234. številka. Ljubljana, petek 14. oktobra. \IV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izTzemii pone&eHke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejrnnm za a v s t r o-o g e r s U e dežele r.H oe.lo leto IG gl., za pol Uta 8 gl., ta četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., zu četrt leta .'J glđ. 8€| kr., en meeec 1 gld. 10 kr. V.a pošiljanje na dom se računa 10 ki. za inesei:, 30 kr. za eetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in «8 dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za Četrt leta '5 gold. — Za oznanila bc plačuje od četiristopue petit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če Be dvakrat, in 4 kr., če a« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmsinovq hiši ^gledališka stolba". O p r a v ni št v o, na katero naj t*v blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Nnrodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Nečemo soditi, ali je pesimizem ali optimizem v psiho'ogičnem oziru ver,je pomembe, a to mislimo, da je nji j na vrednost individu-valno spremenljiva; kar Škoduje temu, koristi drugemu, in kakor povsodi, velja tudi tu izrek : srednji pot, najboljši pot. Pesimizem ovira delavnost, omekuži čute, uničuje duli in telo; optimizem rodi lohkomiselnost, brezskrbnost, životarenje od ddttea do jutri. „V kolikor slabejših okoliščinah se rodi kdo. toliko več optimizma prinese seboj na svet in to je največ potov vse bogastvo, ki mu ga je podarila osoda", pravi neki nemški filozof. Poslednje besede veljajo tudi nam Slovencem. Rojeni v togi in zaničevanji, ohranili smo si, rekli bi, malo preveč optimizma in zaupanja v boljšo bodočnost, a nekoliko premalo energije in vztrajne delavnosti ob prilikah, ko posveti sem ter tja nekoliko milejša zarijn na našem političnem nebu. „L* Italia fara da se", je govoril toliko časa v prognanstvu živeči Mazzini, hoteč ustvariti iz svoje domovine srečno republiko; mi pa naglašamo vedno: teka zgodovine ne ustavi nikdo, in zgodovina prorokuje Slovanom boljšo bodočnost, doživeli jo bodemo, ako ne mi, pa posni naši potomci. Poslednje besede so resnične le v idejalnem smislu; prava politika pa ne pozna idejalov, ali pa npotrebljuje primerna sredstva, po katerih jih mora doseči. Od pesimizma do optimizma je le jedna stopinja, in ta prehod od jednega pojma do dražega je pri vas najimenitnejši. Mi Slovenci moramo stati tako rekoč mej obema, se ne smemo strašiti niti prvega niti udati se preveč poslednjemu. Dober stavbar, ki stavi poslopje ob javnem potu, koncentrira ves svoj trud in vse svoje misli v stavbo samo, v njene posamezne dele; on ne posluSa kritike nepoklicanih nriinogredoSih, saj dobro ve, da če Izgotovi poslopje po dobro premišljenem načrtu, je njegovo ime slavno; ako ne, je le sam kriv neugodne obsodbe; mila ali nemila osoda nema tu nikukeršne določbe. Mi Slovenci zidamo svojo bodočnost u*c teta in leta v pričo BOvraSnlh kritikov, ki so nam uže v začetku in večinoma Ae dandenes odrekali uspeh našega truda, meneč, da nemarno nit' poklica, niti sredstev ni moči za takovo delo. Kakor je spočetka oplalils in odpodila marsikakega rodoljuba taka kritika, tako naše, slava Bogu, z nepričakovanim uspe-hoiu pričeto in na neomahljivej podlagi narodne zavesti na pol postavljeno poslopje preveč ide-jalieuje in z mehkužnim optimizmom napolnjuje narodne delavce. „Scria in erastinum", velja dandenes pri nas. Ako nij, priti mora, odrekati se nam ne more, saj se nam zagotavlja, da imamo pravico do narodnih ziditev. Ubogi ljudje se z malim zadovolijo; in mi Slovenci smo srečni, da le zahtevati smemo, da se nam direktno ne odreka naša prošnja; saj, ali smo si pridobili dosedaj več kot, množico zahtev brez izvršitve, nit! drnzega? Naš narodni dom je reklamiran, njegove meje določene, po prirodnom pravu pripoznane, a mi životarimo v njem, kakor mej praznimi štirimi t-tenanii. Vsa notranja uprava je tuja, tuji ljudje, ki gospodarijo v njem, tuj jezik, ki se govori ondu. mi le gostje na lastnih tleli. Iztrgajmo se jedenkrat iz prevelicega opti mizma, naveličajmo se čakanja potrkajmo resno I na vrata nam le mežikujore vlade; odpre naj Optimizem in pesimizem. „Ako vojskovodja ne ve, kako bi nadaljeval pričeto vojno, zapove novo rekognoseira-nJe»" Je dejal nekedaj Napoleon I. kritikujoč dvomno situvacijo. Nekaj jednakosti ima slovenski narod in njegovi vrhovni boritelji z nazori slavnega Bo-naparta, ki nij nikdar obupal, a preveč verjel lastnej sreči in nejasnim okoliščinam. Tudi mi Slovenci se zibljemo neprestano od jednega principa do druzega, ki sta si sama po sebi popolnem nasprotna in se zoveta optimizem in pesimizem. Prava Sisifova kri se pretaka v naših žilah, ker nijsmo omagali, valeč skalo narodnih terjatev po strmem potu, po kamenji in skalah, kakor mesec se spreminjajočih, zdaj so vražnih, zdaj namežikajočih nam vladnih zi-stemov, ter da nijsmo popustili popolnem zo-petnega truda, zavalivši takovej vladi razvišek narodnega bojišča vse svoje težnje in upe, ker so ostajali le upi in čakanje in moledovanje, brez sadu. Pod Lasserjevo vlado smo bili pesimisti, gledali smo vse skozi temno steklo, slutili smo povsodi sovraštvo in preganjanje, prosili smo noč in dan milo osodo naj nas reši zla. Ka kor žareče solnce se je napovedovalo po ju-tranjej zori obljub in pravičnosti Taarlejevo kraljestvo, in padali smo na kolena, strmeli smo in pokladaii uže v jutru darove svoje udanosti pred stopnice milosti, zidali si gradove uže na samem imenu in samih kovanj toliko zahtev smo pozabili potrkati odločno na vladne duri — saj mora priti samo! Bili smo kar čez noč optimisti! i St. Jarnej na Dolenjskem in Uskoki na Gorjancih. Zgodovinska črtica. V predrimljanskej dobi so stanovali po dolenjskem najbrže Iliri, kasneje Kelti. Ti narodi so priali za cesarja Avgusta popolnem pod oblast Rimljanov, ali bivali nijso samo po Dolenjskem, ampak razprostirali so se celo do Dunava, mejne reke Keltov in kasneje tudi Rimljanov. Iz starodavne Emone je držala cesta čez „Priitorium Latobicorum" (to je bil glavni kraj keltskega plemena Latobikov, tam kjer je Trebnje dandenes) v veliko rimsko-keltsko mesto Neviodurum, blizu zdanjega Krškega, skoro tam, kjer se je Krka v Savo iztekala. Od tod je bila potem cesta dalje napeljana v Karlovec (latinski Quadrata (?) in Sisek (latinski Siscia). Ta cesta je skoraj gotovo šla čez polje I sentjarnejsko, in verjetno je, da je tu bila i j kaka rimska postaja. V tem mnenji nas po-(trjuje to, da se je v vasi (Jribije, nedaleč od S St. Jarneja, našel ostanek tal iz ..mozajika". kakeršni so znali stari Rimljani izdelovati. Iz srednjega veka se o Št. Jarneji druzega ne /.ve, nego to, da je bila tara 1. 1248. ustanovljena. Prvi župnik je bil Bertoldus. Valvazor našteva več župnikov sentjaniejskih pred svojo dobo. Leta 1397. imenuje nekoga Gregorija Turjaškega (Gregorius von Auersperg). Takrat pa ko je Valvazor svojo kroniko pisal, bil je v Št. Jarneji župnik Žiga pl. Jurič (Sigismund Freiherr von Juritsch). Ta imena spričujejo, da so morali s tem mestom združeni biti dobri dohodki. V St. Jarneji sta bila župnika tudi dva slovenska moža, ki sta postala zgodovinsko važna. Jeden je Primož Trubar. Rojen Kranjec (v Rašicah pri Laščah) bil je najprvo kaplan v Celji, v Laškem trgu in župnik v Loki na Štajarskem (pri Zidanem mostu), po- zneje pa je postal zavoljo izvrstnega pridigo-vanja kanonik j '.i Uorar v Ljubljani. Ali tukaj se je bil poprijel nove protestauto\slce vito. Da ne bi bil preveč Škodoval v glavnem mostu, prestavi ga Škof CJrbai na faro v st. Jarnej. (Blizu fare je selo, katere ljudstvo nuli tega, še dandenes imenuj-* tudi „luteransko vasM.) To se je /godilo l. 1546. Ali ostal je tukaj le jedno leto; kajti že v prihodnjem letu moral je zavoljo svoje vere na cesarsko povelje faro zapustiti, moj tem so mu v Ljubljani v8s knjige odvzeli, a njegove prijatelj'' in privržence v ječo vtaknili. Vender je bil Trubar 1. 1648. na prošnjo stanov pomiloščen, se ve da proti temu pogoju, da ne bode več razširjal nove vere. Ker pu !e nij odjenjal ou tega, moral jo skoro vse svoje življenje prebiti na nemškem Virtemberškeni. Tu je spisal kacdi 15 slovenskih knjig in knjižic, prvi, kateri je začel slovenske knjižice pisati in tiskati, se ve, da največ v ta namen, da je ž njimi novo vero Siril po Kranjskem. popolnem svoje oči na nas, privoli naj notranjo domačo opravo mej stene našega zgrajenega doma Slovenije, ako ne, se nam začno ruSiti posled uže postavljeni stebri, nam jame rjaveti močno upanje in potrpljenje. Dejali smo, od pesimizma do optimizma je le jedna stopinja: jednako tudi nasprotno. Bog obvaruj slovenski rod poslednjega, a reši naj ga tudi prevelicega optimizma; ojekleni naj mu moč in voljo, da jedin stopa neomahljivo in s potrebno energijo po stopnjicah narodnega razvoja. L—s. Politični razgled. ftotrtaiil«* dtažele. V Ljubljani 13. oktobra. Vsi dunajski listi govore danes skoro jedino le o smrti Haymcrla, njegovem delo vanji in značaji, še več pa o njegovem nasledniku. Imenuje se mnogoštevilna, ali bolje, brezštevilna vrsta kandidatov za to mesto. Gotovo se bode prav kmalu imenoval naslednik, a kdo bode, se denes ne ve še, da-s' listi trdijo, da je gotovo uže določen, ker pri zdaujih političnih odnošajih ne more dolgo časa ostati mesto ministra za vnanje zadeve prazno. Od osobe bodočega ministra in osobito od tega, ali je parlamentarno izvežbana, bode zavisno, da se delegaeije snido o določenem času konci oktobra ali pa bode njihovo zasedanje se preložilo na poznejši čas. Vn»ftii)«K ciriaiv«*. Nemška žurnalistika, ki vsak trenutek preži, kje bode zasledila na Slovanu, osobito na Itiittiji, kako napako, da potem vernemu svojemu občinstvu pridigovati more o barbarstvu Slovanov, je zdaj menda vender prišla do izpoznanja, ali kali, da se ljudje ne dado kar tako za nos voditi, kajti zdaj celo ta sovražu-a žurnalistika priznava, da se je v Rusiji „na bolje" obrnilo. Poklicalo se je namreč v državni svet nekaj udov iz zemstev. To je velik korak od absolutizma, s tem se je nastopil pot svobode. In nadejamo se, da bode modri car še naprej po tem potu šel in dal polagoma ruskemu narodu popolno svobodo. — Smrt barona Ilavmerla nij rusko časopistvo zelo osupnilo. Tem povodom izražajo Petrogradslre Wjcdomosti nadejo, da bode zdaj Avstrija si izvolila novo politiko, ki historičnej nalogi države bolj ugaja, kot dosdanja in ki bode večini prebivalstva zadovoljenje narodnih prizadevanj in gospodarsko blagostanje prinesla. — Židovsko vprašanje se Hkoraj samo rešuje, kajti mnogo zidov (judov) se izseljuje iz Rusije v Ameriko. Postavljeni so tudi zbori, ki imajo poročati, kako naj se postopa Židom nasproti in ti zbori izvršujejo dobro in brzo svojo nalogo. Odeški dotični zbor je stavil nasvet, naj se zidom ostro prepove prodajati žganje po deželi, državna posestva v zakup jemati in posestva kupovati. Naj se ne volijo v javne urade, posebno ne v mirovna sodišča. Carambetta se je vrnil s svojega skrivnega potovanja iz Nemčije nazaj. Obravnavanja zaradi sestave kabineta se bodo torej takoj pričele. V „Voltaire" piSe Artur Rane, jeden najbolj intimnih prijateljev Gambettinih, da se bode Gambetta pač varoval nastopiti zapuščino Jules Ferrvjevo, predno se ue vrše parlamentarne debate: „Predno je začel vladati, so mu roke uže zvezane. Dosegli so skoraj uže smoter, ki so si ga postavili, da namreč iz Gam-bette narede jetnika zdpnje politike. Če Gambetta prevzame vlado, imel bode težavno nalogo rešiti. Prišlo mu bode od desne in leve nespravljivo sovraštvo nasproti. Ali bode Gain-betto raztrgala sfinksa? To je vprašanje, ki si je stavijo mnogi vrli ljudje. Jaz najmenj ue mislim, da predsednik republike goji mišljenje, ki ne bilo njega vredno. Pod temi odnošajije pač najmanjše, da si Gambetta izgovori popolnem prosto delovanje pod jedino kontrolo zbornice". Iz Carigrada se poroča, da misli vlada povišati število policijskih organov, ker se boji, da bi po zimi ne nastali v mestu nenrn. A to namera vanje bode te^.ko uresničiti, ker jej manjka denarja, tako da niti Rusiji ne more poplačati jeden del vojne odškodnine. i'ori ugalak i in ipansk i kralj sta se sešla v Caceres. Pri banketu, ki se je vršil pri tem shodu, sta vladarja v svojih govorih se spominala prešlosti svojih kraljestev. Alfonz XII. je dejal: „Kdo bi za krivice smatral ali kdo bi nasprotoval, če si dve tako ozko skle-neoi deželi podasta roki, da gresta vzajemno po potu napredka". Kralj Don Luis pa je zaključil svoj govor z besedami: ,.Oba naroda bosta misijo, ki jo jima je previdnost odkazala, izpolnila s tem, da vsak iztnej njiju česti neodvisnost in slavo svojega soseda". Madridsko časopistvo prav simpatično piše o tem shodu. Da se odpravijo gospodarske težnje, sta se baje vladarja zmenila, da vsak nekoliko odjenja od svojih pravic. Ali sta pa vladarja kaj ukrenila glede vnanje politike, osobito glede Ma-roke, se ne ve. Zadnja poročila iz Tutiezlje se zopet neugodno gUse z;i Francoze. Poroča se namreč, da so vstajo i ki tako/ zaseli celo okolico mesta Hammameta. takoj, ko so Franeozi odšli od todi. Vstajniki straži j o ostro vhod v mesto, odvzemajo ves živež, ki se hoče upi-djati v to mesto, in umore vsacega, ki hoče mesto zapustiti. Prebivale niti živine ne smejo goniti na p*šo. Vstajniki so ukrali meščanom uže 500 konj in 850 jugnjet, poleg tega pa jednej samej osobi 23.000 pijastrov Prebivalci se boje, da bi vstajniki ne zažgali mesta in angleški podaniki so konzulu v Tunis pisali in ga prosili pomoči. Dopisi. Izpod Moskve 8. oktobra. [Izv. dop.] Nihilistična propraganda pokazala je v posled-njej perijodi svojega brezbožnega delovanja iz- vrstno organizacijo. A vlada in njena organizacija proti tem zaočnim razbojnikom kazali sta se kakimi V Robost ali slabost, kakor hočete, bila je glavna črta njena, brezsilje, katero se je prikrivalo nekim puhlim liberalizmom v visokoparnih vzglasih po adresu občinstva in podobnih krilatih besed v leksikonu »raznih, g«vorljivik ljudij. Vsi pošteni državljani začeli so popraše-vati se, kaj bo, če pojderno tuko naprej ? Kaj bo, če ne bo pomoči narodnemu duhu, moral je vprašati se tudi on, koji je prejel od ubitega očeta-carja državno krono in ž njo odgovornost za daljni obstanek gospodarstva. Iz tacega težavnega položaja bil je samo jeden zanesljivi izhod. Vlada morala je nastopiti trdo pot, da bi za nje mogel odpraviti se tudi narod, da! ne samo narod, ampak vse, kar naseljuje sveto Rusijo poštenega. In novi car je res povelel senatu sestaviti dva zakona — o nenavudnej in uveličenej ohrani držuvnega spokoja in reda. Senat izpolnil je voljo vladarja po posebnem odboru pod predsedstvom g. Kohanova in 9. septembra obna-rodovana sta bila i zakona in prouzročivši ja carski ukaz. „Nezibletnost osnovnih načel velikih pre-obrazovanij minuvšago carstvovanja, a ravno pravilnoj dčjstvije učreždenij na tverdom osnovanji obščih zakonov ustanovlennih, sostav-ljajut najbolj pročnij zalog blagodenstvija in preuspejanja našago darogago otečestva" — pravi car v svojem ukazu. Iz tega, je vidno, kaj razume novi vladar pod državnim blagom in kaj je po njegovem osnova tega blaga. V istem ukazu se naravnost govori o velikih nalogah, katere predstoje vladi in katere more rešiti samo pri pomoči vsega naseljenja po nerazrivnem spločenji vseh stanov z vrhovno vlastjo. Namen teh zakonov je „utverždenije pravdi, porjadka i zakona". Sama zakona predstavljata nam svod vseh naredb, katere so bile izdane še pod umršim vladarjem z namenom uničiti nihilistično ro-varstvo. Pa te naredbe izdavali so razni ministri v raznih časih in neredko protivila je jedna drugej. Nova dokumenta sta vse nasprotno si in neposledno izbaeuila; krotile tega je mnogo novega pribavljeno na slučaj, če bi kje vspihnola taktična ustaja. Nikjer nij o prizivu na pomoč občinstva ni jedne besede, se ve da o prizivu na pomoč v policijskem smislu. Tvrdost in razumna zistema odlikujeta kak ukaz carja tak i oba zakona senata. Slovensk pisatelj, toda katolišk, je bil tudi št. jarnejski župnik Matija Kas tel ec, rojen v Kleniku na P»vki na Notranjskem 1. 1620. Po dovršenih študijih je bil župnik v Toplicah pri Rudolfovem in v Št. Jarneji na Dolenj skem. Leta 1657. pa je postal korar v Novem mestu. Pisal je prav mnogo, v prvih letih za duhovniški stan, v poznejših pa za narod v obče. Njegova slovenščina je prav lepa in precej gladka. To izvira od tod, ker se je v njegovem rojstnem kraji še pravilni jezik govoril, kar se o drugih krajih, kateri so blizu Nemcev in Italijanov žalibog uže takrat nij moglo reči. Kastelec je spisal: „Kratki sapopadek potrebnih katoliških nuukou"; „Navuk Chri-stianski", „Nebeshki /yl, to je premishlovaine teh svetili ozhakou" in še nekatere druge slovenske in latinske knjige. Nekaj jih je ostalo še v rokopisu; hrani jih ljubljanska knjižnica, tako na pr. tudi „Kranjsko-nemško-latinski besednjak". Kdaj je umrl, se ne ve. Ko je Valvazor svojo kroniko pisal (1687. leta) je še živel. Janežičev „pregled slovenskega slovstva" pravi, da je umrl I. 1688. Mogoče. Ko Valvazor v svojej preimenitnej knjigi „Ehre des Herzogthums Krnin" opisuje vse kranjske fare, omenja 26 pod ružnih cerkev št. jarnejske fare. Pri tej priliki pove o dveh po družnicah marsikatero smešnieo, nenavadno (?) v denašnjih časih. V dveh podružnicah, pri sv. Miklavži v Gori in pri sv. Jederti na Gorjancih, pravi, nij smel duhovnik nikoli puščati mašne oprave, cerkvenega orodja in krasa še celo zvonov ne, kajti — Uskoki *) bi bili sicer vse pokradli. Kadar koli je hotel torej duhovnik v teh podružnicah maševati, moral je potrebne priprave seboj vzeti. Valvazor, kateri sicer v obče rajši hvali, nego graja, opisuje št. jarnejsko polje za jako rodovitno in prijetno ter je celo raju primerja. Valvazor nam marsikaj o šegah in običajih starih Uskokov pripoveduje. On jih nič posebno ne hvali, primerja jih celo tatovom in roparjem, dasiravno, pravi, je mej njimi dosta dobrih, poštenih ljudij. Uskoki (sami se Vlahi imenujejo) so živeli takrat v zadrugah, t. j. po več rodovin skupaj. Gospodar zadrugi je bil najstarejši brat, gospodinja pa žena najmlajšega btata. V jednej samej takošnjej zadrugi je po 8—10 mož, ki so za vojsko sposobni. Na svojih brzih konjičih tako naglo jahajo, da jih nihče dohiteti ne more. Pečajo se največ z živinorejo. Pijejo in jedo piav veliko, kadar imajo; kadar nemajo, pa si nakradejo — pri Turkih, ali pri domačih. Pri ženit vali si mladi Uskok izvoljeno dekle tudi s silo vzame, ako mu je stariši radovoljno ne dade. Počaka primerne priložnosti, najrajši po noči pride z nekaterimi prijatelji na konjih ponjo in jo odvede. Potem jo pelje h kakemu oddaljenemu popu, ki jih poroči ne zmene* se za to, aU so starši privolili ali ne. K temu pa pristavi Valvazor, da bo takove poroke prepovedane, in da jih stotnik (vojaški) v Žumberku ostro kaznuje. Ako se je pa ženitev „po redu" vršila, Administraciji vračajo se obširna polnomočja, pa ea to nalaga se na njo tuđi velika odgovor nost, tak da se nam činovničnega brezpravja nij bati. Vsi večji listi, v katerih vsaj nekaj veje istino ruskega duha, vidijo v teh tktih našega novega praviteljstva priznak napredka, ne pa reakcije, o katerej v poslednjih časih tak radi trobim pisači poljsko-židovskega liberalnega tečenja. —f— Iz Celovca 8. oktobra. [Izviren dop.] (Naš deželni zbor.) Pri otvorenji našega deželnega zbora omenil je deželni glavar veliko-nemec Stieger tudi narodnostnega rairu in mej burnim odobravanjem nemških laži — liberalcev patetično izrekel, ka se istim, kateri hote narodni mir mej koroškimi prebivalci rušiti^ nikdar ne bode posrečilo to storiti. Stemibe-Bedami hotel je naš deželni glavar žaliti j edinega našega poslanca g. And. Einspielerja, ter nij premislil, da s takim ravnanjem žali nas Slovence, katerih nas je vender dobra tretjina v deželi Res čudno se mi zdi, da vselej le nam Slovencem očitajo, da hočemo narodnostni mir kaliti. Ako se mi Slovenci pritožujemo km ponemčevanje naše dece v šoli, ako poudarjamo, da imamo nastavljene uradnike, s katerimi se naše prosto ljudstvo razumeti ne more, ker slovenščine zmožni nijso ako terjamo, da se jasne postavne določbe tudi izvršujejo — tedaj kalimo narodni mir! Ali res ne more v srce boleti vsakega Slovenca, ko vidi, da se v domačej šoli materni jezik popolnoma izbacuječ kadar v naših uradih tuje nerazumljive govore sliši, ko vidi, da najimenitnejše postave in uk;i/.i samo v nemškem jeziku izhajajo? Kdor narodni mir tako tolmači, da se mora vsak brezpogojno podati nemškemu Mihelnu in tudi takrat zadovoljen biti, kadar mu se v postavah priznane pravice ne le kratijo temveč popolnem odtegujejo, tistemu moramo izroči, da še dolgo ne bode pričakal narodnega miru v našej deželi. Odločno povemo, da bodemo vsikdar in to prerojenimi močmi in vso vstraj-nostjo potegovali se za naše narodne pravice narodni naš obstanek terja to od nas. Gospod deželni glavar naj jedenkrat n ep ris tr an sko premišljuje razmere naše v šoli in v uradu in sprevidel bode da imamo prav; previdel bo tudi kdo, da kali narodni mir v deželi, v prvej vrsti namreč ona stranka, — ne stranka — klika, katerej pripada on. odpelje ženin nevesto navadno na konji, kjer pred njim na sedlu sedi. Zaveže jej obraz in morebiti tudi oči z robcem, da ne bi videla več nazaj na očetovski dom. Pri poročanji postavi pop ženinu in nevesti na glavo venec iz rož, ščipeka. Uskoki krste svoje otroke, ko so uže precej stari. K spovedi pa ne gredo pred 30. letom. Kadar je Uskok za smrt bolan, se mora umiti, da bi snažen pred Boga stopil. Pokopališča takrat Vlahi še nijso i moli, ampak mrtveca so pokopali, kjer se jim je do zdevalo prilično. V grob so položili košček kruha ali mal denar. Kadar je materi otrok umrl, nesla je ona na grob tudi zibelko. Tukaj je žalovala in tožila, naposled pa zibelko vrgla na grob, da se je razdrobila na drobne icosee. *) Uskoki so prišli v letih 1530.—1540. iz Bosno na Kranjsko. To je alovansk (srbsk) narod grSko (pravoslavne) vere, ki jo bežal pred Turki, a na Kranjskem so mu okolo Metlike, Kostda, Žumberka, in sploh po Gorjancih dali brezplačno zcndjiSča, od katerega mu nij bilo treba niti davka plačevati. Toda ca vojno je moral vsikdar pripravljen biti zoper silovitega sovražnika Turka, ki je dostakrat razsajal tudi v št. jarnejskej okolici. Tudi gospod deželni predsednik Smidt-Zabierow omenil je narodnostnega miru ter z veseljem omenil, da se, hvala koroškemu prebivalstvu, isti v deželi še nij kalil. Ta izpoved našega c. kr. deželnega predsednika imenitna je zategadelj , ker nam kaže, da visoke j vladi naše razmere nijso povsem znane, ter da je gospod deželni predsednik napačno informiran. Narodnostni mir kalijo naši nemški laži-tiberalci s tem, da nam usiljujejo svojo nemščino v vse javno življenje naše ter nam pri vsakej priliki kratijo narodne naše pravice. Uže pri volitvah v posamezne odseke moral je gospod deželni predsednik viditi, kako razumevajo naši Veliko-nemci, katerih malik je znani Schonerer, narodno ravnopravnost in toleranco, kajti našega poslanca Einspielerja v nobeden odsek izvolili nijso in to ne iz osobnega, ampak iz narodnega sovraštva. Kdo kali mir v našej deželi? Hočem vam večkrat o zborovanji našega deželnega zastopa pisati, gradiva bode gotovo dovolj, kajti naši Velikonemci bodo gotovo še pokazali sovraštvo svoje do naroda našega, kar nam more le povšeČi biti, kajti moremo jim potem krinko raz obraza potegniti, ter svetu pokazati, da oni so, kateri mir v deželi našej kalijo. Tudi iz tega uzroka nam mora biti po všeči, ako bodo jeli rohneti nad nami Slovenci, ker bode potem visoka vlada sprevidela, kdo da moti naš mir, kar nam more le koristi donašati. [i. — Iz slovenskega Mtajarja 7. okt. [Izv. dop.] (Glasiz učiteljskih krogov.) Pisali ste uže o imenovanji okrajnih šolskih nadzornikov za slovenski Stajat ter poudarjali, da je ta najnovejši čin naučnega miniBtra v protivji z obljubami ministerskega predsednika, da se bodo vsem narodom delile jednake pravice, ker imenovali so se šolskimi nadzorniki večinoma ljuti sovražniki slovenskega narodnega šolstva. „Grazer Zeitung", izšla 30. dau septembra, ima zadnja imenovanja razglašena in beremo v njej, da je okrajnim šolskim nadzornikom za okraj Slovenjegraški, Mariborski, Konjiški, Soštaujski in Šmarski imenovan g. V. Baumgartner, nadučitelj Marberški. Da je ta gospod pozvan na tako častno in važno mesto, so po prvih imenovanjih nikakor čuditi ne smemo, ker on je vreden imenovanim biti v društvu prvih hvperpedagogov. Da se vsaj do dobrega spoznamo, evo vam sledečo do-godbo: Lansko leto je bil od okrajne učiteljske konference v Mariboru soglasno voljen poslancem v deželno učiteljsko konferenco v Gradec gospod V. Baumgartner, tedaj še učitelj pri sv. Mariji v Puščavi — najbrž, ker ga njegovi kolegi do dobrega še poznali nijso. Za istega Časa začel je gibati se nemški „schulverein" in koj po volitvi pristopil je g. V. B. kot ud temu zloglasnemu društvu, društvu, katerega namen je rovati proti vsakemu nenemškemu, tukaj slovenskemu narodnemu Šolstvu. Pozvan je bil radi tega g. V. B., naj odloži svoj mandat. Ali mestu tega bila je 21. avg. v „Mar-burger Zeitung" čitati sledeča izjava: „Aufgefordert das Mandat als Delegirter der Lsndeslehrer-Couferenz niederzulegen, sei hiemit bedeutet, dass ich in der Bezirkslehrer-Conferenz vom 12. d. M. einstimmig ge-vvahlt wurde, ohue mich um das Vertrauen der Collegen bevforben zu haben. Meine Ge-sinnung, die sich in dem VVechsel der Zeiten gleichgeblieben, vvar zur Genttge meinen Wah-lern bekannt. Selstverstandlich bin ich daher nicht gevvillt, der Aufforderung eines Fanati-kers Folge za leisten, auch dann nicht, \venn die Mehrzahl jener meiner \Vahler, die mir als nationale Ilitzkdpte bekannt sind, dies ver-langten; denn Fanatismus macht blind, blinde Leute aber muss man fiihren. Maria in der WUste 20. August 18so. V. Baumgartner." Kaj ne, izvrstno priporočilo za šolskega nadzornika na slovenskem Stajarji?! Učiteljstvo pa je zdaj ibegano, ker vidi. da učitelj bodi brezznačajen, zatajuj svoj narod in — godilo se ti bo dobro ! In vse to se godi za Taaffejevega mini-sterstva, ministerstva. ki hoče vsem narodom pravično biti, za Taalleja, ki je v državnem zboru izjavil, da se nobeden narod ne sme na steuo pritiskati! Da so možne take stvari, krivo je v prvo to, ker so še po vseh uradih nastavljeni ljudje, ki se na tihem protiv'jo, ravnati po načelih, katera je po ministerskem predsedniku proglasila Nj. veličanstva vlada; še nižji uradniki vedno mislijo, da smejo upirati se vladi, ker takim ljudem ministerstvo ne pokaže, kdo je gospod in kdo mora slušati ! Le oglejmo si naš deželni šolski svet. Razen zastopnika, ki ga je poslalo lavantinsko škonjstvo, sami zagrizeni nasprotniki slovenstva in njegov največji nasprotnik deželni šolski nadzornik Rozek, ki ima gledati na to, da napreduje narodno šolstvo na Štajerskem in to ne le na nemškem, temveč tudi na slovenskem. Delovanje tega gospoda ogledati si hočemo v prihodnje. A krivi tacih dogodjajev so tudi naši poslanci. Znano.mije, da je pred nekaterimi meseci neki odličen uarodnjak slovenskega Štujarja poslancem na srce polagal, naj /plivajo na naučnega ministra, da bi se imenovali za okrajne šolske nadzornike poštenjaki, ki imajo srce za narod, ki bi gledali na to, da se uči v narod-nej šoli. česar je treba, ne pa da bi se po nepotrebnem čas tratil s tem, da se učeča mladina ukvarja s prestavljanjem prve in druge „slovnice". Ali so kaj storili poslanci! Fakta govore zoper nje! Imamo poslance, katerim so pristopni najvišji krogi. Ali menite, da bi jim Taaffe zares odrekel tako malo prošnjo, naj nam naše ljudi preskrbi za okrajne šolske nadzornikeV Mislim, da ne! Naši poslanci podpirajo ministerstvo, sinejo torej zahtevati, da se malo spomni na to, da živi tudi na spodrjem Štajarskem slovenski narod. Vsakako smelo trdim, naši poslanci prezrli so tukaj jako važno reč in gledati jim je na to, da ta svoj pogrešek popravijo brže ko mogoče. Ravno tist odlični narodnjak mi je rekel, da so naši poslanci — predobri kristijani, ker [neradi verujejo, da nam bode ministerstvo vse dalo, česar potrebujemo, ne da bi zahtevali; jaz pa pravim, preslabi kristijani so, ker po besedah sv. pisma: „ trkaj te, in bode se vam odprlo! zahtevajte, in dalo se vam bode!" — morali hi vedno in vedno naše želje razodevati in naše zahteve poudarjati, potem bi gotovo vsaj nekaj dobili, tako pa nij mamo še dozdaj — ničesar. —x. Domače stvari. — (Slovansko pevsko društvo na D u naj i) ima drevi ob 7. uri v dvorani ceciljskega društva (I. Salvatorgasse 12) glavno skupščino. Dnevni red: Poročilo o delovanji v minolem letu (razdeli se tiskana knjižica z imenikom udov). Poročilo blagajnika. Zapisovanje novih udov. Volitev predsednika, pevo-vodje, njegovega namestnika in odbornikov. Posamezni predlogi. Pevska vaja. Na D u naj i živeči slovenski pevci osobito pevci vseučili ščniki bo uljudno vabljeni, da mnogobrojno druStvu pristopijo Dosle bili so slovenski pevci pri tem društvu razen Čehov najštevilnejši. Upati je, da bode to tudi v prihodnje. Delujoči udje plačajo nn me^ec 25 novčičev, podporni po 6 gold. na leto. Kdor se hoče društvenine oprostiti, oznaniti mora to odboru. Slovansko pevsko društvo priredi v bodočem društvenem letu sledeče zabave, koncerte in plesne venčke: jutri 15. oktobra zabava (zur Stadt Wien, VIII., Lange Gasse 15.); 12. novembra zabava; 13. decembra koncert; 28. decembra zabava; 11. ja-nuvarja 1882 zabava s plesnim venčkom ; 14. fe-bruvarja plesni venček; 13. marca koncert; meseca aprila tretjo soboto zabavo; meseca maja in junija vsako drugo soboto zabava. — (Nova telegrafska postaja.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je dovolilo osnovo s pošto zvezane telegrafske postaje v Litiji. — (Stanjelska čitalnica) priredi v nedeljo 16. t. m. veselico s sodelovanjem tržaških pevcev. — (Nenavadno visoko starost1) 99 let doživel je gosp. Vincencij Šternberger, fu-žinar in posestnik v Slov. Bistrici. Umrl je, kakor se nam poroča, dne 9. oktobra na ravno isti dan, na katerega se je pred 9 9 leti porodil. Razne vesti. * (Prvi dobitek.) Nedavno je prišla k nečemu menjalcu v Brnu siromašno oblečena žena ter podala jednemu izmej uradnikov srečko mesta Solnograda in prosila, naj jo zmenja. Uradnik je pogledal v žrebno knjigo in se prepričal, da je srečka dobila 1. januvarja t. 1. 20.000 gld. „Vaša srečka je dobila prvi do bitek 20.000 gld." odgovoril je uradnik ubo-gej ženi, ki je iz začetka, kakor okamenela stala, potem pa od veselja začela ihteti. Presrečna, uboga vdova, ki je sebe in svojo hčer s pranjem siromašno živila, povedala je potem, da je srečko uže davno kupila in da se nij mogla od nje ločiti, če tudi jo je večkrat reva stiskala. Denes pa, ker je v velikej bedi, morala jo je prodati, če tudi je bila nje jedino upanje. Prosila je, naj se jej denar izplača, ali vzela je le 20O gold., po drugo uže pozneje pride, in šla, da svojej hčeri pove vebko srečo. * (Originalna prevara.) V proda-jalnieo trgovca v Brnu došel ]e gospod s svojim slugo. Desno roko je imel v zavoji. Ko je trgovcu dejal, da si Želi nakupiti nekaj blaga, je oni se požuril razkazovati mu razne reči, najlepše in najdragocenejše. Tujec, ki je govoril dunajski dijalekt, razgledaval je robo in si naposled izbral za 200 gld. Tujec poseže v Žep p<> denar, da bi takoj plačal. „Za :< \ tiiini zimiuenjcin. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bOdC aodnijakl kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—7) Razpošiljalna prodajalnica kolonijalnih rečij, južnega sadja in olj. O* PORSIA O« 1° S o 3 '5 .2 «9 n i. tf] a s al w o >» 2 iT I — ? o o b h mt 3 v Trstu razpošilja t Ljubljano in provincijo proti poštnemu povzetju poštnine in carine prosto: (562—2) ISIavo, najfinejšo aromatično vrsto v žakljičkih a 5 kilo. S a? o '« T3 H t a n S ■ž . C rt ct o rt n ifm* 6.2 2ao * a • • »g • • «-. E "O «5 o d rt ^ +» M ~ ^4 *> o a o M-—> —j H B c I S (M Mocca, prava arah., zelo fina gld. 8.90. Malabar, zelo lina ('eylon, zelo fina ... „ 7.80. St. Domingo, n „ I Portorieco, n „ . . . n 6.9.r>. Santos, „ n . . „ • Zl. Java „ „ . . . „ 6.85. Bohia, . . 3s^CIzzii riži v žakljičkih a 5 kilo. . Hologneški glace, zelo fin................glđ I Indijski, fin.....................„ Oli-vno olje, popolnem čisto, pravo za rabo pri mizi. 1'rovenza, zelo tino, v kositrenem vrei z netto 4'/4 kilo . . . gld. m .» »» , zal)oji „ 4«/4 „ „ „ sodčokih „ ,, „ „ kositrenem vrči „ o m » » zaboji „ „ „ „ sodeekdi „ „ „ „ kositrenem vrči „ o » n » zaboji „ „ sodčekih Genua Puglia 10 47* 47« 10 47« 47« 10 gld. i!.75. n 6.30. „ 5.60. „ 5..i0. 1.90. 1.60. 5.20. 4.90. 10.20. 4.80. 4.50. 9.40. 4.40. 4.10 8.60* Če ae kupi veo vkupe, primieruo ceneje. lztiatelj in odgovorni uredaik Makse Arrn i f: iiii-stnia«, ui t.isk wNarodne tisktirneu.