•o : VLOGA ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV I. PODATKt O OSEBAH, K* UVELJAVLJAJO PRAVICE 12 JAVNIH SREDSTEV 1. VLAGAT EU/-ICA: EMSO: L __I_i__L_ _i_J našlo* stalnega prebrvaHtia 3.56 J-l ttavAu mufccinki^ raí mi 1-1 .. I Oavčna šibvilka vlagatelj a/-ice: 1 ■ ■ ■ ■ Mfcnrnfi S 56 L J- jltfiMH In ITD* OHO*, h HucottavajKiuDotivimj mtvntfniga pctatM. t* botočtto vtoKlafei »i moatt 1 -J. : . ■ l-t j . J Davčna Él evilka: I_t. ¿s sta polnoletni dijak aJr ¿Uidarl. kp je poroten. im\ v zunajzakonski skupnoSL ali r&giatnrani istnapalni partnerski Skupnoali aH Sle postali rcdrtalj in 5krtMT9 za otroka. starS pa so vas dolini preživljati, navedite tudi; 2. ZAKONEC, ZUNAJZAKONSKI PARTNER ALI PARTNER REGISTRIRANE ISTOSPOLNE PARTNERSKE SKUPNOST» (v nadaljevanju; zahonec aH partner}: ________________________________________EMSO: I I I ■ I . . nun* vigiJfno-E 1. OTROCI Zap. It Priimek in emšo Maziv vzgojno-izobraževalnega zavoda (tuj» ukljuCm T líobiüJsvaíijsJ Itn« Izobraževalni program 1. . 1 i 1 . . 1 i , , , , Socialna država na preizkušnji Cilj: pomoč tistim, ki jo res potrebujejo - S 1. januarjem drugačen obračun socialnih transferjev - V letu 2012 še malo po starem, malo po novem Odločanje o upravičenosti do socialnih transferjev in njihovih izplačilih v Sloveniji ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ta bi sicer moral veljati že s 1. julijem, a so takrat poslanci sprejeli polletni odlog uveljavitve. Zakon se bo tako začel uporabljati s 1. januarjem in od tega dne dalje bodo vsi socialni transferji obračunani po novem, na osnovi novih enotnih vlog. Tudi po tem datumu pa bodo seveda do izteka še veljale vse odločbe, izdane po starem zakonu. Sprejem zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je bil potreben, da bi zagotovili enoten pregled nad vsemi socialnimi transferji, ki se izplačujejo v državi. S tem pa dosegli, da se nekateri denarni prejemki in pomoči ne bi podvajali in da bi bili pomoči res deležni tisti, ki jo potrebujejo. Po novem bodo lahko občani vse pravice uveljavljali pri matičnem centru za socialno delo in ne več v občinski upravi ali pa v šoli oziroma pri prevozniku. Veliko bolj kot doslej se bo pri odločanju o upravičenosti do posameznih socialnih transferjev upošteval dejanski gmotni položaj vlagatelja in njegovo premoženje. V ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so zato prepričani, da je prav ta zakon temelj za bolj pravično socialno državo. uveljavljanja pravic. Na splošno se bodo nekateri prejemki zvišali (denarna socialna pomoč in otroški dodatki, na primer), vendar se bo po novem pri odločanju o pravicah poleg dohodka bistveno bolj kot doslej upoštevalo tudi premoženje. V Preprečevanje zlorab Nov zakon prinaša enotno vstopno točko: vse pravice Vrstni red uveljavljanja pravic Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju: l.otroški dodatek, 2.denarna socialna pomoč, 3.varstveni dodatek, 4.državna štipendija. Vlagatelj je dolžan v tem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila. Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva, in sicer v višini, kot da bi bil dodeljen. Za subvencije in oprostitve plačil vrstni red ne velja. Subvencije in znižana plačila, ki jih lahko posameznik uveljavlja, pa so: znižano plačilo vrtca, dodatna subvencija malice za učence in dijake, subvencija kosila za učence, subvencija prevozov za dijake in študente, oprostitev plačila social-novarstvenih storitev, prispevek k plačilu družinskega pomočnika, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. bodo ljudje lahko poslej uveljavljali pri centru za socialno delo; določen je tudi vrstni red centrih za socialno delo bodo imeli elektronski vpogled v približno 40 različnih baz podat- kov. »Z roko v roki s pooblastili gre seveda tudi odgovornost naših strokovnih delavcev, tako da so tu odveč pomisleki o morebitnem neskladju z zakonom o varovanju osebnih podatkov,« je prepričana direktorica Centra za socialno delo (CSD) Celje Olga Bezenšek Lalič. Leta 2013, ko bo zakon v celoti uveljavljen, bo tistim, ki ga imajo, težko »skriti« premoženje. »Tako bo dosežena večja pravičnost in preprečevanje zlorab,« je prepričan minister dr. Ivan Svetlik. Enotne vloge in vrstni red Enotne vloge (zaenkrat so dostopne na spletnih straneh, prihodnji teden pa naj bi jih skupaj z navodili za izpolnjevanje začeli prodajati tudi v knjigarnah, op. p.) bodo morali prvi decembra izpolnjevati starši za znižano plačilo vrtca. Socialna delavka Mojca Koren iz CSD Celje ob tem dodaja, da bodo v centru najprej odločili o tej pravici, potem pa »avtomatsko« o vseh naslednjih - otroških dodatkih na primer. Pri tem pa staršem, ki so v letošnjem šolskem letu za svojega otroka uveljavljali pravico do subvencionirane šolske prehrane ali pa nakupa vozovnic za avtobuse ali vlake, izdane odločbe veljajo do AKTUALNO Mladoletni brez državnih štipendij Ena tistih novosti, ki se bo na družinskih proračunih najbolj poznala, je ukinjanje podvajanja socialnih transferjev. Tako bodo po 1. januarju do otroškega dodatka upravičeni le otroci do dopolnjenega 18. leta starosti, ko bodo postali polnoletni, pa starši zanje ne bodo več prejemali otroškega dodatka. Prav tako pa bodo dijaki za državno štipendijo lahko zaprosili šele ob dopolnjenem 18. letu starosti. »Mladoletnim dijakom, ki zdaj prejemajo državno štipendijo, se bo ta pravica zamrznila,« pravi Natalija Štern iz CSD Celje in dodaja, da tistim, ki bodo še v tem šolskem letu dopolnili 18 let, ni treba storiti ničesar, saj bodo izplačila državne štipendije prejemali spet takoj, ko bodo polnoletni. VOLITVE 2011 Desusova enajsterica konca šolskega leta in jih bodo po novem zakonu obravnavali šele s septembrom. Preverjanje po uradni dolžnosti Nov zakon ureja še eno zelo obsežno področje - denarne socialne pomoči, varstvene dodatke ter nenazadnje državne pokojnine. Teh po novem ne bo več, vsem prejemnikom varstvenega dodatka - teh je v Sloveniji blizu 50 tisoč - pa bodo v centrih za socialno delo po uradni dolžnosti do 31. marca preverili, ali so do dodatka še upravičeni in do kolikšnega zneska. »Bojazen, da januarja in v naslednjih mesecih ne bi bilo izplačil varstvenega dodatka, je odveč,« pravi Neda Simončič iz CSD Celje in dodaja, da bodo v tem času upravičenci prejemali akontacije varstvenega dodatka v enakem znesku, kot so ga prejemali doslej. Velja ocena, da se bo večini kasneje znesek povečal in bodo prejeli poračun. Brez tega socialnega transferja pa bi lahko ostali tisti, ki sicer nimajo dohodkov, a imajo večje premoženje. »A akontacij izplačil tudi tem ne bo treba vračati.« V javnosti je bilo kar precej ogorčenja, ko je pred nekaj meseci država začela uveljavljati svoje pravice v zapuščinskih postopkih. Pri tem je treba dodati, da to ni posledica nove zakonodaje, pač pa je država oziroma lokalna skupnosti v določenih primerih upravičena do dedovanja po zakonu, ki velja že od sredine 70. let. To se zdaj ne spreminja, novo je le to, da se prejemnikom denarne socialne pomoči, ki imajo premoženje, v določenih primerih lahko prepove prodaja le-tega oziroma se pri prodaji upošteva sorazmeren delež izplačanih pomoči. IVANA STAMEJČIČ »Našo politiko, naše programske cilje in naše delovanje bomo gradili na načelih socialne in pravne države. Delo mora ponovno postati vrednota. Družba mora temeljiti na pravičnosti, poštenju, solidarnosti in medgeneracijskem sodelovanju,« Desusov volilni program predstavlja predsednik stranke Karl Erjavec. Kot vidijo v stranki, je aktualni problem kako zmanjšati izdatke države in uravnotežiti proračun, ne da bi zmanjševali plače, pokojnine in druge socialne pravice. »Ker je Slovenija majhna država, moramo dolgoročno skrbeti za racionalno organizacijo in delovanje vseh organov in inštitucij v državi, tako bomo privarčevali znatna sredstva za razvoj in zagotovili socialno varnost ljudi,« še pravijo v stranki in dodajajo, da moramo gospodarstvu zagotoviti stabilno in spodbudno okolje za razvoj in konkurenčno delovanje. Na Celjskem se bodo na listi Desusa za naklonjenost volivcev v 5. volilni enoti potegovali: Stanislav Zupanc (Šentjur), Nataša Krajnc Zakrajšek in Brigita Čokl (v dveh celjskih okrajih), Karl Novi tednik in Radio Celje organizira JAVNO ■ SOOČENJE SESTICE Udeležbo v Celjskem domu v sredo, 16« novembra 2011, ob 18« uri, so nam potrdili vabljeni predsedniki: Borut Pahor (SD) Janez Janša (SDS) Kari Erjavec (DeSUS) Radovan Žerjav (SLS) Gregor Virant (Lista Virant) Zoran Jankovič (Pozitivna Slovenija) _4_V_4_d Bralce in poslušalce vabimo, da se nam pridružijo v Celjskem domu« Gostom bomo postavili tudi šest vprašanj, ki smo jih izbrali med tistimi, ki ste nam jih poslali. radio Erjavec in Marija Plevčak (v dveh žalskih okrajih), Srečko Prislan (Mozirje) ter Marija Antonija Kovačič in Darko Lihteneker (v dveh velenjskih okrajih), v 6. volilni enoti Milena Doberšek (Laško) ter v 7. volilni enoti Vjekoslav Slavko Javoric (Šmarje pri Jelšah) in Jožef Košir (Slovenske Konjice). IS Volilni ocvirki Kdaj gremo na volitve? »Na volitvah 2012 bomo zmagali, če bomo volivcem predstavili jasen program in ukrepe za izhod iz vsesplošne krize in vodili pozitivno kampanjo - brez razprav o levih in desnih, brez polemik o pretekli zgodovini, brez polemik o dnevnih aferah, ki nas oddaljujejo od pravih problemov,« je zapisano v uvodu Volilnega programa stranke Desus za obdobje 2012-2016, ki je bil sprejet 21. oktobra letos na 8. kongresu stranke na Bledu. Glede na to, da je predsednik države dr. Danilo Turk prav tisti petek tudi uradno razpustil parlament in za dan predčasnih državnozborskih volitev določil nedeljo, 4. december, se sprašujemo, od kod predsedniku Desusa Karlu Erjavcu tolikšna dalekovidnost. Nas res že prihodnje leto (ob predsedniških, seveda) čaka nov volilni krog? IS ZADNJA NOVICA Zavračanje kandidatur CELJE - Na glasovnicah za državnozborske volitve na območju 5. volilne enote bo zapisanih 16 kandidatov oziroma kandidatk. Vrhovno sodišče je namreč včeraj odločilo še o pritožbi stranke Stara pravda - Stranka prava, katere kandidaturo je volilna komisija zavrnila. Po preizkusu zakonitosti vloženih kandidatur do izdaje negativnih oziroma zavrnitvenih odločb ni prišlo samo v Celju, ampak so po podatkih Državne volilne komisije kandidatno listo Stare pravde - Stranke prava zavrnili še v sedmih volilnih enotah. Volilna komisija 5. volilne enote s sedežem v Celju je zavrnila še listo stranke Humana Slovenija, ki se je na to odločbo pritožila, a ji sodniki vrhovnega sodišča niso pritrdili, ter listo Stranke slovenskega naroda, ki pa se na zavrnitveno odločbo ni niti pritožila. Na glasovnicah, ki jih bodo volivci prejeli v roke na voliščih na območju 5. volilne enote, bo tako zapisanih 16 kandidatov. Žreb vrstnega reda, po katerem bodo zapisana njihova imena na glasovnicah, bo jutri, v sredo. IS Martinovanje u Mož, pes in pajek Avtor: Dalibor Bori Zupančič »Tole je arcneja, ki vam bo v hipu zbrihtala glavo od pretiranega martinovanja!« Tako so pred tremi leti nazdravili 60-letnici podjetja Fotolik Celje takratni direktor in lastnik Janko Zorin ter trije nekdanji Fotolikovi delavci Bernard Tratnik, Viktor Berk in Konrad Orožim (od leve proti desni). Podjetja na Celjskem še kar »padajo« V težavah celjski Fotolik in Radeče papir V času, ko so se nekateri izvili iz najgloblje krize, se v številnih podjetjih na Celjskem še kar borijo za svoj obstoj. Nekateri o težavah glasno govorijo, drugod nanje opozarjajo delavci, težave tretjih so razvidne iz javnih objav. Kakorkoli, tako v večjih posleni ljudje in strah pred kot manjših podjetjih so za- negotovo usodo je zapisan SPODBUDNE ZGODBE Podjetnost z umetniško žilico Zakonca Valenčak sta v izumirajočem graviranju uspela v odmaknjenem Kozjem - Od mis Slovenije do Lojzeta Slaka s cvičkom V Kozjem, v najbolj odmaknjeni občini Kozjanskega, je vsako delovno mesto zlata vredno. Tam so pred nekaj leti zaprli dve veliki tovarni in ljudje so se morali znajti, kakor so vedeli in znali. Tanja Valenčak je tako ustanovila GraviArt, današnje uspešno družinsko podjetje, kjer je - v sicer »umirajočem« graverskem poklicu - dovolj dela. Zakonca Tanja in Franc Valenčak iz Kozjega sta dolga leta delala v tovarni stekla v Kozjem, kjer je deloval upoštevani Design studio Gry. Se morda še spomnite tam oblikovanih, prestižnih daril iz kristalnega stekla za različne državnike, na primer kristalnega šaha za predsednika Billa Clintona, šatulje za Hillary Clinton, kristalnih daril za Georgea Busha ter Vladimirja Putina, za tajskega ter jordanskega kralja ...? Kljub temu se je na začetku novega tisočletja začelo šušljati, da bodo tovarno Dekor z več kot sto zaposlenimi Kozjanci zaprli. »Tako sem leto pred zaprtjem Dekorja, leta 2004, ustanovila podjetje, kjer se mi je pridružil pri delu mož,« se spominja začetka Tanja Valenčak. »Graver mora seveda znati risati ter imeti umetniško žilico,« omenja Franc Va-lenčak. Kakovost izdelka seveda ne zadostuje, iz odmaknjenega Kozjega je bilo treba najti trg. Valenčakova sta se povezala s trgovinami, ki prodajajo darilno kristalno steklo po vsej Sloveniji, zato je mogoče najti Gravi-Artove izdelke vse od Pre-kmurja do Obale. Posvetili so se darilnemu programu, večinoma še vedno delajo po naročilu, od graviranja Zgodilo se je celo, da sta Valenčakova po naključju izdelala kristalno priznanje, ki so ga nato podelili kar njunemu GraviArtu. Kristalna priznanja za celjske sejemske potrebe redno izdelujeta in na enem od sejmov so jima tako podelili srebrni ceh, ki je nastal v njuni delavnici. Tudi v domači občini ju niso pozabili, saj so lani GraviArtu podelili občinski srebrni grb. Podjetje med drugim podpira strelsko ligo z zračno puško Občine Kozje, na nogometnih tekmovanjih pa pomaga s pokali in z medaljami. Kozjansko je s steklom povezano že iz časov starih kozjanskih glažut. Zakonca Valenčak v delavnici, kjer uspešno gravirata. portretov ljudi, poročnih in lovskih motivov ter steklenih slik do športnih pokalov in medalj. Ustvarjalec, ki je podjetnik, mora najti vedno nove zamisli in zadnji dve leti je tako največje zanimanje za idrijsko čipko, ročno vgravirano v kristalno steklo. Valenčakova sta v Sloveniji po vsej verjetnosti edina, ki izdelujeta globoko ročno vgravirane portrete različnih oseb. Med drugim sta izdelala portret koprskega škofa dr. Metoda Piriha. Med posebnostmi so prav tako izdelki iz Valenčakovega programa Rajski vrt, kjer je globoka gravura kombinirana z žganim zlatim vzorcem. Slakov cviček Tudi najzahtevnejših kupcev ne manjka. GraviArt je Kaos v preizkušanju Vegradovih dolgov Stečajna upraviteljica velenjskega Vegrada Alenka Gril je znova objavila pojasnila v zvezi s preizkusom terjatev, saj je že večkrat zaprosila za podaljšanje. Kot pojasnjuje, so lani oktobra ob začetku stečaja, v Vegradu odkrili pravi kaos, od nepregledanih dokumentov do kupov neodprte pošte. Posebej omenja zbegane in brezvoljne zaposlene, preko glave site večmesečne ago- nije pri svojem delodajalcu. V svojem je obrazložila, zakaj še ni preizkusila vseh terjatev. Upraviteljica ocenjuje, da je treba pri preizkusu dati prednost kakovosti pred hitrostjo, saj lahko imajo stroškovne posledice nekakovostnega preizkusa efekt snežne kepe. »Prepričana sem, da bo analiza pokazala, da smo terjatve pregledali z vso potrebno skrbnostjo, da smo s preizkusom terjatev vzporedno raz- rešili številne pravde, ki tečejo proti Vegradu, da smo s tem prihranili stroške stečajnega postopka in z ekipo, ki je bila na voljo, preizkus izdelali v najkrajšem možnem roku,« pojasnjuje stečajna Grilova, ki dodaja, da letos ni predvideno poplačilo upnikov. »Ocenjujem, da upniki, katerih terjatve še niso bile preizkušene, nikakor niso oškodovani.« US tako sodeloval s Steklarno Rogaška pri izdelavi kristalne šatulje z vgravirani-mi narodnimi nošami, ki jo je odnesla mis Slovenije na letošnje tekmovanje za mis sveta. S Steklarno Rogaška nasploh veliko sodelujejo in GraviArtovi izdelki so v veliki meri ustvarjeni na njenem kristalnem steklu. Zadnji dve leti sodelujejo še s steklarno v Barnbachu v Avstriji, treba pa je omeniti vsaj še enega ljubitelja Gra-viArtovih ročnih del, pred kratkim umrlega ljudskega glasbenika Lojzeta Slaka. Slak je bil pogost naročnik GraviArtovih izdelkov, med drugim je z enim od njih obdaril zakonski par iz Avstrije, ko se je že stotič udeležil enega od Slakovih koncertov. In ker je pravkar minilo martinovo, naj omenim, da je Slak v Kozje iz svojega vinograda prinesel cviček, ki ga Valenčakovi hranijo kot veliko dragocenost. V GraviArtu so prav tako nastale medalje za najboljše na svetovnem prvenstvu v biatlonu, izdelujejo darila za častne pokrovitelje ptujskega kurentovanja, ki so najvišji predstavniki države, različne slovenske občine naročajo različna darila za svoje mladoporočence ... Da bi poslovno uspeli z ročnim graviranjem, bi pomenilo uspeh že v Celju, v regijskem središču, kaj šele v najbolj odmaknjeni občini Kozjanskega. Pa prihodnost mladega GraviArta? »Obsega dela ne nameravamo širiti, saj je danes graverje težko najti, ta obrt žal izumira,« omenja graver Franc Valen-čak. Izpodriva jo lasersko graviranje, ki ga takoj prepoznajo celo slabi poznavalci. BRANE JERANKO GOSPODARSTVO v vsakem posameznem delavcu. Potem ko smo minuli teden slišali o težavah v podjetjih na Šentjurskem, tokrat slabe vesti prihajajo iz družbe Radeče papir in celjskega Fotolika. Devet delavcev »ofset« tiskarne, ki je ena od dveh enot Fotolika Celje, je sodišču predlagalo stečaj. Podjetje, ki ga poznamo že dolgih 63 let, je nekoč obvladovalo trg celotne Jugoslavije. Stečaj so predlagali zaradi neizplačanih plač, saj so zadnjo prejeli poleti. Zaradi načrtovane ukinitve »ofset« tiska ter pomanjkanja dela so njihovo čakanje že večkrat podaljšali in zadnjega podaljšanega čakanja bo konec prav v začetku tega tedna. »Delavci druge rešitve niso videli,« komentira sindikalistka Mojca Stropnik iz območne organiza- cije svobodnih sindikatov. Zaradi pomanjkanja dela in načrtovane ukinitve je nekaj delavcev Fotolik Celje moralo zapustiti že lani. »Delavci bodo po morebitnem stečaju prejeli vsaj sredstva jamstvenega sklada, se prijavili na zavod za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve ter dobili denarno nadomestilo,« dodaja Stropnikova. Vodstvo Fotolika Celje, kjer je direktorica Helena Zorin, ima na voljo 15-dnev-ni rok za možnost ugovora na predlog stečaja, po izteku roka bo sodišče razsodilo, ali mora Fotolik Celje v stečaj. V drugi enoti Fotolika Celje, v »flekso« tiskarni, kjer tiskajo pokrove za jogurtovo embalažo, je zaposlenih še približno dvajset delavcev. Kot kaže, je podjetje precej zadolženo. BRANE JERANKO Iz Radeč že manj papirja V Radečah papirju so pred dnevi povsem ustavili proizvodnjo pisarniškega papirja. Glavna razloga sta dva: pomanjkanje obratnih sredstev ter podražitve na trgu, zaradi česar se je osnovna surovina s povprečnih tisoč v pol leta dvignila na 3.400 evrov. Brez dela oziroma na prisilnem dopustu je več kot 40 zaposlenih. Ker stroj stoji, dnevno ustvarjajo preko 20 tisoč evrov izpada prihodka. V podjetju sedaj izdelujejo le še papir za bankovce in dokumente. Za proizvodnjo teh so namenili vsa likvidna sredstva, taki da za vsakdanjo proizvodnjo praktično strgajo ves razpoložljivi denar. Kot pravijo v podjetju, bi imeli dela dovolj, saj imajo dovolj naročil še za prihodnje leto. Zato bi za premostitev najhujših težav v tem času samo nujno potrebovali bančni kredit, ki pa ga ni na razpolago. Težave v podjetju je še povečala 20-milijonska naložba v nov stroj, saj so se zanj precej zadolžili. Če težav ne bodo rešili, se zna zgoditi, da bodo povsem ustavili proizvodnjo, kar bi za več kot 360 zaposlenih v radeškem podjetju in seveda tudi za okolje pomenilo prvo socialno bombo. US V Juteksu slabo Žalski Juteks, ki ga vodi direktor Dušan Štiherl, je objavil rezultate 9-mesečnega poslovanja. Tudi podjetju, ki zaposluje nekaj več kot 150 ljudi in izdeluje talne obloge, ne gre najbolje. Letos so v družbi Juteks zabeležili slaba dva milijona izgube, ob tem ko so ustvarili 63 milijonov evrov prihodkov. Še večji, skoraj 2,5 milijona evrov, je minus v skupini Juteks, kamor sta poleg žalske matične družbe vključeni še dve hčerinski podjetji. V celotni skupini so letos ustvarili 69 milijon evrov prihodkov. sa irffaio^elliei SPODBUDNE ZGODBE Tudi počasi, vztrajno in po pameti se daleč pride Družinska vrtnarija Valner je pratično iz nič zrasla v eno največjih v Sloveniji Pisalo se je leto 1997. Pri Valnerjevih v Vodružu pri Šentjurju so imeli 18 kvadratov velik rastlinjak. Na srečo pa tudi podjetniško tradicijo. Stane Valner si je takrat že približno 20 let služil kruh kot avtopre-voznik. 14 let kasneje se družinska vrtnarija Valner razprostira na 15 tisoč kvadratnih metrih rastlinjakov. Poleg domačih zaposluje še 12 ljudi. Pred časom so jim sokrajani za izjemen doprinos k razvoju tega območja podelili tudi priznanje. Kljub temu smo Staneta Valnerja kar težko prepričali, da je o takšnih zgodbah vredno govoriti. Tudi sicer ni človek, ki bi veliko dal na tako ali drugačno hvalo. Njegova pot je bila namreč dolga in trda. Družina pa je še vedno tudi po 12 ur dnevno vpeta v delo. Kot pravi, v vsej svoji podjetniški karieri ni imel blokiranega računa niti en dan. A ne zato, ker bi posli vedno tako cveteli. »Držim se pravila, da je treba brez odlašanja najprej poplačati davke, delavce in dobavitelje. Če začneš tu manevrirati in manipulira- ti, se ti lahko hitro zalomi. In potem se vse popelje kot domine.« »Počasi in po pameti,« smo ga večkrat slišali reči ob obisku. Njegova vrtnarija z lončnicami zalaga velike trgovske verige po vsej Sloveniji. Ob tem so bili posledic ene razvpitih gospodarskih zgodb neuspelega prevzema deležni tudi sami. Prisilna poravnava, ki so jo podjetniki že zdavnaj ožigosali kot legalno krajo, jim je odnesla celoletni dobiček. »Ni, da bi jokal nad tem. Lahko delamo naprej, če želimo, to je vsa tolažba,« pove hči Klavdija. Prodajajo se novosti in zgodbe V poplavi rož v njihovem vsakdanjiku je jasno, da Stane svoji ženi ne podarja cvetja. Vseeno pa obema za-žarijo oči, ko nas popeljeta skozi rastlinjake. Sogovornik ni edini, ki opozarja na velik razkorak med inštitucio-nalnim šolskim programom in praktičnimi potrebami v vrtnarstvu. Brez vztrajnega iskanja novih znanj in izobraževanja v tujini bi jim težko uspelo. Pri tem so se že navadili, da si morajo kader vzgojiti sami. »Vedno znova se dokazuje, da brez ljudi ne gre, in dober delavec je zlata vreden.« »Tudi pri rožah se prodaja zgodba. Tako imamo božično zvezdo polarnega medveda. Pridužili smo se namreč akciji, v kateri gre določen del kupnine za ohranitev teh živali. Pravi hit pa so bile že lani v lok košare vzgojene božične zvezde.« Če se v tujini vrtnarije specializirajo, pa pri nas ne preživiš, če nimaš vsega in še več. »Trenutno imamo približno 1200 različnih artiklov. A vedno znova doživim, da me stranke sprašujejo, če nimamo nič novega,« smeje pove Klavdija. »Je pa treba tudi pri tem veliko potrpljenja. Ko smo začeli uvajati božični teloh, je bila to popolna novost. Štiri leta smo potrebovali, da smo lani končno tudi vsega prodali.« Od sosedskega druženja do festivala paradižnika Najbolj pa so ponosni na ekskluzivno zastopništvo za nemško blagovno znam- Tržno nišo vidijo v iskanju novosti in kakšni dodani vrednosti. »Ciklama je recimo primer cenene lončnice. Mi sadimo dve različni barvi v isti lonček, tako imenovane duete, dodamo lepo etiketo in okrasni lonček. To pa je že nekaj, za kar je stranka pripravljena odšteti kakšen evro več.« Podobna zgodba je z božičnimi zvezdami, ki se bodo v naslednjih dneh v trgovskih centrih bohotile za komaj dva ali tri evre. ko, ki jo tržijo pod sklopom »profi-line«. Prav s temi sortami so prišli na idejo dneva zelenjave. »Prvo leto so prišli sosedje. Drugo leto je bilo že krepko čez sto ljudi, letos pa je bilo že štirikrat toliko gostov. Ati sicer pravi, da se tega ne gre več, ker je preveč dela in skrbi,« ga smeje za- toži hči. Vendar se je bilo po izrazu na njegovem obrazu sodeč, čisto varno povabiti na naslednji festival paradižnika prihodnje leto. Kljub vsem skrbem, bi se Stane še enkrat odločil za isto pot. »Bi pa z današnjimi izkušnjami verjetno kaj naredil tudi drugače. Obrtniki smo bili v tej družbi vedno zapostavljena in po svoje izkoriščana vrsta. Še danes po vseh teh letih se učim predvsem preživeti.« Ker tudi otroka, tokrat sina Mateja sicer ni bilo doma, skupaj s partnerjema vidita prihodnost v družinskem poslu, je načrtov še ogromno. »Največji primanjkljaj čutimo v urejanju okolice na terenu. Povpraševanja po tem je ogromno. Ampak dokler nimamo ekipe, ki bo to res dobro tudi izpeljala, tega še ne moremo ponuditi,« doda Klavdija, ki ji vizije in zagnanosti ne manjka. StO Foto: GrupA t*-?' -t * ^ \ v./ V * -^J^ r-JZ- "Vh s ■ Stanka, Klavdija in Stane Valner v enem od svojih številnih rastlinjakov H i av ■ ■ VB Za krajšo verigo pri naročanju V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so uresničili napoved ministra Dejana Židana, ki je pred časom na okrogli mizi v Šoštanju za šole in vrtce napovedal lažjo pot do zdrave slovenske hrane. V petek so namreč na spletni strani objavili prve informacije v zvezi z uveljavitvijo načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja. Objavljeno gradivo obravnava vsebine in nasvete, kako pripraviti zakonsko obvezne dele dokumentacije za javno naročanje, dotika se meril kakovosti, ki služijo kot ocenjevalna merila ter v prilogi kot primer opisuje model za pripravo razpisne dokumentacije. Ministrstvo še pripravlja ustrezen priročnik, ki bo javnim zavodom omogočal lažjo in poenoteno pripravo javnih naročil za nakup kakovostne, lokalno pridelane hrane. US Mobilna čistilna naprava iz Štor ob mejo Ob Voglajni dela končujejo, v Podčetrtku začetek še letos - Štore nosilni partner v čezmejnem projektu 48 UR ŠTORE - Lepo jesensko vreme gre na roko gradnji povezovalnega kanala odpadnih vod med obrtnima conama Štore-vzhod in Štore-zahod in če ne bo zima takoj na začetku prehudo pokazala zob, bodo dela končana decembra. »Tako je tudi zapisano v rokovniku del,« pravi vodja projekta 48 UR Alenka Obrul. Projekt oblikovanja skupnih čezmejnih okoljskih standardov, ki so ga skrajšano poimenovali 48 UR, je sofinanciran iz Operativnega programa IPA Slovenija-Hr-vaška 2007-2013. V njem so skupne interese našli Občina Štore, ki je tudi nosilni partner projekta, ter Občina Podčetrtek, Razvojna agencija Sotla, Okoljsko raziskovalni zavod Slovenske Konjice in Občina Zagorska sela s sosednje Hrvaške. Za gradnjo povezovalnega kanala odpadnih vod med obema obrtnima conama v Štorah je bila septembra podpisana pogodba z izvajalcem del. Delavci Tomgrada, ki je v lasti podjetnika Tomaža Hohnjeca iz Podčetrtka na gradbišču lepo napredujejo, največji zalogaj pa so v Štorah spravili pod streho sredi oktobra, ko je bilo treba zaradi gradbenih del čez konec tedna tudi zapreti za promet Železarsko cesto. Na območju obrtne cone Štore- vzhod je postavljena začasna mobilna čistilna naprava, na katero so priključene tudi odpadne vode iz dela naselja Kompole in iz naselja Draga. Predvideni povezovalni kanal odpadnih vod med obema obrtnima conama bo priključen na obstoječo fekalno kanalizacijo v obrtni coni Štore-zahod, ki je že priključena na centralno čistilno napravo v Celju. Pri urejanju kanalizacije ostaja tako v Štorah naslednja večja naloga še priključitev kanalizacijskega omrežja iz stanovanjske soseske Lipa na kanal do celjske centralne čistilne naprave. Skupaj je projekt 48 UR ovrednoten na milijon evrov, štorski del naložbe pa je vreden 360 tisoč evrov. Po koncu del v Štorah bodo namreč začasno mobilno čistilno napravo prestavili v Pristavo pri Mestinju, kjer se bodo dela po projektu 48 UR nadaljevala v občini Podčetrtek. »S tem projektom rešujemo tre- Povezovalni kanal v Štorah bo zgrajen do decembra. nutno stanje v vseh sodelujočih občinah,« pravi Alenka Obrul in na vprašanje, kako to, da se je štorska občina znašla v čezmejnem projektu, odgovarja, da reševanje okoljskih problemov nikoli ni samo lokalno, temveč širše, regionalno in tudi čezmejno. O doslej opravljenih delih ter nalogah, ki jih bo v projektu 48 UR še treba opraviti, bodo partnerji podrobneje spregovorili na konferenci, ki je za petek, 18. novembra, sklicana v Podčetrtku. IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE V okviru projekta 48 UR deluje tudi okoljska svetovalna pisarna na sedežu Občine Štore. V njej je svetovalka iz Okoljsko raziskovalnega zavoda Slovenske Konjice dosegljiva vsak prvi četrtek v mesecu med 13. in 15. uro. Po oceni vodje projekta Alenke Obrul se je okoljska svetovalna pisarna med občani lepo »prijela«, na prav vsako vprašanje v povezavi z okoljskimi standardi pa dobijo občani odgovor, kot že ime projekta pove, resnično najkasneje v 48 urah. Sveta Helena nazdravila svetemu Martinu ŠENTJUR - Na Sveti Heleni, v idiličnem okolju vinogradov med Javorjem in Bukovjem v šentjurski krajevni skupnosti Slivnica pri Celju, so Martina pozdravili s četrto prireditvijo Po sveti Heleni Martin na star način. Društvu Sveta Helena je ob pomoči številnih društev in posameznikov uspelo pripraviti odlično obiskan etnološko-kulturni dogodek, kjer je bilo poleg mladega vina v središču pozornosti še marsikaj. 19 »gorc« in domačij je na Martinovo nedeljo na stežaj odprlo svoja vrata in poskrbelo za degustacijo vina in ostalih domačih dobrot. Med prikazom starih običajev, povezanih z delom v vinogradu in nastajanjem vina, je največ pozornosti pritegnilo »prešanje« na staro »prešo«. Manjkal ni krst vina, eden od vrhuncev prireditve pa je bilo okronanje nove vinske kraljice Svete Helene. Z nazivom se je okitila Špela Žafran iz Bukovja, ki pravi, da ji po grlu najlažje steče rumeni muškat. Tudi za rekreacijo so poskrbeli, saj so se številni obiskovalci na Sveto Heleno odpravili kar peš, po različnih vinskoturističnih cestah. Prireditev so letos prvič popestrili s srečanjem krajev z imenom Javorje. ANJA DEUČMAN, foto: GrupA UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER VI VPRAŠATE MI NAJDEMO ODGOVOR Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com! Načelnik UE Celje Damjan Vrečko Zanima me, ali se mora prodaja kmetijskega zemljišča objaviti izključno pri tisti upravni enoti, kjer je kmetijsko zemljišče, ali se lahko to naredi tudi pri kateri drugi? Lastnik sicer prosto razpolaga s svojo nepremičnino, vendar mora pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda upoštevati postopek prodaje teh zemljišč, ki ga ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih. Gre torej za posebnosti, ki so določene v zakonu in se nanašajo na predmet prodaje. Zemljišča, ki so naprodaj, so objavljena na oglasnih deskah upravnih enot in na državnem portalu E-uprava na povezavi Objava ponudb za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije oz. gozda - aktualne objave. Vsak, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo v treh izvodih izročiti upravni enoti na območju, kjer to zemljišče leži. Ponudba mora vsebovati: - osebne podatke o prodajalcu (osebno ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma podjetje in sedež); - podatke o kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji (parcelna številka, katastrska občina, površina in katastrska kultura); - ceno; - morebitne druge pogoje. Upravna enota, na območju katere kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija ležijo, mora ponudbo objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprava. Objavljena mora biti 30 dni. Rok za sprejem ponudbe je 30 dni od dneva, ko je ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. Upravna enota po izvedenem postopku izda odločbo o dovolitvi pravnega posla, ki z ustrezno pogodbo predstavlja pravno podlago za izvedbo spremembe v zemljiški knjigi pristojnega sodišča. Če v tem času nihče ne prejme ponudbe, mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo ponoviti. Ali lahko upravna enota spremeni z odločbo kmetijsko zemljišče v zazidalno? Nikakor! Upravljanje s prostorom, torej tudi z zemljišči, je v izključni in izvirni pristojnosti občin. Občine s sprejemanjem in spreminjanjem prostorskih aktov določajo okvire in vsebino tem zemljiščem in objektom. Tako sprejeti in veljavni prostorski akti predstavljajo vsebinsko in pravno podlago upravnim enotam, ko odločajo na prvi stopnji o izdaji ustreznih gradbenih dovoljenj Znan mi je postopek pridobitve, tj. nakupa kmetijskega zemljišča (na podlagi ZKZ). Pri tem se sprašujem, kako je, če želi kmetijsko zemljišče kupiti podjetje (pravna oseba). Katere pogoje mora izpolnjevati? Ali mora biti podjetje v vsakem primeru registrirano za opravljanje kmetijske dejavnosti ali to ni potrebno in lahko v skladu s 23. členom ZKZ lahko pridobi kmetijsko zemljišče, v kolikor pač na javno objavo ni prijavljenih kupcev na podlagi uveljavljanja predkupne pravice? V kolikor se z izjavo o prejemu ponudbe prijavite na objavljeno ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije kot podjetje, ki ni registrirano za opravljanje kmetijske dejavnosti, lahko kupite naprodaj dano zemljišče le v primeru, da ste edini prejemnik ponudbe oziroma da nihče od prijavljenih potencialnih kupcev ne uveljavlja predkupne pravice po 23. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih. UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER Obisk martinovanja na Sveti Heleni je iz leta v leto večji WM Suhi zadrževalniki: tujega nočemo, svojega ne damo? V Spodnji Savinjski dolini vre zaradi načrtovane gradnje suhih zadrževalnikov - V sredo javna obravnava v Preboldu, v četrtek v Žalcu ŽALEC - O varstvu pred poplavami z gradnjo suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini poslušamo že leta in leta. Zdaj ko se je državni prostorski načrt (DPN) za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini končno znašel v javni obravnavi, pa iz posameznih občin, kmetij in drugih inštitucij dežujejo hladni tuši in opozorila, da bo četrtkova javna obravnava omenjenega DPN v Žalcu še zelo vroča. V grobem torej velja, da Savinjčani nočejo zadrževalnikov ali pa za uničenje kmetijske zemlje zaradi njih zahtevajo vsaj odškodnino. Suhi zadrževalniki so, kot pravijo strokovnjaki, najvarnejša naložba pred naraslimi vodami za Celje in predvsem Laško. Naložba, ki naj bi jo začeli graditi prihodnje leto, je ocenjena na 60 milijonov evrov. Tako naj bi ob Savinji zraslo sedem zadrževalnikov na območju od Levca do Šem- Zadrževalniki naj bi Celje varovali pred podobnimi prizori. petra, na reki Bolski pa dva, in sicer v Kaplji vasi in Trnavi. Teh devet zadrževalnikov naj bi zagotavljalo stoletno poplavno varnost. Zadrževalnik bo zadržal povprečno milijon kubičnih metrov vode. Aktivirali se bodo le v primeru visokih voda, kot so bile leta 1990, 1998 in nazadnje pred dvema letoma ... Sliši se lepo, toda praksa kaže svoje, trdijo Spodnje-savinjčani. DPN so dobili na vpogled šele ob javni razgrnitvi in se, milo rečeno, zgrozili. Za ureditev zadrževalnikov bo žrtvovanih ogromno kmetijskih zemljišč, nekateri govorijo tudi o 250 hektarjih. Med njimi tudi precej hmeljišč, slišimo opozorila iz Petrovč in Levca. Res je, da bi zadrževalniki svojo vlogo igrali le bo »stoletnih« poplavah, sicer pa bi bila na tej zemlji proizvodnja normalna, vendar bi bila v primeru izlivov in več ur stoječe vode zemljišča praktično neuporabna za nadaljnjo obdelavo. Poleg tega naj bi bilo na tem območju več specializiranih kmetij, predvsem hmeljarjev, ki so vložili ogromno denarja v proizvodnjo. O visokih, petmetrskih nasipih, ki bodo Zadrževalnik je nekakšen žep, obdan z višjimi in oja-čanimi nasipi, v katerem bi se zadrževala narasla voda. V bistvu bi (pre)visoki vodi iz Savinje in Bolske omogočili nadzorovan razliv po spodnjesavinjskih zemljiščih, s čimer bi seveda zavarovali Celje in Laško, kjer je manj oziroma sploh ni razlivnega prostora. po njihovem mnenju še kako kazili podobo pokrajine, niti ne izgubljajo besed. Ker, kot so opazili, ima Savinjska dolina menda od te poplavne varnosti bore malo. Trmasta država Kot so že pred časom za Novi tednik pojasnili na ministrstvu, so se dosedanje pripombe in predlogi občin menda nanašali na dodatno zagotavljanje varnosti ob Bolski in ureditvi potoka Ložnice, v Braslovčah pa so predlagali umestitev Žovne-škega in Braslovškega jezera v sistem zadrževanja visokih voda. Tudi v Mopu v času javnih razprav še pričakujejo dodatne predloge in pripombe, vendar, kot trdijo Spo-dnjesavinjčani, niti ena od prej podanih pripomb ni bila upoštevana. »Suhi zadrževalniki so zagotovo rana za to območje. V preteklosti smo podali veliko zahtev, kaj želimo, in pri tem bomo vztrajali. Na drugi strani imamo močnejšega partnerja - državo, ki je po eni strani neoperativna in počasna, po drugi pa trmasta in se zaveda svoje moči,« je opozoril žalski župan Janko Kos. »Res je, da se bomo v občini postavili na stran našega kmeta, ki bo imel zagotovo omejene možnosti kmetovanja. Torej: če želi država suhe zadrževalnike, naj plačuje rente ali zemljišča odkupi. Tudi občina bo zahtevala svoje. Pametno je, da čim več iztržimo, če je poseg za dolino neizbežen. Seveda bomo poslušali stroko in če je gradnja neizbežna, bomo zahtevali odgovore, kako nameravajo poplačati in kaj bo z objekti. Tudi ljudje bodo zahtevali jasne odgovore, kaj bo z njihovim premoženjem,« je bil jasen župan Kos. US, BA, foto: GrupA Veličastni pok v znamenju pusta V skladu s tradicijo evropskih karnevalskih mest so na martinovo naznanili začetek novega pustnega obdobja MOZIRJE - Mozirskim pustnakom, ki so s pokom iz topa v petek, 11. 11., ob 11.11 naznanili začetek pustnega časa, sploh ni težko - še letos so dogajanje ob pustu obarvali precej po »babje« (pust je bil 8. marca), prihodnje leto pa bodo skuhali velik kotel povolilnega golaža. V skladu z običajem evropskih karnevalskih mest se namreč pustno leto začenja na martinovo, konča pa prihodnje leto na pepelnico. Ker vo- Pustno dogajanje je znova spremljal ansambel Boj se ga, ki ves svoj repertoar menda odigra v eni minuti. V Mozirju že nekaj let razglasijo še pustno kraljico. Konkurenca, zanimanje in pritiski deklet so menda hudi, vseeno pa so na tajni seji podaljšali mandat lanski pustni kraljici Poloni I., ki je »mo-zirske gore listek«. Hudobneži so pripomnili, da sedaj predsedniku Društva pust Mozirski Marku Pre-sečniku le ne bo treba zamenjati spremljevalke - k predsedniku pač sodi samo kraljica. litev še ni, letos mozirski pustnaki svojega programa še niso podrobneje naznanili. »Se bomo pa prilagodili okoliščinam,« je svečano zagotovil pustni pisun ali, če hočete, pustno gobezdalo, Robert Klemenak. Da bodo pustne volitve speljane kot po maslu, je naznanilo že letošnje dogajanje. Lani je namreč tik pred zdajci, ko naj bi se oglasil »veličastni pok iz priložnostnega topa«, seveda top zatajil, po Mozirju pa se je namesto veličastnega poka širil smrad. Letos je bilo drugače, saj so pustni topni-čarji top pravočasno usposobili. Ker pa je 11. 11. seveda martinovo, so temu sledili tudi v Mozirju. Mar-tinovanje sicer nima dolge tradicije, nekdaj pa so bili okoliški zaselki poraščeni s trsi, ki pa so jih potem, kot v drugih zgornjesavinjskih krajih, uničile razne bolezni. Letos je vlogo krščevalca spet prevzel pustni župan Drago Poličnik, ki je pri krstu uporabil ščepec soli, da pustnakov ob uživanju žlahtne kapljice ne bi bolela glava - hudobe iz občinstva pa so kaj hitro pripomnile, da je bilo soli nekoliko premalo. URŠKA SELIŠNIK, foto: SHERPA Vodstvo mozirskega pusta s kraljico Polono in fano. Pustnaki so si po več mesecih nadeli pražnje frake, bele hlače in cilindre, manjkali pa niso niti obvezni metuljčki in šali. Namesto revnih bogati ilegalci PODČETRTEK - Ob šengenski meji, na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, ki deluje na območju več občin, ilegalnih prehodov meje skoraj ni več. Policisti so v letošnjem prvem polletju zabeležili vsega devetnajst ilegalnih prehodov meje Slovenije in Evropske unije, vendar gre predvsem za posebnost turističnega kraja. Nekoč številne ilegalne preho-dnike državne meje iz revnih držav Balkana ter Bližnjega in Srednjega vzhoda so nadomestili razmeroma bogati Evropejci. »Gre za goste v turističnih objektih, v Turistični coni Sotla, ki s pogoji za prestop meje niso zadostno seznanjeni. Za državo ter širši šengenski prostor ne predstavljajo velikega ogrožanja, zato jim zaenkrat v skladu z določili Zakona o prekrških izrekamo opozorila,« pojasnjuje namestnik komandirja šmarske policijske postaje Boštjan Pantner, ki je o varnostnem položaju poročal občinskemu svetu Podčetrtka. Gosti Term Olimia in drugih turističnih objektov si morajo namreč pred prehodom zelene šengenske meje priskrbeti turistične dovolilnice ali dovolilnice za enkratni prestop meje. BRANE JERANKO Slastna kot čokolada Za poezijo na splošno velja, da je najbolj zahtevna in zapletena jezikovna dejavnost. Stropnik jo je skušal približati otrokom tako, da pesmi vsebujejo veliko izkustveno preprostih prvin, ki v tej knjigi zažarijo na nov način. Takoj začutimo avtorjevo in otroško radoživost, hudomušnost, igrivost, optimizem, predvsem pa željo po odkrivanju in raziskovanju sveta in jezika. Ivo Stropnik je svoje delo podnaslovil Čokolada s knjigo, saj dobra knjiga nudi enako slasten užitek kot najboljša čokolada. Otroci se tako lahko »posladkajo« s pesmimi, z ugankami, grafiti in zgodbicami. Najobsežnejši je ugankarski del, ki ponuja izzive mladim nadebudnežem z domiselnimi ugankami v verzih, ki se razkrijejo ob pomoči galerije ilustriranih rešitev. V slikanici najdemo tudi pesmi, s katerimi otrok na zabaven način spoznava svet okoli sebe. Nikoli odrasle pesmi in uganke so izbor iz štirih knjižnih in treh rokopisnih zbirk Iva Stropnika. Prva dva sklopa nagovarjata najmlajše bralce. S posnemanjem zvokov iz narave, tvorjenjem novih besed na osnovi podobnosti in z drugimi besednimi domislicami ter neobičajnimi podobami vstopajo nato v otrokov svet poosebljene živali, a tudi otroci. Kot je v spremni besedi zapisala Darka Tancer Kajnih, verzi-ficirane uganke - tudi z uporabo stalnih besednih zvez in pregovorov - domiselno osvetljujejo čutila in občutke, črke abecede, možne pojave in izraze na človeškem obrazu; letne čase in tipične sezonske rekvizite; jedi in predmete, ki jih zaznavamo kot sladke, slane, kisle, grenke, dišeče ali smrdeče; umetnike in njihove rekvizite. Sledijo »ful težke« uganke za odrasle, »ki mislijo, da vse vedo«, kar seveda »niti pod razno« ne drži. V njih ne manjka kritičnih in celo ironičnih osti. V predzadnjem razdelku se razigrane dvo- ali štirivrstičnice rimajo na imena otrok, najdemo tudi repersko pesem, ki s svojo ukazovalno dikcijo zabava, provocira, lahko pa napeljuje tudi k razmisleku. V zadnjem sklopu, ubranem na temo strahu, najdemo tudi pesmi v prozi. Še vedno drži rek, da so otroci naše največje bogastvo. Pa vendar. Koliko pozornosti, časa in ljubezni jim namenimo? Se z njimi ukvarjamo, pogovarjamo, jih poslušamo? Jim dopustimo, da se učijo od nas oziroma da se mi kaj naučimo od njih? Nekateri otroci prejemajo predvsem materialne dobrine, kaj več od tega pa je že prava redkost. Otroci potrebujejo človeka, ki jim bo prisluhnil, nekoga, na katerega se lahko zanesejo. Tudi na to odgovarja knjiga Nikoli odraslih pesmi in ugank Iva Stropnika z izvirnimi in hudomušnimi ilustracijami Miha Cojhtnerja. O avtorju Ivo Stropnik (1966), Šale-čan in že dve desetletji Ve-lenjčan, je začel pesniti že v osnovni šoli, pri sedemnajstih letih je že izšla njegova prva pesniška zbirka (Zlati metulji, 1983). Po študiju slovenistike v Ljubljani je zašel v Velenje in se popolnoma zapisal literaturi: kot ustvarjalec, urednik, pobudnik in organizator uglednih prireditev ter nagrad. S številnimi književnimi projekti (Lirikonfest, Rp. Lirikon21, mednarodna Pretnarjeva nagrada ...) je obogatil in bogati velenjsko, slovensko in tudi mednarodno književno kulturo. Njegovo dosedanje, 25-le-tno literarno ustvarjanje šteje deset samostojnih pesniških zbirk za odrasle ter pet knjig za otroke in mladino. Zlasti ustvarjanje literature za najmlajše mu je vedno pomenilo ohranjanje najpristnejših in najelementarnejših vezi s sabo in svetom, predvsem pa »pobeg od ponorelega sveta«. ANDREJA PETROVIČ, voditeljica in podjetnica Knjiga namesto čokolade Krivica! Komaj leto dni sem star, pa me že trikrat pičil je komar! Jojme, kaj bo šele v stotem letu, če bodo komarji še na svetu. (Enoprstna pesem) Posebno pozornost udeležencev festivala je pritegnila predstavitev evropskega projekta I. svetovna vojna v dokumentih vsakdanjega življenja, ki jo je udeležencem prikazal Johnatan Purday. V Kamri vse več zgodb Festival Kamra se je v Celju osredotočil na nove projekte, ki so v pripravi V Osrednji knjižnici Celje so v petek izpeljali festival Kamra, med katerim so kot vsako leto ocenili doslej opravljeno delo, zlasti pa govorili o novih vsebinah, s katerimi nameravajo Kamro dopolniti, obogatiti in jo narediti še bolj uporabno. Kamra je vse bolj priljubljen spletni portal, ki ga je ustanovilo 10 osrednjih slovenskih knjižnic, od letos ga upravlja Osrednja knjižnica Celje. Njegova posebnost so domoznanske zgodbe, torej vsebine tudi splošnega in ne zgolj strokovnega zanimanja. Kot pravi pomočnica direktorja Osrednje knjižnice Celje Martina Rozman Sa-lobir, se dandanes vse več informacij seli v digitalno okolje, ki je izredno primerno, če želijo upravljavci poskrbeti za bistveno večjo dostopnost dokumentov in drugega gradiva, ki ga hranijo. »V digitalnem okolju so dokumenti na razpolago brez časovnih in prostorskih omejitev, do njih lahko dostopajo vsi, ob tem pa izvirniki niso v nevarnosti, da bi se poškodovali ali izgubili.« Posebnost Kamre pa so zgodbe. »To je zlasti pomembno, saj lahko posamezen dokument ali večina dokumentov iz domoznanskih zbirk nekaj pove le poznavalcu. Če je to gradivo predstavljeno skozi zgodbo, razlago, pove to vsebino tudi običajnim ljudem,« pravi Rozman Salobirjeva. V Portalu Kamra, ki je tudi član evropskega porta- la Europeana, sodeluje zdaj že več kot 120 partnerjev, ki so jih povabili k soustvarjanju domoznanskih zgodb ustanovitelji. Doslej so v Kamri predstavili že več kot 90 zbirk, pravi urednik portala Robert Ožura. »Sodelovanje vseh organizacij in partnerjev prinaša odlične sadove, nove zgodbe, raste pa tudi število ogledov strani. Leta 1990 smo imeli v Kamri 40 tisoč klikov, torej obiskov strani. Leto zatem je bilo klikov že 90 tisoč, letos pa do 1. novembra že kar 270 tisoč.« Cilj letošnjega festivala Kamra je bil zlasti v razpravi, kako vsebine portala še dopolniti. Največ zanimanja je požela predstavitev I. svetovne vojne na portalu in ob tem predstavitev evropskega projekta Prva svetovna vojna v dokumentih vsakdanjega življenja, ki so ga v partnerstvu za portal Europeana izpeljali Angleži in Francozi, v akciji pa zbrali in dokumentirali izredno veliko število dokumentov in predmetov, ki so v zasebni lasti. Podoben projekt želijo zdaj izpeljati tudi v portalu Kamra, a bodo potrebne temeljite priprave in oblikovanje strokovnih timov, ki bodo lahko prinešene dokumente takoj skenira-li, predmete pa fotografirali in tako ustvarili še eno podobo I. svetovne vojne na naših tleh, tokrat skozi dokumente in predmete, ki so v zasebni lasti. BRST Foto: GrupA Igra svetlobe in teme Gostovanje ljubiteljskih gledališčnikov iz Dobrove pri Ljubljani na letošnjih devetnajstih Novačanovih gledaliških srečanjih na odru kulturnega doma v Trnovljah je dodobra nasmejalo občinstvo s simpatično Črno komedijo Petra Shafferja, ki jo je na oder postavil njihov režiser Franci Končan. Črno komedijo, ki v uprizoritvenem trenutku v marsičem odstopa od standardnih, so gostje iz Dobrove pri Ljubljani odigrali izjemno suvereno - tako z odlično ansambelsko igro kot tudi s kreacijo posameznih likov in kar je pri tej predstavi, ki odrsko obrnjeno ponazarja menjavo luči in teme, še bolj pomembno, z izrednim obvladovanjem gledališkega prostora. Črna komedija je bila v letošnjem programu Novačanovih gledaliških srečanj četrta tekmovalna predstava, ki jo ocenjuje občinstvo. Komisija občinstva je za igralko večera izbrala Vesno Cestnik Tehovnik, ki ji je svojo sliko podaril slikar Zdravko Avbreht. Novačanova gledlaiška srečanja se bodo na odru kulturnega doma v Trnovljah nadaljevala naslednji petek z zadnjo tekmovalno predstavo Vstajenje Jožefa Švejka gostov iz Visokega pri Kranju, zaključila pa se bodo v soboto s predstavo domačega ansambla Prav poseben par in razglasitvijo najboljše gostujoče predstave po oceni občinstva. ŽB Koncert za pokušino Tako bi lahko najbolj na kratko opisali koncert, ki ga je v sredo v prenovljeni dvorani glasbene šole v Celju izpeljal pod naslovom 30 minut zborovske glasbe Moški komorni zbor Celje z gosti, Mešanim komornim pevskim zborom Trbovlje. »Naslov koncerta zveni kot kak instant. Toda, živimo v času, ko si vzamemo zelo malo časa. Tudi s tem naslovom in res kratkim koncertom smo hoteli pritegniti občinstvo in hkrati povedati, da koncert ne bo vzel preveč časa,« pravi umetniški vodja zasedbe David Preložnik. Celjani so suvereno odpeli nekaj del slovenskih skladateljev, gostje iz Trbovelj, ki so s svojim nastopom vrnili lansko gostovanje Komornega moškega zbora Celja pri njih, so posegli tudi po tuji pevski literaturi. A tokratni koncert še ni bil letni pregled dela v celjskem zboru. Za 9. december že napovedujejo nov koncert. Predstavili se bodo skupaj s fantovsko zasedbo dijakov Gimnazije Celje - Center FaVoZa in to na četrtem Jožefovem večeru v cerkvi sv. Jožefa. »Sicer pa je zbor v odlični pevski kondiciji. Po številu smo sicer res bolj komorni. 20 pevcev ima zdaj zbor in vsi se trudimo, da še naprej delujemo v neki tradiciji, ki jo je zbor ustvaril v minulih letih delovanja,« pravi Preložnik. BS Poševni dialog z Almo Performans v okviru razstave Podobe v nastajanju ponudil nov pogled na Almo M. Karlin Ustvarjalci Poševnega dialoga z Almo M. Karlin so bili (z leve) David Čeh, Marijan Pušavec, André Guedes in Barbara Vidovič. Pod celjskim stropom so v petek ustvarjalci v projektu Podobe v nastajanju, ki se te dni v Celju počasi izteka, pripravili performans Poševni dialog z Almo Karlin, ki ga je zasnoval portugalski umetnik André Guedes. Performans je enkraten, neponovljiv umetniški dogodek. Od njega tistim, ki jih na njem ni bilo, in zanamcem, z izjemo redkih dogodkov, ki jih dokumentirajo na video, ne ostane nič. In prav zato nam je lahko žal, da si je izviren pogled na Almo pod celjskim stropom ogledalo skromno število obiskovalcev. Z odlomki iz Alminih besedil, ki jih je izbral Marijan Pušavec in ki sta jih prepričljivo interpretirala igralca Barbara Vidovič in David Čeh ob izvirni glasbi Ursule Bogner, je bil to namreč besedno, likovno in glasbeno drugačen pogled na Almo Karlin. Pogled tujca, ki so se ga Almi-no potovanje okoli sveta in zapisi, predmeti ter življenje te celjske umetnice in posebnice dotaknili na drugačen, a prepričljiv način. »Spremljajoče dogodke ob razstavi si je zamislil gostujoči španski kustos Juan de Nieves. Tokratni poševni pogled na Almo skuša skozi oči tujca, Portugalca Andréa Guedesa, ki do prihoda v Celje Alme ni poznal, pokazati njegov nov, oseben pogled na to slovito svetovno popotnico, pisateljico in teo- zofinjo. Ogrel se je zanjo, za format njene osebnosti in za njeno potovanje okoli sveta. S prikazom v lokalnem muzeju je njeno podobo in delo skušal razširiti z globalnim pogledom - s spomini na njeno potovanje po svetu, s predmeti, ki jih je prinesla v Celje in s tem soočiti lokalno in globalno,« pravi Pušavec. Performans se je dogajal skozi izvirno glasbo in premišljeno improvizirano projekcijo razglednic, slik in predmetov iz Almine zbirke, sinhrono s folij na dveh dia-skopih. Nastalo je nekakšno sobivanje svetov, domačega in globalnega, materialnega in duhovnega, kakor smo jih razbrali iz izbranih predmetov muzejske zbirke in predmetov, ki jih je na osemletnem potovanju okoli sveta nabrala Alma M. Karlin. Piko na i so dodali skrbno izbrani citati iz njenih del, tako iz tistih, ki so nastala na njenem slovitem popotovanju, kot iz onih, ki segajo na področje teozofije in v njene domače kraje. V spominu ostaja citat, ki jo morda najbolje označu- je: »Kar še bo, bo, a preživela bom svobodno ...«. Morda je prav ta projekt še najbolje pokazal, kam je ciljal celotni projekt Podobe v nastajanju. Dogajal se je v muzeju, prav v muzejih pa naj bi prostor za svoje ustvarjanje iskali tudi sodobni umetniki. Združil je lokalno in globalno, bese- do, zvok in sliko. Miselni svet umetnika iz tujine in lokalno okolje, ki je skozi podobe, zbirke, predmete in fotografije znamenite Ce-ljanke prav tako riše odnos med globalnim (pot okoli sveta) in lokalnim (okolje v katerem je živela). BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Bolj dramatično od drame Kulturno umetniško društvo Galliarda je v soboto zvečer v veliki dvorani Celjskega doma s koncertom Včeraj, danes, jutri zaokrožilo desetletje svojega delovanja. Z dovršenim nastopom so ustvarili pristno srednjeveško vzdušje, ki je občinstvo popeljalo daleč nazaj v čas evropskih dvorov. Galliarda je celjska umetniška skupina, ki si prizadeva za obujanje in ohranjanje starinskih plesov in glasbe srednjeveških dvornih mojstrov. Pod koreografskim in režijskim vodstvom predsednice društva Milanke Kralj, ki je leta 2001 skupaj z Zoranom Mirčeto ustanovila skupino, je ena redkih tovrstnih kulturno umetniških skupin na Slovenskem. Vsako leto pripravijo letni koncert, ki ga popestrijo z dramskim delom. Ponosni so na igro Zaljubljeni grofič avtorja Gojka Jevšenaka, ki govori o trikotniku Veronike, Friderika in grofa Hermana. Pripravili so dve igri avtorice Tanje Kastelic - Moč razkriva človeka in Kraljevska vrtnica. Zadnji dve leti pa so občinstvo nasmejali s komedijo Vražji vitezi, ki so jo med drugim predstavili na Celjskem gradu. »Gostujemo tudi v tujini. Dvakrat smo se že udeležili krakovskega festivala, se tam tudi izobraževali in zbirali gradivo za naše delo,« je razlagala predsednica društva. Na sobotnem slavnostnem koncertu so kronološko predstavili odlomke iz njihovih najbolj odmevnih iger, ki so jih prepletli s plesom in pesmijo. Prizore je povezoval grajski pisar in kronist Jože Grobler. Celjska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je štirim članom podelila jubilejna priznanja za dolgoletno delo. Marija Mojca Peganc in Andrej Kastelic sta dobila bronasti priznanji, srebrni pa Milanka Kralj in Lavra Končnik Perpar. Po končanem nastopu so kmečke žene iz Savinjske doline na skupnem druženju vse nastopajoče in obiskovalce razveselile z domačimi dobrotami. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA »Življenje Zorka Simčiča in njegove generacije je bolj dramatično od vsake drame,« je na Mohorskem večeru v Celju, ki so ga posvetili 90-letnici njegovega rojstva, dejal slovenski pesnik in esejist Brane Se-negačnik. Ob tej priložnosti predsednik celjske Mohorjeve družbe, Jože Planin-šek izročil slavljencu listino o častnem članstvu najstarejše slovenske knjižne založbe. Z Mohorskim večerom v Celju so v Sloveniji začeli praznovanje visoke obletnice pisatelja, pesnika in dramatika, akademika Zorka Simčiča. Na dan Mohorskega večera, ki bo ponovljen v Ljubljani, je izšel peti ponatis Simčičeve drame Zgodaj dopolnjena mladost. Drama v Sloveniji še ni bila uprizorjena, zato sta med Mohorskim večerom ljubljanska dramska igralca Nina Ivanič in Zvone Hribar predstavila njen daljši odlomek. »V tem trenutku sem sredi dela,« je pripovedoval v Domu sv. Jožefa 90-letni Simčič, »čez približno tri tedne bo izšel še moj roman, ki sem ga začel pisati v argentinskem zdomstvu.« Nov roman na štiristo straneh ter z naslovom Poslednji deseti brat opisuje v slovenski literaturi pogost motiv desetništva. Begunci, ki jih je srečeval med polstoletnim bivanjem v Južni Ameriki ter po Evropi, so se mu zdeli podobni desetim bratom: »Po neki čudni usodi si žrtvovan, da moraš iti v svet.« Zorko Simčič se je prav tako izkazal kot otroški pesnik, zato so na Mohorskem večeru člani Ljubiteljskega gledališča Teharje predstavili njegovo otroško poezijo. Za 90-letnico so mu posebej čestitali, saj je eno od njegovih del, ki so ga uprizorili, doživelo - s petimi igralskimi ekipami - kar sedemdeset ponovitev. BRANE JERANKO Foto: TimE Prizor iz predstave na sobotnem koncertu v Celjskem domu Včeraj, danes, jutri KUD Galliarda s predstavo zaokrožila 10-letnico delovanja Z Mohorskega večera v Celju ob počastitvi 90-letnice akademika, književnika Zorka Simčiča (na fotografiji na desni strani) med pogovorom z literarnim zgodovinarjem, Francetom Pibernikom. Badminton iz Badmintona Zima je že potrkala na vrata, zato se moramo tudi pri rekreaciji prilagoditi vremenskim razmeram. Badminton je prvotno dvoranski šport, a ga lahko v lepem in nevetrov-nem vremenu igramo tudi zunaj. Ko sem pomislila na badminton, mi je najprej prišla na misel beseda iz otroštva »badminGton«. Takrat se nam je to zdelo nekaj povsem normalnega, da se ta šport tako imenuje, in vse prevečkrat opažam, da to besedo marsikateri moj vrstnik še danes uporablja. A danes se bomo posvetili športu in ne besedoslovju. Žogica leti tudi do 300 km/h Badminton je podoben tenisu, a le zaradi loparja in dveh oziroma štirih igralcev. Od tenisa ga ločijo tudi velikost igrišča, žogice, loparji in tudi popularnost. Prav tako ni enostaven šport, kot se morda zdi na prvi pogled. Poleg hitrosti namreč zahteva reflekse, vzdržljivost, eksplozivno gibanje. Potrebni so tudi predvidevanje nasprotnikovih potez, večkraten tek nazaj, hitre reakcije in in- tenzivno spremljanje žogice, ki pri profesionalnem igranju ob nekaterih udarcih v prvih metrih doseže hitrost tudi do 300 km/h. Rekreativcem torej omogoča ta zvrst odlično obliko gibanja, kjer so vključene vse mišice telesa, prav tako športniki izboljšajo motorične sposobnosti. Primeren je za vse ljudi vseh starosti, s predznanjem ali brez, saj zanj niso potrebne posebne sposobnosti in znanje. Tekmovanje zahteva psihično pripravljenost »Tekmovalni badminton je precej zahteven, sploh ker zahteva veliko tehnike, hitrega gibanja,« pove profesionalna badmintonistka Maja Tvrdy, ki še dodaja, da je ta šport tudi psihično zahteven. »Za rekreativne športnike priporočam to igro, ne le zato, ker jo sama obožujem, temveč ker ga lahko igrajo sproščeno in brez velikega telesnega napora, obenem pa še porabijo veliko kalorij,« pravi udeleženka olimpijskih iger v Pekingu. Zgodovina badmintona v Badmintonu Če pogledamo 2000 let nazaj, vidimo, da so še pred pojavom badmintona, kot ga poznamo danes, obstajale igre, kjer so uporabljali manjše sploščene lesene deske in manjše lesene žogice, v katere so bila zapičena peresa. Da se ta igra imenuje, tako kot se, je zaslužen nek angleški vojvoda, ki je na svojem dvorcu Badminton leta 1872 predstavil igro »poona«, ki so jo iz Indije prinesli angleški oficirji. Igra je postajala vse bolj popularna in 20 let kasneje je bila v Angliji ustanovljena prva badmintonska zveza. Leta 1899 je bilo organizirano prvo tekmovanje All England Championship, ki med badmintonisti pomeni to, kar tenisačem predstavlja Wimbledon. Beachminton, speedminton in blackminton Tvrdyjeva je pri 27 letih že več let najuspešnejša slovenska igralka badmintona in morda jo bomo kdaj videli tudi pri igri beachmintona in speedmintona. To sta igri, ki sta se razvili šele pred dobrim desetletjem, a še to zaradi komercialnih potreb. Pri bea-chmintonu, kot že ime pove, gre za igro na pesku oziroma na peščenih plažah, žogica pa je težja zaradi igranja na prostem. Prav tako se lahko na prostem igra speedminton, kjer se uporablja lopar, podoben tistemu za squash, žogica pa ni občutljiva na veter. Pri blackmintonu pa nam prav tako že ime samo pove, da gre 18. 11 -21. 11. 2001 SMUČARSKI SEJEM za nekaj temnega, in sicer se ta igra igra v popolni temi, saj so igrišče, igralci in žogica vidni zaradi fluorescentnih barv vidnih v temi. Zdaj pa pot pod noge in v prvo dvorano, kjer se oble-čete v udobna oblačila, zavežete športne čevlje, vzamete lopar v roke (največkrat si lahko lopar tudi izposodite), izberete nasprotnika in uže-nete utrujenost, ki se vam je že zasidrala ob vse krajšem dnevu. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV Tradicionalni zimski sejem nove in rabljene smučarske opreme, sejmišče Golovec, hala A, info: Smučarsko društvo Snežak Celje 19. 11.2011 TEK Zimske krog v Velenju info: Atletski klub Velenje, 03 891 90 30 21. 11. 2011 DNEVI ZDRAVJA Športno društvo Gaberje, 03 4930 393 Človek, ki je vedno pripravljen pomagati Stane Štefanec se s prostovoljstvom ukvarja že več desetletij Živimo v času, ko so materialne vrednote pomembnejše kot kadar koli prej. Večina ljudi hlasta po čim večjem premoženju, ne glede na to, da ga za dostojno življenje sploh ne potrebuje. Na žalost so na drugi strani ljudje, ki zaradi različnih življenjskih zgodb preprosto ne premorejo osnovnih dobrin. Veliko bogatašev se loteva strah, kako zavarovati svoje imetje. Stanetu Štefancu se kljub ogromnemu bogastvu tega ni treba bati. Bogati iz dneva v dan, ko s svojimi plemenitimi dejanji pomaga okoliškemu prebivalstvu, ki v teh težkih časih še posebej potrebuje pomoč. Stane Štefanec iz Štor se s prostovoljstvom ukvarja že več desetletij. Njegova žena je pred upokojitvijo opravljala delo patronažne sestre. Občasno se ji je mož pridružil pri delu. Težko življenje nekaterih ljudi sta ga tako pretresla, da jim je želel pomagati. »Za svoje življenje imam sredstev in denarja dovolj. Več kot toliko, kolikor pojem in popijem, ne rabim,« je pripovedoval širokosrčni Štorovčan. Njegovo dobrodelno udejstvovanje se je še povečalo, ko je pred leti neupravičeno izgubil službo. Prav s humanitarnostjo se je zopet pobral in sestavil nazaj svoje življenje. Včasih dovolj le topla beseda Njegova pomoč obsega zbiranje še uporabnih stvari, ki jih ljudje ne potrebujejo več. Zaradi širokega kroga znancev mu pridobivanje še uporabnih odsluženih stvari ne pomeni problema. Zatakne se pri shranjevanju, saj njegova mala garaža, ki služi kot skladišče, nemalokrat poka po šivih: »Pride čas, ko se nabere ogromno robe, ki potrebuje začasni prostor, dokler ne najdem najprimernejšega lastnika.« Stane Štefanec s svojim velikim srcem ne pomaga ljudem le z materialnimi dobrinami. »Sosed je brez kakršne koli volje do življenja obležal v postelji. Z obiskovanjem in vzpodbujanjem sem mu pomagal nazaj pridobiti kondicijo in življenjsko voljo. Največje zadovoljstvo sem začutil, ko me je gospod čisto sam prišel obiskat in se mi zahvalil,« je s solznimi očmi Štefanec zaupal eno od mnogih presunljivih zgodb. Zdaj tudi Rdeči križ Štore? Štefanec danes želi humanitarno udejstvovanje nadgraditi in tudi pravno urediti. Mestni odbor Rdečega križa Celje mu je z odprtimi rokami ponudil pomoč pri ustanovitvi Krajevne organizacije Rdečega križa Štore. Kljub plemenitim namenom, je predlog pri Občini Štore naletel na gluha ušesa. Prišlo je tako daleč, da je bil Rdeči križ Celje pripravljen podružnico ustanoviti kar mimo občine. Na srečo se tej kar nekaj časa trajajoči zgodbi le obeta srečen konec, saj naj bi v dobrem tednu Štore le dobile podružnico Rdečega križa Celje. ŠPELA OŽIR Foto: Sherpa Garaža, ki služi kot skladišče, nemalokrat poka po šivih. Koncert se je končal razglašeno, a radostno - Zemlja pleše so zapeli vsi sodelujoči pa še občinstvo zraven. Ko Zemlja zapleše Slavnostni koncert Barbare Celjske je bil nostalgičen glasbeni in imeniten družabni dogodek Naravnost sijal je na druženju po koncertu legendarni celjski prvi Kajuhovec Jože Zupančič. Kar ni se mogel odlepiti od »svoje« zlate maturantke Nuške Drašček in tudi ona je prav veselo klepetala z njim. O časih, ko jo je kot ravnatelj prepričeval, naj vendar že pusti to srednjo šolo in odide v Francijo na študij petja. Na koncertu se je za prejeto pomoč celjskih rotarij-cev, ki so mu pomagali v nesreči, prijazno zahvalil tudi Daniel Pavlinec. Ko je izgubil nogo, se zanj življenje ni končalo. »Z novo nogo sem zadovoljen, služi mi. Akcija pa je izjemno lepo uspela. Zbrali smo celo nekaj več denarja, kot sem ga potreboval. Ta višek smo nakazali v dobrodelne namene.« Celjski rotarijci so v četrtek izpeljali že peti dobrodelni koncert Barbare Celjske, ki so ga to pot posvetili zlatemu obdobju slovenske popevke. Četudi dvorana Celjskega doma ni bila povsem polna, so z nastopi Ani Frece, Boštjana Korošca, Monike Pučelj, Okteta 9, Anike Horvat, Lada Le-skovarja, Nuške Drašček in otroškega pevskega zbora druge osnovne šole Celje pod vodstvom Andreje Vahen pripravili nepozaben, edinstven večer. Rotarijski koncerti so dobrodelni. Z donacijami in vstopnino so to pot zbrali nekaj več kot 4 tisoč evrov, ki so jih, je povedal sedanji predsednik kluba Marko Brezigar, namenili zagotavljanju toplih obrokov učencem iz socialno šibkejših družin z II. in osnovne šole Frana Kranjca, del pa je šel v štipendijski sklad za nadarjene študente. Večer, v katerem smo kar trikrat slišali uspešnico Zemlja pleše, ob njej pa še druge večne slovenske zi-mzelenčke, kot so Orion, V Ljubljano, Med iskrenimi ljudmi, Ko gre tvoja pot od tod, Vrača se pomlad, Ne čakaj na maj, Ura brez kazalcev, Na deževen dan, Zlati prah imaš v očeh, Vozi me vlak v daljave in številne druge, je bil res lep. Še polepšali so ga častni gostje, veterani slovenske popevke Jure Robe-žnik, Nino Robič in Mojmir Sepe. Tudi pokvarljivo blago preživi »Res je neverjetno, da takšno pokvarljivo blago, kot so popevke, preživi 50 let. Skladbe pa so še zdaj lepe, tudi v predelavah. Naj se obnavljajo, gredo s časom naprej, zakaj ne ...« je pripovedoval Mojmir Sepe. Na koncertu se je spomnil, da je kot 15-letnik leta 1945 prav v celjski Unionski dvorani gledal nastop Bojana Adamiča in njegovega orkestra. In se zaljubil v to glasbo. Jure Ro-bežnik se je spomnil na Bled in legendarne festivale, ki so se odvili tam. »Zdaj smo stari mušketirji, ki imamo srečo, da sploh še smo. V spominih nosim Adamiča, Atija Sossa, Majdo Sepe, Marjano Deržaj, Jožeta Privška ...« Nino Robič je, vidno ganjen obljubil, da bo še pel, a šele, ko bo starejši. In obudil spomin na leta, ko je skupaj s Sepetom in Robežnikom nastopal v tej dvorani. »Po koncertu se je spontano petje in muzi-ciranje nadaljevalo v hotelu Evropa in pogosto smo s sobotnega koncerta domov prihajali šele v ponedeljek zjutraj. Starost je zgolj v glavi, zato bom še pel. Imel sem srečo in čast, da sem lahko pel te večne popevke,« je povedal Robič. Programski vodja koncerta je bil znani Celjan, dolgoletni član revijskega orkestra RTV Slovenija in dolgoletni direktor Založbe plošč RTV Slovenija, Ivo Umek. Je bilo težko pripraviti koncert? »Ne. Na te stvari se zelo spoznam, z njimi sem živel, veliko teh skladb sem tudi sam posnel kot član revijskega orkestra. Težko je bilo napolniti dvorano in žal mi je, da so tri, štiri vrste ostale prazne. To je namreč neponovljiv koncert ob odličnem big bandu in še boljših pevcih mlajše in starejše generacije. Med mladimi moram prav izpostaviti domačinko Ani Frece, ki ima izjemen glas in stas, da ne govorim o ostalih.« Umek je dodal, da je pravzaprav čudež, da so se te popevke obdržale toliko let in da jih še zdaj znajo praktično vsi Slovenci. »Z izjemo teh popevk se je v Sloveniji toliko časa obdržalo le malo stvari. A to me ne čudi. Lepa je glasba, sijajna so besedila, odlične so harmonije ...« Nastopajoče je spremljal big band orkestra slovenske vojske, ki sta mu dirigirala Simon Dvoršak in Rudolf Strnad. Umek je povedal, da so orkester zlahka pridobili. Preprosto poklical jih je in jim predlagal, da bi šli v Celje na manevre. Piko na i večeru so postavili vsi nastopajoči, ki so ob koncu, razglašeno, a radostno že tretjič ta večer, a tokrat skupaj z občinstvom zapeli nepozabno Zemlja pleše. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Legende so sijale in klepetale - z leve Mojmir Sepe, Ivo Umek, Lado Leskovar, Jure Robežnik in Nino Robič. Miran Gracer, Štefan Jug in Marko Brezigar, ki je obleko dopolnil še s častno verigo predsednika rotarijskega kluba Barbare Celjske, so v koncertu uživali, prav nič pa se niso »šparali« tudi na druženju. Gracer je (s svojim bratom Romanom, ki je tokrat »ko-mandiral« v ozadju) velik ljubitelj žlahtne kapljice in izborne kulinarike. Jug prav nič ne zaostaja, Brezigar pa je, kljub temu da je že v pokoju, še vedno mladostno razigran. Rotarijca sta tudi Bojan Cvelfar (levo) in Branko Go-ropevšek. Cvelfar, ki je nekoč vodil celjski zgodovinski arhiv, zdaj vodi ljubljanskega in vsak dan podira hitrostne rekorde pri vožnji z domače Hudinje na delo v »močvirju«. Goropevšek pa prve sive lase dobiva s celjskimi nogometaši. Postal je namreč predsednik kluba, ki izgublja tekme v sodniških podaljških. Vsi borci Sankakuja s trenerji ter z vestnimi organizatoricami zaključnega turnirja, evropskimi klubskimi prvakinjami. Judo klub z Lopate vladar tudi pri moških! Fabjan: »Prvič, zadnjič in nikoli več.« - Šampioni so pospravljali Judoisti celjskega Zdežele Sankakuja so državni prvaki. Uspel jim je nenadejan uspeh, z mladimi domačimi tekmovalci, z nezvezdniško ekipo, ki jo je pod nadzorom Marjana Fabjana zelo uspešno vodil Igor Trbovc. Zaključni turnir je bil v soboto v dvorani Šolskega centra Celje, gostiteljem, ki so ligaško tekmovanje zaključili na vodilnem položaju, se je pred 300 gledalci zapletlo v polfinalu proti Šiški. Polfinalni triler Prepričljivo sta sprva slavila Matjaž Trbovc in Roki Dra-kšič, nato pa so Ljubljančani povedli s 3:2. Za preboj v finale sta z zmagama poskrbela Beno Lah in Vito Dragič. V boju za prvo mesto so Celjani proti bistriškemu Impolu povedli s 3:0, ko je zmagal Tadej Zala-znik, njegov brat Andrej pa je izvlekel remi, kar je praktično že pomenilo prvo mesto, kajti prve tri borbe so se zaključile predčasno. Z zmago pa je naslov potrdil Miha Žgank (nad Celjanom Denisom Imamo-vičem) in začelo se je veliko veselje. Zanimivo je, da so za organizacijo prireditve poskrbele celjske judoistke, bivše evropske klubske prvakinje, Urška Žolnir, Lucija Polavder, Petra Nareks in drugi. Alfa in omega Sankakuja Marjan Fabjan je dejal: »Čeprav sem pričakoval zmagoslavje, sem vseeno zelo vesel. Trikrat smo bili prvi, prvič, zadnjič in nikoli več. Delam zgolj za svoj >gušt<. Nam je v zadovoljstvo, toda nič drugega nas ne doleti. Imeli smo visoke stroške s prevozi v ligaškem delu, pa s plačili sodnikov. Nagrajeni pa nismo nič. Dekleta so bila celo evropske prvakinje, toda prejemali smo le čestitke. Vlagamo ogromno truda. Tribuna v Celju je bila polna, toda pričakoval sem nekaj obrazov, ki jih ni bilo.« Dosežek je težko primerljiv s preostalimi. »Po osamosvojitvi sem tekmoval za Judo sekcijo Ostrožno in naslov se nam je izmuznil iz rok, potem ko smo proti Im-polu v finalu vodili s 3:0. Nato smo izgubili vse borbe, tudi samemu mi ni uspelo zmagati. Pravkar osvojena lovorika bo šla v najbolj cenjeno vitrino. Po vseh medaljah na velikih tekmovanjih so našemu klubu očitali, da se ukvarjamo samo z ženskim judom. Zdaj njih sprašujem, kdo pa dela v moškem judu, če imamo mi po njihovih besedah zgolj uspešne tekmovalke. Fantje bi si zaslužili, da nastopijo v evropskem pokalu. Morda se ga bomo udeležili. Za lastno zadovoljstvo ...« Pohvalil je trenerja Igorja Trbovca; »Fabi« zelo redko hvali. Sen postal resničnost Celjski judoisti so bili nazadnje državni prvaki leta 1996, ekipa kluba Ivo Reya. Sankaku pa je do naslova v odličnem vzdušju popeljal Igor Trbovc: »Odločilo je srce moštva. Naš Bržkone odločilni trenutek celotnega turnirja, zmaga Bena Laha v polfinalu! kolektivni duh je izjemno močan. V polfinalu je tehtnico proti na papirju boljšemu tekmecu prevesil Beno Lah. Ligaško tekmovanje je zelo utrujajoče, predvsem za judoiste, ki se udeležujejo tekem v tujini. Zato bomo v prihodnji sezoni našo ekipo pomladili.« Matjaž Trbovc in Roki Drakšič sta edina dobila obe borbi, Trbovc je za ipon v polfinalu potreboval 37 sekund, v finalu 38: »V prejšnji sezoni sva z Rokijem nastopala za Impol, pred tekočo pa sva ostala v matičnem klubu, dobili smo okrepitev v kategoriji nad 100 kilogramov in uvideli smo, da lahko merimo zelo visoko. Na srečo smo našo prevlado potrdili tudi na final - fouru.« Matjaž Trbovc je bil na tatamiju skupno manj kot poldrugo minuto. Trbovc bo danes odpotoval v Rusijo na EP za mlajše člane, kjer si obeta odmevno uvrstitev, tako kot tudi Tina Trstenjak, medtem ko bo izkušnje nabirala Urška Gračner. Roki Drakšič je oba dvoboja odločil že v drugi minuti in nato goreče vzpodbujal soborce: »Bilo je napeto, sploh za tiste, ki smo svoje delo že opravili. Ko opazuješ, je še težje, saj nimaš vpliva. Prava ekipa smo, če je kdo storil napako, jo je drug skušal popraviti.« Celjani so viseli na nitki v polfina-lu, vse svoje znanje je nato proti izkušenemu nasprotniku Ovijaču moral prikazati Beno Lah, ki je zaostajal, potem pa mu je uspela imenitna akcija: »Čeprav je bila Šiška četrta po rednem delu, nas to ni zavedlo. Pričakovali smo trd in neizprosen boj. V predzadnji borbi sem moral zmagati, potem ko sem okreval po poškodbi, izpahu palca na nogi in zlomu v sklepu. V enem mesecu mi je to uspelo s pomočjo fizioterapevta Mateja.« Junija je Lah postal evropski prvak v ju - jitsu. Fantje z Lopate (z dežele) so torej najboljši judo borci v državi. Vsi gledalci so zapustili dvorano, šampioni pa svojega dela še niso zaključili. »Takole je. Če bi izgubili, bi vse vi pospravili. Tako pa bomo me, le blazine znosite v kombi,« jim je razložila Urška Žolnir. Ko so pospravili vse blazine, so se odpravili k narezku, ki je ostal v VIP prostoru ... Sen Marjana Fabjana je resničnost. Tudi zato je celotna ekipa dan kasneje, v nedeljo, večerjala v gostilni. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Na tekmi svetovnega pokala na Samoi je zmagal Aljaž Sedej, nesojeni član Sankakuja. »Bolje, da je bil prijavljen za Celje, kot pa da bi nastopal za koga drugega,« je komentar nevtralnih opazovalcev. Celjanka Vlo-ra Bedeti (do 63 kg) je prav tako zmagala na Samoi - iz Sankakuja bo prestopila k Olimpiji. V rokometr Celje - Vele Odigrana sta bila dva lokalna rokometna derbija, na obeh sta bila boljša velenjska kluba. Kot trenerja ju vodita Branko Tamše in Snežana Rodič, ki bosta ob božiču napolnila 18 let skupnega življenja. Velenjske roko-metašice so slavile v petek v slabo obiskanem Golovcu, Celjani so doživeli debakl v polni Rdeči dvorani. Branko Tamše ostaja trener Gorenja, njegov nesojeni naslednik Matjaž Tominec je vodstvu kluba dejal, da se je nesmiselno odreči tako nadarjenemu trenerju. Zaradi njega je Tominec leta 2009 na klopi Kopra izgubil boj za naslov prvaka; kaznovanega Obrva-na je Tamše nadomestil tako, da je v odločilnih trenutkih na Bonifiki v ogenj poslal Štefa-niča, Golčarja, Medveda. »Tudi za trenerja« Velenjski rokometaši so v nedeljo zgodaj vzpostavili popolno prevlado in se povzpeli na vrh prvenstvene lestvice. Vodili so že z devetimi goli razlike, ob koncu je bilo 31:26 Navduševali so s hitrostjo, ki ji celjska obramba ni bila kos, v sredini obrambnega bloka postavitve 6-0 je poleg novinca Mateja Gabra blestel Celjan Dino Bajram. Naveza Marko Bezjak - Jure Dolenec je bila izjemna, dirigent Bezjak je dosegel devet golov, kar šest v drugem polčasu: »Igramo super, zdelo se mi je, kot da smo leteli po dvorani. Z Juretom se poznava že od prej, po njegovem prihodu sva se imenitno ujela.« Navdih je bil očiten. Ali tudi zaradi podpore trenerju Tamšetu, ki so mu pripravljali zamenjavo? »Da, tudi zaradi njega smo dokazali, da en samcat poraz ne sme biti razlog za spremembe na klopi. Ne potrebujemo drugega trenerja. Hvala občinstvu za imenitno podporo,« je odgovoril Bezjak. Manjkala sta poškodovana Želj-ko Musa in Nikola Manojlovic, za katerega se je okoli dvorane šušljalo, da je podpiral trenersko menjavo. Levičarja Dolenec in Melic sta dodala l3 golov. Na drugi strani je Luka Žvižej zadel sedemkrat, organizator igre David Razgor petkrat, priigral Dvoboj Gašperja Marguča in vratarja najboljši igralec tekme. je dve sedemmetrovki: »Gorenje je prikazalo veliko boljšo igro kot Koper pred dvema tednoma v Celju. Dolgo časa smo držali priključek, sredi drugega polčasa pa se nam je pripetil popoln mrk in poraz je bil neizbežen.« Domači vratar Ivan Gajic je zbral 12 obramb, Dejan Perič devet. Želel zmagovati Bivši soigralci preminulega Iztoka Puca pri RK Šoštanj so Jasenki in Borutu Pucu podarili 12.600 evrov od prodanih vstopnic z derbija, ki si ga niso ogledali vsi, ki so to želeli; nekaj jih je ostalo pred dvorano. Tik pred tekmo je imel govor prvi in največji Pučev učitelj, Miro Požun, ki je pred časom priznal, da so se odnosi med njima ohladili, ko je igral v hrvaškem dresu. S časovne razdalje zdaj gleda drugače: »Iztok ni bil politik, Iztok ni bil vojak, Iztok je zgolj želel zmagovati .« Pred zadnjimi minutami so Šaleški graščaki začeli slaviti: »Jebeš Cele, Gorenje šampi-on!« Številčnejši Florijani so odvrnili: »Malo vas je, malo vas je, pi ...« Vse je bilo v mejah »normale«, le odgovorni za tekmovanje bi morali razmisliti, ali lahko med igro doni glasba iz zvočnikov. V ključnih trenutkih je uspelo zadevati Lari Hrnčič. lih derbijih nje 0:2 a Ivana Gajiča. Desno sta Nejc Poklar in Marko Bezjak (v rumenem dresu), Srbi pomagali Hrvatom Brez glavnega orožja Petkov večer v Golovcu je bil namenjen obračunu rokome-tašic Celja Celjskih mesnin in Veplasa Velenje. Nenadejano so bile boljše Velenjčanke, ki so pod vodstvom organizatorke Nives Fatkič slavile s 27:25. Trinajst minut pred koncem so imele celo prednost šestih golov. Toda Celjanke so se dvakrat približale le na gol zaostanka, obakrat pa je na drugi strani zadela Lara Hrnčič. Pri domačinkah sta bili učinkoviti le Iva Jug in Ines Amon. Njun trener Uroš Privšek je dejal: »Velenje je zmagalo zasluženo. Sodnika nista bila na ravni prikazanega na tej tekmi. Poraz lahko precej vpliva na končni vrstni red, ko se nadejamo tretjemu ali četrtemu mestu.« Trenerka Velenjčank pa je Snežana Ro-dič: »Uspelo nam je onemogočiti njihovo najmočnejše orožje, protinapade. Gledala sem številne posnetke njihovih tekem, ko so imele med 10 in 15 protinapadov, proti nam pa so jim uspeli le trije.« Celjanke in Velenjčanke si trenutno delijo šesto mesto na lestvici. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA TimE Tako blizu prvi zmagi v Jadranski ligi kot so bili košarkarji Zlatoroga proti Zagrebu v soboto, v tej sezoni še niso bili. Prvo veselje v ligi ABA so jim preprečili srbski sodniki. Napet lokalni obračun v 5. krogu 1. slovenske lige med Šentjurjem in Elektro je pripadel Šoštanj-čanom. Laščani so v tekmi 7. kroga lige ABA vodili večji del tekme, a izgubili s 86:85. Po-vedli so s 17:7, štiri minute pred koncem tekme vodili z 79:72. Zatem so gostje sprva prišli do izenačenja, potem tudi do vodstva za dve točki in obetale so se dramatične zadnje sekunde, v katerih pa je tehtnico na stran Zagreba z dvema očitnima napakama prevesila sodniška trojka iz Srbije (Maričic, Juras, Obr-kneževic). Pri prvi si je Mula-omerovic po prekršku Kasuna nad Darkom Čohadarevicem priboril žogo in met za dve točki, ki ga je zadel, sodniki pa so gostom priznali kar koš za tri točke, čeprav je bil prestop črte očiten. V zadnjem napadu pa srbska trojica ni dosodila osebne napake nad Danielom Vujasinovičem in s tem dopustila, da je zasedba Zagreba prišla do nezaslužene zmage. Delegat tekme Andrej Jelen naj bi delilce pravice opozoril, da je bil met za dve točki, a je obveljala njihova odločitev. Dolgotrajni protesti in žvižgi v dvorani Tri lilije so bili upravičeni. »Zmaga bo prišla« Pri Zlatorogu je bil najučinkovitejši izjemno razpoloženi Vladimir Panic, ki je odigral celotno tekmo in dosegel 29 točk. 17 jih je prispeval Darko Čohadarevic, 12 pa Jure Škific. Pri gostih je bil najučinkovitejši Mario Kasun (24). Trener Zlatoroga Rado Trifunovič je po tekmi, ki je bila s strani njegovih igralcev zelo dobra, dejal: »Fantom bi čestital za borbo, vztrajnost, pristop in vse kar spada zraven. O tekmi bi se dalo še razpravljati, a ne bi o tem. Sicer pa nisem zadovoljen le s skoki gostov v napadu, kar nas je morda stalo zmage, ničesar drugega igralcem ne očitam. Treba je ponavljati takšno igro na naslednjih tekmah in zmaga bo prišla.« Luka La-pornik je pripomnil: »Tokrat smo nesrečno izgubili, a na to moramo gledati pozitivno, saj smo se dvignili v igri in tako moramo nadaljevati. Proti Zagrebu smo bili večji del tekme v prednosti, imeli smo priložnost za zmago, a ni se izteklo tako, kot smo si želeli. V zaključku tekme naj bi bil sicer met za dve točki, ko so se sodniki odločili, da je šlo za tri, potem še prekršek nad Vujasinovičem ... Ne moremo se zdaj ozirati na to, pomembno je, da smo prikazali pravo igro. Vzdušje v ekipi? Seveda nam ni vseeno za te poraze, a je vzdušje kljub temu v redu. Fantje se vzpodbujamo med seboj in trdo delamo.« Zla-torog bo jutri v 6. krogu DP gostoval v Mariboru pri Mes-serju, v soboto pa v 8. krogu lige ABA gostil Partizan. Elektra osvojila Hruševec Elektra se je uspela maščevati Šentjurju za poraz v finalu Natkovega memoriala. V Hruševcu je prišla do četrte letošnje zmage, ki jo je popeljala na začasno prvo mesto. Domači so 1. polčas dobili za pet točk, predvsem po zaslugi Igorja Marica, ki je že v prvih dveh četrtinah dosegel 16 točk. V nadaljevanju ga je gostujoča zasedba povsem zaustavila, dodala še uspešno igro v napadu in tekmo obrnila v svojo korist. V začetku 37. minute je povedla z 62:53 in zmagovalec je bil praktično že odločen. Čeprav so se go- stitelji zatem približali na dve točki, na koncu pa izgubili s 65:64, priložnosti za zmago niso imeli. V domačem taboru je bil z 21 točkami najuspešnejši Igor Maric, na drugi strani jih je Žiga Zagorc dosegel 13. Šoštanjčani bodo v soboto gostili Parklje, ki so presenetili Maribor in prišli do prve zmage, Šentjurčane pa čaka nov regijski derbi, na Polzeli. MITJA KNEZ Foto: SHERPA PANORAMA NOGOMET 2. SL, 13. krog: Šampion -Šenčur 0:2 (0:1), Bela krajina - Šmartno 1:3 (0:1); Obu (28), Prašnikar (56), Akamba (73), Aluminij - Dravinja 2:0 (0:0). Vrstni red: Aluminij 32, Dob, Šenčur 21, Interblock 20, Krško 19, Šmartno 16, Bela krajina, Šampion 15, Radomlje 11, Dravinja 6. 3. SL - vzhod, 13. krog: Zreče - Tromejnik 4:1 (2:0); Ma-rinšek (26), Čander (33, 48), Gašparič (79), Paloma - Kovinar 2:3 (2:1); Drobne (22), Trajkovski (51), Perpar (72). Vrstni red: Zavrč 34, Dravograd 26, Malečnik, Čarda 23, Kovinar, Zreče 20, Stojnci 19, Tromejnik, Bistrica 18, Veržej 15, Paloma 13, Odranci, Raki-čan 12, Grad 7. Štajerska liga, 13. krog: Šentjur - Tezno 0:2 (0:1), Šmarje - Pohorje 0:1 (0:1), Šoštanj - Pesnica 0:3 (0:2). Vrstni red: Šmarje, Pesnica 30, Podvinci 28, Drava, Pohorje 24, Marles hiše 22, Peca 19, Tezno 16, Šoštanj, Koroške gradnje, Krško B, Šentjur 13, Ormož 10, Poljčane 3. MALI NOGOMET 1. SL, 10. krog: Nazarje - Casino Safir 7:1 (1:0); D. Kugler (20), Metulj (27, 28, 32, 38, 39), Ortar (34), Bronx - Dobovec 2:4 (1:1); Mordej (8, 40), Stres (23, 37). Vrstni red: Dobovec 28, Litija 25, Oplast 19, Puntar 15, Nazarje 12, Bronx 10, Ajdovščina 9, Casino Safir 3. 2. SL, 5. krog: Kebelj - Velenje 1:2 (1:1). Vrstni red: Vuko 12, Slovenske gorice 11, Fra-gmat 10, Sevnica 8, Brezje, Velenje 7, Kebelj 6, Tomaž, Velike Lašče 4, Stripy 1, Benedikt 0. KOŠARKA 1. SL, 5. krog: Mercator - Rogaška 55:69; Soldo 14, Mezek 13; Tomič 16, Miljkovic 12, Šoškič 10, Strnad 9, Ambrož 7, Pešič 6, Smajlovič 4, Mi-lašinovič 3, Blesič 2, Šentjur - Elektra 64:65; Maric 21, Nelson, Ferme 10, Sebič 5, Držič 4, Pelc 2; Zagorc 13, Nuhano-vič 12, Lelic 11, Bajramlič 9, Lekič 7, Julevič 6, Horvat 5, Pajevič 2. Vrstni red: Elektra 9, Helios, Zlatorog, Šentjur, Rogaška 8, Geoplin Slovan, Hopsi 7, Maribor, Parklji 6, Mercator 5. 2. SL, 8. krog: Terme Olimia - Litija 75:76 Nova Gorica - Ko- njice 0:20. Vrstni red: Šenčur, Postojna 15, Elektro Gorenjska, Grosuplje 14, Portorož 13, Hrastnik, Branik, Medvode, Radenska Creativ, Terme Olimia 12, Konjice, Litija 10, Janče 9, Nova Gorica 2. 3. SL, 6. krog: Vrani - Nazarje 69:88. Vrstni red: Bistrica, Lastovka, Calcit 10, Krka B 9, Nazarje, Vrani, Kolpa 8, Krško, Lenart 7, Union Olim-pija B 6, Komenda 4. Jadranska liga, 7. krog: Zlatorog - Zagreb 85:86; Panic 29, Čohadarevic 17, Škific 12, Lapornik 9, Vujasinovič 7, Omič 6, Atanackovič 5; Kasun 24, Simon 19. Vrstni red: Union Olimpija 14, Cedevita, Partizan 13, Maccabi, Cibona 12, Budučnost 11, Zagreb, Široki 10, Crvena zvezda, Hemofarm 9, Krka, Radnički, Helios 8, Zlatorog 7. Jadranska liga (ž), 5. krog: Hemofarm - Athlete Celje 65:58; Čadjo 20, Stankovic 17; Trebec 19, Oblak 9, Ga-brovšek 8, Klavžar 6, Macura 5, Gajic 4, Abramovič 3, Ja-godič, Orozovic 2. Vrstni red: Partizan 12, Hemofarm 11, Čelik, Voždovac 10, Athlete, Radivoj Korac, Budučnost 9, Mladi krajišnik 8, Vojvodina, Sloboda 6. ROKOMET 1. SL, 10. krog: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 31:26 (15:13); Bezjak 9, Dolenec 7, Melic 6, Cehte 3, Šimič Gaber 2, Dujmovič, Gams 1; Žvižej 7, Razgor 5, Marguč 4, Toskic 3, Mlakar, Metličic 2, Žuran 1. Vrstni red: Gorenje 17-3, Celje 16-4, Cimos 15-5, Trimo 14-6, Maribor 11-9, Ormož, Loka, Izola 8-11, Ribnica 713, Šmartno 6-14, Krško 5-15, Krka 4-16. 1. B SL, 7. krog: Sviš - Celje Pivovarna Laško B 33:23 (16:11). Vrstni red: Sevnica 14, Sviš 12, Dol 8, Celje B, Kočevje, Škofljica 7, Grosuplje, Velika Nedelja 6, Dobova, Cerklje 5, Slovan 4, Železniki 1. 1. SL (ž), 12. krog: Celje Celjske mesnine - Velenje 25:27 (13:15). Vrstni red: Krim Mercator, Zagorje, Ptuj 14, Krka, Piran 10, Celje, Velenje 8, Ajdovščina 6, Sežana 4, Olimpi-ja, Naklo Tržič, Burja 2. ODBOJKA 1. DL, 8. krog: SIP Šempeter - Krka 1:3. Vrstni red: ACH 18, Calcit 17, Salonit 15, Astec 14, Go Volley 10, Kropa, Krka 8, Panvita 7, Maribor 4, Šempeter 1. 1. DL (ž), 6. krog: Aliansa - Luka Koper 1:3. Vrstni red: Koper 18, Aliansa 14, Vital 13, Nova Gorica 11, Puconci 7, Formis 6, Prevalje 2, Jesenice Bled 1. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 15. 11. KOŠARKA Pokal KZS, povratne tekme 4. kroga, Vransko: Vrani - Elektra, Hrastnik - Šentjur (19), Murska Sobota: Radenska Creativ - Rogaška (19.30). Sreda, 16. 11. KOŠARKA 1. SL, 6. krog, Maribor: Messer - Zlatorog (20). 1. SL (ž), 6. krog, Celje: Athlete - Triglav (18.30). ŽRK Celje Celjske mesnine Anja Polajžar V celjskem prvoligašu igra na levem krilu. 20. avgusta je dopolnila 17 let. Visoka je 170 cm ob 60 kg telesne teže, na dresu nosi štirico. Rokomet je spoznavala v Celjski rokometni šoli pri Tonetu Goršiču, po dveh letih učenja se je leta 2004 pridružila ekipi mlajših deklic B pri ŽRK Celje Celjske mesnine pod okriljem trenerke Željke Dragišič. Do letošnje sezone, ko igra za mladinke in članice, so bili njeni trenerji še Nenad Stojakovič, Vojko Prislan, Saša Čajavec, Miha Bojovič... Dijakinja 3. letnika I. gimnazije v Celju je bila državna prvakinja leta 2007 z mlajšimi deklicami A. Prej je bila dvakrat tretja z mlajšimi deklicami B, kasneje pa prav tako tretja s starejšimi deklicami (2008) in dvakrat podprva-kinja s kade-tinjami v letih 2009 in 2010. Pri njenem športu in zanimivem hobiju, pokru, se drži načela: živijo samo tisti, ki se borijo. 'de Že te celjske mesnine Elektrin Žiga Zagorc je bil prehiter za šentjurska Američana, Patricka Remberta in Travisa Nelsona. Ena deklica je le dobila lectovo srce . Martinovo, ne martinovanje! Veliko dobro pripravljenih prireditev na velik praznik v Laškem - Praznovanje kot nekoč Martinovo je v Laškem velik praznik. A ne zaradi vina, ampak predvsem zato, ker je to tudi farni praznik. Tokrat so Turistično društvo Laško, Stik Laško in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar praznovanje ob martinovem pripravili že petnajstič. Prireditve so se vrstile od petka, vrhunec pa je bila Martinova nedelja, ki so jo tradicionalno pripravili po praznični sveti maši na Aškerčevem trgu pred cerkvijo sv. Martina. Martinovo so začeli pra- tudi star običaj Ko je mošt vino znovati že v petek, na dan, ko goduje sv. Martin. Ob tej priložnosti so v goste povabili Draga Medveda in Toma Jeseničnika, ki sta v Knjižnici Laško predstavila knjigo Vinske bravure. Sobota je bila sprva pohodniško obarvana s pohodom po nekdanjih trških mejah Laškega, zvečer pa so že nakazali nedeljsko dogajanje, ko so v Kulturnem centru Laško pripravili večer V gospodarjevi kleti. Na njem se je predstavilo šestnajst skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, prikazali pa so postal. Višek dogajanja žlahtne tradicije martinovega v Laškem je sledil v nedeljo. Prijetno vzdušje na farni praznik Morda tudi zaradi lepega sončnega vremena, predvsem pa zaradi zelo dobro pripravljene prireditve je bil trg pred cerkvijo v nedeljo nabito poln. Številni obiskovalci so si po maši lahko ogledali edinstven prikaz dogajanja, kakršno je bilo na farno nedeljo v starih časih. Ko so si ljudje še vzeli čas drug za drugega in za skupnost. Skupaj so zapeli, zaplesali, noge so šle še hitreje, ko je vino ogrelo srca, malo pa so tudi prigriznili, seveda same domače dobrote. Dekleta so lahko upala na kakšno lectovo srce, a tudi sicer ni manjkalo stojnic, kjer si lahko kupil vse, kar ti je srce poželelo. In natanko tako je bilo v nedeljo v Laškem. Najprej je za pravo vzdušje poskrbela Laška pihalna godba, po stari tradiciji je zbrane pozdravil župan Franc Zdolšek in nato še nadžupnik in dekan Rok Metličar. Da je bil prikaz starih običajev praznovanja farnega praznika kar se da avtentičen, je poskrbela folklorna skupina Kulturnega društva Antona Tanca Marija Gradec, pridružili pa so se ji člani Kulturnega društva Ofirovci in koledniki iz Laškega. Martinov praznik v Laškem ni martinovanje, je poudaril podpredsednik organizacijskega odbora Vlado Marot. Ne gre namreč za neko veselico, ampak za farni praznik. V Laškem imajo martinovo. To seveda ne pomeni, da je vina manjkalo. Kot tudi ni manjkalo drugih dobrot. Za te so poskrbeli na številnih stojnicah. Pestra ponudba iz nekoč in danes Letos so jih imeli skoraj štirideset, ponudnike so morali celo zavračati. Direktorica Stika Laško in predsednica organizacijskega odbora Andreja Križnik je pojasnila, da so si želeli, da bi se na Martinovem sejmu, ki je obkrožal Aškerčev trg, predstavili le tisti s kakovostno robo, takšno, kot jo je bilo mogoče kupiti tudi včasih. In res so si obiskovalci lahko ogledali in kupili izdelke, kot so rožice iz krep papirja, medica, med, dobrote iz letca, gospodinje so prodajale pecivo in potice, veliko je bilo tudi suhe robe. Manjkali tudi niso domače salame in klobase, sir, sušene postrvi, izdelki s certifikatom Domača obrt ... Še pasti za voluharje so prodajali. Da pa vendarle ni šlo za sejem izpred toliko in toliko let in da so imeli starši tudi nekaj dela s prepričevanjem otrok, kaj kupiti in kaj ne, so bili tam tudi tisti klasični prodajalci, ki jih vidimo povsod. Od tistih morda najbolj »osovraženih« z baloni do tistih s pokovko. Sicer pa mora tudi martinovo v korak s časom ... ŠPELA KURALT Foto: TimE Bolj kot je sladko, bolj diši. Ko je vince ogrelo srce, se je še lažje plesalo. Vsaj sprva . Št. 89 - 15. november 2011 - Pohod v znamenju stoletja starih spominov Planinsko društvo Laško že enajst let novembra pripravlja pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Letos so ga združili s praznovanjem martinovega, hkrati pa so ob tem odprli novo urejeno kulturno te-matsko-turistično pot, ki so jo v Stiku Laško uredili med drugim tudi z evropskimi sredstvi. Uradno odprtje je bilo v znamenju zgodovine, saj je pohod ostanek več stoletij starega običaja. Običaj objez-denja trga so Laščam zadnjič praznovali 26. aprila 1769. Trg so objezdili v znamenje, da obhojeni prostor sodi v last tržanov. Pot j e bila precej dolga in je obsegala celotno območje Laškega, torej na obeh bregovih reke Savinje. Planinsko društvo vsako leto pripravi pohod, vendar ne po obeh bregovih, ampak sodo leto po desnem bregu, liho leto pa po levem bregu Savinje. Tokrat so se pohodniki podali po levem bregu. Prav po tem bregu je pot zaenkrat tudi urejena, označena, označene so tudi kulturne in naravne znamenitosti oziroma kulturna dediščina. Občina Laško je z odprtjem te poti dobila še drugo tematsko pot, na razpis za evropska sredstva so prijavili že ureditev tretje, Aškerčeve, poti, v pripravi imajo tudi ureditev Orionove poti, ki so jo zasnovali po knjigi patra Karla Gržana. ŠK Maketo vlaka, s katerim se je v Šmartno pripeljalo »vse živo«, so izdelovali dva tedna. Poskrbeti je bilo treba za več podrobnosti, tudi izposojo oblačil. Za pridnost so si v Paški vasi prislužili naziv naj voza. S »pavliho« v Martinovo vas V Šmartnem ob Paki so ob martinovanju proslavili jubilej železniške proge, ki je kraj povezala s svetom Jože Robida in Jože Krajnc. Strašna Jožeta torej, ki sta v domačem kraju še posebej brusila jezike. In se seveda kot železničarja prilagodila rdeči niti šmarskega martinovanja. Poleg šmarskih vinogradnikov so v Martinovi vasi nudili dobrote predstavniki vseh drugih društev. Obiskovalci so se lahko dodobra naužili, saj gostoljubni domačini poskrbijo za različne okuse in jedi. Martinovanje v Šmartnem ob Paki, ki ob prazniku zaživi v prikazu starih običajev, je imelo letos vonj po starih časih: po sopihanju vlaka, po dimu, ki se je vil med šmar-skimi vrhi, po železniških piskih in seveda po velikem vznemirjenju ... Vse to je spominjalo na leto 1891, ko je v Šmartno prisopihal prvi vlak in bistveno vplival na podobo in razvoj kraja. Od takrat je središče na progi med Celjem in Velenjem dobilo drugačno vlogo. Postaja v Šmartnem je bila poleg konjev kar nekaj časa edina vez s svetom. V Šmartno, kjer je bila prekladalna postaja, so od blizu in daleč vozili les in še marsikaj drugega iz teh koncev, seveda pa se je »na Pako«, kot še danes mnogi rečejo, pripeljala tudi kakšna novost, ki je bogatila življenje v savinj-sko-šaleških krajih. Kar nekaj solza so »videli« ti vlaki, ki so k vojakom odpeljali fante, na študij v tuje dežele mladega učenjaka ali pa kmetico, ki je v Celje peljala prodajat svoje pridelke. Šmarčani so obudili spomin na »pavliho«, vlak z lesenimi stoli in klopmi ... Kar nekaj teh utrinkov iz preteklosti smo doživeli tudi na sobotnem martinovanju, ko so v Šmartnem slavili jubilej proge, ki je del nekdanje Lavantinske železnice med Zeltwegom in Celjem. Seveda prikazi na vozovih, s katerimi so se predstavljale posamezne vaške skupnosti, niso minili brez prave gostilne, utrinkov iz kupeja ali čakalnice, obiskovalce pa je nasmejal tudi prikaz z naslovom »sami doma«, ki so ga prikazali v VS Slatine. Kot so pripovedovali, sta ata in mama odšla na pot z vlakom, otroci pa so ostali sami in za zabavo obiskovalcem pokazali, s kakšnimi igrami so preganjali čas. Koliko ljubezni je bilo vtkane v pripravo posameznih prizorov, so govorile malenkosti. Kovček izpred prve svetovne vojne, s katerim so na pot odhajalo bodoči vojaki. 150 let stara miza, za katero so sedeli otroci. Napis Gasthaus s preloma stoletja ... »Kar nekaj volje mora biti, da se spravimo skupaj,« so priznavali sodelujoči na vozovih, oblečeni v stara oblačila, ko so prešerno, z dvignjenimi klobuki pozdravljali obiskovalce ali pa jim z vozov nudili katero od domačih dobrot. Saj končno človek še na »pavliho« ni mogel brez dobre domače klobase, kruha in seveda kozarčka rujnega, ki je doma tudi v teh koncih. Po pameti kljub dobremu vinu Letos je ta kozarček rujne-ga oziroma vinski pridelek v Šmartnem ob Paki še posebej dober, pa še veliko ga je. Kar nekaj hvale so peli društvu vinogradnikov, kjer skrbijo za izobraževanje - več znanja le pomeni lažje kletarje-nje in boljši pridelek. Seveda je predsednik Peter Kranjc le dodal, da je svoje letos naredila tudi narava. Številni obiskovalci, ki jih mraz v Martinovi vasi ni pretirano oviral, so s petjem napitnice pričakali sv. Martina, da je spremenil mošt v vino. Letos je nekoliko zamudil, ker se je menda lani le nekoliko preveč zamudil v Šmartnem. Oziroma, kot sta ugotovila Strašna Jožeta, »tudi sveti Martin ni tako svet, kot se dela«. Kot je v Šmartnem navada, so izbrali kletarja leta. Laskavi naslov je drugo leto zapored pripadel Alojzu Sle-menšku, ki ga je doletela čast, da je z zabijanjem pipe v sod krstil mlado vino. Kot je omenil Slemenšek, je več časa kot doma prebil v kleti, saj vino potrebuje veliko nege, njegov recept za kletarja leta pa se je glasil: »Veliko dobrega grozdja, dobro in vestno kle-tarjenje ter čimveč prijateljev je treba povabiti, da pohvalijo tvoje vino.« Tako se je tudi v Šmartnem poredni moštek, ki »ženskam jezike brusi, mladenkam krila dviguje, fantom nemir med nogami povzroča« in počenja še druge nečednosti, spremenil v vino. Le da so letos skoraj vsi svoje šaljive nagovore zaključili s pozivom: »Ne ga šparat, ker je dober, vendar pa po pameti.« URŠKA SELIŠNIK Foto: Grupa Obiralke hmelja so se tokrat v Šmartno pripeljale s Poljske. Malce nenavadno, toda zakonca Leskiewicz (levo), že nekaj let domačina v Šmartnem, sicer pa zdravnika v Slovenj Gradcu, v resnici prihajata s Poljske in sta pri prikazu pomagala pri ubranem petju obiralk. Plačljivi lažni alarmi Malomarnost zaposlenih tudi stane Celjski policisti so imeli v zadnjih mesecih že dvakrat akcijo v Prešernovi ulici, in sicer pred stavbo nekdanje Banke Celje. Zadnjo v sredo, o čemer smo v petek že poročali. V tem primeru je šlo za lažni alarm, kar pomeni, da se je na nek način sprožil alarm tudi na policiji, od koder na kraj pošljejo svoje ekipe. Dan kasneje, torej v četrtek, se je zgodba ponovila v Novi vasi, prav tako v prostorih banke. Ker je bilo predvsem v prvi polovici letošnjega leta na Celj skem več ropov bank in pošt, je za policijo še kako pomembno, da se odzove na takšne alarme, saj ob sprožitvi policisti še ne vedo, kaj se je sploh zgodilo. Alarm je zanje znak, da se je pripetilo nekaj sumljivega. Seveda je javnosti že znano, da so predvsem finančne ustanove, kot so banke in pošte, z alarmiranjem in klici na različne načine povezane ne le s policijo, temveč tudi z varnostnimi službami. Vendar bi natančen opis teh elektronskih povezav v javnosti lahko prinesel negativne posledice, saj bi lahko »nepridipravi« takšne podatke izkoristili. »Za nas je pomembno, da pridemo čim hitreje na kraj, saj je hitro posredovanje ključno za prijetje storilcev,« pojasnjuje vodja Operativno komunikacijskega centra Celje Božidar Pezdevšek. »V policijskih vozilih imajo naši policisti vso potrebno opremo za takšno posredovanje,« razlaga Pezdevšek. Torej tudi neprebojne jopiče in več policijskega orožja. To je bilo razvidno tudi v sredo v Celju, kjer so imeli težave z mimoidočimi, ki so iz neposredne bližine spremljali, kaj se dogaja, in se pri tem požvižgali na varnost. Če bi bilo res kaj narobe, bi lahko bila varnost teh ljudi tudi ogrožena. Kasneje se Leta 2004 se je v Celju zgodila nesreča, podobna tistim v ameriških policijskih komedijah, čeprav sta policista na nujni vožnji želela le pomagati. Po sprožitvi alarma v banki v enem od trgovskih centrov v Celju sta se tja odpeljala z utripajočimi lučmi. Na nujni vožnji sta se zaradi gneče (alarm se je sprožil okoli 14. ure, torej v največji prometni konici) odločila zapeljati na nasprotni vozni pas, saj sta razmišljala, da bosta po njem prišla do banke hitreje. Njuna odločitev ju je stala nesreče, saj sta med vožnjo po nasprotnem voznem pasu trčila v vozilo, ki je pripeljalo nasproti. Za policista, ki je vozil, so kolegi po tej nesreči napisali tudi predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Čigavo truplo so našli ob avtocesti? V petek dopoldne so v bližini počivališča Lopata ob avtocesti Celje-Ljubljana našli moško truplo. Identiteta še ni znana. V petek so odredili tudi sodno obdukcijo, s katero bodo ugotovili natančen vzrok smrti. Na policiji so podatke potrdili, vendar o podrobnostih ne govorijo. Tako zaenkrat še ni znano, ali so na truplu našli tudi znake nasilja. Več bo znano v prihodnjih dneh. Bo Maček ostal v Celju? Pretekli četrtek so na Vrhovnem sodišču RS odločali o predlogu odvetnikov Branka Mačka, ki mu v Celju sodijo zaradi povzročitve tragedije s tremi mrtvimi na avtocesti pri Arji vasi predlani. Njegova zagovornika sta 14. oktobra na sodni obravnavi predlagala prenos pristojnosti sojenja na drugo slovensko sodišče, ker dvomita v nepristranskost celjskih sodnikov. Na vrhovnem sodišču so odločitev o tem sprejeli že v četrtek popoldne, vendar še ni znano, kakšna je. Sklep o tem bo zdaj prejelo celjsko okrožno sodišče, ki mora nato obvestiti vse stranke v postopku. Šele nato bo znano tudi javnosti, ali bodo Mačku še naprej sodili v Celju, predvidoma bomo o tem poročali v začetku prihodnjega tedna. Kot menijo nekateri pravni strokovnjaki, s katerimi smo se neuradno pogovarjali, sojenja skoraj zagotovo ne bodo prestavili drugam. je izkazalo, da je prišlo do lažnega alarmiranja, torej da je nekdo pritisnil nekam, kamor ne bi smel, in dvignil na noge celjsko policijo. V četrtek so intervencijska vozila na nujni vožnji drvela v Novo vas, kjer naj bi nekdo od zaposlenih prav tako po nesreči »alarmiral« celjske uniformirance. »Občasno se zgodi, da dobimo na 113 telefonski klic, vendar se nihče ne oglasi, linija pa se prekine. Ko opazimo, da gre lahko za številko banke in se na naš klic nazaj ne oglasi nihče, je to lahko znak, da se tam morda kaj dogaja,« pojasnjuje Pezdevšek. Tudi takrat gredo na teren. Toda vsako posredovanje stane in če gre za malomarnost zaposlenih, ki policiste ponesreči pošljejo na teren, jim policija to seveda obračuna. Kaj preveč poceni to zagotovo ni, saj obračunajo kilometre ter čas vseh policistov, ki so v intervencijski skupini. Banka je nato dolžna te stroške plačati. Včasih se alarmi samodejno sprožijo tudi zaradi tehnične napake, vendar takrat policija posredovanja ne zaračuna, če pa bi se tehnična napaka ponavljala in s tem tudi aktiviranje policijskih enot, bi to pomenilo malomarnost podjetja, kjer se alarm sproži, saj napake ne popravi. Torej bi podjetje moralo plačati. SIMONA ŠOLINIČ foto: TimE Takole je bilo v četrtek pred banko v Novi vasi. ciiu/center Vse najboljše > Petek, 18-11. % 20:00 - 24:00 Z vlakom - v prazničnem decembru tudi 75 odstotkov ceneje! Ugodna potovanja z vlakom. Poti vlakov vodijo do številnih krajev, kjer lahko preživite nepozaben dan in pri tem ne zapravite veliko. V prazničnih decembru, ko je po Sloveniji vrsta prireditev, bodo lahko otroci do 12 let potovali s kar 75-odstotnim popustom! Pri potovanju 6 ali več otrok bodo tega popusta deležni tudi odrasli spremljevalci. Z vozovnico za vlak lahko koristite še dodatne ugodnosti. Za vas smo pripravili nekaj namigov, kam se splača v teh dneh. V praznično Ljubljano in Maribor Decembrski dnevi so idealni za obisk Ljubljane in Maribora z vlakom. V Ljubljani se začne praznično dogajanje 3. decembra. Takrat bo slovesna prireditev na Prešernovem trgu, do katerega Ljubim »komfort« vlaka Tomaž Barada, večkratni svetovni prvak v taekwondoju in kick boxu: »Vlak je zanimivo prevozno sredstvo, saj se lahko človek med vožnjo najbolj udobno naspi. Ko se vozim z avtom, namreč vedno vozim sam, na letalu pa je vse bolj utesnjeno. Ljubim >komfort< vlaka in lep razgled skozi okno.« se lahko z železniške postaje odpravite peš. Na ta dan se bodo prižgale vse lučke praznične osvetlitve, potem pa boste lahko v Ljubljani doživeli Praznični sejem (do 2. 1.), Miklavžev sejem (do 6. 12.), Miklavžev sprevod (5. 12.), Silvestrovanje in še vrsto drugih prireditev. Tudi Maribor od 2. decembra ponuja pisano dogajanje. Od prazničnih koncertov, otroških programov, darilnih sejmov do največjih jaslic v Sloveniji. Vsako leto so zanimive za obisk z vlakom tudi žive jaslice v Postojnski jami. Veliko popotnikov pa raje potuje z vlakom v toplejše obalne kraje - do Kopra, kjer so v teh dneh tudi razne prireditve. Z vozovnico do popustov v termah Z vlakom se lahko pripeljete tudi povsem do term Laško in Olimje. Vsako soboto pelje do zdravilišč iz smeri Ljubljane poseben zdraviliški vlak. Z vozov- V prazničnem decembru bodo lahko otroci do 12 let potovali s posebnim kar 75-odstotnim popustom! Pri potovanju 6 ali več otrok bodo tega popusta deležni tudi odrasli spremljevalci. Zdaj se lahko na praznično popotovanje z vlakom odpravite še ugodneje. nico za vlak ste upravičeni do dodatnih ugodnosti v termah, med drugim tudi od 20- do 50-odstotnega popusta pri kopanju. Laško in Olimje oz. Podčetrtek so tudi krasni izletniški kraji. Na zabavo v evropska mesta že za 20 evrov Večji in manjši kraji pri naših sosedih so se že novembra odeli v praznična oblačila. V adventnem času se prižge na tisoče lučk, za-diši po kuhanem vinu, s stojnic vabijo pisana darila. Če potujete v Beljak ali Gradec, priporočamo povratne vozovnice po ponudbi Regio As. Za povratno vozovnico iz Ljubljane v Beljak boste odšteli le 20 evrov, v Gradec pa 34 evrov. Do prazničnega Dunaja se lahko zapeljete iz Ljubljane za 29 evrov. Najmanj 6 oseb, ki skupaj potujejo z vlakom, lahko uveljavlja 70-odstotni popust za mlade od 15. do 20. leta, njihov spre- Z vlakom lahko obiščete tudi smučarska središča v Avstriji. Schladming leži ob glavni železniški progi Gra-dec-Salzburg. Železniška postaja St. Anton am Arlberg je izhodišče za smučarske terene St. Anton, St. Christoph, Flirsch, Schnann, Pettneu in Strengen. Tik ob železniški postaji Bad Gastein je spodnja postaja gondole na 2.250 m visok Stubnerkugel. Od tu so povezave do Kitzbuhla. Smučarski center Obertauren je skrit med vrhovi gora, a dosegljiv z vlakom. mljevalec pa potuje brezplačno. Z vlakom se splača v München, za vozovnico iz Ljubljane boste odšteli le 29 evrov. Praga obiskovalca dočaka z obilico znamenitosti, ki si jih je treba ogledati. Od 28. novembra do 8. januarja bo to češko mesto še posebej pravljično. Za vozovnico iz Ljubljane boste odšteli 39 evrov. V Beograd, ki je dobil laskavi naziv mesta z najboljšo ponudbo zabave, se boste iz Ljubljane zapeljali za 25 evrov. To je krasna izbira tudi na silvestrovo. 30. decembra bosta iz Ljubljane odpeljala dva posebna vlaka, vrnitev obeh bo 2. januarja. Budimpešta od 18. novembra do konca leta ponuja božični sejem in vrsto prireditev, madžarska prestolnica je znana kot živahen kraj tudi za silvestrovo. Vozovnica iz Ljubljane stane 29 evrov. Ker je število nizko-cenovnih vozovnic omejeno, si svojo priskrbite vsaj en mesec pred odhodom. Če potujete z vlakom, smučate ceneje! Smučarji, ki se bodo peljali z vlakom do Maribora na smučišče Pohorje, bodo na blagajni pohorske vzpenjače ob predložitvi veljavne železniške vozovnice lahko kupili dnevno ali nočno smučarsko vozovnico s 15-odstotnim popustom. Od Milinske ulice (pri železniški postaji) do pohorske vzpenja-če in nazaj je vsakih 15 minut organiziran avtobusni prevoz. Vozni red lahko pogledate na spletni strani www.marprom.si ali pokličete 080 11 16. Z vlakom se splača tudi na smučišče Kobla, z vsemi rednimi vlaki iz smeri Ljubljane, Jesenic in Nove Gorice do postaje Bohinjska Bistrica, ki je v bližini smučišča Kobla. Z veljavno vo- Nova poznanstva! Urška Toplak, Ministrstvo za pravosodje RS, mestna svetnica: »Vsak dan se iz Celja v Ljubljano vozim z vlakom. Moje življenje je veliko manj stresno, od kar to počnem. Posledično sem veliko bolj spočita in učinkovita, pa še ekološko se počutim. Na vlaku se ljudje družijo, klepetajo, tako sem spoznala veliko zanimivih ljudi in spletla mnogo poznanstev.« zovnico za vlak boste deležni 15-odstotnega popusta. Vsi, ki imajo abonentske vozovnice in kartice ugodnosti SŽ (Senior, Družinska in SŽ-Ej! KA), bodo na smučišču Stari Vrh, smučali podnevi ali ponoči kar 20 odstotkov ceneje. Vse informacije o potovanjih z vlakom dobite na spletni strani in na prodajnih mestih Slovenskih železnic ter na tel. št. 01/29-13-332 Slikanje je Vilkov konjiček še iz osnovnošolskih dni. Preden ga je posrkalo modelarstvo, je pod njegovim Okrog mini šentjurske železniške postaje se vozijo parne lokomotive najbolj prestižnih tipov evropskih in ameriških čopičem nastalo približno dvesto likovnih del. znamk. Na železnici sta bila zaposlena tako Vilkov oče kot njegov ded. Nekaj ljubezni do vlakov je očitno genetske. Indija Koromandija pri možu tisočerih talentov Vilko Cimerman iz Šentjurja je slikar, modelar, glasbenik, zbiralec in še marsikaj Hiša družine Cimerman bi lahko ostala samo še ena od lepo urejenih hiš v Hruševcu, če ne bi priložnost nanesla, da sem bila priča poplavi »oooh, aaaah, pa kaj si ti nor« vzklikov, ko so nekemu malčku razkazali hišne zaklade. Če torej kakšen otrok Vilka gleda, kot da je najmanj predsednik države, potem ste lahko prepričani, da mali ve, kdo je lastnik najlepše železnice v mestu. Vilko je po poklicu kovino-strugar. Prav nič umetniško se sicer ne sliši, ampak čut za natančnost, posluh za tisočin-ke milimetra, mu pride prav, ko se ob popoldnevih zapre v svojo domačo delavnico. V njej že desetletja nastajajo makete najlepših in najpomembnejših zgodovinskih jadrnic. Tudi Kolumbova Santa Maria je med njimi. V domačo vitrino se naseli ena na leto, odkar si je uresničil mladostno željo in si priskrbel prvi načrt. »S tem je križ. Načrti so dragi in težko dosegljivi. Eno večjih maket sem naredil tako, da sem do onemoglosti povečeval drobno risbo iz neke knjige. Podrobnosti zadnje strani pa sem našel na spletu. Moje makete so posebne zaradi tega, ker niso sestavljanke. Prav vsak delček v celoti izdelam sam. Tudi kakšna najmanjša letvica lahko vzame ure.« Ob tem se ustavimo ob stari fotografiji, ki ga prikazuje 30 let mlajšega, ko je služil vojsko v Šibeniku na patruljnem čolnu. Prav to fotografijo je posnel nek sodelavec naše medijske hiše in jo takrat tudi objavil v Novem tedniku. »Naprej vzet, ko so talente delili« Tako kot vse drugo tudi slikarije na ladijska jadra naredi lastnoročno. Morda bi bilo za običajnega kovinostrugarja ali mizarja to nekaj bolj zahtev- nega. A Vilko že iz osnovnošolskih klopi izjemno rad riše. Pred nekaj leti je v šentjurski knjižnici celo razstavljal. Preden ga je dokončno posrkalo modelarstvo, je izpod njegovega čopiča nastalo kakšnih dvesto različnih likovnih del. »Všeč mi je abstraktna motivika. Začneš z neko majhno spodbudo v sebi, ne da bi točno vedel, kam te bo delo pripeljalo. To me v slikarstvu najbolj fascinira.« Zidove v domači hiši še vedno krasijo njegova dela. Dovolj, da človek dobi vtis o talentu, ki ga sogovornik skriva. In če smo že pri različnih talentih, je Vilko menda res stal v prvi vrsti, ko so jih delili. Ob vsem, kar počne, je namreč tudi odličen glasbenik. Kot otrok je dobil prvo klavirsko harmoniko in nekaj let obiskoval glasbeno šolo. »Malo je presahnilo navdušenje za igranje, malo pa družinski proračun. Tako se je zgodilo, da je oče harmoniko prodal. Obljubil pa mi je, da bo kupil drugo, ko bodo boljši časi.« In jo je čez približno šest let tudi res. Ampak diato-nično, ker mu je bila pač bolj ljuba. Ni bilo ravno tisto, kar je imel Vilko v mislih, ampak ni zapletal. Se je pač naučil igrati še to. Pri 16 letih je že igral na »ohceti«, pri 19 letih pa je imel že ansambel. Ko otroci še sanjajo o malih lokomotivah Vse našteto je sicer sila zanimivo, vendar še zdaleč ne glavni razlog, zaradi katerega okoliški otroci spoštljivo pogledujejo k njegovi hiši. Vilko ima namreč v hiši posebno sobico za vlakce. Iz naključja, v katera pravzaprav ne verjame, se je razvila prav posebna strast. Do danes so zaradi nje v zbirki vagonov in lokomotiv tudi zelo redki primerki evropskih in ameriških parnih vlakov. Vilko se z nostalgijo spominja časov, ko so te vlakce še delali v izolskem podjetju Mehano. Take kvalitete, natančnosti in podrobnosti kitajski uvoz danes pač ne premore. »Prvi komplet sem dobil od bratranca. Čeprav je igrače napol zavrgel, je slutil, da je zanje našel pravega naslovnika.« Hči Anja je bila takrat še majhna in nekaj let je potem železnica kraljevala v njeni sobi, se vozila okrog novoletne jelke in jima krajšala skupne trenutke. Ko je deklica vlakce prerasla, jih je dokončno posvojil Vilko. Celo žena Jana se je nanje tako navezala, da jih ni mogla prepustiti pozabi kje na podstrešju. Zdaj je v posebni sobici pri njih prava maketa šentjurske železniške postaje, železniške proge v treh nivojih, vlakci z vsemi detajli z zapornicami, potniki in voznimi redi. Cela zbirka lokomotiv pa je zgolj zbirateljsko veselje. In ko pridejo malčki v to svetišče, so brez izjeme tako navdušeni, da najprej sploh ne pridejo do sape, potem pa jih je od tam praktično nemogoče odlepiti. »Nekoč sem pripeljala otroke iz razreda. Po majhnih skupinicah so se menjavali in si ogledovali vlakce. Pa kakor sem štela in preštevala, bolj mi je v predsobi eden manjkal. Tik preden me je začelo resno skrbeti, smo ga našli pri vlakih.« Namesto da bi izkoristil svoj termin, se je nalepil na zid in tiho kot miška predstavitev sanjske železnice opazoval znova in znova. In kot vsi otroci ob koncu smo se tudi mi poslovili z besedami: »Saj lahko še pridemo, ne?« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Ljubezen do ladij se je krepila tudi v vojski. Pred 30 leti je bila ta slika objavljena prav v našem časopisu, »Brez opore in razumevanja svojih deklet vsega tega ne bi mogel početi.« Vilko z ženo Jano in s hčerko ki je bil takrat še Celjski tednik. Anjo. Harmonika, ki jo je ob tem raztegnil, je stara kar 80 let. NOVI TEDNIK BRALCI POROČEVALCI 19 Druženje ob kostanju Društvo upokojencev Zreče s svojo skupino prostovoljcev, ki sodelujejo v vseslovenskem projektu Starejši za starejše, je 11. septembra pripravilo srečanje prostovoljcev celjske pokrajinske zveze. Zbralo se je več kot 170 prostovoljcev iz večine upokojenskih društev, kjer je ta oblika pomoči starejšim že zaživela. Osrednji del srečanja je bil namenjen izmenjavi izkušenj med prostovoljci. V zreški večnamenski dvorani sta jih pozdravila zreški župan Boris Podvršnik in predsednik društva upokojencev Jože Košir, ki je med drugim opozoril na številne socialne probleme pri upokojencih, ki so celo življenje trdo delali. Sicer pa je v Zrečah skupina prostovoljcev projekta Starejši za starejše neločljivo povezana s krajevno organizacijo Rdečega križa. Oboje vodi Tatjana Kotnik: »Začeli smo vsak zase, a so nas združili zahtevni časi,« je razložila. »Morda se sploh ne zavedamo, koliko dobrega naredimo z obiski osamljenih, s pomočjo tistim, ki jo potrebujejo,« sta bili enotni s koordinatorico projekta za celjsko regijo Ivanko Tofant. S konkretnimi podatki ju je dopolnila vodja projekta pri Zvezi društev upokojen- V današnjem času, ko vsak dan hitimo, se tudi na vasi sosedje vse manj družimo in poznamo. Zato sva krajanki zaselka Osre-ke, v KS Galicija, Milena Vinder in Katarina Lukež, združili moči in organizirali prvi kostanjev piknik zaselka Osreke. Zbrali smo se v soboto, 15. oktobra, pri kozolcu, ki je nekakšna vstopna točka našega zaselka, saj tudi table z označitvijo zaselka še nimamo. Zbrali smo se v zelo lepem številu. Ob polni mizi domačih dobrot, ki smo jih prinesli, ni manjkalo potic, keksov, mošta, starega vina in ja-bolčnika, pekli pa smo tudi kostanj. Res prijetno druženje s petjem starih ljudskih pesmi ob ognju se je nadaljevalo pozno v večer. Dogovorili smo se, da ne bomo čakali spet eno leto na kostanj, temveč da se bomo zbrali spet kmalu še v večjem številu, saj nam tega manjka. Mogoče že na silvestrovo. KL Srečanje prostovoljcev v Zrečah je vzorno vodila Tatjana Kotnik. Skupne ure v večnamenski dvorani so jim popestrili Ljudski pevci iz Zreč in družinska glasbena skupina kmetije Ravničan. Srečanje prostovoljcev cev Slovenije Anka Oster-man. »V Sloveniji je v projekt vključena že več kot polovica društev upokojencev. Od leta 2004 do sredine tega leta smo preko projekta sprožili pomoč 63 tisoč ljudem,« je poudarila in z nekoliko grenkobe v sicer zelo vzpodbuden nagovoru končala: »Ko vidimo, koliko je trpljenja, in ko vsem ne moremo pomagati, postajamo utrujeni.« Tudi zaradi tega so srečanja prostovoljcev pomembna in potrebna - vračajo vero, da s svojim delom vendarle spreminjajo svet. Malo po malo, korak za korakom, obisk za obiskom. MBP BRALCI FOTOGRAFIRAJO Velikanki z Alenom Takole po teži so pri Deželakovih na Lopati pri Celju zložili ogromni buči in za primerjavo dodali 16-mesečnega Alena, ki tehta šele 11 kilogramov. Največja buča ga prekaša več kot 4-krat, manjša dvakrat. Velikanke so zrasle na domačem gnojišču naše zveste bralke Marije Deželak, ki pravi, da so bile dobrodošle za noč čarovnic, ko so jih izdolbli in vanje namestili svečke. www.hisakulture.si Japonska delegacija obiskala I. gimnazijo I. gimnazija v Celju je ena redkih šol v Sloveniji, ki svojim dijakom že vrsto let ponuja tudi učenje japonskega jezika. Ker se zavedajo, da je bistven sestavni del vsakršnega pouka tujega jezika tudi poznavanje civilizacije in kulture naroda, ki mu je ta jezik ma-terni, vzdržujejo in negujejo tudi odlične odnose z japonsko ambasado v Ljubljani. Letos so tako ponovno gostili japonsko delegacijo, v kateri so bili Takeshi Munemura (prvi sekretar japonskega veleposlanika v Sloveniji), Seiko Araki Gerl (učiteljica japonskega jezika na I. gimnaziji), dr. Dejan Lavbič (predavatelj na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani), Matej Črnjavič (koordinator šolskega programa na japonskem veleposlaništvu) in Miha Babnik (uslužbenec japonskega veleposlaništva). Za I. gimnazijo v Celju je to v zadnjih štirih letih že peti diplomatski obisk (drugi japonski), v prejšnjih letih pa je šolo dvakrat obiskala delegacija s francoske ambasade in enkrat brazilska. NP Klavirski recital pianista Benjamina Govžeta ob 200. letnici rojstva skladatelja Franza Liszta Petek, 18. 11. 2011, 19.30, Narodni dom Celje Predprodaja vstopnic: Kopirnica Tomi, Gubceva 8, T: 03 49 30 500, E: kopirnica@t-2.net ali naročilo na info@hisakulture.si medijska pokrovitelja: ■ MODNI UTRINKI TERAPEVT SVETUJE Zimski modni dodatki Visoke temperature so se letos precej zavlekle v september in tudi malce v oktober. Čeprav je že večkrat kazalo, da je napočil čas zime in mraza, je sonce ponovno oddalo svojo toplotno energijo. Zdaj so temperature vendarle zdrsnile nekoliko nižje in čas je, da se oblečete in obujete topleje. V vaši garderobni omari poleg vsakdanjih oblačil zagotovo ne smejo manjkati topli modni dodatki, kot so recimo nogavice, kape, šali. Krila ali tunike lahko popestrite z debelimi modnimi nogavicami. Pri izbiri bodite drzne, uporabite takšne z vzorci, ne le klasičnih črnih ali sivih, saj so že tako oblačila pozimi temnejših barv. Če iz svoje kože preprosto ne morete in obožujete črnino, jih morda popestrite s kakšno čipko. Pokrivala lahko včasih uporabimo le za okrasek, a nas lahko v hladnih zimskih dneh prijetno grejejo. Nadenite si pletene, enobarvne, morda celo malce prevelike, ki izgledajo nekoliko pobalinsko. Za tiste elegantnejše »stylinge« pridejo v poštev kučme, bele ali črne in seveda umetne. Če vam kape niso pri srcu, si nadenite trak ali modne »slušalke«, ki pokrijejo le ušesa. Posebej si morate zavarovati vrat, ker se ob vetru in mrazu grlo hitro vname. Nadenite si šal, takšnega v različnih oblikah, velikostih, materialih in barvah. Prav tako, kot velja za pokrivala, je tudi šal modni dodatek. Morda še nekoliko bolj, saj vedno več žensk nosi šale tudi takrat, ko je topleje. Seveda pozimi uporabite tople, volnene, ki vam bodo vrat greli, pri barvah pa dajte domišljiji prosto pot in se ne obremenjujte, temveč stopite iz povprečja sivine ter si zavežite takšnega v živih barvah. Predal v omari namenite tudi rokavicam. Ali bodo te usnjene ali volnene, se odločite popolnoma same, le da bo v skladu z vašim videzom. Tudi z rokavicami se dobro založite, imejte jih v kar se da več barvah, živih, sivih ali pisanih. Poskrbite, da vas v prste in roke ne bo zeblo. AŠ Čustveno odsotna mati ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO Nenadna smrt športnika Vprašanje: Sin je športnik in redno trenira. Pred meseci je nenadoma izgubil prijatelja športnika. Umrl je iznenada. Ali so za takšen dogodek krive prevelike obremenitve ali je v ozadju lahko dedna ali kakšna druga bolezen in ali se lahko takšne dogodke predvidi? Odgovor: Na srečo je nenadna smrt pri športnikih oziramo atletih relativno redka. Ko se to zgodi, se vsi sprašujemo, ali bi se dalo to preprečiti in ali se da to tudi predvideti. Med treningi in tekmovanji so med velikimi obremenitvami pogoste različne poškodbe na sklepih, mišicah, tetivah ... Pogoste so tudi spremembe na srcu. Zato vse mednarodne športne organizacije zahtevajo redne zdravniške preglede športnikov. Med osnovne preiskave spada tudi elektro-kardiogram. Pogosto je težko ločiti med normalnim in nenormalnim izvidom, saj so spremembe, ki se pojavljajo pri športniku, posledica treninga in adaptacije srca na obremenitve. Tako se lahko zgodnji znaki podcenijo, a tudi precenijo. Za pravilno oceno je treba kar precej specifičnega znanja o patologiji bolezni in srcu športnika. Na te spremembe vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so rasa, starost, vplivi dednosti, specifičnih oblik treninga in specifičnosti posameznega športa. Z upoštevanjem vseh teh karakteristik se zniža število napačnih interpretacij Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog na manj kot deset odstotkov. Kar je po mojem še vedno prevelik odstotek. Zahtevne preiskave So pa rezultati pregledov vse bolj zadovoljivi, saj se na zahtevo predvsem olimpijskega komiteja opravi pri športnikih tudi druge zahtevne preiskave. S temi preiskavami vse pogosteje odkrivamo prehodno atrijsko fibrilacijo (migetanje preddvorov). Vse več raziskav potrjuje, da postaja redna intenzivna fizična aktivnost samostojen dejavnik tveganja za nastanek te neprijetne aritmije, ki sicer le redko privede do nenadne smrti. Raziskave potrjujejo, da se med intenzivnim naporom preddvori povečajo. Torej da se srčna mišica raztegne. S tem se poveča število nekontroliranih utripov, povečata se tudi aktivnost živčnega spleta - vagusa - a tudi tvorba vezivnega tkiva med celicami. Poveča se število fibrogenetičnih markerjev (snovi v krvi, ki nastane- jo zaradi povečane tvorbe vezivnega tkiva), ki naj bi direktno povečevale nastajanje novih električnih signalov v srcu in s tem tudi migetanje preddvorov. Na srečo so dokazali, da so pogosto spremembe medce-lične aktivnosti prehodnega značaja in da se z zmanjšanjem obremenitev zmanjša tudi količina vezivnega tkiva med celicami, zniža pa se tudi pogostost atrijske fibrilacije. V elektrokardiogramu športnika kot tudi v Holter EG se pogosto registrirajo dodatni utripi, ki jih zaznamo kot ekstrasistole. Tudi te so le redko vzrok za smrt športnika. Nas pa opozarjajo, da moramo opraviti še dodatna testiranja in to v fazi treninga kot tudi v fazi, ko športnik vsaj dva tedna počiva in je brez športnih obremenitev. Včasih je to kar težko, saj prihajajo na preglede predvsem v fazi priprav na različna velika tekmovanja. Že s takim enostavnim posegom se športniku, ko se število ek-strasistol zmanjša, predvidi dobra prognoza. Si pa moramo za preiskave vzeti dovolj časa, zagotoviti tehnične možnosti, znanje in tudi finančna sredstva. Torej lahko zaključim: s pozorno analizo vseh podatkov lahko predvidimo marsikakšen zaplet, ga lahko celo preprečimo, a nas življenje vedno preseneča z nepredvidljivimi situacijami in zaključki. HUJŠANJE 8—12 kg mesečna Dr. PIRNAT J2/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si Vsesplošno prepričanje je, da se vezi, ki nastane med otrokom in staršem, ne da pretrgati. Ne glede na to, kaj otrok ali starš naredi, je še vedno biološka povezava. Vedno bosta otrok in starš. Vsekakor pa je možno pretrgati čustveno vez. Za mnoge je to popolnoma nerazumljivo, a se dogaja. Je zelo boleč občutek, še posebej, če je mati tista, ki ni čustveno prisotna. A vse stvari v našem življenju imajo svoj izvor. In kaj je tisto, kar opravičuje čustveno odsotno mater? Mati je srce družine, srce družinskega vzdušja, tista oseba, ki daje občutek pripadnosti, željnosti in ljubezni. Če manjka, je v družini žalostno in neugodno. Ker tega ne zna dati, izgublja stik tako z otroki kot z možem. Vsi navidezno bežijo od nje, v njej pa raste občutek, da je nihče ne potrebuje, da je popolnoma odveč, da je nihče ne mara in da je nihče ne razume. Po vsej verjetnosti tudi ona ni bila čutena od svoje mame. V njej je globoko zasidran občutek, da nikomur ni mar za njene potrebe in želje. Vse to prenaša na moža in svoje otroke, ki Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka je tudi ne razumejo, zato se ob njej ne čutijo želeni in ljubljeni. Mati po vsej verjetnosti zelo trpi, ker si ne dovoli navezati stikov s svojim otrokom, on pa od nje zaman pričakuje, kdaj se bo začela zares zanimati zanj oziroma kdaj ga bo zares začutila in videla. Mati ne želi narediti prvega koraka, otrok se ne čuti dolžnega in tako se iz dneva v dan bolj oddaljujeta in prepad med njima je vse večji, dokler se vsaj navidez zdi, da vezi ni več. Potrebe po ponovni vzpostaviti pa tudi ni. V večini primerov potem breme otrokove vzgoje in navezovanja stikov med materjo in otrokom pade na očeta. Oče lahko uredi varen dom, ven- dar v tem domu ni topline, ki jo da mati. Oče nikoli ne more zamenjati in nadomestiti materine vloge. Lahko bo za otroka naredil popolnoma vse, a pripadnosti in topline mu ne more dati. Otrok bo celo jezen nanj, ker mu ni uspelo poskrbeti za mater in je »rešiti« ter ji pomagati, da bi se počutila želeno. V tej nalogi so očetje v nemogoči situaciji, saj vse, kar naredijo, ne prinese želenega rezultata, očetovstvo v njih pa tudi ne dovoljuje, da otroka pustijo. Otroci potrebujejo oba starša in nezadovoljstvo zaradi primanjkljaja znajo odlično pokazati s svojim vedenjem. Upirali se bodo, delali vse potrebno, da bodo prebudili mater in očeta, da bodo dobili tisto, kar jim pripada, tisto, česar so vredni. Nekaterim to uspe, drugi pa celo življenje hrepenijo po občutku materine ljubezni in topline. Ne glede na to, kaj vse čuti mati in od kod vse izvirajo njena bolečina, sram in strah, je v prvi vrsti mati in njena dolžnost je, da naredi tisti prvi korak ter ona skrbi za stik z otrokom. Le njena skrita materinska narava je tista, ki lahko ponovno obnovi stik. Če nam je prav ali ne, so otroci navsezadnje rezultat naše vzgoje, truda in energije, ki smo jih vložili vanje. Nikakor pa ne igračke, ki smo jim začrtali pot, in ker se niso strinjali z nami, jih zavržemo. Izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celj NOVI TEDNIK ŠTIRINOŽCI 21 ISCEMO TOPEL DOM Štirinožce na fotografijah so odvzeli v Slovenskih Konjicah in zdaj v zavetišču Zon-zani čakajo na boljšega gospodarja. Mica je eno leto stara mešanka manjše rasti. Tudi Val je 4 mesece star manjši mešanec. DELOVNI ČAS pon.-pet.7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si Samozdravljenje priročnik za bolnike Opis simptomov in znakov 35 zdravstvenih težav, ki jih lahko zdravimo sami. Priročnik ki ga morate imeti! Priročnik vključuje priporočita glede uporabe zdravil brez recepta, galenskih izdelkov, zdravit naravnega izvora in zdravilnih rastlin ter druge napotke za odgovorno samozdravljenje. Pripravili so ga teka miški farmacevti, ki v lekarnah vsakodnevo svetujejo bolnikom. Med njimi iz Celjskih lekarn: Andreja Hohler, mag. farm., speč. Mateja Cvim Novak, mag. farm., spec. Sonja Rupret, mag. farm., spec. Mateja Kadilnik, mag. farm. Marina Urbane, mag. farm., spec. Tanja Zorin, mag. farm., spec. Mihaela Tršinar, mag. farm., spec. Knjiga je na voljo v Celjskih lekarnah Cene in Luj sta stara 4 mesece in sta mešančka manjše rasti. Uradne ure zavetišča Zon-zani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si TOREK, 15. NOVEMBER Dan bo minil pod blagimi vplivi planetarnih energij, zato lahko zajamete sapo in s polnimi pljuči užijete vse, kar se vam bo pojavilo na poti. Priložnosti bodo, lahko med njimi tudi kakšna večja, vendar vseeno previdno ... ne odločajte se za večje podvige. SREDA, 16. NOVEMBER V jutranjih urah bosta Sonce in Luna v dobrem trigonu, zato bosta ženska in moška energija v soglasju. Malce se lahko zadeve obrnejo ob sedmi uri zjutraj, ko si bosta Luna in Saturn nasprotovala z napetim kvadratom, zato velja previdnost. Ne bodite sitni. Luna bo ob 18.18 vstopila v znamenje leva, v katerem bo močno izrazila ognjeno stran narave, izpostavila tudi prodorno delovanje. Ob 19.55 bo Luna v trigonu z Uranom poskrbela za kakšno presenečenje prav posebne vrste. Pustite se presenetiti. Malce pred polnočjo napet aspekt med luni in Jupitrom svari pred nevarnostjo. Pazljivo. ČETRTEK, 17. NOVEMBER Močan vpliv strelca v kombinaciji s škorpijonom in z Luno v znamenju leva bo čudovita kombinacija, da boste dosegli, kar želite. Prav je, da ta dan ne greste z glavo skozi zid, je pa res, da boste veliko naredili, če NAPOVED boste le znali uporabljati prirojen občutek za preživetje in napredovanje. PETEK, 18 NOVEMBER V nočnih urah bo Luna v dobrem aspektu z Venero in Merkurjem poskrbela za dobro počutje. Energija bo dobra tudi podnevi, zato bo dan lahko zelo uspešen. V popoldanskih urah se bo vsemu pridružil sekstil med Luno in Uranom, ponovno bo lahko kdo poskrbel za kakšno prav prijetno presenečenje. Ob 17. uri pa bo drugače, napet kvadrat med Soncem in Luno, nastopil bo namreč lunin krajec, bo lahko povzročil kakšno zmešnjavo. V nočnih urah se bosta srečala Luna in Neptun, hujšega ne bo, pričakujete lahko zasanjanost in malce zbegan odnos do življenja. SOBOTA, 19. NOVEMBER Kmalu po polnoči bo Luna vstopila v znamenje device, zato bosta analitičnost in kritičnost močno povečani. Občutljiv bo lahko živčni sistem. V zgodnjih jutranjih urah bo Luna v dobrem aspektu s Saturnom, kar kaže predvsem na dobro počutje, kasneje pa se bo tudi Luna srečala z Marsom, kar bo odličen položaj za vse, ki bi radi urejevali kakšne zapletene odnose. Pri tem bo lahko tudi pomagal kasnejši aspekt med Luno in Merkurjem. NEDELJA, 20. NOVEMBER V jutranjih urah bosta Luna in Merkur v dobrem aspektu, zato boste notranje mirni in preudarni. V takšnem stanju boste lahko mimogrede uredili vsa nasprotja, ki so se pojavila ob preteklih vplivih. V nočnih urah bo sicer napet aspekt med Soncem in Neptunom ponovno vnašal v življenje zmedo, zmanjševal moč presoje .vendar hudega ne bo. PONEDELJEK, 21. NOVEMBER Še vedno bo opazen vpliv energij preteklega dneva, ne glede na to, da se bodo uredile tudi nekatere zmešnjave. Pomembno je, da se pokaže strpnost in dobro voljo za rešitev kakšne zapletene zadeve, ki že nekaj časa stoji ob strani. Luna in Sonce bosta v sekstilu obarvala dan nekoliko bolj resnobno. Po opoldanskem času boste lahko doživeli kakšno napetost ali celo blokado, Luna bo v kvadratu s Plutonom. Pazljivo pri odločitvah in ne zanemarjajte notranjih svaril pred nevarnostjo. Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologlnja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, ČIŠČENJE GRADBIŠČA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.11.2011; INT INVEST, GRADBENE IN OSTALE STORITVE, D.O.O., NA ZELENICI 9,3000 CELJE ČISTILKA-M/Ž; ČIŠČENJE PISARN, HOTELSKIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.11.2011; SIJAJ ČISTILNI SERVIS IN OSTALE STORITVE, DEVI-DAPFEIFER,S.P.,MEDL0G23A,3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.D.D., GORNJA BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠ0VCI MONTER VODOVODNIH NAPRAV MONTER - VARILEC - DELO V CELJU - M/Ž; IZDELAVA MONTAŽNIH SHEM IN VARILNIH DNEVNIKOV, MONTAŽA ELEKTROINŠTALACIJ IN OPREME NA OBJEKTIH, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI, MONTAŽI IN VARJENJU CEVOVODOV, STROJNE IN HIDR0-MEHANSKE OPREME, KOVINSKIH ELEMENTOV IN DRUGIH ENERGETSKIH INSTALACIJ, IZVAJANJE TLAČNIH PREIZKUSOV, PREVEZ0V, DEZINFEKCIJ VODOVODOV, SODELOVANJE PRI POSKUSNIH ZAGONIH IN ODKLANJANJU NAPAK, VODENJE GRADBENEGA DNEVNIKA.... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.11.2011; INTERNALIS, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, DM. AVČIN0VA ULICA 19,1000 LJUBLJANA ELEKTRIKAR ELEKTRIKAH - VZDRŽEVALEC - M/Ž; ELEKTR0 VZDRŽEVALNA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.11.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.D.D., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA ELEKTRIKAR ELEKTRONIK ELEKTRONIK - VZDRŽEVALEC - M/Ž; ELEKTR0 VZDRŽEVALNA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.11.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.D.D., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA BOLNIČAR BOLNIČAR NEG0VALEC, SPREMLJEVALEC- PRIPRAVNIK - M/Ž; SPREMLJA IN POMAGA PRI PREVOZU BOLNIKOV MED AMBULANTAMI, FUNKCIONALNIMI DIAGNOSTIKAMI OZ. BOLNIŠKIMI ODDELKI, ODNAŠA ODVZETE MATERIALE, ITD., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.11.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5.3000 CELJE PROMETNITEHNIK ORGANIZATOR LOGISTIKE V MEDNARODNEM CESTNEM TOVORNEM PROMETU - DISPONENT - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN NADZOR PREVOZOV, SPREMLJANJE IN VODENJE SKUPINE VOZNIKOV, SPREMLJANJE SPLETNIH BORZ NAKLAD0V, VODENJE EVIDENC, DAJANJE POROČIL DRUGA OPRAVILA PO NAVODILU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 15.12.2011; PETTY TRANSPORT D.D.D., GORNJA BISTRICA 116 C.9232 ČRENŠ0VCI STROJNITEHNIK OPERATER CNC STROJEV - M/Ž; PREVZEMA DOKUMENTACIJO (OPERACIJSKI LIST) IN IZVAJA PROGRAM OBDELAVE NA CNC LASERSKEM REZALNIKU GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM NASTAVI CNC LASERSKI REZALNIK IN PRIPRAVI CNC STROJE, ORODJA IN PRIPRAVE ZA DELO PREGLEDA PROGRAM OBDELAVE CNC PO DOKUMENTACIJI NADZORUJE IN SODELUJE PRI PRIPRAVI STROJA CNC IN ORODJA ZA DELO IPD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.11.2011; K0VIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE ELEKTROTEHNIK ENERGETIK ELEKTR0M0NTER NA TERENU - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, TER POZNAVANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.11.2011; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.D.O., NA 0T0KU1.3000CELJE ZDRAVSTVENITEHNIK ZOBOZDRAVSTVENI TEHNIK - M/Ž; POMOČ V ORDINACIJI, NEDOLOČEN ČAS, 16.11.2011; KIL KOVINE, OBDELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE, D.D.D., EFENKOVA CESTA 61,3320 VELENJE FIZIOTERAPEVT FIZIOTERAPEVT - M/Ž; PRIPRAVA IN IZVAJANJE PROGRAMOV FIZIOTERAPIJE V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE, PREVENTIVE, KURATIVE IN REHABILITACIJE, SODELOVANJE V ZDRAVSTVENO NEGOVALNEM TIMU, TESTIRANJE, OCENJEVANJE, NAČRTOVANJE, IZVAJANJE IN DOKUMENTIRANJE INDIVIDUALNE TERAPIJE, GLEDE NA POTREBE, ZDRAVSTVENO STANJE, SPOSOBNOST SODELOVANJE IN ŽEUE UPORABNIKA STORITEV, NEDOLOČEN ČAS, 16.11.2011; DOM SV.JOŽEF DUHOVNO PROSVETNI CENTER, PLEČNIKOVA ULICA 29,3000 CELJE UE LAŠKO STRUGAR STRUGAR - M/Ž; STRUGARSKA DELA, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 16.11.2011: ALUMA RADEČE. PROIZVODNJA IN TRŽENJE POLIESTERSKIH IN KOVINSKIH IZDELKOV, NIKOLAJ LJUBELŠEK, S.P., OBREŽJE 2,1433 RADEČE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK REFERENT ZA KADROVSKE IN PRAVNE ZADEVE - M/ Ž; IZVAJANJE KADROVSKE POLITIKE THERMANE, IZVAJANJE PRAVNIH AKTIVNOSTI ZA POSLOVANJE THERMANE V OKVIRIH, POSLOVNE POLITIKE THERMANE, SODELOVANJE PRI OLIKOVANJU AKTOV IN PREDPISOV V OKVIRIH, POSLOVNE POLITIKE THERMANE, PRIPRAVA IN OBLIKOVANJE PRAVNIH PODLAG ZA KADROVSKO FUNKCIJOM, PRIPRAVA DOKUMENTACIJE TER VLAGANJE PREDLOGOV ZA IZVRŠBO, ORGANIZIRANJE STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA ZAPOSLENIH, REDNO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN UPORABA PRIDOBLJENIH ZNANJ, NEDOLOČEN ČAS, 23.11.2011; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA6.3270 LAŠKO UE MOZIRJE GOSTINSKITEHNIK RECEPTOR V WELNESS CENTRU, POMOČ V STREŽBI - M/Ž; SPREJEM GOSTOV, POMOČ V STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.11.2011; BRINEČEV KMEČKI MLIN TURIZEM, TRGOVINA DM. SPODNJA REČICA B5.3332 REČICA OB SAVINJI UE SLOVENSKE KONJIČE" DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.O.O., GORNJA BISTRICA 116C.9232 ČRENŠOVCI ZIDAR ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA IN POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.11.2011; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE DM. ŠKALSKA CESTA 13,3210 SLOVENSKE KONJICE TESAR TESAR - M/Ž; TESARSKA IN POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.11.2011; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE DM.. ŠKALSKA CESTA 13,3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.11.2011; PREVOZI JANKO MARGUČS.P., SPODNJE LAŽE2.3215 LOČE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA OPERATER NA CNC STROJU - M/Ž; ZNANJE UPORABE STROJA S KRMILNIKOM FANUC, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.12.2011: ORODJARSTVO PUČNIK FRANC S.P., VINOGRADNA ULICA 36,3210 SLOVENSKE KONJICE ue Šentjur pri celj~ NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE ŠMARJE PRI JELSAH~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.11.2011; CENA BAR, GOSTINSTVO, MARINA VREŠ ZAVRŠKI S.P., TUNCOVEC10 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C*E KATEGORIJE -M/Ž; PREVOZ BLAGA V DOMAČI IN MEDNARODNI ŠPEDICIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.11.2011; GE-MI, TRANSPORTNE STORITVE DM.. KOZJE 185, 3260 KOZJE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.O.O., GORNJA BISTRICA 116C.9232 ČRENŠOVCI AVTOMEHANIK AVTDMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO TOVORNJAKOV, VZDRŽEVALANA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.11.2011; SISI, TRGOVINA IN STORITVE DM. KIDRIČEVA ULICA 54,3250 ROGAŠKA SLATINA AVTOMEHANSKI DELOVODJA VODJA SERVISA - M/Ž; ORGANIZACIJA DELA, NABAVA MATERIALA, IZSTAVLJANJE RAČUNOV, NEDOLOČEN ČAS, 20.11.2011; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DISPONENT V CESTNEM PROMETU - M/Ž; ORGANIZIRANJE PREVOZOV, RAČUNOVODSTVO, ADMINISTRATIVNA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.11.2011; SISI, TRGOVINA IN STORITVE DM. KIDRIČEVA ULICA 54,3250 ROGAŠKA SLATINA MASER MASER 2 - M/Z; OPRAVLJANJE STORITEV MASAŽ PO NALOGU IN NAVODILIH VODJE WELLNES CENTRA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.11.2011; HOTEL SAVA ROGAŠKA, GOSTINSTVO, TURIZEM IN STORITVE, D.O.O., ZDRAVILIŠKI TRG 6,3250 ROGAŠKA SLATINA KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČARKA 2 - M/Ž; KOZMETIČNA NEGA IN UČENJE IZVAJANJE MASAŽ OBRAZA IN TELESA OPRAVLJANJE PODOBNIH DEL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.11.2011; HOTEL SAVA ROGAŠKA, GOSTINSTVO, TURIZEM IN STORITVE, D.O.O., ZDRAVILIŠKI TRG 6.3250 ROGAŠKA SLATINA VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA DISPONENT V TRANSPORTNI LOGISTIKI - M/Ž; ORGANIZACIJA PREVOZOV V TUJINO IN IZ NJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.11.2011; GE-MI, TRANSPORTNE STORITVE DM.. KOZJE 185,3260 KOZJE UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA NK DELAVEC - M/Ž; DELO V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.11.2011; PEKARSTVO OAZA, LESARSTVO IN GRADBENIŠTVO, DM.. POD-KRAJ PRI VELENJU 29 A, 3320 VELENJE CEVAR - IZVAJANJE DEL POTEKA V NEMČIJI - M/Ž; POTREBNO ZNANJE IZOMETRIJE. NEDOLOČEN ČAS, 20.11.2011; KIL KOVINE, OBDELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE, DM. EFENKOVA CESTA 61,3320 VELENJE TIG/E VARILEC - IZVAJANJE DEL POTEKA V NEMČIJI - M/Ž; VARJENJE PO TIG POSTOPKU, ZAŽELJEN ATEST 141/111(NI NUJNO POTREBEN). NEDOLOČEN ČAS, 20.11.2011; KIL KOVINE, OBDELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE, DM. EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE VOZNIK - M/Ž; PREVOZ BLAGA V EU IN TRETJIH DRŽAVAH, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 16.11.2011; MAS TRANSPORT PROMET, TRGOVINA IN GOSTINSTVO DM. REČICA OB PAKI 51 D, 3327 ŠMARTNO OB PAKI STRUGAR STRUGAR - M/Ž; STRUŽENJE, REZKANJE NA STROJIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.11.2011; RA-STIM-IPS, INŽENIRING, PROIZVODNJA, STORITVE, DM. KOROŠKA CESTA 44,3325 ŠOŠTANJ STROJNITEHNIK VZDRŽEVALEC STROJNIH NAPRAV - M/Ž; REDNO VZDRŽUJE (TUDI PREVENTIVNO) ALI POPRAVLJA ORODJA, STROJE, DVIGALA, VILIČARJE IN OSTALE PREDMETE DELA OPRAVLJA PREVENTIVNE PREGLEDE, PREVERJA PRIVIJAČENE DELE, OBRABO GIBLJIVIH DELOV, MAŽE, ČISTI, KONTROLIRA OLJE, TEKOČINE V HLADILNIH NAPRAVAH KONTROLIRA DELOVANJE STROJEV IN NAPRAV, 0 PROBLEMATIKI IN NAPAKAH OBVEŠČA NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.11.2011; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, DM. SELO 20 A, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VIŠJI REFERENT V ODDELKU RAČUNOVODSTVA IN KNJIGOVODSTVA - M/Ž; DELA V ODDELKU KNJIGOVODSTVA IN RAČUNOVODSTVA, SODELOVANJE PRI PROJEKTNEM DELU TER SODELOVANJE PRI PRIJAVI NA RAZPISE. NEDOLOČEN ČAS, 16.11.2011; FORI, FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST NABAVNO PRODAJNI REFERENT-M/Ž; POKRIVA PODROČJE NABAVE IN PRODAJE SKLADNO Z DODELJENIMI SEGMENTI IN SKRBI ZA POGODBENE IN OSTALE ODNOSE Z DOBAVITELJI OZ. KUPCI. SKLADNO S POTREBAMI PROIZVODNEGA PROCESA ORGANIZIRA NABAVNE PROCESE IN SKRBI ZA CELOTNO IZVEDBO NABAVE (L0G0STIČN0. KAKOVOSTNO, TERMINSKO, FINANČNO ... ) ORGANIZIRA IZVAJANJE NABAVE SKLADNO S PLANI, KI SO LETNO, MESEČNO IN SPROTNO ZASTAVLJENI. VRŠI PRODAJNE AKTIVNOSTI SKLADNO Z NAVODILI NADREJENIH IN SKRBI ZA DOBRE ODNOSE S KUPCI. KOORDINIRA POSLOVNI ODNOS Z DOBAVITELJI IN KUPCI, ŠE POSEBEJ S STALIŠČA PLAČILNIH POGOJEV, DOBAVNIH ROKOV IN ZANESLJIVOSTI DOBAV IN ODPREM 0 ČEMER TUDIVODI EVIDENCE.... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.11.2011; ELVEL - ELEKTROSTROJNI INŽENIRING, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PREŠERNOVA CE-STA1 A. 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V DOMAČEM IN TUJEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.12.2011; AVTOPREVOZNIK STOJAKO-VIČ BORISLAV S.P., LIB0JE42,3301 PETROVČE VOZNIK VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA (TANDEM PRIKOLIČAR) PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE (PO SLOVENIJI Z OPRTNIM VILIČARJEM), VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILU NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 22.11.2011; NJIVA TRGOVINSKO SKLADIŠČNE STORITVE, ORGANIZIRANJE TRANSPORTA, IZVOZ - UVOZ, DM. LOŽNICA PRI ŽALCU 45,3310 ŽALEC MESAR MESAR - M/Ž; PRIPRAVA IN PRODAJA MESA, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2011; MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P., SAVINJSKA CESTA 77,3310 ŽALEC KOMERCIALIST(VSŠ) SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA ZA SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI TER INDUSTRIJSKIH IZDELKOV V SLOVENIJI IN V TUJINI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV OTRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM PRIPRAVA PONUDB IN POGODB IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.11.2011; APLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O.. PETROVČE 115 A. 3301 PETROVČE 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj 16.00 Knjižnica Doma starejših Šentjur 17.00 Kulturni dom Vojnik 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina 17.00 Dom kulture Slovenske Konjice javno vodstvo po razstavi Ura pravljic pripoveduje Andreja Kolenc Ohranjanje zaposlenosti pri osebah z demenco predava Barbara Jazbec Javni nastop učenci dislociranega oddelka glassbene šole v občini Vojnik Lila Prap: Dinozavri lutkovna predstava Gledališča labirint; za otroški abonma in izven Poslednji termina(l)tor gledališka komedija za izven; igrata Gojmir Lešnjak - Gojc in Boris Kobal 18.00 Kozjanski park Flora kozjanskega parka predavanje Nade Vreze 19.00 Osrednja knjižnica Celje Besednica s pisateljico in publicistko Mojco Kumerdej se bo pogovarjal Marijan Pušavec 19.00 Dom sv. Jožef Celje Slovenski priimki predava prof. dr. Janez Keber v sklopu predavanj Ime veliko pove 19.00 Galerija Velenje Grafike in slike Franca Veccieta odprtje razstave 20.00 Celjski dom Modni navdihi (jesen - zima) gala modna revija 20.00 Celjski mladinski center HITRO NAROČITE | Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. p^lfo^KNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj G mesecev MALI OGLASI / INFORMACIJE Okusi in doživetja sveta: Slovenske tradicionalne jedi - Primorska predstavitev hrane in kulture HITRI KREDITI do 4.500 pgggj upoilent g Cij L)jbl.tmka c, 71 odkup Tf t VH ftUl 4.0 3.7.33 3.7 DOBRODELNE PRIREDITVE VOZILA ČETRTEK, 24.11. PRODAm 19.30 SLG Celje Vlado Novak v monodrami Gajaš, arestant vstopnice v Apoteki pri teatru, Gledališka ulica 4, Celje, cena 15 EUR. Izkupiček bo namenjen v dobrodelne namene SEAT cordoba, letnik 1995, 185.000 km, srebrn, brezhiben, odjavljen, servisna knjiga, nove zimske gume in platišča, originalni strešni prtljažnik, prodam. Telefon (03) 5453-290. 4406 STROJI KINO pRoDAm PLANET TUS Spored 15. in 16. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Winx club - animirani film, sinh., 3D 15.00, 17.00 Winx club - animirani film, sinh. 16.40 Kužna nevarnost - akcijski triler (18.30 torek) Paranormalno 3 - grozljivka 19.25, 21.25 Trije mušketirji - akcijska pustolovščina 21.30 Jeklena moč - akcija 21.05 Footloose - glasbena komedija 16.10, 18.40 Oropaj bogataša - akcijska komedija 16.05, 18.20, 20.40 Tintin - animirana družinska pustolovščina, 3D 16.20, 19.00 Tintin - animirana družinska pustolovščina 16.55 KUPim Trgovci s časom - triler 16.00, (torek 20.50) Jutranja zarja: 1. del - domišljijska romantična drama (sreda 19.00) premiera Nesmrtni - akcijska pustolovščina, 3D 18.50, 21.10 Nesmrtni - akcijska pustolovščina 15.50, 18.10, 20.30 Stanje šoka - črna komedija 19.05, 21.15 SREDA in ČETRTEK 20.00 Namišljene ljubezni - komična drama zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje POSEST TRAKTOR Zetor 47-12, letnik 1977, registriran do 2012, izredno ohranjen, prodam za 3.100 EUR. Telefon (03) 5808-796, 031 344-212. 4473 PRIKOLICO Tehnostroj, 4 t, traktor Zetor 2511, čelno kosilnico in čelni kardan, prodam. Telefon 031 480-510. Š 500 TRAKTOR Zetor, Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 678-130. p PRODAM CELJE, Teharska cesta. Prodajalna, servis in skladišče + 4.484 m2 stavbnega zemljišča, možna prodaja posameznega dela kompleksa, po dogovoru, prodam za 490.000 EUR. Telefon 041 876-888. 4450 CENTER mesta Celja. Prodam ali oddam trgovski lokal, mesečna najemnina 1.000 EUR, Stanetova ulica, velikost 61,40 m2, vhod z ulice, izložbena okna. Telefon 040 666-789. 4450 VILA v centru mesta Celja. Prodam poslovno stanovanjski objekt, Vodnikova 14, velikost 954 m2, vila ima tri etaže in neizkoriščeno podstrešje. Cena 480.000 EUR. Telefon 041 644-709. 4450 STANOVANJE PRODAM DVOSOBNO stanovanje, 40 m2, v zelo mirnem okolju Prebolda (brez industrije] prodam. Telefon 031 853-107. 4400 CELJE, Čopova ulica 17. Prodam opremljeno enosobno stanovanje, velikost 39,55 m2, cena 52.900 EUR. Telefon 051 305-432. 4450 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 60 m2, Pod kostanji, prodam. Telefon 041 367-143. 4352 ODDAm DVOINPOLSOBNO stanovanje na Hudinji oddam za daljše obdobje. Telefon 051 424-696. 4331 ODLIČNO urejeno stanovanje, 60 m2, na Ljubljanski cesti 27 v Celju, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 051 304-606. 4458 radiocelje 95.9 100.3 90.6 MHz KUPim TRAJNO gorečo peč ali večjo peč na drva kupim. Telefon 031 424-420. 4475 AKUSTIKA PRODAm TV, led/lcd, ekran 82, lg ter dvd -lg, prodam. Telefon 031 874-485 . 44 7 7 PRODAM PRAŠIČE, mesni tip, težke od 25 do 200 kg, ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 655-528. Š 497 TELICO, pasma ls, težko 270 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5736523. 4459 TELICO simentalko, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 501-430. 4460 JAGENJČKE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 747-847. 4447 TELICO simentalko, v 8. mesecu brejosti, izredno lepo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5808-796, 031 344-212. 4473 PAŠNO telico simentalko, brejo 8. mesecu, prodam. Telefon 041 232-581. 4476 PRAŠIČE, od 160 do 200 kg, krmljene z domačo hrano, možen zakol pri prodajalcu, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 309-101. 4481 KUPim Umrla je upokojena sodelavka DARINKA STAJNKO Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d. KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 488 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351. 4445 VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647-223. Š 261 OSTALO PRODAm PRODAm VEČJO količino žgane pijače prodam. Več informacij po telefonu (03) 5722-525. 4472 BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p METRSKA bukova drva, cena 200 EUR/klaf-tra, po dogovoru možen tudi razrez, cena za razrezana drva je 220 EUR, prodam. Telefon 031 346-299. 3886 VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. n DRVA, bukova ali mešana, možna dostava in razrez, tudi v paletah, prodam. Telefon 031 351-140. 4300 BUKOVA metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. Š 493 BUKOVA drva z našo dostavo prodam. Telefon 041 976-162 . 4 4 6 3 PONI žrebička, meso krave, žganje in mlado vino šmarnica prodam. Telefon 031 480510. Š 500 *A * KUPIM VSE vrste lesa na panju kupim. Telefon 041 506-958. 4290 PREDSTAVITEV KNJIGE ZDRAVLJENJE PROSTOROV Z ŽIVLJENJSKO-KOZMIČNO ENERGIJO ČISTO OKOLJE avtor: Božidar Djurica /■—v. 7.11. ob 17.00 I. GIMNAZIJA CEDE wwwjivljenjsko-kozmicna.net ZAPOSLITEV ABSOLVENTKA predšolske vzgoje išče zaposlitev kot varuhinja otrok. Telefon 031 481-699, 031 578-738. 4412 V ZLATARNIKRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA KRAGOLJJIKtKRAGOLNIK d.O.O, KetUJm 12, C«IJ« DOMAČE krvavice in pečenice, dimljene, po naročilu in suha bukova drva, prodam. Ali mi kdo podari računalnik? Telefon 070 744-487. p Ženitna posredovalnica zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold n Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, tax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Spela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejcic, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Z leve: Mimica, Jože, Dragica, Mimica, Jožica, pravnukinji Neja in Ela Združila ju je poroka, še preden sta se poročila Mimica in Jože Napret sta 20. oktobra praznovala biserno poroko. V šestdesetih letih se nabere veliko preizkušenj, ki pustijo sledi na obrazu. Kot kažeta njuna obraza, je bilo njuno skupno življenje lepo. Vedra, nasmejana sta nas pričakala doma v Zgornji Rečici. Njuna ljubezen, ki ju je združila in združevala toliko let, je še vedno prisotna. In se čuti. Mimica in Jože sta se spoznala po naključju. »Bila je usoda,« pravi Jože. Celo življenje je pel v zboru in enkrat so šli pevci zapet njegovi sestrič-ni, ki se je možila na Vrbnem. »Čeprav sem rekel sestrični, da me na >ohcet< ne bo, mi je po zapeti pesmi rekla, da moram ostati. Tam sem spoznal Mimico.« Približno čez leto dni sta se poročila, Jože je bil star 24, Mimica pa 22 let. Pravita, da je za dober zakon treba biti potrpežljiv, biti včasih tiho in se umakniti. »Tega smo bili navajeni iz vojnih časov,« se spominja Jože, ki je 26 mesecev preživel v nemškem taborišču. Po njega in njegovo družino je nekega jutra prišlo šest nemških po- licistov. Z živinskimi vagoni so jih odpeljali v Avstrijo, jih ločili in večkrat selili. Največ časa so preživeli v taborišču v Regensburgu. »Na koncu smo bili z družino spet skupaj. Je bilo pa strašljivo. Ves čas smo imeli v taborišču grobove že skopane,« žalostne spomine strni Jože. Tudi Mimica, ki je bila doma v Marnem pri Dolu, je skusila grozote vojne. Očeta so zaprli, Mimica in njen brat pa sta skušala pomagati tako, da sta nosila obvestila za partizane. Mimica in Jože sta po vojni živela skromno. Taka je bila tudi poroka, se spominjata, čeprav je »ohcet« trajala do jutra. Mimica je sprva delala na Dolu, bila je krojačica. Po poroki je ostala doma. Pravi, da se je težko privadila na novo okolje, saj ni nikogar poznala. Doma sta imela njivo in vrt, za kar je skrbela Mimica. Jože je bil strojnik in je, tako kot večina tamkajšnjih moških, delal v rudniku Huda Jama. V šestdesetih letih skupnega življenja se nabere tudi precej zabavnih zgodb. Jože se skozi smeh spominja prometne kazni: »Imela sva le eno kolo in tako sem Mimico peljal na »štangi«. V Rečici naju je ustavil >policaj< in sva plačala kazen osem dinarjev.« S kolesom sta imela še nekaj prigod. Ko je bila Mimica štiri mesece noseča, sta si izposodila eno kolo in se odpeljala v Celje. Na poti je Mimica gledala delavce, ki so gradili: »Tega včasih ni bilo toliko in je bilo zanimivo gledati. No, potem sva se pa zaletela in sem padla.« Tudi v porodnišnico je Jože Mimico peljal s kolesom. V zakonu so se jima rodile tri hčere. Prvi sta bili dvojčici Jožica in Mimica. Jože je bil takrat na orožnih vajah. Ko ju je rodila, mimogrede, sploh ni vedela, da sta dve v trebuhu, jima je morala dati imeni. »Nisem vedela, kako naj jima dam ime. Pa sem ju kar po nama poimenovala,« se smeje Mimica. Nekaj let kasneje se jima je rodila še Dragica. Danes imata Mimica in Jože tudi šest vnukov in pet pravnukov, tako da jima novih zgodb in prigod ne manjka. In upamo, da jih še dolgo ne bo. ŠPELA KURALT Foto: osebni arhiv ZANIMIVOSTI »Samo umreti ne smeš, pa boš dolgo živel!« Med šentjurske stole-tnike se je pretekli teden vpisala Cecilija Završek Bezgovšek. Čeprav zdaj živi v domu upokojencev v Šentjurju in ji je prišel čestitat tamkajšnji župan Marko Diaci, je klena gospa pravzaprav Dobjanka. Tako sta njen praznik počastila tudi Franc Leskovšek in s harmoniko še njegov županski predhodnik Franci Salobir. Za slednjega se je celo izkazalo, da sta s slavljenko celo malo v »žlahti«, saj je sestrična njegove mame. Cecilija se je pred sto leti 7. novembra rodila v Dobju. Tam je vse do pred osmimi leti, ko se je preselila v dom, tudi živela. Kot pravi, je trdo kmečko življenje narekovalo svoj tempo, najbolj zvesta to-varišica pa ji je bila motika. Vseeno je vedno zelo rada brala in še bolj nastopala v predstavah domačega amaterskega gledališča. Čeprav ji dandanes oči ne služijo dovolj, da bi lahko brala, še vedno brez težav recitira pesmi. Zaradi izvrstnega spomina zbuja občudovanje pri vseh, ki jo poznajo. Z veseljem pove kakšno prigodo iz časov, ko so Dobjani ob zimskih večerih na oder postavljali igre Veriga, Slehernik in Miklova Zala. Dvakrat se je poročila in dvakrat ovdovela. Rodila je tudi dva sinova, Mira in Konrada. Dokler je mogla, je živela sama. Ko pa ji je zdravje začelo pešati, se je preselila v dom. Zelo rada se je udeleževala delovne terapije, kjer je šivala prte. Še zdaj, ko je na vozičku, se rada udeleži tudi telovadbe. Visok jubilej so s Cecilijo praznovali njeni domači, zaposleni v domu in visoki občinski gostje. Z vsemi je z veseljem delila svoj hudomušni recept za dolgo življenje. »Samo umreti ne smeš, pa boš dolgo živel.« StO Glas mlade Celjanke navdušil Mojmirja Sepeta Kar nekaj medijev je v zadnjih dneh po Sloveniji poneslo ime komaj 10-letne Celjan-ke Amadee Begovič. Oktobra je namreč zmagala na drugem festivalu otroške popevke Brinjevka v Sežani. Po samozavestno odpeti pesmi V meni glasba valuje mimo njenega glasu niso mogli člani strokovne žirije. Med petnajstimi nastopajočimi je bila namreč po mnenju strokovne žirije najboljša. Žiriji je predsedoval velikan slovenske glasbe Mojmir Sepe, zato takšne zmage vendarle ni za spregledati. Begovičeva je domov od- tisti glasbeni strokovnjaki, ki resno: »Bolj v petju kot v igra- nesla zlato brinjevko in sliko Brinjevke akademskega slikarja Simona Kastelica. Desetletnemu dekletu iz Celja veliki glasbeni odri v prihodnosti ne bodo ušli, menijo FOTO TEDNA Foto: GrupA so ga že slišali zapeti. Dekle se že vrsto let poleg s petjem ukvarja tudi z igranjem violine, vendar je glas tisto, kar želi v prihodnosti najbolj iztržiti. Najbolj pri srcu so ji pesmi Celine Dion in Mariah Carey, ki jih zapoje izrazito suvereno. Amadea se solo petja uči zadnja tri leta pri Ireni Vrčkovnik, pred tem je v njenem zboru pela že dve leti. Vrčkovnikova je bila tudi avtorica pesmi V meni glasba valuje, s katero je 10-letnica zmagala v Sežani. Na vprašanje, kje se vidi čez deset let, Amadea odgovori previdno in nju violine. Rada pojem in to željo bom gojila še naprej. Za nagrado strokovne žirije pri Brinjevki pa sem izredno vesela in hvaležna, še posebej zato, ker je moj trud opazil tudi Mojmir Sepe.« Ker je bila izbrana za nastop v finalu, bo v petek nastopila na prireditvi Osnovnošolski glas mladih v Črnomlju, kjer so v strokovni komisiji prav tako znani slovenski glasbeni strokovnjaki. Zapela bo Vanilijo Maje Keuc. Držimo pesti, da ji bo prinesla nagrado. Sšol Naravnost po vijugasti cesti Amadea Begovič