LETO XY11L, 8TFV. IBli LJUBLJANI, TOREK, 9. JULUI 1957 cm 10 SLOVENSKI Izdaja in bsk« Casop:sno-zalo2mSSo podjetje Slov. poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. - Glav. in odgov. urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Fr. PleveL — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva uL it 1 ln 1, telef. it. 23-523 do 23-526. — Uprava: Ljubljana. TomSi-Ceva ulica St. 1/1L telefon St. 33-522 do 23-526. — Olasnl oddelek Ljubljana. Titova c. 7, telefon SL 21-896. za ljubljanske naročnike 20-4S3, za zunanje 21-832. — Poštni predal St. 29. — Žiro račun pri Kom. bank L Ljubija tu 80-KB-5-2-367. — Meseč, naročnina 330 din ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPSC1NE Obširen dnevni red Beograd, 8. jul. Zvezni zbor ln zbor proizvajalcev zvezne ljudske skupščine sta imela dopoldne krajši ločeni seji, na katerih sta določila dnevni red. Zvezni zbor je določil naslednji dnevni red: predlog zakona o izpremembah in izpopolnitvah splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev, predlog zakona o vinu. predlog odločbe o dodeljevanju sredstev iz gospodarskih rezerv federacije za dotacije proizvajalcem koksa, predlog odločbe o potrditvi uredb zveznega izvršnega sveta, predlog zakona o izpremembah in izpopolnitvah zakona a vojaških vojnih invalidih, predlog zakona o avtorskem pravu, predlog zakona o organizaciji znanstvenega dela in predlog zakona o višji železniški prometni šoli. Na koncu bo zvezni zbcrr proučil poročilo o delu odbora za prošnje in pritožbe od 1. januarja do 30. junija t. 1. Zbor proizvajalcev je določil naslednji dnevni red: predlog zakona o vinu, predlog odločbe o dodeljevanju sredstev iz gospodarskih režem' federacije za dotacije proizvajalcem koksa in predlog o potrditvi uredb zveznega izvršnega sveta. Na sejii zbora proizvajalcev je liudskj poslanec Budi Rogelj iz Maribora postavil vprašanje zveznemu izvršnemu svetu.. ali bo odobril določeno vsoto deviznih sredstev s katerimi bi mori vojni invalid- nabaviti motorna vozila iz inozemstva. Predstavnik zveznega Izvršnega sveta Veljko Zekovič je odgovoril, da namerava zvezni izvršni svet, kakor lani, uvoziti določeno število avtomobilov zg potrebe vojaških vojnih invalidov. Dodal je, da v sekretariatu za socialno zaščito pri zveznem izvršnem svetu proučujejo pogoje pod katerimi b; moglj vojaški vojni invalidi nabavljati vozila. Zvezni zbor zvezne ljudske skupščine je nadaljeval dopoldansko sejo nekoliko po 18. uri. Predsedujoči Miloje Smilevski je odredil začetek razprave o predlogu zakona o izpremembah in izpopolnitvah splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev. Prvi je dobil besedo poročevalec odbora za organizacijo oblast; in upravo D,jurica Jojkič, ki Je poročal o razpravi odbora o tem zakonskem predlogu. Sledilo je nato poročilo zakonodajnega odbora, ki ga je podal poročevalec Jerko Fadmilovič. V razprav; Je prvi izprego-voril član zveznega izvršnega sveta Slo bodan Penezič, ki je obrazložil omenjeni zakonski predlog. OBRAZLOŽITEV SLOBODANA PENEZIČA 0 IZPBEMEM-SM ¥ ZAKONU 0 UREDITVI OBČIN IN OKRAJEV Ko je označil osnove komunalnega sistema v naš; državi, je Slobodan Penezič dejal: Vedno smo bili mnenja, da sprejete odločitve niso končne m da se bo naš komunalni sistem v praksi razvijal in izpopolnjeval- Dosedanji rezultati so pokazali, da je bilo tako stališče popolnoma upravičeno in bomo na njem vztrajali tudi v bodoče. Danes so popolnoma dozoreli pogoji za prenos pristojnosti z okrajev na občine v mnogo večjem obsegu kakor doslej, zlasti na področju gospodarstva. V tej smer; je zvezni izvršni svet pripravi; predpise, katere bo v kratkem predložil skupščini. To bo še popolneje določilo teko status občin kakor tudi njihove odnose do okrajev in drugih organov. Praksa je odgovorila na vprašanje teritorialnega obsega ob- ZAKAJ DELEGATSKI SISTEM? Kot naslednja novost tega za-končna, se vendar more smatrati kona je uvedba delegatskega si- čin. Izkušnja je pokazala, da imajo teritorialno večje, gospodarsko močnejše občine več po. gojev za razvoj. Čeprav sedanja teritorialna razdelitev še ni kot stabilna. Praksa je zlasti potrdila tezo, da naj bo okraj skupnost komun in da naj v glavnem opravlja kontrolno-usme.rjevalne posle, kar zahteva ustanovitev teritorialno večjih in močnejših okrajev. To so bili razlogi, zakaj se niso mogle razpisati volitve v ljudske odbore občin in okrajev. Izvršni svet je mnenja, da bo to mogoče storiti jeseni. Zato 3® predložil ljudski skupščini predlog zakona o izpremembah rn izpopolnitvah zakona o ureditvi občin in okrajev, ki v glavnem rešuje vprašanja volilnega sistema. R-azen tega se s tem zakonom ukinjajo okraji v LR C mi gori. stema za volitev okrajnega ljud' skega odbora. Delegatski sistem je logična posledica načela, da je okraj skupnost občin in da opravlja kot tak zadeve ki so skupne za občine na področju okraja. Delegirani predstavnik ni in ne sme biti samo delegirani predstavnik občinskega ljudskega odbora. Obenem mora biti tu d. delegat volivcev, ki so ga izvolili. T0 pomeni, da delegat ljudskega odbora občine ni samo predstavnik in zastopnik politike občinskega ljudskega odbora, da ni- samo predstavnik st arnika v ljudskem odboru okraja oziroma v okrajnem odboru .To je glavno načelo: enako število volivcev za enega predstavnika in ne, da bi imela vsaka občina svojega predstavnika. Glede na to občina ni neposredno zastopana v okrajnem odboru, temveč so njeni prebivalci posebej zastopani po določenih delegatih .oziroma odborniki'- občinskega odbora. Tudi v okrajni zbor proizvajalcev se volijo delegati sorazmerno po številu proizvajalcev ustrezne proizvajalne skupine tla področju občine. V okviru skupnega števila odbornikov, ki pripada Industrijski oziroma kmetijski proizvajalni skupini, delegira vsaka občina najprej po enega člana Iz skupine, ki ima večino v njenem zboru proizvajalcev. Ostalo število odbornikov Se razdeli na posamezne občine sorazmerno po številu proizvajalcev ustrezne skupine np nithovem področju. S tem zakonom se podaljšuje mandatna doba občinskih ljudskih odborov na 4 leta. Ni nobenega razloga da bi se mandatna doba občinskih ljudskih -odborov razlikovala od mandatne dobe okrajnih ljudskih odborov. Nasprotno, v delegatskem sistemu se morajo nujno koordinirati mandatne dobe občinskih in okrajnih lijuds-kih odborov. — (Nadaljevanje na 2. strani) Edvard Kardslf in Aleksander Rankovie odpotovala ▼ Sovjetsko zvezo BeogTad, 8. jul. (Tanjug) Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksandar Rankovič, predsednik ljudske skupščine LB Srbri.je Jovan Veselinov In Čeprav sicer več nismo vajeni dolgih vrst, jih zasledimo te dni na Savi, Sori, Savinji in drugih kopališčih, ko pripeljejo hladne pijače. Razorožitvena posvetovanja Od našega stalnega dopisnika LONDON, 8. jul. (Tanjug). Danes dopoldne je bila tajna seja predstavnikov zahodnih sil v pododboru Združenih narodov za razorožitev, na kateri so pregledali, kako daleč so' razgovori. Ameriški delegat Stassen po mnenju poučenih krogov v Londonu še ni končal z opisovanjem predloga zahodnih držav za sklenitev omejenega sporazuma o razorožitvi, kakor je bilo prvotno zapisano v časopisih. Tu krogi menijo, da so zahodne sile verjetno razložile svoje predloge glede nuklearnega orožja, o ostalih vprašanjih pa še niso povedale končnega stališča. Pričakujejo, da bo sovjetski delegat Zorin na današnjem plenarnem sestanku pododbora spet pojasnjeval sovjetsko stališče in da bo morda prinesel nekaj novih predlogov. Zastopnik Foredgn Offcea je izjavil na današnji tiskovni ZAKAJ ZBORI PROIZVAJALCEV V OBČINAH? Dva najpomembnejša elementa predlaganega zakona sta uvedba zborov proizvajalcev v vseh občinskih ljudskih odborih in uvedba delegatskega sistema za volitev obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Predvsem je naš državni sistem zgrajen na istih načelih od občine do federacije, namreč na stopnjah oblasti, zaradi česar zahteva enotnost n3čel organizacije naše državne oblasti uvedbo zbora proizvajalcev kot drugega zbora v organizaciji ljudskega odbora občine. Dose- sicer neposredno, dani« praksa je pokazala da so jzpremembami v zbort proizvajalcev v bistvu po. litična oblika, s katero si delavski razred s pomočjo demokratičnega mehanizma zagotav- PREKLIC SKLICANJA SEJE ODBOROV ZA GOSPODARSTVO REPUBLIŠKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Seji odborov za gospodarstvo republiškega zbora in zbora proizvajalcev Ljudske skuoščine LRS. ki sta bili sklicani z osebnimi vabili za 10. iullj ob 9. uri- odpadeta. SKLICANJE SEJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za organizacijo oblasti in uorave republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicule 44. selo odbora za sredo 10. julija ob 9. url v poslopju Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda-1. obravnava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah zakona o območ-1:h okralev in občin v LRS; 2 obravnava in sklepanje o predlogu zakona o izvedbi priključitve odpravljenih občin in okralev: 3. obravnava tn skle-pante o predlogu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov: 4 obravnava 1n sklepanje o predlogu odloka o določitvi števila članov Sveta odvetniške zbornice Slovenije: 5. obravnava in sklepanje o nred’ogu kandidatov za člane sveta Odvetniške zbornice Slovenije ki na1 lih izvoli Ljudska skupščina LRS: 5. obrav- nava 1n sklepanje o predlogu odloka o prenosu kra-levnega oomočla okrajnega sodišča v Kočevju iz območja okrožnega v No vem mestu v območje okrožnega sodišča v L1ub-UanL Ra svoijg neposredno sodelovanje v organih oblasti. Glede na to so zbori proizvajalcev nujno potrebni v naši politični organizaciji. dokler so še razlikovanja med proizvajalci ln n e.proizvaja let. Dejanska podlaga ln potreba za ustanovitev zborov proizvajalcev v vseh občinah sta bili ustvarjeni tudi že z dejstvom. da so občine kot osnovne skupnost; državljanov dobile 1n da bodo še bolj dobivale glavne gospodarske funkcije v odnosu do gospodarskih organizacij, in Z bodočimi pristojnostih občinskih ljudskih odborov bodo občine dobile še znatno širše pravice, kakor pa so jih imele doslej. To pomeni, da vse splošne družbene funkcije, lci jih mora družbena skupnost kot celota obdržati in opravljati v odnosu do gospodarskih organizacij ln drugih samostojnih ustanov ki imajo družbeno upravljanje ali samoupravljanje, opravljati tud; občina v okvt.ru splošnih načel. določenih z zveznimi predpisi aill zveznim družbenim planom. Zaradi vsega tega si seveda n- mogoče niti zamisliti, da bi v občini ne bilo organa., kakršen je zbor pro- izva jal cev. tansko delegacijo minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd in stalni britanski delegat Allan Noble. generalni polkovnik Otmar Predsednik indijske vlade Kreačič so včeraj s soproga- Nehru je v govoru po televiziji in zastopnik krajevnih interesov mi odpotovali v Sovjetsko zve- izjavil, da bi bilo najbolje, če v širši skupnosti, temveč je in a« na oddih na Kavkaški o- bi sedanji razgovori o razoro-mora biti tud; zastopnik splošne hali. žitvd ostali na stopnji, kjer so politike, ker vsebuje funkcija Ko se bodo vračali, bodo za-okraja, kakor tudi vsake skup- sebno obiskali nekatere skan-nosti na katerikoli stopnji, enot- dinavske in zahodnorvropske no politiko politiko graditve so- države. c;ali zrna in socialističnih odnosov. Na zemunskem letališču so se od Kardelja, Rankoviča in Po obrazložitvi Slobodana Pe- drugih poslovili sekretar zve- re samo države, ki so zdaj za- neziča volijo občinski odbori v okrajni odbor odbornike sorazmerno Po številu prebivalcev na področju občine. To pomeni, da ima vedno enako število pre-bivalcev-volavcev svojega pred- znega izvršnega sveta Veljko stopane v pododboru. Nehru je Zekovne, član zveznega iz- Podal to izjavo dan prej, pre- vršnega sveta Moma Marko- den je sovjetski delegat Zorin vic, državni sekretar za no- zahteval, da Indija sodeluje tranje zadeve Svelislav Stefa- pri delu pododbora Združenih novic in drugi. , narodov za razorožitev. Ameriški odgovor na sovjetski predlog o ustavitvi nuklearnih poskusov ocenjuje »Wa-shington Post« kot odgovor, ki je bil dan »proti volji in s preveč pogoji«. Časopis piše, da ameriški desetmesečni rok ni dolga in prepričljiva doba in da njen poskusni značaj »nujno ustvarja sum, da so ZDA manj razpoložene za sklenitev sporazuma kot bi bile Predsednik senatnega pod- lahko«. Časopis zato pozdrav-. . • odbora za razorožitev demo- jja izjavo predsednika Eisen- konferenci, da bosta na popol- kratski senator Hubert Hum- howerja, da bi bile koristi od danskem sestanku vodila bn- phrey je predlagal, naj bi LR sp(>razuma s Sovjetsko zvezo Kitajsko uvedli v vsak sistem večje kot prednost proizvodnje razorožitve. Govoreč v senat- tako imenovane »čiste jedrske nem pododboru, je zahteval bombe«. Politične in psiholo-ukrepe za morebitno spremem- *ke koristi od , sporazuma bi bo trgovinskega embarga do bile neprecenljivo važne in bi LR Kitajske, da sprejme po- opravičile sklenitev enostran-nudbo Pekinga, da sprejme skega sporazuma o ustavitvi ameriške novinarje, ter izve- poskusov brez prepovedi na-dejo revizijo sporazuma o pre- daljnjega izdelovanja nukle— mirju na Koreji, da bi nato mogli skrčiti svoje enote z obeh strani demarkacijske črte. Senator Humphrey je predlagal da bi Združeni narodi razmislili o spremembi sporazuma iz 1953. o premirju na Koreji in omogočili zmanjšanje oborožitve in vojaških sil ob medsebojni Inšpekciji na kopnem in v zraku. S tem bi utrli pot za politično rešitev na Koreji zdaj. Na vprašanje, če bi bilo treba vključiti še kako državo v razgovore o razorožitvi, je Nehru odgovoril, da bi to samo zapletlo razgovore in da je najbolje, da vodijo razgovo- ZASEDANJE PODODBORA. OZN ZA RAZOROŽITEV Politika pod vročim soncem Na včerajšnji sej* je britansko delegacijo vodil zunanji minister Selwyn Lloyd — Nehru je proti temu, da bi v londonskih razgovorih sodelovala še kakšna država prisilila »v senco«. Toda nedav-BiZOjavka predsednika Tita ne spremembe v vodstvu Sovjetske zveze so jih znova po- Trst, 8. jul. — Tropski val, ki je domala paraliziral normalno življenje, še vedno gospodari nad vso Italijo. Živo srebro se giblje med 35 in 42 stopinjami v senci; morje je postalo mlačna mlakuža in pesek na plaži pekoča žerjavica. Vročinski val, ki se mu ni kam umakniti, je 'na polotoku terjal že več človešikh žrtev. Zdravnik cejlonskega poslaništva v Rimu je zblaznel, zmetal pohištvo skozi okno in prepeljali so ga v blaznico ... Dan za dnem prihajajo poročila o novih smrtnih žrtvah vročine. V mnogih mestih opozarjajo, da je treba varčevati z vodo. V mnogih predelih severne Italije morejo kmetovalci delati le v zgodnjih jutranjih urah. Pričakovati je bilo, da bo in krize v »svetovnem komu- tropska vročina tudi politike nizmu«. Beograd, 3. jul. Predsednik republike Josip Broz-Tito j* poslal začasnemu predsedniku republike Argentine Pedru Aramburu brzojavne čestitke o •narodnem prazniku Argentine. Sovjetski veterani pri predsedniku republike Brioni, 8. jul. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Ti-to je sprejel danes ob 11.30 na Brionih delegacijo odbora sovjetskih veteranov, ki jo vodi podpredsednik odbora Sidor fCovpsk. Pri sprejemu Je bil navzoč član centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije Vlado Segrt, lci spremlja delegacijo po državi. Delegati odbora sovjetskih vojnih veteranov so bili nate gosti na kosilu pri predsedniku Titu. na katerem «o bil; tudi podpredsednik izvršnega sveta Hrvatske Božidar Maslarič. ge- Pietro Nenni izraža v nedeljskem »Avantiju« »čakajoči optimizem« in opozarja na bele polnoma zaposlile. Resolucija lise v nedavnem dogajanju, ki plenuma CK KP Sovjetske zveze in vse, kar ji je sledilo, je namreč še vedno v ospredju zanimanja vse politične javnosti. Reakcija na nedavne dogodke v Moskvi je dvojna. Klasiki antikomunizma vidijo * znanih spremembah v vodstvu Sovjetske zveze samo nadaljevanje borbe za oblast, ki se je po njihovem mnenju začela po Stalinovi smrti treznejši del javnega mnenja pa daje bolj kritične in objektivne analize; nje-ni odtenki gredo od »podpore brez pridržkov«, ki ji je dalo vodstvo KPI novo linijo v Rusiji, preko »čakajočega optimizma«, ki so ga z nekaterimi svojimi mislimi o rnetodi dogajanja izrazili socialisti do levega dela demokristjanov Tj so sicer v nedavnih dogodkih zaenkrat še onemogočajo dokončno sodbo. Kot primer navaja Molotova in Malenkova, ki de sta se znašla pod enakimi obtožbami, čeravno so se njuni stališča do destalinizaci-je. predvsem pa do popuščanja mednarodne napetosti bistveno razlikovali. Govoreč o metodi, pa piše: »Odprto ostane vprašanje metode«, ki lahko te kontraste ali absorbira ali pa premaga. Nobena stranka, posebno pa nobena družba, ni tako enovita, da bi lahko popolnoma uresničila nove koncepte in nove metode, ne da bi se pri tem morala spopasti z notranjo opozicijo. Orientacija, ki je prišla do Izraza v najnovejših dogodkih v Moskvi, bi morala napraviti konec zastoju razvoja, k' ga je nakazal X-X kongres samo v koncepcijah in metodiki. Do Togliatti je v nedeljski »Unita« pod naslovom »Bistvo in metoda« odgovoril Nenniju. Za primer je dal kongres francoskih socialistov, ki so — razvija svojo misel Togliatti — kar se metode tiče, na najbolj demokratičen način razpravljali o Severni Afriki ter Alžiru in prišli do sklepa, da je treba kolonialno vojno nadaljevati— Večidel uvodnika pa je posvečen popolni solidarnosti vodstva KPI z ukrepom plenuma CK KP Sovjetske zveze. Današnja »Unita« pa daje s prispevkom svojega moskovskega dopisnika pod naslovom »Dramatična reportaža iz Moskve« svoj žumalistični poudarek važnosti in upravičenosti sprememb v Sovjetski zvezi. V krepki disonanci z osred- jasnil dr. Umberto Sajovitz, prav tako član novega federalnega vodstva. »U Lavoratore« govori nadalje o razgibani razpravi in omenja pri tem tudi »neko diverzijo«. Ni jasno, ali ima v mislih zavrnitev Tonellovega predloga, naj bi člane vodstva nove avtonomne federacije volili javno ,z dviganjem rok, ali njim glasilom KPI je glasilo nepredvideni predlog za kan-avtonomne tržaške federacije didaturo Markoviča ali pa kri- znova do izraza na tržaškem kongresu. Ustmeno ih je — kot pravijo običajno dobro informirani viri, kajti novinarji razen sovjetskih, na razpravo niso bili povabljeni — zagovarjal Karel Siškovič, izvoljen, tudi v novo federalno vodstvo, v posebnem pismu pa je svoje Sa sprejeli gostitelji državni se-kritične pripombe, predvsem kretar za zunanje zadeve Koča glede neupoštevanja načel »ita- -Popovič, državni podsekretar za lijanske poti v socializem« po- zunanje zadeve Dobrivoje Vi-jasnil dr. Umberto Sajovitz, dič> Jugoslovanski poslanik * amega orožja, če popoln sporazum, za katerega se zavzemajo ZDA, ne bi bil izvedljiv. Prvi korak, ugotavlja časopis, vodi k drugemu in nujno je, da gremo naprej. »Christian Science Monitor« poudarja, da bi nuklearno orožje celo ob morebitni preprečitvi sevanja opustošilo mnoge države in vse celine ter da v taki vojni, kakor je dejal predsednik Eisenhower. ne bi bilo zmagovalca. Potreba po razorožitvi je zdaj prav tako pereča kot je bila pred objavo teorije o »čisti bombi«, piše »Christian Science Monitor«. Sirijski zunanji minister Ritar prispel v Beograd Beograd, 8. j-ul. (Tanjug). Sirijski minister za zunanje zadeve Šalah Bitair je nocoj z letalom HAT oiispe; iz Rima v Beograd. V Jugoslaviji bo ostal pet dni kot gost državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča. Na zemunskem letališču so Siriji Slavko Zore in drugi. G. Bitarja spremlja na njegovem potovanju njegov osebni tajnik Izat Ubari. videli možnost za občutnejši napredek v procesu popuščanja takega zastoja je prišlo več ali mednarodne napetosti, so pa manj prikrite kmalu po XX neralni polko,vnik Kosta Nagy po d ruji strani prepr:*ani. da kongresu, ponnlnoma odkritopa in generalni podpolkovnik Ml- so nedavni dogodkj v Moskvi ob znanih madžarskih dogod- lan 2eželJ. zunanja manifestacija slabosti kilt,,, _______ »II Lavoratore«, ki v uvodniku pod naslovom »Po kongresu« s posmehom in ironijo piše »o tistih, ki so od kongresa pričakovali antistalinistično revolucijo«. »Mnogi so pričakovali več kot jim je bilo dano,« beremo v članku Laure Weiss. Vendar kljub vsej manifestiram ortodoksnosti in dogmatizmu XX. kongresa KP Sovjetske zveze v svojih praktičnih in konkretnih posledicah ni šel popolnoma mimo tržaškega kongresa, ne glede na to, da le aparat domala popolnoma uveljavil svojo koncepcijo. Pogledi, ki jih je Togliatti objavil npnoiredno po XX kongresu v reviji »Nuovi argumenti« in zaradi katerih je bil od Pravde »kritiziran«, ao prišli tično razpravo o tem, kako so tekle priprave za kongres. Dejstvo je, da so Tonellov predlog zavrnili, da je bil Markovič izvoljen, čeravno nepredvideno kandidiran in da so se slišale tudi kritične opombe, četudi za zaprtimi vrati — v ozkem krogu vodstva. Vse pa kaže, da si je tisto, kar imenujejo nekje »duh dvajsetega kongresa«, drugo pa »renesansa komunističnih partij«, utrlo pot tudi na Tržaškem. To je vsekakor vzpodbuden demanti Obvestilo bralcem Od danes naprej bomo objavljali slikanico redno na zadnji tekstni strani kot podlistek. Torej ne več zgoraj na S., 7. ali 9. strani, temveč spodaj na 4., 6. ali S. strani. Uredništvo /REME STANJE S. JULIJA: Frontalne motnje se združujejo nad Anglijo. Nekoliko hladnejši zrak je v višinah zajel severne Alpe, kjer povzroča krajevne nevihte. Včerajšnje temperature v Sloveniji: Maribor 28, Murska So- j i , ; i , bota in Novo mesto 37, Ljubljana duha in misli, ki so nanizane m Ajdovščina 36, Celje in slo— V uvodniku »Po kongresu«, de- venj Gradec 35, Postojna ln Ko- manti, ki utegne postati glas- ofnjSc planlca ln Jezersko.3®*tO| nil* novih možnosti za razvoj Napoved vremena za torek: Spr- in sodelovanje socialističnih va pretežno jasno, popoldne počil no Tr4«il-o™ večana oblačnost in krajevne ne- su na Tržaškem. vjh.e TemPerature ponoči me« mm. m — t* 1® 18 v Primorju M, najvišje Miran Šuštar dnevne med n ta s stopinj C« 1 *X. f SLOVENSKI POBOCEVBLEC f St. us - 0. julija ust vrsti: visoko šolslvo Zakaj: »Nimamo, zmanjkalo!" Izjave podpredsednika zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Colako- vica o novem šolskem sistemu Beograd, 8. Jul. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub CoUkovič Je izjavil danes na tiskovni konferenci, da je zvezni izvršni svet predlagal zvezni^ ljudski skupščini ustanovitev skupne komisije, ki naj bi proučila vrsto vprašanj v zvezi z vzgajanjem visokošolanih kadrov za gospodarstvo in razne družbene službe. »V naši javnosti se slišijo Srbije Milka Minic, predsed-upravičene kritike proti dolgo- nik Zveze študentov Jugoslavi-trajnemu študiju, ki so vseka- je Vukašin Stambolič ter ljud-kor eden izmed razlogov, da se ski poslanci inž. Vojin Popovič, lotimo solidnega proučevanja in Nikola Sekulič, Dragi Stamen-odrejanja ustreznih ukrepov, kovic, Mika Spiljak. Olga Vra-Naša skupnost izdaja znatna bič, Tod or Vujasinovič in Velj-sredstva za izobrazbo visokošo- ko Zekovič. lanih strokovnjakov, rezultati Naloga skupne komisije bo pa niso taksni, kakršne priča- pQ obrazložitvi, ki je bila do-kuje skupnost. stavljena predsedmištvu zvezne Jeseni bomo stopili Pr^d ii, ,h ckunšdine. da ob aktiv- Vremenske napovedi o mrz- In slatine. Razumljivo je, da mnogo ve« »latinske voae. Pri lem vremenu, neurjih in vihar- nekoga, ki zaradi žeje in vro- vseh treh vrelcih napolnijo jih ter celo 'o snegu na dolo- čine v gostilni komaj ie izreče dnevno v dveh izmenah 50.000 6«nih višinah se niso uresniči- besedico »pivo*, nato pa skru- do 60.000 steklenic. To pa je le. Nasprotno pa nas je pre- šen čaka na odgovor, zlepa ni naivt*- kar se lahko napravi z nje. glede njihovih vrst in ti- sen©tila prava -tropska vročina, mogoče prepričati, da piva ni, pov ter glede organizacije po- fcak.r.šne že nekaj let ne pom- da slatine ni:.. Tedaj so pač nimo. Zelja, da bi ta vročina vsi-od prvega do zadnjega kri- bila nek prehoden toplotni val, vi, da je pijače zmanjkalo, da se ni izpolnila in prav resno poslovanje ni v redu, da se je uka in vsebine izobraževanja v njih. Pri tem bo komisija posvetila posebno pozornost sodobnosti pouka, trajanju in dokončanju študija, družbenogospodarskemu vzgajanju kadrov in njihovi sposobnosti za reševanje vprašanj naše prakse iz družbenega razvoja. Komisija naj predlaga organiziranje sistema šol III. stopnje (univerz, visokih in višjih šol), pri čemer naj upošteva potrebo večjega diferenciranja glede vrste kadrov, njihove splošne in strokovne usposob- kaže, da bomo še nekaj časa preživljali to neznosno vročino in iskali mrzlo vodo. v kateri bi se prijetno ohladili. Toda tudi to vodo je prav težko najti; v kopaliških .bazenih sploh ne, pa celo poznana mrzla Sava se je toliko segrela, da ne nudi več pravega zadovoljstva. SE JE ZATAKNILO? Seveda je vročina prinesla s seboj tudi nepotešljivo žejo in zopet nekje »: največ, kar se lahko napravi z obstoječimi napravami. Razen tega se rade primaknejo še kake druge težave, letos zlasti steklenice, ki jih je premalo. Ko so slatinarji hoteli nabaviti zataknilo«. Vse nove, pa pri Narodni banki ni- liudske skupščine, da ob aktiv- ljenosti ter glede sposobnosti ljudje 50 v. teh d’nfh. *pospra- *’ • - i »____i: r: : -iri 1 ? naTrfiricfna ImltriTIP f)SVP- skupščir o s sistemom, šolanja in nem sodelovanju’ zastopnikov visokokvalificiranih strokovnja »»-»m inn ! % ^T Tl 1 Cf11 V t.ftTH • • -______1____1 1 tr -»n rlol/% ITI 7! vzgajan] V v Jugoslaviji V tem zajn^resjranih gospodarskih pa-sistemU so naše socialistične nog jn drugih služb, prosvet-rešitve st šole. I-. in II. stopnje, n;h ;n (jj-ugih javnih delavcev vsestransko prouči sedanje stanje in probleme šol III. stop- kov za praktično delo in za znanstveno-raziskovalno delo, kakor tudi potrebo po usposabljanju učnega kadra v zvezi z reformo šol I. in II. stopnje. kakor tudi za izobraževanje odraslih. Vsekakor se bo z iz-premembami v teh dveh stopil i ah šolanja morala izpreme-niti tudi tretja stopnja šolanja, kar nas prav tako sili, da proučimo temeljito tudi to zadevo. Podpredsednik Rodoljub Co-lakovič je ob koncu poudaril, da je to zelo nujno delo, m da je treba ljudski skupščini čim- Vročina, ki zadnje dni iz- največ zato, ker jih izvažamo prej predlagati ukrepe, da bi p^teva okrcg nas se širi od v Avstrijo. Nemčijo in delo- te zapletene probleme uredili v tal in iz zidovja, nam vzbuja ma v Trst. korist našega nadaljnjega raz- neplestano žejo, ki jo težko Seveda pa bi bilo na trgu veja. . . sproti pogasimo. Bolj kot vse verjetno več cenenega sadja, ' . ■ T ■ A. " 1 _ —. ^ . _ a— . T —. /%rV\ M X A V—* 1 1 rt KaUa fe s sadjem,? Nekaj dni še marelice pa hruške — Maloprodajalci so popolnoma odvisni od veletrgovine, ta pa ne sklepa nikakrSnih pogodb mogoče stvari si ta človek predstavlja, in kot rečeno, ni ga moč prepričati, da pijače ni in zakaj je ni. Namen tega prispevka pa je, da prav na to vprašanje odgovori in pojasni ljudem, da se ni nič zataknilo, da vsi tisti ljudje, ki so za to tu, da državljanom potešijo žejo, delajo noč in dan, pa vendar ne morejo toliko napraviti, da bi odžejali vsa presušena grla. Posredujemo vam odgovore direktorjev dveh pivovarn, »Uniona« iz Ljubljane in pivovarne v Laškem ter predstavnika Turistične zveze Slovenije inž. Kosmača, ki je odgovoril na vprašanje, zakaj je zmanjkalo slatinskih vod. V vseh treh odgovorih bomo našli isti osnovni odgovor, premajhne kapacitete in premalo skladišč oz. vložnih kleti, kjer bi lahko spravljali pozimi napravljeno rezervo. Kako bo - s sadjem za na- _________ prej, kaj bomo na trgu lahko NA kupili in s čim poživili svoje NIC slatine jedilnike v drugi polovici ju- Prepustimo besedo inž. Koli j a in v aivgustu, pa nismo • smaču: »Slatinske vode je vili« neverjetne količine osvežujočih pijač, piva, slatinske vode, cockte, brizgancev ipd. Zgodilo se je to, kar je bilo moč pričakovati. Namah je zmanjkalo pijač, predvsem piva Član Na čelu skupne komisije bo "psT je "sadje tisto, s če- na "primer breskev, če bi bilo mogli točno zvedeti, kajti tu- zmanjkalo iz povsetn pazumlji- an zveznega izvršnega sveta mer Jg najbelj osvežimo. Zal med’ potrošniki in pridelovalci di grosisti ob takih razmerah, vih razlogov: obstoječe polnilne Krste Crvenkovski, podpred- pa je letos sadja dokaj malo- manj posrednikov, saj na teh sednik pa dr. Borislav Blago- Temu je v2rok najprej maj- odpade precej visoka marža, sadja jevič, predsednik Skupnosti ju- ^ sneg, pa slana, ki sta' Urii- kar seveda ceno avtomatično godb, goslovanskih univerz. Člani ko- zg0dnje sadje. Sedaj pa divigne. misije so: ljudski poslanci Jo- nagaja že suša. Ker je pov- sip Cazi, Radivoje Davidovič, pj-aševanje po sadju zelo ve- Milojko Drulovič. sekretar se- ^]£0 (p.rve julija so bile kretariata za zakonodajo in or- stojnice na ljubljanskem ži- ganizacijo pri zveznem izvrš- vi^kiem trgu videtj kot%da bi nem svetu dr. Leo Gerškovič, napadle kobilice), smo se predsednik Zveze društev in- 2aniiimali po posameznih po* ženirjev in tehnikov inž. Milun sl0.vainicah, kako kaže s sad- Ivanovič, ljudski poslanci inže- jern. V poslovalnici »Višnja« )v Gradišču so nam prijazno po- ko je vsesplošno pomanjkanje naprave tako v Radencih kot sadja, ne sklepajo-nobenih po- v- Petanjeih in v Boračevi imajo premajhno zmoffMivost. čeprav bi vrelci lahko dajali V. K. Severni Sloveniji grozi suša nir Filip Kneževio, Vlado Krivic, inž. Jože Levstik, Sefket Maglajlič, inž. Velimir Miluti- . . novic, članica izvršnega sveta veaali, da sadja iei.os ne bo ‘ kaj prida. Tudi nobene pogodbe" nimajo z grosisti in piro- MARIBOR, 8. jul. Vročina zadnjih dni, ki je - dosegla ▼ nedeljo svoj višek z 39.2 stopinjami C, povzroča v severni Sloveniji resno skrb zaradi suše. Zemlja je že popolnoma izsušena. Na Dravskem polju, v Slovenskih goricah In Halozah je zemlja vsa razpokana. Vsi studenci in manjši potoki so usahnili. Lojze štular | Vinogradom sedanja vroSinapokošene travnike j« sedanja sicer prija in si obetajo vino- sončna pripeka tako izsušila m dajajo pač to kar pr imajo sedaj na zalogi marelice po 100 din, ringio po 60 din, breskve po 110 din, in ■irio Talen gradniki letos dober pridelek, izžgala, da ne bo otave, če bo nravi upokojenec Andrej . 1UC. J. .... - •_._____________ ,__i X_______ irnnql 1« na cmntn a. Sinil. N*jbrž ga Je prijel kr«, ker je razgret planil v mrzlo Dravo. Drava je Se vedno precej visoka, ker dobiva znatne količine vode z naglo tajajočih se alpskih snež-nikov in ledenikov ter je zato tudi izredno mrzla. Pri Dupleku Je utonil 24-letni Rajko Papie. ki je zaplaval komaj nekaj metrov od obrežja, ko ga Je prijel krč in je izginil pod vodo. V Rušah pa je sredi popoldneva utonil v ‘ Pahun. Po dolgi in mučni bojezn.: je hruške po 76 din. Podobno stanje je v »Hruški«, »Jagodi«, »Češnja* in ljudskega odbora Ljubljana- drugih posiovalnacah >s sad- v nedeijo z\'ečer nenadoma preminil predsednik občinskega Šentvid tovariš Lojze StulaT Sele pred kratkim je obhajal svoj 49. rojstni da>n in takrat so mu vsi požeieli skorajšnjega ozdravljenja. In sedaii je tako nenadoma smrt prekinila njegovo življenje sredi dela in naporov za izgrad.iev in učvrstitev šentvi‘ške komune i>n njenih demokratičnih organov. jem in zelenjavo, katere vse zalaga grosistično podjetje »Sadje-zelenj a-va«. a poljski pridelki venejo. 'Ce ne vročina trajala še nekaj časa. bo kmalu izdatnega dežja, lahko Prav letos so ši zaradi spomla. nastane katastrofa. 2itarice, ki danske moče obetali obilen pri-so spomladi zaradi dolgotrajne- delek krme. ga mraza in moče zaostale, so Danes opoldne je bilo v Ma-sedaj predčasno dozorele. Žetev ri-boru 36.2 stopinje, kar je vi-ječmena je že končana, v niž- soko nad normalo. Podobna jih krajih pa so že začeli vročina je bila leta 1950, ko so spravljati tudi pšenico in rž. izmerili 5. julija v Mariboru Kopal se je na samotnem kraju in ni bilo nikogar v bližini, ki bi skofll na pomoč, ko Je v vodi omagal. Trupel vseh treh utopljencev doslej še niso našli. ŠTEVILNI POŽARI ZARADI VROČINE Zaradi vroCine in suše so se pojavili tudi številni poiarl, ki Jih je delno povzročila strela ob nevihti delno pa neprevidnost iz- so dobili obratnega kredita, češ da se embalaža prepočasi obra- Seveda pa je osnovni problem v tem, da se je potrošnja slatinske vode silno dvignila. Od predvojnih 8 in pol milijona steklenic, kolikor so jih tedaj s težavo prodali, se je sedaj dvignila potrošnja na 20 milijonov steklenic. V tej izredni vročini pa je sploh težko reči, koliko bi jih prodali. Najbrž toliko, kolikor bi je bilo. Ker je zmogljivost vrelca v Boračevi mnogo večja kot zmogljivost polnjenja, pripravljajo projekt za gradbo novega objekta, ki bo sam dajal letno 10 milijonov steklenic. Če bo šlo vse po sreči in če bo elaborat prestal vse instance in komisiie. potem bodo pričeli z gradnjo poleti 1958. Obrat pa bi v' najboljšem primeru stekel leitio dni kasneje. Zato zaenkrat r»; izgledov, da bi se preskrba s slatinsko vodo kdo ve kaj zboljšala. Se enkrat je treba poudariti, da so kapacitete polnilnih obratov popolnoma izkoriščene ...« •DELAMO NOC rN DAN« Direktor pivovarne »Union« pa je dejal: »Piva ni. Potrošnja in žeja gresta skupaj, le, da je slednja večja od prve. Tovarna dela s polno paro v treh izmenah, surovin je dovolj, v proizvodnji ni zastoja, razen dva dni, ko sb je pokvaril več kot do kraja izmučeni stroj za steklenice. Toda uspelo nam je, da smo ga hitro popravili. Steklenic, zamaškov, sodčkov, skratka, embalaže je dovolj. Dnevna kapaciteta tovarne je 700 hi. Delamo tudi ob nedeljah in praznikih. Tovarna ne more zadovoljiti trenutnim, zaradi vročine feredno velikim potrebam Ljubljane, Gorenjskega, Dolenjskega. Slovenskega Primorja ir. dela Istre, kamor prodaja svoje pivo. Tudi ni mogo- vmesne plohe pa utegnejo prinesti točo. ZOPET TRI 2RTVE DRAVE Zaradi hude vročine iščejo mladi ln stari ohladitev v vodi. Na Mariborskem otoku je vse zadnje dni rekorden obisk. Samo n« tem Tudi v tem podjetju so nam nejše, pravijo pa, da se bo do radi postregli z informacijami, bro namlelo. Ze prve besede so potrdile vse Ko>ruza dobro kaže, vendar tisto, kar smo zvedeli v pesa- pa ji že primanjkuje vlage. Ze- mezmh poslovalnicah s sad- le neugodno vpliva ta sedanja jem in zelenjavo - namreč, da vročina in suša na krompir, ki Tovariš Stular je "bil vedno ^tos še daleč ni na pre- potrebuje dovolj vlage. Po naoredme^a mdšljenia vedno je tek. Le marelic je še kar in krompirjevih nasadih se tudi , . .. , čp en teden do deset dni lih izredno množi koloradski'hrošč, otoku Je bilo včeraj nad 500« ko- >v- pn-eTv^ran „ zrn^en n»,9v- se eil t-cucu uu .... ... . nalepv nolee tistih ki iščeio raz- bo dovolj, potem pa bo ta ka.r pripisujejo vročim in po- P»lcpervlmpe°r,*f ["“'VprTmerna »svo- žlahtni sadež mindiL »Ssidje- manjkanju vlage. Na sadju za- bodna« kopališča ob Dravi, zato zeleniaiva« dovaža marelice sedaj še ni opaziti težjih posle- ni nič čudnega, če se dogajajo . . ,T c, , _ ri;,, hnia na sp ria jlo- razne nesreče. V nedeljo je zahte- najvec iz Novega Sada m o- aic suse, boja pa ^e, aa se pio vala Drava med. kopalci kar tri koLice Beograda, medtem ko covi ne bo-do mogli pravilno smrtne žrtve. Osemnajstletni uče- 4;V» ip 7Pln malo domačih iz razviti, če ne bo izdatnega dež- nec kovinarske industrijske šole jiJl je zcio^ maLo aum^cin Naiboli v skrbeh <;n živino- Alojzij Senira se je hotel pred Goriške, vec pa iz krškega o- 1^.',1 7. odhodom domov okoli 19. ure " ” enkrat ohladiti v Dravi. Pognal se Je v vodo in kmalu nato is* Pridelek je na splošno dober, 3g.2 stopinj« C ''^Vremenoslovci letnikov. Tako so neprevidni 1*- —--------------------— ^ na-gori Klekovači pri Ključu. čeprav je zrnje nekoliko drc»b- napovedujejo,' diat bo še neikaj časa vroče in siuho vreme RSjSSligsgg!« posredovanju gasilcev Je pogorelo Požar je zavzel po\rršino okoli 50 ha in še vedno traja. Pri gašenju sodelujejo okoliško prebivalstvo, pripadniki JLA in gasilci iz vseh okoliških krajev. Manjši požari so nastali tudi v okolici Sarajeva, vendar pa so jih omejili. Služba za zaščito gozdov je v pripravljenosti na vsem področju Bosne in Hercegovine. Velik gozdni požar Sarajevu« 8. jul. Zaradi velike vročine je v Bosni in Hercegovini nastalo več gozdnih požarov, izmed katerih je bil največji v noči na 6. julija teh tovarn, ki so prav tako nujne in potrebne. To nam doka če primanjkljaja kriti od drugod, iz Karlovca ali Zagreba, ker je tam položaj še mnogo slabši. Reka n. pr. že teden dni ni dobila piva iz Za.greba. Vse pivovarne v Jugoslaviji bo v istem položaju. Več kot delati ni mogoče. Prodali bi desetkrat več kot zvarimo. Zato bo tovarna skupaj z republiško gostinsko zbornico napravila razdelilnik za pivo, ki bo ostal v veljavi verjetno do konca avgusta. Zimsko zalogo, 27.000 hi, smo prodali že v juniju, pa tudi v maju. tako da danes dnevno prodamo ie 700 hi vležane-ga piva. torej toliko, kot ga dnevno zvarimo. V novi Gorici so do 8. julija popili toliko piva kot lani ves mesec in zato bodo v goriškem okraju do konca julija brez piva. To pa se bo prav gotovo zgodilo tudi v drugih krajih. Letos bomo zagotovo prodali 100.000 hi piva. toliko, kolikor, ga tovarna zmore napraviti. Lani pa smo ga komaj proda
  • a«io' dni« n.k ObCine Ljuioljena-S-ntv id. ^ ostal na privatnem obisku do log z uvedbo zbora proizvajal- vode. Osebno skromen, a borben, vedno delaven ne samo na službenem mestu, temveč tudi kot zaveden komunist in član SZDL. fce>r drugih množičnih organizaciji. je biil povsod tsm. kjer je treba reševati zapletena upravna, gospodarska ali Poii-tična vprašanja. Zaradi svojih lastnosti ie bil povsod priljubljen spoštovan in upoštevan. Sedaj ie nehalo biti njegovo srce. dolgotrajna bolehen £?a ie stri *em,več tudi se načrpa nad 38.000 kub. m tračnice n,a železniških progah vode pri 140.000 prebiva ^Jh. Razgrete od sn»Vne. nenehne pri-tako da odpade dnevno na_ ose- pe,ke s0 Se tra6nice na odetih bo 270 litrov kar je vec ko r>redeli|i žei«niških prog moč-dovolj no skrivile saij je znano, da »e Bojazni zaradi pomanjkanja železo ood vplivom stalne vro-vode ni potreba ie le štednja 6i,nP raizte,za In prav ta pre or a- in uvidevnost slehernega po- ^ fizikalni pojav je kriv okvar tro.šnika. pa oo vode dovoli za vse Uprava mestnega vodovoda opozarja, da bo morala uvesti sankcije, kolikor ta apel ne bi imel uspeha na železniških progah in seveda tud- zamudam vlakov ter težavam pri železniškem transportu v teh dneh. Najtežie okvare te vrste beležijo avstrijske Selezrii-o Kot Uprava nv«ft>ie?a vodovoda, javl*aij0 avstrijske radijsk« m. VNMj&n*. staje, ne pomnijo kaj takegt m več desetletij Na mnogih predelih so se tračnice tako izkrivile. da je obstojala močna nevarnost vožnje, zaradi česar je bi,i Tauern-ekspres prisiljen vožnjo ustaviti ali pa njeno br-zi-no močno zmanjšati. Pri brzo-vlakvh pa. se vsaka, še tako "malenkostno zmanjšana hitrost vožnje na času precej pozna. Zaradi tega tudi St i.riurn a zamuda Tauem ekspresa minulo nedelio zvečer. Na naših slovenskih železniških progah pa so trenuitno prizadete tračnice na sežanski progi pri Prestranku na sorenjsk’ progi pri Podnartu, v Savinjski doiini pa pri železniški postaji Polzela Najhujše okvare tračnic zaradi vročine pa so bile na prog1 Pragersko—Čakovec kjer je n,a odseku r>ri Kidričevem iztiril celo potnišk; vlak K sreči ni bilo nobenih člo-**5kih žrtev Nezgoda ce Je pripela v nedeljo ob 12.40 Pro?=> je bila usposobljena za vožnjo že istega dne ob 23. uri. Naše železnice, ki so predvidevale taikšine nenavadne pojave. so posebno v zadnjih dneh posvetile veliko pozornost nadzoru prog. povečale obhod prog in tud: sproti popiravlijaue manjše okvaire. Zatorej je brez podlage sleherna misel na nevarnost potovanja. 2elezniški promet se pri nas kljub vsemu raet Se vedno Sivi pod •vtisom zadnjih dogodkov v Moskvi in komentatorji se vsepovsod še naprej trudijo, da bi ugotovili ter napovedali, kakšne bodo praktične posledice sprememb v sovjetski politiki. Med ljudmi iz politike, ki dajejo izjave in komentirajo dogodke jih je na srečo več teh. ki stvari gledajo tekšne, kakršne so. Zanjo je odstranitev četvorice iz Prezidija Centralnega komiteja KP SZ in sovjetske vlade logično nadaljevanje politike, ki jo je začrtal XX. kongres. Smernice, ki so jih za politiko doma in na zunanjem področju dali sklepi kongresa so bile sicer enotno sprejete, toda v praksi je prihajalo do nerazumevanja, do nasprotovanj, do zavlačevanja pri popravljanju napak iz stalinistične dobe. Ljudje konservativne miselnosti so se vedno bolj zoperstavljali novi politiki, jo napadali. Zato je moralo priti do njihove odstranitve, ker bi se sicer znalo zgoditi, da od nove politike sčasoma ne ostane nič, da bi sovjetsko politiko v celoti skušali pahniti v stare kolesnice. Njihova izločitev zato pomeni, da se bo sovjetska politika, osvobojena balasta, v bodoče še laze gibala po nanovo utrtih poteh. Olajšan bo celoten proces destalinizacije na domačem področju, spremembe bodo vplivale tudi na cdnošaje med socialističnimi državami in's sovjetske strani bo še več prizadevanja uveljaviti politiko aktivne koeksistence med državami z različnimi družbenimi sistemi. Da bi mednarodno popuščanje prišlo do polne uveljavitve pa sta, potrebna dva in ne samo eden. Da bi ukrepi v Moskvi dali v celoti dobre rezultate v praktični mednarodni politiki so potrebna podobna prizadevanja tudi na drugi stran,;. V tem pogledu pa je reakcija na moskovske spremembe ponekod na zahodu takšna, da se dozdeva, kot da bi bilo nekaterim žal, ker so iz Prezidija sovjetske partije j in iz vlade odšli ljudje konser- j votivne miselnosti. Ker so odšli ljudje, ki . so se zoperstavljali ne samo decentralizacije v notranjem življenju, reorganizaciji v gospodarstvu, ampak tudi ukrepom, ki so olajševali proces popuščanja napetosti v mednarodnem življenju. Ne samo. da ponekod na zahodu kom entirajo moskovske spremembe v tem duhu kot da gre zgolj za »boj za oblast«, v nekaterih komentarjih je čutiti tudi neko »nezadovoljstvo« nad metodo, kako je do teh sp-ememb prišlo. Neodgovorne izjave tudi od-govornih ljudi o »zgolj boju za oblast«, a tudi tiste o »nedemokratičnih metodah« (če-p -a,v so zasedanje plenuma, in njegovi izglasovani rezultati ustrezali vsem demokratičnim normam) dajo misliti. Dozdeva se. kot da bi bilo nekaterim o resnici žal, ker gre razvoj v Sovjetski zvezi po poti, ki jo želi vse človeštvo, po poti. ki nabornikom hladne vojne izbija vsako orožje iz rok. Zategadelj te izjave niso samo neodgovorne, ampak še nevarne, ker kažejo, da se tudi na. - oni strani bariere ljudje konservativne miselnosti, ki se ne morejo in nočejo prilagoditi vsem kar je novo in napredno v mednarodni politiki. -d ZASEDANJE GCSPODARSKO-SOC1ALNEGA SVETA OZN Predlogi Zaharova Vodja sovjetske delegacije predlaga, da bi dale vse države 10 do 15 odstotkov svojih stroškov za oboroževanje za kmetijski razvoj na svetu — Govoril je tudi britanski delegat Ormsby-Gore 2emeva, 8. jul. (Tanjug) Vodja sovjetske delegacije na 14. zasedanju ekonomsko socialnega sveta Aleksej Zaharov je predlagal dane« dopoldne, naj hi svet poslal poziv vsem državam, predvsem pa stalnim članom Varnostnega sveta, naj zmanjšajo svoje oborožitvene stroške za 10 do 15"/», da bi mogli ta znesek koristno uporabiti za kmetijski razvoj. Govoreč o posledicah, ki (jih ima oboroževalna tekma za gospodarstvo, je Zaharov dejal, da je Sovjetska zveza letos znižala svoje vojaške izdatke za 6 milijard rubljev. V nadaljevanju debate o svetovnem gospodarskem položaju je vodja sovjetske delegacije pozval vse države, naj realistično priznajo dejstvo, da sta na svetu dva sistema in da zategadelj morata živeti drug ob drugem. Miroljubni vpliv 'med njima bo pokazal, kateri izmed njiju j« gospodarsko in zgodovinsko boljši. Zaharov je nato dodal, da ni prav nič pofcrebno, da bi se tekmovalci ločili drug od drugega, pač pa bi morali biti nasprotno v tesnih stikih in živahno trgovaitj med seboj, kar bi koristilo vsem od kraja. ■Ekonomsko socialni svet naj bi delal za dosego tega smotra. Zaharov je dalie dejal, da ima Sovjetska zveza zdatf 6 milijonov tehničnih strokovnjakov. Nedavne spremembe v upravljanju gospodarstva . so zel© ugodno vplivale na dvig gospodarske dejavnosti v Sovjetski zvezi. Sovjetska delegacija meni; je dejal Zaharov, da bi morali mnoge probleme današnjega sveta -reševati ob sodelovanju vseh držav. Dva takšna problema sta trgovina in razvoj nerazvitih držav. Kar zadeva prvi problem, je Zaharov dejal, da zah-odne države delajo razlike v trgovini z nekaterimi državami. Zavzel se je za ustamo-viitev vsesplošne trgovinske organizacije v okviru Združenih narodov. Vodja sovjetske delegacije je nato izrazil obžalovanj© spričo ustanavljanja skupnega evropskega tržišča in Evra torna, za katera je dejal, da izpodkopavala svetovno sodelovanje-. Pou- VELIKA RUDIRSKR STAVKA V BELGIJI Bruselj, 8. julija (Tanjug) Predsednik belgijske vlade Ašil vati Aker je ugodil danes zahtevi 250.000 stavkuj-o&ih rudarjev, naj bi vlada posredovala med združenjem delodajalcev in na j več jim belgijskim sindikatom rudarjev glede plačanega letnega dopusta. Vsd belgijski rudarji že en teden stavkajo, zahtevajoč, da jim plačajo za ves čas letnega dopusta dvojne mezde. Nehru na Nizozemskem Haag, 8. jul. (AFP) Predsednik indijske vlade Nehru je prispel na dvodnevni uradni obisk na Nizozemskem. Spremlja ga generalni sekretar ministrstva za zunanje zadeve Pilai. Predsednik Nehru se je takoj po prihodu v Haag sešel s predsednikom nizozemske vlade Dresom. Nato je obiskal Rotterdam. Po veliki stavki v začetku lanskega leta so dobili belgijski rudarji pravico do plačanega 14-dnevnega letnega dopusta s tem, da za prvi teden dobivajo dvojno mezdo. Sedaj zahtevajo enako tudi za drugi teden letnega dopusta, češ da bodo tako izenačeni s francoskimi rudarji, ki imajo tritedenski plačan dopust. Delodajalci se temu upirajo, češ da večje socialne dajatve glede na pristop Belgije k skupnemu tržišču držav »male Evrope« lahko spravijo vse belgijsko gospodarstvo v neugoden konkurenčni položaj. S sklepom o arbitraži je končan tudi spor, ki ga je ta stavka povzročila v vrstah vladne socialistične stranke. Stavko rudarjev vodi namreč socialistična sindikalna centrala navzlic protestom socialistične stranke. dar’-'1, je pomen regionalnih ekonomskih. komisij ZN in zahteval, da v te komisije sprejmejo Severno Korejo, Severni Vietnam i,n Vzhodno Nemčijo- Vodja britanske delegacije Ormsby-Goire je izjavil, da postaja gospodarski .razvoj temelj vsake gospodarske poliitiike, da pa ima tudi gospodarska ©kspan--zija svoje bolezni. Emo izmed resnih obolenj je inflacija. Zato po njegovem mnenju nadzorstvo nad inflacijo iin skrb za gospodarsko stabilnost ni prav nič manjši problem koit je brezposelnost. Izrazil je upanje, da bodo deflaoionistični ukrepi, ki so jih napravile posamezne države, ugodno vplivali '‘ti dal: novo spodbudo za pospešen tempo gospodarskega razcveta. Vodja britanske delegacije je nato zagovarjal svobodne trgovinske cone in carinsko unijo za Evropo. trdeč, da ne gre za diskriminacijski blok držav in da s« bodo ti problemi ugodno odrazili na vse svetovno gospodarstvo. Ob koncu dopoldanske seje je izvršni tajnik za Azijo in Daljni vzhod Natrasiman opozoril, da bi moral! dvigniti kmetijsko proizvodnjo in delovno storilnost. Hkrati je dodal, dia se čedalje bolj utrjuje zavest, da je treba industrializirati azijske države. Vsaka pomoč mora biti dana pravočasno. Vse to pa bto ugodno vplivalo tudi na razvite države. Četverec brez krmarja £ LEH*OV koš, Hroščev in Balganin v CSR Sovjetska vladna in partijska delegacija bo ostala v Češkoslovaški do 16. julija — »Pravda« o velikem zborovanju v Leningradu MOSKVA, 8. jul. (Tanjug.) Sovjetska vladna in partijska delegacija, ki jo vodita Hruščev in Bulganin, je danes ob 14. po krajevnem času z vnukovskega letališča v Moskvi odpotovala na obisk češkoslovaški republiki. Na letališču so se od delegacije poslovili visoki partijski in državni funkcionarji in voditelji tujih diplomatskih predstavništev v Moskvi. Da višnja »Pravda« ocenjuje zborovanje, ki je bilo v Leningradu med bivanjem sovjetskih partijskih voditeljev Hruščeva, Bulganina in drugih, in katerega se je udeležilo 700.000 ljudi, kot podporo notranji in zunanji politiki KP ZSSR. Komunisti Leningrada in njegov de- lavski razred in izobraženci so bili vedno zvesta opora centralnemu komiteju KP ZSSR, piše »Pravda«. Ta časopis je spet priobčil poročile s sestankov partijskih aktivov v državi. Na sestanku republiškega partijskega aktiva Uzbekistana je govoril v Ta- Hardlng v London« Guverner Cipra se fe sestal s premieram Macmillanom In drugimi vidnimi člani britanske vlade — Pričakujejo, da bo sklicana tudi posebna seja kabineta LONDON, 8. jul. (Reuter). Britanski predsednik Macmillan je imel sinoči razgovore s guvernerjem Cipra Hardingom. Na sestanku go bili navzoči tudi minister notranjih zadev But-ler, minister za kolonije Lennox-Boyd, minister za zunanje zadeve Seiwyn Lloyd in minister obrambe Sandvs. Podoben sestanek bo ponovno v prihodnjih dneh. Londonski časopisi poročajo, da so na tem strogo tajnem sestanku napravili prve korake v smeri nove britanske politike na Cipru. »Times« piše, da je Oboroževanje kolonov Francoske oblasti v Alžini so sklenile oborožiti Se 15.000 Evropejcev — Francoski kmetijski posestniki organizirajo »črno gardo« Pariz, 8. jul. (Tanjug) Francoske oblasti v Alžini so sklenile oborožiti še okrog 15.000 Evropejcev in bivših legionarjev lz Icdokine za boj proti alžirskemu osvobodilnemu gibanju. Brej tremi meseci so vojaški štabi opremili z lahkim orožjem kakih osem tisoč naseljencev in Evropejcev v mestih Al žiro,, Konstantinu in Oranu. Oboroženi civilisti bodo »samoiniciativno ščitili posestva Francozov in Evropejcev pred diverzanti.« Zadnje dni j« francosko po-veljsitvo v Alžiru močno ojačalo vojaške efekti ve na bojiščih. Italijanski inženirji za Sirijo? Rim, 8. jul. (ANSA) Sirijski minister za zunanje zadeve Šalah el Bitar je izjavil v Rimu, da je imel z italijanskimi državniki razgovore o morebitnem sodelovanj u italijanskih inženirjev in tehnikov za izpolnitev gospodarskih programov Sirije. V Siriji je v teku velikanski program gospodarske graditve. To omogoča udeležbo tudi tujega kapitala, je dejal sirijski minister. Med štiri-dnevnim bivanjem v Rimu se je minister Bitar srečal s predsednikom italijanske vlade Gronchijem, predsednikom vlade Zolijem in ministrom za zunanje zadeve Pello. Iz Tunizije je bila poslana I divizija, danes pa so prispela nova ojačen j a iz sosednega Maroka. .Nove vojaške sile še vedno prihajajo na alžirska bojišča. Oborožene skupine naseljencev, ki jih cenijo zdaj na 30.000 mož. Pa naj bi omogočil© povečano akcijo proti zelo živahnemu delovanju upornikov po mestih, naselbinah in prometnih zvezah. Francoski kmetijski posestniki so začeli organizirati posebne odrede, imenovane »črna garda« za zaščito njihovih kmetijskih posesti. Ta vojaška grupacija, katere število še ni uradno določeno, hi imela okrog 12.000 mož. »Crna garda« bi morala razen tega šciltita petrolejske vrelce. V začetku tega leta so francoski zemljiški posestniki v Oranu organizirali posebne sfer a že za svoja posestva. Nekateri so na primer najeli stražo iz bivših pripadnikov Tujske legije. Ta zamisel je postala temelj za organiziranj© odredov »te« garde«. Ho 81 Minh v Severni Koreji Peking, 8. jul. (Tanjug; Po enodnevnem postanku v glavnem mestu Kitajske je predsednik DR Vietnama Ho Si Minh odpotoval na obisk v Severno Korejo. Na pekinškem letališču so se od Ho Ši Mj.nha poslovili visoki kitajski voditelji pod vodstvom predsednika Cu En Laija. Pri slovesu so bili itudi jugoslovanski veleposlanik v Pekingu s člani veleposlaništva, ter diplomatski predstavniki drugih držav, akreditiranih v Pekingu. V zvezi s potovanjem predsednika Bo Si Minh a pišejo vietnamski časopisi, da je leita 1955 obiskal ZSSR, Kitajsko i da bi ohladila nns, pa bil zakleniti vrata, zaradi če- breg motike«, kakor pravi ^udi naša vroča presojanja... sar so morali organi zagrebške ljud*tv*t im v tej vročini m . »bič stisnjene v ozko sotesko, prav tako krvavo potolkli. 'Na ta način love tune vsako leto od Gibraltarja do Bospora. Tako jih uničujejo v vsak-; sezoni na stotisoče. Toda. ribe so šle na drst... zato se ne smemo čuditi, če jih je vsako leto manj. Ribe. ujete pri nss. tehtajo od 5—60 kg, v Sredozemskem monju po 300 im v Oceanih po 400 kg. Lov vzdoiž afriške cbale se konča sredi juHja. Mi smo glede lovnega časa srečnejši, ker imamo dve sezoni lova: pomladansko °d polovice marca do konca maja in poletno cd sredine julija do konca septembra, ko se tuni vračajo v g. ob in e Sredozemskega morja. Ker ti skrombriidi ne marajo plitkih motnih voda, redko zaplujejo v tržaški zaliv. Navadno se ustavijo v Kvarner ju. Do nedavnega so pr! nas lovili tune izključno v tunere. To ni bilo vedno uspešno, ker so tunere često odpovedale. Tuni se niso vedno približali k obali. Odka- je pomorski ribolov v glavnem-v rekah državnega sektorja. je nastal preobrat. Tu-neram je odzvonilo. Dar.es naši ribiči križarijo z brzimd motornimi ladjami in sodobnimi mrežami v področjih, koder tun prihaja k nam. Cim z ene ladje opazijo jato. obvestijo to radiu ostale ladje in obkoil j e vanje se prične' pod izkušenim vodstvom. Velike globinske mreže zajamejo jato. ki se kmalu z-najde v hcajenih skladiščih. Danes se ribičem ni treba bati, da bj preveč nalovili in presežke ne mo-gli prodali. Ladje hladilinice prevzamejo ves odlov in ga svežejo pripeljejo na trg in v tovarne za predelavo. Kje se zadržujejo tuni v času. ko se ne drstijo? To je važ-n-o vprašanje, ker če vemo za fara j, bi jih mogli lovit-: tam in ne v naših vodah ob neprimernem času drsti. Tu.n ni redka riba in je v vseh morjih doma. V zimskih mesecih ga lovijo Norvežani s harpunsko puško, bretonski ribič; ga love v gasčotgneskem zalivu na trnek. vsidiraai manjši parniki izvleči j o tune na posebne trnke iiz morskih glob:n sredi Oceana, in tudi v Sredozemskem moTju prijemajo na trnek cb vsakem ^etne-m času. Vsak kraj ima svoje metode, svoje posebne vabe. trnke in mreže. Španski trnek ima za-lus-t z jezičkom, d-očim je bretansk^ z dvema zalustima brez jezička. Na Azorih uporabljajo trnke, izdelane ročno, drugod pocinkane iz Norveške, itd. Ribičem je važno, da je trnek zanesljiv. Kljub temu se marsikateri tun odtrga, trnek pa mu ostane zapičen v giavt.To ribo morda pozneje ulovijo v mrežo. Po obliki in izdelavi trnka, lahko ugotovijo, odkod je prišel in kod je -otova! ujeti tun. Ribiči vedo o tem marsikaj povedati. Tako so v Kraljeviči ujeli tuna, ki je imel v glavi trnek iz Mešalne, cb sicilski obali pa ribo, k; je -prinese trnek iz Orana. Ribiči z Azorov so našli v tu-novi glavi trnek i'z Istanbula, v glavi tuna, ujetega pred Tuni-sem, pa je tičala izlstrelijema majhna harpuna ribiškega podjetja iz Osla. Tun je potovat pet tisoč kilometrov in se premaknil za 26 stopinj geografsko širine. Se eno vprašanje ni rešeno. Kje se zbirajo tuni. ko se pripravljajo n.a drst.no potovanje. K našim oba!a-m pridejo že v eosiih jatah. Ko bomo to vprašanja rešili, bomo doživeli pomemben gospodarski uspeh. Naše ribiške »adie bodo potem mogle loviti dragocene tun« skoz; vse leto v mednarodni!!! nw»niiJl. ,___________ A. S. FtPt ST. 198 — 9. JULIJA 1957 I SLOVENSKI POBOCEVOLEC / str. S Pomanjkanje piva in mineralne vode V goriškem okraju bi potrebovali v poletni sezoni na mesec okrog 15 vagonov piva Julijska vročina vse bolj pritiska. Živo srebro je zlezlo v Novi Gorici že do 40 stopinj Celzija nad ničlo. V pisarnah okrajne gostinske zbornice v Novi Gorici in pri podjetju »Vino—Gorica«, se delavci in Jubilej zaslužnega javnega delavca Včeraj je praznoval Alfonz Grmek, ljudski poslanec in predsednik sežanske občine lep življenjski jubilej — petdesetletnico rojstva. Tovariš Grmek se je rodil v Avberju na Krasu kot sin zavednih kmečkih staršev. Zelja po učenosti ga je privedla v Ljubljano, kjer se je po opravljeni maturi vpisal na medicinsko fakulteta. Grmekovi v Avberju so bili med tistimi zavednimi kraškimi in in primorskimi družinami, ki jim je fašizem posvečal največ »pozornost.. Alfonza so fašistične oblasti v letih 1925 do 1927 večkrat zaprle In ga vseskozi nadzorovale. Takoj po bazoviškem procesu leta 1930 so ga spet zaprli. Zaradi večjega pritiska fašistov se je vsa družina kmalu izselila v Jugoslavijo. Tovariš Grmek se je v Ljubljani In v Mariboru aktivno vključil v društvi »Xanos« in »Tabor«. Ob fašističnem napadu na Jugoslavijo se je tovariš Grmek prostovoljno javil v vojsko. Po razpadu stare jugoslovanske vojske so SS-ovci zaplenili družini vse uslužbenci neprestano znojijo Ker je gorišika okraj, zlasti di okraii. Temu pa se na od nenavadne vročine, nepre. pa Gornje Posočje znano turi- Gorišlkenl čudijo, saj so nedav-stemega brnenja telefonov in ob stično področje m zato, ker se no zasotoviild odgovorni usluž-kupih pisem, s katerimi gostin- tod odvija živahen obmejni pro- benci pivovame Union, da bodo sfci obrati urgirajo zaradi naba- met, je okrajna gostinska zbor- lsilko ^dovoljm potrebe po ve osvežujočih pijač. niča zaprosita pivovarno Union pivu m Goriškem'. Zakaj po- lž odlomka pisma, oziroma v Ljubljani, naj bi podjetju Vi- tem že tri tedne sestanku pritožbe hotela »Kanin« v Bov- no-Gorica, ki oskrbuje razen v Bovcu ta,ko kritično stanje cu je razvidno, da so na Bovško Idrije, vsa gostišča v okraju, gi^g preskrb« s pivom’ že prišli prvi turisti. Le prehudo bi bilo, če -bi ti odšli iz tega povečali mesečni kontingent piva vsaj na 8 vagonov, čeprav turističnega kraja z občutkom, bi potrebovali v sezoni, to je v da v njem ni mogoče dobiti ko- juliju in avgustu tudi do 15 va- zarčk-a piva, kokte, radenske vode in drugih osvužejočih pijač. Zaradi tega naprošajo re- gonov piva na mesec. Poleg te_ ga so zaprosila tudi za dobavo 50 zabojev črnega piva na me- publiiško in okrajno gostinsko sec, ki ga v okraju sploh ni Okrajna gostinska zbornica se je na števi-lne pritožbe gos-tišč ter domačih in tujih gostov obrnila za posredovanje na državni sekretariat za blagovni promet v Ljubljani, saj v svojih pritožbah gostinci navajajo, da pivovarna Union prodaja pivo v obmorske kraje in tožiljo. da so v gorskih krajih zapostavljeni. Pri podjetju Vino-Go-rica so jim zagotovili, da so trenutno v stanju nemoteno biti. Iz Bovca so šli s kamdo- d-ostiti potrebam, da pa je letos oskrbovati gostinsko omrežje le nora naravnost v Ljubljano po izredno povpraševanje po pivu, z vinom; Ce bi bilo dovolj tudi zbornico, naj bi se zavzeli, da bi se to nemogoče in nerazumljivo stanje popravilo. 'Samo dobiti, in po katerem gostje zelo povprašujejo. Pivovarna Union je vljudno hotel »Kanin« bi rabil na teden c-dgovorila, da razume položaj do 1000 litrov piva, žal pa ga obmejnega področja in da se bo toliko nikakor ne morejo do- potrudila v mejah možnosti za- kokto in peljali s seboj 50 praznih zabojev, toda dobili so ko- zava di česar niti približno ne Piva, bi v glavnem lahko kruh bodo mogli ustreči vsem željam tudi potrebe po oranžadi, kokti pritožbe prihajajo tudi od drugih gostinskih obratov, maj okrog 25 polnih. Podobne in da je goriški okraj dobil v ta drugih brezalkoholnih pijia- juniju znatno večje količine pa- čah- Tako pa je zaradi pomanj- va, kakor lani in večje kakor kanja piva večje povpraševanje tudi ponl-e-teh, ki jih zaradi za-.... ______ starelih naprav ne morejo dati PRED VII. GORENJSKIM SEJMOM fe?ra’ delak?- lektiv v treh izmenah ponoči m stri j a k obrt. Na tem sejmu Počnevi. Razen tega primanjku- bo razstavljalo poleg ostalih 3« mineralnih voua, kate- še tovarna električnih apara- «h po pogodbi vezana podjetja tov »Elma« iz Kopra, tovarna “ *** ^ , , . . ’ . ___licinah m v določenih rokih, sivalmh strojev*iz Mirne na kar sft občutno a let Dolenjskem m tovarna »To- sezoni. J. P. mos« iz Kopra, ki jo bo za- " Imetje. Pred nemško policijo se je moral umaknili v Ljubljano, kjer pa so ga Italijani takoj aretirali in zaprli, kasneje pa odvedli v internacijo, kjer je bil vse do razpada Italije. Tovariš Grmek se je takoj po prihodu iz internacije vključil v NOB kot ilegalni politični aktivist in postal rajonski sekretar OF za Tomaj, kmalu nato so ga sprejeli v članstvo Komunistične partije. Tovariš Grmek je v času NOB opravljal zelo važne funkcije v okrožnem odboru za Kras, kjer je bil najprej tajnik okrožnega NOO. kasneje pa tajnik juž-noprimorskega okrožnega NOO. Po osvoboditvi je tovariš Grmek deloval v Trstu, kjer je bil med drugim najprej član okrožnega komiteja, kasneje pa njegov sekretar, tajnik okrožnega narodnoosvobodilnega odbora za Tržaško in član pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Tržaško ozemlje. V letu 1947 pa je postal tudi član centralnega komiteja. Kmalu nato Je prišel v Koper, kjer je na Vojaški upravi opravljal funkcijo personalnega in tiskovnega referenta. Njegova nadaljnja življenjska pot je povezana z vprašanji našega zamejstva. Bil je na glavnem odboru OF, kjer je odgovarjal za zamejska vprašanja. Kot kraški rojak se je nato preselil v Sežano, kjer je bil vse do ukinitve okraja predsednik okrajnega odbora SZDL, nekaj časa tudi direktor Tovarne pletenin. Pri zadnjih volitvah je kandidiral za ljudskega poslanca, ob formiranju novih občin pa so ga Se-žanci Izvolili za predsednika občinskega ljudskega odbora. Grmekovo življenje je vseskozi napeto in pisano, obeležuje ga pa boj proti zatiralcem slovenskega naroda in za združitev vseh slovenskih krajev, zlasti njegove ožje domovine, v skupno matično državo. Željam in čestitkam številnih njegovih prijateljev in znancev za vse njegovo dobro in za to, da bi s svojimi bogatimi izkušnjami še nadalje koristil v izgradnji socializma, se pridružuje tudi naše uredništvo. Priprave za najveejo tradicionalno gospodarsko prireditev na G-orenjskem — VII. Gorenjski sejem — so v polnem razmahu. Dosedanje priprave kažejo, da tudi letošnji sejem ne bo zaostajal za dosedanjimi. Doslej je že nad 160 prijavljenih razstavljal-cev. Letos bo razstavljalo 52 industrijskih, 10 veletrgov-skih in okoli 100 obrtnih podjetij. Zastopana bo skoraj vsa gospodarska dejavnost Gorenjske, zlas-ti predelovalna indu- V petih urah Iz Bovca v Opatijo Avtopramet Gorica nas je za •letošnjo sezono presenetil bolj kot kdaj koli doslej. Za Gornje Posočje je zlasti pomembna uvedba direktne avtobusne proge Bovec—Koper, na kateri obratuje avtobus vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih. Tako lahko prispejo Bovčani v Koper v pičlih petih urah, medtem ko so prej potovali zaradi neugodnih avtobusnih, še bolj pa železniških zvez, dokaj več časa. Pomembna pa je tia zveza tudi ea razvoj turizma na Bovškem. Prav tako je začel te dni obratovati tudi avtobus na pnogi Bovec—Opatija. Ta obratuje le ob nedeljah in praznikih. Za nad 200 ■ km dolgo progo potrebuje le 5 ur in vozi skozi najbolj znane in priljubljene turistične kraje na Primorskem. Iz Bovca odhaja zgodaj zjutraj, iz Opatije pa se vrača pozno popoldne. —*e Ajdovščina Letalski, padalski, konjski in avto—moto šport se je v zadnje času v Ajdovščini zelo raz_ mahnil. Letalski in padalski tečaji, ki jih v Ajdovščini prireja Aero klub iz Nove Gorice in so te dni začeli, imajo precej obiskovalcev. Tudi avto—moto društvo neprestano prireja tečaje za voznike—amaterje. Zadnji tečaj je pokazal že lepe uspehe. V zadnjem čaisiu pa je dobil vnete pristaše tudi konjski šport. Jahalni klub je te dni že začel prirejati vaje za svoje člane, zato v doglednem času že lahko pričakujemo tudi kakšno tekmovanje. stopalo podjetje »Slovenija avto«. Poleg teh bo še vrsta raznih podjetij iz Ljubljane in ostale Slovenije. V okvi.ru sejma bo tudi letos turistična razstava, ki jo bo pripravila gorenjska turistična podzvisza, dalje razstava Ljudske tehnike in vrsta manjših razstav ter kulturnih in šoortnih prireditev. J—k. Za 4Q-letnico Oktobrske revolucije Vse kaže, da bodo naši štu- Harmonikarska šola »Svobode« dentje lepo proslavili 40-letnico v Ptuju je priredila za zaključek Oktobrske revolucije. Kulturna šole javni nastop. Učenci so na- sekcija pri univerzitetnem odstopali v skupinah in posamezno. ,________________________ -i_i„ Gojenci nižjega oddelka so prav boru Zveze študentov je sble-dobro obvladali harmoniko, zato mla, da dia poudarek temu pra_ so bili deležni tudi lepega prizna- znovanju predvsem s kultumi- nja s strani poslušalcev. Prizna- , j___ nje za uspeli nastop gre pred- rm Prireditvami. Prireditve bo- vsem požrtovalnemu učitelju An- do jeseni v Ljubiljani in so se dreju Baši. ki je znal pripraviti nanje že začeli pripravljati. teganasS*»iščlte • otrokom čimpreje Ktžnjo otroško posvetovalnico, kjer boste **>biu točnejša navo- • dila glede prehrane in sončenja otroka ter glede dodajanja preparatov vitamina D. šeče hlapno olje, VI je v iglicah pa da soku prijeten tuh. Ta stari način pr1nrave smrekovega soka je prav -■saimiv primer starega znanja in 'r-5 e na stare izkušnje, ki v hladni pripravi brez kuhanja skuša ohraniti C vitamin. Zimski čas Je čas prehladov in vročega čaja. Pri nas po podeželju je še vedno najbolj iskan CA.J IZ LIPOVEGA CVETJA. Tak čaj je cenen, saj raste lipa skoro v vsaki vasi, je okusen in do neke mere tudi zdravilen. Ce smo prehlajeni nam prija vroč čaj. Mnenja pa so. da lipovo cvetje samo dosti ne pomaga kot zdravilo, ampak le izboljša okus čaju. Mnenja so, da bi prav tako lahko pomagala tudi sama vroča voda. toda kako spiti tako velike količine vroče vode? Sama vroča voda se upira. Lipovo cvetje, bezgovo cvetje ln bezgove jagode na izboljšajo okus čaju tn tako moremo popiti tudi večje količine vode, ki pogreje telo in okrepi občutek toplote. Od tod so tudi mnenja, da je tak čaj zdravilen. Kako priljubljen je lipov ča.1 nam kaže prav lepo tudi primer, da naši izseljenci v Ameriki še vedno prosijo za lipov čaj. Tam lipe ne rastejo, pravi čaj pa jim ne godi tako. Raje imajo domačega, ker so bili doma na lipo navajeni in tako romajo še dandanes paketi z lipovim cvetjem prek morja. Za čaj pri prehladu sta dobra tudi JANEŽ in FENKEL.J Janež dajejo tudi matere dojenčkom v kamilični čaj. če doienčk» napenja. Fenkclj pa dajejo n—-kod tudi v kruh. da ima boljši "kns. obenem pa fenkelj preprečuje napenjanje ln neugodje, ki ga občutimo posebno, če jemo svež kruh. Janež in lenkelj vsebujeta hlapno olje. ki pospešuje izločanle sluzi, ki «e pri irehladu še posebno močno izloča. °benem pa to olje pomirja 'neto sluznico in siljenje na kašal: p~eneha. Za čaj pri prettadu uporabljalo tudi SLEZ, A.TBtS in SLEZENO-VEC, ki obadva mehčata sluz. Enako d«-luje tud* trootčev sok. Pri zasliženosti grla in dihalnih organov dajejo pri nas na podeželju tudi žajbelj, navadno kuhan na mleku. Žajbelj namočen skupaj s koreninicami srčne moči v žganju pa nam da izvrstno sredstvo za grgranje ln utrjevanje dlesni, posebno, če tem kapljicam dodamo malo metilnega olja. METINO OLJE daje prijeten osvežujoč duh, do neke mere pa tudi razkužuje. KAMILICE so skoro povsod znane kot dobro domače zdravilo. Uporabljajo jih za najrazličnejše bolezni, posebno pa tam kjer naj pomirijo bolečine, np. pri trganju v ušesih, zavijanju v trebuhu, za obkladke itd. Komaj se rodi otrok, že mu dajo piti kamilični čaj, pozneje pa se srečujemo s kamilicami v najrazličnejših oblikah. Kamilice namreč vsebujejo snovi, ki pomirjajo. posebno vnetje sluznice: sluznica se pomiri, s tem pa preneha tudi občutek bolečine. Kamilice dajejo navadno v obliki obkladov. suhih al! mokrili. P—iar.iene segrete kamilice dajejo v vrečk! na boleči ud in bolečina se vsaj omili če že ne preneha. (Se nadaljuje! Od noše do mode Svetoval je še materi, naj pred- Ce rečemo, 'da je nek otrok svojem delu. Poznamo dve vr- 0tkivo ne zaapni ln sti testov dn sicer individualne teste, katere damo posameznemu otroku iri ga mora v določenem času rešiti in skupinske ostane mehko. Zaradi mehkih kosti v zatilju ln posebno še, če otrok leži vedno na eni strani, pride rado do ploščate glave an tisti strani, kar Imenujemo po domače, da ima teste, katere razdelimo med otrok zaležano glavico. ■ otroke in ta nanje odgovarjajo. Da dobi poklicen psiholog čim bolj točno merilo otrokovih du- Slcer spadajo te rahitične spremembe na glavici med lažje oblike rahitisa, ki se navadno dostikrat dobro popravijo, če ne gre ševnih zmožnosti, si mora pri- re.s za izrazito ploščato oziroma dobiti otrokovo zaupanje in sodelovanje. Imiaimo celo primere, ko šola pošlje psihologu na pregled otroka češ, da je slaboumen. Globlja- psihološka analiza štirioglato glavo, je vendar škoda, da se niste takoj, ko ste opazili te spremembe obrnili na prvo otroško posvetovalnico. Da se prepreči asimetričnost glavice v zatilju ali popravi že obstoječo je treba paziti, da pa pokaže, da je otrok vase za- otrok ne leži vedno na isti stra. prt, nepristopen in trpi zaradi težkega kompleksa manjvrednosti. Presenetljiv dvig inteligenčne ravni predstavljajo takšni otroci, če spremene okolje in se razumevajoče in ljubeznivo ravna z njimi. Pri vsakem otroku ločimo duševno starost in dejansko ali kronološko starost. Na pr. Naš Tonček je star 8 let, po svoji duševni zmogljivosti pa je na stopnji 7 letnega otroka. Ali Koželov Mladen je star 11 let. Obiskuje 4. razred pomožne šole. Njegova starost na osnovi psihološke analize znaša 8 let in 5 mesecev. Kovačev Jože hodi v 2. gimnazijo. Ves čas šolanja je prav dober in celo odličen dijak. Star je 11 let. po svoji duševni zmogljivosti je star 12 let in 10 me- ni glave. Ce se to ne more doseči drugače, je treba polagati zatilje glave na trdo blazino, ki ima obliko obroča. Obroč mora biti napravljen po velikosti glave, da se bo točno prilegal, kar Ijo onemogočilo, da bi si otrok sam izbiral stransko lego glave pri ležanju. Rahitis ali angleško bolezen zdravimo na splošno z ■obsevanjem s kremensko čujo ln s sončenjem. Od zdravil je posebno uspešen vigantol in kalcife-rol, to je vitamin D v kapljicah in ribje olje. Eno kakor drugo od teh sredstev se mora dajati po zdravnikovem predpisu, ker so ta sredstva, če jih dajemo v prevelikih množinah škodljiva. Za zdravljenje rahitisa Je važna tudi primerna prehrana otrok. Otroku je potrebna kakovostno In količinsko odgovarjajoča prehrana, izogibati se je vsakega prehranjevanja kakor tudi enostranske prehrane z mlekom. Sveži jajčni rumenjak vsebuje od vseh ostalih jedi največ D vitamina. Seveda ga je treba otroku nuditi surovega. Pri rahitičnih otro- . Izgovorimo: moda. In mislimo: Pariz. Po pravici. Kajti modo je ustvaril Pariz. Nekdanje čase so poznali samo nošo. Nošo v različnih pomenih. Kot oblačilo ljudske skupine na določenem ozemlju. Torej kot ljudsko nošo. Kot oblačilo ob slovesnih priložnostih, kakor so svatovanje, žalovanje, stanovska in paradna noša. Šele potem, ko so si posamezne dobe osvojile svojstvena sredstva in oblike, je iz noše nastala moda. Slovenci — na križišču dveh kultur, vzhoda in zapo,da — smo že od nekdaj izpostavljeni mešanim vplivom. Zlasti stru-janja z zahoda so vedno močno vplivala na naše življenje. To je vsekakor tudi vzrok, da je zahodna moda tako nezadržno ugonabljala našo ljudsko nošo. Naša stara ljudska noša je bila že od davna močno odvisna od domačih načinov izdelovanja blaga. To, kar smo znali sami ustvariti, smo znali tudi sami s pridom uporabljati. Naše kmečko ljudstvo je začelo opuščati svojo domačo nošo, ko je začelo propadati naše domače platnarstvo in su k varstvo. Tisto, kar je bilo še pred prvo svetovno vojno pri nas v vsakdanji rabi — domača ^'ra-ševina, domače platno, domači kroj, in prastari deli noše, kakor pastirski dežni plašči iz bičja ali ličja, cokle, klobuk iz drevesne gobe — vse to obilje domačih izdelkov je v zadnjih tridesetih letih začelo tako naglo upadati, da bomo sčasoma sko okolico, sega š° daleč na Dolenjsko kakor tudi. v slovensko Primorje, na zahodno Štajersko in čez planine na Koroško. To so torej trije glavni tipi slovenske ljudske noše. Zelo različni so, zelo svojstveni, za etnografa posebno zanimivi, ker mu kažejo značilnosti treh etnografskih kultur na slovenskem ozemlju. Da, na razvoj slovenske ljudske noše so vidno vplivale panonska, sredozemska in alpska kultura, takisto, kakor so vplivale na vse naše kulturno življenje. Bolj kakor o skupnih značilnostih teh treh tipov govorimo o tistih elementih, ki prevladujejo v posameznih tipih. Tako prevladuje v jugovzhodnem ali panonskem tipu belo oblačilo. Za južni ali sredozemski tip noše je značilna dolga ženska srajca, bela platnena obleka, brezrokavna suknja in podobno. Alpsko nošo pa. označujejo: žensko krilo z modrcem, samo še po etnografskih mu- rokavci in avb 2a moške: zejih spoznavali in vedeli, kako so se oblačili naši dedje, naše babice. irhaste hlače in podobno secev. Psihologi označijo to ta- cih Je potrebno obroke mleka Hoj bo dež, lepo naj kaže, čevelj je pofreben maže! Ne pozabi na pravilo: »F 0 X« za čevlje je zdravilo! kole: Kovač Jože; Kronološka starost II let. Mentalna starost 12; 10 let. Študije duševne starosti ljudi in rezultati inteligenčnih' testov dokazujejo, da duševni razvoj doseže svoj maksimum pri 17— 20 letu nato pa začne po 40 letu prej kot običajno zamenjati s keksi, pudingi, pasiranimi jetri, s nasiranim sadjem itd. Kalcijeve preparate predpisujemo le v primerih, ko gre za veliko pomanjkanje kalcija v kosteh. »TEDENSKA TRIBUNA« P v Ljubijani že v sredo 9 popoldne Še v prvi polovici minulega stoletja smo imeli Slovenci več ko štirideset različnih tipov ljudske noše. Prekmurje, Vzh. Štajerska, Bela krajina so do danes še najbolj ohranile jugovzhodni tip noše, tip bele noše. Na drugi strani slovenske zemlje — v naši Istri in Brkinih — imamo južni tip. Osrednji slovenski tip pa obsega Gorenjsko, vso ljubi jan- Rlru, Kranju, Novem mestu in Celju. Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »FLEX«. Za čiščenje madežev samo »FLEX«1 PEGE z obraza sigurno odstraniš s kremo »EVELINE« proti pegam! Imajo jo drogerije v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Novem mestu in Celju. RECEPT za nego lica: Redno uporabljaj za nego kože samo kvalitetno mastno kremo ULTRA-GIN-sport. Dobiš jo v vseh parfumerijah. Sreda, 10. julija, ob 20.30: v Letnem gledališču v Križankah, v okviru V. Ljubljanskega festivala: Smetana »PRODANA NEVESTA«. (V primeru slabega vremena v Operi.) Sobota, 13. julija, ob 20.30: v Letnem gledališču v Križankah, v okviru V. Ljubljanskega festivala: Smetana »PRODANA NEVESTA«. (V primeru slabega vremena v Operi.) Posameznike in kolektive, ki bi se želeli na novo vključiti v krog abonentov SNG, vabimo, da to pismeno sporočijo Glavnemu tajništvu SNG, Cankarjeva 11/1. Prijave naj vsebujejo: ime reflek- tanta, poklic, stanovanje in ali želi sedež v abonmaju samo za Dramo ali samo za Opero ali skupno. Te prijave bodo služile vodstvu SNG za pregled nad številom novih reflektantov na abonma. Abonenti minule sezone za prijavo ne pridejo v poštev. Rok za sprejemanje prijav 20, julij 1957. £ jfp UTNI K * SLOVENIJA' .o-0^edccii IZLETI V INOZEMSTVO MILANO — Med 28. julijem in 4. novembrom, stalni štiridnevni avtobusni izleti v MILANO združeni z ogledom TRIENALA (svetovna razstava arhitekture, gradbeništva in umetne obrti) in ostalih zanimivosti Milana. Istočasni ogled Benetk, Padove in Verone. BERLIN — Med 24. in 29. septembrom šestdnevni avtobusni izleti na svetovno razstavo gradbene industrije in arhitekture. TEKSTILNI VELESEJEM V LESKOVCU je nadvse privlačna prireditev za tekstilne strokovnjake. S sodelovanjem gospodarskih organizacij priredi PUTNIK SLOVENIJA petdnevni avtobusni izlet od 17. do 21. julija. Istočasni ogled Beograda, Niša, Kragujevca in tekstilne tovarne v Paračinu. Zahtevajte programe izletov in potovanj v naj bližnji poslovalnici PUTNIK A SLOVENIJA, kjer sprejemajo tudi prijave. CD ■ C=> ■ CD ■ C=> ■ C=3 ■ CD ■ CD> Upravni odbor Obratne ambulante podjetja »TELEKOMUNIKACIJE«, Ljubljana, Pržanj 24 razpisuje delovno mesto UPR&VMKfl AMBULANTE — zdravnik splošne prakse Vse prijave pošljite upravi podjetja »Telekomunikacije«. '913-H 0 m 0 n _ n r osoEoioioioioaoioaoioaoaoio 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o Ekonomska srednja šola v Trbovljah bo v šolskem letu 1957-58 odprla: Speciaiiziram oddelek za gospodinjstvo pri Ekonomski srednji Soli Specializirani oddelek da kvalifikacijo srednje ekonomske šole, poleg tega pa specialno izobrazbo za vodenje družbenega gospodinjstva (menze, internati, domovi, bolnice, počitniški domovi, večji gostinski obrati in hoteli). Po dovršenem zaključnem izpitu je možen tudi vpis na Ekonomsko fakulteto in Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah ali Zemunu, kjer se vzgajajo predmetne učiteljice za gospodinjstvo. Prijave sprejema tajništvo Ekonomske srednje šole Trbovlje (Osnovna šola Trbovlje II-) dnevno od 8. do 12. ure. Za vpis je potrebno: 1. Prošnja, predpisano kolkovan«. 2. Spričevalo nižje gimnazije. 3. Rojstni list. 4. Uspešno opravljen sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine in matematike. Za kandidate, ki še nimajo sprejemnega iz.pita, bodo ti od 26. do 31. avgusta. 3912-R Delovni kolektiv in sindikalna podružnica podjetja »Naravni kamen« javljata žalostno vest, da je po težki bolezni umrl član kolektiva lin liku Pogreb bo v torek, 9. julija, ob 17. uri, iz hiše žalosti, Saveljska 9, na pokopališče v Dravlje. Vestnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu ZAHVALA Vsem, ki ste počastili našo sestro In teto KATI JAMNIKOVO z osebnim slovesom, jo spremili na njen zadnji dom. jo obdarovali s tolikim cvetjem, nam pa z izrazi sožalja pomagali prenašati težko bol, izrekamo iskreno zahvalo. Prosimo, ohranite predrago pokojnico v srčnem spominu. Rodbini Jamnik in Prohinar ŠOLSTVO RAZPIS Komisija za podeljevanje štipendij pri občinskem ljudskem odboru Novo mesto razpisuje na podlagi 7. člena tem. zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32-349.55) ter 10. člena pravil sklada za štipendije ObLO Novo mesto za šolsko leto 1957/58 naslednje pogodbene štipendije: 5 štipendij za študij na učiteljišču (moški); 3 štipendije za študij na VPS — matematika; 3 štipendije za študij na VPS — slavistika; 3 štipendije za Študij na VPS — germanistika; I štipendijo za študij na Višji šoli za telesno vzgojo; 1 štipendijo za študij na mate-matično^prirodoslovni fakulteti; 1 štipendijo za študij na fakulteti za gozdarstvo; 1 štipendijo za študij na pravni fakulteti; 2 štipendiji za študij na Soli za medicinske sestre; 2 štipendiji za študij na Soli za medicinske tehnike; 1 štipendijo za študij na Zobo-tehnični srednji šoli; I štipendijo za študij na Srednji glasbeni šoli; 1 štipendijo za Študij na enoletni Knjižničarski šoli; 1 štipendijo za študij .na Soli za socialno zdravstvene delavce. Prošnje, taksirane s 180 din državne in 90 din občinske takse, dostavite osebno ali po pošti do 31. julija t. 1. na občino Novo mesto. Priložite: 1. kratek življenjepis; 2. izjavo, da prosilec ne prejema štipendije drugod; 3. potrdilo o vpisu na šolo, ozirom^ frekventacijsko spričevalo; 4. potrdilo o imovinskem stanju prosilca in staršev; 5. potrdilo o višini mesečnega zaslužka staršev (obeh) ter o višini otroških doklad; 6. eventualna priporočila družbenih organizacij (ZB, LMS, itd.) Prosilci višjih letnikov, prosilci iz območja občine Novo mesto in otroci padlih borcev NOB imajo pri dodelitvi Štipendije prednost. Poleg pogodbenih štipendij bo občina tudi letos nudila potrebnim in pri študiju uspešnim dijakom srednjih in visokih šol Studijske podpore. Tudi ti kandidati morajo vložiti prošnje do 3L. julija, jih enako taksirati in jim priložiti dokazila kot so navedena zgoraj. Komisija za podeljevanje štipendij pri ObLO Novo mesto PREDAVANJI Člani Kluba kulturnih delavcev in Društva visokošolskih profesorjev vljudno vabimo na predavanje, ki bo v torek, ». VII., ob 2(1.30. Govori gosp. Sisir Chatter-jee. profesor univerze v Kalkuti: O sodobni Indiji. P OBVESTILA RAZPIS OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V NOVEM MESTU razpisuje JAVNO LICITACIJO ZA ODDAJO GRADBENIH DEL DO III. faze na upravni zgradbi v Novem mestu Predračunska vsota za celotno zgradbo znaša 23,000.000 din. Za gradbena dela do III. faze pa 9,000.000 din. Rok za dovrSitev III. faze Je 31, 12. 19J7. Licitacija bo v prostorih Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu, dne 26. 7. 1957, ob 10 uri. Do tega dne in ure je treba predložiti ponudbe _ v zapečatenih kuvertah. Tehnična dokumentacija Je na razpolago pri upravi Zavoda od 8. 7. 1957 dalje Ponudbi je treba obvezno priložiti predpisane splošne pogoje. O OBVESTILO Kot zastopnik tovarne mila »Oven« Kranj, obveščam cenjene odjemalce Štajerske, Prekmurja in Dolenjske, da sem v mesecu juliju na rednem letnem dopustu. Morebitna, meni namenjena naročila, pošljite prosim na moj naslov za kar se že v naprej zahvaljujem in priporočam. Kralj Oton, Kamnik - Zaprice 23. RADIO Umrla je v visoki starosti 93 let naša nad vse ljubljena mama, stara mama, babica in sestra TEREZIJA BAU Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne B. julija 1957, ob 9. uri, iz Jagnjeniee v Svibno. Žalujoči: sinova Dominik in Tonče, sestre Micka, Rezka in Francka z družinami ter ostalo sorodstvo. Jagnjenica, Radeče, Ljubljana, Jesenice, Slov. Javornik, Trbovlje in Sevnica, dne 8. 'julija 1957. Izgubili smo našega zlatega, dragega atka, moža, brata, strica, svaka in nečaka L0JZA ŠTULARJA Pogreb bo v torek, 9, Julija 1957, ob 18. url, v Šentvidu, Ljubljana. Žalujoča žena Zvonka, sin Bojan ln ostalo sorodstvo. Šentvid, Duplje, Jezersko, Kranj, Ljubljana, Črnomelj. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil član našega občinskega odbora SZDL, član ZB ter rezervni poročnik JLA tovariš LOJZE STULAR predsednik občine Ljubljana-Sentvld, odlikovan a visokimi odlikovanji in neutrudljivi borec za izgradnjo socialistične družbe. Pogreb nam nepozabnega tovariša bo v torek, 9. julija ob 18. uri, izpred občinske hiše v Šentvidu na šentviško pokopališče. Slava njegovemu spominu! Ljubljana-Sentvid, 8. julija 1957. Občinski odbor SZDL — Občinski odbor ZB — Občinski odbor RO — Občinski komite LMS — Občinski sindikalni svet Kruta smrt je iztrgala iz naših vrst nepozabnega nam LOJZA ŠTULAR-JA Pogreb Iskrenega tovariša in velikega prijatelja mladine bo v torek, dne 8. t. m., ob 18. uri, izpred občine. Vabimo članstvo, da se pogreba polnoštevilno udeleii. TVD Partizanu Šentvid 17.10 Zabaše ln plesna glasba na tekočem traku, 18.00 Športni tednik, 18.20 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov 18.30 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Hrvatske umetne in narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Mladena Pozajiča in Slavka Zlatiča. 20.30 Radijska igra — Wolfgang Weirauch: Japonski ribiči (ponovitev. Režija: Mirč Kragelj. Glasba: Marijan Vodopivec. V glavni vlogi: Saša Miklavc, 21.15 Igrajo zabavni orkestri, 22.15 Sestanek s plesnimi orkestri, 23.00—23.15 in 23.30—24.00 oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). IT. PROGRAM ZA TOREK 14.00 Melodije v gosjem redu. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila, 15.25 —16.00 Slavne solistke — virtuozi-nje, 22.15—23.00 Nočni koncert. ZAHVALE Ob nenadni izgubi našega očeta VALENTINA KAVČIČA izrekamo naj prisrčne j So zahvalo vsem. ki so kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Najlepša hvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Žalujoči: hčerke in sin. ZAHVALA Ob težki izgubi mojega ljubega moža, očeta, brata, svaka in strica FERDINANDA HAMA se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za poklonjeno' cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovščini in pevskemu zboru. Zahvala dr. Missu in dr. Leskovcu, ki sta mu lajšala trpljenje. 2alujoča žena Minka in sin Joško. Ljubljana 8. julija 1957. SPORED ZA TOREK Poročila: 5.05, s.na, 7.60, g.M, lo.oo, u.ao. is.««, i7.oo, 19.30. 22.00, 22.55. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame, 6.40— 6.45 Naš jedilnik, 7-.10—8.00 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30—7.45 Cicibanom — dober dan! — (Pesmi Dušana Mevlje), 8.06 Veder jutranji spored narodnih pesmi (Pojo in igrajo Štirje bratje in Veseli godci), 8.35 Igrajo mali in-strumfentalni ansambli, 9.00 Utrinki iz literature — Franz Filh-rnann: Božja spdba — II. 9.20 Bela Bartok: Prva orkestralna suita (Izvaja simfonični orkester madžarskega radia, dirigira Andraš Korody), 10.10 Od melodije do melodije, 11.00 Za dom in žene, 11.15 Jugoslovanski solisti vam pojo in igrajo, 121» Trideset minut za ljubitelje narodnih in domačih viž, 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. Jakob Ferjan: Ali molzna ali pi-tovna vzreja, 12.40 Richard Strauss: Burleska za klavir in orkester (solist Friedrich Gulda), 13.15 Pester operni spored, 14.00 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentali ansambel, 14.20 Radijski leksikon, 14.33 Naši poslušalci čestitajo .in pozdravljajo, 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame, 16.40 Radijski roman — Erih Koš: Kit — imenovan tudi Veliki Mak — VI., 16.00 Popoldanski simfonični koncert. MARIBOR Torek, 9. julija. Dežurna lekarna: »Studenci«, Gorkega ul. 18. RADIO S.00 — 8.00 Prenos sporeda Radia Llubljana; 8.00 — Domače vesti: 8-05 — 8.15 Objave: 8.15 — 8.35 Domači napevi; 8.33 — 14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 14.35 — 15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00 — 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 — 17.10 Domača poročila; 17.10 — 17.20 Objave: 17.20 — 17.30 Nekaj plesnih melodij; 17.30 — 17.4« Iz naših mest in vasi; 17.40 — 18.00 Naši mladinski zbori in ansambli pojo in igrajo; 18.00 — 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Murska Sobota: ob 20. češki film »Kavarna na glavni cesti«. Ptuj; franc, film »Afera Mauri-cius«. MALI OGLASI USLUŽBENKO za fakturni oddelek. z znanjem strojepisja, sprejme takoj tovarna v Ljubljani. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe v ogl. odd. pod »Industrija 10«. R 2916-1 GOSTINSKO PODJETJE V ALPAH potrebuje za takojšen nastop dva natakarja ali natakarici, vsaj polkvalificirane. Plača po tarifnem pravilniku. Hrana po ugodni ceni v podjetju, stanovanje bo preskrbljeno. Služba je stalna za enega, za drugega za do konca septembra. Ponudbe pod »Dobra služba«. Pošljite nam ponudbe v ogl. odd. R 2817-1 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA, s spoznavanjem lesno-ob-delovalnih strojev, sprejme: Podjetje »Planica-Sport«, Ljubljana. Likozarjeva ul. 7. R 2818-1 PRODAM -TAKOJ ali dam v najem mlatilnico, v dobrem stanju (kupljeno 1. 1952) s trakto-rom m. »HOFER« 20-22 KS. Tot Franc, Gornji Lakoš št. 122, posta in žel. postaja Lendava. R 2820-4 PREKLICUJEMO VELJAVNOST izgubljenega bloka naročilnic obr. 5,52, žigosanih s štampiljko Tovarne tehinnic Celje. Naročilnice so veljavne samo skupno s posebnim pooblastilom. Tovarna tehtnic. Celje. R 2015-11 ODLIČNEGA ČUVAJA, čistokrvno nemško ovčarko, staro 1 leto, z rodovnikom, prodam. Ogled vsak popoldne od 15. naprej. Mariborska 67, Lj. Bežigrad. 14665-4 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, italijanski, dobro ohranjen, prodam. Stanovnik. Podsmreka št. 45. Iraška cesta. 14068-4 GRADITELJI STANOVANJSKIH HIS! Kdor mi preskrbi stanovanje, mu kot nagrado preslikam in prepleskam hišo. Tudi sam dogradim. Naslov v ogl. odd. 14075-9 CEKARCEK, pozabljen na Savi v Tomačevem, s temnimi očali, ključi in šivalnim priborom, naj najditelj vrne proti nagradi na naslov: Weber Boža, Ljubljana, Miklošičeva c. 13. 14067-16 POŠTENEGA NAJDITELJA ZENSKE TORBICE s kopalnim priborom in dokumenti, lepo prosim, če jo odda pri vratarju tiskarne »Slov. poročevalec«. Za nagrado naj obdrži denar. 14069-18 AKTOVKO s čebelarskim priborom, pozabljeno na ljubljanskem kolodvoru, vrnite proti visoki nagradi na naslov v ogl. odd. 14670-1« PEKARNA AJDOVŠČINA, Ljubljana, Gosposvetska c. 7, sprejme takoj pekovskega pomočnika, 14084-1 UPOKOJENKO, varuhinjo otroka, dobro kuharico in gospodinjo, iščemo. Vprašajte dnevno med 19. in 20. uro pri Kresnik, Titova 23/B-III. 13603-1 FINANČNEGA KNJIGOVODJO (-kinjo) sprejmemo takoj ali po dogovoru. Trgovsko podjetje Preskrba Litija. 13625-1 DEKLE, vajeno kmečkih del, sprejmemo takoj v službo. Oglasite »e v Šenčurju 86 pri Kranju. 14095-1 MLAD PEKOVSKI POMOČNIK išče službo v Celju ali okolici. Pismene ponudbe pod »Točen« — podružnici Ptuj. 14097-1 ZAČASNO SPREJMEMO 3 DELAVKE za pranj« steklenic. •Javite se v torek dne 9. VII. med 8. in 9. uro. Naslov v ogl. odd. 14093-2 VAJENKE, za trgovino, sprejme v uk trgovsko podjetje z živili •Grmada«- Ljubljana, Celovška št. 34. R 2008-3 SADIKE RUMENE PESE in zelje prodam. Litijska 1.1. 14080-4 DOBER PISALNI STROJ, starejšega tipa. in steklenice za vku-havanje ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 14082-4 NEMŠKEGA OVČARJA, psico, z rodovnikoip, črno, staro 3 mesece, prodam. Bele, Hotimirova štev. 7. 14087-4 SOBO IN HRANO dam za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Zavrl, Šentvid 78. Ljubljana. 14081-9 666606660666086660060066666 064 * FRIZERSKI SALONI Vse potrebne preparate in ostali material dobite s primernim popustom . ▼ drogeriji »Majda« . | Zidovska ni. 1, Ljubljana | ♦ LMOiN«: frnsic. bnrvnj film >RF!L AMI«. (Lepi striček). Brez tednika. Predstavi ob 19 in 21. Matineje ni. *H>. . \.- \ a j čeSk! film «KRUAT|Tf. Tednik: F. N. 27. Predstavi ob 19 in 21. »SLOGA«: amer. film »PLAMEN OPOLDNE«. Predstavi ob 19 in 21. V glavini vlogi Anne Baxter in William Holden. »VIC«: premiera amer. barvnega cinemascope filma »INDIJANSKI BOREC«. Predstavi ob 19 in 21. V gl. vlogi: Kirk Douglas, Eisa Martinelli. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30—dl. in od K. dalje. »SOCA«: amer. barvni film »POŽENI JOE«. Predstavi ob 18 in 20 LETNI KINO BEŽIGRAD: ital. film-»DEKLE Z REKE«. * Predstava ob 20.30. - Pro-daja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO »LM« Kotnikova 8: amer. film »TAJNOST INDIJ ANDKE«. Predstavi sta v vsak dan ob 10. in 15. »SISKA«: ameriški film »NE BODO MI VERJELI«. V glavni vlogi Susan Hayward in Robert Young. Predstave ob lfi, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. »TRIGLAV«: ameriški barvni film »VESELO IZKRCAVANJE«. Tednik. V glavni vlogi: Mickey Ro-oney. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17. dalje. »LITOSTROJ«: nem. barv. film »ZEMLJA SMEHLJAJA«. F. N. št. 25., ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK »Dom«: ameriški film »AVANTURE DON 2UANA«. NOVO MESTQ »Krka«: meh. film »MEHIKA V PESMI«. KRANJ »Storžič«: amer. film »VZHODNA ZAHODNA STRANr ob 17.30 in 20 JESENICE »Radio«: amer. barv. film »GOSPOD 80S«, ob 18.30 in 20. Zadnjič. JESENICE »Plavž«: amer. barv. film »POT V HOLIWOD«, ob 18 in 20. Zadnjič. ^17 r &>e-ibe r. ■*' .? rt 7 in//oe a in DFTčročfp le a /TOALETNOMILO C MESECEV STARO TELICO, dobre pasme, prodam. Groznik Karol, Rudnik 96, Ljubljana. 13687-4 FOTO ROI>EIFLEX 3.8 v usnjatem etuiju s pritrjenim svetlo-merom, pozabljen v gozdu pod vrhom Molnika nad Orlami, naj pošteni najditelj odda proti nagradi na Cankarjevi c. 7-III, levo. 14086-10 APELIRAM NA POSTENJE IZLETNIKA, ki je v nedeljo 7. 7. na poti od Jezerskega do Ljubljane našel sivo moško volneno jopico, da jo proti nagradi odda na Čevljarsko šolo v Ljubljani, Trg revolucije 2/II. 11092-10 V PETEK ZVEČER JE ODŠLA OD DOMA PLEČNIK MARIJA, stara 72 let. Oblečena je bila v temno modro obleko. Kdor kaj ve, naj sporoči pa naslov: Plečnik. Čufarjeva 10. 14077-11 GOZD, zaraščen z borovcem, smreko in hrastom, 2.5 ha. v ljubljanski okolici. prodam. Ponudbe pod »Vrednost« v ogl. odd. 13565-7 Šolski odbor, profesorji in dijaki XII. gimnazije s žalostjo v srca javljajo, da je umrl član šolskega odbora LOJZE ŠTULAR i PREDSEDNIK ObLO ŠENTVID Plemenitega odbornika in značajnega svetovalca ln prijatelja mladine bomo ohranili ▼ trajnem spomina. 'olski odbor, profesorji in dijaki XH. gimnazijo Vsem občanom naše občine sporočamo žalostno vest, da je po dolgi ln mučni bolezni podlegel predsednik na^e občine tovariš LOJZE ŠTULAR ODLIKOVAN Z REDOM ZA HRABROST, REDOM ZASLUGE ZA NAROD IIL STOPNJE, REDOM BRATSTVA IN EDINSTVA IL STOPNJE TEB REDOM »ELA IL STOPNJE. Pogreb nam nepozabnega predsednika bo v torek, 9. julija ob 18. izpred občinske hiše v Šentvida na šentviško pokopališče. Ohranili ga bomo v nepozabnem spomina! Ljubljana-Sentvid, 8. julija 19S7. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA ŠENTVID Dolga zavratna bolezen je Iztrgala iz naše srede člana sekretariata Občinskega komiteja Zveze komunistov Ljubljana-Šentvid tovariša LOJZA ŠTULARJA predsedniku obilne Ljubljana-Sentvid. Vzornega komunista ter odločnega borca za zmago oravle delovnih ljudi, bomo ohranili v trajnem spominu. Ljabljana-8eatvid, S. julija 1957. OBČINSKI KOMITE ZI. LJUBLJANA-SENTVID 8 sir. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC 1 St. ige — 9. julija 1957 -r I___________________________ J ,.nin4 ~ ^ ^ .Siv .v^ >V .vV.A'*—v- Kakšna naj bodo telesnokultuma tekmovanja med delovnimi kolektivi? Zanimiva, pisana in privlačna - za vse Prvi slovenski festival telesne knlture je bil za vse privržence zdravega športa in telesne knlture Pri nas pomembna manifestacija, in sicer ne samo zaradi raznovrstnih doživetij na planem, temveč predvsem zaradi tega. ker' je učinkovito usmeril razvoj telesne kulture na najboljšo pot. K dogodkom, ki so neprecenljive vrednosti za nadaljnji razmah telesne kulture, sodi tudi zbo- upravnega odbora Spori ne zveze Slovenije v Ljubijuni. na katerem so — v glavnih festivalskih dneh — razpravljali o športu v delovnih kolektivih. Besede s tega sestanka živo govore, da bo Športna zveza Slovenije skupno z ostalimi množičnimi in strokovnimi organizacijami v prihodnje načrtneje m vsestransko skrbela za telesno kulturo med delovnimi kolektivi. Šport ,1e nedvomno tehtna osnova za splošno vzgojo proizvajalca; telesna kultura lahko veliko prispeva še k večji proizvodnosti v domačem družbenem sistemu, krepi zdravo rast delovnih Hudi. Tega so se v delovnih kolektivih pc osvoboditvi dobro zavedali prav vsi, dokler 1. 1943 napačne sodbe o delavskem športu, ki je temeljil na prostovoljnosti in ni teriel nobenih administrativnih obveznosti (legistrscije, izkaznice ipd.), niso zavrle pestrega življenja na planem, na preprostem odbojkarskem igrišču za tovarno ln drugod. NEKAJ ŠTEVILČNIH PODATKOV Dokaz so predvsem — številke! Leta 11150, v času naj bujnejšega procviia množičnega delavskega športa pri nas. je bilo zaposlenih v gospodarskih organizacijah in ustanovah (23001 približno 315.000 delavcev in nameščencev. To leto ]e bilo vključenih v 87 športnih društvih in 1100 športnih aktivih v ustanovah in podjetjih nad 27.000 rednih športnikov in športnic Šport je v takih kolektivih gojil vsak petnajsti delavec! Statistični podatki iz 1 1958 oa ka- žejo. da je bilo med 373.0DO_ delavci in nameščenci v 69 društvih in samo 805 aktivih približno samo še 5Č.2C0 rednih športnikov. V povprečku je samo vsak potin-d-.-aket- med zaposlenimi redno gctil eno izmed športnih panog. Skratka, bil je to ogromen korak — nazaj, ki je nedvomno imel precejšnje posledice url mladih proizvajalcih. Da. prav te imamo v mislih; vsega ie namreč zdaj zaposlenih pri nas'90.000 mladih delavcev in 16.000 vajencev. skupno torej 105.000 mladih ljudi. Prav tej mladini je treba poskrbeti za redno telesno in športno vzgojo, in sicer predvsem iz zdravstvenih razlogov in zaradi čedalje večje zahtevnosti domače industrije in gospodarstva soloh Anketa Centralnega higienskega zavoda med mladino v gospodarstvu kaže na primer na slabo osebno čistočo: med vajenci se 51 odstotkov sploh ne koplje. 71 odst. si ne umiva zob. samo obraz pa dnevno 90 odst. Med vse- -mi ne goji nobene športne zvrsti Sl odstotkov! Posledice so seveda nenormalna kožna in podkožna obolenja! prav tako zelo koristno bi bilo športno udejstvovanje še z dru- gih vidikov, n. pr. zaradi fizičnih deformitet in raznih bolezni. Spet naj govore številke: med mladino v strokovnih šoiah je deformitet ob začetku 40.9 to. ob zaključku uka pa 61.7 odstotkov! Ali pa; leta 1956 je bilo izgubljenih zaradi bolezni 5 milijonov 613.000 delovnih dni! DELAVSKA TEKMOVANJA SE MORAJO SE BOLJ UDOMAČITI! Ti podatki samo na vso moč podpirajo vse tiste, ki se odločno zavzemajo za telesno vzgojo v delovnih kolektivih. Res ie sicer, da vse slabosti niso posledice premajhne športne aktivnosti, lahko pa odločno trdimo. da bi bilo obolenj in bolezni mnogo mnogo manj. če bi mladi delavci redno vsaj dvakrat zanajal; med športnike. Z drugimi besedami, gospodarstvu bi prihranili ogromna sredstva, izdatnejši bi bil prispevek k zboljšanju življenjske ravni. V mnogih kolektivih za zdaj še ne kažejo dovolj zanimanja in razumevanja za telesno kulturo. Gospodarstveniki ponekod še zmerom ne cenijo dovolj rednega športnega udejstvovanja mladih delavcev in vpliva na njihovo večjo proizvodnost. Zastarele misli .bo treba kajpak čimprei ovreči in se načrtno lotiti delavskega športa. V nekaterih gospodarskih panogah so to že storili: naj- bližji dogodek te vrste je uspela manifestacija delavcev-šoortnikov iz elektrososoodarstva. ki je bila pred dnevi v Novi Gorici. Tudi v nekaterih drugih panogah so letne in zimske športne igre pognale globoke korenine, n. pr. med poštarji, grafiki, gradbinci, kovinarji, kemiki, tekstilci, ru- darji, usnjarji, metalurgi, železničarji, v državni upravi, med invalidi in — da ne pozabimo — med novinarji. Nikakršnega uspeha pa za zda.i te ni v lesni in gozdarski industriji, v kmetijstvu, v živilski industriji iin v zdravstvu ter prosveti. Za slednja dva primera ni pravega opravičila in precej škoduje tudi v drugih panogah. Športne igre in tekmovanja, zdaj ponekod že kar tradicionalna, morajo biti predvsem zanimiva. pisana in privlačna za vse. aktivne športnike in ostale člane kolektiva. Za igre je pač najbolje izbrati tiste panoge, ki se jih delavci in uslužbenci najhitreje nauče ln privadijo ter hkrati vabijo med tekmovalce še ostale. Sistemi in pravila naj bodo cim preprostejši in prilagojeni željam vseh tekmovalcev, nikakor oa ne takšni kot v športnih društvih in kolektivih Zelo pripravno je n. pr. tekmovanje med gospodarstvi po sistemu, ki- zagotavlja i množičnost i kvaliteto (ocenjevanje za udeležbo in dober plasma), nadalje nogometna tekmovanja med obrati, medobratna in medkolek-tivna kegljaška tekmovanj a, pa že smučanje, sankanje, streljanje, odbojka, košarka, namizni tenis, šah ter izleti, peš ln s kolesi, in taborjenja. Ta delavska športna tekmovanja bodo morala v prihodnje podpreti športne in druge telesnovzgolne organizacije, predvsem na seveda nova šola. ,kt bo morala mladega človeka pridobiti za redno sodelovanje v športu. Za ta namen bo treba najti materialna sredstva, najbolje kar skupno s prizadevanji za vzrast našega telesnovzgojnega gibanja v celoti. (uh) mm TRAK ATLETSKIH PRIREDITEV TECE DALJE..« Pred durmi je niz velikih dogodkov Rezultati s srbskega stadiona so presenetljivo dobri za temperaturo kakih 40 stopinj, na katerih so se še tolkle tekmice. To pa je snot dokaz, da vročina ugodno vpliva na eksplozivne discipline vil črnega kralja v neugoden položaj. V tretjem kolu v igri s Taimanovun je pri 12. potezi Trifunovič spet razmišljal 46 minut. V ostalem je glede dolgega razmišljanja pri prvi potezi posebno zn:..i Bronstein. ki »opravlja to ZAKLJUČEN JE TURNIR ZA ZENSKO PRVENSTVO LRS švarmjeva iz Maribora — prva V nedelic se .ie v Idriji končalo letošnje republiško šahovsko prve n? v o za ženske. V zadnjih dveh kelih so bili doseženi še fci-le rezultati: X. kolo: Arih : Svarcer remi, Lil j =& : Dvoršak m Štekar : Ceglar 1:0. Koren : Korban in Prezelj : Renčelj 0:1 ter Piberl : Puc 1:0; XI. kolo: Puc : Svarcer remi, Renče.j ; Piberl 0:1, Korban : Preže!j 1:0, Ceglar : Koren 0:1. Dvorža-k : Stekar 1:0 iin Piberl : Svarcer remi. KONČNI VRSTNI RED: Svarcer S.5, Stekar in Liljsk 8, Piberl 7.5, Koren 7, Korban 6, Dvoršak 5.5, Renčelj 5.Puc 4.5, Arih in Ceglar 3 ter Prezelj 0. Med prvo peterico so kan štiri Maribo-roanke. saj je ,e Stekar— je-vi iz Ajdovščine uspelo vriniti se medinje. Prva trojica bo igrala na letošnjem državnem prvenstvu. Idrijčani so vse igralke na-gradili s Ivrasnim oornscirni iz— belki (vezeninami in čipkami). Fb. Leningrajski drobiž Leningrad, 8. julija. — V prvem kolu letošnjega skupnega šahovskega dvobo.ia med SZ in Jugoslavijo sta se srečala dva naista-reiša' udeleženca tega dvoboja, in smer Pirc, ki je star 50 let, in To-luš, ki je mi leta mlajši. V te.m srečanju je zmagal »miajsi« — Toluš. V ostalem pa 1e Pirc med udeleženci tega turnirja edini, ki .ie igral v svo.ii karier) s šestimi svetovnimi prvaki, in sicer Las-kerjem, Canablanco. Aljehinom, Eurvejem. Botvinikom in Smisl-o-vim. Edini svetovni prvak, s katerim ni sedel za šahovsko desko, je bil Steinz. V partiji Petrosjan-Trifunov’6 je slednji pri 21. potezi porabil nič manj kakor 80 minut za razmišljanje. Kljub temu pa n: pogodil zadovoljive obrambe* marveč je celo spregledal naslednjo vmesno pciezo. s katero je Fe-troi.ian zagrozil s šahom in spra- Kljub pravi tropski vročini teče trak atletskih prireditev brez zastoja dalje. Minulo nedeljo je bilo Valjevo prizorišče tradicionalnega ženskega medrepubliškega troboja Hrvatska—Slovenija—Srbija, v Atenah pa Je gostovala jugoslovanska mladinska reprezentanca. Slovenci smo z izkupičkom obeh tekem lahko zadovoljni. Slovenke so premočno zmagale, celjska mladinca Lešek in Kač pa sta bili edini svetli točki jugoslovanskega zastopstva v 1 Atenah. (sprint, skoki), medtem ko seveda vse drugače hromi dolgoprogaše. Slovenke so iz Valjeva prinesi« tudi nov odličen republiški rekord. Olga Slkovec je pretekla 100 m v času 12.2 (izenačen rekord FLFJ) m popravila svoj prejšnji rekord za eno desetinko. V naseldnjem spisek rekordov, ki so jih slovenski atleti in atletinje postavili letos (upoštevane so le olimpijske discipline); MOŠKI; 100 m Lorger (K) 10,5 — izenačen rek. 1500 m Važič (K) 3:47,6 110 m ovire Lorger (K) 14,8 — izenačen rek, palica Lešek (K) 431 cm ZENSKE: 100 m Sikovec (K) 12,2 200 m Sikovec (K) 25,3 — izenačen rek. Mimo teh je Važič postavil novo rekordno znamko tudi na 3000 m. veliko rekordov v svojih kategorij ah pa so prispevali še mladinci m mladinke. Mladinska reprezentanca Jugoslavije je odpotovala v Atene doslej najbolje izbrana, kakor je dejal zvezni kapetan Veka Ilič. Grki pa so nam pripravili ne- ugodno presenečenje: njihova ekipa je bila odlična (startalo je osem članov A reprezentance) in poraz, ki smo ga morali spraviti, je neverjetno visok. Mladi jugoslovanski rekorder v skoku s palico Lešek se bo gostovanja v Atenah gotovo še dolgo spominjal. Ne glede na to. da je sam z odličnim rezultatom 430 cm zmagal na dvoboju, je imel tudi priložnost osebno prisostvovati rešenju evropskega rekorda Nemca Preussgerja. Grk Rubanis — bodoči Leskov tekmec na balkanskih igrah — je preskočil 455 cm in tako za 3 cm popravil stari rekord. L? kako bo v Atenah na balkanskem šampion atu konec avgusta? Sicer .pa — najpomembnejše atletske prireditve so neposredno pred durmi. To soboto in nedeljo republiško prvenstvo v Mariboru. teden dni pozneje drznimo prvenstvo v Ljubljani, pa spet 7 dni za tem nastop ženskih reprezentanc Madžarske in Jugoslavi-t.' v Ljubljani, moških ekip Jugoslavije in .Avstrije na Duna.iu ter elitne skupine naših atletov na spartakiadi v Moskvi. Fa še recite, da so poletni meseci brez športnih atrakcij. -el Vroče, froce, vroče Ko se nam te dni v najbolj vročih urah skoraj »možgani kuhsijo« im vsi hrepenimo po hla-du iin mrzli kopeli, niti ne pomislimo. da je lahko še huje in. prav to nam vremenoslovci napovedujejo za ta teden. Tolažimo se lahko le s tem. da so se že večkrat zmotili. Pa pa kajpak ameriški turisti, ki hočejo za svo-j denar po vsaki cen.: videti to. za kar so plačali, pa naj se tudi skuhajo v vročini. ki izžareva iz raztepi) e-ga asfalta. Zato pa zvečer zopet oživi o-ni pravi Pariz in živahno valovanje množic zajame bulvarje, slaščičarne in nočne »Ni vraga« rezgetata konjiča, »ves dan razvažava led po mestu, pa. da za naju ne bi ostalo vsaj nekaj tega tako prijetnega osvežila.« Tako si najbrže mislita »modrijana« na sliki, ko udobno ližeta kocko ledu, ki jo je jima položil kočijaž. 2N1DARJEVA — PRVAKINJA TUDI MED ČLANICAMI Jlatanovič delo* kar 20 do 30 minut. Flohr je nekoč v tej zvezi dejal: »Ce bi igrali brez ure. bi Bronstein pri prvi potezi mimo razmišljal tudi celo uro.* Proti Gellerju je Trifunovič zašel o ostro nadaljevanje, ker je Geller psihološko sklepal, da njegov nasprotnik ne bo izbral te variante. V nadaljevanju partije je Trifunovič ponudil menjavo da. kar objektivno ni bilo najboljše. Ko so ga vprašali, zakaj .ie naredil to potezo, je odgovoril, da je, poznajoč svojega hudega nasprotnika, prav tako domneval, da se ne bo spustil v pozicijo, ki bi igro sprostila. (Ta-njug). LJUBLJANA, 8. jul. — Popoldne so pod Ceklnovim gradom nadaljevali včeraj prekinjeno finalno igro članic za prvenstvo Slovenije. Lanska prvakinja Truda Lovrečeva in 15-letna žnidarjeva sta začeli pri stanju 6:4. 1:3 za Znidarjevo. Prve igre je dobivala Znidarjeva in je Lovrečeva z edinim osvojenim sumom izenačila na 4:4. To pa je bilo tudi vse, kajti naslednji igri sta spet pripadali Znidarjevi, ki je s tremi osvojenimi naslovi najuspešnejša igralka turnirja. SPISEK NOVIH PRVAKOV Je tak: igre posameznikov: moški: Škulj (0). mladinci: Černigoj (B), ženske: Žnidar (0). mladinke: Zni- S TUJEGA SO VESTI da je eden najboljših teniških Igralcev na svetu in letošnji drugič zaporedoma zmagovalec wim- bledonskega turnirja Lev/ Hoad prestopil med profesionalce ter podpisal pogodbo s teniško skupino znanega ameriškega mena-žerja Jacka Kramerja. dar (0), člani B: - neodigrano (finalisti Doleček in Kavur — oba B), st. član! — Bergant (B). igre parov: moški: Pucihar—Zerovec (0). mladinci: nedončano (finalisti: Doleček—Kavur in Černigoj—Ferenčak — vsi B), mešani: Pucihar —Žnidar (O). Hud poraz mladih atletov v Atenah V nedeljo pozno zvečer se Je v Atenah končal atletski miting med mladima reprezentancama ■Jugoslavije in Grčije, na katerem so po dveh dneh zmagali grški atleti s 116:74 točkam. Oba dni so mogli jugoslovanski atleti zasesti samo tri prvi mesta, in sicer Lešek v skoku s palico (4,30 m), Sokič v kladivu (55 m) in Kač v metu kopja (59,M). To je bilo peto srečanje mladinskih ekip Grčije in Jugoslavije, med katerimi so trikrat zmagali Jugoslovani, Grki pa dvakrat. Nastop je gledalo okrog 15.000 ljudi. se ozrimo še po Evropi, kako je drugod. Vročinski val, ki je prodrl iz Severne Afrike preko Španije v Evropo, je zajel prav vse dežele našega fcontinentia tja do skrajnega severa Skandinavije. Zamimdvo je. d.a je t.a val najprej in najbolj prizadel severne pire dele Nemčije in Dansko ter oplazil Norveško. Pretekli teden je nosil rekord Hamburg z 41 stopinjami Celzija v senci. V severno-neimških ravninah so odpovedali vodovodi, studenci so usahnili in ljudje so vozili vedo iz Elbe ter jo prodajali kmetom po 40 pfenigov (30 din) za vedro. Goreli s0 gozdovi, na tisoče hektarjev 30 zajel požar, ki je upepelil tudi več vasi. V petek in soboto pa je prišlo na Pomori a,nskem do nenadnih padcev temperature od 40 stopinj Celzija na 17 stopinj Celzija, kar de povzročilo silne pljuske in vihanje. Tudi Angliji vročinski val ni prizanesel. Ves London je. bil videti za časa weec.kenda kakor da bi bil dan znak za zračni napad; vse je hitelo ali ob Temzi navzgor ali pa proti obali pri Dovru. Čeprav trdijo, da Britanci no poznajo humorja, se je v nekem znanem kopališču znašel možakar, ki je s s foton im mirom cvrl na razbeljeni betonski plošči jajca. S tem je tudi brez številk dosti povedano. Pariz je čez dan napol prazen. Po njegovih ulicah ’ hitijo le oni. ki imajo nujne posle in lokale. To življenje kipi do ra_ jie-ga jutra, ko se pred žarečo sončno kroglo vse poskrije. Ka( pa naši sosedje? Avstrija je zelo prizadeta. Dunajski vodovodni zbiralniki So skoraj čisto prazni in mestni očefije so proglasili izredne ukrepe proti onim. k-i trošijo vodo v nemar. Prepovedano je škropljenje ulic in vrtov, čiščenje stopnišč in pločnikov, kdor bi si 'pa privoščil pranje avtomobila, bo lepo odštel 1000 šilingov (12.000 din) kazni. Po mestu krožijo policijske patrulje in nadzirajo, če se meščani teh odredb drže. Dosti je tudi žrtev sončarice. Tako se je v petek neka mlada ženska na poti v kopališče slekla do golega in 50 imeli straž- niki precej dela. preden so jo pripravili do tega. da se je zopet oblekla. Vendar si znajo Dunajčani pomagati tudi brez vode. Preteklo nedeljo niso spili nič manij kakor 2 milijona litrov piva. Po vsej Avstriji so organizirali posebne gozdna straže, katerih člani so upokojenci. študentje itd., ker se bojijo gozdnih požarov, 'ki bi bili posebno v gorah katastrofalni. Tudi v Celovcu primanjkuje vode in so začeli odpirati in čistiti stare vodnjake, ki s o že zdavnaj opuščeni. Vrbsko jezero se je v enem dnevu v soboto segrelo za 3.2 stopinji; ob 8. zjutrai je imelo 23,4 ob 17. pa 26.6 stopinj Celzija. Italijani so jo pravzaprav še najbolje odnesli. Res je vroče, vendar imata Palermo in Kata-fiija na Siciliji le 2-3 stopinj Ceilziija vročine, kar je za tiste kraje normalno, obenem pa naj-nižja temperatura v Evropi te dni. Stanje pri nas veste iz dnevnih poročil. Dubrovnik de imel 40 stopinj Celzija, Nova Gorica na drugem koncu države 39 stopinj Ceizija, drugod pa ne dosti manj. Da vam pa ne bo ob tem poročilu še bolj vroče, bomo pogledala. še malo čez morje. Medtem ko na Aljaski na skrajnem severu Amerike, tam kjer so prej še poleti nosili kožuhe. od vročine gorijo gozdovi in na jugu ZDA razgrajajo orkani, viada v Južni Afriki pravo novoletno razpoloženje. Tam te dni neprenehoma sneži. V pokrajini Natal ga je ponekod naneslo tudi po S m. Zamet- so prekinili ves promet. Na cestah pred zameti je tudi po 500 avtomobilov v koloni zamedenih. Tako tam. V Avstraliji pa se farmarji ne morejo pritožiti, da suša ugonabija njihove ovce, ker odkar je pri nas taka vročina, tam lije kakor iz škafa. In vse to niso novinarske race! Kdo je temu kriv, ali nove eksplozije na soncu, aii; atomske na zemlju -— ne vemo. Atomska bomba ni eksplodiiaia Iz Las Vegasa javljajo, da se je prvič po letu 1952 ponesrečil poskus aktiviranje atomske bombe. V nevadski puščavi je bil postavljen 150 m visok stolp, na vrhu katerega je bi/a bomba pritrjena. Ko so stavki detonator v dejstvo, se ni zgodilo ničesar. Opazovalci so 20 minut ždeli v svojih zakloniščih, nakar so proglasili poskus za končan. Vzroka, zakaj je bomba zatajha, niso povedali. »Hm,« je zamrmral lord dobre volje, »če bi moral potovati 64 z njim, bi mu kajpak napisal zelo vljudno pismo, v katerem bi mu razložil, da nikakor ne morem sprejeti njegove ponudbe. Ali to je nekaj povsem drugega — kaj ne misliš tudi ti tako, ljubljenka?« Zmajal je z glavo, ko je spet pogledal pismo. »Mislim, da nama bo potovanje dobro delo,« je naposled menil. Ker je vedel, kako zelo je proti Hamonu, je pričakoval, ■ da bo ugovarjala. Bil pa je prijetno presenečen, ko se je z njim strinjala. Nenehno bivanje v Creithu ji je postalo sčasoma neznosno. Mučila jo je misel na bolnika v hiši gospe Comfordove, tako kot jo je mučila tudi misel na Jima, ki ga zadnji čas ni več videvala in ga tudi ni hotela videvati. Novico o nameravanem potovanju je zvedel Jim najprej, kot običajno, od Bingerja, ki je dobival svojo modrost iz govoric, ki so se širile po Creithu, predvsem pa v gostinski sobi pri »Rdečem levu«. »Kaže, da si je Hamon jahto samo izposodil.« »Ali hočete s tem reč., da je ladjo najel?« »Seveda, gospod, ako so moje poizvedbe točne.« »Najbrž ste se zmotili — kam pa naj bi odplula?« »Na Sredozemsko morje. Gospod Hamon in njegova sestra odpotujeta v Ameriko.« »Na Sredozemsko morje?« Jim je zamišljeno zrl na glavico svoje pipe. »To se pravi... Kdaj bosta odpotovala?« »V soboto zvečer, gospod.« »Tako, tako!« je dejal Jim. Sredozemsko morje pomeni Tanger, Tanger pa je bil za Jima istoveten s Sadijem Hafizom in s krasnimi vrhovi Riffskega pogorja. 39 Nekoliko odmaknjena od ceste za Bagshot stoji sredi gozda majhna lična cerkev, skrita za drevjem. Z deželne ceste vodi v hladne globočine gozda še dokaj široka stranska pot, ne da bi mogel človek slutiti, da je tu skrita stavba. Spomladi cvetejo tod divje vijolice v velikih množinah. Ealph Hamon je pustil svoj avto na cesti za Bagshot in poizvedoval dalje peš. Nekaj časa je gledal malo cerkev, ali njena lepa zunanjost in resnično lepa okolica ga še zdaleč nista razveselili. Čudil se je, kdo je mogel biti tako neumen, da je sezidal cerkvico tukaj, milje daleč od prve vasi. Razmišljal je tudi o tem, koliko denarja so morali zbrati, da so lahko cerkvico sezidali in kateri norec je razsipal toliko denarja za to nekoristno poslopje. Zunanja vrata cerkvice so bila odprta. Stopil je v majhno, s stebri podprto preddverje in odprl z bronom okovana vrata. Okensko steklo čudovitih barv in marmornat oltar sta delala notranjost večjo, kot je bila v resnici. Neki moški je čistil marmornata tla in se ozrl kvišku, ko je zaslišal, da so se vrata odprla. »Dober dan,« je pozdravil Ralph. »Je vikar tukaj?« Cerkovnik je odkimal. »Ne, tukaj ni vikarja. Navadno pride semkaj župnik iz St. Barnaba, da opravi službo božjo. Povečini pa odpremo cerkev le za poroke, tudi danes bo ena.« »Za poroke?« je vprašal Ralph presenečen. »Da, tu je na moč romantično,« je dejal mož. »Saj veste, kakšni so mladi — tudi romantiko ljubijo v življenju. To cerkvico je sezidal za poroke neki mlad bogat pastor. Kako se je že imenoval?« »Bannockwaite.« -»Da, tako mu je bilo ime.« Cerkovnik je zmajal z glavo. »•Bil pa je slab človek, sodeč po vsem, kar sem o p jem slišal.« Bila je torej cerkev za poroke! Za Hamona je bila to dobra novica. Potem je moral biti kje tudi seznam. Povprašal je po njem cerkovnika. »Kakopak, gospod. Cerkvena knjiga je v zakristiji. Ne vem pa, če vam jo smem pokazati. Vsekakor pa morate plačati pristojbino.« »To bom rad storil, prijatelj, ali pokažite mi jo.« Sledil je možu skozi majhna obokana vrata v tesen prostor, v katerem je bila le miza in nekaj stolov. Hamon se je bal, da mu cerkovnik ne bo smel niti mogel pokazati knjige. Vendar pa ni bilo nikakih zaprek, zakaj mož je odklenil predal in položil težko knjigo na mizo. »Kdaj pa je bila poroka, ki se zanjo zanimate?« »Pred petimi ali šestimi leti.« »Ravno tedaj so pa cerkev tudi dogradili,« Je dejal cerkovnik in odprl prvo stran knjige, da dokaže svojo trditev. 2e prvi vpis v seznam je potrjeval, da sta se poročila Ferdinand Charles Farringdon in Joan Mary Carstonova. Z drhtečimi prsti si je Hamon vpis prepisal, dal cerkovniku bogato napitnino, zatem pa odhitel venkaj. Od daleč je videl, kako se nekdo sprehaja med bori. V svojem razburjenju pa ni pazil nanj, dasiravno ga je oni prepoznal. Razmišljal je, kako bi najbolje uporabil svoje odkritje. Ali naj gre takoj k Joani in ji pove, kaj je odkril ter zagrozi, da bo njene skrivnosti objavil? Toda ta načrt je takoj ovrgel. Kaj pa naj sploh objavi? Kljub vsemu pa je prišel do važnega odkritja, ki bo imelo prej ali slej zanj veliko vrednost. Dosti bolje razpoložen, kakor pa je bil zadnje dni, se je vrnil v mesto. Kapetan Welling je opazoval njegov odhod in bi mu bil najraje takoj sledil; toda prej je še moral dognati, kaj je bilo privedlo denarnika v Ascot k tej samotni cerkvici... Lydija je nadzorovala pospravljanje svojih stvari v kovčke, ko se. je njen brat Zvrnil. Bil je mnogo prijaznejši knt navada*