Postnimi plačana v gotovini. ŠTEV. 73. ywtei, da nima v skupščini več ve- vladc1M '3 m°ra podati demisijo loda g. Pasic tudi tega noče storiti, ver se boji, da rbi bil potem njegov položaj oslabljen. Pri reševanju sedanje krize igra namreč odločilno vlogo Jovanovičeva skupina. Ljuba Jovanovič je odkrito izjavil, da je tudi on proti odgoditvi skupščine in proti sedanjemu nedelu vlade. Teda kako velika je njegova skupina, to je neznanka, ki jo je treba šele naprej določiti, da je mogoče rešiti enae- 0 naše skupščine. ,/a*° boče Pašič, da .se najprej izjavi <0 ilcalni klub, če je za ali proti odgo-cli tv i skupščine. Ni sicer zaradi tega, ker bi Pašič polagal kakšno važnost na mnenje radikalnega kluba, temveč ker hoče nastopiti pri reševanju krize z vso avtoriteto radikalnega kluba. Kakor vedno, tako hoče tudi sedaj Nikola Pašič izigrati svoj znani adut, da sta on in radikalna stranka eno in da je vsaka odločitev proti njemu tudi odločitev proti radikalni stranki. In da bi ta svoj namen lažje do-Segel, se hoče s poimenskim glasovanjem Pritisniti na radikalne poslance, da bi se zbali odločiti se za L j. Jovanoviča. Naj si samo upa, kdo nastopiti proti N. Pa-siču, njegovo maščevanje potem ne izostane. Quos ego! Ampak tudi g. Ljuba Jovanovič ima silen adut v svojih rokah. Pravi vzrok krize leži v aferi Radeta Pašiča. Dosedaj se je razpravljalo le o kupčijah in posredovanjih R. Pašiča, toda čas bi bil, da bi se pričelo razpravljati tudi o osebah, ki so mu pri tem pomagale. Zakaj jasno ko beli dan je, da R. Pašič ne bi nvogel izvršiti niti ene kupčije, če ne bi bnel močnih pomagačev. In če grozi Pasic z obračunom vsem, ki se izjavijo proti njemu, potem more Lj. Jovanovič postaviti nič manj težko vprašanje, kateri ministri so R. Pašiču pomagali. In do tega drugega obračuna bo tudi prišlo, pa čeprav bi danes v radikalnem klubu g. Nikola Pašič popolnoma zmagal. Nismo še v Rumuniji, kjer nima narod Nobene besede, temveč smo v Jugosla-viji in jugoslovenski narod, ki si je priboril svojo zunanjo svobodo, si bo znal Priborit-j tudi svojo notranjo. DR- NINCIC NOČE PREVZETI SESTAVE VLADE. Beograd, 2. aprila. Dr. Ninčič je včeraj vse dopoldne bil v kabinetu. Pri odhodu .ie izjavil, da položaj ni tako obupen in da se morebiti še danes vse ugodno kon-cjaj ker je še danes popoldne čas za raz-čiščenje situacije. O kombinaciji z dr. Korošcem, o kateri je govoril Radič, ko je prišel z dvora, ni dr. Ninčiču nič znanega. Stvar je malo verjetna. Dr. Ninčiču se zdi. da sc se radičevci nekoliko prenaglili. Prepričan pa je in tudi želi, da se sporazum ne poruši. Na kombinacijo, kjer bi bi! on sam predsednik vlade, bi on v tako težkih trenutkih ne hotel pristati. Pripravlja se časten odhod Pašica. PAŠlCEVE NAMERE. - S POIMENSKIM GLASOVANJEM NAJ SE IZSILI ZAUPNICA PAŠIČU. Beograd, 2. aprila. V radikalski klub so včeraj vse popoldne zahajali prvaki stranke. Tako so prišli Ljuba Jovanovič, predsednik radikalnega kluba, dr. Veli-zar Jankovič, dr. Ninko Perič, dr. Veli-drugi poslanci. Od ministrov je bilo opaziti dr. Srskiča, Vaso Jovanoviča in Mišo Trifunoviča. Kakor se doznava s zanesljive strani, se je Pašič odločil, da prične danes tudi potoni tiska z ostro kampanjo. Poleg tega je določeno mnogo govornikov, ki bodo branili stališče g. Pašiča. H koncu bo sledilo poimensko glasovanje o zaupnici g. Pašiča. Na ta način hoče Pašič postaviti ves radikalni klub pred dejstvo, da se vsak poslanec opredeli za Pašiča ali proti njemu. Pričakuje se, da bo Pašič dobil na ta način danes zaupnico v klubu. Tudi opozicijski krogi smatrajo, da to ni izključeno. r V krogih opozicije in v enem delu radikalov pa vlada prepričanje, da bo radikalni klub iskal primeren način za časten izhod Pašiča iz sedanjega položaja, če bi se kriza razvijala v takem praiv-cu, da bi bila Pašičeva oseba resna zapreka za rešitev krize. Radikali bi želeli, da se Pašič. na časten način umakne iz političnega življenja. V vsem kompleksu vprašanj radikali neprestano naglašajo, da je najbolj važna ohranitev edinstva stranke. Pašičevi pristaši pa povdarjajo, da je za stranko (udi nujno potrebno obvarovati avtoriteto Pašiča. Komentarji k krizi. Beagrad, 2. aprila. V političnih krogih se še vedno mnogo govori o vzrokih današnje krize. Kakor je iz vsega razvidno, so izzvali krizo poslanci Hrvaškega seljaškega kluba, ki so izjavili, da ne morejo pred narod samo tako, da bi mu prinesli samo velika bremena, a nikakih korisiti od parlamentarnega defovanja. Stališče Hrvatskega seljaškega kluba, da mora narodna skupščina razen proračuna, ki zelo obremenjuje narod, sprejeti tudi zakonske ugodnosti, ker kot zakonodajno telo to lahko stori, je usvojila HSS kot službeno stališče. To stališče je zastopal klub po svojih predstavnikih na sejah načelnikov vseh parlamentarnih skupin, kjer je naglašal potrebo, da narodna skupščina razpravlja tako za časa proračunske debate kakor tudi po izglasovanju proračuna o vseh neodložljivih vprašanjih. Po krivdi opozicije je narodna skupščina delala cel mesec ob delavnikih, praznikih in nedeljah samo na proračunu. Opozicija je kriva, da se je na sestanku načelnikov parlamentarnih skupin dovolilo, da se tako stališče sprejme in da se nato vse drugo parlamentarno delo odgodi do izglasovanja proračuna, ko se je vendar lahko vedelo, da se bo čas po sprejetju proračuna izkoristil 7:a odmor narodne skupščine. Opozicija je s svojim sklepom izsilila tudi to, da se je četrtek, ki je po poslovniku določen za interpelacije, uporabljal izključno samo za proračunsko debato, mesto da bi bilo sklenjeno, da govori v imenu vsake skupine samo po en govornik in da se ves ostali čas porabi za obravnavanje manjših zakonov in majhnih konvencij, ki čakajo rešitve v narodni skupščini. Na podlagi takega stališča, ki so ga zavzeli radikali in opozicija, se je zgodi-o, da se je narodna skupščina v šestde->etih dneh proračunske debate popolnoma utrudila in se napravila nesposobno za nadaljnje delo. Kakoi se doznava iz najb lj poučene strani in iz predsednistva narodne skupščine, je Hrvatska sel jaška stranka na konferenci načelnikov skupin, ki je bila deset dni prej, ko je bil storjen sklep za odgoditev narodne skupščine do 5. maja, zahtevala, da naj se skupščina sicer pošlje na odmor, a da se že 8. aprila zopet zbere k delu. To stališče so sprejele vse skupine razen samostojnih demokratov in potemtakem je bilo polnoveljavno sklenjeno, da se narodna skupščina ne odgodi za daljši čas. A dne 30. marca je predsednik skupščine ob 10. neposredno pred definitivnim sprejetjem proračuna na konferenci šefov parlamentarnih sku- pin. zavzel stališče, ki je bilo sklenjeno na sestanku med Pašičem in radikalnimi ministri in po katerem naj bi se skupščina odgodila do 5. maja. 0 tem pa ministri 1ISS niso bili vprašani za svet. -»To je stališče, ki je moralo že samo po sebi biti zadosten argument za ustvaritev krize, ker je del vlade ne glede na stališče in potrebe drugega dela koalicije storil definitiven sklep o odgoditvi sej narodne skupščine. Poleg tega se s tem stališčem, ki ga je pozneje sprejelo tudi predsedništvo narodne skupščine, omalovažuje in prav nič ne upošteva klep načelnikov parlamentarnih skupin, ki je določal, da se parlament sestane Sako j po katoliški Veliki noči. Ker je konferenca šefov skupin zelo važna ‘instanca v narodni skupščini, se je po mnenju parlamentarnih krogov zgodila tudi kršitev poslovnika. Karlo Kovačevič, predsednik hrvatskega seljaškega kluba, je na tej konferenci šefov skupin opozoril na nevarnost, da bo HSS glasovala proti odgoditvi narodne skupščine. Kakor se doznava od naj-zaneslivejše strani, je sam Št. Radič v teku tega dopoldneva dvakrat opozoril predsednika narodne skupščine Marka friikovica, da hrvatska seljaška stranka ne bo glasovala za odgoditev sej narodne skupščine za tako dolgo doibo. Toda ladikali so vse to izvedli na svoj način. Navajali so, da ni dela za skupščino, da-si je v ministrstvu prosvete pripravljenih šest za gonskih predlogov. V ministrstvu trgovine in industrije je istotako pripravljenih nekaj zakonskih načrtov. Isto velja o ministrstvu za pravosodstvo, kjer sta izdelana zakonska načrta, ki se nanašata na sodnike in na postopnik. K temu še pride konvencija z Avstrijo, ki je važna gospodarska potreba. Izgotovljen je tudi načrt zakona o ribarstvu. Narodna skupščina bi imela torej dovolj dela. Razen zakonskih načrtov so pred parlamentom tudi tri važne interpelacije, (afera R. Pašiča), ki bi kot nujne morale priti na dnevni red. Parlamentarni krogi smatrajo zato, da je stališče HSS, popolnoma pravilno tem bolj, ker je bil sklep o odgoditvi storjen proti volji drugega dela koalicije. Sicer pa so v zadnjem času prišle v javnost velike afere. Čast naroda in interes države zahteva, da se te afere čim prej razčistijo v skupščini. Ne gre, da bi vlada krivce ščitila ali celo pred njimi bežala. Vsi ti momenti zahtevajo, da se narodna skupščina čim prej sestane. V vseh < pozicijcnalnih krogih in v vrstah HSS ter pri enem delu radikalov se misli, da je z odgodi t vije sej skupščine do 5. maja kršen tudi poslovnik. To je hkrati kršitev zakona, ker poslovnik ni samo kaka skupščinska naredba, ampak je zakon, ki se ga mora držati tudi predsedništvo vlade. Predsedništvo narodne skupščine je torej s teni, da je ob odgoditvi odredilo dan prihodnje seje, prekoračilo svojo kompetenco, ki je določena z zakonom. Ne sme se smatrati, da je situacija naperjena proti radikalni stranki ali proti Pašiču. Gre samo za to, da se v interesu države in zaščite narodne časti spravijo na čisto vsa ona vprašanja korupcije, ki so ogorčila javnost in narodno skupščino in o katerih bi se moglo misliti, da jih hoče sedanja vlada zakriti, ako bi pretresala o njih. V vseh parlamentarnih krogih razen nekaj Pašičevih radikalov mislijo, da se je z odgoditvi jo skupščine do 5. maja napravil poskus, da bi se parlament tudi po 5. maju odgodil. ST. RADIČ VZTRAJA NA SVOJI ZAHTEVI. Beograd, '2. aprila. Novinarjem je izjavil včeraj St. Radič: »Sinoči sem podal predsedniku vlade ostavko. Mi od svojih zahtev ne moremo odstopiti. Vsako pogajanje je zaman. G. Pašič je hotel sicer ponovno razpravljati in Je' zato sklical sejo. Mi pa ostanemo pri svojem.« Tako je izjavil St. Radič, današnje Jutro pa piše o umiku St. Radiča. Vsak komentar odveč. KRALJ SE BO RAVNAL PO PARLAMENTARNIH NAČELIH. Beograd, 2. aprila. Vojni minister general Dušan Trifunovič je izjavil, da je bil na dvoru in da je obvestil kralja v imenu cele vlade o politični situaciji. 0 svojem posetu je obvestil predsednika vlade Pašiča. Krona bo spoštovala parlamentarna načela in se bo začela posvetovati z zastopniki najmočnejših skupin. KONZULTACIJE NA DVORU SE PRIC-NO DANES. Beograd, 2. aprila. Pričakuje se, da bo Pašič danes dopoldne poklican na dvor k avdienci. Z zanesljive strani zagotavljajo, da bi imel biti pozvan v avdienco tudi Ljuba Jovanovič, dalje pa bi utegnili biti poklicani k posvetovanju na dvor tudi načelniki opozieijonalmih strank in politični prvaki. Danes bo šel v avdienco tudi Pavle Radič, ker je danes obletnica njegove prve avdience na dvoru, ki je sledila na osnovi njegove znane izjave v parlamentu dne 27. marca 1925. STALIŠČE IN ZAHTEVE OPOZICIJE. Beograd, 2. aprila. Včeraj se je vršila seja načelnikov opozicijskih skupin. Sejo so se udeležili: Ljuba Davidovič, dr. Kulovec, Joca Jovanovič in dr. Spaho. Prisostvoval je seji kot zastopnik neodvisnih radikalov tudi Momčilo Ivanič. Na seji so razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih. Načelniki skupin sc uogtovili, da ne more biti nobene kombinacije, kjer bi bil zraven tudi Pašič. Nato so se vzele v pretres tudi druge kombinacije. Opozicijske stranke so ugotovile, da ne bi mogle so-delcvati v nobeni vladi, če se lie bi izvršila revizija proračuna v smislu večjega varčevanja. Po mnenju opozicije se mora v državi tako začeti uvajati red. Uradniški kader je treba znižati na normalno število in izbrati najboljše uradnike. Zakone c občinah, o izenačenju davkov in o centralni upravi je treba čim prej izvesti. Sestaviti se mora tudi parlamentarni odbor za zunanje zadeve. To so bila glavna vprašanja o katerih so načelniki opozicije včeraj razpravljali. K deficitu delavskega bolniškega zavarovanja v Slo- eniji za leto 1925. KAKO IX ZAKAJ JE BILA CENTRALIZIRANA BOLNIŠKA BLAGAJNA. Jutro od minulega petka ima obširno poročilo o računskem zaključku Okrožnega 'urada za zavarovanje 'delavcev v Ljubljani za leto 1925. Po tean poročilu je bolniški oddelek Okrožnega urada zaključil minulo leto z deficitom od 2,131.629.76 Din. L. 1924 je znašal deficit samo 16.938.49 Din. Vsekakor velikanska razlika. Iz gostobesednega poročila v »Jutru« gleda zadrega, pozna se mu, da je bilo napisano v bližini urada z namenom opravičiti upravo urada radi ogromnega deficita pri bolniškem zavarovanju. Toda to se mu ni posrečilo, kar bomo v naslednjem tudi dokazali. Do 30. junija 1922 smo imeli v Sloveniji mesto sedanjega Okrožnega urada avtonomno okrajno bolniško blagajno s sedežem v Ljubljani. Poleg te je izvajala nezgodno zavarovanje istotako avtonomna začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani. Oba zavoda sta poslovala prilično dobro, da ni bilo nobenih pomembnejših pritožb, razun takih s političnim ozadnjem. Zakon o zavarovanju delavcev je dne 1. julija oba zavoda združil v eno samo institucijo pod imenom Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, tega pa podredil na novo ustanovljeni centrali .pod naslovom Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. S tem je bila vzeta Slovencem na polju delavskega zavarovanja vsakršna avtonomija, da ne morejo s svojim denarjem več svobodno razpolagati. To, kar jim je ostalo, ni niti senca prejšnje avtonomije. Prispevki plačani za bolniško zavarovanje pripadajo Okrožnemu uradu, diočim so oni z« nezgodno zavarovanje v celoti last centrale. Bolniško zavarovanje je zvezano z večjimi stroški in je bolj riskantno. Od vsakoletnega prebitka bolniškega zavarovanja mora plačati Okrožni urad centrali 25 odstotkov za sklad, iz katerega se pokrivajo deficiti bolniškega zavarovanja pasivnih okrožnih uradov, ustanavljajo bolnice, (sanatorije itd. Za minulo leto ne bo treba ljubljanskemu uradu ničesar plačati, ker je njegova bilanca bolniškega zavarovanja pasivna; nasprotno bi morala še dobiti iz centralnega sklada, Če je v tem skladu sploh kaj denarja. Nepremična imovina bolniške blagajne in nezgodne zavarovalnice je prešla -po novem zakonu v popolno last zagrebške centrale. V Sloveniji je bilo prej bolniško in nezgodno zavarovanje aktivno, akoravno rezerve še niso dosegle predpisane zakonit^ višine, kar je razumljivo z ozirom na to, da sta bila oba razpuščena zavoda še mlada, ker se je moralo po prevratu vse zavarovanje v Sloveniji šele nanovo ustanoviti in organizirati. Cista aktiva bolniške blagajne slo znašala ob njeni likvidaciji nad 7,000.000 Din, ona nezgodne zavarovalnice pa ne dosli manj. Zagrebška centrala je bila lahko zadovoljna^ saj je dobila iz Slovenije lepo doto okroglih lo,000.000 Din. Kakor se da iz posameznih dejstev sklepati, zakon o zavarovanju delavcev ni toliko produkt dejanskih razmer in potreb v naši .1 CA KM.,* na niafifAir TW>ctflT nego —---------, . če znoč in so bile zanj sprejete določbe, ki postajajo vedno bolj katastrofalne ne samo za podjetnike in člane, marveč za zavarovanje samo. Zakon je bil zmetan na kup ad hoc, brez potrebne podlage in brez ozira na velikanske gospodarske, kulturne in socialne razlike med posameznimi deli države. Vzrokov pasivnosti bolniškega zavarovanja ni iskati toliko v upravi, kakor to trdijo iz demagoskih namenov neki »stručnjald . marveč v samem zakonu, ki je za pokrajine bivše ogrske di-žavne polovice morda dober, za pokrajine z avstrijsko zakonodajo pa nikakor ne. 0 tem bomo še govorili o drugi priliki. Industrijo, trgovino in obrt v pokrajinah bivše avstrijske državne polovice obremenjuje še posebej pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev, ki ga druge pokrajine ne -poznajo. Blazin takratnih zakonodajcev stoječi izvest-ni politični in finančni krogi (iz vrst .sedanje SDS. Op. ur.) so računali z visoko aktivnostjo zavarovanja i*o novem zakonu, katerega silne denarne rezerve se naj bi stekale v gotove protežirane banke, seveda za nizke obresti. Računali so, da bodo lahko vsako leto samo iz naslova nezgodnega zavarovanja položili na stran do 800,000.000 Din. V kalkilu je bilo tudi zavarovanje rudarjev in železničarjev. S takimi svotami se že da imenitne kupčije, delati. Razumljivo je, da so morali prizadeti faktorji, če so hoteli to doseči, dosledno od- klanjati dokladni in kombinirani sistem pri nezgodnem zavarovanju, trdovratno pa zagovarjati sistem kapitalnega kritja, ki je obveljal. Kdo so bili tisti krogi in kateri oni privili-girani denarni zavodi, nam skoro ni treba posebej pripovedovati. Igrali so prvo vlogo povsod, kjer je le malo po denarju dišalo: pri ljubljanski občini (Mestna hranilnica!), pri Trboveljski, pri delavskem zavarovanju m imenujejo se tudi v aferi Stojadinovič - Rade Pašič. Zadostuje, če navedemo kot dokaz samo en slučaj iz 1. 1924. Takrat je bila zagrebška centrala pozvala nekatere denarne zavode v Ljubljani, da morajo vse vloge Okrožnega urada takoj prenesti v" Slavensko banko. Obrtna banka n. pr. je morala kar čez noč preodkazati 1,000.000 dinarjev Slavonski banki! To se je zgodilo brez ozira na silno denarno krizo, ki je takrat vladala! ZGODBA O PALAČI OKROŽNEGA URADA NA MIKLOŠIČEVI CESTI. Cim vemo to, nam postane tudi marsikaj drugega jasno. Zgodovina »palače« ljubljanskega Okrožnega urada je znana. Graditi sta jo začeli bolniška blagajna in nezgodna zavarovalnica z lastnimi sredstvi. Oba zavoda sta bila avtonomna, zakona o zavarovanju delavcev takrat še ni bilo, bil je pa že na vidiku. Gradnja omenjenim političnim in finančnim krogom ni šla v račun; bali so se za denar, ki se je imel zazidati in s katerim so v duhu že razpolagali. Začeli so strahovito gonjo zoper zgradbo. Pri tem so se posluževali tudi laži, češ, zavarovanje je zato tako drago, ker se zida. Apelirali so mi najnižje instinkte, dobro vedoč, da socialno zavarovanje pri nas še ni ukoreninjeno in se dajo množice lahko razburiti. Namen je bil jasen: zgradbo ako že ne popolnoma preprečiti, pa vsaj zavleči dotlej, da stopi v veljavo zakon o zavarovanju delavcev, ki jemlje Sloveniji vso avtonomijo, pravico odločanja o usodi zgradbe pa prenaša na centralo v Zagrebu. Z gradnjo se je hitelo, kar se je dalo, v nadi, da se bodoča centrala v Zagrebu že začete gradnje ne bo upala ustaviti, boječ se odpora celokupne slovenske javnosti. Toda bilo je že prepozno, prišla je katastrofa. Gonja zgradbi nasprotujočih krogov je imela na celi črti uspeh. Prvi je bil ta, da je bil upravni odbor bolniške blagajne pod ničevo pretvezo razpuščen, na njegovo mesto pa postavljen komisar. Seveda se je razpust izvršil še iz dragih ničevih razlogov. V gerenl-stvo bolniške blagajne je bilo imenovanih več zagrizenih nasprotnikov zgradbe. Vsi ti so bili imenovani tudi v poznejše ravnateljstvo Okrožnega urada. Eden. teh je ponovno grozeče ipretil 7, organiziranjem odpora zoper plačevanje prispevkov, če se v Ljubljani postavi zgradba po zasnovanem načrtu. Ostalo pa ni samo pri pretnjih, vršili so se tudi shodi in sestanki, na katerih se je pridno zabavljalo na »požrešno« Ljubljano, ki hoče zazidati ves denar. Razume se, da izvesfcno časopisje ni zaostajalo. Pozitivni uspeh tega razdiralnega dela je bil, da mnogi sloji res niso plačevali prispevkov. Umetno zasnovani odpor zoper zgradbo je Osrednji urad opogumil, da je že začeto gradnjo brezobzirno ustavil. Pri poznejših pogajanjih se je našel med slovenskimi zastopniki • mož’, ki je o priliki navzočnosti odposlancev zagrebške centrale vstal, pokazal s prstom na ravnatelja in rekel s -povzdignjenim glasom: Glejte ga, tam sedi, on je krvi, on sam je priznal, da je foreiral gradnjo samo zato, da bi slovenski denar ostal na Slovenskem in bi centrala nič ne dobila ... Najbrže zavidajoč mu to žalostno slavo je takoj vstal (konkurent, ki ni našel dovolj zabavljic na ljubljansko meglo, radi katere, da se v Ljubljani ne bi imelo graditi. Bil je prizor za bogove, ko so narodni in krščanski socialisti ob krepki podpori socialnih demokratov morali braniti Ljubljano pred napadi »državotvornih naprednjakov«. Zastopniki centrale so si lahko zadovlojivo mencati roke spričo tolikega herostrastva med Slovenci! Pozneje ise je zgodilo nekaj, za kar zastonj iščemo primere po vsem svetu. Leto pozneje je namreč prikorakala na stavbišče na Miklošičevi cesti armada delavcev, zapeli so krampi, zazvenela dleta: že postavljeni be-I tonski temelji so se začeli rušiti v prah.. • Sto in sto tisoči slovenskega denarja se je i razšlo v nič... (Dalje prih.) krajinske dele in ni prav nič upoštevala razmer pokrajine. Tako je na Češkem, kjer je divjal poleg socialnih bojev še srdit narodnostni boj, moralo priti do ločitve: od centralne socialnodemokratske organizacije na Dunaju so se ločili češki socialisti, ki niso' bili sam:o socialisti, ampak tudi narodno zavedni Čehi. Ta razvoj je bil popolnoma naraven, ker je upošteval v polni meri dejansko stanje. Pri nas tega razvoja ni bilo. Slovenska socialna demokracija ni bila nikdar slovenska. Kazala je pač včasih neko jugoslovansko lice, izrazito slovenskega svojega značaja pa ni nikdar poznala, ampak se je vedno jako globoko potapljala v oni čudni »mednarodnosti«, ki je priznavala po dunajski želji vedno le nemštvo v naših krajih, kakor hitro pa se je oglasil Slovenec, je moral biti že ''»mednaroden«. Slovenski delavec proti dunajski iso-cialnodemokratični centrali ni imel nikdar prave svoje zavesti in logično tudi nikdar nobene prave odporne moči. 'Zato pa je ostal tudi še do danes v izdatni meri >mednaroden«", nikdar pa ni spoznal, da je slovenski, 2» er ga do tega spoznanja tudi nihče ni nikdar navajal. Razumljivo je torej, da pri takem duševnem razpoloženju slovenskega delavskega proletariata narodni socializem, ki se je na Češkem tako lepo razvil, v Sloveniji ni mogel uspevati. Zadnje njegove poganjke so potrgali sedaj samostojni demokrati. Isto napako, ki so jo pri nas zagrešili narodni socialisti, so napravili kasneje tudi komunisti. Tudi ti so na slepo vero prevzeli ruski komunistični program in ga poskušali v celoti presaditi, na slovenska tla, ne da bi pomislili, da zahteva širna Rusija s svojo lastno zgodovino in tradicijo in s svojimi posebnimi, od Evrope in od nas popolnoma različnimi razmerami, boljševizem svoje vrste, naša skromna domovina pa zopet nekaj svojega. Tako je bila v fevdalni Rusiji krvava agiurna revolucija nujna posledica prevrata — a pri nas, kjer imamo same male kmete in osebenke? Ameriški in angleški delodajalci plačujejo svojim delavcem jako visoke mezde v primeri z našimi ali z nekdanjimi ruskimi — ali ne bo torej v slučaju kakšnega prevrata tudi reakcija drugačna, če bo nasilen in krvav prevrat po ruskem vzoru sploh kdaj potreben? Vsaka dežela in vsaka pokrajina se razvija po svojih lastnih naravnih zakonih in tudi socialne plasti se razvijajo v vsaki deželi po svoje. Tudi iboji med temi plastmi so v vsaki deželi drugačni, ker drugače biti ne more. Kdor pa hoče voditi socialni boj v tej ali oni deželi, mora najprej poznati socialne plasti v tisti deželi. Slovenci smo v tem oziru še jako daleč zadaj, ker mi poznamo večinoma le to, kar se dogaja drugod, vse premalo pa preiskujemo, zakaj in po katerih zakonih se dogaja drugod to, kar se dogaja." Da bi pa preiskovali razmerje našega domačega delavca do naSega domačega delodajalca in pogoje naše domače produkcije, zato smo menda — preučeni. Mi smo zadovoljni, če lahko povemo, kaj smo videli na Češkem ali v Rusiji ali pa kje drugod. Ali naj se potem brigamo še za nas same? Hova delavska organizacija. V nedeljo so skupno zborovali v ljubljanskem Narodnem domu zastopniki narodno-socialističnega in sam os to jn o-demi ok ra Iškega delavstva. O poteku zborovanja poroča isamo-stojno-denrdkratsko časopisje jako obširno in zelo pohvalno, prav posebno naglasujoč okol-nost, da se je združil znaten del delavstva na podlagi narodnosti po vzoru velike ceske narodne delavske organizacije Če>ka obee del- "'siavospes i samostojnih demokratov na nedeljsko zoborovanje obeh delavskih oiganiza-cij je zelo (sumljiva stvar. Zadovolj.ho Id. pisja SDS dokazuje, da se SDS veseli, te pa se SDS veseli, ima vedno tudi tehtne vzroke za lo, kakor mora imeti tisti, ki se je pogodil z SDS na veselje SDS, vedno tehtne vzroke biti nezadovoljen ali vsaj .silno oprezen. Zadovoljstvo SDS je dokaz, da so voditelji SDS prepričani, da so narodne socialiste srečno spravili pod svoj ‘klobuk in pod svojo komando. ,, . , Zgled narodnih socialistov naj bo svarilen zgled za vse slovensko delavstvo, naj bo skrajno oprezno in previdno, predno se spušča v kakšna pogajanja z ljudmi, pri katerih dana in celo podpisana beseda ne pomeni preveč. Pa še nekaj drugega je, kar bi radi pri tej priliki pripomnili. Narodni socializem je za Slovenijo nekaj novega, kar smo pred vojno poznali le v Trstu. Poznali pa so narodni socializem na Češkem, kjer se je bil raizvil do odločilne moči v državi. Jako verjetno je, da je dal nagel in krepak razvoj narodnega socializma na Češkem tudi nekaterim slovenskim ljudem pobudo, da presade to rastlino s čeških tudi na naša tla. L. 1918., ki je bilo leto vsaj navidezne zmage narodnostnega principa, se je zdelo za ta poskus posebno ugodno. , 'Niso pa dovolj pretehtali početniki narou-nega socializma pri nas enostavnega prirodoslovnega dejstva, da ne uspeva vsaka žival ali \ saka rastlina v vsakem kraju in tu«1 ideje ne. iKakor zahteva vsaka prirodna tvoi-ba prikladno okolico za svoj razvoj, tako zahtevajo tudi ideje primerno razpoloženje mas, da se ukoreninijo v njeni duši in njenem mišljenju. Industrijska češka država je bila nekdaj najugodnejši teren za razvoj socialne demokracije. Toda centralistična- uprava socialnodemokratske stranke na Dunaju je kmalu zabredla v glavni greli vseli cenlra-lizmov, da je namreč vedno videla in poznala le sebe, omalovaževala pa je silno svoje po- Iz Celja. (Iz krogov NRS.) »Nova Doba« v Celju napada v svoji številki z dne 25. marca štev. 33 vse pripadnike Radikalne stranke v Sloveniji na način, ki za bodoče izključuje vsako sodelovanje in vsako občevanje s krogi, ki so odgovorni za ta način pisave. Vajeni smo v Celju, da se oglaša o postnem času znani pridigar, ki je prepričan, da so le on in njegovi ožji pristaši poklicani voditi usodo slovenske napredne inteligence. Vsi drugi, M se ne pokoravajo brezpogojno, so odpadki in izmeček. Ironija je le v tem, da organizacije SDS v Celju kaj rade sprejemajo »odpadnike« iz drugih strank, tako je g. Drago Žabkar, bivši podžupan celjski in vodilni pristaš stranke NSS, danes srezki tajnik SDS, g. ekonom Marn, vodja socijalistov, danes pristaš SDS, g. Franjo Jošt, bivši pristaš NSS, danes član JDS. Vidimo torej, da stranka g< pisca v Celju nikakor ni izbirčna pri »prejemanju »odpadnikov«, da, vsa njena intenzivna delavnost po celi deželi je usmerjena k temu. da pridobi člane drugih, posebno SLS. Če vidi danes stranka SDS izdajstvo v tem, da vsi naprednjaki niso v njenih vrstah, ni os‘ala logična in dosledna. Po prevratu je izginila Narodna stranka in napredni elementi so ss včlanili v Jugoslovanski demokratski stranki, koje šef je še danes g. Davidovič. Naenkrat se je zahotelo g. Pribičeviču in gg. ki se zbirajo v Sloveniji okrog »Jutra« v Ljubljani, da pridejo na vlado. Brez pomisleka so zapustili Jugoslovansko demokratsko stranko in brez odobrenja svojih pristašev so otvorili takozvano SDS, ki je stopila v koalicijo z Radikalno stranko, misleč, da se bo sčasoma združila z to stranko. SDS torej ni stranka, nego disidentska frakcija Jugoslov. demokratske stranke, ki je obsedela med dvema stoloma, ker njenih ljudi radikalna stranka ne mara. , , Neumrljivo je, kako se more zahtevati^ od mislečega pristaša, ki misli z lastnimi možgani in ne z možgani Jutra«, da brez ugovora dela take skoke. Sicer so ostali razni napadi na odlione pristaše SDS posebno v »Slovencu? in v dragih listih brez ugovora; na očitke glede spolija-cije denarnih pisem, glede koroškega fonda, glede svinčene afere ni sledila tožba. Živo nam je v spominu, da se ni izpolnila beseda, dana glede mandata dr. Ravnihar} a. Mislimo, da je popolnoma pojasnjeno, zakaj se ne išče stikov z brezpomembno frakcijo SDS in da se hoče v Sloveniji utrditi Narodno radikalno stranko in potom te stranke doseči, da se Sloveniji v gospodarskem oziru pomaga in da se je ne upropašča gospodarsko z metodami, koje je podpirala SDS v vladi rit in poprej. Zvezda Prebičeviča ocividno ugaša. Kdor se hoče o tem prepričati, naj le čila »Samoupravo : in druga radikalska glasila. Čujemo, da se dr. Žerjav krčevito trudi, izmakniti se iz objema Pnibičevičevega, da pa to ne gre, ker njegove skupine radikalna stranka en bloc ne mara sprejeti. Sicer pa gre v Celju za čisto specifično lokalno vlado, ki se krije z imenom SDS. Vrabci čivkajo na vseh strehah, da hoče kronprinc« ostati župan, kar so baje že odobrili njegovi ožji pristaši in posebno tudi pn-stašice. Zato pa tudi javno kritizira svojega pristaša in župana, kojemu seveda v nobenem oziru ni dorasel. Baje je gotovim krogom celjske SDS napad združene opozicije v občinskem svetu na g. župana z.ehi dobrodošel in iz srca želi, da se občinski svet razpusti. »Kronprinc« se ziblje v nadi, da postane s pomočjo g. dr. Pirkmayerja gerent v Celju. Pa ne bo ne ge-rent, niti župan, za to se bo poskrbelo. Napad v »Novi Dobi« pa odgovarja popolnoma mentaliteti, kvaliteti in izobrazbi gg-, kojih glasilo je ta list. Politične vesti. = Prvi znak Radičevega nastopa je prinesel »Dom«, čeprav še v nejasni obliki. »Dom* namreč piše: Mnogi, zlasti opozicionalni p®" slanci žele, da se oclgodi narodna skupščina preko katoliške in tudi preko pravoslavne Velike noči, torej skoraj do sredi maja. Ti poslanci bi tudi želeli, da bi skupščina delovala samo mesec dni in da bi bila potem odgo-dena do 20. oktobra, do pozne jesent. Če bi to mišljenje zmagalo tudi v radikalnem klubu in v ministrskem svetu, potem bi to pomenilo, da ne bi bilo letos nobenega pravega in plodonosnega zakonodajnega dela. Predsedstvo HSS in hrvatskega seljačkega kluba bo vložilo ves svoj vpliv na to, da bodo skupščinske počitnice trajale »aradi katoliške Velike noči le od 1. do 12. aprila, zaradi pravoslavnih pa od 27. aprila do 9. maja in da se velike letne počitnice ne začno pred 1. avgustom. — Svojo obljubo je HSS tudi izvršila in je že dan kasneje podal St. Radič svoj um-matum. = Drugi znak preobrata v situaciji je prišel iz okolice Ljube Jovanoviča. Dan pred nastopom Stjepana Radiča piše namreč »Politika«: »Politični krogi posvečajo zelo veliko pažnjo g-.'Ljubi Jovanoviču in njegovemu delu. Iz okolice Ljube Jovanoviča se je namreč moglo včeraj doznati, da se g. Lj. Jovanovič ne more sprijazniti z delom vlade in z odložitvijo skupščinskih sej. Narobe se je moglo iz Okolice Lj. Jovanoviča slišati, da bo g. Lj. Jovanovič podvzel energične korake, da se prepreči nedelavnost vlade, ki škoduje tak« državi ko tudi stranki. Iz te okolice se nadalje poroča, da je g. Ljuba Jovanovič osebno pripravljal borbo in da je odločen na odkrit boj in da je sklenil v tem boju vztrajati, d*t se preprečijo vse zle posledice, ki morejo W>' stati iz sedanjega. Sploh še na tej ra®" kalnega kluba opažajo tendence zc energično borbo. — Ozadje sedanje borbe — afera Radeta Pašiča. Brez vsakega dvoma je, da je bila sklenjena odložitev skupščine samo zato, da bi se preprečila razprava v skupščini o interpelaciji afere Radeta Pašiča. To je po zadnjem odgovoru Dragi Se Stojadinoviča na napade predsednika radikalnega kluba, ki ga iz novinarske solidarnosti tudi mi z imenom ne imenujemo, čisto evidentno. V tem odgovoru pravi namreč Stojadinovič, da proti njemu Kade Pašič sploh' ni vložil nobene pritožbe na njegova odkritja o kupčijah Radeta Pašiča. Te kupčije zato sploh niso pred in se zato tam tudi ne morejo raz^stit}-Jrert sodiščem so le tožbe Dragiše Stojwl proti Radetu Pašiču aa razžalje nje casu._ ■ tega se vidi, Da bi se afera Radeta 1 asiui mogla razčistiti edino pred skupščino. — Pa tudi nikjer drugod se ni mogla •* afera razčistiti. Stojadinovič poroča dalje, da je osebno v pravem času opozoril predsednika vlade Nikolo Pašiča na delovanje njegovega sina. Stojadinovič citira dalje uverenje uprave mesta Beograda, št. 8742 z dne 27. marca t. 1., v katerem uprava potrjuje, da je zahteval predsednik vlade (Davidovič) 15. septembra 1. 1924, da so bili poslani akti o preiskavi zaradi čeka na 200.000 fr. frankov. Ta akt je bil dne 27. novembra 1925 vrnjen kabinetu ministrskega predsednika (Pašiča) s pripombo »v nadležnost«. — Stojadinovič je prijavil Radeta Pašiča davčni oblasti, da ne plačuje davkov čeprav je zaslužil velike svote. Tri dni po njegovi prijavi je Rade Pašič predložil davčni upravi svojo prijavo in bil nato oproščen vsake krivde. Stojadinoviču pa se tozadevnih aktov ni hotelo pokazati, ker da so tajni. — G. Rade Pašič je bil torej dobro zaščiten in zato je nujno, da poseže vmes skop-ščina, ker edino ona more v tej aferi nap1-8' viti red. , i Boj proti korupciji, tako bi se mogla Imenovati sedanja kriza. In zato vsa poštena javnost — razven esdeesarske — podpira Radičev nastop. Ali. pa je poštena javnost sploh kedaj iniela pristaše med esdeasarji? ? — Vlada generala Avaresea je takoj pokazala, da je še slabša, kakor pa se je o njej misililo. Takoj, ko je bila vlada imenovana, je poklical notranji minister Oktavian Goga k sebi novinarje in jih |x>svaril, da nikar nič ne pišejo, kar bi moglo vznemirjati vlado. Da bi novinarji njegov nasvet tem bolj razumeli, je bil takoj konlisciran list »Lupta«, ki je kritiziral novo vlado. Značilno za novo vlado je, da jo je priporočil Bratianu. S tem je pravzaprav povedano vse. Demokrati so 'bili trdno uverjeni, da bodo oni dobili vlado in Mania ni hotel preje verjeti, da ni on poverjen s sestavo vlade, dokler se ni sam črn na belem prepričal o imenovanju Avareeca-Zalo si je lahko misliti, kako silno ogorčenje vlada v opoziciji, ki tvori dejansko večino, nad načinom imenovanja nove vlade. rv bo pač še mnogo težke borbe, predno do zlomljen koruptni in nasilni režim rumunsiui bojarov. Dnevne vesti- UGANKA. , Znano je, da je avstrijsko uredništvo neprimerno boljše plačano od našega. Pa niti avstrijsko uradništvo ni sijajno plačano in zato je avstrijska vlada sklenila, da zviša avstrijskim uradnikom plače za 22 odstotkov, kar bo obremenilo avstrijski proračun za 26 milijonov šilingov (preko 200 milijonov dinarjev). Pri nas pa ne morejo dobiti državni uradniki niti tega, kar jim po zakonu gre in kar bi jim morala država že davno izplačati._ 'In vendar ni v Beogradu niti enega človeka, lie bi govoril o bogati Jugoslaviji in revni Avstriji. Toda revna Avstrija more zvišati svojim uradnikom plače, bogata Jugoslavija pa jih ne more. Zakaj? Ker se pri nas denar davkoplačevalcev Porablja tako, kakor se ni bi smel, v Avstri-,J1 Pa se porablja denar vsaj deloma tako, Kakor bi se moral. In zakaj se denar uporablja napačno, tudi ^Je, d?nes znana stvar in kdor tega še ni !>0 af«ri Dr;‘gi5e Stojadino-učen ac'e,u Pašiču o tem temeljito po- J' ' eličanstvo kraljica Marija za dežje in l 'le ®estl’e- Šola za dečje zaščitne sestre hiJ; 0| e neg®valke v Zavodu za souialno-nSie, ? zaščito dece v Ljubljani je zopet inrvio t! N-i’ Ve1- kraljice Marije v znesku šniiiT zav vzdrževanje dveh gojenk v tej . uPTi>va šole je določila dve marljivi go-Int X%- 'v "« r°dbiai z mnogobrojno deco te E“ js delavca iz Hodinje pMiruga pa Je hh kontrol;! ;n;' ^»vodstvo. Glavna SSSn,1 0d?0tfa Prer? kratki'n okrog 40 ) V cm08"0’.. Hercegovino, rt" ‘ .!A?\ }'*!? *n ^'Ovenijo 2 nalogom, . Preiščejo-knjige. Iz predležečih podatkov Je razvidno, da v večini slučajev računovodstvo ni bilo zadovoljivo. Ugotovljeni so bili tudi veliki primanjkljaji. Na podlagi poročil glavne kontrole se podvzamejo zoper krivce 'Potrebne mere. ~~ Zaključek seje 4. kongresa instituta za lOsevno sodelovanje. Odbor internaeionalne-instituta za duševno sodelovanje v Pari-zu je končal te dni svojo 4. sejo. Odbor je členil, da izda dve novi publikaciji. Izdajali bodo buletini o mednarodnih znanstvenih °*K>šajih in sezija zvezkov organizacije »le-umetnosti«. ~~ Odpuščenim delavcem in nameščencem v rudarskih revirjih! Vsi odpuščeni delavci in ^n»e6Sencj se vabijo, da izpolnijo vprašalne fpV.k' jih je izdala Delavska zbornica za Slo-so ■ v namer'i d« dobi točen pregled črez • Ocialen položaj odpuščenega delavstva. Ta pregled Delavski zbornici potrefoon, loži in pleča avtorju sprejete drame za vsak iztis Din 2. Dela, ki izpadejo iz konkurence se lastnikom vrnejo. Rok za predajo drame traja do 31. marca 1927, za enodejanke do 30. septembra 1926 in jih je poslati na Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Splitu pod šifro, ki mora biti stična šifri na •zaprti kuverti, v kateri naj bo .lastnoročno in čitljivo navedeno inte in naslov avtorja. — V Splitu, (line 31. marca 1926. — Jugoslov. Matica, Pokrajinski odbor v Splitu. 11.000 umorov letno v Ameriki. Glasom uradne statistike je bilo leta 1922 v Anveri-Vi umorjenih 9500 oseb. leta 1923 10.000, le-to 19°4 11 000. V nekaterih amenskih me-»tih Je izvrši letno več umorov kot v vsej A"8liji. Chicago s prebivalstvom 'Omaj '\ijoiui duš je registriralo leta 19-8 37f — Redukcija policijskih nameščencev. Z včerajšnjim dnem je reduciranih okrog 300 policijskih uradnikov in dnevničarjev. — Radio-zveza Leningrada z zapadno Evropo. Iz Moskve poročajo: Dne 15. aprila se otvori v Leningradu velika sprejemna radio postaja, ki bo vršila poročevalsko službo med Leningradom in vsemi postajami zmpadne Evrope in Sibirije. — Za doktorja vsega zdravilstva je bil te dni promoviran na zagrebški univerzi gospod Maks Kremžar iz Ljubljane, čestitamo! — Za doktorja prava je bil dne 30. marca t. 1. promoviran abs. pravnik g. Viktor Korošec iz Ljubljane. — Iz državne službe. Upokojena sla: Dvorni svetnik Janko Kreanenšek, šef političnega odseka pokrajinske uprave in dvorni svetnik di1. Ivan Tekavčič, šef samoupravnega odseka pokrajinska uprave v Ljubljani. — Ponesrečena socializacija dunajskega arzenala. Med \ojno je bilo zaposlenih v dunajskem arsenalu t7 tisoč delas-eev, ki so vlivali kanone in Sabricirali granate. Ko je prišel preobrat, so se delavci razkropili na vse strani: Vsak je hitel domov. Ostalo jih je le lcakih 3000 delavcev, večinoma Dunajčanov. Socialni demokrati so dali podjetju, ki je jelo producirati mesto molilnega orodja stroje, strukturo, ki je stremela za realizacijo, misli socializiranja. Socializacija pa je dosegla klavern fiasfco. Eksperiment stane avstrijsko državo čedno vsotico 70 milijard Ka. — Strašna neurja v ruski centralni Aziji. V ruski centralni Aziji divjajo že nekaj dni silna neurja. Na ved krajih se je utrgal oblak, obšixne pokrajine so pod vodo, orkan je porušil številne hiše, velikansko število živine je utonila, skoro povsodi je prekinjena brzojavna in telefonska kakor tudi železniška zveza. Oblasti so poslale prebivalstvu vojaštvo na pomoč. — železniška katastrofa v Nižneni Novgorodu. Na kolodvoru v Nižneni Novgorodu se je pripetila te dni železniška nesreča, pri kateri je bila ena oseba ubita, 20 pa težko poškodovanih. Nesreča je nastala na ta način, da je skočil neki osebni vlak s tira ter zavozil na peron. — Vlak padel v brezdno. Kot poroča »Ber-liner Tagblatt« iz Rio de Janeira, je padel pri Pedri ob Teki Rio Grande neki osebni vlak v prepad. Veliko .število oseb je bilo ubitih. Podrobnosti še niso znane. — Kuga v Bruslju. V nekem predkraju Bruslja se je pojavila med delavci, ki so zaposleni pri predelavi starih cunj nenadoma kuga. Obolelo je že 5 oseb. Oblasti so pod-vzele vse mere, da se bolezen ne razširi. — Nesreča na morju. 'Kot poročajo iz Londona, se je ponesrečila ob škotski obali neka šal upa1. Pri tem je utonilo 7 mornarjev. — Avtomobilska nesreča. V Rouenu se je zaletel neki osebni avtomobil v neko hišo. Pri tem so bili šofer in pasažirji, dva otroka ubiti. s,ar Brad pogorel. Iz Londona poročijo: Historični grad Hall Castle, nedaleč od Clidher H ra la, je upepelil požar. Grad je -bil star nad 1100 let -ter je osmo zgodovinsko poslopje na Angleškem, ki ga je uničil tekom zadnjih treh mesecev požar. — Koze in kolera v Siamu. V Siamu je izbruhnila epidemija koz in holere. — V igri se je obesil. Kot poročajo iz Po-žuna. se je pripetite te dni v Auspaki-ju nenavadna nesreča. 15 letni Peter Toth je hotel pokazati nekemu petletnemu dečku, kako ;se ljudje obešajo. Privezal je na okno vrv, napravil izanjko, stopil na stol ter si ovil zanj-ko okrog vratu, nakar je brcnil stol od sebe in obvisel v zraku. Mali deček je poklical na pomoč, ko se truplo njegovega tovariša ni več ganilo. Bilo je prepozno. — Izboljšanje Mussolinijevega zdravja. Kot poročajo iz Garodne, se je zdravje Mussoliniju, iki je obolel pred kratkim na influenci, že v toliko izboljšalo, da so komplikacije izključene. — Samomor ali autosugestija? Iz Juliena pri Ženevi poročajo o nenavadnem slučaju samomora. Neki 64 letni knjigovodja carinskega urada je trpel že dalje časa na halucinacijah ter si domišljal, da je tat. V književal — Otmenisko gibanje. Iz Carovega Sela poročajo, da se pojavljajo v zadnjem času ob meji zopet močnejše tolpe odinetnikov. Nekatere tolpe so se približale našim siražnm na zelo kratke razdalje ter so izginile nato hitro v -bolgarsko-makedonskih gozdovih. Med četaši so bili opaženi bolgarski oficirji v uniformi is fotografičnimi aparati. V Čustendilu so bile bande te dni na novo -organizirane ter je bilo sklenjeno, da se podvzame sredi meseca aprila nova akcija ob levem bregu reke Vardarja. Prva tolpa pod vodstvom »vojvode r. Donu Uijevega se je pred par dnevi približala naši meji. Vojvoda Vane je upadel te dni na naše ozemlje ter je prisilil nekega pastirja, da ga je peljal v 6 km od bolgarske meje oddaljeno vas. Tik pred vasjo je tolpa pastirja pretepla ter mu zagrozila za slučaj, da kaj izda s smrtjo. V mraku ®o udrli lopovi v stanovanje najbolj uglednega vaščana ter ga prisilil, da jih je pogostil -ter jih informiral glede pokretov naših orožniških patrulj. Kmet je izjavil, da je lopove nalagal. Ko jih je vprašal, kam1 gredo, so ga še bolj namlatili, nakar so izginili. Domneva se, da so zbežali zopet na bolgarsko ozemlje. — Očiščenje Zedinjenih držav od tujcev. Ameriške policijske oblasti so dobile nalog, da prirede pred Veliko nočjo obsežno racijo na inozemce, ki so se vtihotapiti protizakonitim potom v Ameriko. (Naročeno jim je, da izl«ie, če inogoče najmanj 100.000 takih inozemce v. — Stavka rumunskih advokatov je končana. Vlada je kapitulirala ter zakonski načrt o izpreinembi taksnega zakona definitivno umaknila. — Zadnja šobita »bubikopl«-frizerja. V Benetkah so aretirali nekega frizerja, ki je postal vsled svojih izvanrednih zmožnosti kot bubikopf-frizer* med damskim svetom jako priljubljen. Te dni pa je ugotovila policija, da so se sestajale v njegovi zadnji, sobici ljubezni željne gospe in gospodične z ljubezni željnimi moškimi. — Paralitik napadel svojega zdravnika. Te dni je napadel 62 letni paralitik, penzionist Karl Lereh na Dunaju svojega zdravnika specialista dr. Reitmanna s kuhinjskim nožem. Zadal mu je tri lahke poškodbe, nakar je pobegnil. Na cesti so ga ustavili pasantje. Norca so zdravili že trije zdravniki, ne da bi mu bili mogli pomagati, zato je imel na zdravnike hudo jezo. Sedaj je na varnem. — Parnik obstreljevan. V hankamško luko je prispel te dni parnik z 11 ranjenimi mn-trozi. Parnik so bile obstreljevale kitajske čete pod pretvezo, -da se vozijo na njem vojaški poveljniki nasprotne stranke. — V krogu 63 otrok in vnukov je umrla. V Ihringenu na NemSkenr je umrla te dni gosipa Ella Heilhranner v starosti 104 let. Zapušča 4 otroke, 31 vnukov in 28 pravnukov. V restavraciji SKALCO' Mestni trg štev. 11 se točijo pdstna ter pitna vina. — Preko ulice 1 Din eeneje. — Vsako sredo, sototo in nedeljo od 20 do 24. ure salonski koncert. — Ob nedeljah od 9. do 13. ure zajutrkovalni konceit. m jUčajev rodbinskih umorov biiini slučajem v Angliji in vvalesu s p “jvalstvom 3K milijonov ljudi. Istega leta je bi lo izvršenih v Ne\vyorku 262 umorov proti v Londonu. — Naraščajoča kriminaliteta na Anglc-skem. Oficielna angleška kriminalna statistika ugotavlja, da je bilo izvršenih na Angleškem tekom leta 1924 112.574 zločinov. To je tekom 68 let, odkar se vodi na Angleškem kriminalna statistika, najvišje število. Število oseb, ki so bile obsojene radi zločinov znaša 52.874. — Velike demonstracije brezposelnih v Londonu. Te dni je moralo stražiti več slo policajev angleški parlament pred napadi velike -množice brezposelnih. Po ponesrečenem poizkusu, da bi bili udrli v parlament, so šli brezposelni razgrajat v drug mestni okraj. Število brezposelnih je padlo zadnji teden ie vsak dan manjše zneske nanašajoče se na dozdevne njegove tatvine in poneverbe. Te dni se je Obesil. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja svoji ženi, da je tat ter si mora radi tega končati življenje. Prosil je svojo ženo, da ukradene vsote vrne. Revizija knjig je ugotovila, da so obstojale tatvine in poneverbe samo v uradnikovi domišljiji. — Malverzacije v vojaškem geografičnem institutu v Varšavi. V vojaškem geografic-nem institutu v Varšavi so prišli na sled velikim malverzacijam. Več višjih oficirjev je bilo suspendiranih. Razven tega so bili 4 oficirji aretirani. — Rahločutni kaznjenci. Te dni je prišlo, v zaporih berlinskega sodnega dvora do nenavadne stavke. Kaznjenci, ki vrše hišna dela, so izjavili, da jim ne dopušča čast in po-rtos, <1:1 bt nosili aretiranemu ravnatelju deželnega sodišča Jurgensu hrano, češ, da so nad njegovo podlostjo, ki jo je dokumentiral kot vodja špijonažne organizacije v Hannovru ter nad njegovim postopanjem- kot preiskovalni^ sodni-k tako ‘Ogorčeni, da m-u ne morejo streči. Končno se je upravi posrečilo, da je štrajkujoče kaznjence pregovorila. « —Kazen radi »bubikopfa«. Vpdistvo Kn-lorgyjeve bolnice je kaznovalo 60 pestunj, ki I so si dale ostriči kljub prepovedi lase s lem, da so se jim ukinile vse pravice, ki jim pri-.stoja:-o na podlagi pogodbe. — Družbo ponarejevalcev denarja so razkrili v Hannovru. Aretiranih je 8 oseb. Kolovodja ie bil neki Anglež. Družba je ponarejala komade po tri marke. Dv.r elana trgovca sla priznala, da sta spravila v promet kakih 000 falzifikatov, vendar pa se zdi, da je prišla v promet veliko večja količina ponareje- .■ i • i.v m . .i: :„i,~ /irmvi ter za 31.443 oseb, pada neprestano in ne znaša i negu denarja. Falzifikati so jako dobii tel niti več 1,000.000. I jih je težko ločiti od pristnih komadov. — Usodepolna podobnost. Inženjer William Franko v Ne\vyorku je umoril te dni bančnega uradnika VVilkinsa samo radi tega, ker , mu je bil na las podolben. Franko je prišel j pred kratkim po opravkih v neko banko. Na svoje velikansko začudenje je zagledal za ne- i kim oknom moža, ki mu je bil tako podoben, da se je Franku zdelo, kol da. vidi samega • sebe. Inženjer, znan čudak, je prebledel, do-oim se Wilkins ni prav nič razburjal, temveč , je bil z inženerjem prav prijazen in vlju- i den Slučaj je nanesel, da sta se srečala moža kmalu nato v gledališču, kjer je povzročala frapantna podobnost pozornost. Franko se je nahajal v družbi svoje neveste. Ko je zagledal svojega »dopelgengerjac, je bil zopet silno neprijetno dirnjen. Dasi ga je bančni uradnik pozdravil, ga je Franko ignoriral, se -opravičil pri svoji nevesti in nemudoma izginil iz gledališča. Tretje srečanje -obeh ^dopelgengerjev? je povzročilo katastrofo. Franko je prišel v neko restavracijo ter je vprašal, če ni bilo njegove neveste tam. V onem trenutku je (zagledal v neki niši svojega »dopelgengerja«, kateremu je prinesel neki natakar pravica r pismo. Fngiko je spoznal pisavo svoje neveste in stavil je bančnega uradnika na odgovor. Zahteval je, da se opraviči. Ker Wilkins tega ni hotel storiti, je potegnil inženjer revolver ter oddal nanj tri strele, ki so ga tako nevarno ranili, da je med transportom v bolnico umrl. — Strahoten nazorni pouk zoper smrtno kazen. Pod tem naslovom opisuje »Arbeiter-zeitung« usmrčenje .lopovov čičtv in Zlahtiča takole; V Mariboru sta bila usmrčena te dni roparja Franc Čič in Ivan Žlahtič, katerima je bil dokazan umor cele družine poleg številnih drugih zločinov. Dočim se je starejši, ČiS, udal breabrižno v svojo usodo, se je izvršila eksekucija drugega pod naravnost strahotnimi okoliščinami. Ko je stopil na dvorišče jetnišnice ter zagledal vešala, na katerih je že visel njegov tovariš, ga je silno pretreslo po vsem telesu in v obraa je postal čisto višnjev. Vrgel se je na tla ter bil / glavo toliko časa oto kameniti tlak, dokler ni omedlel. Ko se je zavedel, so ga vleku orožniki nekaj korakov bližje k vešalom. Toda branil se je z naravnost zverinsko strastjo obupa. Njegov obraz je bil krvav, oči s-o se mu izbulil. Zakričal je: »Nočem umreti! Nočem umreti! Sem še tako mlad in smrt je tako strašna! Kesam se svojih grehov! Poboljšal se bom!1 Tulil je tako glasno, da se je. čulo daleč preko zidu jetnišničnega dvorišča. Ko so ga hoteli rablji dvigniti, je bil z rokami in nogami okrog sebe ter grizel rablje \ roke in v obraz. Trajalo je več minut, p redno je vrgel besnečemu mladenvu človeku rabelj vrv okrog vratu in zopet več minut, predno je bilo njegovega trpljenja konec. Rabelj se je priklonil pred visokimi ?odn.ij;skimi funkcionarji, voila! — Delo je bilo končano... Poročevalcu je na njegovi bujni domišljiji čestitati. — »Belokranjska podružnica S. 1*. D. na Mirni gori vse dobrotnike, ki so kdaj in karkoli darovali, bodisi v materijalu ali gotovini na nabiralne pole ali kakorkoli v prid naslovil, prosimo tem potoni, da nam sporočijo kaj, koliko in po možnosti kdaj in komu so darovi izročili. Podatke nujno rabimo radi kontrole. Bivši pripravljanj odbor Belokranjske podružnice S. P. L). v roke dr. B. Kiissel, Črnomelj. Izšla je nova knjiga: Ivan Rit-tig: Vinogra-darstvo. II. povečana izdaja z 91 slikami. Din 80.—. Avtor je znan -kot izboren strokovnjak v vinogradništvu. Delo je izšlo v založništvu Bibliografskega zavoda d. d. Zagreb, Gundu-ličeva ul. 29, dobi -se pa v vsaki večji knjigarni. — Dostojevski, Idiot, roman v Mirili delih je izšel. Naroča se pri Zvezni knjigarni v Ljubljani. Lfnbljanft. t— Poslovanje denarnih zavodov na veliko soboto. Denarni zavodi -na veliko soboto ne bodo poslovali, pač pa poslujejo danes normalno, kot vsak dan. Društvo bančnih zavodov. 1— Z doma je pobegnil 19-letni trgovski pomočnik Robert L., stanujoč Ključavničarska ulica 3. Vrok: Sprl se je s starši. KRATEK ODGOVOR »TABORU«. »Tabor od 31. marca t. 1. odgovarja na neko notico »Straže , ki ve poročati, da se bodo izvršile gotove osebne izpremembe na možicem učiteljišču v Mariboru, s člankom: »Preganjanje naših šolnikov«. Mi bi se s to zadevo ne bavili, ko bi ne poskušal »Tabor« prikazati stvar z izkrivljenimi dejstvi in s potvarjanjem resnice. Zato prinašamo v Informacijo od dobro poučene strani na kratko sledeče: Prof. dr. M. K. in K. sta v disciplinarni preiskavi radi kršitve raznih členov urad. zakona, o čemur se je že itak javno pisalo. Ravnatelj P. vsega tega in še mnogo drugega ni opazil. Zato je res mogoče, da se bodo izvršile na podlagi teh ugotovitev gotove potrebne izpremembe, ki pa niso v nikaki .zvezi ne s sokolstvom, ne s kakršnimkoli drugim kulturnim delovanjem kakega profesorja. »Tabor« dela Izredno slabo uslugo svojim pristašem profesorjem in učiteljem. Preiskovale so se samo stvari, ki jih je »Straža« že davno bobnala po svetu. Mnogo pa je še neznanega širši publiki. Prizadetim hujskanje ne koristi. Lahko pa se zgodi, da se začnejo obravnavati v javnosti še druge stvari, ki bi mogle spraviti v zadrego še nekatere vidne pristaše SDS. V interesu teh je, da konča »Tabor« poglavje o »preganjanju« svojih »šolnikov«. Beležke. Lakonično slovo. Takole se poslavlja »Naša Straža« od »vo-jih bralcev: »Ta številka »Naše Straže je zadnja.« Tudi svoje vrste protest na diktat iz Ljubljane. No, no! Če je slovo Naše Straže« tako pomenljivo lakonično, pa je vse bolj zgovorno prijjoročilo »Slovenca«, ki stopi na mesto »Naše Straže«. Do kakšnih pretiravanj se je v tem člauku povzpel »Slovenec«, kaže najbolj konec članka, iki ga je »Slovenec« celo podčrtal. Ta konec se glasi: »Kar je govoril »Slovenec«, to je govoril katoliški slovenski narod.« Ali velja to tudi takrat, kadar bo »Slovenec« obsojen? Gospodarstvo. NAŠI VELESEJMI. Zakaj je udeležba ne velesejmu potrebna? Sejmstvo napravi kupčijo bolj priprosto, tako kakor borza, in združuje v sebi nazornost razstave, izložbeno okno in pisarno. Sejmstvo je neobliodno potrebno in zato je postalo trajen člen naprav modernega svetovnega gospodarstva. To priča že dejstvo, da hoče skoro vsaka dežela imeti svoj velesejem, in to kljub vsi depresiji in pomanjkanju denarja. Torej se sejmstvo narodno - gospodarsko in zasebno -gospodarsko vendarle izplača in stroške kmalu spet pokrije. Sejmstvo je gotovo potrebno. Ali pa je potrebno, da je toliko velesejmov, kakor jih imamo sedaj? To odloči vsaka dežela zase. Ona najbolje ve, ali ji prinaša velesejem uspeh ali ne. Strokovnjaki, ki o tein odločajo, so seveda v prvi vrsti trgovski in industrijski sejmski interesi. Na te se je uprava ljubljanskih velesejmov obrnila s tozadevnim vprašanjem in 85 odstotko' P” “ bo v spodbudo vsem, ki se še niso odločili za sodelovanje, da se pozurijo s svojimi prijavami. DRŽAVNA TROŠARINA NA VINO IN VINSKI MOŠT IN OBČINSKE DOKLADE K TEJ TROŠARINI V SLOVENIJI. V štev. 29 z dne 30. marca >Uradnega lista« objavlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino in vinski mošt ter petijot in na občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leto 1925. Iz tabele 1 je razvidna obremenitev vina z občinskimi dokladami in sicer število občin, ki pobira ju dofrlr.de ter odsiotna obremenitev v posameznih občinah, iz tabele II so pa razvidne količine vina inkluzivno petijota in vinskega mošta, ki so bile zatrošarinjene v posameznih davčnih okrajih ter zneska državne trošarine in občinskih doklad k tej trošarini, ki so bili od dotičnih količin pobrani. Na ozemlju ljubljanske oblasti je bilo zatrošari-njenega vina od soda in v setklenicah, petijota ter vinskega mošta v letu 1925 197 tisoč 544‘46 hi. Od tega odpade na Ljubljano 59 tisoč 488'46 hi. Napram letu 1924 z 218 tisoč 4ti'71 hi od katerih odpade na Ljubljano 59 tisoč 641-23 hi, je torej Ljubljana sama, pa tudi ozemlje ljubljanske oblasti precej nazadovalo. Na ozemlju mariborske oblasti je bilo zatrošariiijenega vina od soda in v steklenicah, petijota ter vinskega mošta 129.229-80 lil, torej napram letu 1924 s količino 163.579'92 hektolitrov, istotako znatno manj. Dosledno se je tudi donos znižal za ljubljansko oblast od 7'5 milj. na C'6 milj. Din (za Ljubljano od 201 milj. na 1'98 milj. Din), za mariborsko oblast pa od 5-6 milj. na 4-4 milj. dinarjev. Obremenitev vina in vinskega mosta z občinskimi dokladami se je gibalo v letu 1925 v splošnem kakor leta 1924 med 25% m 250%. Višje doklade in sicer do bOO7n je pobiralo 61 občin, v let* 1924 pa samo 21. Pobiralo je pa doklade v ljubljanski oblasti v letu 1925 326 občin, leta 1924 pa 311 občin, v mariborski oblasti leta 1.925 503, leta 1924 pa 426 občin. Vsega skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vinski mošt pobralo leta 1925 v ljubljanski oblasti 16,525.520-70 dinarjev, od tega zneska odpade na Ljubljano 6,576.125'80 Din, v mariborski oblasti pa 7 mi-92.826-44 Din dotiLm se je v letu 1924 pobralo v ljubljanski oblasti 16,655.545-65 Din, od tega v Ljubljani 6,961.487 Din, v mariborski oblasti pa 7,447.416'67 Din. Vsi ti podatki je nanašajo samo na t. zv. navadna vina (petijct) od soda, na vinski mošt in na navadna vina v steklenicah, ne pa tudi na šampanjec in takozvana »fina vina«, kakor malaga, sherry itd. — Delegat: dr. Savnik s. r. LJUBLJANSKA BORZA, četrtek, 1. aprila 192G. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 202, zaklj. 202. — Blago: Hlodi — smrekovi, jelovi, suhi, zdravi, 4 m dolgi, fco Domžale, 30 vag., den.240, bi. 240, zaključek 240. BORZE. Zagreb, dne 1. aprila. Devize: Ne\vyork, ček 56.71 Ml—57.015, Milan, izplačilo 228.12— 229.32, London, izplačilo 276.15—277.35, ček 276.138—277.338, Pariz 200.14—202.14, Dunaj 801—805, Berlin 1352.4—1356.4. Curih, dne 1. aprila. Beograd 9.14, New-yorfe 519, London 25.24, Pariz 18.10, Praga 15.39, Milan 20.88, Berlin 123.55, Bukarešta 2.14, Dunaj 73.275, Sofija 3.75, Budimpešta 0.007275. Šport. Atlet lahke teže (do 67'5 kg) je dosegel v obojeročneni sunku 126-5 kg in v obojerocnem potegu 100 kg. Ta dva v Parizu napravljena rekorda se registrirata v tej kategoriji kot svetovna rekorda. Naskok na severni tečaj. V bližnjih dneh bodo dovršene priprave za "letošnje arklične ekspedicije in v početku maja se prično tekmovalni poleti na severni tečaj. Sedaj se bo izkazalo, če bodo kapitulirale naravne sile, ki so se dosedaj protivile vsem, tudi najdrznejšim in z najmodernejšimi sredstvi opremljenim naskokom človeštva. V celem gre za štiri ekspedicije, ki hočejo doseči severni tečaj in sicer za Amundsenovo, stotnik Wilkinsovo, kapiitan Byrdovo in svetovnih letalcev 0yden in Wade. Kot prvi bi štartal kapitani Byrd s svojim trimotorniin Foikkerjem, ki lahko pristane na vodi, na ledu in na suhem. To podjetje financirata milijardarjeva sinova E d sel Ford in John D. Rockefeller jun. Izhajalisče te ekspedicije je Kingsbai na Špitcbergih. 1 udi Amundisen, ki ga je denarno podprl milijarderjev sin Lincoln Ellsworth, se bo podal na Špicberge in sicer v zračni ladji. Obe ti ekspediciji bosta imeli isto smer, kakor Amundsen, ker vodi najkrajša proga iz King-baia na severni itečaj. Oyden in Wade bodeta tudi kmalu pripravljena; vzela pa bodeta seboj pet aeroplanov. Slednjič bo šel kapitan Wilkens iz Kap Barrowa v Alaski; imel bo najdaljšo pot in njegov polet ga po povedel skozi popolnoma nepoznane arklične pokrajine. Častno je za sedanjo generacijo, da se najde toliko požrtvovalnih mož, ki so pripravljeni dati življenje za uresničenje velike ideje in prijava 500 intereisentov, ki so pripravljeni z raketo poleteti v vesoljnost, samo potrjuje io> Veslaška tekma med Oxtordom in Cambrirt-gem, ki se je vršila 27. marca, je bila osem in sedemdeseta. Oxford je dobil 40, Cambridge 37 tekem, ena je bila neodločena. Oxfordčani so napravili 36 Cambridgovci pa 37 udarcev z vesli v minuti. V početku sta se držali obe osmici v isti višini, po 2 miljah pa je dobil 5. mož v Oxfordski osmici napad slabosti in s tem je bila usoda Oxforda zapečatena. Cambridge je lahko zmagal s petimi dolžinami čolna. Dva finska lialiska rekorda. V Wiborgu je dosegel lahkoatlelt Lindquist v skoku v višino brez zaleta 1'52 m, Hakola pa je skočil brez naleta 3-23 m daleč. V Ameriki je znani finski tekač Ritola pretekel 3000 y v 7:44.2 min., kateri čas je za 1-4 sekunde boljši ko Nurmijev rekord. To In ono. TRI HČERE ZBLAZNELE RADI SMRTI SVOJE MATERE. Kot kapitel neverjetne strahotne drame se čila zgodba treh mladih Angležinj, ki so zblaznele vsled smrti svoje matere ter hranile truplo umrle 3 leta v svojem stanovanju. Zgolj slučajno je prišla stvar na dan. Dva trgovca sta vložila zoper neko-gospo Nieson, ki je stanovala v neki stari hiši v enem od londonskih predmestij, po cpetovanih brezuspešnih opominih predlog na rubežen. Eksekuter Hughes je potrkal na vrata. Ker se ni nihče odzval, dasi je cul v stanovanju korake, je hitel na policijo po pomoč. Vrnil se je v spremstvu detektivov. Ker tudi na ponovno trkanje ni bilo odziva, so vdrli predstavniki oblasti šiloma v stanovanje. Nudil se jim je nenavaden prizor. Na otomani je ležalo napol razkrojeno truplo; pred truplom pa so klečale tri deklice in molile. Poleg otoniane je stala mizica,- na kateri so ležali amuleti, križci in stare fotografije itd., očividno darila za umrlo. Detektiva in eksekutor sla obstala nema od strmenja, tedaj pa se je dvignila ena od deklic, rekoč: »Mi smo v rokah ljubega Boga. Nahajate se v hiši Gospodovi. Vsak prostor tega stanovanja je napolnjen z žvepleni111 duhom kot Sodoma in Gomora. Ne dotaknite se zemskih ostankov naše ljube mamice, zakaj ona sedi v naročju Abrahamovem in jeza božja bo prišla nad vas . . .« - Druga deklica je pokazala na mizico, na kateri se je nahajal čaj, surovo masto kruh in sir, rekoč: »To je za našo n111' mico. Umrla je pred tremi leti, od ted*J nismo zapustili tega stanovanja.« Detektivom je postalo jasno, da opraviti s tremi s tremi umobolnimi. Ne da bi odgovorila besedo so hiteli P° r®' šilili voz. S veliko težavo so obvladali umofcolna dekleta ter jih vtaknili V Prl' silne jopiče in odvedli v blaznico. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je umrla mistress Nieson že najnunj« pred dvema letoma. Sledila je v grob svojemu soprogu, ki ga je povozil avto-mobil. Vsled teh dveh udarcev usode se je omračil hčerkam duh. : Nov svetovni rekord v aviatiki. Te dni J® j potolkel francoski letalec Bajaš svo rekord. Obdržal se je na letalu Breguet ^ 0c,_ I tipa 230 IIP s tovorom 1500 i n ut v zraku. 3 ure 46 mi- Jack London: 4 9 Morski vrag. TakoTe je zgodilo, da nisem imel nobenega spora z nikomur in sem bil dober z vsemi. Lovci so me mogoče samo trpeli, dasi me nobeden ni mrzil; Dimač pa in Henderson, ki sta se dan in noč zibala v svojih mrežnicah in se lečila pod platneno streho na krovu, sta nvi zatrjevala, da sem boljši cd vsake boLniške strežnice in da ne bosta pozabila name na koncu vožnje, ko prejmemo plačo. (Kakor da bi bil potreboval njun denar, ja?., ki bi bil lahko deset in desetkrat kupil tako ladijo kot je bil ta akuuer in vse, kar je bilo na njem z mornarji vred!) Pa na nw/je rame so naprtili nalogo, da skrbim za njene rane jih ozdravim; in jaz sem jasno pomagal po svojih najboljših močeh. Wolfa Larsena je bil napadel močan glavobol, ki je trajal dva dni. Silno je moral trpeti, kajti poslal je pome in se ravnal po mojih navodilih kot bolan otrok. Vendar mu po vsej priliki ni vse nič pomagalo, kar sem storil zanj. Na moj nasvet pa je opustil smotke in pijačo. A vseeno mi je prava uganka, kako da more takšen korenjak sploh imeti glavobol. Božja roka je to, vam povem,« tako vidi Louis tem celo reč. »Kazen za njegova zločesta dejanja; za je vse več, ali pa — —« Ali pa kaj,« sem dejal. Bog že ve, kaj dela, dasi bi ja/, ne smel tako govoriti.« Zmotil sem se, ko sem dejal, da sem na dobrem z vsemi. Ne samo, da me Mugridge še nadalje sovraži, ampak je celo našel nov vzrok, da me sovraži. Nemalo časa je trebalo, da sem razbral ta vzrok in sem doznal, da me je sovražil zaradi tega, ker sem prišel v srečnejših okolnostih na svet, kot 3.go»po('yetofe« pomlad«. Strojepiska in slenogratinja z veSlet-io prakso želi službe za takoj. Ponudbe no upravo lista pod šifro »Stenoti-pistka. Postranski zaslužek primerno za vsakogar. — Stekleno strešno opeko imajo stal »o v »nlogi Združene ope- K o- *•, ckarJM d. d. v Ljubljani.! burgova ulica Pismene po-j Pojasnila proti snamki 1 nudbe pod »Postranski aa- dinarja. Propagandna re-ial-' služek« na Propaganda, d. klamna družba z o. e., vjubljana, Šelen-| Ljubljana, Šelenburgova Sobo s se|>*i'«tnini vhodom iSk mlad gospod uradnik. — Poaudb« na upravo lista pod »Soba«. Oglašujte v »Narodnem Dnevniku«! 7/11. ulica 7/II. 1» «lg.vmi rt« 1UB.1M. ZBLEZSIKAH. - Z. II*.™. »M.rki.r. , Ljubija«! A.d„| S....,