarjev 40.000 žen. V vsej državi je danes 4,400.000 gospodarsko aktivnih moških in 2,200.000 žen, ki se same z delom preživljajo. Dejstvo, da so žene v toliki meri udeležene v javnem in gospodarskem življenju, ni samo posledica vojne, kakor nekateri trde. Ze pred vojno je bilo v Hrvatski in Slavoniji 53.000 gospodarstev, 6.000 obrtnih in 1.700 trgovinskih obratov, ki so jih vo- dile žene. Poleg tega je bilo 4.500 uradnic in 7.000 delavk. Iz tega sledi, da je ženino delo na gospodarskem polju izredno važno, če ima žena kot gospodarska enota toliko vpliva na naäe javno življenje, je jasno, da mora v tej zvezi tndi politično sodelovati. 2,ena ne ho več le član humanitarnih, verskih in pevskih društev, ampak bo vse bolj prodirala tudi v gospodarsko, sindikalne, stroko\'ne in zadružne ustanove. Nujno je zato, da dobi žena končno že enkrat volivno pravico. Isto, kar velja za Hrvatice, velja nedvomno" tudi za Slovenke in Srbkinje. Umetnost Naš odnos do gledališča Mogoče je do malokatere umetnostne panoge odnos publike tako živ in neposreden kot vprav do dramskih st%^aritev, ki jih doživljamo na odru. Saj tukaj nosilci umetnostnega izraza niso slike, kipi, ampak živi ljudje — igralci. Problemi, ki jih odrske stvaritve obdelujejo, so ali globoko človeške in se dotikajo najglobljih plasti človeške duše (n. pr. klasika), ali pa so težave naših dni našle svojega izraza v moderni drami. Za odnos publike do gledališča je odgovorno predvsem gledaličše samo, kritik in slednjič bolj ali manj vzgojen gledalec. Razmerje med temi tremi jo čvrsto. Saj si gledalec želi lepih dram, dobrih komedij, prvovrstne zasedbe, okusne scenerijo in igralci so srečni ob topli publiki, ki z odkritosrčnim priznanjem sprejema njih trud v stremljenju za umetniško izoblikovanim odrskim likom. Igralci in gledalci so v eno povezani, tretji — kritik, pa je posredovalec med njimi. Gledališče posluša kritika kot glas iz publike, publika pa se preko kritika skuša približati vrednotam odrskega dela in se uči ceniti igralsko timetnost. Za odnos publike do gledališča je kritika v veliki meri odgovorna, saj ume s suverenim pojasnilom sugerirati mnenje predvsem gledalcem. Gledalci morajo ceniti svoje gledališče. Zavedati se morajo v dobi, ko zmaguje film, vrednosti neposrednega odrskega podajanja. ki na svojski način prekaša podajanje v filmu, kakor je vrednost originala višja od vseh reprodukcij. Gledališče more s svojimi deli nuditi občinstvu predvsem lepoto v delih, ki vsebujejo vrednote razmišljanja, plemenilenja, zabavo, z "eno beseda kultivi-rajo. Popolnost odrskega podajanja bi morala dvigniti občinstvo, da bi ne hodilo poslušat samo zgodbe, ampak bi s svojimi zahtevami po dovrešni odrski stvaritvi dvigalo raven dramske kulture. Te zahteve so nanašajo predvsem na oblikovno stran, ki jo gledamo v harmoniji barv, luči, senc, tonov, melodij, kultiviranega odrskega gibanja, vzorne recitacije. Zavedati se moramo: gledališče vodi in vzgaja, v gledališču mora tleti neutešna želja po vedno lepšem in boljšem, po izpopolnitvi; in ta želja se kaže v delu. Gledališče, ki streže občinstvu, je izgubljeno in zapisano smrti, kakor je nesposoben ali nepošten umotnik, ki izdeluje, kar množici ugaja. Občinstvo postane lahko skupina ljudi s prefinjenim etičnim in estetskim čutom, ki jih razmišljanje ne utruja in ga ne odklanjajo, ampak jim je v uteho; občinstvo pa lahko ostane oh gledališču, ki mu streže le množica — lačna »krnha in iger«. Za eno ali drugo je odgovorno le gledališče in no občinstvo. Kritika pa je tista žila, po kateri se pretaka živa kri, ki spaja miselnost idealnih gledaliških delavcev in svojemu gledališču udanili glodalcev. ^ K. V. 190. Nekaj misli ob pričetku nove sezone v naših kinih Danes nihče več ne dvomi v velik pomen filmske umetnosti, v vpliv, ki ga ima film na ljudi. Ogromno je število obiskovalcev kina na vseh petih delih sveta. Tudi pri nas Slovencih si je film priboril vstop v zadnjo vas preko prosvetnih ali sokolskih domov. Majhen pa je odstotek filmskega občinstva, ki ume filme tudi kritično ocenjevati in jih po etični in estetski vrednosti postavljati tja, kamor spadajo. Kadar govorimo o filmu, če je vreden, dober, lep, mislimo v prvi.vrsti na njegovo vsebinsko stran, ocenjujemo literarno vrednost zamisli in izvedbe, zahtevamo n. pr. več psihološke doslednosti v zgradbi in poteku zgodbe. Zgodovinskim filmom očitamo včasih potvarjanje zgodovinskih dejstev, bodisi v korist narodu, ki je film izdelal, ali celo v veselje glavni igralki; kar je filmov snemanih po literarnih delih (n. pr. ameriška dela po Dickonsu, Shakespearju), nas redko zadovolje z zvestobo do originalnega teksta, če izvzamemo nekatere francoske po novelah Št. Zwciga. Amerižki glasbeni in plesni filmi so tehnično brezhibni, le da je povprečnemu evropskemu inteli-gentu malce neprijetno vživljati se v plehko, prosojno in preračunano grajeno zgodbo, ki spremlja do skrajnosti točno in virtuozno izvajano muziko in ples. Umetniško straiT filma pa -gledamo predvsem v izvajanju vlog posameznih igralcev, (igra, petje, ples) z ozirom na tehnično izvedbo ter intuitivno čustveno podajanje, za katerim naj bi stala vsa globoka človeška igralčeva osebnost. Pri tej formalni izvedbi mislimo na režiserjevo delo pri snemanju filma, na fotografsko stran izdelave, na osnovni ton, ki spremlja in podčrtava zamisel in izvedbo fihnskega dela. Najvažnejša pa je presoja o etičnem vplivu, ki ga ima film na gledalce. Saj je vpliv filma nedvomno močnejši nego vpliv beriva in odstotno je mnogo več ljudi, ki hodijo redno v kino. kot onih, ki se seznanjajo s sodobno literaturo na našem ali svetovnem trgu. Saj je film po svojem bistvu last žirokili množic. Pri nas se .je dosedaj vprašanju filma^ posvečalo malo (Kreft, Brenk j sestavki v »Književnosti« in »Sodobnosti«) ali niČ pozornosti, talio od strani umetnostnih kritikov kot pedagogov. In vendar ima samo Ljubljana 7 kino-dvoran, v katerih se vsak teden dvakrat menjavajo programi, skoraj vsak trg v Sloveniji ima kino in naš človek vidi ogromno število predvsem ameriških filmov. Mimo teh si je k nam utrl pot tudi francoski in Češki film poleg redkih poljskih, ruskih, norveških in italijanskih. Pred ameriško in nemško proizvodnjo prednjači po umetniški kvaliteti francoski film. Ameriške filme označa ncprekosljiva izdclanost in preciznost v tehničnem ozini, dobri igralci, poleg tega pa za nas malo naivna aktualna vzgojna tendcnca in večkrat plehkost, preračunana učinkovitost na čustva gledalcev, včasih pa tudi prisrčno neumna naivnost, ki odbija kultiviranega evropskega gledalca. V zadnjih letih se je število dobrih ameriških filmov zvišalo, kakor je na drugi strani število vrednih nemških filmov izredno nizko vkljub dejstvu, da imajo Nemci dolgo vrsto odličnih igralcev in igralk, ki se pa v tendencioznih novejših filmih ne morejo uveljaviti. Pri nas se o filmii razmeroma malo piše. Dnevniki prinašajo reklamo za nove filme, ki je vedno hvalisava in polna superlativov, resnično vrednost filma (najsi bo ta v dejstvu, da je film sneman po dobrem, literarno vrednem tekstu, ali da ga je izdelal režiser •— umetnik) pa le redko ali nikoli ne omenjajo. »Slovenski dom« ima posre-. čenega, precej razgledanega poročevalca o filmih, ki s hudomušnim cinizmom okrcava neumnosti in povečini dobro nakazuje vredno in nevredno v filmu.'Strokovne filmske kritike pa za enkrat še nimamo. Ob tem moram opozoriti še na žalostno slovensko pojavo, ki pod naslovom »kino-revija« izhaja v Ljubljani od decembra 1938. Do danes je izšlo 9 številk. Namenjena je kino-obiskovalcem. Na kakšni višini je program te slovenske kino-revije, nam najlepše pove \ivodni sestavek prve številke: »Naša revija bo informirala Čitalke in či-talce, v prvi vrsti kino-obiskovalce, o važnejših filmskih novicah, prinašal bo popularne šlager je in skrbela seveda tudi za zabavo, ki jc posebno današnjem človeku potrebna kot vsakdanji kruh«. Revija obljublja seve tudi »srčnega zdravnika«, film- 191. •.■••site jgralće'iiilsi plMna;/ nagradna/ ■ ;«jäL,;'itd;. Y '.yseh & ^■^■yp^I,.",Ie o'.-neništili in ' ameriäldli' filmit ,;r|Tir-()s{o- po, nemšlclh filmskili ztomildli). Södelävcem. te reyije bržkone še ni prišlo ■ . aia miselj ■ da utegnejo tudi Francozi, Oelii,-■^..Poljaki, :ševerni narodi imeti stojo kvali- tetno filmsko proizvodnjo. Sicer pa bi tudi -■ popravki s te strani prav nić ne zalegli v . ■■ r,eyiji, ki je s svojimi prevodi zakulisnih .. . zgpäb in originalnimi »krasnimi Ijuba^imi ■ ■ romani« in nedvomnimi oglasi za sestanke .■■ ■tako izrazil šolski primer literarne plaže, ■ ■■di-.mu pri nas ni najti enakega že-vež let. .■.■.■:Talčo nekvalitetne kino-revije nima noben V fiarod na svetu. ■ ■ ■ Objektivna filmska kritika bi bila za nas : velikega pomena, saj raste števila kino-ob- -iško^valcev iz dneva v dan. -Poročilom o 'filmih.'pa je namen, da vzgoje resno, elitno, ■-'-■ Id-no-pirbliko, ki bo razlikovala med vred-;-:nim m: nevrednim na platnu z umetniškega ki si bo priborila vsaj napise pod : : fotografjiami v svojem jeziku in bo bojko: ,. ;Eirala-plehke, nevredne filme ter priznala ■prvo mesto filmom, ki mogoče niso toliko ,--zahavni, 'zato pa toplo človeški, globoko ,' ßticüi'in eistetsko vsaj neoporečni, če že ne ■-;;i>a ."■v'išku. Taki filmi , bodo po svoje pripo-,' 'Miög^Ii-,kulturni rasti našega mladega, majli-',-:nega naroda, ki se mu stavljajo vsak dan ■;;.aöye ■ zabteve od vseli -strani kulturnega ;;;äj?ljenja;, K. V:, Simbol slovenske žene — kulturni do-•,gel 'pristal jirt sporazum, je-, via-.da /deimisijonirala ter je . bila .sestavljena • iidva,- v kateri, je. predsednik zopet Dragiša ' '.Gv'etković. podpredsednik Vladko Maček •ter- ŠG štirje lir\'atsld ministri. Od sloven-skiH ministrov je- ostal v vladi dr. Miha Kj.ek. Senat in skupščina razpušČena. Razveljavljeni so mandati vseh sedanjih senalor-•:jev,'. ki -jih'ič imenoval kralj ali pa so Lili ...»voljeni«-. Volitve senatorjev^se bodo izvršile: po. predpisih zakona o volitvah senatorjev! Prav tako je razpiiščena- narodna .••skiipščina, • »izvoljena« na dan 11. decembra f958. S kraljevim ukazom se bo naknadno "določilo, kdaj . se bodo vršile volitve narod-■nih ;p6slanccv v vsej kraljevini za novo štiriletno, iskupščinsko dobo. Novi hrvatski bäri.'je dr, Ivan šuhasič, podban. pa dr. Ivo 'Krhc.h. vsenčiliški profesor v Zagrebu. • V Sloveniji se začenja prebujati narodna '.zdVest v širših plasteh ljudstva. To kažejo •zjasli-prireditve narodnih ogranizacij. Tako je" -bil letoSnji oMni zbor Ciril MetodoiJe ■{družbe--prava narodna manifestacija v našem ..ohihejnem Ljutomeni. To je bila 50. .'5kTip-■ščina fe narodno obrambne organizacije, ki skrbno' bdi vsepovsod, kjer je ogrožen naš . narodni obstanek ali,..je v nevarnosti nemoteni'napredek-našega naroda. Spomenica, ki j.e- bila- sprejeta, kaže. koliko dela imajo na teni polju vse plasti našega naroda, posebno : pa naše izobraženstvo. Zlasti pa je skupščina •opozorila državne in samoupravjie oblasti . na -perečnost obmejnih problemov in jih po-- živa, da.se nemudoma in načrtno lotijo njih reševanja. Narodni praznik sv. Cirila in Metoda smo praznovali letos Slovenci prav tako slovesno: po naših obmejnih gričih so goreli kresovi, ki so oznanjali .tujcem, da je to naša -zemlja, ki si je ne damo iztrgati; po ökhih naših domov so gorele sveče, ki so pričale; 3a so ti domovi slovenski in. hočejo slovensld tudi ostati. Tiansld svet se je v juliju sestal k izrednemu zasedanju z nalogo, da zastavi prve , temelje rešitvi enega najbolj perečih soci-.alnih vpra.šanj, to je-'socmZn-o zavarovanje. ■■■virdGarjev.. -.Sprejet- gö hil-- načrt,.' ki' gotovo•.':.-. ni'idealen, a vendar pomenja važen .socialni -in gospodarski napredek. ' . • VIII. Mariborski teden. \ oaetnleliu.vtv: .• rigi ' mariborskih .tednov pomeni "le.tpŠnji:.-. prav-poseben uspeh, kajti festival slovenslü'h,• narodnih običajev, ki se je vršil'v njegbvern ;." okvirju, mu daje izredno kulturno vrednost', ' Ogromne množice so z veliko ljubeznijo "spremljale vsak gib poskočnih štirsko-panon«-. skih skupin, kakor tudi umirjenejlih- belor' kranjskih skupin. Zene so se . zamislile oh .-• dekletu, ki jo tovarišice vlačijo jokäjo.(Jo..'.-v svinjskem .koritu, ker se pač ni mogla,•'V -.':, predpustu poročiti. V belokranjski sktipini _ pa nas je.prevzemalo čustvo neke .stare-.por.'-, ganske. svetosti, ko smo slišale enakomerno^ proseče petje Kresnic. , ki je ostanek kres^ nega obreda, kjer so sodelovale žene po-"'-: dobno kakor pri Rimljanih Vestalke. Obhodi narodnih -noš. posebno 'njihovo -, vedro prepevanje zvečer po mestu, je v töp.T • lem soglasju vezalo mesto z deželo. Slik tokrat' ni bilo razstavljenih razen'.' ' dveh, treh, pač pa kipi Mariborčana Šojča . in nekaterih drugih. Predica, vßlik kipj-ki," predstavlja Slovenko v narodni noši in je,- .' last tovarne Ilutter, nas je spominjala,-vseh"-, onih žena, ki so prisiljene služiti svoj ki-uh ;"; po mariborskih tekstilnih tovarnah. ' ' • Vezenine s slovenskih narodnih noš .pa., smo srečale predvsem v oddelku Maribor-skega ženskega društva, kjer je razen avb in • peč bilo razstavljenih nekaj prelepih, kakor-sanje tenkih prtov in prtičev, delo naSi-lv žena. katero z .ximotniŠkim us-pebom vodi. go-•. spa Anica Ašič v gmotno korist vezilj samih,-ki tudi prevzemajo naroČila. O Š 6o-Ietnico hrvatskega voditelja Vladka Mačka je proslavil Im'atski narod posebno -slovesno. To so bili zgodovinski dnevi..-^e,-omajne vstrnjenosti vse Hrvatske. Z rojstno'"', proslavo je bila v Zagrebu združena tudi otvoritev »Doma Gospodarske sloge«. ki.bo-.._ središče gospodarskega in prosvetnega dela"-hrvatskega naroda. • ... Prof. dr. A. Zalokar, šef ženske bolniš- ' nice v Ljubljani, praznuje te dni 20-letnicö svojega -\idejstvo-vanja na tein zavodu. Po'-njegovi zaslugi ..je ' iz tesnega, porodniškega . 193. oddelka v splošni bolnišnici nastala danaS-nja ženska bolnišnica. G. dr. Zalokar ima kot odličen ginekolog in socialni delavec velike zaslnge za naže ženstvo. ki se ga ob tej priliki spominja s toplimi čestitkami, želeč mu obilo uspehov pri njegovem požrtvovalnem delu. Gasilski kongres, ki je bil letošnje počitnice v Ljubljani, je predstavljal svojevrstno prireditev, Icakršnib nismo vajeni, čeprav je kakor mnogi drugi kongresi privabil iz vseh pokrajin naše države tisoče in tisoče ljudi. Pri svečani povorki, na zborovanju in ob nastopih ni bilo na licu udeležencev ne športnega zanosa, ne verske vdanosti, ne strankarske prenapetosti — mladost in starost, spol in vera, vse je bilo združeno v stremljenju proti edinemu idealu: pomoč bližnjemu. To čustvo požrtvovalnega človekoljublja brez kakršne koli sebičnosti je odsevalo našemu Kranjcu pod dežnikom, ponosni Vojvodinki s simbolnim žitnim vencem, orjaškemu Črnogorcu in zajetni muslimanki v šalvarih, samozavestni mladini in resni članici v mirni dostojanstveni uniformi. K.o so korakali v svečanem sprevodu s pestrimi prapori in zgodovinsko prikazanimi gasilnimi pripravami, se je marsikateremu gledalcu vzbudila hvaležna, a težka misel: če bo tudi v naši ožji in širji domovini udarilo plat zvona, boste prav gotovo vi med prvimi stopili v reševalno armado. V va^ih požrtvovalnih vrstah je prostor za vsakega moža in vsako ženo, ki čuti smisel za nesebično pomoč bližnjemu in domovini. Naši bratje in sestre za mejami: »Srečanje z našimi iz tujine« Pod tem naslovom je koncem julija 1.1. zasedala v Ljubljani Izseljenska zbornica. Vodil jo je zaslužni zaščitnik naših izseljencev p. Kazimir Zakrajšek. Že sam pogled na udeležence je bil kaj zanimiv. Poleg zastopnikov domačih dinštev in ustanov je bilo mnogo tujih obrazov — redovnikov iz najbolj oddaljenih predelov sveta, kjer živi slovenski izseljenec. Govorniki so s posebno vnemo obra-\niavali zlasti dve vprašanji: kaj pričakuje domovina od izseljencev, kaj pričakuje izseljenstvo od domovine? Pri tem so se ozirali na vse skupine, ki so se kakor koli ločile od svoje narodne celote: izseljenci po Evropi in drugih celinah, sezonsko delavstvo v inozemstvu in po drugih banovinah, zamejni živelj in preseljenci v drügih pokrajinah naše države. Govorniki so se ustavljali ob žalostnem gospodarskem, moralnem in kulturnem stanju teh delov našega naroda ter kazali pota in sredstva, ki bi jim mogla prinesti izboljšanje. Malo je bilo besed, ki so pripovedovale razveseljive vesti o življenju teh ljudi. Zanimiva je bila ugotovitev mladega duhovnika iz južne Srbije. Tam žive slovenska dekleta kot gospodinjske pomočnice, vilah glas gre^o njih samih in njihovih delodajalcih. Toda po sodbi omenjenega diihov-nika so naša dekleta pridna in poštena. Moralna nevarnost v teh pravoslavnih in muslimanskih krajih ni nič veČja kakor v katoliškem Zagrebu. Vzrok', da baš v teh krajih toliko naših deklet propada, je v dejstvu, da prihajajo dekleta že pokvarjena tja. Zato naj bi pristojne oblasti strogo pazilo, da pošiljajo od doma le dobra, poštena dekleta. Moški preseljcnci so zlasti rudarji in drugi delavci; ko bi ne bilo med njimi toliko pijančevanja, bi bil tudi gospodarski položaj ugodnejši. Umevno je, da je govornik pripovedoval o verskem življenju preseljenih Slovencev; tudi tu je iigotovil: naši ljudje tam katoliške vere ne izgube, še utrdijo se v njej, če so jo le prinesli s seboj. Večja pa je nevarnost glede jezika, ker nimajo prilike za pouk v materinščini. Domače prebivalstvo spoštuje katoliško veroizpoved priseljencev, rado pa jim očita mednarodnost in dvomi nad njihovim rodoljubjem. Žalostno poglavje tvorijo danes sezonski izseljenci, saj često hodijo po kruh k svojemu sovražniku. Tujec navadno ne išče v našem človeku delavca, temveč agenta za svoje prikrite in odkrite namene. Kjer se mu to ne posreči, ga skuša navadno gospodarsko in moralno upropastiti. V tem pogledu je govornik navajal pretresljive dokaze. Znani so mu primeri, ko so delavcem odračunali nedeljo ,če so se izgovorili, da niso prišli na delo radi bolezni. Ako pa so navedli za vzrok izostanka gostilno in zabavo, so jih pohvalili in jim tudi izplačali polno mezdo. Pri tem zasledujejo tuji gospodarji dvojni cilj: naš delavec naj pusti denar pri njih, v njihovi državi, sam pa naj 194. se vme kot moralna in gospodarska propalica. ki ho svojem rodu le v breme in pohujšanje. Največja tragika za naŠ narod je v tem, da se do poslednje ure tega podlega tujčevega početja nismo zavedli! Prav tako nismo nadzorovali uporabe sezonskega zaslužka; v premnogih primerih potrošita sezonski delavec in delavka prisluženi denar doma za pijačo oziroma lišp. Tako je gospodarska pridobitev sezonskega dela v mnogih primerih brez praktičnega pomena. Kako poučno je. zaključil pismo obmejnemu župniku tisti delavec, ki je pisal: Ob slabi hrani moram delati 14 ur na dan; če bi doma tako živel in tako trdo delal, bi gotovo tudi zaslužil toliko . . . Med razpravami, ki so so tikale ostalih skupin našega, od matične celote odtrganega življa, so bile zlasti važne ugotovitve, kaj pričakuje domovina od iz.seljencev, posebno od onih, ki žive v svobodnih državah. Kakor je imelo jugoslovansko izscljcnstvo med svetovno vojno važno nalogo in neizpodbitno zaslugo za ustanovitev samostojne jugoslovanske države, tako se lahko tudi v bodočnosti zgodi, da bo baš nanje odpadel glavni in najuspešnejši delež v borbi za ohranitev naše slovenske in jugoslovanske neodvisnosti. P. Eocevarjeva Kako rešuje Nemčija manjšinsko vprašanje. Hitler in Musolini sta se sporazumela, da se vprašanje nemške manjšine v tistem delu Tirolske, ki pripada Italiji, reši na ta način, da bo moralo oltrog 200.000 tirolskih Nemccv zapustiti s^'oje domove in se naseliti po raznih krajih Nemčije. Navidezen vzrok temn je namera, da se med obema državama enkrat za vselej odstrani kamen spotiko, ki jo predstavlja nemška manjšina v Ttaliji, toda izkazalo se je, kakor trdijo nekateri listi, da je ozadje tega strašnega načrta, ko bo toliko tisoč ljudi izgubilo svojo zemljo in domovino, povsem drugačno. Na južnem Tirolskem naj bi bil v primeru vojne sedež vrhovnega poveljstva nemških in italijanskih oboroženih sil, kajti ta pokrajina je zemljepisno resnično središče osi Rim-Berlin. Od tu se morejo najbolje združiti vse akcije, ki bodo potrebne proti Poljski in Franciji, na Severnem in Sredozemskem morju. V tem delu Tirolske so tudi krasni hoteli, ki bodo izvrstno služili za nastanitev gene ral štabnih oficirjev in uradništva. Najvažnejše pa je, da ni nikjer v Nemčiji niti Italiji pokrajine, ki bi bila tako zavarovana proti letalskim napadom kakor Južna Tirolska. Torej je odrejena preselitev samo manever, ki opravičuje tudi izgon vseh tujcev. Kulturno prizadevanje koroških Slovencev. V Smihelu pri Pliberku so po dvomesečnih prošnjah vendarle smeli prirediti preprosto slovensko igrico »Revček Andrej-ček«. Z igro je bil zvezan kratek nagovor, v katerem je govornik pozival Slovence k vztrajnosti in samopomoči. Družina — ohranjevalka slovenskega življa. Iz koroške šole je izginila vsaka sled slovenske besede. »Koroški Slovenec« bodri zato slovenske rojake takole: »Vsaka tožba in vse malodušje okoli ljudske šole pri nas šta brezpredmetna. Računati moramo s položajem, v .katerem se nahajamo, poudariti in naglasiti moramo samo eno: slovenska samopomoč! DomaČa družina, domača vas in lastni narod so občestva, v katera naj se mladi rod včleni — pri nas s pomočjo vzgoje v družini. Česar šola v našem primeru ne bo mogla nuditi naši mladini, zamore izpolniti vzgoja otrok v domači družini. Otrok naj doživi svojo družino, svoj dom in svojo domačo zemljo. Spozna naj življenje, ki se je odigralo na tem košČkn grunta v verigi rodov. Vsaka vas na naši zemlji ima svojo narodno zgodovino. O njej priča nešteto narodnih pesmi, običajev in navad, o njej pričajo imena, posejana vse naokrog, o njej kričijo dogodki zadnjih desetletij, ustanove in organizacije .društe^Tii domovi, ki zgovorno pričajo o rasti mladega slovenskega naroda.« Po svetu: Nenapadalna pogodba med Rusijo in Nemčijo je nedvomno najvažnejši dogodek v povojni zgodovini, ki je izzval po vsem svetu presenečenje in ponekod pravo zapre-paščenje. Pogodba, ki je prišla tudi za večino diplomatov povsem nepričakovano, je bila podpisana 25. avgusta in ima daljnosežen pomen ter se bodo njene posledice mogle pregledati v bližnji, deloma pa šele v daljnji bodočnosti. Pogodba po svojem besedilu ne predstavlja navadnega nenapadal-nega pakta, marveč mnogo več. Ker je to 195. :, .besedilo, rtolik^/.i^cždo^^^^^ rNzäBelßziiöö/.-V'^ • jii/podpiT-- V- ^veH ; ižv'irni-kili,, • v- Tusköiii" ip;. riem-" {jeziku,'. in', še iihennijc', enapaäalna- \ '■ pogadhä .-med Nemčijo. 'in :'Unifđ-'Jovfetsk7h ' : šocialisii&mji ' reptlh.iiH-ter doloŽa-" sledeče:.' v. •i;;;p]De"-;Sthiri;ki_ se,- zavezujeta; Vzdrževati še y«ake-iiasilne akcije, ;.vsakega napadalnega ; dejanja- druga- prbti drugi," bodisi posamezno ali.:fi:ku'paj^s . tre^ bila katera . \ öbeü..pogodbenih straiilt; iiapadena- od tretje -. države, druga'pogodbena stranka v nobeni" 'i;'(^blrki ne bo. nudila tej ^tretji držaVi"nikake .-.• •j^moči 5.Vladi: obeh .pop;odbenih''strank.. ./_' se;-bosta;.v. bodoče ;stalno med. seboj'obveščali-r.. ;.in -posvetovali; v -vseb .-za.devali, ki' .še tič^ej'b ' 'njumli skupniji. inter'esovj'-'^,".Nobena •obeli ; pdgodbenili '-strank- se ne ba pridružila-.'no'-. skupin-i- držav," ki-"bi ■bila-'neposfednp':an .'; .poaredtio proti drugi pogodbeni stranki.. fSj/Vša -irioreBitna bodoča sp.onia. -vpra^ftnja' ..'.aebodo'med 'oberna pbgođl3eTiima. stranka'-•Ära!, reševala na miren način, s pdšvetoVahji-. .-ali po razsodišču. 6: Pogodba velja-deset let.. V-7, .- Pogodba- naj se raliBčii:a v najkrajšem ' ;' Čsšu-...Katifikacijs'ke list^ se 'bodo i^m.enjai'e.' r.v::Berliiiu. sta na^ pogodbi. ^'Kibbeütro^^^ in.Molotdv. . • , . .: .Po. prvem.•pšupnj6nju.-.'si ..je. gotovo vsak,-zđnima za današnji".pbloždj. -'na-svetu/Ustavil vprašanje: hdk'o'je mo^lö- ■ priti-do tega med dvema, drždvam'a. ■M sta ■ 'bili. äo'.zadnjega' največji nasprotnici, .saj' •'. je ;Neničija . Kusijo. -imenovala- »sovražriik ■ d^ave. ;Stev. "1«? Pred vsem dokazuje- -po-. gödbä, da. igrajo. y politiki vlogo samo jasnj. . goli računi, ki so nedvomno vodili tudi podpisnici'te pogodbe". : Po javi j a..'-se-'Se vprašanje, hahd se-[zadrie . na^prc^ti. tej pögodhx druge države? Razurn-V-"ljivo.'je; da so .v Londonu in Panzit. sprejeli . -vest "-s .silnim ogorčenjem. • Pogajanja,: ki • •' sta jih-.pbe državi vodili z Moskvo,-.so. bila ■takoj prekinjena in sta!/obe "delegaciji, po ■nalogu svojih vlad zapustili Moskvo.'Fran-;. cj-ja-;.bp tu^i odpovedala zavezniško in .vo-- jaŠk.o-.pogodbo, ki jo je imela, še od prej z Komunisti®-:• F'j'a^ijl "^sb j ' -napadajo., -koiiii^ište.'.'•/iizlt^^^^ ' vTyäni '.pogb'^i -"ödnqsn'Q,..;o'. •pD.gojarijib..; ..vedela. ' -le;-nresece • pr'ej' in.' sporazuni. odobrava;' -^J-aj i/ bplj žajrepaš.čena'lil uža.ijen " \ videzu JappnsJca, ki ni b.ila' öb.ve"ä^nä'-ö.'"^'o---'' gajanjih .'ter -jjostä'ylje'na ,-.käf\ .ji.te'd•"• götQyj:);-dejistyp; Odpovedala ; je ..fiakt .-'prbti '.'ipnuK^'" temi,, ki-.ga je.' iitiela. z, .Nenidijp;-i'ii- itäli'jb;-.,; Kakor vse . kaže",' se- -bo . se.daj; pVi'd-rtizilä" Angliji,.. s.•'"k^erp: je.- • .imela ^dosodaj -'.nepfe-f ...• stane-.koiiflilite; na--Paljnein\\'zh"pdu.''..Tud^^ Španija je ■ iiža.ljeri'a -'.tet- jejdden'i-lä"odpqVe-. • dati pakt, pTOli;-.-.körni'nternij^.es;;.',-dä "'ši^aj. niina- nobene vrednosti,, .odkar Je-"J^eiftcijä, • '-kj.er" se .je tä pakt, r'odilv škl'enila'\sppra^^ s'kQnihnisdčna-.državb:-.(Giavna',t'pčka'p 'prbti'. kom.interni- Sšdhtevaj^.da-.se: nobena; niea tega''/pakta n.p-' yczcy-niti/ne -išodeluj.e^-^^^^^ • komunisti.) .. .•.•-.• ; .-":• .•■'--.:.■ • ..- Nenapadalni pakt'med I^cmČijp-'hi-Ru«.ijo^; • je silno; jLÖqstvi\'\Spibfn{\ poipzaj'-h') 'P'raticija 'imä 'V,'.tem:, trenutku"!;prib:l-ižn-6- ;1 •• • milijon..-vojaštva.' pod-' orPžj^t^ '.JpW'v.-' .Anglija, .jiaprayOa-..vse :potr'ebftp^.z.a;.•^p -v.pjne, .'v 'Poljski- -.je- prai-p ' vojnb;' stanjcV pä'-". ". tudi' druge 'države .-so' -.v.., strogi / jjripräylter '.'.' .nosti.-i^. je'p'oložaj še bolj napeVk-o-t^je.'-Kil-v lansko, leto pred"zäse.dbp'.,Sudetöv. \Spi;i.č'čii';tQV.-; -. Tievam.östr.- so- vstali .glasniki niiru.: H-ajprej'-.''-•se je. oglasil belgijski kralj •X'eppod'-.B'./liQt,-:;'^ zivom na poglavarje'- đrža:fr naj^- .ohr'anijb mir. Tudi-papež'.Pij '.XII. kliče 'iiaj:ßdbrni:-nVj-,.'. •se mirhp'sporazlimejb. Za'tem'se'j'p'ri.a-.i'. \)eiÄadnjir.p^j'pis ,tiinet;ili;kQY6ga'->a7AT0j teKširjSŠ-i.ml;,^^^ ■ vi':';. loyä^jiiVv Jiii'ij^jV/H^^ Pritom,;'itasti'^ ■-'očiije;--^'l'.;; (Bfeii ; ■ IJE^sta^; .liajr'c) ■teratiin;; kako; ž^je^ pMf^sbqii m-dobila /eltspeijicijo: V;rj.:;". palaäoV/flriicwl^^^^ ; yazisdeia ^^^^ '■btiBlpirjftiŽen ^Sftfiin'; jSp^bEd'osife-^:;!' ;lSi; ijilr IS» naročnikom radi njegovega neiimevanja umetnosti. Važen in poučen je odstavek o Jnrijevem delovanju in napredku v Parizu in Franciji. Omenja Jurijeva poročila I.jnb-Ijanskemu Zvonu, kjer navaja meri prvimi slovanskimi razslavljalci Marijo Ra.?kirčevo, ki je prav takrat portretirala kneza Kara-dordevića. Tako opisuje pisatelj tudi priljubljenost Jurija v Parizu ter njegove oh-islcovalce iz najuglednejiiili nnietniških vr.st. Popis raznih značilnosti .Jurijeve umetnosti, ■ n. pr. pri portretih iz leta 1886. pri stropnih freskah pri sv. Jakobu v Ljubljani, Id jih omenja kot najbolj premišljeno delo, ali pri dekoracijah v ljubljanskem muzeju, izborno uvaja poznavalca in neukega v podrobno umevanje umetnosti. To razlago spremljajo številne reprodukcije pokrajinske, portret-ne, genrske, alegorične in cerkvene vsebine, v Študijah, detaljih in v celotah. Jzredno marljiva in plodna umetnika, ki sta slovela daleč preko dežele in sta naslikala poleg obilnega dela. ki jo ostalo v tujini, neSteto slik, ki so po cerkvah v Sloveniji ter so popisane v jasni besedi v tej knjiiii. sta dika našega kulturnega življenja. Tudi Jurij je umrl mlad, v 37. letu starosti. Del njegovega obsežnega umetniätogn delovanja smo imeli priliko videti na razstavi obeh Subičev v Ljubljani. Kdor jo je obiskal, bo gotovo z največjim zanimanjem segel po knjigi. Kdor pa ni imel te prilike, si nabavi s to knjigo razlago Šubičeve umetnosti ter trajno vrednost in plemenito razvedrilo. Značilno je zlasti pri Juriju, da je vzlie novodobnemu načinu slikanja in vzlie nepripravljenosti domovine dosegel s svojim delom velik uspeh. Zato bo knjiga bratov Su-bičev dobrodošla tudi onim ljubiteljem umetnosti, ki se pritožujejo o umetnosti v modernih oblikah. E.PiUančeva. preteklosti aktualen pomen in ob katerem se bodo — na osnovi tega dejstva — navdu-ževali žiroki krogi gledaliäldh obiskovalcev.« »Druätvo hi-vatskiii književnica«, ki jo lani izdalo almanah hrvatskih pisateljic in pesnic, je letos oskrbelo izdajo dveh zbirk ženske lirike: Božene Begovičeve »O iivotii* in Ivane Laszowsk'e »Pjesme«, Božona Be-govič je tudi pri nas znana avtorica dobrih dram, ki rade razglabljajo življenjske konflikte nasprotujočih si duhovnih' svetov. Dočim zavzemajo v najnovejši zbirki Bego-vičeve precejšnje mesto pesmi s socialnim povdarkom, predstavljajo »Pje.sme« Ivanke J.aszowske izrazito stlbjektivno liriko. Vsenčiližki pododbor Matice Hrvatske je pred kratkim izdal "Liriku hrvatskih sve- ' učiliharaca«, v kateri so sorazmerno zastopane tudi Itudentke. Vsekakor "je značilno, da se sedanja hrvatska mladina pri vsej burni politični razgiban o,sti rada zateka v območje tihega doživljanja čustev in prirode, včasih tudi socialnih stremljenj. Iz hrvatske ženske književnosti. Zdenka Smrekar, znana hrvatska organizatorica, poljudna predavateljica in književnica, je napisala ljudski igrokaz »Iz četrdesetosme*, kjer obravnava dogodke iz leta 1848, katerih težišče je upor Hrvatov pod vodstvom narodnega bana Jelačića. Igro je vprizoril zbor Matice hrvatskih gledaliških dobro-voljcev. Kritika povdarja, da »avtorica sama ni imela namena napisati značilno literarno delo temveč igrokaz, ki ima kljub stoletni »Album narodnih motivov za vezenje« . je zbirka prekrasnih bosanskih vzorcev v barvah. Sestavila ga jc upravnica sarajevske tkalnice in vezilnice Marica Priča, ki je prepotovala bosanske vasi in podrobno proučila vez preproste kmetice'. Zbrala je toliko ■gradiva, da bo izs'lo v 5-zvezkih. V prvem zvezku Je 22 motivov; pri vsakem je avtorica navedla kraj, kjer je vzorec našla, in predmet, na katerem je bil uporabljen: na robcu, ruti, srajci, rokavu, poprsju itd. Označena je tudi barva in tehnika veza (križni vbod, stari vbod, povlaka, velevija). Tako je dobila naša vezilja nov pripomoček in kažipot za izdelovanje okraskov na oblačilnih komadih in pristnem narodnem slogu. Po slovenskih motivih, ki so jih zbrali Albert Sič, Saša Santel, Poldka Bavdkova iji Božo Račič, ustvarjajo na.še šole, delavnice in spretne roke domače vezilje dela, v katerih se odraža umetnostni smisel naše prababice; in zbrala Marica Priča, pa krijejo simbole tajnhi misli in ■ občutkov, ki jih je rodila borba osamelega ženskega srca z življenjem in usodo. Album, ki je izšel v založbi uprave drinske banovine, stane din IS'— in se naroča pri založništvu v Sarajevu. 200. Pod pokroTltellstrom M|. VeUčanstra kralia Petra II. 46. razstavna priredheT Ljubljanskega Telesejma »Ljubljana ▼ jeseni« od 2. do il. septembra 1939 Ljulljansli veksejem, ircalo kulturnega in gospodarskega izživljanja zlasti Slovencev ima v prirejanju svoji dveh vsaloletnili velesejmov in razstav že svojo tradicijo. Ko se v pozni porfada pod toplimi sončnimi žarki razbohoti narava, ko zre orač v skrbeh na uspeh bodoče letine, imamo velesejemsko prireditev industrijskega in obrtnega značaja. Ko pa poneha poletna vročina in splošno poletno mrtvilo, otvarjamo našo jesensko velesejemsko prireditev, obsegajoče vedno posebne razstave iz kulturnega iu gospodarskega področja. Te razstave so'delo mnogih pndnih rok, ki so delale in ustvarjale čez poletje, ko je kipelo življenje na sejmišču. Nastopa zlata jesen in zato je tudi geslo naših jesenskih prireditev »Ljubljana v jeseni«. letošnia iesenska veleseimska prireiliieT Je posrečena kmetiistni. Nameščena je v šestih paviljonih tako, da zavzema skoraj ves razstavni prostor. 'Spored letošnje y>Liuhijane v jeseni«; Kmetijska razstava, pod častnim predsedstvom ministra za kmetijstvo g. ing Nikole Besliča obsega sledeče oddelke; 1. Semenogojska razstava. 'Njen namen je nazorno prikazati našemu kmetovalcu, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati. 2. Zelenjadna razstava. 3. Hazstava sadja. 4. CvetUčna razstava. 5. Čebelarska razstava. 6. Razstava mleka in mlečnih proizvodov^ 7. Vinarska razstava z vinskim sejmom Sn vinsko pokuänjo. 8. Banovinska razstava ovac solčavsko-jezerske pasme in koz domače rjave in sanske pasme. 9. Banovinska razstava perutnine, kuncev in golobov. 10. Gospodarska razstava nb. 11. Razstava gob. 12. Razstava zdravilnih zelišč. 13. Velika razstava kmetijskih strojev in orodja. Kmetijsko razstavo priredita kmetijski odbor ljubljanskega velesejma in kmetijski oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. Razstava akrarijev in eksotičnih ribic je priključena razstavi cvetja. Gospodinjska razstava, ki jo priredi Zveza gospodinj v Ljubljani pod geslom: »Več mleka — več zdravja« bo povdarila važnost mleka v ljudski prebrani. Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Kakor običajno bo tudi letošnjo jesen na velesejmu tekmovanje harmonikarjev, kot višek tekma za prvenstvo v Jugoslaviji in prehodni pokal za leto 1939-40 v nedeljo 10. septembra. Razstavnemu prostoru je priključeno veliko zabavišče, ki bo zvečer žarelo v morju lučic. In končno bo velesejemska uprava srečne izžrebance iz vrst obiskovalcev nagradila z le-pind nagradami. Običajno se dobe med nagradami motoma kolesa, šivalni stroji, radijski aparati, kolesa in druga lepa darila. Ugodnosti obiskovalcev. 50 odstotni popust na jugoslovanskih železnicah velja za prihod v Ljubljano od 28. avgusta do 11. septembra in za povratek od 2. do 16. septembra 1939. Zamudnice prosimo, da poravnajo vsaj zaostalo naročnino čimprej! U^llinOTCC priften, naraven, vkuhan i^HBi^HH^^HBi^^Hii^B S čistim sladkorjem A se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccoli * L|ubl|ana * nasproti »Nebotičnika« Rdeei križ vabi v zgodovini nastopajo včasih trenutki, ki naj^odnim organizacijam nalagajo prav poseine dolžnosti. V \Tsto teh organizacij spada brez dvoma Rdeči križ, ki deluje v miru in v vojni v blaginjo trpečega ljudstva. Danes je nastopil tak čas, ko si moramo prizadevati, da je naša prva državna človekoljubna ustanova na vse pripravljena. Kaj le Rdeči križ? Na to vprašanje ne moremo primerneje odgovoriti, kakor z besedami nedavne spomenice holandskega Rdečega križa, iz katere navajamo te lepe misli: »Jaz sem Rdeči križ. Ustano-sala me je človeška milosrčnost. Moj namen je dobrota, ljubezen, usmiljenje. Jaz sem angel varuh človeštva. Ne poznam nobenega razločka med plemeni, narodi, verstvi. Sejem samo seme plemenite čednosti — nesebičnosti! Moj smoter je, da napravim ljudi dobre. Moje delo ne pozna počitka. Hodim po svetlobi, ne bojim se teme in ne skrbe me ovire in težave. Odldanjam vojno. Bojevnikom lajšam rane. Prinašam jim tolažbo. ^Skrbim za padle v vojni. Pomagam ranjenim. Povijam jim rane in blažim jim bolečine. Pokopavam mrtve junake in varujem njihove grobove. Hodim po vseh domovih. Bivam v bolnišnicah. Nobena nevarnost me ne odvrača pred nalezljivimi boleznimi. Obiskujem bolnilce. Pomagam invalidom in tolažim vse druge nesrečnike. Prijatelj sem in dobrotnik vseh narodov. Moja pomoč sega preko morja do najbolj oddaljenih Icrajev. Pomagam vsem narodom, ki so trpeli v vojni. Vsi narodi me spoštujejo. Pod mojo zastavo se zbirajo milijoni ljudi, pripravljeni za vsako žrtev. Varuh sem človečanstva. Moje znamenje je križ, znamenje Odrešenika sveta, simbol ljubezni, jaz sem Rdeči križ. Pristopite v moje vrste vsi^ ki imate du^o in, plemenito srce! Tako naj Vam Bog pomaga!« Tako bi mogel delati tudi naš Rdeči križ, če bi se ga oklenil ves narod, da ga naredi za resnično narodno organizacijo. Kaj pričakuje Rdeči križ danes od Tebe! Rdeči križ danes prosi Tebe, prosi raene, prosi vse domoljubne rojake, ki ^ih ne veže vojaška dolžnost, — posebno naše žene in dekleta, — da se priglasi pri odboru Rdečega križa v svojem kraju za prostovoljno službo v primeru elementarne nesreče, epidemije, posebno pa 'za primer vojne. Take vrste službe bi bile: upravno-računsko delo v bolnišnicah, ambulantsdi, postajah za pr\'o pomoč in drugih napravah Rdečega križa, dalje za razna druga dela pri omenjenih ustanovah, kakor za kuhanje, pranje, snaženje in službo v skladiščih, za izdelovanje perila, za sprejemanje in oskrbo beguncev, za zbiranje darov v denarju, v pridelkih in izdelkih itd. Pridi, vsako dobro delo je plemenito, dvakrat plemenito, če je storjeno iz ljubezni revežu, siroti, bolniku, ranjencu, begimcu. Priglasi se pri odboru Rdečega križa v svojem kraju takoj! Vsaka pomoč nam je dobrodošla! Ti, ki moreš Rdeči križ tudi gmotno podpreti, postani njegov redni član in plačuj mesečno za njegove plemenite svrhe po 3 din. Kdor more več žrtvovati, naj nakloni Rčlečemu križu prostovoljne prispevke na naš račun štev. 11.862 pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Ce nisi premožen, pristopi kot podporni član z mesečnim prispevkom 50 par. Ako naj Rdeči križ izpolnjuje svoje dolžnosti, mora imeti na razpolago zadostna denarna sredstva! Zato ne odlašaj in stopi v naše vrste, ko Te vabijo naši poverjeniki. Razumevaj vzvišene naloge" driš.tva Rdečega l^ža in pomagaj jih izpolnjevati! Današnji čas mora vzbuditi v vsem narodu zavest, da je treba vse sile žrtvovaji'organizaciji, ki deluje v korist vsega naroda! Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije.