134. številka. Ljubljana, v četrtek 14. j XVI. leto, 1883 f*haja vsak dan iveAer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij Bk o-ogerske dežele za T»e leto 16 gld., aa pol leta 8 gl lani pri okrajni šolski konIVrenei v Ptuii od 13 ali 11 glasujoči}) frajlic jedina gos pa Poljančeva z osvedočojem, a neka drugu prisiljeno glasovala za predlog večine glede nepouka drugega deželnega jezika v narodnih šolah; a vsa Buperpedagogična nežna garda glasovala je z zloglasnimi ferkovci. Vprašamo: bi li bile „frajlice" kaj tacega storile na nemških tleh, kjer se, — razumevaj ! — nikdo ne briga za pouk drugega deželnega jezika V Odkod pa nam je došla ta nežna a kvareča zalega? Večinoma so rodom Nemke, otlgo-jevale so se v Gradci in dvakrat, to je 2 uri na teden poslušale so nemško-slovensko predavanje. Po končanih tečajih, ko se nobena ni točno ni temeljito ni priučila slovenščine ter iz gole uljudnoBti, morda celo iz milosrdnosti dobila svoj „geniigendu ali pa „kaum genil^end" iz slovenščine, zmožne so poučevati na slovenskih šolali, nastavijo se ob slo-vensko-nemškej meji učitoljicnmi, da bi po slovenščine naučile, nastavljajo se v takšnih krajih, kjer bi morali v šolah delovati temeljito slovenščine zmožni jekleni značaji. Te „frajlice" naj bi po predpisih zakonov poučevale mladino, ucepljale jej ljubezen domovine in naroda, ko vender druzega ne znajo, nego javno in zasobno grditi slovenščino, češ, da jo naš jezik prerobat, da ni za razumnika itd. Iz tega že je vidno, v kako kvar BO nam osobito tu na obalih nemškega morja omenjene go-spice nemškute, pri tem pa še nesmo v poštev jemali, da te premehkužne „frajlice" večinoma tudi v učilnici neso take, da bi se ž njimi dosegel zakonom predpisani smoter, ker, kakor smo se sami prepričali, često otrokom dopuščajo, da store, kar hote. Po takih učnih močeh ni se nam nadejati krepkega, neomahljivega naraščaja, ki bi bil ravno tukaj ob narodnej meji toli potreben. podrl ga in odbil njegov klobuk z nogo, da se je denar zakotil po tleh."" „ „Pillone je ustal; njegov obraz bil je bled kakor kreda. Bilo je prvikrat, da mu je v mladosti storil kdo kako krivico in silo. Deček se ni zmenil za njegov grozeč pogled, skočil je naravnost k malej deklici, prijel jo je za roko in rukal sem ter tja in rekel, da bo njen oče že dobil oster ukor, ko spušča tako sodrgo v trdnjavo."1* „„Majhno dekletce je upilo in skušalo se mu iztrgati; a še vedno se je zaganjal v njo; na zadnje se je pa še zakadil v Pillona in zbil mu piščal iz ust. V tem trenutku prešinil je Pillona pekoč ogenj, z jednim samim udarcem ga je podrl; zaslišal je stokanje in kričanje in v tem trenutku ležal je njegov nasprotnik na tleh. Pa padel je tuko nesrečno, tla se mu je jedua železnih ostij, ki so obdajale podobo Matere Božje, zadrla v vrat. Kri je tekla po kamenitem tlaku — bil je smrtno ranjen."" „„Proti večeru zapustil je Tillone s svojim očetom pusto, mračno trdnjavo. Preiskovali bo stvar in spoznali, da je Bledila smrt le po uaključji, za kar prej nikdo vedeti ni mogel. A nekdo delal se je 8 Lahko bi našteli še celo vrsto neprilik in ne-dostatkov, ki odpirajo struge nemškemu morju v naše pokrajine, a že iz navedenih podatkov bode vsak razumnik brez težav si osnoval zaključek, koliko učinkujejo take razmere na javno in socijalno Življenje in dosledno na razvoj naroda. Potreba, nujna potreba je, da se pozorneje obračamo do obali nemškega morja, da preprečimo pravočasno pot visokej plimi raznarodovanja, predno se spodkoplje in zruši dosedanji narodni jez, ki je nam vsem za obstanek potreben. S. Volitev za deželni zbor v Istri. Kakor se nam poroča, izvršile so se volitve volilnih mož v Voloskem okraji tako, da se more računati z gotovostjo, da bosta izvoljena narodna kandidata: v. č. g. kanonik Šterk in pa g. Matko Laginja. Ta okraj je najbolj naroden v vsej Istri. — Te dni so se vršile tudi volitve v Koprskem okraji in je izvoljena po teškem hudem boji, v katerega je aktivno poseglo tudi naše društvo, večina takih volilcev, kateri bodo volili narodue kandidate. A glede teh zadnjih je še nekoliko razpora. Upamo pa, da se v četrtek dne 14. t. m. stvar poravna na shodu volilcev, ki bode v Dekanih in katerega naj se volilci udeleže v mnogem številu. Zagotovljena je v tem okraji volitev č. g. SpinčiČ-a, in skoro gotovo bi šlo tudi z č. g. kanonikom Janom, kateri pa ne kandiduje. razen v skrajnem slučaji, a sta še dva kandidata: nadžupao g. Lampe in p. A nt. Križanac iz Žavelj. V četrtek je treba stvar poravnati popolnoma, ker drugače bi utegnili žeti Italijaui zaradi naše nesloge. V Pazinskcm okraji so se izvršile volitve volilnih mož slabše za nas, tam bo delali Lahom na nož; v Pazinu so bili renegati tako razkačeni, da so našim ljudem, ki so volitve nadzirali, kar s pob'.tjem pretili in jim vikali „crepa la Sloga1' itd. V tem okraji ko ubogi kmetje preveč v rokah karnjelov, ki so »lubši, nego turški bf*gi v Bosni. Kdo tam osvobodi ubogo rajo V V Puljskem Okraji se kaže do sedr.j, da pojde z narodnjakom dr. Staničem, odvetnikom vVodujanu; tudi drug naroden kandidat utegne prodreti v tem okraji. Morda pojde tudi na ototih in drugod z jednim ali dvema poslancema, tako sicer, da bi jih imeli Slovani v bodočem istrskem deželem zboru v najboljšem slučaji 9« Da se to doseže, treba je največje debilnosti, pozornosti in požrtvovalnosti. Da volitve imamo le še 9 dnij. Narodnjaki, te dni budite, delajte marljivo, neustrašljivo, bod.te povsod jedini, kajti ako zdaj dosežemo v Istri le 8 do 9 poslancev, bode to že velikansk napredek, kateri nam zagotavlja sreč-nejo bodočnost. — Volilci, to pomislite, potem se ne boste dali motiti od sovragov, ki zdaj lazijo okolu vas: pravi volkovi v jagnetovej koži. V prihodnjem listu objavimo vse kandidate naše stranke za isterski deželni zbor. »Edinost0 Politični razgled. ftotraiije dežele. V Ljubljani 14. junija. Pod naslovom češki mlnlnum formulo-vajo „Narodni Listyu one zahteve, katere priznavajo najzmernejši konservativci češke narodnosti kot glavni pogoj za spravo mej Čshi in Nemci. Te zahteve so: Pravični volilni red za češki in moravski deželni zbor, popolno jcdnakopravnost nemškega in češkega jezika tudi v mejsebojnem poslovanji pri vseh so diščih na Češkem, Moravskem in Šlezijskem, popolno jednakopravnost v šolstvu od ljudske šole do vseučilišča, obligatni pouk v drugem deželnem jeziku po srednjih šolah, češko vseučilišče brez nemških izpitov, jednako pozicijo obeh narodnosti) v deželnem šolskem svetu, tako, da odločujejo Čehi o čeških, Nemci o nemških šolah, postavo za varstvo proti raznarodenju šolskih otrok, prememba volilnega reda za državni zbor in kronanje češkega kralja. Vse to da se lahko izpelje brez kršenja ustave in državne jednote. V dalmatinski deželni zbor so bili v kmetskih občinah voljeni v torek sledeči poslanci: Odvetnik dr. Pastrovič, nadduhovcn Zancui, kanonik Mer ki z za, notar Vran kovic, odvetnik dr. Bula t, župan de Ca m bi, graščaki T. Di doli ć, N. Dub o ko vić, P. Tri palo in dr. M a z ovci č, kanonik M. Pa vi in o vic, duhoven in urednik Bianchini, posestnik Ar n eri, dr. M. Klaie; urednik Sava Bielanovič, župan Kulisi C", deželne sodnije svetnik Petranovie, odvetnik Ba-kotić, župan Spiro Goj kovic in ljudski učitelj J. V u ko ti ć. — Prvih 14 pripala hrvaško-narodnej str*nki, drugih G pa srbsko-italijanskej. llolgarski list ,,Biikan" odgovarja „Norđd. Allg. Ztg.", katera je pišoč o nekej zvezi balkanskih državic svetovala, da naj se te države raji pečajo z notranjimi svojimi zadevami ter ne tirajo ve nigsena, s katero se voditelju stranke izreče popolno priznanje za njega delovanje ter izraža upanje, da mu bode pozneje zopet dano, povzeti svoje politično delovanje. „National Ztg.u, govoreč o odstopu Beunigsenovem, pravi: pObčni utis je ta, d a je popolnem nemogoče z lastnimi mislimi sodelovati z državnim kancelarjem, ako se tako zmernemu in zasluge Bismarckove brez pridržka priznavajoČemu politiku, kot je 15 e n n i g sen, to ne zdi več mogoče." —Prvo čitanje c e r k ve n e predloge vršilo se je v torek po kratkej a burnej debati. Predloga izročila se je odseku, obstoječemu iz 21 členov, v posvetovanje. V NorvegiJI končane so priprave za proces ministrov; prave obravnave pa se bodo pričele še le čtz nekaj tednov. Najprej morajo zato-ženci izbrati si svoje zagovornike, ako bo nehte sami zagovarjati. Potem se bodo zaslišali zatoženci in priče, ter po tem dalo zatožnikom in zagovornikom k večjemu dva tedna časa, da izgotove svoje ugovore. Na to se bode še le določil termin glavni obravnavi, h katerej se bodo povabile stranke. Obravnave tribunala so javne; tudi se bode razsodba javno izrekla in po V8eh časopisih razglasila, kadar jo bode deputacija sodišča izročila vladi s prošnjo, da jo izvede. Soglasne vesti opisujejo občno mnenje v Kgi|>tu proti vladajočim Angležem kot jako neprijazno iu celo srdito. Jeden najbolj razširjenih listov arabskih piše v tej zadevi tako-le: „Angleška vlada naj pomni: ako slabeji molči, stori to za to, ker drugače ne more. Prosimo angleško vlado, da nam plača stroške pri okupaciji ter kmalu domov spravi vojaštvo, katero je največja nesreča za deželo. Ono prebiva v palačah našega vladarja, použiva dohodke dežele in še misli po vrhu, da smo mi njegovi dolžniki". Dopisi. Izpod llahe na Notranjskem 13. ju- jnija [Izv. dop.] V jutro na 12. t. m. ustali smo z liko politiko. „Balkan" vpraša, dali balkanskim dr- Lekako BrcQ0 tesnobo, kajti že več nočij pred vo-žavain dopušča nevarnost, katera jim preti od av-!.., , . , . . j , ... ■__ ,i. i ' i t • u i u- i litvami v deželni zbor se nam m dalo spati in, ako Btrijske in nemške strani, da se mirno in brez skrbi! w*mu »w* a« i , za red posvetijo notranjim zadevam. V gospodarskem j80 s« oči za nekaj trenutkov zatisnile, hipoma smo oziru nad vladu je Avstrija že dolgo časa Srbijo, ka-j imeli hude sanjo in se zopet vzbudili. Ni se torej ču-kor tudi Bolgarijo. Zdaj so pripravlja prilastiti si; : a) Da živinorejci naše dežele o tej priliki razsojajo o svojih uspehih ter se inejseboino vzpodbujajo in poučujejo v korist napredku živinoreje; b) da bo v obče pokaže, kakšen uspeh so je dosld dosegel v živinoreji B državnim« podporami ; mlada devica z zlatobliščečimi lasmi A krvava pega je tako narastla, da jej je noga spolznila v krvi, pala je, okrvavela je svojo obleko in zlata krona pala jej je z glave k nogam prestola. Ta trenutek nastalo je upitje, zemlja so je tresla; bilo je, kakor bi grmelo nad njegovo glavo, prestol se je majal pod njim, železna verižica se je utrgala, krona mu je pala na glavo, razdrobivii se. — Vse bilo je temno, ko se je prebudil."" „„Prvi trenutek ni mogel zbrati svojih mislij. Nebo bilo je sivo, kakor svinec, zemlja se je tresla pod njim, zrak bil je podoben viharnemu morju; povsod padale so opeke s streh in razbita stekla z oken. Zamešal se je mej tolpo, ki ga je vlekla v luko, od koder se je videlo na Vezuv."" „„Gora bila je zavita v dim in sive soparje, skozi katere so se pokazovali goreči bliski in rudeČ-kasti plameni. Rumenosive reke lave valile so se iz ognjeniškega žrela proti podnožju gore in jo ovijale kakor kače v dim in soparje, in kmalu gorele so ponosne vile, po katerih je tako hrepenel, in širile rudečo svitlobo po zalivu. Bila je stiska in zdiho-vanje, strah in groza, da se ne da popisati; mislil je, da se mora svet podreti, in skoraj želel je, da bi se, kajti najtežje breme nesreče težilo je njegov duh in stiskalo njegovo srce, da bi se bilo kmalu razpočilo. Pa to se ni zgodilo. Lačen in brez do-movja, sam in zapuščen lazil je mej to strahoto okrog, prosil od hiše do hiše, dokler ni prišel sedmi dan v Amalfl — saj tam bil je njegov dom.UM „„Dom? Ne, on ni imel več domovja na svetu. V Anialfiji ga ni nikdo poznal, na nikogar se ni mogel obrniti. Spominali so se še kozjega pastirja Viktorja, ki je pred osmimi leti odpeljal beležnikovo hčer, a da je on njen sin — kako je to mogel dokazati V Izpraševali so ga, zaprli in naposled izročili javnej dobrotljivosti. Pri mestnem glavarstvu storili so to na navaden način. Ker nemajo nobene hiše za uboge, oddali so Pillona po dražbi, kakor vsako stvar, katero hočejo prav ceno oddati. Blizu mesta stanoval je nek ribič, ime mu je bilo Petruccio, bil je najsurovejši, najpredrznejši in najskopejši tihotapec v celem Amaltiji — temu izročili so Pillona za jeden cekin na mesec. Bilo je življenje slabše, kakor kacega psa; a Pillone se je moral naučiti, da je življenje trpljenje.uu „„Zdaj Be mu je odprl ves drug svet. Ce je pri svojem očetu prehodil vse gorske viBoeme in seznanil se z vsakim brlogom, naučil se je na mah pri Petrucciu, k t j de krije morje v svojih globoči-nah. /daj je nastavljal mreže, zdaj je šel s potap-Ijavci, ki so se kakor divje race spuščali raz raztrganega brega in prinašali ostrige, gobe in korale iz morskih globočin. Navadil se je plavati, potapljati se, vehbiti in uravnavati jadra ob viharji. Najhitrejše in najložje ho je naučil v daljavi poznavati carinske čolne in voziti po potih, koder so vozili tihotapci po no<'i. Z Amaltija v Salerno, s Salerna v Capri, s Caprija v bcbio, Miseno iu Posilippo — to bilo je zanj, kakor tonovščici leteti čez morje; mej temi pivdr/nimi in utrjenimi ljudmi se ie tako utrdil in postal tako predrzen, da ga je občudoval sam Petruccio, in pri najnevarnejših podvzetjih izbiral ga za ogleduba. Vse ozke brloge, vse grebene in vsu skrivališča v teh strmih raztrganih bregovih znal je Pillone kakor Avemarijo, in mnogokrat je on rešil tihotapce. Neko noč prišlo je pa do ostrega boja s carinskimi čolni, Petruccio bil je ubit iu malo pozneje stal je Pillone zopet brez pomoči zapuščen na Ainallijskem trgu."" (Dalj o pri h.) c) da se povzdigne živinoreja v deželi in kupčija z domačo živino v tuje kraje; d) da se seznanijo tukajšnji gospodarji s kmetijskim orodjem in s stroji, da se prepričajo, kako so koristni ter da se po tej poti uvajajo in razširjajo po deželi. 1. Udeležiti se smejo tega deželnega premo-vanja goved vsi živinorejci kranjske dežele, ki imajo živino, katera je vredna premovanja. 2. Razpostavilu se bode živina na mestnem travniku ob Celovški cesti nasproti Kozleijevi pivovarni v pokritih prostorih in prignati se ima tjakaj do 11. dne julija meseca popoludne s poverilnico, da sme na razstavo. Osobstvo za strežbo živini preskrbeti je raz-stavljalcn samemu, nadzorstvo skupnega razstavinega prostora prevzame kmetijska družba, ki bode v ta namen postavila posebne stražnike. Najeiinčine v pokritem prostoru s steljo vred bode plačati vse tri dni razstave za 1 goved po 1 gld. Krmo ima plačati razstavljalec posebe in dobivala se bode na razstavinem prostoru kakor tudi voda za napajanje. 3. Na ogled in v premovanje razstavljeni živini mora biti razstavljalec najmanj 6 mesecev že go-spodar. O tem se ima skazati pri komisiji s poverilnico županstva. 4. Razsojevalci se bodo volili po pravilniku si. c. kr. ministerstva kmetijstva in premovanje se bode vršilo po navodu, ki dojde z višjega mesta. 5. Prejemnik premije ima se zavezati, da bode izpolnoval vse pogoje, določene v pravilniku. 6. Plemenska živina, katera se je s pomočjo državne podpore upeljala, ne more državnih premij dobiti. V razstavo se smejo privesti: Goveda čistih plemen, goveda mešana z domačim plemenom, in prireja zgolj domaČega plemena, to je: junci od IVa do 4. leta, krave do uštetega G. teleta, junice od IVa do 2*/a leta, pitani voli razne starosti. 7. Premij je določenih: 10 za junce: 2 po 50 gld . 8 po 40 „ 5 po 30 „ 30 za krave: 3 po 45 gld. 4 po 40 „ 8 po 30 „ 15 po 25 „ 20 za junice: 3 po 40 gld. 3 po 30 „ 14 po 25 „ 100 gld. 120 „ 150 „ 135 gld. IGO n 240 „ 375 h 370 gld. 120 gloV 00 350 910 gld. 5G0 gld. 00 . 3 za pitane vole, za vsak par po 20 gl. . Premij je torej skupaj . 1900 Kld 8. Razstavljalcem kmetijskega orodja in manjših gospodarskih strojev je plačati najemščine po 1 gld. za □ meter; ako bi se potrebovalo večjega prostora, bode se cena primerno znižala. 9. Razstava strojev in orodja utegne se podaljšati do konca julija meseca 1883. 1. 10. Kmetijskim strojem, kateri so pohvale vredni, se bodo pripoznaie kot državne premije medalije. 11. Oglasila o razstavi živine in strojev imajo se do uštetega 20. dne junija meseca 1883. 1. poslati pisarni kmetijske družbe v Ljubljani, Salendrove ulice št. 3. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Zahvala. Zavednim volilcem dolenjskih mest, v prvej vrsti pa onim vrlim možakom, kateri so z besedo in požrtvovalnim delovanjem pripomogli k sijajnemu uspehu volitve 12. junija t. 1., izrekam svojo naj-iskrenejšo zahvalo. V Ljubljani 14. junija 1883. ■»pol. ■•>. Šiiltlfc. 4°/ » n n ^ /o...... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 4y9°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Klizabetino zapad, železnice Pri^r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečko......100 gld. Kudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ Traiiunway-druSt. velj. 170 gld. a. v. 120 n 25 n n — n 87 rt 05 ji 103 it — n 114 79 50 n 118 n 20 rt 103 t, 10 n ior> n — n 1G9 TI 75 n 19 n — n 110 yi — 217 n — 0 Stanovanje in delavnica la. sJ. » poleg SI. JMkopnkogu iiiohIii so od Sv. vi i - liaolu napnj daje v mij<-m. Stanovanje z dvema sobama je v I. nadstropji, delavnica pa pritlično ter prav pripravna za kakega hurvarja, kleparja, ključarja ali kotla rja. — Natančneje se izve pri pocestnici IIariji Homar na Sv. .la-kopa trgu Ii. Nt. (402 — 1} Št. 8470. Razglas. (400—2) Od mestnega zbora Ljubljanskega ustanovljeni Štipendij letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne šole v Gradci se v podeljenje vnovič razpisuje. Pravico do tega štipendija imajo učenci, ki so tukajšnjo obrtno pripravnico z dobrim uspehom dovršili, tudi če so samo slovenskega jezika zmožni, in morejo 21/« I*1 ta uživati štipendij. Prošnje, katerim je priložiti krstni list, domovnico in šolska spričevala, ulože naj se ali pri vod stvu tukajšnje obrtne pripravnice ali pa pri mestnem magistratu do 15, Julija t. I. Mestni magistrat v Ljubljani, dne G. junija 1883. Župan: Grasselli. Št. 7771 Razglas. (399—2) V smislu §. 66 prov. občinskega reda za Ljubljano se naznanja, da so računski zaključki mestne blagajnice in oni vseh zakladov, s katerimi upravlja mesto, za 1882. leto od 1(1. do 30. Junij* iHS.t v magistratnem ekspeditu razpoloženi /a javno pregledovanje in da labko vsak svoje dotične opazke v zapisnik sprejtti da. v Ljubljani, dne 7. junija 1883 Župan: Grasselli. m M are O Vsi oni, ki so se oglasili, da bodo R ob ljudski veselici postavili kako stvar, jL. ' se prosijo, da pridejo B v soboto 16. junija 1883 ob 7. uri m zjutraj $} Jg> na prostor veselice, kjer se jim bodo odkazala stajališča. (403—1) fF} Eksekutivni odbor 81 za, IjiulsUo venelico Tujci: 12. junija. Pri slonu : Vodničar z Dunaja. — Edelmann iz Maribora. — Kulka, Turner z Dunaja. — Rudolf iz Gradca. Pri Malici: Grof Ilohemvart z Dunaja. — Lininger iz Maribora. — Vitez dr. Schncid z Dunaja. — KiŠdan iz Puli a. Pri u. v utr I jttUein cesarji: Mihalič iz Postoj ine. Pri bavarHkem dvoru: jil. Bohoti) iz Celovca. — Valončič iz Trnovega. v Ljubljani priporoča po nizkej ceni vozne liste nemške iu lienisko-slovenske. l>evet medalij. BUDIMSKA Ak6czy peačioa, katero bo analizovali in označili deželna akademija v Budim-pešti, profesor :lr. Stolzel v Monakovera, profesor dr. liani y v Parizu in profesor dr. Ticliborne v Londonu, priporočajo profesor dr. (lebliardt v Budimpešti, profesor dr. Zeissel na Dim». j i in druge medicinske kapacitete zaradi njegovo bogate vsebino lithiona; posebno uspešno so uporablja pri trdo-vratnib boleznih prebavilu i h organov in zapre tj i vode ter so pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva so po vseh lekarnab iu prodajalnicah mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izrecno Budimska Rak6ozy (300—6) Lastniki bratje Loser v Budapešti. 3*m ID-vjL3^LSujslca, borza dne 14. junija. (Izvirno telegrančno poročilo.; Papirna renta.......... 78 gld. 35 k*, Srebrna renta .... ..... 79 „ — „ Zlata renta.......... 99 . — :r marčna renta......... 93 Akcije narodne banko....... 838 Kreditne akcije........ 294 London . ........... 120 Srebro .... »....., — Napol. .......... 9 C. kr. cekini........... 5 Nemške marke ..... .58 4»/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 120 Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 167 4°/0 avstr. zlata i-enta, davka proBta. . 99 35 40 05 52 67 45 Vozni red c. kr. priv. južne železnice od I. junija 1883 naprej. Post a, j e Jaderni vlak Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak Odhod 6*45 zvečer 7*— zjutraj 9-— zvečer 1-30 popel. _ __ MUrzzuschlag .... 10- 2 „ 10-27 12-58 p o pol. 2-10 po noči 5-27 „ 9'30 zvečer 5.45 zjutraj — 11-59 po noči 6-10 zjutraj 10-40 dopol. — Maribor...... 119 2-2.-I „ 8-20 , 1P41 po noči 2-28 popol. — 2-43 3-51 „ 10 29 dopol. 1-50 „ 535 „ 6*— zjutraj Laški Trg..... 4- 8 „ 10-4« „ 2- 6 ., 5-58 „ 6-22 „ Rimske Toplice . . . » L — 4-20 10-58 „ 2-17 „ G-15 zvečer 6-37 n 1 Zidani Most . . . . Prihod' 3-2?) zjutraj ^•43 , 11-35 „ 119 popol. 2-43 „ 6-47 „ 6-58 „ 4*42 ' „ 6- 6 zvečer 4'27 , 9-25 „ 9*21 zj.Prih. Odhod 445 „ 611 , 1-28 „ B"4S zjutraj »•55 „ — Postoj i na , . . . n 6' 3 „ 7-51 „ 336 „ 7-52 „ P31 po noči — Nabrežina..... n Prihod 7*44 „ 9'34 , 5'48 n 10- 4 dopol. 5-14 zjutraj — 8-10 „ 10- , 6*23 zvečer 1038 „ 1 63 „ . —-— Iz Trsta na Dunaj« 'o s -t aje Jaderni vlak Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Trst....... Odhod Nabrežina..... „ Postojina..... „ M«HI—..... odtd Zidani Most .... ,, Rimske Toplice ... „ Laški Trg..... Celje....... „ Maribor...... ,, Glradeo...... „ Miirzzii8chlag. ... „ Dunaj...... Prihod 8-— zvečer i (J-40 zjutraj 8-42 „ 7-14 „ 1013 „ 911 dopol. 11-25 po noči 10*88 11- 28 12- 47 1-28 po noči 255 4*22 zjutraj 6-30 „ 9-40 dopol. 1043 „ 12 34 popol. 1247 „ 12-59 „ 117 „ 2-47 „ 424 ,, 6-52 zvečer 10— „ 10- 5 donol. 10-55 „ 1-42 popol. 3*31 „ 3-39 „ 5-31 „ 5-43 „ 5-54 || 614 zvečer 8-30 „ 10-58 || 2T5 po noči 630 zjutraj 6-— zvečer 6-47 „ 9-22 „ 1H0 n 1210 ponoči 2-25 „ 2-39 „ 2-62 „ 3- 15 ,, 5-55 zjutraj 8-20 „ 11-4G dopol. 4- 3 popol. zvečer >» po noči « zjutraj dopol. popol. 8- 15 9- 44 1-53 4*55 5-25 h-15 8-33 8- 50 9- 19 IS -5-i 4-3!) 9-30zv.Prih Osobni vlak popol. zvečer 5-45 811 8-28 „ 8- 43 „ 9- 4zv.Prih. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". F63