/ r Naj Teč j i slovenski dnevnik t Združenih državah Velja za vse leto * • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Z« inozemstvo celo leto $7.00 iCiUM TELEFON: C0BTLAUDT 2876 Listrslovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Cor gre« of March 3, 1879. TELEFON: COBTLANDT 2876 NO. 85. — ŠTEV 85. NEW YOfcK, MONDAY, APRIL 12, 1926. — P0NDELJEK, 12. APRILA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. ZASLIŠEVANJA GLEDE PROHIBICIJE Delavski voditelji so se pred senatnim komitejem soglasno izrazili proti Volsteadovi prohibicijski postavi. — Povedali so, da zahteva petindevetdeset odstotkov delavcev pivo in vino. — Pričanje zveznega okrajnega pravdnika Bucknerja. WASHINGTON. D. C., 9. aprila. — Zagovorniki razveljavljena ali omiljenja prohibicijske postave so se obrnili sedaj na Ameriško delavsko federacijo s prošnjo, naj da na razpolago govornike. ki bi pred posebnim senatnim komitejem oja-čili izvajanja voditelja prohibicijskega urada, generala Andrewsa, ter nadaljna izvajanja newyor-skega zveznega okrajnega pravdnika Bucknerja. V ponedeljek se bo namreč pričelo zaslišanje su-ha čev. Predsednik senatnega komiteja, suhaški senator Means, je sicer zadržan vsled unetja slepiča, vendar pa se glasi, da ne bodo raditega zaslišanja prekinjena. Povsem naravno je, da suhaški apostoli že sedaj spravljajo svoje bojne trume v red za naval, ki se bo pričel v ponedeljek. Niso namreč le proti vsakemu omiljenju, temveč celo za izvanredno poostritev suhaških postav. -Najbolj jih je bodlo, ko je Buckner kot priča pod prisego izpovedal, da bi stalo izvedenje prohibicije v državi New York vsako leto S75,000,000, če bi spravili vse slučaje pred porotna sodišča. Zagovorniki suše so seveda razjar jeni vsričo takih izvajanj vladnega uradnika. Kon-gresnik Summer, republikanec iz Washingtona ter prav posebno navdušen suhač, je izjavil na nekem zborovanju Woman's Christian Temperance Union, "da se izpostavlja okrajni pravdnik Buckner nevarnosti, da se ga odstavi, ko govori proti prohibicijskemu amendmentu, čeprav ve vsak šolski poba, da so te trditve neresnične." WASHINGTON, D. C., 10. aprila. — Pri včerajšnjem zaslišanju pred senatnim komitejem glede prohibicijskega vprašanja, so bili zastopniki Ameriške delavske federacije glavni govorniki proti prohibiciji, odnosno za amendiranje postave, da se dovoli vsaj lahka vina fn pivo. Bili pa so tudi odločno proti salonom. Zelo zanimive so bile navedbe Andrewa Furu-setha, predsednika mornariške unije, ki je rekel, da je bil sam dolga leta za prohibicijo, da pa je odločno proti nji, odkar je spoznal zle posledice te postave. M. Roberts, ki je osebno zastopal Williama Greena, predsednika Ameriške delavske federacije, je rekel, da je pet in devetdeset odstotkov delavcev za modificiran je suhaše postave. — V New Jersey, — je rekel Henry Hilfers, je bila Volstea-dova postava vzrok velikanskega povečanja zločinov. Vsi delavski voditelji so izjavili, da hočejo imeti dobro pivo, ker je "homebrew" direktno škodljiv zdravju. Delavcev v jeklarnah, plavžih in topilnicah ne more nikdo prepričati, da je dobro gasiti žejo s pol-odstotno brozgo, imenovano "near beer". Zdravje štirih milijonov delavcev je v nevarnosti, dokler ne bodo dobili zdravega piva in lahkih vin. James O'Connell, predsednik zveze kovinarskih delavcev, je povedal komiteju, da so popolnoma napačne govorice, da se bodo zavzeli delavci za zopetno uvedbo "salonov". Sploh pa je nemogoče izvesti to postavo, in naj dovole za izvedenje še toliko nadaljnih milijonov. William McSorley, predsednik stavbinskih organizacij, je rekel, da je treba amendirati Vol-steadovo postavo v imenu pravičnosti. Bogati imajo lahko dobra piva, vina in žganja. Kvart žganja stane osem do deset dolarjev. Senator Walsh je vprašal Robertsa, koliko državnih delavskih federacij je za amendiranje Vol-sfceadove postave. Roberts je odgovoril, da vse. Neki nadaljni senator je vprašal Furusetha, če je abstinent. Odgovoril je, da je bil že šestdeset Amuiidsenova ekspedicija na Severni tečaj. Vodljivi zrakoplov s katerim namerava kapitan Amundsen poleteti na Severni tečaj, se nahaja na poti v Anglijo. Nov načelnik Lige narodov. MCNKYMIU.CR.WAtM C C. PARIZ. Francija. 11. aprila. — V posebni brzojjalki na pariški 'Hern M' iz Rocheforta so jo jrlas-i-1<>. da je dospel vodljivi zrakoplov "Norgv", « lcarterim nameravata Aimindsem in Ellsworth poleteti na Severni tečaj, nad Roeliefort malo p»> dvanajsti uri dtfvnes rcju-tnaj. Zračna la*lja upa do>pKii v Pulhani. Anglija. «jb sedmih zjutraj. ra.zwn če hi nad Angleškim kanalom ne zadela 11a mvprirakova ne vet iT) ve ter gosto meylo. l'rzojavka dostavlja, da je bi- . In petnajst ur trajajoče pot ova- j nje iz R:nia preko Korzike, Ron- j lano in Roeheiorfa zelo uspešno. { RIM, Italija. 10. aprila. — Vod- ! ljivi zrakoplov "NVrge" je zapu-jlM zadajcin zborovanju je bil iz-stifl Rim danm zjutraj ob poide-st-lih. Presno je onlpliil prcxvti Franciji, j«> krožil nekaj časa nad Rimom. Vodljivi zrakoplov 'Nor^e\ preje italijaTi-fei X—1. je bil zgrajen v držaVnl tvo?"ji;<*i zračne ladj<* v Rimu. tx»d vodstvom po-vcljn'ka XoilwJe. T)oliima&na brzina znaša dva j in šetstde.-ert: milj na uro. j Kapitan Amiindisen in Lincoln Ellsworth, se bosta vikrcala na vodljivi zrakoplov šele tedaj, ko bo 'dospel na Spiciberge. Polet preko šVvernepra tečaja se l>o najbrž j>riecil prihodnji mesec. OSLO. Norveška, 11. aprila. — Kapitain AmMmlseji in Lijicobi Ellsworth sira dobila včeraj od pndstidnika Ooorlidga veliko ameriško zastavo, obenem z ntj<*f*orvi-ni! najboljšimi žt4jaini za ivspeb nji polarny J»vtzročfltelje upora v Sodunu. Pa galas je :bil izvoljen v nedeljo v številnih okrajih, potem ko so opozicijske stranke sklenile, da se bodo vzdržale glasovanja. V mnogih dLstriktih pa se bodo vršile volitve šele 11. aprila. Pan-galos je objavil po "volitvah'*, da bo odpraivil vse diktatorske polnomoči Ln -da bo stvori! svojo vlado po vzorcu vlade Združenih d rža\\N Njegovi .nasprotniki pa prete z upori proti vladi, in položaj je pos»tal izza prednje nedelje bolj napet. voljen pi-edse-dujk-cnu Lige narodov dr. Alfooiso da Oosta, bivši m-i ni stisk i predsednik portugalsko republiko. Mussolmi na poti v Tripolitanijo. Kanada naj nudi vzgled Združenim državam. Suhaška zakonodaja je povzročila revolucijo ter napotila Canado, da se je vrnila k pijači, — so izjavile priče. — Tu-rusti iz Amerike kupujejo v Canadi največ žganih pijač. AMENDIRANJE PRISELJENIŠKE POSTAVE Senatni priseljeniški komitej je zavrnil šestnajst predlog, kojih namen je bil razširiti kvotno postavo. — Edina sprejeta točka se tiče inozem-cev, veteranov iz svetovne vojne, ki so služili v ameriški armadi. Tripolis baje željno pričakuje Mussolini ja, ki bo dospel danes tjakaj. - , J )> I I * J—X JU U/JUt uc, Vojvodo bo pozdra- da nameravajo trn cauadlske pro-vila VSa kolonija, ko se! v^nee odpraviti svoje prohibicj-bo zasidralo laško bro-! dovje v starodavnem afriškem pristanišču. TRI POLIŠ, Afrika. 11. aprila. Skoro l^.s let po prihodu Napoleona I. v severno Afriko, ki je 'h »t«! izprenienit i Sredozemsko niiorj;' v francosko jezero, se bo b.krcal danes Benilo Mussolini /. drednota ''C-onte di favour'' na obali črnega kontinenta. WASHINGTON, D. C., II. aprila. - Senatni priseljeniški komitej je včeraj zavrnil 16 predlog, kojih namen je bil posplošiti kvotno postavo. Zavrnil je tudi Wadsworth-Perlman predlogo, z izjemo onega dela, ki se tiče izvenkvotnega pripu- . . ___sta inozemcev, ki so se borili v ameriški armadi, ramadi val zločinov, ki je takoj katerim pa so zabranili zopetni vstop, potem ko so fateto s« .bile suha-; odšli po vojni iz dežele. Pripuste naj tudi žene in ske TWXTrul rvr-fl.vli«nn no^onta. 111 1 J mladoletne otroke teh mož. Predloga določa, da se te veterane avtomatično naturalizira, če naprosijo za državljanstvo dve leti po njih častnem odpustu iz armade. Nekako pet> tisoč takih veteranov se mudi v inozemstvu. Polovica teh se bo vrnila v Združene države. Pri-pust je veljaven za en leto. Komitej je tudi odobril odredbo, naj se pripusti v Ameriki rojene ženske, ki so poročene s tujci. Take ženske pa lahko ohranijo državljanstvo le potom Cable postave. Komitej je natančno proučil Wadsworth-Perlman predlogo, a glavne točke te predloge so bile zavrnjene. Predloga je določala, naj se pripusti žene in nedoletne otroke priseljencev, ki so bili "pionirji" ter so prišli semkaj pred sprejemom kvotne postave. Henry Curran, prejšnji priseljeniški komisar v New Yorku ceni, da bi pripustila Wadsworth — Perlman predloga vsako leto le 40,000 dodatnih inozemcev. Državni department pa je cenil število na 600,000. Senator Copeland je vložil trinajst predlog, katere je komitej zavrnil. Ena teh bi pripustila domače služkinje, pod pogojem, da ostanejo v službi tri leta po njih pripustu. WASHINGTON, T). C.. 11. apr. Prohhbicija je izapcK-ela v zapadni .ške postave odpravljene, na^teqne-1.1 u provimeij-aJnega referenda. Ta-' ko so LajM>vwla!e eanadr4ke doma- j nijske priče prea^tavno prodaja-nje pijače in splowno nepostavnost se je zmanjišado Jui miuimium. Komitej je i-avedel, da je doži-vela Canada i-sto kot doživljajo sedaj Združeno di*žave. Izpreuneimba jo ibiila uveljavljena na temeljil splošnega ljudis'ke-{?a glasovanja, v katferem so prejšnjo vck-liko in probiibicijo izpre-mcnili tako, da sta 'bila dva glasova za iizprejneanbo prati enemu glasa za nadaljni obstoj prohibicijske postave. Priče so izjavile, Tudi Miu-solmi sanja -sa.uje. ki se tičejo ^redozemi-kega morja,. Na.poleon je ]>rLšol v Ale.ksan-drijo s svojim bojnim brodovjean, in ^Mussolini bo ]>rišel semkaj s svojim. Tukaj pa se neha pri- ^^ ^ Buffala; Marte j Woll, mera. kajtii mali korj>oral je prišel zavoje vat tujo zemljo s silo orožja, dočim prihaja ustanovitelj fašizma v kolonijo svojega vimce ske postqve ter sprejet sistem vladnega nadzorstva razpečavanja pijač kot je uveljavljen v ostalih provincah. Priči iz Caaiade sta 'bila Francis liie sel iz Winnipega in Sir WLI-liajn Stavert iz Qu-ebeca. Slednji je bil prvi komisar, imenovan v provinci Quebec, da Izvede lietMič-no }>o^lavo, ki je bila sprejeta 1«-ta 1921. Povedal je, 'kako uspešno deduje sedaj. Mr. Russell je bil predsednik Zmomofetue lige, ki je vodila borj za -roferendiiim, s 'katerim se je odpravilo prohiibicijo ter nist alnofviilo sedam jo obliko vladne kontrole. Nadatjne priče so bile kongres- naroda. da po-.ju^ši njen razvoj z rosnim d^lo-m. prodorno na.pre Tizrl jrnUsoima, niuli presenetljiv kointrast proti propadlemu me.stu. ka^U'ro so na,šli Italijani ob priliki aneks i je. Sodeč po pripravah, lx> -»prejet Mussolini na na>črn kot nima pii-mere v celi zgodovini mesta. TeJcom včerajšnjega dne so se gnetli po iglami ulici mesta domačini ter ogledovali izložbena ">kjia. kjer »bili razstavljeni darovi, katere nameravajo pokloniti Mussolini ju. Medteroi je tudi zlat soimitar, ki spominja na arabski pregoyjr. katerega lijuibi Mussolini: Mir počiva le :pod seneo meča. Ker so ppdvrževna ATsa poročila iz Grške najstrožja cenzuri, ni dobil New York običajnih trznili in borzni h ipoanoeil iz grškega glavnega mesta. Bsmkirji tso izjavili, da niso dobili toikom včerajšnjega dne nikakih poročil iz Atesn. dočim dobe ponavadi vaaik dan več trgovskih in borznih poročil. Prva vest o vstaji -čet v Solunu je čtospela prefco Dunaja. let star, predno je pričel na nasvet zejravnikov piti vsak dan cašo klareta in zvečer požirek žganja. •podpredsedinik Ameriške delavske federacije in John Stkllivain, predsednik ne\vyorške drža\-ne delavske federacije. V pondeljek bodo nastopili prod senatnim komitejem suliači, a za »i jkrni mokraška stran, ki bo obnovila predložitev afrgnunentov rza modifikacijo prohibicijske postave. To So uredili raditega, iker je navzočih v glavnem mestu dosti prič, katere so pOkslicali (nasprotniki modifikacije in ki bi rade odpotovale. CIN BLAZNEGA DUHOVNIKA \VILKES-BARRE, Pa., 10. apr. Oblasti so po dovršeni preiskavi ugotovile, da je Rev. A. G. Ni-kelin, župnik tuka/jšaije rusko-pra\x).sla\nie cerkve, ustrelil svojo ženo iai svojega, štirinajstletnega sina ter končal nato s strelom svoje lastno življenje. Tri od kro-golj pre luknjanj a trupla je našla včeraj zjtoitraj požarna bramba v stanovanju župnika, 'kaanor je prihitela vsled oddane»ga alamia. Ni bilo mogoče ugotoviti vzroka požara, a cvblas-ti so prepričane, da je zažgal duJio\Tnijk hLšo, >ta nameravala obiskati stariše žene v Jersey Oity. Rev. NLkelin se je vrniJl šele pred kratkim iz sanatorija, v katerem je xz\Tšil grozno dejamje v trenutnem napadu bla-zmost-i. Zapustil ini nikakih p seun ali opai in Una cedaj al stolna, menja NveMki^rt- nfcmame po ceni ttstepi dne, k« w pride peebu^toi/Tf^T*™3 POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISKU IZVRŠUJEMO J. NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Dwslle Mai ||mm Ortm m »s Nem York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK ..^■iUtri«.',^. GIyA3 NARODA, 12. APR. 1926. ; GLAS NARODA 4 t* (SLOVENE DAILY) ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (P«r«lfln Ltnguta« Information tanrlcc — Ju«o«ia* RafMU.) Owned and Published by SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president._ Place of busings of tlie corporation and addresses of above officers: • H2 Cortland t St., Borough of Manhattan,_New York City, N. Y LAS NARODA" "Voire of the Teople" ____ ZMANJŠANJE PRISTOJBINE ZA VISE Združene države in Jugoslavija , republike v centralni Ameriki. — Louis Benedik, treasurer. sta vzajemno znižali vizo na $2. Jugoslavia irredenta. Dudan predava o neodrešeni Dal-[ Poslanec Ricci je odšel v Rim. na maciji. njegovo mesto pa je imenovan Znani j>owlsebni misiji v ni komisar za furlanski fašizem. Ameriški konzulati so za vizo $2. Od evropskih držav -so popolnoma . ... ...... , l .. , , - U , lonijo o Dalmaciji, ki je odpravile viize eJedežet Danska.' „ . , , . * . izo „ * ... . rešena an ikaitero «k> tre Estonija, Finska, Nemčija, Sved- Jssued Every Pay* Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ............................$6.00 Za pol leta................................$3.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za/pol leta .............................. $3.50 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta ............................... $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. v vseh sfcučajih pristojbino deset tudi druge Inozemske držarve zahtevale $10 od ameriških državljanov za vizo. potrebno .za prihod v dotič-no državo. To je povzročalo ve- sta in Švica. Ameriški državljani . , torej. ki potujejo v »te dežele, ne za vize v "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj tn praznikov '—" na inozemskih portnih listih, p*-jtrebno za »prihod v Združene države. do pred kratkim zahtevali .... --plačajo nie za vize v svojem ... ,„ . . 4 , ,. . t potnem li-itai. Estonija wi Švica dolarjev. \ tsled te°ra no tudi dm- .... . , 'pa sp.oh inu.i ne zali te vata nakake vaze. Na isti način ne plačujejo potniki (razen priseljencev) iz I teh dežel ničesar iza ajneriško vi- ... », , . . .. zo. ki pa je (potrebna v vsakem 1 ke stroške potujočim Amcrikan- eem. zlasti ako so si morali nabaviti vizc raznih držav. Lani je kongres | Ameriki. V Rio de .Janeiro je predaval pred številno italijamsko koše neod-treba p ribo- jevati Italiji. slučaju. Ewopske dežele, ki so znižale wit. _ . . ., - . .. , , . u^uiri jrin; ^ •pri-iojluno iza vizo. trri2I>i,^na. Za vhzo^ ^ NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM .'»Pennine vsem tu4thn, ki no zntfzrif> na. .MM države, s ikaierimi je bil|vi jo takozvano ;ki j«' "v^ii-viin 'i>i*i fašistih, je olxlol- , . . _ . žil Kovačiča, da* ga je prete»p«»l. le za vožnjo cez Jujjosra-!,. . do-ježen •«porai?nun, spada tudi goslavi.>a. transit viznin,1 plačajo r>0 cm mitov odnosza i pot tja in naaaj čez Jugoslavijo. miislu zakona. Inozemci mora.frt čatd $10. Izmed aimerwk'ih republik, llvi so popolnoma odpravile prist o i-bhno za vizo ali pa potrebo vizc 1'pravutat.vo je pre^l kraftkhni (j)Ot->lailo »ioljiaji-jo naročnino Gla.s Naroda. |>ol/.uikov je prrnierouna malo, ^oa-azmerno z ogromnim številom ,., h prijateljem p« ^dm/.enkh državah m Kanadi, kateri vestno vr- za priseljeniško vizo še vedno pla-še }»vojo dolžnost, to je, da nai'oenino istega dne ali j>a še prej po nove. ko jim poteče. Opotnijii so imeli 7aieijen uspeh. Skoro vsi so obnovili naiix)čnino in pacali izaostali dolg. Nflka t i' i ni pa ni hibi mogoče. Obvestiti so nas ter povedaJi vzroke: bole-s]>loh. spadajo Mehika in druge zon, s'abe de<:J\>4ce racemere, hupno jKvinajijikanje denarja, itd. Tejn zaupamo in jim bomo pošiljali lisit tolrko čatsa, da jim bo 1'iogo« e zadost ti cibvt'juičnak lJr-.ta mipi-am izdajatelju. Od nekaterih — ipoudarjamo, da je teli 'bore malo — pa še do danes ni nobenega glasu. Opomine ^prejeli, sicer Ivi jih naan jnošta vrnila — in vsled-ti'u'a Jih lim|wntom jwniovno in zadnjič oj>oizofl-imo, naj sporoče vzrolke svojega dt>*-rdanjega molka. Koiictm f«ga meseca Ikviivo pre,iHih;uli ^Kwilyjati iist vsakcumur, ki t poravna dolga ali nam n«- Nporoi i. da ga it>o pora\-na4 v dogled-n»»ni čat>u. To je na* zadnji opodi>in. (il.ts N.-ioda iiamree. ne .sp;wla v \Ts,to (uiih slwetfinkih "pitbli-I i j . kal. r« rax(HKŠ:.ljajo leta in leta brezplačno. :ker črpajo denar za pokrilji s t roški »tv iz vs«'|i mo^ročili drugih virov kot iz naroč nine in oglasov. Glas Naroda n nia za s*"4x>j blaigajne nobene jvoditične, verske ;.li podporne org.u.iizaejje, da bi jxikrival svoje .stroške z več ali manj pri.Miiiitni pri^jwivki že itak dovolj asesiranega člansitva. N > li^t n.; v .službi nobene klike, katera hoče po fcrili vcepiti svoj«, mnenje m nawsore svojim naročnčkom. \a<% li-.» ne sluzi nobeni skupini delnučarjev, /ki bi ga Imeli za s'.d>lvo ->\ojLh privatnih trgovskih namenofv. (.la. \"aioda služi s,invo svojim naročnikom in s\*ojim prijate-\j*m. Xaš li^t je rdini «l.>venski Ikt v Ameriki, ki se vadržuje edinole 7 naročnino ui prispevk* /a oglrse. * Vsi drugi cn! o venski li-.ii v Ameriki nioi-ajo \"«\n ni svrham ko< pa volji svojih naročnikov. Da se je vzdržal na višku glede velikosti in glede števila svojih naročnikov, je vzink 1a. ker ubira pravo >*rnor in ker so eita-t'lji i njim zarlovoljun. GLr.-. Narooj zadovoljni. Glas Naroda -^e je vedno zavzemal za splošen dobrobit ameriških Slovencev. IVdlMral je \\>ako "nlejo. ki hi jim mogla koristili, ter neizprosno izpodbijal v^.if>o>ki»s. tki bi jim labko škodit " S i«m j< pi^-dobil ogromno število prijateljev in jih pridobiva d.«n za dnem. « Na tej zvestob: temelji njegov obstanek, njegov napretlHc — v tej zv< sidii je njergo»\ a bodočno-.-i. V poMtev pa. prihajajo le vizc za j Ameriški držrjvljn.ni torej, iki one potn/'ke, ki niso pi-iseljenei v! hočejo i t. i na obisk v Jugoslavi- jo. plačajo ]>o-ilej le $2 za jugo->lovajnsko vLz.o. ki jo dobe na jugoslovanskem konzulatu. Glede o-talih inozemskih dežel .ie ostalo pri starem. Tako treba na primer iza francosko ali i tali-jan--kio vtzo še> vedno plačati $10. NEVARNOST NEPREKUHANE SVINJINE Surova ali nezadosrtno sikuhana svinjina utegne povzročiti nevarno in do^tiikrat smrtno bolezen, ikro ali trichinosis. To je svarilo t vt roko vinjakov ipoljedelskega department a in velja .zlasti •za one. ki imajo navado jesti surove ali iiezadoHtno ikiiihane svinjiske produkte, vštevšd klobase, ki vsebujejo surovo ali prdkiijeno svinjino in ki se lahko jtvlo nekuhane. Poročila, ki jih je prejel poljedelski department v zrdnjem času m rabinih virov, naznanjajo precejšn.tie število oljolelosti in -smi"ti vsled ikre. Ker r-o mnogi ni m pt on i I te 'boleani islični onim legarja, se naipad triehinoze dostikrat pomotoma wmatra za napad legarja. Trihinoza je bolestna in nevarna bolezen in mnogokrat zboli j o na nji vsi člana družine, ki so jedli surovo, slabo prekajeno ali nezado'-iftino kuhano tsvin,jNko meso. Boleize.il povzroča jako drobne klice, takozvane t.rihine, toda temperatura* 140 F. ali še višja uniči vko t ni bi ne in svinjina j>o-srtane neškodljiva. Sledeča nekatera enostavna pravila, tki jih priporoča federalni strokovnjak: Dobro skuhaj svinjino. Kuhaj, dokler ni meso po-vsenn zgubilo svoje rdeče barve ali v-rj, dokler >»e ni mesni sok več ali manj strdiL Svinjski produkti, pripravljena tako, da se lahko jedo nekuiiani, brez nevarnosti. ako vo bili -pod\TŽeni fe-o prišli tja neki gospodje fa-š- sli iz Goiriee. pa se v gostil-ni niti zmenili niso za nijega, ki je tajnik fašija mi CerkljaiLskem. Odšel je in se čez čas vračal kar s štirimi orožniki. Srečali so Gori-eane na cesti. Ti so ise morali legitimirali. Ogorčenje, protestiranje. Sredi hrupa je izakričal Dal-dan z nasmehom: 1 'Eviva Jugoslavia", Goričani so odgovorili "Eviva lt^j-ia*?. Prerekanje, vik in krik. Idrijska podprefektura je nekaj preiskovala, ali Daldanu ne zgodi nič iza njegovo šalo. samo bližnja meja se je nekoliko zmajala ob njegovem vzkliku. Otvoritev azila 'Lege' v Bazovici. Italjrni hitijo z ustanavljanjem T.eginih zavodov med Slovenci. Pravijo, da je to moraJiuo in j>a-4rijotično delo. V zadnji-h dneh >o bili otvorjeni kar trije azili: v Tomajn. v Dmtovljah tn sedaj v Bazovici. Azil je nameščen v lepi vili z vrtom, ki je izl>orno urejena za vse potrebe. Velika svečanost. je bila v Bazovici in iz Trsta je došia italjanska gospoda. V:- Mor ctti je vrgel iz stranke, kakor že znano, vsemogočnega bivšega videinskega prefekta. poslanca Pisen taja. Kakor vse kaže. se je o-> red-n je fašistov iko vodstvo ml ločilo za radikalno čiščenje v stranki. Za lzre-ttlno prišlo par miličnikov, ki so tam navzoče go te najprvo preiskali, potem pa začeli piti. Ko je šel čez ča>, bilo je zvcčht. Derin iz gostilniške sobe na prosto, je počil strel in Derin ^e je zgrudil in umrl. Kdo ga je zadel, ni dogaiano. Vršila se je do'ga preiskava, več oseb je ba-^ lo aretiranih, pod obtožbo pa je prišel konečno samo neki Domio. ki je bil usodnega večera v oni gostilna. Domio odločno taji. da bi on ustrelil Derina. Pred poroto v Kopru se je sedaj vršila dolga razprava. proti Dom«ju. Derin ui bil »bas priljubljena o-seba v svojem tkraju. /. rieinovim oljem je svoj čas operiral in se povsodi kazal anog?>čnega miličnika. Domio ipa tudi ni na najboljšem glaert. Razprava se je končala z ohsodotbo obtoženega Domiia na fi let in 11 mesecev ječe; odštejejo se štiri leta po indtrttii. ker -e je u get o viila politična s vrh a. Fa-s -ti so navalili na orožnike, ko so gnali Demija v zapor, ker se jim zdi kazen premajhna Orožniki so jih ^ tw.avo odbili. uporabljeno za te produkte, pod- brale so zastave, svirala je god- vrženo taki teniiperaturi, ki zado- ba. sledl",i so slavnostni govori. s-tuje za .pogin vseh živih trihin. ZuPn'lk ^ hln^lovil ^lo-potuj; čevalnico. V a-zil je vstopilo takoj HO slovenskih otrok. DVAJSET MILIJONOV AVTOMOBILOV Čez dvajset miljonov motornih lov je državi New York, namreč vozov je bilo 1. 1925 v prometu po okoli 1, 625,000. Za njo sledijo za-eestali Združenih Držav. Število poredno California, Ohio, IVnn-registriranih avtomobilov se je po- svlvania in Illinois. Sedaj prihaja v Združenih državah pa en avtomobil na vsakih 5.8 prebivalcev, t. j- po 10 avtomobilov na vsakih 58 oseb. 0'alifor- Razkol v romunski opoziciji. za večalo za 2.360,000 oziroma 13.4% čez prejšnje leto. Največji porastek v številu avtomobilov pokazuje Florida, kjer Razmere v Noetcvi barki PHILADELPHIA, Pa„ 9. apr. Ko se je pripravijal očak Noa na Nvojo ekšpedicijo, je voel na krov tudi primerno zalogo vina. To so navedli pred ameriško orijental-Mko driržlx> razni učenjaki, na temelju pn-stave neke plošče, katero rjuakrili v Nini vali. Ploščo ki poroča glede Nve*ovmega potopa, je leta 1872 neki George Smith, član^.ngb«šk»iga muzeja Vlada ščiti ameriške lastnike v Nemčiji. WASHINGTON, D. C., 10. apr. Državni tajnik Kellogg je izjaivil včeraj pml komitejem za zunanje z«deve, da je anferiakim lastnikom posestenr v Nemčiji zagotov-I j^no varnt vo pred _ d e tovarvjem varstvene xveee. Ta eveza je jbile baje organizirana v namenu, da »e odvzame ame-iposestva, ka- tera so nakupili v Nemčiji tekom inflaeijhke dobe. iko ni iinekt nemška marka nikake vrednosti. Mussolini ne bo spačen. se je število registriranih avtomo-' n;a ima razmeroma največ po 2.0 bilov skoraj podvojilo (46.8%) v prebivalca z;i vsak avtomobil. Isto enem letu. Tudi države Utah. Mis.' rnznierje je: 3.6 za državo Iowa, 3.7 za Nevado, 4 za Kansas in Oregon. Razmeroma najmanj avtomobilov je v državi Alabama, kjer pri haja po en avtomobil na vsakih 12 prebivalcev. Iz Soče v Kobarid preko Port-Arturja. Dne 7. decembra lani je neki domačin v Soči odposlal nekemu ti'govcu v Kobao-odu pismo z naročilom blaga. V naslovu je napisal Kofoarid in je pozalnl dostaviti Caporetto. Vas Soča je oddaljena od Kaizarda 30 km. Pismo .ie došlo v Kcibririd dne 24. febi*ia.:iko. Vsled rnzbitih pogajanj slssippi. Alabama, Arkansas,North Dakota in Texas, izkazujejo po-r«o.stck čez 20 odsto. Atevdo tovornih avtomobilov (trucks) se je v vsej deželi povišalo za 14.5%. Največ registriranih avtomobi- RIM, Italija. 9. aprila. — Slavna itaJjaiv4ca tadravnika. Ale.Ssan-dri in Rastianelli sta iiMienja. da! ne bo obraz Mu«so linija s pa e en i vsled st relf, ki je šel skoei jije-gov nos. Po njih mnenju bo ostala brazgotina, iki pa bo sčasoma •xkoro popolnoma izginila. SMRDLJIVA BOMBA V G LE. DALIŠČU Med predstave neke * burke v francoskem dramskem gledališču je vrgel neki gospod iz part erne lože med publiko smrdljivo bom-bo, ki je eksplodirala z močno detonacijo in 'povzroeHa ** pravo paniko, da so morali predstavo | prekiniti. V zmešnjavi je pobegnil tudi napadalec, ki ga še niso mogli izslediti. Naša vložna knjižica je vaš kapital. Nabavite si jo. Vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT obrestujemo po 4 cjc pričenši s prvim vsakega meseca. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., : : New York, N. Y. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah« t. 1. potem, ko je romalo po svetu in prišlo celo v Mandžurijo. Pismo ima po-'tne pečate Harbin. Port-Artur. Son gaj, in še številne druge. Tako je. da na Kitajskem vedo, kjer je Kobarid, v Julijski Krajini pa rt al jamska pošta ite<*a ue ve. Pri nridovili »treba pi-ati torej tudi italijanska imena sloverb-k.h krajev! Likvidacija pokojninskega zavoda. Pri -zasebnih uradnikih je bila zavladaJla bojazen, kao in kaj bo z rezervami zavoda po likvidaciji. Sedaj razglaša poslanec Banelli. da je dobil Iz R/lma obvestilo, da je gospodarsko .ministrstvo že dalo nr.vodila glede uprave rezerv bivšega pr^jojninskega "zavoda. Kriza med primorskimi fašisti. Iz Trsta poročajo; Vodstvo fašist ovske stranke v Julijski Krajini je prešilo v Toke izrednih komisarje^', ki jih je Imenoval glav-ni tajnik poslanec Paninacci. V Trsust teh dofenow^jskih-ditistev. i Pogajanja med agrarno stranko in narodiKo stranko so se defi-nitivno razbila. Čeprav sta obe ti stranki že dve leti složno nastopili vendar ni moglo priti med obema do soglasja glede sestave vlade. Težksoče pa bile tudi drugod. l>vor agrarni sitranki ne zaupa in se boji, da. bi postala v hipu. ko -bi prevzela vla-lo. prera-dvkalna. Bnako se boje iknietij-ske stranke 1udi llheraici. ki so napeli vse m le. da ne pride do glasja med narodno in 'kmetijsko V republikah je demokracija jMv^lavii ivrrt stvar. Demokracije je vidni znak vsa-e republike. Človeka kar nekaj dime. ko vidi Sch\val>a ali Gaiyja fotografirana v overalls, ali pa Coolidge-a. ko naklada seno. To je demokracija. Oziroma že vsaj ljudem skušajo dopovedati. d;i je to demokracija. Iii demokracija je zavladala po v^eli republikah. Tmli v republiki Avstriji. Vsi člani bivše vladarske rodbine so se podemokrat.ili. Nad vojvoda Friderik se je otre-sel vxch naslovov ter postal preko noči povsem navaden Friderik Habsburg. In tako jih je cela vrsta: Jožef llab>burg. Ludvik I labour g ter Peter. Pa,vel, -lože in Ix>jze Ilaibs-burg. — ali kakor -*n jih že imenovali pri krstu. S tem je hUa rešena demokracija. S tem so bili odpravljeni vsi plemiški naslovi. T.- dni se je pa na Dunaju nekaj riidnetga p»iripet3o. Policija je aretirala nekega pi-jrnčkp. ko so ga vprašali i, kako se piše. je rnkel. da Anton Habsburg. Ko je i/pregovoril io ime. so vsi ivoliriMti stopili hal)taht'% misleč, da imajo ]»r«vl seboj snroo-tovala iz Amerike v K\"ro]>o. Dne 1. marepr. — Danes smo od-pluli. Krasno vreme. Oficirji so z menoj jako prijazni. Posebno mi stre/.e mladi kapitan. Xa krovu je vsega vkmpaj sedemsto petdeset Oaeb. One 2. maiva. — Kapi*an ne-pr»s>tano lazi za menoj ter mi vsi-i.juje svojo ljubezen. Meni ne ugaja. Danes zjutraj sem ga trikrat, za vrnila. Dne 4. marca. — Kapitan mi .io danes rokel. da 'bo z dinamltom pognal v zra-lc partnik Jn ž njim vred vseh sedem sto jK^tdesct oseb. ki no ,nabijajo na krovu, če ga ne uslišhn. Dne •"». marca. — Rešila sem parnik in vseh sedenrstopetdeset oseb. med obema vodilnima opozieijo-nalarma strankama >c govori, da bo novo vlado sestavil general AvarcMMi. Sigurno pa ni niti tn. Pač pa je skoraj gobovo, da ima vlada Bratinua odstopiti. Slepec zopet izpregledal. Heograjsiki kirurg dr. Dragn K o'ttič je operiral te dni v Ženinim Milana Pet kovica, ki je bil že deset let slep in so vsi zdravniki -■mr.trali. da .se mu vid nikdar ne povrne. Operacija se je popolnomi posrečila in se bo mladeniču zopcf vrnil vid. ? SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1926 Cena 50c s poštnino vred, z naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St.. * New York, K. Y. Te dni je bilo v listih pol kolone dolgo poročilo o dobičkih Ford Motor Company v Detroit u. Marsikdo je tii-tfo poročilo prečita! ter stiincl .nad ogromnimi številkami. Malokdo je pa pomislil naslednje: V tistih par minutah, ko je čitatelj cat a l poročilo, je napravil Ford tristo dolarjev čistega tic bieka. * Znamenje časa. Ko sem se v soboto vračal proti domu. sem srečal rojaka, ki je žalostno povešal glavo. — Kajj iti je? — ga vprašam. — O nič, — jo odvrnil. — Na "Washington Market sem šel pogledat. če imajo že kaj grozdja naprodaj . .*. * Vprašanje: Povej mi Zgaga, kakšno mnenje imajo ameriški Slovenci o Kover-ti? J a-z ne verjamem niti njegovi niti nasprotni -stranki. Odgovor: Njegovi pristaši smatrajo Ko-vento za vzvišen« bitje. Njegovi nasprotniki ga emat-rajo za niz^k stvor. Za človeka pa ga ne smatrajo niti prvi ndti drugi. A . ■ ■. V • ■ -v ™ 8P'• •• - GLAS NARODA. 12. APR. 1926. Henry Mnrgtr: LA BOHEME Slike is življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Rudolf jo pogledal na enega izmed štirih zvezkov, žz katerih je sentojatlo delo, napisano na foi-matu. velikem kot vojaško vež- bališče. - So, je rekel. — ni napisano v stihih, ase imenuje Don Lopez. 4'c«rolus je vatel prvi.zvezek m za »Vi tako-le citati: — Mrzle zimske noči sta dva je«deea, zavita v gube svojih jega glasu ta-le stavek mJadega d ona A l vara : — O Ines ill e, kdor ,si že, angel ali demon, naj bo tvoja domovina kjerkoli, moje življenje je tvoje in sledil ti bom, naj si bo v nebesa, naj si bo v pekel. — V tem trenotiku je nekdo potrkal na vrata in od zunaj je jvokli-cal Carolusa neki glas. — Moj vratar. — je rekel in napol odpri vrata. I Bil je res vratar; prinesel je lV!a.;.Vv najemi,, n^tah jahala jpi.mo. Carolus ga je v naglici od-dr i pMojr drugega po eni izmed pH _ NVprij>toll pripetljaj, — jvr>t i. k.! peljejo čez strašno samoto pu'"eave v Sierri Moreni. ✓ . — Kje sem.' — je pomislil Rn-do'.l'. potrt od tega začetka. — Carol os je tako čital dalje prvo poglavje, pi>ano od dconca do kraja v ietn slofru. llmlolf je miilomarno posluša.! in in idil, kje bi našel sredstvo, da jr- popiha. — Tu je pač okno. — je rekel sam pri sebi. — a vrh tega je zaprlo in Kino v četrtem nadstropju. Oh, sedaj r ažurnem vso to previdnost ! — Kaj porečete k prvemu poglavju? — je vprašal Oarolus; — prosim vas, ne prizanašajte mi s kritiko! Itudo!f je pomislil, da se spominja, da je slišal drobce dekla-snaJorsJcc filozofije o samomoru, ki ji!i je govoril imenovani I.oste slišali Tne-siMiuo zgodbo. — Sem relo radoveden. . . CV pa bi bili utrujeni, — je rekel pesnik. . . — lir. poglavje. — je z jasnim glasom i«ekel Oarolus. Rudorf je pazljivo motril Oa-rotusa in izapazil. da ima zelo kratek vra»t in rdeč obraz. — §e eno upanje imam. — je rekel pesnik, ko je bil to odkril. — Kap. — Prekliva k četrtemu poglavju. Povedati mi boMe morali, kaj in i "lite o ljubezenskem prizoru. In Carolus je zopet začel čita- H. V frenotku. ko je Carolus pogledal Rudolfa, da bi čital na njegovem obrazu učinek, ki ga napravi ja njegov dialog, je zapazil, dr. |X's:»ik, naslonjen na stol. drži gla v o kot človek, ki posluSa glasove v daljavi. Kaj ram jc šal. — ga je vpra Ti4io je dejal Rudolf. ne slKite! Zdi se mi, da kričeT ""J";0^8* gori! C'e i»i via gledat? Carolus je za trenotek potuhnil, a ni nič slišal. — V ušesu mi je za.avonUo, — je dejal Rudolf; — dalje; don Alvar me ntrašno zanima. To je plemenit mladenič Carolas je začel dalje citati m je poudarjal z vao zvonkootjo svo- OQL.EJTE ti TO KNASNO Kno SLIKO Dwkrtt tomw: IM — » M EMBASSY THEATRE m je rekel; — primorana« sva odložiti čtlvo na ditu^r č; dobil sem novico, ki me sili. da ne mud om a odidem. — 0, je pomislil Rudolf. — to pismo je padlo /. neba; ]>oznam žig Previdnosti. — (V hočete. — je povzel Carolus, — bova šla skupaj, kamoi me sili pismo, nakar bova šla o-bedovat. — Kakor zapoveste. — je dejal Rudolf. Ko se je pe-nik vrnil zvečer v krožek, so ga prijatelji izpra.se-vali »lede Carolusa. — Si zadovoljen ž njim? .Je lepo ravnal s tabo? — sta vprašala Marcel in Sehannard. — CitaJ mi je roman, v kat^ rem se imenujeta Don Lopez in Al var in kjer ljubimci imenujejo svojo ljubico angel ali demon. — Grojmo, — so v kom rekli Vsi cigaoii. — Drugače, — je dejal Colli ne — ne glede na literaturo, kakšno' je tvoje mnenje o Carolusu? — IVvber mladenič je. Sicer pa ga »boste mo— kakšno je tvoje mnenje? Seiiaunard je povzel: — Ta Barbeimiehe je poln dobrih lastnosti; ve za imena vseh vin in mi je dal je-ti deJikatnili stvari, kot jih nisem jedel pri svoji teti za njen god. Zdi se mi, da je v intimnih odnošajih s kroječi v ime Vivien ne iai čevljarji panoram Op>/il sem vrh tega. da ima pri bli^no isto po^ta-vo ko< mi vsi. za to -bi mu. če bi bilo treba, posodil obbko. Njegova mora«!a je manj stroga, kot nam jo je hotel narisati Colline; dal se je peljati povsod, kamor sem .ga hotel sprem Ijati. in mi je plačal zajtrk v dveh dejanjih, od katerih se je odigra lo drtigo v neki pivnici, kjer sem znan radi različnih orgij, ki\sean jih bil napravil v predpustu. Carolus je stopil notri kot nava»den človek. No. in Marcel je povabljen za jutri. Caroli*. je vedel. ^-aAgaitaih m^vart'x;^ ksi Jjilh bo«te morali popraviti. — Skušati vm bam posnemati. — je rekel Carolus. Ve* ea*, ko je tirajal njegov no vicijit, je plaloaičm filoBof zetol -. (Dalj« prihodujii., vzti-ajuio jx>sečal ciganie; in ker je rmel -tudi priložnost, globlje ^proučevatr/ jnjjhove na^-ade,. \ je moral marsikdaj os-trmeti. Nekega jutra je prišel Colline h C£rulut>u z radostJiim obriizom. — No, dragi, — nui je dejal, — sedaj ^srte definitrvmo naš, končano je. Preostane nam še. določiti čas velike svečanosti in kraj. kjer se ibo vršila; prišel sem, da se zmenim z vami. — To mi pride čisto prav. — je odgovoril Oarolus. — starša mojega učenca so sedrj na kmetih .-mladi vicomte. ki sem mu m on t or mi bo pogodil za en večer c«tano vanje; tako bomo imeli udobneje morali pa bomo povabiti mladega vieomteja. — To bi bik) imenitno, — je od-Tovoril Colline; — Oiclkrili mu bo-m/> lltera^inpy rslyzorje; todst, alii mislite, da bo privolil? — Že vnaprej sem prepričaji. — Pot can je treba samo še dan loločUi. » — To bomo uredili danes zvečer v kavarni, — je rekel Oarolus. Oarolus je šel nato k svojemu gojencu "mi mu natananil, da so ga pravkar sprejeli kot člana v vi-•oko literasno m umetniško družbo. iin da prosiavi svoj sprejem, namerava prirediti obed s skromno veselico; zato mu predlaga, naj se udeleži zabave. — Ker pa se ne morete vrniti poeno in ker se 1k> prireditev zavlekla v noč. bomo za svojo udob-ik t, — je pristavil Oarolus. — priredili gostijo tu v stanovanju. Franc, vaš sluga, zna molčati. — vaši srtarši ne bodo nič vedeli iai vi se ibosle seznanili z najduhovite jšimi ljndmi v Parizu, nn>e.t>iuki ivlorji. — Tiskanimi? — je vprašal mladenič. — Tiskanimi, gotovo; eden med njimi je glavni urednik '4 Mavri -•e '. ki .jo dobiva vaša gospa ma-f i: to so zelo imenitini ljudje, skoraj .slavni; sem injihov intimen prijatelj; imajo dražestne žene. — Bodo tudi žene? — je vprašal vicomte Pavel. — Dražestne, — je od vrinil Oarolus. — O. moj dragi učitelj, hvala vr.ni; gotovo pr.innlimo tu sla.v-iost; prižgali l>omo a*sc lestence n dal bom razkriti pohištvo. Zvečer je Oarolus v ikavami naznaniTT da se l>o vršila slavinotet prihodnjo soboto. Oigaaii naročili svojim ljubicam. naj mislijo na (toaleto. — Ne pozabite, — so jim rekli. — ra gremo v pi*ave salone. Pri-pravite -e. torej; obleka naj bo oreprosta a bogata. Od tega dne je vedela vsa ulica la gredo gospodične Mirni. Femi-•a in Musette v družbo. Zjutraj na dan sbn-lja se je to-le pripetilo: Colline. Schau-•tard. Glared Kn Rudolf so se skuhaj nautili ik Caroiusu, ki je o-strme.l. videe, da so prišli talko zgodaj. — Se je kaj pripetilo, da bi mo-ali od lož nt i slavnost? — je \-pra- ;al z neko nenrimosrtjo. — Da in ne. — je Federalizem v Gledališce-Glasba=Kino ^ POSLOVILNI VEČER AVGUSTE DANILOVE. Že od ruikdaj imajo politične) V vseh drugih ozirih pa imajo uvedbe v Švici veliko privlačno kantoni, ki tvoriijo švicarsko zve-1 silo za -naro na primer to. da je v kan- kluba v New Yorku je priredila ne države, po tem. da~so prve u- tonih, ki so jezikovno mešani, u- goti tjakaj umre. Medtem pa se zglasi pri kneginji ga stališča, — poginoma tarejša živa federalistična dr- vladnih članov pripadati temu. o- u*ix :a žavna oblika. Zato nii čudno, da je a'roana. tonefcmi, jt^ziicni. Zaninui\vs p.isee "tega poročila bil v isviea v tem oziru zgled mnogim prikazen v teh kantonih je tako- Astrahu in (trepetu, /ix kanton, se po«e?\ e-1 Ves vzradoŠčen pa je zapazil n je bila ž njim ved.no najtesniej- tnjejo o postavah ito- da ni prišel prepozno. Boljše rese združena. V tem tiči vzrok, da rovauja obstojajo datnes š<» v še-jčeno. prišel je prezpoda j. dosti je švicarska demokracija res pra- stili kiintoni/li. Federalistični duh' preo5go«lai. Raizven ix>.strežljivih va federalistična demokracija in preveva vso upravo. Vsepovsod «o .;>odov iai dam v dvorani ni bila so vsi napori cem tiral i stav, uiii- najdemo velik obzir do naroiUiah lo se nfkogar. Xeizpro^uo je pote-čiti to demokracijo, popolnoma nia.njšim. vsepovsod stremljenje. ika.l čr.s: ura je že davno odbila brezusjiešni. A kljub temu fede- (da se poravnajo morebitni na.stali devet, ko >o pričeli kapati l ju-rallsitičnernn Klnhu ljudstva tudi ii>repiri. Siwnoobsehi uiuev^io- ije, dje. jKv-ainič in v skupinah lioil- šč«Iaintno. lerctz vsake uervozuosti, k' t da so pi išli jnab-e prezgodaj na afero. Seveda, la.ko se .-spodobi. (Mn.v-rk mora vedno vsaj .na zunaj kazati neke vrste bla/ira-nost. ki s«* prilega inetropolsk«iniu okolišu, psl'hi prebivaUtva velikega mesta, prena.sičenega z vsakovrstnimi inžitki. umetniškimi in drugimi. Pa dovolj. V nevarni bližini desete ure se je /astor r»s dvignil, in gospa Danilova je recitirala "Pesem eneg-.i pokolenja" z njej lastnim ognjeni in oduševljenjeni. -N'ato je izvajala skupino plesov MUs Vera Milčinovič. Na ipletse se iporočevaibv pre-snrto nvak) razume ter je vsled prepiri. :"v».nioor>set)i ume v« to ije, Švici ni j»rizainesel boj med fede- da to temeljni« načelo ne izkljnču-raluouom in ee9itraliKmom. Ta'je tudi verskega i.n političnega bo-boj je švicarsko ljudstvo dobro'ja. Tiuli Švica je bila deležna kul-prestalo. Kako je bil tuj ljudstvu turaegft bo-ja. vkolikor se je ja-ccntralistični duh, ki ga je zanes- vila tendenca po ceuitrali-.tični u-la francoska revolucija tudi v stavi a.l,i jta so nastopili v posa-Švico. se vidi iz tega. da je Napo- j mez.nih kaintonih posebno zagri-leonova združitev vseli švicarskih zerii k uiti mi o h ojarež i. V splošnem kantonov v eno. centralistično u- pa sr> katoliški kantoni ohranili rejeno državo (Helvetia') trajala -voje yvravice t,udi v kulturnem le pet let in so kantoni dobili na boju in to ravno vsled federali-zaj vso prejšnjo .samostojnost. — stične uslave. v kolikor so bili ka-Znraneniio za katoličane je to. da toliki politično organizirani, so se švicars-ki katoliki prav po-; Med najbolj zvestrni boritelji za sebno odlikova-li v boju za federa- f.'deraluzcun najdemo podeželsko liznii in so v tem oziru enotno po- ljudstvo, obrtni in srednji stan. stopali. ; medtem ko so najbolj vneti za- Kako pa je prišlo sploh do bo-, lirovornuki centralizma Element!!, "ja med federailiamom in centraliz- ki v«v toliko navezani na mom v šviei? Šele humanizem in domača tla. socialni demokrati na umeten način v kr^ajiski s-vet ! i" levičarska svobodomiselna plast presajeno rimsko pravo sta utrla inteligence, ki se še vedno drži nekoliko pot centralizmu in- ab-! načel frameor-lke revolucije. Na-sohitiznui. Na podlagi angleško - men slednjih je jasen. S centrali-franco.ske 'iprosvetljene' filmzofije -stično ureditvijo države upajo u-se je arušil monarhističini aibsoln-1 niči t i življenje kantonov in take tizem Francije, 'ki ga je zamenjala j'pripomioči nekrščanskini idejam ceiatralis-tična demokracija. Ta je zmage v šoli in uprvi. dala sicer vsakemu posamezniku' <-'e se postavlja Švica vsled politične pravice; toda razen njfch!8^"''1 ureej Danilovi, prei/.kušeni igralki. Ne preveč lahko vlojjo je iigrala z ognjem in prepričevalno silo. ki je lastna le pravi uniet ui.-L \ redno pomočnico je imela v Si! vi ji Danilovi, ki je izvrstno predstavljala bhmnpno ameriško Miss, živahno, poredno. ]M>nekwl razposajeno, a vendar dostopno gb»bljam čuStvom. kar je razvidno iz njenega nastopa koncem igre ko -»e zazna va\. fia~lko M lana Tre-sarja. Intriiranta Ciljakova je dovršeno igral gosjvvl Rajner-Illača in p> d Cvet kovic. Miran ni nihče drugi kot Et-bin Kristan, ki je spisal enode-janko ter dovršeno igral vlo^o Milana Tre-arja. Prrpominl bi le nekaj. Tekom predstavljanja te eno«le-janke s^m opazil, da večina navzočih žalil>oji učinek igre. kar je sn- blrmiira ter molči o tem. Priznati pa mora vsekakor, da so se mm zdele, potsaimezne točke dobro izvršene in da upravičil je nastop mlade plesalke upanja, da se ji oA) eta lepa bodočnost. TYlvOzvani 'Piece de residence" pa je bila premijera enodejanke moj>osebi umevno. Pantomino "V maju" je priredila Silvija Danilova, ki je nudila -s tem malim gospodičnam priliko, da pokažejo na oilni svojo dražestno spretnost in nettistra-šenost. Konec preke duše. ki stremi z (Vsemi dovoljenimi nn nedovoljenimi smlstvi za tem. da uniči onega^_ k ^ (t ere ga v svogem srcu ljubi, a ga smatra ob istem ča«-n povzročiteljem nesreče, ki je zmlela njeno mater. Kneginja Trubnova se je seznanila z Mila tujih neki Nedavno se je vršil v Budimpeš-ostale ti zanimiv }>roces. V bližnji občini ali manj SaHhalom sse je^ namreč nedamo oropa njihovega lastnega življe- (j>ojavia neka čudodelka. Wunder- iicli po imenu, o kateri je nastat Svicaiivko ljudstvo se je vedno -las, da ozdravi s i>omočjo ma.L'- ifcorilo piloti tem centralističnim ( net ičnih potez vsako, tudi najhuj- tejiujaon. In če .pomislimo, da je šo bolezen. Čudedoliko so zato po-,nom Tresarjem, in ker je domnevala. da. je sin moža, ki je oneča-sitil njeno rmater, ga je sklenila uničiti. S posredovanjem svojega oboževalca Ivana NikolajeviČa Civjakova. je skušala obuditi v Milanu TVesarju mnenje, da je velik umetnik, slikar, katerega bo nekoč občudoval ves svet. Tre^ar s<>xle res na Jimamice ter priredi razstavo svojih del. ki |>a je velikanski fiasko. Ves vzh č-en prtbit': Milan T resa r »k kneginji, k mu obrazloži celo stvar ter mu pojji.sni. da je postaJ žntev njene osvete-željnodi. Tresar odhiti, razreze vse svoje tsl'/ke na raiz-t a vi ter prič.nc besneti, nakar ga odvede- še kot. narrivui dar narodnosti in sili in hi-omcK Demonstracija pn (jezika. (Skrivnost. :ki omogočilje ;e ni posreč-Ha. O poi>olnem fiaxku •t a. k o različmim^ narodosn skupaj !sicer ni govoriti, vendar pa ni na Švica sestavljena iz štirih jezikov-j va.bili v Budimpešto pred komisi-no in kulturno izelo različnih na-'jo strokovnjkov, da dam pokaže, rodov, tvori v tem'pogledu gotovo kar zna. odgovoril" na j interesa nt nejši federalizem vse-1 Komisija je posadila čudodelkp *'olhine. — Samo to je. Med sabo ga sveta, živ dokaz, da države ne v veliko dvorano ter privedla pred >e ne bomo nikdiar obotavljali, J tvori le narodnost, ampak da šoj njo celo vrsto bolnikov. Med temi novedati stvar naravnosit; toda j idealne in jjioralne sile krepke j-J.so se nahajali bolni na-očeh. uše- ker moramo iti v dnuabo ..... ljudi, hočemo obvarovati decorum. — No, in? — je dejal Carolus. — No. in. — je nadadjeval Col-ine. — ker se moramo sauiti lioeoj i mladim plemičem, ki nam je •dprl salone, pridemo iz Jipošto-^r.nja do njega in iz spoštovanja dp sel>e, da vas enostavno prosimo, če bi nam mogli posoditi za nocoj kako iboljšo obleko, ker bi nas utegnila naša skoraj malomarna toaleta spraviti ob ugled. Morate razumeti, d«< nam je skoraj nemogoče stopiti v bluzi in površniku v sijajne sobane te rezidence. — Toda, — je dejal Oarolus. — štirih frakov nimam. — Oh. — je rekel Colline, — napravili bomo s tem, kar imate. — Poglejte torej. — je dejal Oarolus in jim odprl zelo dobro opr end jemo omaro. — Saj imate tu celo srkladišce elegance. bivati, tiči v dveh stvareh. — "V •zunanjepolitičnem oziru ne »najdemo nobene tendence po razširjenju, ampak je vse življenje tira vna.no le oia branrbo. V notranjepolitičnem- paglediu pa vlada povsod pravi federalistični duh. ki pospewije udejstvovanje vseli c r genskih členov v državi. Na čelu švicarske zveze stoji narodni svet. ki ga voli švicarsko moško prebivalstvo, stanovski svet ki ga tvorijo po dva zastopnika iz vsakega kantona in izmed teh dveh cvetov izvoljeni zvetzni svetniki (mini.qtri). ki imao'o izvrševal-no oblast. Poleg tega 71a obstoji kot najvišje sodišče zvezno sodišče v L.ozani. Pravice te«h centralnih oblasti so natančno določene v ust »vri. V glavnem se raztezajo na skupno -zunanjo politiko in armado, na carinska, gospodarska Htvari prav nič več kakor zgolj svoji naravi dovzetnejH za sugestijo. Čudodelka uživa v krajih okoli Budimpešte tolik sloves, da se mora pred stotinami in stotinami pa-cijentov skrivati in zaiklepati v hišo. Tudi v Budimpešti se je po končani preiskavi jedva ubranila navalu bolnikov. Strica Vego. ki je prišel k svo-jen:u nečaku v mesto, da si ogleda njegovo ''izvrstno ženo", jex igral z velikanskim uspehom go-spe 1 Rajner. Njegova k ar akte ri-zacijin priprostega hrvaškega kmeta, ki pride k gospo
  • nkraflenih Slromiču 25 ovac. Tatvine živine se vrše danes v tej. jutri v drugi vasi. Kmetje imajo sicer straže, pa tatovi so očitno bolj pretkani kakor oni, ki varujejo živino. Tatove iščejo, pa jih ne najdejo. • • V smrt za svojim zaročencem. - 25detiu4 .Marija ITvalič v ŽU bršju je pila strup, ko je izvedela in trgovska vprašanja. — Ustavo I za smrt svojega Karočenea. Sled-more spremeniti le ljudsko glaso-lnji j,? šei v Jugoslavijo čez hribe, va«je. ' ! pA se pri tem ponesreml m ufcil. DRUGO SKUPNO POTOVANJE 8 parnikom "PARIS 22. maja 1926. Potnike ho spremljal na3 nradnlk prav do I.Jubljane. Pazil bo na prtljnpre in gleilal posebno na to, da bodo vsi potulkl udobno ln brezskrbno potovali. Na razpolago Imamo posebni oddelek za naSe potnike, najboljše kabine v sredini parnika z 2., 4. In O. posteljami. Vozni list stane do Ljubljane $110.77 z vojnim davkom ln Železnico vred, za tja in nazaj pa Ramo $200.00 In $5.00 vojni davek. Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh z vsem tako, da no ta par-nik tudi drugim priporočali. Kdor Seli potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New Task, N. ¥. \ GLAS NARODA, 12. APR. 1926. BELE ROŽE KOMAN V DVEH DELIH. Za "Glas Narodu" priredil G. P. -1 Nadalje vanje.) 1 > j '."-.l *mmii strah. Ilot Ha je p poč, a ni jnogia pre-v <- t »ki -i,j jj mrtvo v-eli navzdol. Hotela je zakrivati, a noben •-•i. > "i ;.M>< I prek« njenih ustnic V ušesih ji je bučak), njene misli • p*'"'« bitrt'jie xwtiti in naenkrat je oinaiinila Iris po- zofc na tla. > _-!i.l j« '»-.'a t., .i ob nj.-ni strani .ter jo potegnila toliko na v-/gor. da .j«- jKHNVjtla njem* jrlava na robu zoi'e. — Ali spi* — j«» vpra.ŠHla. — Sp in. m- je »UimI mirni odgovor. je v/cl.i • ? 11 i iz l'eleg*< usnja ter ga položila v roko IrK — Kaj vidi* Vidim /. no. ki i*)r»i la-e \ roki, — je rekla Iris brecc obotav-!.i;i'Ua. i ro- i-e izteza roki proti meaii. — strašno razburjena je i • ' s i - • :>i-(»ti i. In tam. tam stoji, — ne poznam ga. — ie- a m »ki. Li-vn roko ima na >ji ni »eucu ter zre name. — z mo-:.mi la>uiim.i «*'-mi. In vendar ga |K>znain! Njegova -.lika je v belem etlll-ju. Sigiitl je vzela I vi - etui /./»pot iz roke. N • več n«- vidim. — je rekla Iris zaspano. i udi ni iifita. — je mrmrala S i grid. — Hotela sem le vede-i. «-e je hipnoza tlo-tri močna. Irls, poslušaj me. — roKlu>am. sjprid j-' |*>klekni'a j>o!eg postave ter položila svojo desnico na :io raj m. I'm tem ie IrU bolestno zganila. — -i«' pričela Siinid. je /uipaizda znamenje. — z iz-'•III.t t« > I a -« ni j m a n t da resničnost vsebine pisma, "ooš vse po-M.i'.:a. kar sem ti r« kla danes tukaj v tej sobi. Ali -i nmimeda? Da. — Jt. rekla Sri^. — I kanuji m ti! — Da. — Ali »e b«>A pokorila — Da. Nadalje ti uka>/.i|jcm, da -matraš življenje (j>o tem razkritju .1 II., -no. Ne .MiieA Živeti dalje ter biti madež na življenju aioza. Ali me razum« š.' In- j- pričela metati -rla.vo ^emintja. Težko je dihala. I -milji nje. —- tega ne morem. — tako srečna sem! — j" minirala. I ■ daj pa j. lns t;:ko močno .stisnila ramo speče, da je slednja /.akriial.i od bolesti. — storila bus. kar i i ukazujem. Ali boš? •s" - *«* .i* upirala Iris v izadnjein. »breizkoristncm od« -ru. S.-daj p., j,- jxdozila Sigritl tudi svojo drugo roiko na ramo Ills te, I,iku koneeii t rji a,!;: ..v njo voljo v svoj i>ogled. da se je ->ko- ro s,»))la onesvestila. - Ti ho; siorila. kar ti ukaizujem ! J«' zasekala Iris, kot umirajoča. Nadalje u-s. u- pričela S i grid, iki je sama dospela do kon-e nahaja Roječe se je ivzrla naokrog . . Mkonei. čeprav ji je ravno-U'tr — l;i. da ne sme več živeti. Ne. živela je. kajti njeno dihanje je bilo razločno slišati v 1 l.em prostoru. Pogledala je na uro. kajti bala je, da je mugoče že večer, a Izteki,^ ni niti ena ura izza časa. ko je prišla v sobo lris. Ali naj zatk>juči svoj eksperiment * Predramila jo bom. — si je mislila, pokleknila pred lris ter položila -vajo desnico na ramo lris. A lris . . . li s in -meia živeti. Iris, sramotni madež njenega in njegovega imeaia. Kaj naj slon lris? Morilka ni lioteda ixwtati. Nikdar. Ni 'loiela (Mit.ith zevat i svojih rok Ali ni storila lega mati lris in ka-k' !l 'if" ■ — <'«• pa navdahne Iris >z mii^jjo, da uniči samo M.be. kklo bi mogel potem reči, da jo je ona .umorila; lris le ne sme ved,d,, da ni prišla ta misel iz nje -;ame, — da, to je bilo. to mora še storiti! * — Iris, ali me čuješ' — Da. — 1 kazujem. ti pozabiti, da, sem ti jaz ukazala smatrati svoje z i v 1 je,aje !budi se. — je ukazala ter dihnila v lris. Ni pa šlo to tako lah Ko m ponoviti je morala povelje, predno je lris odprla oči ter pnčela /hirati >voje čute. Šigrid je vstala ter na-labno octšla iz so-he v svojo lastno, kjer je legla na zofo ter spala. V sanjah pa se je /•<• vid.da v tnuinfu <»h strajij kneza Višjegradskega! — Uiubil ime \u>\ — je bil refren njenih misli, a pri tem ji ni r> ' l,i ' je njena duša že omadeževana s krvjo lris, kajti kaj je bilo t rt j »a š.- dejanja? Njena volja jo je zaznamovala z -znamenjem Kajna . . . lil I ri s! <>- «la Je na mesitii. kjer je ležala, ko .se je predramila in le po-"M je netila /hrati svoje misli. Kaj se je zgodilo, odkar je prišla v sobo? SigMd je bila pri njej in ona ji je dala citati anonimno pi-^ 1^0, nakar JV n*la «»gi kl. da Je Vse resirwrno. »kar Stoji v njem in nato . . . je S grid odšla. Da. odšla je zopet. Iris se ni mogla več-natančno pomniti, kaj stH še drugače govorili med seboj. NajjbrŽ l».t\ m.-.-sar. In ,-e trni., kaj bi moglo *>ki važno v-spričo strašne gotov,-! i. da je rc-iiičjH>, kar je opisal oni .prnUi človek iz zajede." f R s«. Ona. r.kzvajeno dete sreče, srečna žena. -najbolj p.eanenite, •ra moža. pre^n-čna mati lepega otroka, — ruia. hčerka zločinke. ki se je pokorila svoj greh |x*i sekim krvnika. To j- hUa tako strašna, tako pustolovska misel, da je bila sdeoro nepojmljivo. In vendar je biLa resnica? T- zko je dvignila lris. kajti boleli so jo vsi udje in njen prvi pogled je padel na pimi*). VV^Sa ga je ter uJtafcnila v žep svoje , obleke :„ z bolestnim stokom je še ekrat odprla beli etrui ter j si Čudovita lepa ženska z vencem hefrrh rož v laseh je bila torej njena mati, — ah. ko je nastala ta slkka. je še vedno nosila'bele rože nedolžnosti in no4)eaia krivda aii zasenčala ngene čiste duše. Kaj jo je napravilo za zločinko ? Blazno-t Neskončno sočutje se je izjavilo v sicu IrU za ubogo, izgubljeno dušo in to sočutje, solze otroka. ki so padade na sliko, je odrinilo občutek grofire. ki ga je vedno imela oh pogledu na to 4iko. Solze pa niso oihi.jšak' lris, pač pa iiatpraviie njeno srečo še bolj težko, kajti takiait .se je i>oja,vila misel; Kako bo .prenesti to Glared: Na to vprašanje si je odgovorila sama: ne 1k> .pustil, da bi oua kaij zapazida. ZaanOlčati celo zadevo .pa ji ivi niti i>adlo v ptfanit t ter izprati s tem sramoto iz njegovega imena in življenja. 'Dalj* Drihodnjift.» ŠKANDAL PRI BOKSARSKI TEKMI A. Čehov: Na morju, (Mornarjeva .povest.) Žrebali smo. Dvaindvajset naje bilo. ki nismo imeli tisti večer službe. Od teh je bilo sojeno samo dvema .naslajati se nad redkim požarom. TLsti večer je bila namreč •"kabina novoporočencev" na naši ladji zasedena, v temi te kabine pa sta bili samo dve luknjici. s katerima smo labko razpolagali. Eno luknjico sem napravil jaz z majhno žago, drugo pa. neki tovariš z nožem. Oba sva se trudila nad teden dni. — Eno luknjico si dobil ti. — Kdo? Pokazali so name. — Kdo pa drugo? — Tvoj oče. Moj cče, star. grl>ast mornar, z ob nuzonn. podobnim pečenemu .jabolku, je stopil k me mi in me u-daril po rami. — Danes .sva ]\ii srečna, dečko, — tiii je rekel. — Slišiš, diečko ? Sreča ie doletela istočasno tebe in anene. To ni kaisiibodi! Nestrpno je vprašal, koliko je ura. Bilo je šele enajst. Stopil sem na krov. prižgal pipo in se zagledal na morje. Bilo je temno, /toda v mojih očeh je menda odsevalo to. kar se je godilo v duši. iza kaj na temnem o-zad.ju noči sieni razločeval podobe, videl sem »to, kar je tako pogrešalo takrat še mlado, a že izgubljeno življenje. Opolnoči sem šel mimo skupne kabine in .pogledal skoizi vrata. Novoj>oročenec. mlad pastor z lepimi plavimi kodri, je sedel za mizo in držal v rokah sv. pismo. Razlagal je nekaj visoki, suhi Angležinji. Novoporočenka, mlada. vit/ka, zelo lopa dama. je sedela kraj moža in ves čas gledala njegovo kodrasto iglavo. Po kabini je hodil iz kota v kot bankir, visok, okrogel Anglež z izoperiiim obrazom. Bil je mož priletne dame. s katero je govoril pastor. — Paisrtorji radi govore po cele ure. — sem pomislil. — Gotovo bo govoril do jutra. Ob eni je stopil k meni oče in me potegnil za roka v, rekoč: — Cas je, odšla «ta iz skupne kabine. Naglo sem skočil po strmih stopnicah dol in se -splazil k znani steni. Med to steno in ladjino steno je bil praszen protstor. kjer so se sprehajale med sajami podgane. Kmalu sem zatJišal težke očetove korake. S pod t ikal se je ob vreče iu zaboje tor preklinjal. Otipal sem svojo luknjico ter potegnil iz nje štirioglato zagotz-do, ki rnii je delala toliko preglavic. In zagledal sem tenko špranjo, skozi katero je prihajala do mene motna svetloba. Obenem s svetlobo se je dotaknil mojega vročega lica izredno prijeten duh. To je moral biti duh aristokratske spalnice. Vtaknil sem v špranjo ° strmih stopnicah na krov, -kjer je že lil pravi jesenski dež. . . V Vipavi se je miličniku Ivanu Šuštarju o-mračil u>m. Skooil je na cesto z nabito pu&ko in streljal. K sreči ni n al) enega zadel. Nesrečnega fanta so tovariši raKorož>li in peljaili v bolnico. Kretanje parniko* - Shipping Ne 15. aprila: . _ . ^J De Grasse, Havre; Yorck. Bremen;' DeutchlanJ. Cherbourg. Hamburg. 17. aprila: Olympic, Cherbourg; Andania, Hamburg. New Amsterdam. Rotterdam. 20. aprila: Columbus. Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg^ Hamburg. 21. aprila: Berengaria. Cherbourg; La Savole. Havre; Pres. Harding, Bremen 22. aprita: Bremen. Bremen; Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 24. aprila: Majestic. Cherbourg; France, Havre. 23. aprila: Mauretanla. Cherbourg: America, Bremen, Republic. Bremen. 29 aprila: B.-rl in. Premen; Humburgr. bourg. Hamburg. 30. aprila: Levllathan, Cherbourg: Homeric, Cherbourg. 1. maja: Paris, Havre. 5. maja: Aquitania. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg, Bremen; <>rca, Hamburg. 6. maja: Westphalia, Hamlnirg; Bremen. 8. maja: Olympic. Muenolien, Cherbourg. DRUGI OTROK JE NAJBOLJŠI Te dni je bil napovedan v pariškem cirkusu Pariz*' boksarski matcli med Paolinom in Angležem Harrvjem Drake. Prireditev se je zaključila z nepopisnim škandalom. Cirkus je bil natlačeno ]x>hi rantovednega občinstva ki j p prik-aikovaio veliko zabave. s-topil l>ea.ko na boi*iš-če, je .taikoj videlo, da je popolnoma vonjen. Vtis je bil vrlo muce .nzato jc občinstvo priredilo Paoliniju, ko se je pojavil, burne ovax?ije. Njegov angleški nasprotnik je nekaj časa kimal z glavo, nato pa se jc spustil v l>onlx>. Toda takoj se jc videlo, da iz te boksarske produkcija ne bo posebne senzacije, ("im se je Paolino K>til Drakeja. jAnglež skril svoj obraz v dla-ni kakor sramežljiva deklica prerl fantom. Občinstvo je takoj razumelo. da se pripravlja škandal. In res je izbruhnil, čim se je An-1 glež umaknil v kot i nga je sod-1 uik morati za roko privesti nazaj na sredo odra. Tu je skušal PaoliLno svojega nasprotnika vnovi-č poraziti z res-| nimi ud are i. Anglež pa jc padel vznak kalcor snop in so ga mora- j li vzdigniti na noge. Paolino, ki je med tem spoznal, koliko ura bi-j je, se je sramoval nadaljevati Angleški strokovnjak za izpo-itekmo 'š jjpijfijnjim jna^protnikom; polnjevanje plemen dr. Lidheter in ji' zapustil oder. Za njim je pa -i1' pi^nl kratkim v Lonulonn krevsal Drake, ki so ga morali originalno predavanje o otrokih. poe ni v P° ujegovi sodbi je najboljši o,r-■'pijaniosti nanovo zvrnil po tleh. r"°k t;isti. ki pri let >tara. Ako pa sta baš gajno in samo odločnosti policije v- teh letih, je najboljše. Doktor se je zahvaliti, da ni prišlo do hu- utemeljuje svojo tezo s tem. da dih pobojev. !je kon-titucija staršev baš v teh - j letih oia višku. j Drugi otrok pa je najboljši tu-,di radi uiga. 'ker se starši po vzgoji prvega otroka privadijo pravilni vzgoji. Drugemu otroku ne •po/večajo ne preveč, pa tudi ne __; premalo pazljivosti. Ker ga ne Gradič Konopište na Ceskoedo-j ri,zv«j»jo. pa tudi ne zanemarja-vaškem je biil svoje dni last liaib^j-^' vzgoja -rednja, in burškega vladarskega doma. Nje-!1" Je CHia P»^nost, ki postav-gov zadnji lastnik je bil presto-M-'" drugega otroka v življenju na lonasledatrik Franc Ferdinand, ki P«^buo .srw-no me^to. je padel v Sarajevu. Po razpadu n a PT? nn a t vapma monarhije se j<- habsburška lasr1 NAPRODAJ FARMA v nasledist ven i h državah uredila!319 akrw' 50 °^tali ^d tako. da je vsaka država posebej,111 ^,>Kkl' 2 mi,J* 0tl zasegla to imetje in ga prevzela 12. maja: Berenguria, Cherbourg: r>e Grasse, Havre; George Washington, Cherbourg, Bremen. 13. maja: Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg. 15. maja: Majestic, Cherbourg; France, Havre; Sierra Ventana. Bremen. 18. maja: Columbus. Cherbourg, Bremen; Reliance, Cherbourg. Hamburg. 19. maja: Mauretanla, Cherbourg: Pr»-s. Uoo-sevelt. Ch«-rlM>urc. l'.renien. 20. maja: Thuringin, Hamburg. 22. maja: PARIS, HAVRE; SKITNI 1ZI.BT. 25. maja: Leviathan. Cherbourg. 26. maja: Leviathan, Cherbourg. 26. maja: Aqtiitani a, Cherbourg; Ani^rfi-n. Cherbourg, Bremen. 27. maja: Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Deutschland, Cht-rl>oiirs, Hamburg. 29. maja: Olympic, Cherliourg. 22. Junija: MARTHA WASHINGTON, THST: SKUPNI IZLET. 6. julija: PRES1DENTE WILSON, TRST; DFiUGI SKIPXI IZLtlT. USODA FERDINANOVEGA DOMA v lastno oskrbo. Na ta načiai je postalo drža\-na last veleposest-vo Bel je v Jugoslaviji, praška vlada pa je zasedla gradič Kono-pište. Otr oci polk o jne ga Franca Fer-dinanda so «si celo prizadevali, da bi jim vlada izročila Konopište. Toda na podlagi mednarodnih določil in poigobd. so slednjič morali uvideti, da to ne pojde. Češkoslovaška v laid a je dala vrednost Komopišta oceniti po posebni komisiji in je tudi poskrbela, da se je posestvo z gradom vred pre-lipertiillo. Ot.uo^i pokojnega ^Fer-dinanda in Sofije Hohenberške pa so medtem doraščali in dorasli. Obrnili so se -ponovno na praški ministrski svet s prošnjo, da se jim izroče vsaj nekatere stvari, ki spominjajo na njihove rodite-Ije. Tej prošnji je ministrski svet seldnjic ugodil. Predmete, Odi so j 'rivtimnegri značaja in .ki se nanašajo na nadvojvodo in njegovo ženo. je sedaj vlada prepustila hčerki pokojne grofice Ohotek. -Sofiji Holien-berški. Mlada dama se je namreč pred kratkim poročila. Vzela je za moža veleposestnika Nost-itza in je ob tej iprilo»no»sti dobila vso doto svoje matere, tudi obleke in druge «tvari, o katerih je bilo mogoče dognati, da iso bile osebna last nadvojvodinje. Vse ostalo pa je ostalo v lasti češke vlade, ki se še ni odločila, kakšnemu namenu posveti grad in posestvo Konopište. staje in šole, 5 sob lilša, zidana klet, beliik hlev. dobra voda. živina. konji, kokt^i, vozovi, Ford truck in orodje, prodam radi gospoda rje.ve smrti po nizki ceni. Mrs. A. Pirnat, R. R. 1, Millston, Wis. v (2x 10.12) NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam spo roeil, da namerava tudi ▼ Cleve landu vršiti isto delo za nas list, ki ga je tako uspešno vršil v Indianapolisu. Mr. Rud man je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš listT sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Gla5 Naroda v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko Uprava "Glasa Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K.lor j«- nnmonjen jHitovjili v stari kraj. j.. ]».tnl«.. <|:i j,- „:l. taneiio | k iu "en o | «itn ili listih, |.r: lja^i in drugih stvareh. PojaniiilH ki Vam jili x:im<>r>-nu> • lati vsl.nl ujiš*' Uiilgolctue izkušnje Vam IhmIh ltcIiivo v k«»ri>i: tudi pri|M>roč:im» vnlno h- prvovrsi m« parnikc, ki imajo kabine tudi v JII. razredu. IJlasoni nove naselni^ke in^lave ki je stopila v veljav« s 1. julijem. zamnn'jci ttuli liedržnvljani (lohlti dovoljenje ostati v dmuovini eno letci iu ako ]>otrel>uu tudi del j: tozadevna dovoljenju izdaja ^fiie-ralui na>eluiški komisar v Washington, 1». C. Prošnjo za tuk«» dovoljenje se lahko napravi tudi v \ew Yorku preti odpotovanjrm. ter se jiošlje pr«tsil«-u \ stari kraj «la-soin najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dohiti sorodnike. ;ili svojce i/, starega kr;ija. naj nam prej piše za pojasiiiki. Jz Jugoslavije ho pri puščobi Ui v priluMinjih treh letih. pojasnila. Prinlajamo vozne liste za vse jiro-tudi preko Trsta zatnorejo Ju-«os|ovaui >ei!aj imtovali. FRANK SAKSER STATE BANK <'ORTI„\\DT ST., NEW YORK Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH _:___i________ ^_______L... ___... j.......... Popravlja se cesta iz Gorice v Ajdovščino. Deloma se cesta preloži. *leloma zviša oeiroma; zniža. Med vojno je ta cesta mnogo trpela. ___t- Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 92 Cortlandt Btrtef • itii-. ' * , "a a«« York, H. T ___L ___________